Jernej Kopitar. Kopitar i Slovani. — Kar je ruski A. Vostokov, kar česki J. Dobrovsky, to je po svoje slovenski J. Kopitar Slovanom v njihovem slovstvu. nKopitarjeva zasluga je, da nam je vednost rodila slavnega Miklošiča; i kaj bi bila slovanska filologija brez Kopitarja in Miklošiča? — Kopitarjeva zasluga je dalje, da imamo na Dunaju (dr. Miklošič), v Gradcu (dr. Krek), v Pragi (dr. Hattala) in po drugih vseučiliščih stolice za slovansko filologijo, da se vParizu (L. Leger), v Berolinu (dr. Jagič), v Lipskem (A. Leskien) in po drugih nemških univerzah predava slovansko jezikoslovstvo" (cf. Soča 1877 br. 45). Kakor se je proti gerdemu nemškutarjenju donaa že potegoval Bfiir eine permanente Kanzel der Krainischen Sprache an der Theologie" (Gramm. pg. 56) in jo je tudi dosegel v Ljubljani; tako se je glede na vse slovanstvo vnemal in — vsaj po smerti svoji — dobil stolico za staroslovenščino na Dunaju. — BAuch et\vas, was in Oesterreich noch zu \viinschen ist, piše v svojib »Patriotische Phantasien eines Slaven". . . Oesterreich herrscht iiber Slaven aller Dialekte... Billig sollte es daber auch alle bedenken. Und alle waren sie zugleich bedacht, wenn an der Wiener Universitat neben der bohmischen und andern Sprachkanzeln auch eine fiir die altslavische Spracbe errichtet wlirde, der alle heutigen Dialekte um so naher kommen, je naher man sie bis an ihren Ursprung verfolgen kann. Eben dess\vegen hat das altslavische flir alle Slavisten ein gemeinscbaftliches Interesse, fiir die osterreichischen aber noch das besondere, dass es hierher zu Hause gehort, also Oesterreich die Pflege desselben nicht den depravierenden Hiinden der Russen iiberlassen sollte . . . Undnur in Wien, dem Zusammenfiusse von Slaven aller Mundarten, wiirde eine solche Kanzel linguae slavicae antiquissimae communis etecclesiasticae, wie sie Durich nennt, an ihiem wahren Platze und von allgemeinem Nutzen sein. Aus dieser Einricbtung, gut geleitet, konnte mit der Zeit in diesein Centro eine slavische Central-Akademie hervorgehen, zu der alle ausser diesem Centro schon jetzt bestehenden und noch zu errichtenden nur Filialen \varen" (Kl. Schrift. pg. 61 — 70). — Te patriotičue fantazije, ktere so tedaj Kopitarju pridobile mnogo prijateljev, so sedaj skoro že vse dejanjske in v veseletn napredovanji. Po slovanski učilnici v Parizu snovala se je takrat tudi v Rimu stolica za pismenstva in jezike slovanske, in tedanji papež je bil k sebi povabil Kopitarja v ta namen (Novic. 1844 št. 32); ali — ko se je pripravljal na dolgo pot v Rim, podati se je uioral na še daljo — v večnost. Pljučna sušica (jetika) mu je končala življenje. Ž njim nam je negodna smert vzela visoko učenega Slovana, pravijo Novice (1. 1841 št. 35), kterega niso častili samo učeni možje skorej cele Evrope, ampak še celo kralji in cesarji. — Bil je nscientiarum academiae Berolinensis et Petropolitanae sodalis". — Kakor papež Gregorij XVI., tako ga je že leto poprej počastil prusovski kralj Friderik Viljem IV. z viteškim redom za velike zasluge, in avstrijski cesar Ferdinand I. je poslavil pervega varbapridvorneknjižniceDuuajske znaslovomndvorni sovžtnik". — Take poslavljevanja so bile tedaj še redke, torej res slavne. — BEuropaischeCelebritat" imenuje Kopitarjačop, Bsagacissimus philologus, vir celeberrimus'1 mu pravi Miklošič, Bder grosste slavische Kritiker unseres Jahrhunderts" časti ga Hanuš, Bmonstrum scientiarum" preslavlja ga J. Grimm; in — prav res, dokaj je po svojem delovanji pripomogel J. K o p i t a r, da MMisel se sveti in duh slovenski na zraku Evrope".  Koseski.