St. 260 Mtoiiia plafaHt iifnii! (tcart ctnuft ću li usta)
V Trstu, v petak 2. novembra 1923.
Posamezna številka 20 cent
Letnik XLVI!
V • ^ . 'i
r *
liha}«, iivienH pondel)ek. vsak dan cJutaJ	Uredništvo: ulica «v. Prantfta
jLUSkega it 20» L n«tetropje. DopisliuJ	Ciljajo urcdnUtvm. NeTrankiraa
olsnu ae m sprejemajo, rokopisi sa ar	>. Isdsjatdj a; _
\nton Gerbec. — Lastmk tiskar	Tlak tiskarna Edi ^.utotai
»Ha rs mrae: L 7.—, t mesece &. >	1 leta L M.- I« celo Id* L
Za io^aomatvo ti*-ečno 4 Mre več. —	mednlltva In oprave It 11-1T*
Naie ioie odpravliene z — zakonom!
Včeraj je izšla «Tstarska Riječ» zopet v svoji običajni obliki, t. j. brez italijanskega prevoda, razen «Franine in Jurine», ki sta hotela izpregovoriti to pot par besed tudi svojim sodržavljanom italijanske narodnosti. V ostalem ima list, kakor rečeno, svojo običajno obliko in na uvodnem mestu nahajamo tudi v tej številki par krepkih in možatih besed z izirom na šolsko politiko rimske vlade v •'.asih krajih. V naslednjem jih posnemljemo Tidi za naše čitatelje. Z ozirom na - ažnost vprašanja naših šol posnemljemo tjdi tisti del, ki vsebuje st/ari, katere smo javili našim čitateljem že pred par dnevi. «Istarska Riječ* piše torej pod gornjim naslovom:
« Uradni list rimske vlade ,,La Gazzetta Ufficiale" 3t. 250 od 24. oktobra 1923 objavlja kraljevi dekret od 1. oktobra t. 1. št. 2185. Čl. 4. tega dekreta se glasi v originalu:
«In tutte le scuolt. elementari del Regno Tinsegnamento e impartito nella lingua dello Siato.
Nei comuni nei quali si parli abitual-menle una lingua diversa, questa sara oggetto di studio, in ore aggiunie.
L'insegnamenio della seconda lingua e ibbligaiorio per gli alunni alloglotti, per i quali i genitori e gli esercenti la patria potesta abbiano al principih dell'anno fatto dichiarazione di inscrizione.»
V	prevodu:
< V vseh ljudskih šolah kraljevine se vrši pouk v državnem jeziku.
V	občinah, kjer se navadno govori drug jezik, se bo ta poučeval kot predmet v dodatnih urah.
Pouk drugega jezika je obvezen za drugorodne učence, za katere so začetkom leta njihovi slariši, ali zakoniti zastopniki zahtevali vpis.»
Čl. 17. se glasi v originalu:
«A cominciare dallanno scol. 1923/24, tn tutte le prime classi delle scuole elementari aUo-glotte l'insegnamento sara impartito in lingua italiana.
Nell'anno scolastico 1924/25, anehe nelle seconde classi di dette scuole si insegnera in italiano.	# ,
Negli anni scolastici successivi, si procedera analogamente per le classi successive, fino a che, in un numero di anni uguale a quello dellintero corso, in tutte ie classi cosi delle scuole elementari come delle scuole civiche si insegnera in
italiano,	.
Con la sostituzione della lingua itahana a\\a lingua di insegnamento presentemente in uso procedera analogamente 1'istituzione dellmsegnamento della seconda lingua, in ore aggiunte,»
V	prevodu:
«Začetkom šolskega leta 1923'24 se bo pouk v vseh prvih razredih drugorodnih
ljudskih šol vršil v italijanskem jeziku.
Posamezne Številke v Trsta in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo t ftrokosti ene kolone (72 mm,) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice sabvate, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije ae pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trsta, ulica s* Frančiška Asiikegi štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In oprave 11-37.
1 V šolskem letu 1924/25 sc bo vršil pouk tudi v drugih razredih omenjenih šol v
italijanskem jeziku......
V naslednjih šolskih letih se preide zaporedoma tudi na nadaljnje razrede vse dotlej, dokler se ne bo v vseh razredih ljudskih šol, kakor tudi meščanskih, poučevalo v italijanskem jeziku.
Z uvedbo italijanskega jezika kot učnega bo sporedno uveden pouk tudi drugega jezika v dodatnih urah.*
Ko so začetkom minulega mese<ft šolska oblastva izdala odredbo, da se od dne 1. oktobra dalje mora vršiti elementarni pouk izključno v italijanskem jeziku, smo menili, da je to le samovoljno postopanje krajevnih oblastev. Nismo mogli verjeti, da se bo'SrnaSim narodom postopalo tako, kakor se ni postopalo niti s TripoKtanci ali Afrikanci. Nismo mogli verjeti, ker nam je bilo celo obljubljeno, da se te naredbe odpravijo. Te obljube se niso izpolnile. Izšel je zakon! Po tem zakonu , nam je odvzeto najelementarnejše pravo, ki ga ima vsak narod. Odvzeta nam je
1	pravica do elementarnega pouka v mate-! rinem jeziku.
Med tem, ko se nam uničava vse naše kulturno delo v Istri, odpirajo jugoslovanska oblastva nove šole za tamošnje Italijane, ki jih — glasom zadnje statistike — ni v Dalmaciji nad 17.808 od 650.000 skupnega prebivalstva. Ako od teh 17.808 odbijemo 9318 zadrskih Italijanov in 5000, ki so optirali ali se izselili, ostaje v jugoslovenskih. državnih mejah samo 4490 Italijanov, za katere so se v šolskem letu 1923/24 odprle štiri nove ljudske šole: 1. v Splitu z 3 razredi, 3 učitelji in veroučiteljem za 108 otrok; 2. v Korčuli z 2 razredoma, 2 učiteljema in veroučiteljem za 42 otrok; 3. v Šibeniku s 5 razredi, 4 učitelji in veroučiteljem za 32 otrok; 4. v Hvaru z 2 razredoma in
2	učiteljema. Razen teh 4 osnovnih (ljudskih šol) je bila otvorjena v Starem Gradu še ena, ki pa se je radi pomanjkanja šolskih otrok zaprla in to na predlog Italijanov samih.
Tako otvarja Jugoslavija peščici dalmatinskih Italijanov štiri šole, dočim se Slovanom v Italiji, ki jih je pol milijona, ne dovoljuje niti ena šola v našem materinem jeziku!
Naših šol ni več! *. -
Gospodje Latini! Storili ste strašno krivico ne samo nam, ampak tudi tistemu pol milijonu italijanskih vojakov, ki počivajo na Krasu in ki so padli v svetovni vojni. Ti junaki niso padli za to, da nas vi sedaj tako zatirate. Danes, na dan mrtvih, oni jočejo, ker tega niso hoteli, niti niso umrli za to.
Ves civilizirani svet se zgraža._
$tm\m petletnice zmase
RIM, 1. Nocoj je min. predsednik Musso-lini v palači Chigi sprejel državnega podtajnika on. Acerbo, kateremu je dal navodila za proslavo petletnice zmage. V smislu teh navodil se bo vršila dne 4. t. m. ob 9'30 v cerkvi S. Maria degli Angeli svečana služba božja. Od 10. do 1030 bodo zvonili po vsej Italiji zvonovi v proslavo spomina velikega trenutka italijanske zmage. ____
Izgredi» Knsso Harlttlma potfoflom obrtnice Doiieđa na Rim
RIM, 1. Povodom proslave obletnice ašistovskerfa pohoda na Rim je prišlo dne 58. t. m. do incidentov med fašisti in karabinerji. Popoldne se je obrazoval sprevod, ki se je napotil na pokopališče, da se položijo venci na grobove vojakov padlih v vojni. Ko se je sprevod vračal,^ je kakih 10 fašistov predrlo kordon karabi-nerjev in vdrlo v občinski dom. Pokrajinski zaupnik fašizma in poveljnik tamkajšnje legije je takoj prihitel na lice mesta ter govoril z balkona občinske hiše. priporo-čujoč množici mir. Obenem je dala prefektura karabinerjem ukaz, da se ima občinski dom takoj izprazniti, kar se je tudi zgodilo.
Agencija Štefani je izdala o tem dogodku poročilo, v katerem se zanikajo vest, češ da je bil občinski dom zaseden vso noč od karabinerjev in da so ti poslednji po dnevu klofutah in pretepali občinstvo. Župan občine Massa Marittima, ki je republikanec, je odstopil z občinskim odborom vred dva dni po omenjenih dogodkih. Izgleda, da odstopijo tudi vsi ostali občinski svetovalci.
Odlok iinančnega ministra o izdajanja državnih bonov
RIM, 1. Finančni minister De Štefani je odredil, da se bodo od danes dalje in do nove odredbe izdajali navadni državni boni (t. j. takšni, ki dospejo najkasneje v enem letu) le v toliko, kolikor bo potrebno za nadomestitev ali obnovitev že dospelih bonov ali bonov, ki imajo v kratkem dospeti. Nadaljuje se izdajanje devetletnih bonov po predpisih, ki so v veljavi.
VOLITVE NA GRŠKEM
ATENE, 1. Polkovnik Plastiras je naslovil na narod proglas, v katerem kategorično izjavlja, da se bodo vrlile volitve nepreklicno 2, decembra.
Listi poročajo, da je Metaxas odpotoval s svojo soprogo in s tajnikom na krovu neke norveške vlade proti Italiji
Odnoioli med FrancKo In Sv. stolico
Pred uspešnim zaključkom pogajanj o dijocezanskih udruženjih
PARIZ, 1. Francoski poslanik pri Vatikanu sen. Jonnart je izjavil listu «Matin», da se je imel povrniti na svoje mesto še le v par tednih, toda svoj dopust da mora skrajšati, ker so se začela važna pogajanja, ki se imajo v kratkem dokončati «Matin* zatrjuje, da se je sporazum giede dijocezanskih udruženj v bistvu dosegel že v mesecu maju. Sv, stolica bi želela, da bi bil sporazum odobren tudi od parlamenta, toda mnogi dostojanstveniki iz papeževe okolice smatrajo odobritev parlamenta za gotovo. Razpoloženje obeh zbornic gre zelo v prilog pravilniku za dijocezanska udruženja, kakor ga je izdelal Poincare. Nekaieri kardinali, med njimi nadškofa iz Lyona in Bordeauxa, so proti novemu pravilniku, toda večina škofov in predvsem pariški kardinal so mu naklonjeni. Potemtakem je zelo verjetno, da bo mogel senator Jonnart' skleniti v Rimu končno-veljaven sporazum s Sv, stolico.
Poljska m svojo gospodarsko obnovitev
VARŠAVA, 1. Govor ministra Kuchar-skega o proračunu za 1. 1924. je napravil v vseh krogih najboljši vtis. Njegov vpliv se je čutil na borzi na ta način, da je tečaj poljske marke takoj poskočil. Od celokupne svote ene milijarde frankov v zlatu od izrednega davka na premoženje je določeno za industrijo 350 milijonov, od tega 115 milijonov za poljsko Gornjo Šlezijo, ki se bodo plačali v treh obrokih v teku prihodnjih treh let.
SPORAZUM MED JUGOSLAVIJO IN BOLGARSKO
BEOGRAD, 1. Šef jugoslovenske delegacije za pogajanja z Bolgarsko dr. Mileta Novakovič je prispel iz Sofije v Beograd. Poročal je predsedniku vlade in zunanjemu ministru o poteku pogajanj v Sofiji glede plačila rekvizicijskih tirjatev. V zunanjem ministrstvu je dobil navodila za podpis sporazuma med Bolgarsko in Jugoslavijo glede rekvizicijskih tirjatev, katerih celokupna vsota znaša okoli 200 milijonov bolgarskih levov. Dr. Novakovič je zopet odpotoval v Sofijo.
Grški major obsojen na smrt
SOLUN, 1. Vojno sodišče je obsodilo radi zadnje ustaje: 1 majorja na smrt, 1 stotnika ▼ prisilno delavnico do smrti, 4 častnike v začasen zapor; 10 obtožencev je bilo oproščenih.
ttaillla ne Do priznala Renske republike
Spomenica angleške vlade Franciji in Belgiji v zadevi separatističnega _ gibanja in komisije izvedencev - Angleški predlog za sknpno vabilo Amerike z« udeležbo pri komisiji - Francoska in belgijska vlada nevtralni ▼ Porenju
PARIZ, 1. Angleška vlada je izročila po svojem poslaniku v Parizu francoski vladi dve spomenici. V prvi spomenici opozarja angleško zunanje ministrstvo francosko vlado na politične posledice, ki bi Jih imelo morebitno odcepljenje nekaterih dežel od Nemčije; te dežele niso namreč podpisale versaiHeskega miru ~in radi tega niso prevzele nikakih obvez, ki jih nosi nemška država.
Toliko je znano glede vsebine prve spomenice. Nekateri !Ksti sicer poročajo, da spomenica tudi kritizira postopanje francoskih in belgijskih oblastev; toda diplomatski dopisnik agencije «Havas» zanikuje to domnevo. Slično spomenico je prejela tudi belgijska vlada.
V drugi spomenici predlaga angleška vlada, naj bi zavezniki, t. j. Anglija, Belgija, Francija in Italija poslali skupno vabilo ameriški vladi, da bi se dala zastopati po kakem izvedencu v komisiji, ki bo imela nalogo, da prouči plačilno zmožnost Nemčije. Dalje, naj bi se zavezniki zahvalili Ameriki za njeno sodelovanje ter naj bi jo prosili, da bi imenovala svoje izvedence potom svojega zastopnika v odškodninski komisiji.
Poincare ni imel seveda še časa, da bi mogel že odgovoriti na spomenici, ki sta po mnenju lista «Intransigeant» sestavljeni v zelo prijaznem tonu. Isti list pravi, da bo francoska vlada odgovorila tajno. Neko poluradno poročilo, ki so ga objavili listi pravi, da kar se tiče separatističnega gibanja v Porenju, ne prevzame francoska, kakor tudi ne belgijska vlada, nikake odgovornosti za potek gibanja. Francoska vlada bo pustila separatistom popolnoma prosto roko.
Glede komisije izvedencev je francoska vlada vesela dejstva, da namerava tudi ameriška vlada sodelovati v komisiji; kljub temu pa se zdi, da bo Poincare zahteval nekaj poprav v tekstu skupnega vabila zaveznikov. Predvsem dela Poincare za tem, da bi komisija proučila le sedanjo plačilno zmožnost Nemčije ter da bi ostala oblast, odškodninske -komisije nedotaknjena. Londonski listi poročajo, da je Baldwin poslal enal^o spomenico tudi italijanski vladi.
RIM, 1. Angleška vlada je sporočila italijanskemu ministru za zunanje zadeve predlog, naj bi zavezniške države skupno povabile ameriško vlado, da sodeluje v komisiji izvedencev. Spričo dejstva, da je italijanska vlada že dala povoljen odgovor glede sodelovanja Združenih držav, odgovor, o katerem je bil obveščen državni tajnik Hughes, je Mussolini pristal na angleški predlog ter je to tudi sporočil italijanskemu poslaniku v Washingtonu.
BRUXELLES, 1. Med sejo ministrskega sveta je Jaspar v ognjevitih besedah poudaril, da so se belgijska oblastva zadržala v Porenju napram separatistom popolnoma nevtralno. Glede položaja v Porurju je minister naznanil, da bo stavka omejena. Glede sestave komisije izvedencev je Jaspar rekel, da so zavezniki sprejeli ameriški predlog.
Oblika grške iltfe ostane nefzpremeslena
ATENE, 1. Včeraj je bil sklican veliki svet, katerega so se udeležili razen vladnih članov tudi bivši minister Zaimis, načelnik liberalne stranke Danglis, načelnik republikanske stranke Pajanesin, predsednik bivše vlade Triandafiletos in razni vojaški zastopniki. Veliki svet je bil sklican, da prouči notranji položaj ter vprašanje morebitnega menjanja vladne oblike. V zadnjem času so se namreč vršila v vojaških političnih krogih zelo živahna razmotri-vanja o proglasitvi republike.
Predsednik Gonatas je navzočim obrazložil namen sklicanja sveta. Bivši minister republikanec Karponos je prečita! izjavo, ki je poudarjala potrebo, da se vlada izogne vsakemu menjanju vladne oblike v trenutku, ko bi tako menjanje povzročilo v državi velike nemire. Tako menjanje bi bilo upravičeno edino v slučaju, ko bi se upora udeležil tudi kralj. Predsednik Gonatas je izjavil, da se ni kralj popolnoma nič vmešaval v to zadevo. Tudi načelnik venizelistov se je pridružil izvajanjem Karponosa. Po popolnem izjalovljenju Me-taxisove ustaje, bo sprava med liberalci in protivenizelisti, ki ne odobravajo ustaje, lahka stvar. Vsi ostali načelniki strank so izrazili isto mnenje.
Po sestanku velikega sveta se je sestal ministrski svet, ki je izdal poročilo, da je vlada, po izmenjan ju mnenj z velikim svetom, uvidela, da ni nikakega povoda za menjanje njenih dosedanijh političnih
Pomesti o gospodarskem položaju v M]l
smernic.	____
Potresni snnld na Španskem ia v Maroku.
LOGRONO, 31. V sosednji vasi Padrio so prebivalci zaznali precej močne potresne tresljaje. LONDON, 31. Iz Melille poročajo, da je hud potres pretresel vse mesto. Po letu 1906 je bilo to najmoČnejie potresno gibanje.
Povoda? aa punkta,
MADRID, 1. Iz Valenze poročajo, da so v tej pokrajini napravile povodnji ogromno (kodo. Veliko vasi je bilo izpraznjenih. Nekaj hiš je voda porušila.
NEVERS, 1. Francoski ministrski predsednik Poincare je imel ob priliki odkritja spomenika padlim junakom govor v katerem se je, kakor po navadi, dotaknil odškodninskega vprašanja. Spominjal se je junakov, ki so padli na Lotarmškem radi vojne, ki so jo centralne oblasti pripravljale mnoga leta. Bojevniki niso hrepeneti po prazni slavi ali zavzetju, ampak so mirno samo branili svojo domovino in pravico. Ista čustva so strnila vse druge narode okrog Francije in to narode iz Evrope, Azije, Amerike-fn 'Afrike. Če so se narodi potegnili za našo-stvar, je nadaljeval Poincare, so to storili, ker so vedeli, da se borimo za pravično ih'njihovim interesom-prikladno stvar. Frai&aga z .enim milijonom in 400 tisoči mrtvih je imela pač pravico, da jo je upošteval človeški rod. Zmagovalci so se sestali, da pripravijo mir; ustvarili so nove države, izpre-menili meje in vzbudili k življenju nove narode. Francija ni imela in tudi ni zahtevala nikake teritorijalne koristi, ona je samo zavzela to, kar ji je pripadalo in kar ji je bilo nekoč ugrabljeno. Obljubili so ji, da jo bodo varovali pred novimi napadi in da jo bodo odšlcodovali za škodo, nakar je Francija z zaupnostjo podpisala mirovno pogodbo, dasi ne popolnoma zadovoljna. Sprejela je to pogodbo, ker jo je smatrala vsaj za minimum. Par mesecev pozneje so se jeli glavni temelji te zgradbe rugiti. Nekateri izmed zaveznikov so se pričeli umikati in niso niti ratificirali mirovne pogodbe.
Takoj po sklentvi miru je Nemčija pričela računati, da bodo polagoma zavezniki v odškodninskem vprašanju drug za drugim popuščali ter da se ji bo posrečilo v kratkem času uspavati čuječnost zaveznikov. Francija je čakala potrpežljivo tri leta ter zaman ponovno zahtevala od Nemčije, naj plača vojno odškodnino.
"Mnogo prej, ko smo zasedli Porurje ter vzeli v . svoje roke jamstva je nemška vlada sistematično organizirali svoj bankrot. Ako nudi danes Nemčija strašen pogled uničene države, katere en del prebivalstva je prisiljen, da berači in drugi del se širi s svojim bogastvom, je treba pripisovati dejstvu, da je hotela Nemčija to sama. Dežela ni obubožala, ampak samo država in srednji sloji. Nemčija je še vedno bogata, ima na svojem ozemlju neizmerne vire bogastva, katerih so se veliki industrijalci na škandalozen način polastili. Te vire industrijalci in bankirji izrabljajo, ne da bi pri tem kaj dali državi in proti katerim se država ne upa nastopiti z energično akcijo, da bi tudi oni izpolnjevali dolžnosti državljanov. Odtod izvira navidezna revščina države in pa preresnična revščina intelektualnih slojev, malih trgovcev, malih obrtnikov, delavcev; toda nemški kmet ni nesrečen, nemški kmet živi udobno in ima v svoji posesti zemljo, orodje in živino, stvari, s katerimi danes francoski kmet ne razpolaga. Kar se tiče velikih zemljiških lastnikov, ti niso obogateli kakor industrijalci in trgovci, ampak so se znali okoristiti od inflacije. Znali so si pridobiti ogromne vsote in ravno ti lastniki propagirajo za pruski militarizem. Edino na ta način si lahko razlagamo dejstvo, da so socijalisti in demokrati za to, da Nemčija plača prejkomogoče vojuo odškodnino. Veliki posestniki, mogočni industrijalci in bankirji, ki imajo v rokah nemško bogastvo, so ga znali spraviti na varno v inozemstvo. Oni, z eno besedo povedano, ki imajo denar, nočejo plačati. Vlada, ki bi hotela izpolnjevati svoie obveze bi jih lahko prisilila, da plačajo. Toda niti ena izmed ,vlad, ki so sledile j druga drugi v Berlinu, ni imela poguma oprostiti se one birokracije, ki je še vedno zastrupljena od imperialističnega duha. Nobena nemška vlada ni imela poguma zaustaviti propagando po maščevanju in sovraštvu, ki jo pospešujejo dan za dnem nemški nacionalistični krogi.
Nobena vlada ni imela poguma preprečiti to propagando, ki se je širila po šolah in v armadi, nobena vlada se ni upala razorožiti vojaštva v smislu versaillcskega mira. In na ta način so nemške vlade pripravljale ugodno polje sedanji zmešnjavi v Nemčiji.
Poincare je zaključil tako-le: Ni je bolj enostavne in odkrite stvari, kakor je zadržanje Francije. Mi nimamo nikakih skrivnih namenov, toda mi tudi nočemo, da Francija propade in da se na ta način obogatijo nemški magnati, katerih samo-držtvo pravzaprav še vedno vlada nad nemško republiko. Nočemo, da nemška država kuje načrte za maščevanje, da nemška država gre celo v Ameriko in dela proti edinstvu Francije. Nočemo dalje, da nemška vlada protestira proji vrnitvi AJzacije-Lotarinške v naročje njene matere. Tudi nočemo, da še nadalje organizira vojaštvo in gradi obrambna sredstva. In to je vse. Mi nismo napadli nikakega ozemlja, spoštujemo svobodo vseh narodov, želimo živeti s svojimi zavezniki v prijaznih in zaupnih odnosa jih in konečno ne zahtevamo ničesar drugega, kakor da vzpostavimo z Nemčijo odnošaje dobrega sosedstva. Toda tu je pogodba, ki je za-
Kčatena s krvjo naših mrtvih. Ta pogod-je sveta stvar, katere ne bo smel tak-niti nihče«
Pogoji Mistične stranke za ohranitev Koalicije
Hitler grozi - Stresemann obolel
BERLIN, 1. Parlamentarna skupina so« cijalistične stranke je sprejela resolucijo, ki vsebuje pogoje, pod katerimi je socialistična stranka pripravljena še nadalje sodelovati v vladi. Resolucija zahteva, da se mora sedanjemu izjemnemu stanju odvzeti na vsak način vojaški značaj; državna vlada mora storiti glede Bavarske takoj potrebne ukrepe, ki jih predvideva ustava; vzdrževanje javnega reda na Saškem naj se poveri redni policiji.
Demokrati smatrajo, da je zadeva na Saškem rešena, ker je bila že sestavljena nova vlada in je bil civilni guverner Heinze odpoklican. Heinze sc je že vrnil v Berlin. Predsednik republike je namreč preklical izjemne odredbe za vzpostavitev reda na Saškem.
Kancelar Stresemann jc obolel ter jo na nasvet zdravnikov ostal v postelji. Radi tega se konfercnca socialistične parlamentarne skupine ni vršila danes zjutraj. Ministrski svet, ki je bil tudi sklican za danes zjutraj, je moral tudi odložiti sejo. Vršila se bo bržkone popoldne v bolnikovi sobi.
Vojaške priprave na Bavarskem
«Acht Uhr AbendblatU prinaša poročilo iz Weimarja, ki trdi, da je vest o vojaških pripravah s strani bavarskih organizacij na meji med Turingijo in Bavarsko popolnoma točna. Podrobna poročila o tem gibanju je tudi prejela berlinska vlada. Pri organizaciji vojaštva pomaga generalu Hitlerju stotnik Ehrhardt, znani član nekdanje teroristične organizacije v Koburgu. Ehrhardt je uradno prevzel poveljstvo nad revolucijonarnimi četami ter namerava bržkone vdreti v Turingijo.
Socijalistični listi so bili prepovedani na Bavarskem. Nacijonalistična propaganda se širi s silovito naglico. Neka resolucija sestanka patrijotičnih organizacij pravi, da zamore edino diktatura rešiti deželo pred polomom.
Hitler jc včeraj v Niirnbergu spet govoril. Rekel je: Berlin je srce marksizma; edino sunek v srce, zamore pobili mogočnega sovražnika. Edino takrat, ko bo zavihrala na berlinskem grada črno-belo-rdeča zastava, bo rešeno nemško vprašanje.
Nemški separatisti zasedli nova mesta
KOBLENŽ, 1. Včeraj so zasedle čete porenske republike več krajev. Pogajanja o emisiji novega denarja se bodo nadaljevala.
Kronprmz se vrne v Nemčijo
LONDON, 1. Reuterjev dopisni urad pravi, da je prejel iz nizozemskega vira poročilo, da bo nemška vlada dovolila bivšemu prestolonasledniku, da se sme vrniti v Nemčijo pod pogojem, da se umakne na svoja posestva.
ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI MARIBORU
MARIBOR, 1. Včeraj zjutraj se je na Teznu pri Mariboru dogodila velika železniška nesreča, ki pa k sreči dosedaj ni zahtevala človeških žrtev. Brzovlak štev. 204, ki je privozil ob 1'25 iz Budimpešte, je pred postajo Tezno pri Mariboru navzlic signalnemu znamenju <-.Stoj!» zavo-zil na postajo. Istočasno je s postaje odšel vlak št. 821. Oba vlaka sta s silovitostjo treščila drug ob drugega. Več voz z obema lokomotivama je skočilo s tira.
MARIBOR, 1. Včeraj ob T25 je po uradnem poročilu zavozil z največjo hitrostjo brzovlak št. 204, prihajajoč iz Budimpešte v tovorni vlak št. 821, ki jc -ravno vozil iz postaje Tezno. Vzrok trčenju obeh vlakov je neprevidnost strojevodje. Materijelna škoda je velika. Poškodovani so trije vozovi brzovlaka in dva voza tovornega vlaka. Poškodovani ste tudi dve lokomotivi. Človeških žrtev ni bilo. Težko poškodovan je kurjač, ki si je zlomil roko, strojevodja je dobil samo lahke telesne poškodbe. Več potnikov je pri trčenju dobilo praske. Takoj ugotovljena preiskava je dognala, da strojevodja ni pazil na znamenje ^StojU. Brzovlak je imel dve uri zamude. Tudi drugi vlaki so vozili z dve in triurno zamudo.
Glavno glasilo demokratske stranke
BEOGRAD, 1. Demokratski klub jc imel v torek sejo, na kateri je razpravljal o izdajanju glavnega organa demokratske stranke. Določen je poseben odbor iz poslancev Ljube Davidoviča, Svetozarja Pribičeviča, dr. Kosta Kumanudija, dr. Šumenkoviča, dr. Voje Marinkoviča, dr. Šečerova, Agatanoviča in dr. Borisavlje-viča, ki ima prevzeti funkcije redakcijskega odbora glavnega organa demokratske stranke.
Sprva bo izhajal list samo dvakrat na teden, s 1. januarjem pa postane dnevnik-
Demokratski klub je tudi izključil iz stranke Miljutina Rajiča, ker je v zadnjem času ljuto napadel Ljubo Davidoviča in poslanca Pečiča.
Posvetitev prve cerkve v oškodovanih krajih na Francoskem.
NANCY, 1. Dne 20. novembra bo papeški nuncij mora. Cerrctti blagoslovil novo cerkev v Ancerviller. To je prva cerkev, ki je bila vzpos stavljena v porušenih krajih.
Tntaakasaenov grob rasaf.
LONDON, 1. Iz Luzorja prihaja vesf, da je vhod v Tutankamenovo grobnico zasulo 1500 ton zemlje, s katero je bil grob pokriti da bi £a tatovi ae okradli.
DNEVNE VESTI
PoMe o stotih svetovalcih
O manifestacijah, ki so se vršile pretekli pande Ijek v Ljubljani in po drugih središčih Slovenije in tudi Hrvatske in na katerih so bile Sklenjene ostre resolucije v prilog boljšemu ravnanju s slovansko manjšino v Italiji, smo mi dosledno molčali, dasi bi bili mogli poročati o njih po istem viru, ki se ga radi in izdatno poslužujejo tudi tukajšnji laški listi. Tega pa pismo storili in smo hoteli o njih dosledno molčati. In to predvsem vsled tega, ker se ao-sledno držimo načela, da obstoji naša obmejna naloga v tem, da shiiimo z vsemi sredstvi s katerimi razpolagamo, ideji prijateljskega sosedstva in sodelovanja med slovanskim in italijanskim plemenom. Pri tem smo prepričani, da služimo na ta način najboljše in najizdatneje tudi interesom naše manjšine kot takšne in obenem obmejnim interesom naše države. Dosledni tej svoji — recimo — obmejni politiki sc izogibamo vsega, kar bi znalo tostran ali onstran meje vznemirjati duhove in povzročati slabo razpoloženje za medsebojno dobro sosedstvo. To nam je bilo pred očmi tudi te dni, ko smo namenoma opustili vsako poročanje o manifestacijah, demonstracijah in resolucijah, o katerih so nam bila na razpolago obširna poročila.
Da smo sc morali — proti naši volji — izneveriti temu svojemu sklepu glede dogodkov v Ljubljani in jih danes omeniti na tem mestu, naj bo tudi samo mimogrede, ni naša krivda. Včerajšnji «Piccolo* je namreč objavil člančič, v katerem nas stavi v neposredno zvezo z omenjenimi dogodki na način, ki zahteva z naše strani par besed mirnega a odločnega odgovora. V omenjenem Članku, ki nosi naslov ♦Slabi svetovalci*, piše «PiccoIo?> med drugim sledeče: «Medtcm ko so belgrajski krogi in velik del tiska prisiljeni ugotoviti, da politika našega ministrskega predsednika — ki je zgrajena na dejstvih in ne na laskavih obljubah ,— povsem odgovarja programu prisrčnega sporazuma, iščejo mali slovanski krogi v naši hiši vsako pretvezo, da bi vplivali na Škodo politike obeh odgovornih vlad na jugoslovanske kroge, ki so najbolj razpaljeni od sovraštva napram Italijanom in od nacionalizma. Ni prvi krat, da moramo ugotoviti vlogo slabili svetovalcev, ki jo igrajo Slovani Julijske Krajine napram slovanskim krogom onkraj Alp. Vsak najmanjši incident se napihuje in izkorišča, da se vzdržuje nesporazum med Rimom in Belgradom. Namesto da bi si prizadevali bili dobri državljani države, h kateri pripadajo vsled neodpravljivega zaključka zgodovine, izrabljajo sistematično svoje več ali manj odkritosrčne pritožbe v svrhe, s katerimi škodijo bolj ko Italiji sami predvsem gospodarstvenim interesom kraljevine SHS. ... Naši Slovani si ne smejo domišljevati, da bi morala biti politika Italije napram njim pod nadzorovanjem in vplivom onih jugoslovenskih političnih krogov, ki poleg tega da ne ljubijo Italije, ne ljubijo v bistvu niti Srbije ter tem bolj kričijo in se kažejo tem bolj navdušene od gorečega nacionalizma, čim manj odkritosrčna so njihova čustva in njihova vdanost napram ideji enotne jugoslovenske države. Ljubljana ne more biti poklicana, da bi imela kak vpliv na nase zadeve, tudi vsled tega, ker so spekulacije njenih nacijonalističnih krogov s skromnimi pokrajinskimi epizodami iz življenja julijskih Slovanov največkrat le posredne pretveze za borbo proti jugoslovenski vladi na polju notranje politike. Skratka, čas je da postane jasno, da julijski Slovani, čc že ne koristijo Italiji, delajo Jugoslaviji naravnost slabe usluge* in to tem bolj, čim večja je njihova jeza proti srbskim krogom, ki se obdolžujejo, da se hočejo sporazumeti z našo državo
Tako se glasi dobesedno «Picco!ovo» modrovanje. V njem je izražena vsa «obmejna poli-tika» tega lista, ona nesrečna in usodna politika ščuvanja in šuntanja italijanske javnosti P sovraštvu proti našemu življu na tem ozemlju' To je dedščina, katere se *riccolo» ne more otresli, a obenem tudi ona značilna poteza vsega njegovega delovanja, vsled katere mu kljub njegovemu pretežnemu vplivu, ki ga ima la tukajšnje laško javno mnenje, ne pritiče prilastek .resnega lista. Obrekovanje našega življa pred italijansko javnostjo je njegovo staro orožje v protislovanski gonji, ki jo od časa do časa sistematično uprizarja. Tako grdo obrekovanje je tudi podtikanje, češ da smo mi trivi, da je prišlo do gori omenjenih manifestacij v Jugoslaviji, Češ da mi nalašč tožimo in protestiramo, samo da bi izzvali onstran meje nezadovoljstvo in preprečili sporazum med Belgradom in Rimom. Ne, dragi «Piccolo», mi tožimo in protestiramo, da nas čuje predvsem Rirn, od Rima zahtevamo, da nam prizna naše pravice do narodnega in kulturnega življenja tu v mejah države J Ako sliši naše pritožbe tudi ostali svet, je pač naravno v našem XX. stoletju, ko se ne more javnosti nič več prikrivati, ko gre vse skoz rešeto njene kritike in sodbe. Da je «Piccolu» neprijetno, da so imeli zadnji protislovanski ukrepi vlade tolik odmev ravno v Jugoslaviji, razumemo prav dobro, toda s tem, da skuša ta pojav razlagati kot posledico našega umetnega jadikovanja in celo luntanja političnih krogov onstran meje, kaže
svoje popolno nerazumevanje psihologije ljudskih mas in dela celokupnemu ingosJovenskemu narodu onstran meje zelo dvomljiv kompliment, Tudi ml bi rajši videli, da bi se vršile v Ljubljani in drugod po Jugoslaviji Italiji prijazne manifestacije namesto takšnih, kakršne so bite te dni. To je Dopolnoma v skladu z našo obmejno politiko, iti smo jo uvodoma označali. Da je temu žal drugače, ni gotovo naša krivda, temveč jo nosijo tisti resnični in dejanski slabi svetovalci, ki priporočajo vladi v Rimu in branijo sedanjo politiko v novih pokrajinah, ki povzroča onkraj meje omenjeno neprijazno razpoloženje. In med te slabe, v resnici slabe svetovalce spada v prvi vrsii tržaški «Piccolo»!
Ako pa nas hoče «Piccolo» smatrati kljub vsemu za one «slabe svetovalce*, po katerih kriku in joku se ravna jugoslovensko javno mnenje, nam daje s tem le potrdilo, kako upravičeno je naše nazirao je o ogromni važnosti vprašanja julijskih Slovanov za oni spo-i razum med Rimom in Belgradom, za katerega se tako vneto zavzemlje «Piccoio» in ki ga odkritosrčno želimo tudi mi. Ako mu je res kaj na tem, da pride do pravega razpoloženja za tak sporazum, potem ne sme ustvarjati predpogojev zanj s hiperavstrijsko metodo «Divide onstran meje in impera tostran nje«, kakor dela v svojem včerajšnjem članku. Tudi v tem se kaže popolno pomanjkanje pravega razumevanja slovanske duše. Na drugi strani pa je trditev, da bi bili takšni neverjetni poskusi, kakor je bila odredba o dvojezičnosti naših listov, dalje odprava slovanske ljudske šole in razni drugi raznarodovalni ukrepi, naperjeni proti našemu ljudstvu, le skromne pokrajinske epizode, tako gorostasna in tako drzna, da smo prepričani, da se je mora sramovati sam <*Piccolov» pisec, ako ima količkaj čuta za ,pravo mero v pisanju za javnost!
Torej, gospodje, slovansko vprašanje je tu, priznavate ga sami, dasi po ovinkih, priznavate dasi po istih ovinkih, da je na poti sporazumu med Rimom in Belgradom, ki je toli potreben v interesu obeh držav in predvsem naše dežele. Pustite torej ovinke in uberite ravno pot, ki edina pelje k njega rešitvi. Te dni ste se pogumno zavzeli za nekatere julijske interese. Bodite dosledni in nastopite za največji interes, za vsaj delno rešitev slovanskega vprašanja. Priporočajte v ta namen vladi, naj izpre-meni zakon o ljudskih šolah, kolikor odreja odpravo naših šol. Le tako boste delali za tisti pravi sporazum, ki ga vsi enako toplo želimo. V ta namen pa je seveda treba malo več poguma, nego ste ga imeli povodom odredb j o dvojezičnosti listov, ki ste jih zavračali in po-. bijali še le tedaj, ko ste se prepričali, da je ' tudi Mussoiini na vaši strani! To je ««labih svetovalcev* dober svet.
Kar pa se tiče našega delovanja, moramo naglasiti, da je odkrito in javno. Dejstvo, da protestiramo proti krivicam, ki se nam godijo, in jih obsojamo, pa jc dokaz, da si prizadevamo biti dobri državljani. Ako bi hoteli biti slabi, kakor nas predstavlja «PiccoIo», bi se le veselili pogrešk vlade in posameznih oblastev v naši deželi po načelu: «Quanto peggio, tanto meglic!»	_
Trojici bosmiIg? prefeMov!
Vi ste, gospodje prefekti, te dni storili, kar ste storili. Izdali ste «ukaz, «che forse non morra.« .... Kakor ste mogli opaziti tudi sami, smo se mi uklonili temu ukazu in storili isto, kar ni n. pr. Radecki nikdar zahteval od vas. Mi smo enojezične slovanske liste spremenili v dvojezične.
Naši listi so na vašo zapoved izšli v dveh jezikih. Videč to veliko svojo slavo, ste se, gospodje trije prefekti topili od sreče in blaženstva.
»Fu vera gloria la vostra? — Ai poster! 1'ardua sentenza!»
Toda ta famozni ukaz, ki je v teh svitlih dneh «della Marcia su Roma» nekako sličil navadnemu pohodu «con tro il buon senso», je bil minule sobote — razveljavljeni
To nas ni niti najmanje razveselilo, kakor nas ni užalostilo, ko ste ta svoj sloviti ukaz postavili v veljavo. Nas ne more nič več ne razveseliti, ne užalostiti. Ne užalosti nas niti tisto, kar nam še pripravljate. Ker, gospodje prefekti, mi nismo neumni; vemo in občutimo, i da pride za tem kaj drugega, še hujšega! Pri-! de — pride! Toda mi smo postali apatični, | kakor vidite. Saj mi smo «balkanci», a to se pravi v prvi vrsti — fatalisti. Kar ima biti — j bo!
In nismo imeli zlega srca za vas« trije go-| spodje slavni prefekti. In tudi danes ga nimamo. Ne mi nimamo zlega srca za vas, gospoda prefekti! Nasprotno: nas boli hudo, da se je «Picco!o» nedavno tako nedostojno obregnil ob vas. In to ravno tisti »Piccolo*, ki [e vsemu temu največ kriv. Recite, gospodje prefekti slavni, ali je list od tistega dne^ ko ste vi prišli v te kraje, prenehal z napadi na nas?! Kolikokrat nas je že obdolžil veleiz-dajstva in drugih večjih in manjših grehov proti Italiji! Vi ste vse to čitali in — verjeli! Kako naj bi ne verjeli gospodu Mayerju?l Sedaj pa, ko ste — ne zamerite gospodje 1 — v svoji veliki prostodušnosti in brezprimerni
lahkovernosti storili, kar ste storffi — sedaj postopa «PiccoIo» z vami, kakor da ste, gospodje prefekti, njegovi — vajenci! Ko vas je s svojim pisanjem zavedel na tenek led, sedaj se dela nevednega. Mondo birbonef
Vam pa, prefekti slavni, bi priporočili samo eno — a to ne v našem, ampak v francoskem diplomatskem jeziku: Surtout pas trop de žile! Pas trop de zele, Messieurs, le trois pre-fets !.,.
Ako pa ta famozni ukaz, ta bistroumna Minerva ni prišla iz vaših velecenjenih glav, ampak vam je bila p od tak njena iz Rima — po-| tem pa bi vam priporočili, da bi v slučaju drugi krat — ki morda ni več daleč — pre-skrbite črno na belem tisto, kar se zahteva od Vas, a to bo v popolnem skladu s tistim prelepim italijanskim rekom: »Carta canta, villan dorme ...»	(»Istarska Riječ»)
Nalezljive bolezni v našem mestu. V tednu od 20. do 27. 10. 1923. so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davica 6, škrlatica 47, trebušni legar 19, paratilus 1, porodna mrzlica 1, trakom 21, ospice 18, malarija 2, osepnice 3. Umrle so: vsled škrlatice 4 osebe, 2 osebi vsled trebušnega legarja in ena vsled porodne mrzlice.
OraitvM« vesti
« Mlinar in njegova hčL» To krasno narodno igro priredi šentjakobska «ČitaI-nica» prihodnjo nedeljo, dne 4. t. m. ob 5. uri popoldne v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Igra je žela povsod ogromen uspeh in smo prepričani, da bo tudi to pot sijajno uspela, posebno ker so igralci na višini svojih vlog. V nedeljo torej vsi k Sv. Jakobu.
Opomba. Radi dekreta proti kužnim boleznim, ki velja do 5. t. m., je prepovedan vstop otrokom, ki niso še stari 14 let.	~
Iz tržaškega živlienia
Otrok se oparil z vrelo vodo. Včeraj pred-poldne je bila prepeljana v mestno bolnišnico 3-letna Libera Posco, stanujoča v Bujah v Istri, imela je Široke opekline po raznih delih telesa. Stariši, ki so jo spremljali, so povedali, da se je mala neopaženo skobacala doma na ter prevrnila nase lonec vrele vode.
ala ponesrečeaka je ostala v bolnišnici. Nje no stanje je precej nevarno.
Samokres rokovnjaca Colariga? Predsinoč-! njim je železniški uradnik Fran Bresigar, sla-' nujoč v ulici Cesare Battisti št. 6 našel na nc-\ kem zidu v ulici Rossetti nabasan samokres, na ročaju katerega je bilo vdolbeno ime znanega rokovnjača Colariga, ki ga policija že več mesecev brezuspešno zasleduje. Bresigar je nesel najdeni samokres na orožniško postajo v ulici Istituto, kjer so ga orožniki zaplenili.
Ni znano če je samokres bil last Colariga; mogoče je tudi, da je kak prijatelj drznega rokovnjača pustil tam orožje z namenom, da bi spravil policijo na krivo sled.
Krvav dogodek na parniku «Pilsaa». Pomorski natakar ustrelil glavnega komisarja in težko ranil glavnega natakarja. Na Lloydovem parniku «PUsna», zasidranem ob pomolu št. 3 v stari prosti luki, ki je imel snoči ob 23. uri .odpluti v Bombay, se je tik pred odhodom nepričakovano odigral krvav dogodek, pri katerem je na tragičen način prišel ob življs>nje glavni komisar paroplovne družbe tržaškega Lloyda Karel Ferles, star 40 let; druga žrtev je bil glavni natakar na parniku «Pilsna», 54-letnI
Ivan Lach, stanujoč v ulici Gianbattista Tie-polo It. 8. Krvavo dejanje je izvršil tretji natakar Marijan Gruden, star 30 let, stanujoč v ulici Giulia št. 35, tudi vkrcan na istem parniku.
Dogodek, ki ga hočemo orisati v glavnih potezah, je sledeči:
Kakor navadno vsakokrat pred odhodom parnika, je tudi snoči glavni komisar Ferles izvršil splošen pregled, če je na parniku vse v redu. Bil je že gotov s tem poslom, ko mu je 'glavni natakar Lach hotel še pokazati neko novo kabino. Potem sta moža, pomenjkujoč se, šla po hodniku prvega razreda, ustavila sta se na koncu pod stopnicami, ki vodijo na krov. Ferles se je ravno poslavljal od Lacha, ko se je na vrhu stopnic pojavil natakar Gruden, ki je, ne da bi zinil besedice, potegnil samokres ter z bliskovito naglico izpalil zaporedoma pet strelov. Ferles in Lach sta sc zgrudila na tla vsa krvava.
Streli so povzročili med številnimi potniki in mornarji veliko vznemirjenje. Nekateri mornarji, med katerimi sta bila tudi dva čuvaja družbe Tiz, so pohiteli proti mestu, odkoder je bilo slišati pokanje. Srečali so Grudna, ki je stal na stopnicah ter šc vedno tiščal v desnici samokres. Brez vsakega odpora se je pustil razorožili in aretirati.
V tem času so drugi mornarji priskočili na pomoč ranjencema. Prenesli so ju nemudoma v neko kabino, kamor je nemudoma prihitel na parniku nameščen zdravnik. Ta je takoj uvidel, da so rane, ki jih je zadobil Ferles smrtno nevarne; bil je ranjen v trebuh, krogla mu je predrla jetra; poleg tega je imel Še dve rani na hrbtu. Kljub hitri pomoči je nesrečni mož v par minutah umrl, vsled notranjega izkrvav-Ijenja. Lach je bil ranjen na levi nogi; krogla mu je obtičala v kolenu. Ranjencu so za silo obvezali rano ter ga nato z avtomobilom «Ze-lenega križa», ki je med tem časom dospel tja, prepeljali v mestno bolnišnico.
Truplo Ferlesa je ostalo na krovu parnika, katerega odhod je bil odložen, dokler ne pride na lice mesla sodna komisija, da izvrši predpisan izvid.
Gruden je po svojem strašnem zločinu ostal popolnoma hladnokrven. Mirno je sledil čuvajem, ki so ga odvedli na pristaniški policijski komisariat. Medpotoma si jc prižgal cigareto ter rekel, da mu je žal, da ni ubil Ferlesa. (Očividno ni še znal, kakšne posledice je imelo njegovo strašno dejanje).
Izid zasliševanja ni še znan. Zdi sc pa, da je ozadje tega krvavega zločina maščevanje. Gruden je bil namreč enkrat na povelje Ferlesa za kazen radi neke nerednosti v službi, odstavljen za 4 mesece iz službe. | Lach je bil menda ranjen le po naklučju.
KRONE 1,60, goldinarje 4.80, dvajsetkronsktf zlate L 88.— Večja množica — cena po do-« govorgTVia Pondares št. 6/1.	44
SKLADIŠČE, majhno, se odda v Rojanu, Piaz., za tra i Rivi 4, likarica.	1533
BRIL J ANTE, zlato, srebro in platin po naj-* višjih cenah. Dajem predujme ra dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, II.	(45)
KRONE, s-ebro, zle to in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Tovh Albert, Trst, via Mazziai 46.	59
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Naji večja snaga. Tajnost zajamčena. Govori slo-t vensko. Corso Garibaldi 23/1.	1506
KRONE, goldinarje, plačam stotinko dražje na objavljenih cenah. Dvajsctkronskc zlate L 89. Zlatarna Ponte della Fabbra. 1522
UČENEC 14—15 let «iar, poštenih staršev, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Istotam se sprejme tudi trgovski pomočnik, eventuelno kompanjon, s primerno svoto gotovine. Naslov pri upravništvu.	1533
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko, Slavec. Via Giulia 29.
1413
TRGOVSKI POMOČNIK, mešane stroke, išče službe. Gre najraje na deželo. Naslov pri upravništvu.	1533
KUPUJEM srebro in zlato. Plačam po najvišjih cenah. Sprejemam popravila ur in zlatih predmetov. Urar Kette, Ferriera 9.
1525
GOZDNO POSESTVO, 80 oralov, z 18.000 m* smrekovega in bukovega lesa, 6 km od po-i staje ob državni cesli, sc radi družinskih razmor proda za Din 800.000.—. Pojasnila daje Dr. Josip Grublovic, odvetnik v Ljubljani.	1529
via B&fss 2
kupuje
zlato, srebro, platin, noves Ir
Vipavsko, istrski refošfc in kraški teran. Na debelo in za družine Vsa Cunicoli Sf na drobno in za družine Via Giuliaftl 32«
Priporoča se lastnik (684)	FR. STRANCA!*.
Kajv5šja cena plačujem za
difruplev, všde?, Jazbece vvmatk, veveric, krtov* divjih in domafih zafcav«
D. WINDSPACH
Trst, Via Cesare Battisti it. 10 II. nacist., vrata 16 ^
Sprejemajo se pošiljatve pa pošti.
BANCA
Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.090.000*— popolnoma vplačana* Glavni sedež s Trst, Via S. Nteold 9 Rastna palača). — Fadrcsžnici: ASBAZf A, z&RA.
Olajšuje vsako In.
z Jugoiii¥i|§
potom zaveznega zavoda
Jadranska Banka v
Ljubljani in Zagrebu
In njenih podružnic v glavnih mestih Jugoslavije.	□
Daj« kredite za nakup blaga, subvencij« na blago, lakasi afektov In računov. Informacije. Kupuje In prodaja cftaarje °
in drug« valut«. Jamstvena pisma Ha druge operacije po najugodnejših pogojih.	t o
□
□ ODaoDDDOODDDODoaoaaoDa □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□
P O D L I Sf E
Ljudmila Pivkova:
KRIMINAL
C*2)
, Menila sem, da mi že nesejo-mleko, ko so ■e vrata drugič odprla. Ne, bila je droga paz-pica, ki je prinašala —- nazirala prina-lanje kave. Crna mlaka. Blondina jo je takoj izlila, Klimova jo fe okusila in Jela pliuvati, Jaz sem jo pa malo izpila. Bila je bridka.
Stanje mojega drobnega dekletca se ni boljšalo. Molčalo je, dokler je bilo na rokah to z&blejalo je, čim sem jo hotela položiti. 'Bližala se je doba, ▼ kateri je bilo vajeno najesti .se in spati. Sostanovalki sta postajali nervozni zaradi netitiSnosti otroka. Blon-dina mi je rekla, ako se ne bom za mleko energično glasila, da ne dobim ničesar. | Ko so prišle za €as zopet po posodo za [kavo, sem zopet ponovita prošnjo« naj mi idobavfjo mleka za dete. Tokrat mi je leno odgovorila, da Sele pozneje. Na mojo opo-zorttev, da se det« glada joče in ali bi ne ()ilo možno skuhati vsaj moke, ki eem jo isaela s seboj, je mignila z rameni in zaloputnila vrata.
Klimova ve medtem «pospravljala«. Po-metla je ozko loknjo, v kateri smo tičale v— in bilo je pospravljeno. ^
Vero sem nosila in jela |e dremati. Mop
| sostanovalki sta mi dajali nasvete. Sedaj pridejo baje pome, da bi šla k^ doktorju; vsaka mora tako, ki pride sem. Naj se pritožim in on naj mi dovoli mleko.
V resnici so se kmalu odprla vrata in paznica je klicala, naj gre, kdor je na novo .došel, na «vizito*. Vera je spala. Vzela sem jo in šla z njo po hodniku. Tam nekje na hodniku se je zbirala gruča novink in bolnih, tzv. marodov. In glej, tudi moja sestra je prišla po hodniku. Bila je menda meni podobna: žalost, brezupnost ▼ vsej postavi, ia-jokane oči, nepristopna napram vsej okolici,
gnus in odpor napram vsem in vsakemu se ji ie čitaL Izjasnilo se ji je oko. ko je zagledala mene. Šli sva druga k drugi, toda ob
la sprejel me je zelo ledeno, gledal je name Itako, kakor na druge in mojo pritožbo, da sem v strašnih razmerah, je odpravil hladno in suho. Spoznala sem, da se ne morem od te instance ničesar nadejati. Z ostalimi paci-jentkami je ravnal skoro eurovo. Nesimpati-čen, odporen človek. Pravila sem si, naj me čuva Bog, da bi ga nikdar ne potrebovala. Na dete se ni niti ozrl.
Na hodniku sva se sešli zopet s sestro. Nisva si imeli kaj povedati, a obema nama je bilo težko pod bremenom teh okolnosti, groznih razmer, v katerih sya se nahajali. Trudila sem se uvideti, da je uradni aparat
vprašanju «Kako se ti godi?« sva se dali obe v jok. Zagledala je naju še paznica in za-b le jala: «Idi ta narazen?« Nisem dobro tunela, ali je bilo nama namenjeno <--» bilo je namenjeno.
Pred vrati, kjer ie ©rdiniral doktor, nas je uvrstila paznica. Prvi so bili novi, poten! mar odi. Ne snebiš se dojma, da si članica take družbe — takšneI
Bila je prostorna, svetla soba. Pri oknu je sedel doktor in njegov pisar. Pristopali so po redu. Vsakega je vprašal doktor po imenu in starosti, kar je pisar vse zapisoval. •Zdrava?*" — «Zdrava». — »Dobro. Dalje!«
Mene je že poznal iz policijskega ravnateljstva, kjer sem dvakrat s njim govorila. Tam me je nagovoril z »gospa doktorjeva.» Ko je prišla name vrsta, sem mislila, da —
zares izpuščeni.
Vrnila sem se z Vero na rokah v celico.
Iznova sta me opozorili sostanovalki, naj se ne slačim, ker me pozovejo takoj zopet v pisarno na popis. TrdOa sem, da so me že popisali včeraj po prihodu. »Tisto ne velja, danes morate iti ie enkrat*	_ .
In zares. Klicali so me kmalu. Ostri glas
takoj.
ie naaa, na se nekaj godi. bilo ravnokar prebudilo in hotelo spustiti svojo znano pesem, se je pomirilo, ko je bilo zopet na rokah. Tokrat so me vodili nekam teilca vrata. Za ajiai te bil menda drugačen svet, kajti po tem hodniku so hodiH ljudje svobodno, bres epremljevalcev-paznikov. Hodniki brez konca,
Spremljal mc je starček-sluga. Koderkoli snio šli, povsod so gledali strme na nas, name in na dete. «Kaj neki je storila ta, da so jo za-
Erli z detetom!« to sem čitala v njihovih očeh.
Fi mi bilo možno, da bi gledala naravnost, ponosno — saj nisem ničesar počela, zaradi česar bi se morala sramovati — zaradi solz nisem mogla. In tako sem šla. Končno jc sluga odprl vrata in me pustil naprej v svetlo pisarno, kakoršne so v novih poslopjih. Pisalne mize so bile tukaj m sluga mi je pokazal k eni.
Po imenu, starosti itd. me je vprašal gospod srednjih let, zdravega, obritega obraza kakor igralec. «Ali veste, zakaj ste tukaj?» Pravim, da so mi to sicer prečitali, toda da je tega bilo toliko in tako groznega, da mi je vse eno.
»Kateri auditor vas jc zasliševal?«
Pravim, da ne vem gotovo. Kakšen je bil? Pravim, da je bil manjši, nekoliko siv, ostrih, Črnih oči. v Ali je bil morda Steer?« «Da, on je biLa »Dobro. To sem hotel vedeti. Sedaj lahko greste.«
Slišala eem še odredbo, da imajo poklicati Elo.
Pot nazaj je bila ista: dolgi hodniki, dokler nisem bila za vrati svoje celice. Hotela sem se malo zadržati, da bi videla, odkod pride sestra, a paznica, bistra glava, me je spravila prej pod ključ; čitala je menda na mojem licu, da sem hotela videti svojo «komplotko.»
4. Borba za mleka.
Bila sem prepričana, da bo v celici že mleko za dete. Ni ga bilo. Vera je bila očividno ved-
no bolj lačna. Poizkušala sem zopet trkati na vrata. Končno jc prišla paznica in odprla nc vljudno. Na mojo gorko prošnjo za mleko jc molčala. Pravim, da sama ne morem nada jati, ko sama nisem jedla. Surovo me je zavrnila, češ, saj sem imela «kafe». Seveda, tega nisem smatrala za jed, črne, zoprne čorbe, iz katere je bilo pač premalo hrane za mojega dojenčka.
Po njenem ostrem odgovoru me je minila moja pokorna potrpežljivost in pravila sem naglašujoč, da mleko moram imeli in da hočem vedeti, pri kom naj se oglasim. Odgovor je bil, da jc zaloputnila vrata.	,
Razdražena sem bila strahovito vsled lega postopanja in vsled svoje brezmočno;ti. Dele jc blejalo v pravem pomenu besede, zahtevajoč hrane po svojem načinu. Ni pomagalo več nositi jo in nihati. Hotelo si je svoje pravo iz-! siliti.	.	_	T-
Moji sostanovalki sta sledili vsemu z velikim zanimanjem. Stali sta očividno na moji strani. Ena je omenila: »Tam r kuhinji jc mleko, če bi le ne bile gnusobe tako lene, da bi poslale ponjf» Tega nisem nrogla verjeti in vobče nisem mogla umeti, da bi bilo kaj takega možno. Pustila sem jo govoriti.
Šla sem zopet trkat na vrata. Trkala sem, udarjala vedno močneje, da so me boleli vsi členki. Brez uspeha. Utrujena se vračam i z smrdljive »predsobe«. Ona druga, ki iri nosi Vero po celici, pravi zopet: »Tako vam nc dajo .ničesar; morate bolj tolči. Vzemite si nekaj w roko U
IDalje).