Leto VII., fttev. 156* Pofttnlna plačana v uotovlnl. V Celju, v sredo 18. julija 1923« Posamezna štev. I Din. Državna kuj Jj&s i.ua v L'J o 'ali A K 1 Glasilo Socialistična stranke Jugoslavije. Izhaja razen ponedeljka in dneva p« prazniku vsak dan. liredniitvo in upravniStvo: Celje, Strossmajerjeva ul St 1, I. nadstropje. Naslov za dopise : »NAPREJ«, Celje. Ček. rat St 11.959. Stane mesečno . • • • . . 20 Din, la Inozemstvo...................30 Din. Oglati; prostor 1X65 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se rte priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za Ust so poStnine proste. Vsak ravnatelj je hud kadar zahtevajo njegovi delavci pravilnika. Svojega časa smo v »Naprejin pisali da jc bil neki ravnatelj organiziran v naši stranki, čeprav je delal proti Ko smo pisali o tem. so njegovi prijatelji začeli gonjo proti »Naprcju«, češ, da na-pada (organizirane sodruge. Nismo se dali motiti1, 'kajti proti naši stranki imajo pravico delati pristaši nasprotnih strank, ne na naši! Ce bi se dati motiti m ce bi se držali načela, da »naših« ljudi ne sme ,no napadati, bi iie samo trpela -morala, ampak bi bil tudi ves protikapita lsticni boj nemogoč, kajti potem bi se kratko organizirali pri mas vsi kapitalisti m imeli bi za majhen denar mir pred nami. Naša stranka je namenjena vsem. ki si služijo svoj kruli z delom. Delo pa ni vse, kar danes ljudje imenujejo delo. lat gre krast, pa pravi, da gre delat Mi tatvine ne priznavamo za delo. tatvina, rop, pretepaštvo. bogoslužje, demagogija, služba ljudski neumnosti in drugi taki priznani in nepriznani posli po naših načelih ne spadajo k pojmu dela. Ce kaic zelo zmožen in zelo priden advokat vo-til pravclo zaradi kalcc stare hruške, ce spravi pri teni dva soseda na beraško palico sebe pa na konja, vendar ne bomo priznali, da si je »z delom sluzil svoj kruli«! V Naša stranka je namenjena tistim, ki delajo koristno delo. pa ne koristno samo zanje., ampak za vso družbo, udi ravnateljevo delo je mnogokrat zeVo koristno, toda še bolj koristno je delo delavcev, ki delajo pod komando tistega ravnatelja. Za te delavce je ustanovljena socialistična stranka, nepa za lav-natelje. Vendar so tudi nekateri pravi, a premalo zavedni delavci protestirali proti napadom na »sodruga« ravnatelja. Potem snvo povedali, da se tistemu ravnatelju izplača biti organiziran še posebno zato. ker s tem zadržuje svoje delavce in hlapce od organizacije. Kajti gotovo je. da delavci' ne verujejo v tako socialistično stranko, pri kateri^ je organiziran njihov podjetnik, torej tisti kapitalist, ki ga imajo najbolj pred očmi m proti kateremu se vsak dan borijo. V Rodbinska knjižica**. (Konec.) Drugače in v splošnem pa se tudi jaz strinjam z njo. le potrebno in koristno. da se človek že v zgodnji mladosti predstavi vojaški disciplini, opaše meč miru in nabrusi sulico ljubezni do bližnjega ter po zvesti službi veri, cesarju in domovini na tem svetu odide v uniformi in s kolajnami tudi v nebeško vojašnico. Kajti sta cerkev in država od pamtiveka sem dva jako imenitna kovača. Oba imata diplomo in sta velik ponos kovaškemu stanu. Prvi podkuje telo, drugi dušo. prvi priveže na gobec torbo telesu, drugi duši in konj - človek vozi od rojstva do in menda celo po smrti, da se vse iskri in vlada veliko veselje v obeh kovačnicah. O sv. birmi moram še omeniti,, da spada tudi ona v moja domača opravila. Organiziram svojo vojsko.in bom v doglednem času udaril na svet, da z og njem in mečem uničim vse. kar ne služi veri, cesarju in domovini. Seni namreč in takorekoč državotvoren element in ne priznavam nobenih avtonomij. In kaj se sploh pravi taka politika? Biza-vik samostojen, Kurja va,s neodvisna, Rovte zasebne, šenklavška fara avto- resuici ni bil noben delavec tistega podjetja naš tako dolgo, dokler smo imeli v organizaciji njihovega ravnatelja. Ravnateljevi kiečcplazci so delali proti nam zato. (la se prihlinijo ravnafelju, samostojno misleči delavci pa nas niso marali zato, ker ravnateljevi stranki ne verujejo. Rekli smo. da je za našo stranko boli pametno, da izgubimo ravnatelja in pridobimo delavce in vsak zaveden socialist nam je dal prav. čeprav je vedel, da bodo klečeplazci potem še vse hujše delali proti nam. Tako bomo delali tudi še- nadalje, ker se to strinja z našim programom in ker so tudi naši sklepi taki. Organizirani smo /ato. da si združeni pomagamo proti kapitalistom na pošten proletarski način, ne pa zato. ad smemo delati, kar hočemo, čeprav ni prav. Socializem ne sme postati zveza tatov., ki vzajemno branijo in skrivajo svoje tatvine. Kapi-talistvo ne pobijamo zato, ker niso pri na organizirani, ampak zato. ker delajo kapitalistično politiko. Zato bomo pobijali vsako kapitalistično politiko, čeprav jo delajo »sodrugi«. Ce socializem nc more napraviti naših ljudi za boljše, potem ga sploh ni treba, potem ostanimo lepo, kakor smo. obdržimo to lepo sedanjo kapitalistično družbo in hvalimo boga. da nam jo je dal in da nas z njenim bičem tako sigurno vodi do večnega zveličanja. Med ravnateljem in delavci je pa mnogo stopenj. Niso vsi ravnatelji, ki bi ra Ji bili, zato delajo napram delavcem ravnateljsko politiko. Niso to samo navadni klečeplazci, ampak so med njimi tadi domišhavci, H. pošteno (seveda samo po njili pameti pošteno) mislijo, da so oni nekaj boljšega nego drugi delavci in da imajo zato pravico voditi »manj vredno« delavstvo za nos. Ko pa nazadnje ti manjvredni delavci iz pr e vidijo, da so jih vodili za nos in ne dajo več, takrat se pritožujejo nad nehvaležnostjo. češ. leta in leta sem delal za-vas. socializem se'n vam ustanovil, zdaj pa pravite, da nisem zanič. Pa gredo po svetu iskat še drugih takih »več vrednih«, sklepat z njimi zvezo, enotno fronto, zedinjenje in druge take lepe reči, nazadnje še dobe od internacionale potrdilo, da so že 10 let delali za socializem in s tem potrdilom hočejo »manj vred- nemu« delavstvu zopet zašiti oči, ki so komajMzpregledale. Pravim delavcem, ki so res izpre-gledali, jih ne bodo nikdar več zašili. Vendar bodo imeli uspeh pri tem ati o-nem premalo stamostojnem človeku, ki se boji za svoj kruhek. Takih ljudi imamo dandanes vedno več, ker Jc trdo za kruh in ker je proletariat po prevratu zopet enkrat preširoko in prehitro zazijal, da ni mogel vsega naenkrat požreti, in mu je ostala kost v grlu. Bolniška blagajna je taka kost. Mnogokrat nas bo še žgačkata m marsiikak manjši grižljaj ne pojde skozi grlo zaradi te kosti. ki v grlu tiči. I udi marsikako drugo prijateljstvo s kapitalisti nam je pustilo tu i,i tam kakšno tako kost. ki nam Je danes na poti! Matsikak zaupnik Je s podjetnikom prijateljsko govoril o povišanju delavskih mezd in se iz tega prijateljskega govorjenja tako navadil, da mu ga delavstvo zdaj zameri, iker čuti, da ima iz tega prijateljstva v želodcu — kamen. Sodrugi -- le kosti bo treba odstraniti. čeprav se bojite, da bo bolelo. Nc čakajte, da se te kosti »zedinijo«, to sc pravi, da se dogovorijo o razdelitvi plena! Sami vzemite svojo usodo v roke. sami odločujte o svojih zadevah, sami se pobrigajte za svojo zmago. Rešitev proletariata mora biti delo. Proletariata samega, to se pravi tistih »manj vrednih« delavcev samih. »Več vredne« pustite na stran! Internacionala ste vi In vaše organizacije, ne pa — zelena miza, ki izpreminja svoje programe in pravilnike od dneva do dneva, da vas lovi iti da vam brani spoznati pravilnik tako natanko, da hi se vi sami brez zelene mize lahko po njeni vladali. Delavci! Ravnatelji so vam naredili prostor. Šoštanj. 1 f>. jul. 1923. Nekaj v spomin! čudni so ti ljudje, ki hočejo zediuje-vatr naš proletariat! Potrebo svoje posebne zedinjevalne akcije so začutili v nekakem nasprotju z nami, ki nočemo, da bi imelo v socialistični stranki odločilno besedo tako delavstvo, kr socializma še podiilialo ni, ki ne razume, kaj je organizacija, ki je z eno besedo neza- vedno. Naši zedinjevalci pa pravijo: ves proletariat trpi, zato se moramo z vsem proletariatom združiti, da ga rešimo. Tako pravijo in imajo deloma prav; deloma namreč v toliko, v kolikor Je resnica, da nas pesti vse skupaj, zavedne in nezavedne, socialiste in nesociali-ste kapitalistova pest. Deloma i>n zopet nimajo prav in to v toliko, v kolikor menijo, da je za rešitev dovolj, če se v c no združi, kar trpi. Ce bi bilo njihovo mnenje pravilno, potem bi moral biti slovenski proletariat že davno odrešen, ker njegova večina, večina tistih, ki trpe, je že združena v'eni stranki in to v taki. ki najbolj gobec odpira za rešitev trpečih, in to je klerikalna stranka. In vendar slovenski proletariat še ni rešen, navzlic temu, da je po večini že »zedinjen« (pri črnuhih namreč) in navzlic temu, da si želi v tej »zedinje-nosti« rešitve in da klerikalni voditelji za to rešitev tudi na vse kriplje »delajo«. 2e sam ta primer dokazuje, kako brihtne glavice so naši zedinjevalni apostoli in koliko se razumejo na prakso, oni. ki nam vedno očitajo samo teorijo. V tem slučaju imamo torej mi prav, ki pravimo, da rešitev ne prihaja samo 'od tega, če se zbere trpeča gmajna skupaj. ampak da je treba, da pridejo vsi skupaj, ki delajo in ki se svojega dela tudi zavedajo! In ki so pripravljeni, za to svoje delo zahtevati pravice in za te pravice zopet z lastnim delom delati! Kdaj si bomo že enkrat za vselej zapomniti, ua igra v socialistični teoriji trpljenje zelo podrejeno ulogo, da igra pa za to glavno ulogo delo in pravičnost!? Tisti, ki ne poznajo socializma s te praVe strani, nam seveda zamer ja jo, kadar pravimo, da Koren še nima pravice imenovati se socialista, če ima dobro srce in usmiljenje do revežev, ker usmiljenih ljudi najdete med klerikalci ali liberalci ai če hočete lriakar med roparji prav toliko, kolikor med nami in še bolj so usmiljeni in dobrosrčni nego je Koren. In vendar jih ne imenujemo socialiste! Kakšna krivica! O ne, to ni nobena krivica, temveč, če si predstavimo tako drastične primere, se le zavemo, da Je usmiljenost nasproti pravicoljubnosti in delu za pravico nič, pravi pravcati nič in da torej ne more biti še razlog, da bi nomna, Rakovnik samoodločilen, Kačja-rit samosvoja, srbski narod suveren, slovenski podrejen, hrvatki oddeljen, bosanski zapleten, hercegovski osvojen, makedonski zadušen, vojvodinski zmeden. bački ponarejen, banatski zaslepljen. šumadijski prismojen, sremski te-' pen, primorski osvobojen, koroški zavedli, vsi skupaj in v celoti pa v treh nadstropjih kronan kreten. To menim da ni prava nacionalna politika in državotvorna hegemonija, kajti so že rak. ščuka in krota dokazali, da se voz vleče: istočasno v treh smereh. Moj narodno napredni in versko nezmotljivi duh sc že od početka do konca upira tej imenitni avtonomiji in meni, tla bo najbolj primerno in koristno,, če se ji hkrati odseka vseh sedemnajst glav. Kajti in če bomo eno čredo razdelili na dvanajst avtonomnih krdel, bo nastalo trideset druhali in bo zmanjkalo pastirjev. In zato sem liki kralj Matjaž pod Gorjanci začel zbirati svojo podrejtno državotvorno vojsko, da ugonobim še pravočasno to sumljivo nacionalno - politično in gospodarsko - kulturno ter verskn-etično pogubonosno in ueplodovito kre-tanjc. Kdor je junak po krvi in kosteh in mu je blagor lepe naše domovine na srcu, naj se nemudoma zglasi in zapiše v moje bojevite vrste. Naslov mu bo povedal iz prijaznosti naš poglavitni u-rednik. Sam pa imam že izgotovljen zakonski načrt za zaščito bodoče velike, nedeljive. enotne in neizpremenljive, svobodne države in tudi štab generalne armade in največje bitke sem že sestavil. Preostaja mi samo še dati znamenje in kri bo tekla kakor voda. Jedro pogumne osvojevalne armade obstoji iz bataljona kvalificiranih in strogo discipliniranih bolh, ki bodo v slučaju naskoka takorekoč in znanstveno povedano avangard. Vse drugo in tudi morebitni dobrovoljci bodo tvorili in sestavljali arjergard, kajti smatram, da to dvoje docela zadostuje in da je moj vojsko-vodni talent brezhiben. Kogar jako zanima moja državotvorna zarota in bi rad vedel njene podrobnosti, recimo tisto zastran avangarda, mu lahko povem samo toi|ko, da sem ga zbral in sestavil s’ pomočjo birme. Kakor pri krstu stojim tudi v pogledu birme na uglednem stališču, da je treba deliti te zadeve pta-vično poprčk in počez vsakemu in vsem v enaki meri. In sem napovedat s tega stališča mobilizacijo vseli domačih bolh. Uspeli je bil nepričakovano presenetljiv. Drle so o:! vseh strani in malo da ml ni zmanjkalo registrov in vojaške opreme. Tudi sem imel od te akcije dvojno veliko korist, kajti še malo pa me boste videli v podobi znamenitega vojskovodje. že sedaj pa opravljam škofovske posle in bom imel na mrtvaškem listu dragocen privesek. Tako bi bil dovršil opis tretjega poglavja rodbinske knjižice in napeto občinstvo bo s pravico pričakovalo nadaljevanja. Toda in ker imam stvarne pomisleke. sem se dogovoril z našim u-rednikom in sva sporazumno sklenila, da bova nehala že s tem okrnjenim koncem. Kakor vsemogočna božja desnica preroka pred Sodomo in Gomoro, tako praviva tudi midva bralcem: Ce je med vami deset pravičnih, ki berejo ta podlistek in so našli v njem zrno brez pte-\ela, mn bova prizanesla in nadaljujeva najbolj znamenito poglavje o družinskih spominih. Ce in ako pa temn ni tako in jc naš trud bob v steno ali žoga v trdo bntic'0. tedaj je škoda papirja in naj pride ieza božja na nas in na naše o-troke. Kadar se bo oglasilo deset pravičnih. bo stvar tekla v lepem redu dalje. I »rugače pa postavimo za vejico takoj piko in bomo vnaprej sploh in pose h e molčali. Evo, tako nam nebesa! koga imenovali socialista že samo radi tega, Če ima usmiljeno srce. Pripravljeni smo celo imenovati socialiste take ljudi, ki verno o njih. da je njih srce na ra vnosi neusmiljeno -n seveda le tedaj, če ni ta neusmiljenost krivična! Nasprotno jpa poznamo neko vrsto usmiljenosti, ki je vse prej nego pravična! In bog ne daj, prijatelji z usmiljenimi srci, da bi nas kdo nekoč prisilil, spregovoriti tudi o tem konkretno beseda, bog ne daj! Naši predali so polni takih konkretnih besed, ki dokazujejo, da je marsikdo lahko do mozga usmiljen, a pri tem t>o drugi strani tako (vedoma!) krivičen, da je s socialističnega stališča vse prej nego poštenjak! Samo zato smo imeli doslej te predale zaprte, ker se tudi nam gabi mešati po blatu tam. kjer ni nujna potreba in dokler nam je z lahkoto premagati vse ovire, če se bojujemo proti osebam z načelnimi razlogi in s statutom! Pozor, torej! Pa oddaljili smo se od predmeta. Povedati smo hoteli prav za prav tole-naši prijatelji zedin je valet v teoriji tore] trdijo, da hi morala vsa gmajna (tudi dokler je še gmajna) vkup v eno stranko, odločevat socialistično, čeprav po drugi strani ravnoisti gmajni odrekajo pravico do socialističnega in celo proletarskega imena, če ne hodi v tropu za njimi — za našimi prijatelji zedinjevalcl-voditclji. V tem ie namreč pasja taca: nezavedna masa ostane lahko nezavedna:, toda postane socialistična, če, gre »živijo« kričat za tropom »zavednih« pastirjev. Zopet smo se oddaljili od predmeta! Povedati moramo le to: naši prijatelji zedinjevalci hočejo maso v eni stranki, a vendar nočejo tej masi nuditi priložnosti, da bi v stranko prišla! Kako? Da, prav tako! Ko smo mi po zidanmo-ški konferenci predlagali,, naj se otvorijo javne diskusije, javni shodi med nami In Mariborčani v svrho medsebojnega spoznavanja, nas ie Knakost nahrulila: Nak, javnih debat m diskusij pa ne! Javnosti smo že preveč siti (v resnici je> niso 5e nikoli dovolj prebavili). Sestanki naj se vršijo kvečjemu med našimi in vašimi organiziranimi člani. Tako nekako je modrovala »Enakost«. Torej je pri praktičnem zedinje-valnem delu mariborsko voditeljstvo kar na lepem izključilo proletariat 'ki »e sicer nezaveden in neorganiziran, ki pa vseeno trpi! Ne glede na to, da bi hotelo to voditeljstvo, ■ naj se vršijo sestanki med organiziranim delavstvom, pa nam noče dati lahkega jamstva (objavo organizacij), da ima v resnici organizirano delavstvo za seboj!! Ali razumete, zakaj imenujemo ml naše prijatelje zedinjevaloe »zmešane glave« in zakaj smo morali napisati »Nekaj v spomin«? Politične vesti. * Na »sobotni seji narodne skupščine so obravnavali ptujske dogodke. Nemški poslanec Moser je interpeliral na ministra notranjih zadev in ta ie odgovarjal. da bodo politične oblasti pač kaznovale nekatere zločince, kolikor se jim bo zdelo potrebno. Sploh pa skrbijo vedno za to, da se nobenemu državljanu nikdar in nikjer ne godi krivica. * Pogajanja o finančnih vprašanjih, ki so jih obravnavali med Češkoslovaško in Madžarsko že od1 lanskega oktobra, so te dni zaključili. Dosegli so sporazum glede medsebojnega postopanja z zasebnimi zavarovalnimi podjetji in finančne ureditve zastarelih zneskov za življenske zavarovalnine na temelju čl. 198. Trianonske mirovne pogodbe o prepovedi dvojnega obdavčenja pri direktnih davkih. Pogodbo so podpisali v četrtek. '* Radikalni klub je sprejel uradniški zakon s 70 proti 17 glasom. Po burni debata, je pristal tudi na neke spremembe uradniških plač v bodočnosti. Oficirske plače je odobril brez ugovora. Morda zato, ker so večje. Predsednik radikalnega kluba Rankovič je prejel grozilno pismo, da bo ubit, če bo glasova proti zakonu. Pa je v steno glasoval, proti Burna debata v radikalnem klubu je en trn v dogodkih ponedeljkovega dne. še večji trn je to„ da so radi te burne debate in brez vsakega nadaljnjega povoda odložili sejo zakonodajnega odbora. E ja, kreganje je veselejše nego resno delo! * Ameriška Vladu bo na vsak način posredovala v reparacijskem vprašanju med Nemčrio na eni ter Francijo in Anglijo ga drugi strani. Akcija amerikan- ske vlade bo šla za tem, da se ugotovi plačilna sposobnost Nemčije z gospodarskega stališča. * Protektorat nad Albanijo od strani Male antante bodo obravnavali in sklepali o njeni na konferenci v Sina ji. Prisostvoval bo tudi albanski zunanji minister. Mala antanta je pripravljena prevzeti protektorat nad Albanijo pod pogojem, da se albanska vlada obveže voditi zunanjo politiko v njenem soglasju. ZANIMIVA IZJAVA. V 27. štev. »Grafičkega radnika« je priobčena izjava nekega Zivkoviča, stavca, z zanimivo vsebino, ki slove: Iz-,ava. Ne znajuči, da »S. N. O « šteti (škoduje) radničkoj klasi, pripadao sam do danas istoj. Kako sam se uverio, da ova kao i ovoj slična organizacija »Or-juna« ima za cilj da vodi borbu protivu radničloe klase, kojoj i ja pripadam, sto-ga od danas prestajein biti njen član. Ujedno se obavjezujem, da ču se od danas strogo pridržavati Saveznih pravila. Beograd, 6. 7. 1923. Mih, S. Živkovič. slovoslagač. Za točno razumevanje te izjave pri pominjamo, da je »S. N. O. ali »Srnao«. kakor se uradno imenuje, organizacija Srbske narodne omladine. Ta organizacija ima cilje kakor Orjuna, samo, da so skrčeni v razširjenje velesrbstva,. dočim predvideva program nam znane Orjune azširjenje slovanske misli. Temelj obema organizacijama je pa enak. Ustanovili so ju nekateri propadajoči »brezdel-i« z namenom braniti takšno brczdelico povsod, in se upirati širjenju razredne zavesti, ter obdržati nadvlado kapitalizma. Izjava govori jasno, da ste obe organizaciji škodljivi delavskemu razredu n marsikdo, ki je bil dosedaj o- nasprotnem uverjen. bo začel premišljati, da je to resnica. Orjuna trdi, da je to laž, ona izjavlja, da je njena dolžnost braniti delavstvo pred izkoriščevalci in ga pripeljati do boljšega obstoja. Navdihuje delavstvo s svojimi frazami, delavstvo verjame slepo in se ne drzne misliti drugače, kakor mu or junaški dobrotniki trobijo. Na tak način si oni delavec,, pa naj bo očni ali duševni, podpiše smrtno obsodbo s tistim trenutkom, ko vstopi v eno ali drugo teli dveh pretepaških organizacij. Želeli bi, da bi bilo št; več takih iz-iav, kajti slučaj sodelavca odpre mirnim, ki imajo vsaj malce lastnih možgan. oči,, da se začnejo zanimati tudi za drugi plat zvona in spoznajo še pravočasno, da se no tej poti ne pride v raj. marveč v še hujši pekel. Razno. r V Kragujevcu je eksplodirala vsa municija, ki jo je imela vojaška oblast spravljeno v skladišču poleg tovarne za municijo. Po mestu je vladala velika zmešnjava, vendar ni človeških žrtev. Materialna škoda je precejšnja. Vzroku eksplozije še niso pi\jšli na sled. Celje. c Radovedni smo! Na kaj smo radovedni? Radovedni simo, če bo odbor kraj. politične organizacije, v 'kolikor ie korenovski, sklical sedaj po vseh pravilih člansko zborovanje, kar je bilo na zadnjem »zaupniškem sestanku« obljubljeno. Takrat je bil namreč postavljen predlog, naj se skliče zborovanje v štirinajstih dneh, pa so Korenovci (ki so imeli radi enostranske agitacije na sestanku večino), to se pravi najbližji Korenovci ta predlog zavrnili, češ, policija ga bo radi kužnih bolezni zopet prepovedala. Ta razlog sam po sebi že dovolj jasno dokazuje, kakšno komedijo so ti ljudje na sestanku igrati. Kakor da bi ne bilo mogoče sklicati nov »zaupni-ški sestanek« po § 2., na katerega bi imelo vstop vseh 256 organiziranih celjskih zaupnikov! In ti ljudje so kar vnaprej vedeli,, da bo čez 14 dni še vedno obstojala policijska prepoved radi kužnih bolezni! Mi smo rekli, da nočejo prej imeti članskega zborovanja, dokler se ne izvrši tisti slavni »žedinjevalni kongres«, začetkom avgusta, ker bi se znalo pripetiti, da jim gredo na »zameniškem sestanku« izvoljeni »delegati« in kršitve organizacijskega reda in drugo rakom žvižgat, če pride zadeva' pred redno zborovanje. Ce je res, kar smo rekli, to se bo prfkazaio: policijska prepoved je preklicana (beri včerajšnji »Naprej!) in nobenega zadržka ni. da bi se člansko zborovanje ne vršilo pred — začetkom avgusta! c Danes (17. Vil.) zvečer ob 7. je širša seja okrožne strokovne komisije v Delavskem tajništvu. Dnevni red je razviden na vabilih. — Tajništvo. Iz strok, gibanj«, g Kongres Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva v Ljubljani. Kakor nam javljajo, se je priglasilo do sedaj do 3000 učiteljev in učiteljic iz Hrvatske, Srbije, Vojvodine, Bosne in Hercegovine, Dalmacije in Črne gore ter krog 1000 učiteljstva iz Slovenije, ki bodo posetili v dneh 5., 6. in 7, avgusta kongres v Ljubljani. Zbrani bodo vsi najboljši zastopniki učiteljstva iz vse države. Kongres se bo vršil v velikem obsegu. Vsega bo torej v dneh nad 4000 jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani. Iz tega razloga, ker pričakujemo tak obisk ob priliki kongresa jugoslov. učiteljstva se obračamo do privatnikov, da se odzovejo apelu radi stanovanj. ITdruženje nujno potrebuje večje število privatnih prenočišč, zato ponovno apelira na meščanstvo, da se javijo oni, ki so voljni oddati proti primerni odškodnini prenočišča za dni kongresa. Prijave sprejema pisarna U-druž. Jugoslov. Učitelj, v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, I. nadstr. Udruženje Jugoslov. Učiteljstva. Vestnik ^Svobode11. v Delavstvo opozarjamo, da bo priredila DTE v Šoštanju v dneh 8. in 9. sept. okrožni zlet DTE v Šoštanju. Organizacije, ki bi bile pripravljene, udeležiti se tega zleta, naj to javijo podružnici »Svobode« v Šoštanju. Podrobnosti prihodnjič. — Odbor. To in ono. Kje je bil raj? Ker tega vprašanja doslej še niso bili rešili, zato so pa imeli neverniki in svobodomisleci lahko stališče v boju proti svetopisemski bajki ustvarjanja. Sedaj pa se je kolo obrnilo in lahko stališče bodo imeli odslej popje proti nevernikom in svobodomislecem. Neki ameriški preiskovalec s plešo, o-čnli in doktorskim naslovom je namreč sedaj dokazal, da ni bil raj nikjer drugje ko v Afriki, v deželi Somali. Podnebje je tam milo .in tako toplo, da hodijo prebivalci vedno v Adamovem In Evinem kostumu- To je že en dober dokaz. A drugi drži še bolj. Tisti profesor j« našel v nekem koncu dežele So-mali velikansko jablano in poleg nje grm. Nihče ne more dvomiti, da bi nc bila to ista jablana, katere sad je Eva ugriznila in potem še Adama zapeljala, radi česar sedaj vsi trpimo. V grmu poleg jablane pa ie bil gotovo skrit satan v podobi kače. — Sedaj je menda dovol znanstveno dokazano, da nimajo neverniki prav. Vohanje bolezni. Nedavno je izdal neki nemški zdravnik spis. v katerem razpravlja o dobro znani trditvi nekaterih učenjakov, da je bolezen mogoče vo liati. Omenjeni učenjak zagotavlja, tla ima izdihani zrak opasno bolnih oseb, ki so pred smrtjo, mrliški duh. On sam je za časa hudega razsajanja španske bolezni opazoval več takih primerov; Samo ena bolnica .ie bila izjema. Ta je že kazala znake umiranja in je tožila, da smrdi njena sapa po mrličih, vendar Ise je posrečilo ozdraviti jo. V vseli ostalih primerili se je izkazal nastop mrliškega duha v izdihavanem zraku kot znamenje skorajšnje smrti. O velikem nemškem skladatelju Mozartu pripove^ dujejo, da je na smrtni postelji dejaT sestri svoje žene: »Jaz imam že mrliški okus na jeziku«. Skoro gotovo so že stari zdravniki poznali ta mrliški duh smrtno bolnih oseb in se torej to opazovanje sedanjih zdravnikov no more imenovati šele sedaj dognanto. Da imajo mnoge živali boljši voh nego ljudje. Je znano. Taka žival, ki ima izredno dober voh. je n. pr. pes, ki na daleč okoli o-voha vsako stvar. Pri tej priliki omenimo nastopno dogodbico: Zdravnik je bil na obisku pri težko bolnem možu in je zagotovil njegovi ženi. da za njenega moža vsaj 24 ur ne obstoja nikaka nevarnost. Bolnikov pes pa se; je skril v 'teman kot. pričel tuliti .in zavijati ter se ni dal preprositi, da bj šel k svojemu bolnemu gospodarju. Mož je umrl dve uri pozneje. Pes je radi svojega izvrstnega voha točneje vedel, da se zgodi nesreča nego učeni zdravnik. Da je živali težko ali sploh nemogoče spra-\ iti k umirajočim, je mogoče pogosto opazovati in tudi kmetsko prebivalstvo ve natančno, da se bliža smrt, če se pes boji bolnega gospodarja. Pri našem slovenskem kmetskem prebivalstvu je najbrž prav iz tega vzroka nastala vera. da pridem kmalu smrt v hišo. če tuli pes okrog oglov. To je seveda ie prazna vera. ker pes tuli iz mnogoterih vzrokov in bi pasje tuljenje po naziranju gori omenjenega učenjaka pomenilo bližajočo se smrt le takrat, kadar tuli pe* pred_ bolniško posteljo in ne mara iti k bolniku. Mrliški duh se voha mogoCe tudi takrat, ko zamre plod v materinem telesu, oziroma kadar se ta plod nahaja tik pred zamretjem. S stališča znanosfl je na vsak način zanimivo to vohanje mrliškega duha pred smrtjo. Z natančnejšim proučevanjem tega pojava bodo zdravniki dognali še marsikatere za zdravniško vedo koristne podrobnosti. Širite proletarski tisk! Utrinki. ~ Absolutna svoboda je nemogoča na svetu, ki je podvržen zakonitosti, kajti vsak zakon pomeni gotovo omejitev. Človek na pr. ne more storiti več, kakor dopušča njegova moč, ki ni odvisna od svobodne volje. Tudi v socialistično urejeni družbi ne moremo pričakovati absolutno svobodo; tudi v njej morajo veljati zakoni. Razlika med kapitalistično in socialistično družbo obstaja pa tudi glede na svobodo in prav velika Je. V kapitalistični družbi je svoboda večine omejena z interesi gospodarsko močne manjšine: v socialistični družbi omejujejo interesi skupnosti svobodo posameznika, iti omejujejo, jo le toliko, kolikor je zaradi skupnih interesov potrebno. * Odkar je socializem praktično gibanje. se je vedno bojeval za enakopravnost obeh spolov. Ce pridejo do politične moči. napravijo lahko socialisti marsikakšno napako: toda da bi ženski spol degradirali na stopnjo mrtvega blaga, ki je podvrženo »socialni distribuciji«. ni treba verjeti niti najbolj drznemu šmoku. Z). Odgovorni urednik: Alojz Leskošek. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.