Stran 489. Novice. — Osebne vesti. Premeščena sta okrajna sodnika gg. Ivan G u zel j iz Cerknega v Komen in Viktor vitez F r o 1 i c h iz Bovca v Komen. — Za okrajna sodnika sta imenovana pristava gg. Viktor Abazhizh v Sežani za Bovec in Ivan Dougan v Voloski za Cerkno. — Učiteljska imenovanja. Za nadučitelje so imenovani gg. Engelbert Kavčič pri Sv. Križu, Anton Žibert na Jezici in Ivan Sonc v Preski. — Grdč. A. Grersten-mayr v St Vidu pri Zatičini je imenovana za definitivno učiteljico istotam. — Kompetenčnim potom so premeščeni gosp. Konrad Mali iz Zagorja v Zagorje-Toplice, gdč. Fr. Bayer v Knežak, gosp. Potokar iz Drage v Št. Lorenc in gosp. Fr. Grailand iz Mirne peči v Kostanjevico. — V status kranjskih učiteljev sta bila uvrščena gg. Mihael Kosec in Josip Tratar, — V pokoj je šel gosp. Josip Traven v Naklem. — Promocija. Koroški Slovenec, g. Ferdo Muller, c. kr. avskultant v Mariboru, je bil te dni na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava. — Državna podpora. Za zgradbo škarpe ob Kokri nasproti vasi Breg je dovolilo poljedelsko ministrstvo 320 K podpore. Tretjino stroškov je prevzel deželni odbor. — Za Prešernov spomenik ie daroval gosp. Josip Oorup na Eeki 500 kron. — Družba sv. Cirila in Metoda glavni dedič. Umrli trnovski dekan, slovenski pesnik veleč. gosp. Ivan Vesel je svojim glavnim dedičem imenoval družbo sv. Cirila in Metoda. — Razdelitev obleke mej ubožno šolsko mladino v Ljubljano. V okrašeni telovadnici prve mestne deške šole se je vršila v soboto skromna, pa prav prisrčna slovesnost: ubožna mladina ljubljanskih ljudskih šol je prejela toplo zimsko obleko, ki so jej jo oskrbeli požrtvovalni dobrotniki. V vrsti teh blagih dohrotnikov je prvi cesarski svetnik Ivan Murni k, ki tudi v svoji hudi bolezni ni pozabil otročičev, ampak je odbor gospej za lazdelitev obleke izdatno podpiral in skrbel, da je bilo obdarovanih kolikor mogoče veliko število ubožnih otrok. Poleg gosp. ccs. svetnika Murnika si je največ zaslug za letošnje obdarovanje ubožne mladine piidobila gospa Franja dr. Tavčarjeva, ki posnema rajno dobrodelno gospo Murnikovo. Slavnost je pričel s svojim nagovorom č. gosp. J. Mlakar, mestni katehet, ki je otročiče opominjal k hvaležnosti, dobrotnikom pa v lepih besedah opisoval plačilo Onega, katerega so v otročiČih obdarili. Darove so učencem in učenkam z veliko ljubeznjivostjo razdelili deželni predsednik Viktor baron Hein, deželni glavar O pl. Detela in gospa Franja dr. Tavčarjeva. V imenu obdarovancev sta se zahvalila en učenec in ena učenka. Slavnosti se je udeležilo veliko odličnega občinstva, zlasti izmej učiteljstva. — Komorni virtuoz Fr. Ondfiček priredi v soboto v veliki dvorani „Narodnega doma" koncert. Ondfiček je jeden prvih vijolinistov na svetu in je torej umevno, da se za njegov koncert vse zanima. — Značilne razmere. Uradno je dokazano, da se v konsumu na Bledu prodaja ponarejeno vino, in da je to ponarejeno vino pravi strup. — Ogled justične palače Te dni se je mudil višje-sodni predsednik graški grof Gleispach v Ljubljani in si je pri tej priliki natančno ogledal novo justičao palačo. — Napredek v domači obrti. Ljubljanska tvrdka Žab kar je otvorila prvo slovensko železolivarno. Ta livarna je urejena po najnovejšem načinu, ter se zamore zliti železa v isti 150 000 fa/ na dan. Živela resnična narodna naprednost! — Porotno sodišče v Ljubljani je oprostilo 29iet-nega kajžarja Jakoba Mlakarja z Gore pri Iiriji hudodelstva uboja in obsodilo 181etnega Franca Roveta iz Zaloga radi težke poškodbe na štiri leta, Franca Lokarja radi posilstva na pet let, obravnava proti Francu Kobalu iz Podkraja bo v prihodnjem zasedanju. Mesarski pomočnik Fr. Zupančič iz Duplic je bil radi hudodelstva tatvine, javne posilnosti in vla-čuganfa obsojen na 6 let težke ječe. — Peter Giulani, Anton Perusin in Ivan Sieger. vsi prisiljene!, so bili obtoženi radi hudodelstva nečistosti zoper naravo in obsojeni prvi in tretji na šest mesecev, drugi pa na šest let. Hlapec Miha Hribar iz Eodice je bil radi tatvine obsojen na 4 mesece zapora, Andrej Lampič iz Bizovika pa radi uboja na pet let zapora. — Državnozborska volitev iz pete kurije se je vršila v sredo. Oddanih je bilo 54229 glasov. Izvoljen je bil dr. Šusteršič, ki je dobil 38236 glasov. Jelene je dobil 11812 glasov, Kopač pa 3847 glasov V Ljubljani je dobil dr. Šusteršič 1204 glasov, Jelene 1236, Kopač pa 685. — »Turnerji« v Idriji. Kakor posnemamo iz ljubljanskih listov, so minolo soboto zvečer in v nedeljo razgrajali po Idriji nemški „turnerjiM, ki so došli tja na „Barbara-fest", dasi je bilo naznanjeno, da se bo veselica vršila s sodelovanjem filharmoničnega društva iz Ljubljane. Ti turnerji so pač poosebljena surovost, pravi divjaki, kar so pokazali že neštevilokrat in tako tudi zadnjič v Idriji, kjer so na brez-stiden, divjaški način izzivali Slovence, ter, ko je mej istimi končno vender zavrelo — streljali nanje. No, pozabiti ne smemo, da se ti turnerji po ogromni večini rekrutujejo iz slovenskih narodnih poturic in drugih mlečnozobnikov. — Lepa pridobitev koroških Slovencev. Dne 5. t. m. so se vršile v Hodišah poleg Celovca občinske volitve, na katerih so po velikanski borbi prvič zmagali Slovenci v II. in III. razredu. Doslej je namreč bila ta občina v rokah nemčurstva. Volilci so prišli na volišče v polnem številu. Slava in naprej! — Šola s — trinajstimi učenci! Ta — posebnost je „nemškau šola v Lipici na Koroškem, Ta trinajstorica Stran 490. otrok se razkrutuje iz raznih sosednjih šolskih okrajev. V drugih šolah so otroci natlačeni, tu pa se vzdržuje posebna „nemška" dola za — 13 otrok! Za tisoče naših otrok pa nimamo Slovenci v Trstu ni jedne šolel Pa seveda, saj gre za — slovensko šolo! — Razmere v Trstu. Tržaški irredentovci so hkrati prišli na idejo, da bi se naj postavilo na velikem trgu pred magistratom spomenik italijanskemu pesniku Danteju in se je določil ta prostor že kar v dotični občinski seji, ne da bi se stvar poverila prej odboru. Vzrok tej naglici je, ker se je odbor za zgradbo spomenika umorjeni cesarici Elizabeti obrnil do občinskega sveta, da bi mu prepustil primeren prostor na velikem trgu in tudi v ta namen — podporo. Da bi to preprečili, so irredentovci hiteli določiti piosfor spomeniku Danteja in tako pokazali, da jim je ljubši italijanski pesnik nego avstrijska cesarica — Bivši tržaški župan dr Dompieri, katerega je hotela kandidirati za V. mestno skupino progresovska stranka, je ta mandat odklonil, pač pa sprejel istega od stranke neodvisnih meščanov, ki se je ustanovila. Progresovci so radi tega silno potrti. — Tudi to treba zapisati! Med volilnim činom v Spodnji Škofiji je prišlo par pijanih poglavcev k tamošnji cerkvici ter začelo zvoniti na vse pretege! Zvonenje je trajalo nad pol ure! Potem šele je prišel „redar", in je mahaje z roko od daleč zabranil nadalnjo razbijanje nedolžnega zvona! Take ostudnosti se smejo vršiti le še v — tužni Istri! — Kričeča ilustracija! Neki Eler Matija je, ko je prišel v volilno dvorano, pokazal laško glasovnico na zelenem papirju. Neki ud komisije je rekel na to: „Dobro, vi ste v listi" ! — Kadar pa je naš Matija skril laško glasovnico in je izjavil, da voli za narodno slovensko stranko, je pa isti ud komisije izjavil — da Elerja ni v listi! Hočete-li bolj kričeče ilustracije, kako se delajo volitve v Istri! — Družbi sv. Cirila in Metoda so od dne 1 do 28. novembra poslali prispevkov p n. gospoda in društva: Upravništvo „Slov. Naroda" 118 K 54 h , inž Sbricaj in dr. Jan v Gorjah 4 K, podružnica v Žalcu 60 K, ženska podružnica v Kamniku 110 K, G. Hočevar na Dunaju zbirko 3 K, podružnica Medgorje (Kor ) 36 K, Št. Pavlic v Zagorju ob Savi zbirko 6 K, moška podružnica v Škoiji Loki 83 K 30 h, tvrdka Iv. Perdan od vžigalic 400 K, ženska podružnica v Št. Jurju ob juž. železnici 50 K, moška podružnica v Mariboru 354 K 64 h, Jul. Južna od Sv. Jurja ob Taboru iz nabiralnika 5 K, iz Fr. Peklarjevega nabiralnika v Dolu 4 K, župnik Avg. Skočir v Gradcu 60 K, Iv. Gričar v Ljubljani hranilno knjižico v vrednosti 10 K, Gerta Gomilšak v Gradcu 4 K, upravništvo „Soče" v Gorici 22 K, Val. Eepinec v Premu 2 K, žup. Jan Kunce pri Sv. Jurju ob Ščavnici zbirko 17 K 27 h, Ferdo Poljšak v Zagorju ob Savi zbirko 10 K, žup. Iv. Sakser ob Slomškovi stoletnici 4 K, Jos. Bunc v Bovcu zbirko 2 K 40 h, vesela družba na gostiji pri Sv. Antonu v Slov. Goribah 6 K, žup. Jos. Ateneder na Polzeli zbirko 15 K, žup. A. Vraz in kaplan Iv. Jodelj pri Sv. Antonu v Slov, Goricah 4 K. — Pod oknom. Samospev za bariton s spremljevanjem klavirja. Ob stoletnici Prešernovega rojstva zložil dr. Gojmir Krek. Založil L Schvventner v Ljubljani. Cena K 160 vin. „Luna sije . . ." kdo ne ve, kako priljubljena in razširjena je ta krasna Prešernova pesem med našim narodom ! In čudo ni, saj je že tekst sam na sebi tako melodijozen, tako vabljiv in sladak, da mu ni težko bilo iskati primere. Tudi v sedanji obliki bo gotovo ugajala vsakemu ljubitelju umetniškega pevskega in glasbenega užitka. Priporočamo to skladbo, sosebno čitalnicam in drugim društvom. — Pri L. Schwentnerju v Ljubljani je naročiti tudi skladbo: Zimska idila. Balada. (Besede A. Aškerca). Za srednji glas s spremljevanjem klavirja, uglasbil Eisto Savin. Cena 1 K. — Skladba je prijateljsko* posvečanje gosp dr. Beli Stuheeu. — Prešeren in slovanstvo. Pod tem naslovom je izšla v Schwentnerjevem založništvu v Ljubljani razprava, katero je napisal profesor Fr. Ilešič za Prešernovo številka „Ljubljanskega Zvona", a jo je uredništvo radi nje obširnostr (z ozirom na preobilico raznih drugih doneskov) moralo odložiti. Razprava je razdeljena po sledečih točkah: I. „Kranjec* — Slovenec" (v Prešernovih poezijah); II »Prešeren in slovanska narečja" ; III. »Prešeren in ilirizem" ; IV. „Zakaj je bil Prešeren zoper ilirizem" ; V. »Prešeren in slovenski narod", ter še jedna VI. točka, v kateri pisatelj dokazuje, da — ni Prešeren odgojitelj slovenskega naroda. Prof Ilešič nam je pokazal v svoji razpravi, da stoji on na popolnoma drugačnem stališči ozirom na Prešerna, nego stoje drugi slovenski književniki, ter nam prikazuje našega pesnika v popolnoma drugačni luči, nego n. pr. svoje čase g03p. Stritar. Razprava je-zelo zanimiva in priča, da si je prof. Ilešič glede pomena-pesnika Prešerna za slovenski narod ustvaril svoje samostalne, posebne nazore. Radi te razprave se najbrže vname v nas zanimiva polemika. Priporočamo to brošurico najtopleje. Naroča se pri založništvu L Schwentner v Ljubljani za ceno 70 h., po pošti 75 h — Umrl je v Trnovem pri Ilirski Bistrici na Notranjskem dekan gosp. Ivan Vesel. N. v m. p! — Mlada vdova. Te dni se je poročil Andrej Kordon na Dolih pri Litiji s 16 letno Alojzijo Irtovo s Stranskega vrha. Ženitovanjska pojedina je po „Slovencu" trajala tri dni in dva dni potem je pa mladi mož umrl. — 77letni starček kot goljuf. Te dni so se pred celjskimi porotniki razpravljale sleparije, ki so se zgodile pri nemški hranilnici v Konjicah. Tajnik te hranilnice, 771etni Tomaž Srabotnig je v 191 slučajih ogoljufal hranilnico za 41608 K. Srabotnig je bil obsojen na daljšo ječo. — Iz vode potegnil je v Ljubljani policaj Ivan Pavline llletnega Maksa Velkavrha in ga rešil gotove smrti. — Tat ulomil je v Sevnici v trgovino gosp. Gustava Schallta ter je ukradel okolu 556 gld. Za popotnico si je vzel tudi košček sira. — Uboj. Dne 9 t. m., ko se je v Št. Vidu izvršil misijon, je prišlo mej fanti do pretepa. Jeden je bil tako uklan, da je takoj umrl, drugi pa je bil nevarno ranjen. — Na smrt obsodilo je celovško porotno sodiščer 331etno Katarino Skant iz Borovelj, ki je svojega llmeseč-nega otroka vrgla v Dravo. — Slovo nadvojvode Salvatorja od priljubljenega mu Zagreba je bil nov dokaz, kako se je Zagreb omilil nad-vojvodi, in kako se je le-ta omilil narodu hrvatskemu. Nadvojvoda je v ponedeljek zvečer odvel svojo rodbino iz Zagreba, a pri slovesu je sodelovalo vse mesto. Na peronu so se sešli dostojanstveniki, ki so pričakovali, da se pripelje nadvojvoda, a na kolodvoru in okoli istega je mrgolelo na tisoče občinstva. Ko se je bližal voz nadvojvode, gromelo je živio-klicev. Ova-cije so bile spontane, srčne, impozantne; gospe so metale cvetje. Nadvojvoda se je zahvaljeval po vojaški, soproga m mali nadvojvode pa so mahali z robci. Poseben utis je napravilo na občinstvo, ko so mali nadvojvode in nadvojvodkinje vzklikali na vse strani; „Z Bogom!" Ko je vlak zapuščal kolodvor, je vsklikalo in mahalo z robci, a nadvojvodinja, ki je stala pri oknu vagona, se je ganjeno zahvaljevala na vse strani. V »Agramer Tagblattu" čitamo še te-le podrobnosti: nadvojvoda je bil ves bled od ginjenja- in ko je vstopil v vagon, je še enkrat vskliknil: „ Pozdravljam še enkrat lepi Zagreb. Živeli Hrvati!" Otroci nadvojvode so v jednomer klicali nhvala " Nadvojvodinja je odredila, da je najeti hrvatske- Stran 491. vzgojiteljice, da mali nadvojvode in nadvojvodinje ne pozabijo hrvatski Tako časti narod one, ki ga — imaju radi. — Znižanje voznih cen za učečo se mladino na južni železnici. Obratno vodstvo južne železnice v Trstu naznanja, da se bo oziralo pri dovoljenju polovične vozne cene na južni železnici za šolsko mladino odhajajočo z doma v šolo ali vračajoč se iz šole na poči.niče na dom, le takrat, ako bodo dotične prošnje opremljene in sicer : za one, ki obiskujejo šole, na katerih se ne plačuje šolnine, z ubožnim listom, katerega sme izdati le občina ali pristojna politična' oblast, za visokošolce, dijake srednjih šol in sploh vseh onih učnih zavodov, na katerih se plačuje šolnina, dovoljevala se bode znižana cena le takrat, ako dokažejo in sicer s potrdilom šolskega vodstva, da so deloma ali popolnoma oproščeni šolnine. Na prošnje, ki ne bi bile opremljene s takimi spričevali, se ne bo jemalo ozira. — Madžarska vročekrvnost vidi se v tej črtici. V nekem malem ogrskem selu imeli so vaško veselico in cigansko godbo. Po običaju naročil je bogat mladenič, da mu zaigrajo pesem, katero si zbere sam. Cigan je bil voljan, toda oglasi se drug, revnejši mladenič, češ, da ima on pravico, sedaj zahtevati pesem, ker jo je že naročil in tudi plačal; Oigan pa, ne meneč se za to, je ugodil želji bogatejšega. Drugi dan sreča mladenič cigana, skoči k njemu rekoč: Žalil si me včeraj pred vsemi, danes pa te hočem za to ubiti. €igan hoče zbežati, toda v istem hipu mu porine mladenič dolg nož v prša, da se zgrudi mrtev na pot, in vse to radi jedne — pesmi. — Čuden otrok. List »Bošnjak" poroča, da ima težak Okič iz Otoka fantka treh let, kateremu so začele poganjati brke takoj po njegovem rojstvu. Danes ima že brke, katerih bi se ne sramoval nobeden mladenič. Fantek ustaja po noči. nalaga drva na ogenj in sedi pri oknu do zore. Potem pa hodi spat. Deček je sicer do cela normalen. — Samomor iz radovednosti. V Varšavi se je nedavno obesil neki 141etni židovski deček, ki je bil duševno zelo razvit in je imel posebno nagnenje do znanosti. Pustil je mal listek, na katerega je napisal: „Obesil sem se iz radovednosti. Prerad bi vedel, kaj se godi na onem svetu." — Mladina pri sv. očetu. Iz Rima nam pišejo z dne 29. nov.: Danes se je rimska učeča se mladina poklonila sv. očetu. Bilo je je okoli 30.000. Ko so prinesli sv. očeta v cerkev sv. Petra, bilo je navdušenje otrok nepopisno. Deklice so od samega veselja metale svoje rutice v zrak, dečki pa klobuke. Po dovršenih litanijah so sv. oče blagoslovili otročiče. Potem so jih nesli v njih stanovanje, toda kar se še nikdar ni zgodilo, vrnili so se med otročiče, ker vpitje mladih grl po sv. očetu ni hotelo miniti. Radostno ginjeni so jih še parkat bjagoslovili. — Tatinstvo na italijanskih poštah. Italijani so hudi na Švicarje. Zakaj? Ker švicarske pošte ne sprejemljejo zavojev za Italijo, ako pošiljalca izrecno ne opozorijo na italijansko „navadicou, da se sistematično oropa vsako pošiljatev vsebine, zaradi česar ni nikomur svetovati, da bi italijanskim poštam izročal kakoršen si bodi vrednostni predmet. V istem smislu se je izrazil predsednik švicarskih pošt v uradnem pismu, nasproti italijanskemu ministru za pošte. Žalibog, da tudi to svarilo ni imelo nobenega uspeha. Tatovi na italijanskih postajah nadaljujejo svoje delovanje, ne da bi jih mogla oblastva zagrabiti za — dolge prste. — Žena anarhista Brescija izginila. Kakor javljajo amerikanski listi, je žena Kajetana Brescija izginila iz svojega bivališča v West-Hobokenu in se ne ve kam. Bržkone so jo prijatelji Brescija povabili k sebi: ter bodo skrbeli za njo in za otroka. — Izseljevanje v Ameriko narašča. Iz računa, kojega so napravili uslužbenci „Barge Office" v Novem Jorku, je razvidno, da se je ukrcalo v tamošnji luki povprečno vsaki dan ud 1. julija t. 1. po 1000 izseljencev. Število vseh izseljencev t. ]., ki se izkrcajo tekom jednega leta t. j. od 30. junija 1. 1900. do istega dne prihodnjega leta, gotovo preseže 450.000. To bode največji jednoletni kontingent, ki se je izselil od 1. 1892. v Ameriko. — Nemški kulturonosci. V nekem nemškem listu se pritožuje dr. Hans Wagner zoper deželnega poglavarja v nemški vzhodni Afriki, generala Liberta. Wagner trdi, da hoče pred sodnijo dnkazati, da ja Libert samo v eni vasi ukazal umoriti 40 ljudij, ki niso mogli plačati nekoliko vinarjev davka in da je dal Libert zaradi hišnega davka umoriti 2000 ljudij. — Carjevo zdravje. Iz Livade javljajo: Poročilo o carjevem zdravju izdano dne 6 t. m pravi: Car je spal dobro vso noč, subjektivno se počuti zelo dobro; isto velja glede dušnega stanja. Temperatura in utripanje je redno. — Najnovejše o Edisonu. Edison dela poskuse, da bi se vse snovi, ki so v oglu, porabile. Sedaj se po njegovem zatrdilu z^ubi 90 odstotkov snovi. Poskusi so se Edisonu že deloma posrečili, kedar pa se mu popolnoma posrečijo, tedaj se bode sedanji sistem gonilne moči popolnoma spremenil. — Velikanski predor se zida na veliki severni železnici združenih ameriških držav. Predor bo prodrl Cascadsko gorovje v državi Washington ter je 7 metrov visok in 6 metrov širok, dolg pa — 4 kilometre. Predor delajo že tri leta. — Kitajci so naredili na mandžurski železnici škode za 10 milijonov rubljev. Razdejali so tir in brzojavno zvezo 300 kilometrov daleč, vse postaje požgali, 650 vagonov in 17 lokomotiv razbili. — Zarubljen spomenik. Čudna usoda zadene spomenik, postavljen za očetnjavo padlim junakom v Preoriji (država Illionis). Ta spomenik so ob navzočnosti predsednika Mac Kinleva leta 1899. slavnostno odkrili — dasi ni bil še plačan ter je bilo od 50.000 dolarjev stroškov pokriti še celih 13 000 dolarjev. Od tega dne nabiranje darov kar ni šlo od rok in dne 6. novembra je bil predlog, naj ta dolg pokrije občinska blagajna — odklonjen. Ustvaritelju spomenika ni torej ostalo druzega, nego -— tožbena pot in seiaj je spomenik zarubljen, in ako ga zadnji hip ne reši kaka blaga in — bogata „dušau, bo spomenik javno prodan na dražbi, da se s tem pokrijejo stroški. — Razstava na otoku sv. Helene. Anglež je kramar. Povsodi ve dobiti svoj dobiček. Sedaj prirejajo sinovi Albijona razstavo na otoka sv. Helene, kjer bo lahko vsakdo, komur ni predaleč do sv. Helene, občudoval izdelke burskih ujetnikov, zlasti kra3ne rezbarije od lesa. — Znižana cena brzojavkam na Kitajsko. Vojno ministrstvo javlja, da je uvelo skupne brzojavke za polovično ceno za občevanje med vojaki na Kitajskem in njihovimi tukajšnjimi sorodniki. Poslednji imajo poslati brzojavke mornarskemu poveljstvu na Dunaju, in sicer v „živem" jeziku, torej tudi v slovenskem ali hrvatskem. Šifriranih depeš se ne sprejema Mornarsko poveljstvo pošlje potem več takih brzojavk skupaj c. in kr. eskadri na Kitajskem, ki jih razdeli adre-santom. Cena za besedo znaša 3 krone 50 vin.; ves naslov se računa za eno besedo. — Poraba čaja in kave. Grlasom poročila londonske trgovinske zbornice porablja Anglija sama več čaja na leto nego vsa ostala zemlja, namreč vsaka oseba po 6 funtov na leto. Na Ruskem in v severni Ameriki, kjer vender tudi ljubijo čaj, ne doseza poraba niti jednega funta za osebo, na Francoskem le pol funta, na Nemškem le nekaj nad eno de-setinko funta. Vsega skupaj je prošlo leto znašal uvoz čaja na Angležko 189 milijonov funtov, in sicer 40 milijonov s Kitajskega in Japonskega, 249 milijonov pa iz Indije in s Cevlona. Narobe pa je s porabo kave. Kanadijci porabijo le Stran 492. okolu en funt na leto, Avstrijci po dva, Francozi nad štiri, Nemci nad šest, Američani nad ednjast, dočim rabi vsak Anglež povprečno le sedem desetink funta kave na leto. — Dinamit se je razstrelil v jami. V jami Fenelon blizu Anichena na Francoskem je vsled neke nesreče eksplodiral dinamit v zaboju Okoli 50 delavcev je ponesrečilo in od teh je več nego polovica mrtvih. Precej so začeli reševati ponesrečence, toda nekoliko so se zamudili, ker so zašli v drugo jamo, zvano „Louisw. Izvlekli so 16 mrtvecev, od katerih so le nekatere spoznali, drugi pa so bili tako grozno raztrgani, da jih niso mogli spoznati Eanjenci, katere so izvlekli iz jame. so skoro vsi težko poškodovani in bode večina njih vsled zadobljenih ran umrla. Oblasti so vpeljale strogo preiskavo, da se izve, kdo je nesrečo zakrivil. — Čudna smrt. Braziljski zdravnik opisuje v francoskem listu „La Nature" nastopni nenavadni slučaj: V mestecu Muhao, v državici sv. Pavla je bil neki Mulat lovec. Nekega dne ga je vgriznila v prst kača. Mulai si je takoj odsekal prst in ga pustil na panju. Ko je prišel tretji dan, ko je bil zdrav, zopet k panju, je našel ondi same kosti, posute z neštevilnimi Črnimi mravljami, zvanih sarassara, ki so prst docela objedJe. Tudi Mulata so mravlje napadle in ga vgriznile na vratu, na levem teneu in v roke. Ponoči so me pozvali k njemu. Njegovo stanje je kazalo vse simptone za-strupljenja; žal, da je prišla pomoč znanosti prekasno, in nesrečnik je umrl v strašnih bolečinah. — Darovi egiptovskega khedive sv. Očetu. „Osservatove BomanoM javlja, da je nedavDO egiptovski khedive, t. j. podkralj, poslal sv. Očetu raznih dragocenosti, seveda le po svoji starosti in redkosti. Tako je med drugim vaza, ki izvira iz gornjega Egipta še iz leta 4000 pred Kristusom, kar znači ppčat na vazi egipčanskega kralja. Dalje je lesena ladija z lesenimi figurami šestih veslačev. Take la-dije so se nahajale v starih egiptovskih gradovih kot podoba tedajne vere, da morajo duše pravičnih umrlih prevoziti temno reko, da pridejo v blaženi raj. In tretjič je velika škatja, v katero so metali Egipčani vsakovrstne male kipe, kateri naj bi pomagali umrlemu, da prej doide v raj Ta zabojček izvira iz časa kralja Salomona, kakor je citati na starinskem delu. Darovi egiptovskega podkralja zastopajo torej dobo od kralja Faraona do bizantskega gospodstva.