Leto XXXVI Št. 45
Murska Sobota 13. novembra 1986
Cena 120 din
NASLOV
Ne pozabimo na pivsko kulturo!
LETOŠNJEMU MARTINOVANJU
OB ROB
Po eni najdaljših letošnjih nočeh, od minule sobote na nedeljo, so se tudi pomurski gostinci zdaj že nekoliko odpočili. Martinovo je bilo sicer šele v torek, vendar so številna reklamna sporočila že za konec tedna vabila v pomurska gostišča na proslavljanje tega največjega vinskega praznika. Trgatev se je končala, mošt v sodih je zavrel in Martin ga je že krsti! v vino. Gostinci si zadovoljno manejo roke, saj je dobiček kar obilen. Martinova gos ni bila ravno poceni, pa tudi veliko mošta in vina se je popilo to noč. Pomurci smo pač veseli in družabni ljudje, Martinovo je le enkrat na teto in ob takšnih priložnostih tudi o vse večji suši v naših denarnicah ne kaže razmišljati.
Sicer pa smo imeli letos še razlog več, da je bilo martinovanje lahko še bolj veselo. Po lanski slabi letini, ko nam je pridelek grozdja zmanjšala zimska pozeba, je bi! letošnji spet normalen, pa tudi izredno kakovosten. Poznavalci celo pravijo, da bo letošnji vinski letnik eden boljših
v zadnjih desetih letih in ne bo dosti zaostajal niti za tistim pred tremi leti. Pomurski vinogradniki so že od nekdaj sloveli po kakovostnih vrhunskih vinih, ki so si že utrla pot v sam svetovni vrh vin, žal pa znamo to še vedno premalo izkoristiti. Pa tudi doma vse bolj pozabljamo na pravo pivsko kulturo, saj zaradi visokih cen kakovostnih vin vse bolj posegamo po manj kako-
vostnih. Pravilo: Pij malo, pij dobro! tako izgublja veljavo, s tem pa vse bolj bledi tudi pivska kultura. Vino je hrana in zdravilo obenem, vendar le, če ga uživamo v zmernih količinah. Čezmerno uživanje zdravil je škodljivo in to velja seveda tudi za vino.
Številne strokovne in zdravstvene raziskave so potrdile, da kozarec ali dva dobrega vina ob
jedi zdravju celo koristita. Vendar le ob jedi! Vsako čezmerno uživanje alkohola namreč vodi v alkoholizem in ker je mesec november tudi mesec boja proti alkoholizmu, se moramo tega še bolj zavedati. Če bomo pili pametno in spoštovali pivsko kulturo. predvsem pa pili malo in dobro, potem o alkoholizmu ne bo potrebno govoriti.
L. Kovač
ZELENA LUČ ZA GRADNJO ZDRAVILIŠKEGA CENTRA PRI RIMSKI ČARDI
Če smo pred poletjem še pisali o domnevno zdravilni vodi iz vrtine Rimska čarda za kožno bolezen luskavico, lahko sedaj že brez zadržkov povemo, da ter-mo-mineralna voda iz te vrtine ugodno vpliva na zdravljenje bolezni. To je namreč potrdila raziskava, ki jo je v sodelovanju z zunanjimi sodelavci, dermatologi in bolniki opravila Radenska,
V Ljutomeru imajo kraljico
Z javnim natečajem in posebno strokovno komisijo, ki je ocenjevala po posebnem pravilniku, so v Ljutomeru dobili kraljico — Martino L Za naslov se je potegovalo več deklet, največ pa je pokazala in znala dvaindvajsetletna Sonja Lipič iz Babinec pri Ljutomeru.
Zabavno prireditev z vsebino, kakršnih imamo v naših krajih še relo malo, so skupno organizirali Zveza kulturnih organizacij, 1VD Partizan Stročja vas. Turistično društvo Ljutomer z občinsko in republiško zvezo in delovna organizacija Ljutomerčan, ki je bila pokrovitelj.
S. F.
Ali nas lahko snežne razmere presenetijo?
Ker je zadnje čase veliko govora o morebitnih snežnih razmerah, saj se vreme neprcstano kuja, se postavlja logično vprašanje, v kolikšni meri smo pri-Pravljeni na ncpiičakosane dogodke, kot so sneženje, poledica in druge motnje ' prometu? Več o tej že kronično spolzki temi na tretji strani.
Uspel referendum v Mesni industriji
Odločitev ZA enovito delovno organizacijo je v gospodarski enoti, članici sozda ABC Pomurka s šestimi tozdi in delovno skupnostjo ter okrog 1400 zaposlenimi, padla v ponedeljek. Čim prej spoznamo, da je usoda v nas samih in ne v zvezdah, tem bolje za nas — so v lično in sodobno pripravljenem referendumskem obveščevalcu povzeli v tem primeru še posebej pomenljivo misel Axela Muntheja. Na preoblikovanje so se pripravljali dobri dve leti, izdelali kar 17 projektov in verjetno bi se naposled res morali izkopati iz rdečih številk. So segli po pravem »orožju«? Če vas sicer zanimajo podrobnosti o preoblikovanjih ozdov v Pomurju — berite Vestnikov zapis v prihodnji številki.
POMURSKO ZDRUŽENO DELO PO DEVETIH MESECIH
Preveč ovir do postavljenih ciljev
Tudi če se bodo gospodarska gibanja iz druge polovice letošnjega leta do konca leta nadaljevala, v Pomurju vseh resolucijskih ciljev ne bomo uresničili. Zaostanek na nekaterih področjih je bil namreč v prvi polovici leta prevelik, da bi zamujeno še lahko nadoknadili. To potrjujejo tudi podatki za letošnjih devet mesecev, ki so sicer ugodnejši kot ob polletju, vendar še vedno zaostajajo za načrtovanimi.
ugotovitve pa so prejšnji teden predstavili na tiskovni konferenci Radenske.
Luskavica je dedna, biološko neozdravljiva kožna bolezen, za katero v hujši ali blažji obliki obolevata približno dva odstotka ljudi. Bolnika ta bolezen dvojno prizadeva — kot bolezen sama poo sebi in posredno, ker so ti bolniki zaradi na videz neprijet-
Z GEOGRAFSKE KONFERENCE V SZOMBATHELYU
Usoda obmejnih področij
Center za regionalne raziskave pri madžarski akadehtiji znanosti, Domovinska ljudska fronta iz Železne županije in szombat-helyska visoka učiteljska šola so bili glavni .organizatorji dvodnevne geografske konference o razvojnih problemih in značilnostih posameznih območij, ki je bila pred kratkim v Szombathelyu na Madžarskem. Med več deset najvidnejšimi strokovnjaki z Madžarske so bili tudi trije geografi s pedagoške fakultete mariborske univerze: Borut Belec, Božidar Kert in Ludvik Olas.
Prvi dan so se po uvodnem plenarnem zasedanju največ ukvarjali z raziskavami poglavitnih značilnosti in problemov
nega videza kože in nepoznavanja te bolezni izločeni iz okolja. Bolezen je torej biološko neozdravljiva, zato je tudi s to vodo ne bodo popolnoma ozdravili. Raziskava pa je pokazala, da ugodno vpliva na zdravljenje bolezni, torej simptomi se ublažijo ali izginejo.
V raziskavo, ki je primerjalno potekala v Moravskih Toplicah
razvoja posameznih naselij ter določenih, predvsem obmejnih območij. Uvodničarji so bili: akademik Gydrgy Enyedi, kandidat za akademika Ferenc Erdosi in dr. Lazslo Lacko. Popoldanski del konference so nadaljevali v dveh sekcijah: posebni in sekciji za obmejna območja, nato pa ga zaokrožili z drugim sklepnim plenarnim zasedanjem. Med drugim so madžarski geografi priznali, da so tudi na Madžarskem čedalji očitnejši znaki gospodarske krize, da so za več povezovanja, sodelovanja in skupnih vlaganj v obmejnem prostoru ter da jim več ne ustrezajo vsakršne direktive iz centra, iz Budimpešte.
Udeleženci konference so bili drugi dan na terenskem delu v Monoštru, Farkašovcih, Oriš-zentpetru in Kormendu ter zlasti v Andovcih, eni od porabskih vasi, ugotavljali, da se ti praznijo in zadevajo na podobne razvojne probleme kot recimo Panovci na Goričkem.
ter bolnišnic v Celju in Ljubljani, je bilo vključenih 405 bolnikov. Zdravili so jih na podoben način, vendar so se bolniki v Moravskih Toplicah kopali še v ter-mo-mineralni vodi. Po treh tednih zdravljenja so torej ugotovili, da so bili rezultati boljši pri skupini bolnikov iz Moravskih Toplic.
Raziskava, za katero je Radenska prispevala 200 milijonov dinarjev, pa ni bila sama sebi namen, ampak pomeni zeleno luč za gradnjo zdraviliškega centra za luskavico pri vrelcu Rimska čarda. Radenska že ima izdelane idejne načrte o centru, vendar jih bodo še dopolnili s spoznanji o najučinkovitejši obliki zdravljenja, saj je bila sedanja raziskava opravljena po enostavnejši metodi, ravno tako pa morajo izbrati še najustreznejšo dolžino zdravljenja, saj je tri tedne prekratek čas za popoln uspeh.
Na tiskovni konferenci je prišel od novinarjev tudi namig, da želi Radenska s tem ustvariti sebi dobiček. Četudi s tem namenom, pa je Radenska vendar že veliko vložila in je sedaj čas, da stopi na prizorišče širša družbena skupnost, predvsem zdravstvena.
'To je torej začetek začetka, ki naj bi bil leta 1989: za takrat namreč. predvidevajo gradnjo centra, ki ne bi bil namenjen le bolnikom s to, ampak tudi z drugimi dermatološkimi boleznimi. Jasno pa je, da tako zasnovan zdraviliški center vključuje dve značilnosti: pomeni ponovno ločevanje teh bolnikov od navidezno zdravih, hkrati pa upanje za mnoge, ki obolevajo za to neozdravljivo boleznijo.
Majda Horvat
Če bi izhajali iz nekaterih finančnih podatkov, bi na prvi pogled sicer lahko ugotovili, da so le-ti ugodni, saj so porabljena sredstva v devetih mesecih rasla počasneje kot celotni prihodek, izredno močno pa se je povečal dohodek, vendar so ti podatki dokaj varljivi in nas ne bi smeli zavesti. Zaradi sprememb v obračunskem sistemu namreč primerjava z enakim lanskim obdobjem ni ravno najbolj realna, da takšna ugotovitev drži, pa potrjujejo tudi podatki o gibanju fizičnega obsega proizvodnje. V pomurskem združenem delu smo že nekaj časa priče zmanjševanju fizičnega obsega proizvodnje, in to velja tudi za leto 1986.
V resolucijah za letos smo zapisali, da bo industrijska proizvodnja v občinah Murska Sobota, Gornja Radgona in Lendava višja za 3,5 odstotka, skromnejši so bili le v ljutomerski občini, kjer so načrtovali 1-odstotno rast. Žal pa smo že ob polletju ugotavljali, da se načrtovanja ne uresničujejo, saj industrijska proizvodnja v Pomurju ni dosegla niti lanskoletne in je kar za 3,2 odstotka za lansko v prvem polletju. Za 2,7 odstotka več so v prvem polletju proizvedli le v soboški občini, v vseh preostalih občinah pa so zaostajali, najbolj v lendavski, kjer se je obseg industrijske proizvodnje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšal kar za 9,4 odstotka. V juliju, avgustu in septembru se je položaj sicer bistveno izboljšal, vendar pa je tudi po devetih mesecih industrijska proizvodnja v Pomurju še vedno za pol odstotka zaostajala za lansko v enakem obdobju.
Seveda pa je položaj od občine do občine, pa tudi od panoge do panoge različen. Medtem ko je indeks rasti industrijske proizvodnje v devetih mesecih v soboški občini, kjer so proizvedli za 5,4 odstotka več, in v ljutomerski, kjer se je proizvodnja povečala za 2,8 odstotka, nad resolu-cijskimi predvidevanji, je v najslabšem položaju še vedno lendavska občina, kjer industrijska proizvodnja kat za 8,2 odstotka zaostaja za lansko v devetih mesecih, v radgonski občini pa je nižja za 3,6 odstotka, zaostajanje ob polletju pa se je v slednji tako še povečalo. K tako neugodnemu položaju v lendavski občini je največ prispevala Naftina temeljna organizacija Petrokemija, kjer so proizvodnjo zmanjšali kar za 43,2 odstotka, lanskoletnega obsega pa niso dosegli tudi v Varstrojevi Tovarni varilne opreme, v Elektromaterialu in v Opekami v Dolgi vasi. Med pomembnejšimi organizacijami
VEUKA NAGRADA PORTOROŽA ZA RADIO MURSKA SOBOTA
Na 3. jugoslovanskem Festivalu tržnih komunikacij v Portorožu je v kategoriji A VDIOKO-MVNIKACIJSKA SREDSTVA serija teklam za Jugobanko, ki jo je na natečaj prijavil Radio Murska Sobota, prejela najvišje jugoslovansko pri
združenega dela v Pomurju, kjer industrijska proizvodnja zaostaja za lanskoletno, naj omenimo še ljutomerski Tehnostroj š 40-od-stotnim zaostajanjem, za nekaj odstotkov pa zaostajajo tudi v Kartonaži Pomurskega tiska, Im-gradovi temeljni organizaciji Montažni gradbeni elementi, Bombažni tkalnici Ljutomer in v tozdu Mineralna voda v Radenski.
Da do položaja, v kakršnem je pomursko gospodarstvo, ne moremo ostati brezbrižni, potrjujejo še nekateri drugi podatki. Število organizacij združenega dela s tekočo izgubo se je po devetih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem sicer zmanjšalo skoraj za polovico, vendar so izgube že skoraj dosegle vrednost 3 in pol milijarde dinarjev. V nekaterih panogah in v nekaterih organizacijah združenega dela so se izgub sicer uspeli znebiti, vendar nemalokrat tudi na račun manjšega obsega proizvodnje, zato se postavlja vprašanje, ali so s tem izgube tudi dolgoročno odpravili.
Poseben problem v pomurskem gospodarstvu še naprej ostaja financiranje tekoče proizvodnje. Zaradi pomanjkanja kakovostnih obratnih sredstev je združeno delo prisiljeno najemati draga posojila, samo za obresti pa je v devetih mesecih plačalo kar 16 milijard dinarjev ali le petino manj, kot so znašala sredstva za reprodukcijo.
Kljub dobri letini nekaterih pridelkov tudi v kmetijstvu načrtovane rasti v celoti ne bomo uresničili, zaostajamo pa tudi v izvozu, kar še posebej velja za izvoz blaga na konvertibilno območje, medtem ko je skupni izvoz blaga in storitev večji za 5 odstotkov. Nekoliko pa na prvi pogled preseneča podatek, da je pomursko združeno delo v prvih devetih mesecih močno povečalo poslovni sklad, v katerega je razporedilo več kot 8 milijard 800 milijonov dinarjev. Vendar pa ta podatek ni povsem realen, saj so v njem začasno razporejene tudi izvozne spodbude in tako prihaja do nesmisla, da nekatere organizacije združenega dela na eni strani prikazujejo sredstva v poslovnem skladu, na drugi pa poslujejo z izgubo.
V teh dneh so že stekle razprave o gospodarjenju v devetih mesecih. Do konca leta je ostalo le malo časa, razmere so resne, zato te razprave ne bi smele ostati le formalne. Le s spreminjanjem razmer, s konkretnimi akcijami in v konkretnih okoljih bomo v prihodnje lahko dosegli boljše rezultate.
Lidvik Kovač
znanje — veliko nagrado Portoroža. Kosala se je s 118 prijavljenimi reklamnimi sporočili iz vse Jugoslavije in je po mnenju strokovne žirije edina zadostila vsem kriterijem dobrega sporočila.
V seriji šestih reklam gre za izjemno učinkovito vraščenost teksta v geografski prostor. Na nek način pooseblja ljudi in življenje, ki jim je sporočilo na-.menjeno. Odlikuje jo izjemna zlitost Kranjčevih literarnih tekstov s sporočilom reklamnega značaja, svoje pa je dodal še dober izbor glasbe in glasov.
Avtor serije je Vojči Celec, ki je nosilec ideje, pisec teksta, režiser in še kaj. Tekst sta brala' Danila Mohar-Hradil in Milan Zrinski, tehnično pa realiziral Flavio Dotto. Vse skupaj je nastajalo ob skromnih kadrovskih, predvsem pa tehničnih možnostih, zato je uspeh, dosežen v jugoslovanskem merilu, za Radio Murska Sobota toliko večji in dragocenejši. Potrdil je predvsem, da je tudi pri reklamnem tekstu, vsej sodobni tehniki in vsemogočim pristopom navkljub, še vedno najpomembnejši prispevek, ki ga lahko da le človeška -istvarjalnost, ideja, delo opravljeno s srcem in dobro voljo.
aktualna doma in po svetu
Holandska vlada je 1 ukazala'odpreti velikanske zapornice na Renu, da bi se čim hitreje znebi- q la neprijetne . pošiljke strupenih snovi ’> iz neke tovarne v švicarskem Ba-.-slu (več o tem v Globusu)-	%
Udeleženci 14. sklica Plenuma kulturnih delavcev OF, ki so dva dni na Bledu razpravljali o »razvoju in preobrazbi slovenskega narodnega značaja v luči 4. točke programa OF«, so obiskali tudi avstrijsko. Koroško. Ob tej priložnosti se je delegacija, v kateri so bili Mitja Ribičič, Manja Vilfan, dr. Anton Trstenjak, dr. Lev Milčinski, dr. Bogo Grafenauer, Miloš Mikeln, Ivan Potrč, Marko Simčič ter vodja delegacije Ciril Zlobec, pogovarjala s koroškim deželnim glavarjem Leopoldom Wagnerjem.
Mitja Ribičič je delo 14. Plenuma kulturnih delavcev
Ameriško orožje za Iran
Novice, da so ZDA Iranu v zameno za izpustitev ugrabljenih ameriških državljanov v Libanonu in s pomočjo Izraela že nekaj časa dobavljale orožje in rezervne dele, so zaostrile tudi odnose znotraj Reaganove administracije. Državni sekretar George Shultz je po prihodu z Dunaja zavrnil vsak komentar o tej zadevi, češ, da mu je tako »ukazala Bela hiša«. Kljub temu pa je dejal, da nasprotuje pošiljanju orožja Iranu in pogajanjem s teroristi, ki so ugrabili šest ameriških državljanov v Libanonu. Nekateri dobro obveščeni komentatorji pišejo, da ni izključeno, da bo državni sekretar zaradi tega v naslednjih dneh odstopil. Proti pošiljkam orožja v Iran seje izrekel tudi obrambni minister Casper Weinberger.
Za zdaj ni jasno, v kolikšni meri sta bila državni sekretar Shultz in obrambni sekretar Weinberger sploh obveščena o tajnih stikih med ZDA in Iranom in o ameriških pošiljkah orožja. Po nalogu predsednika je namreč tajne pogovore vodil svetovalec za državno varnost, Robert McFarlane. Za to pot se je Bela hiša verjetno odločila zato, da bi se izognila obveznemu poročanju kongresu. Tako State Department kot Pentagon in tajne službe morajo namreč po ameriških zakonih o svoji dejavnosti obveščati kongres. Samo svet za državno varnost, ki je vodil omenjeno akcijo, je namreč za svoje delo odgovoren le pred-
sedniku.
Posojila za zaposlovanje
Evropski sklad za reintegracijo je Jugoslaviji za letošnje in prihodnje leto odobril 35 milijonov dolarjev posojila, s čimer naj bi izboljšali zaposlovanje. Skupščina SFRJ je sporazum med zi-som in evropskim skladom ratifi-cirala-prejšnji mesec. V zveznem komiteju za delo bodo v kratkem dokončno pripravili dogovor republik in pokrajin o delitvi teh posojil.
Kot je pričakovati, bodo do konca leta sredstva razdelili in hkrati že začeli izvajati nekatere izmed 50 gospodarskih projektov, s katerimi vse republike in pokrajini konkurirajo za ta posojila.
Č-e bodo vse te projekte sprejeli in jih potem tudi uresničili, bi lahko zaposlili okoli 10.000 delavcev k<»r ie za naše razmere in
'	. •/ i •
Spet Waldheim
Washington Post je objavil dva nova članka o aferi Waldheim, ki ju je po 14-dnevnem obisku v Jugoslaviji in pogovorih z nekaterimi prejšnjimi jugoslovanskimi funkcionarji napisal Dusko Doder, nekdanji dopisnik tega časopisa v Moskvi.
Prvi članek odkriva, da je Waldheimov osebni sekretar Gerold Christian priznal, da so po dodatnih raziskavah odkrili, »da je Waldheim kot intendantski poročnik sodeloval v operacijah nemške vojske na Kozari spomladi in poleti 1942. leta«, drugi pa skuša do-1. -ti, da Sta Jugoslavija in Sovjetska zveza v letih 1947—48 posku-" ’: prisiliti Waldheima, da bi postal njun agent.
Za tretjo točko programa OF
OF ocenil kot napredek v tem pomenu, da pomaga pri nas reševati sprotne ali zgodovinske probleme na način, ki bi ga zunaj dogovorjenih družbenih oblik (SZDL, Plenum, revije ipd.) lahko kdo označil kot opozicijski, znotraj njih pa je to drugače. To je prednost takšnega dela v Sloveniji, korak naprej k pluralizmu. Nedotakljivih tem tako skoraj ni več. Seveda pa s tem SZDL in ZKS prevzemata tudi večji delež odgovornosti za izrečene besede in njihovo odmevnost. Mitja Ribičič se je tudi vprašal, kako bo odmeval Plenum v ju-
potrebe izrednega pomena. Seveda pa teh 35 milijonov dolarjev ne bo dovolj za financiranje vseh 50 projektov. Upamo, da bomo dobili še sredstva, ki jih je Jugoslavija zaprosila od držav, v katerih začasno delajo naši delavci.
Ta denar bi namenili za zaposlovanje delavcev, ki se vračajo z začasnega dela v tujini.
Omenjeni projekti sodijo v glavnem v kovinsko,, tekstilno, usnjarsko in lesno industrijo, nekaj pa jih je tudi s področja agro-kompleksa, elektrogospodarstva, industrije tobaka in nekovin. Po lanskoletnih cenah naj bi delovna sredstva (stroji) za eno delovno mesto stala okoli 300 milijonov dinarjev v tekstilni, do 900 milijonov dinarjev pa v kovinski industriji.
Podprl je predlog, da bi na prihodnjem Plenumu sodelovali tudi gostje iz drugih delov Jugoslavije. Skupaj bi lahko obravnavali na primer tretjo točko programa OF o naravni in usodni skupnosti jugoslovanskih narodov, o njihovi' slogi in enotnosti. S tem bi posegli v jedro sodobne problematike: kaj nas povezuje skupaj v Jugoslaviji, kaj je narodno in kaj razredno, zakaj je bila ukinjena slovenska partizanska vojska itn.
Drugačna
verzija
Francoski premier Jacques Chirac je sprožil hudo polemiko s svojimi izjavami Arnaudu de Borchgravu, glavnemu uredniku Washington Timesa — da je poskus atentata na letalo EI-A1 letos aprila v Londonu past izraelske tajne službe, nastavljena Siriji, in da tako mislita tudi kancler Kohl in zunanji minister Genscher. Članek je bil objavljen komaj nekaj dni pred londonskim sestankom zunanjih ministrov dvanajsterice, posvečenim boju s terorizmom v luči britanskih obtožb na račun Sirije in njene politike represalij.
»V pogovorih, ki sem jih imel s predstavniki tujih držav in mednarodnih finančnih ustanov, so mi ti dejali, da je naša davčna politika manj socialna kot v ZDA. Mislim, da je naša davčna politika obremenjena s številnimi slabostmi«, je med drugim dejal predsednik zvezne vlade v zadnjem intervjuju na beograjski televiziji, piše J. Brkič v GV.
Nekoč, ko smo pisali o proračunski porabi, smo povedali, da pri nas povzroča največ socialnih krivic visoki prometni davek, iz katerega se delno napajajo zvezni, republiški in občinski proračuni. Steklenica piva stane denimo 130 dinarjev, prometni davek, ki znaša 80 din, pa plača tako delavec, ki s 60.000 din na mesec komaj shaja, kot tisti, ki zasluži po 300.000 dinarjev na mesec. To velja tudi za vse drugo blago, od katerega se plačuje prometni davek — od cigaret, olja in sladkorja pa do čevljev, oblačil ali otroškega pudra, detergentov, kozmetike, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, se pravi tako od reči, ki so resnično luksuz, kot od tistih, brez katerih ni mogoče živeti. O prometnem davku, o njegovih proračunskih in ekonomskih funkcijah, so napisali že goro knjig, v ekonomski vedi je znan po izrazito protisocialni funkciji (enako obremenjuje reveža in bogataše), pravijo mu tudi »davek pod anestezijo«, saj porabnik ne ve, kaj plača v katerem izdelku in koliko, kdo dobi ta denar, kako se porabi in tako naprej.
Ne glede na to, kaj meni prvi mož zvezne vlade o teh davkih in kaj je o njih izjavil, je ena pomembnih sprememb, ki jih za prihodnje leto predlagajo v »tretjem svežnju« ukrepov, o katerih bodo v kratkem razpravljali
Upokojevanje
Gospodarska stiska, ki Jo spremlja nesposobnost odpiranja novih produktivnih delovnim mest, s tem pa množenje nezaposlenih, jEo zopet navedla administrativno misleče ljudi na kombiniranje s skrajšanjem dobe za upokojitev. To je samo eno izmed arhiviranih prizadevanj, da bi s papirnatim ukrepanjem spremenili odnose v družbi in navidezno sekali gordijske vozle, ki so se zvezali prav zaradi takšnega načina usmerjanja tokov družbe.
Kakor so v uradih preračunali, naj bi s skrajšanjem delavnika in starosti — dveh pogojev za doseganje pokojnine, izpraznili nekaj sto tisoč delovnih mest letno za prav toliko mladih delovnih ljudi, ki so se dotlej usposobili za delo, pa ne morejo postati delovni, ker pač nimajo na voljo delovnih mest. S temi velikimi številkami pa je tako kot s fato morgano, kajti nikdar v življenju ni bilo tako gladko naravnano, da bi mladi ljudje dobili delo prav takrat, ko je potrebno, da bi bilo uravnoteženo s starostno dobo. Dovolj je, da je razlika med delovno dobo in starostjo človeka le nekaj let in gre tehtnica med leti in delovno dobo navzkriž, ker enemu potegne navzgor eno, drugemu pa drugo. in človeku potem ne preostane drugega, kot da gara do konca tistih šestdesetih let življenja oziroma štiridesetih let po delovnem mestu, kar oboje spreminja vsako papirnato skrajševanje obeh pogojev le v zakonsko telovadbo.
Tako nekako je neki član predsedstva sveta ZSJ označil to administrativno prizadevanje, ki kaže ljudem in funkcionarjem mesec v vodi, čeprav vsi vemo, da je mesec visoko nad nami in je v vodi le njegov privid. Funkcionarjem bi lahko bil tak predlog razlog za dolgovezno teoretično razpravljanje, kot so podobna mnoga razpravljanja, ko stvari ne vidimo življenjsko, temveč le črno-belo. Vsa ta zadeva pa pravzaprav ni besed vredna, kot marsikaj drugega ne. kar razni ad-
PISMO IZ BEOGRADA
ministrativci in neadministrativci vlečejo iz naftalina v akademsko in delegatsko razpravljanje, če prav je bilo že zdavnaj, najpogosteje ob ustavnih razpravljanjih, ugotovljeno, da se ne ujema s tistim, kar pravzaprav hočemo in kar je kot tako že zdavnaj uzakonjeno.
Realnost je nekaj drugega: skorajda največ upokojencev je šlo v pokoj na podlagi invalidske upokojitve, ker ljudje pač niso vzdržali na svojih delovnih mestih, najbrž predvsem zaradi tega, ker so vse življenje prebili na enem in istem delovnem mestu, za kar so pač krivi organizatorji dela, ki ne skrbijo za premeščanje delavcev z enega na drugo delovno mesto, kar je pravzaprav prava skrb za človeka, za produktivnost, zaposlovanje in vse drugo.
Temu kajpak botrujejo še marsikateri drugi dejavniki, kot je na primer neuresničevanje želja, da bi s poboljšanjem tehnologije prispevali k odpravljanju delovno škodljivih delovnih mest in razmer dela, kar naj bi odpravljalo tudi potrebo po benificiranju delovne dob.e, kar je tudi eden izmed uspešnih načinov odpravljanja vzrokov invalidnosti in o čemer smo svojčas prav tako govorili kot o poti podaljševanja človekove delovne sposobnosti in zaradi česar smo se odločili za tako moderen pokojninski sistem kot ga imamo; čeprav se nam vse bolj dozdeva, da je malce preveč v oblakih, kot pač še marsikatero neuresničeno načelo, ki je neuresničeno pač zategadelj, ker ga nismo dovolj zavzeto uresničevali.
Kadar kdo kaj predlaga, mora pač imeti dovolj pameti o vsem, kar se v življenji dogaja, da se ne bi zgodilo, da en račun drugega pobija, življenje pa vse pisarniške račune skupaj. Če je namreč res, da so se v Srbiji prispevki za pokojninsko zavarovanje sedemkrat povečali zaradi poboljševanja sicer prenizkih pokojnin, potem je takšno predlaganje pravzaprav prelivanje iz votlega v prazno, kakor to slikovito označuje skrbski ljudski rek. Tako pisarniško uravnavanje pogojev za upokojitev bi namreč zahtevalo verižno uravnavanje vseh mogočih pogojev doseganja take uravnanosti, med katerimi ni nazadnje ideja, da bi mladi dobili pravico do delovne dobe že med čakanjem na delo, ki mnogim traja tudi čez desetletja. Toda tudi v tem primeru je pomembno materialno stanje gospodarstva, kajti sisi zaposlovanja bi morali potem vplačati tudi za pokojninsko zavarovanje tem mladim ljudem, vemo pa. od kod tem sisom denar. Da o drugem v teh zvezi ne govorimo, ker bi segli preveč globoko v vprašanja etike, da o ideologiji dela sploh ne govorimo. Morda bi radi upokojili to?
v žarišču dogodkov\
Spirala, ki jo poganja država
v skupščini Jugoslavije, tudi drugačno napajanje zveznega proračuna. Kot je znano, se je doslej delno napajal iz prometnega davka (zdaj se t^ davek deli med federacijo, republike in občine), carin in tako dalje. Doslej je šel v zvezno blagajno le del prometnega davka, leta 4987 pa šel — če smo dobro razumeli v zvezni proračun celotni znesek temeljnega prometnega davka.
Poleg sprememb v financiranju JLA je to ena največjih sprememb, ki jih predlagajo v proračunski porabi za prihodnje leto, v katero vstopa gospodarstvo s trištevilčno inflacijo (zdaj znaša 104 odstotke). Ali te spremembe jamčijo, da se bo poraba države navsezadnje le zmanjšala in da ne bo še naprej spodbujala naraščanja inflacije? Ne, kajti nekaj dni prej, preden je »tretji sveženj« ekonomskih ukrepov za leto 1987 prispel v skupščino Jugoslavije, je bil letošnji zvezni proračun rebalansiran za 275,6 milijarde din, tako da bo znašal 1.378,9 milijarde din. Predlani ob istem času so napovedali povečanje proračuna za leto 1985 za 56 odstotkov (in ga nato reba-lansirali), lani pa so predlagali letošnji, od te osnove za 76 odstotkov večji proračun (ki je bil sedaj rebalansiran). Zdaj predlagajo nadaljnje zvišanje tako povečane osnove. Potemtakem je vseeno, ali bodo to povečanje
pokrili tako, da se bo proračun napajal z denarjem iz prometnega davka in bodo republiški in občinski proračuni tako prikrajšani pri svojih prihodkih, progla-vitno je, da računajo z nadaljnjim naraščanjem proračunske porabe. Bistveno zadeve ne spremeni niti to, da denarja ne bodo vzeli iz novih obremenitev gospodarstva, ampak iz prometnega davka, ki se plačuje v porabi, tako da se breme inflacije prelaga z gospodarstva na prebivalstvo. Zadeva se bistveno ne spremeni niti s tem, da predlagajo nov način financiranja JLA (ne govorijo o skrčenju te porabe, ampak le o drugačnem financiranju), saj so sprožili drugačen mehanizem, in sicer so zaradi sprememb pri uporabi temeljnega prometnega davka že napovedali njegovo povečanje pri vrsti izdelkov (bencinu, cigaretah).
Če tudi bodo tako odpravili težave z zvezno blagajno, bodo še naprej ostali problemi v republikah in občinah, ki bodo — tako kot doslej — našle možnost, dobiti denar, ki jim manjka, kje drugje (takse, prispevki in samoprispevki). O tem, da imajo finančni organi neizčrpno domišljijo, pa priča dejstvo, da se je letos davek od dohodka zvišal za 822 odstotkov, prispevki od osebnih dohodkov pa za 597 odstotkov, se pravi skoraj za šestkrat.
Pred dvema letoma je Zveza ekonomistov Jugoslavije na skupščini v Opatiji prišla na dan s trditvijo, da jugoslovanske inflacije ne porajajo zgolj strukturni problemi gospodarstva m stroškovna inflacija, ampak tudi spontano indeksiranje zaslužkov.
globus
PARIZ — V sedmih letih je vrednost kmetijskih zemljišč v Franciji padla za 40 odstotkov. Povprečna cena za hektar obdelovalne" zemlje je bila lani okrog 1300 dinarjev, na Korziki pa celo 500 dinarjev. Za prihodnje leto napovedujejo nadaljnjo pocenitev.
MOSKVA — Na proslavi 69. obletnice oktobrske revolucije je bilo rečeno, da je »najsvetlejša pridobitev Oktobra« v tem, da v SZ ni brezposelnih.
DUNAJ — Med začetkom konference o varnosti in sodelovanju v -Evropi (KVSE) so neznanci požgali spomenik, ki je na Schwarzenbegplatzu stal v spomin na vlogo Rdeče armade pri osvobajanju avstrijskega glavnega mesta med drugo svetovno vojno.
TEHERAN — Že od spomladi se Iran pripravlja na veliko ofenzivo, s katero naj bi odločil vojno z Irakom. Tačas ima Iran na fronti milijon 300 vojakov.
NEW YORK - Ameriška vlada bo farmarjem letos plačala za 2,5 milijarde dolarjev premij, ker so se ti odločili, da bodo zasejali manj polj z živinsko krmo. Po dveh rekordnih žetvah so skladišča polna in vsak farmar bo za bušel (25 kilogramov) nepridela-ne koruze dobil 2 dolarja premije, kar je približno dvakrat več kot je sedanja tržna cena koruze.
BUKAREŠTA
Na ravni
predsednikov vlad je bilo v Bukarešti 42. zasedanje sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV). Glavni predmet razprave sta bili gradnja jedrskih elektrarn ter oskrba z gorivom in opremo do leta 2000.
BASEL — Velik požar v švicarski kemični tovarni Sandoz je povzročil pravo ekološko katastrofo v Renu. Sedemdeset kilometrov dolg strupeni val je že dosegel Severno morje. Trideset ton močno strupenih kemikalij, ki so prišle v Ren, je uničilo na stotine ton rib in začasno so prepovedali črpanje vode iz Rena za oskrbo mest. Zahodnonemško časopisje ie primer ocenilo kot »kemični Černobil na Reni«.
globus
j?
Zdaj, ko država jemlje gospodarstvu čedalje več, delavski razred lahko s tistim kančkom avtonomnosti, ki mu je še ostala, stori edinole to, da zavaruje svoje zaslužke, včasih tudi na rovaš akumulacije.
Naraščanje proračunske porabe na vseh ravneh iz leta v leto siromaši gospodarstvo, tako da mu je letos v prvih šestih mesecih ostalo samo 61 odstotkov dohodka. Torej zaščita gospodarstva pred nevarnostmi novih obremenitev ne pomeni nobenega jamstva za uspešen boj proti inflaciji — sicer pa nihče ne jamči, da ne bo novih obremenitev na ravni republik in občin (ki bodo skušale nadomestiti tisto, kar so izgubile) — saj se bo povečal prometni davek, ki ga plačuje gospodarstvo. To v praksi pomeni naraščanje inflacije pod anestezijo. Ko se bo pacient zavedel, bo rana spet bolela.
Skok cen, ki bo sledil zvišanju prometnega davka, utegne vplivati na zmanjšanje porabe, vendar je tudi to kaj malo verjetno. Veliko bolj verjetno je, da bodo zaposleni naredili tisto, kar so počeli v podobnih položajih tudi doslej — da bodo še močneje pritisnili na plin za povečanje zaslužkov, zato da bi z osebnimi dohodki nadomestili tisto, kar so izgubili zavoljo rasti cen na trgu.
Skratka, kaj malo kaže, da se bo tekma med cenami in zaslužki končala, dokler država na nikakršni ravni ničesar ne stori, da bi resneje skrčila svojo porabo. Ne vem, kateri subjektivni dejavnik bi lahko v imenu kateregakoli velikega načela zahteval od delavcev, naj zategnejo pasove, ne da bi to prej zahteval od države.
STRAN 2
UAJOSI
KDO BO KOGA:
MI
RESOLUCIJO ALI
RESOLUCIJA NAS?
V Murski Soboti so jo poimenovali »resolucija o politiki družbenoekonomskega razvoja občine Murska Sobota v letu 1987«, ko je šlo še za delovno gradivo, v Gornji Radgoni pa so v isti fazi (ki pa so ji rekli delovni osnutek) sprejeli naziv »resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 v letu 1987«, in to poimenovanje so v naslednji fazi (osnutek) uporabili tudi v Murski Soboti.
Tale uvod je gotovo utrujajoč in vse preveč spominja na našo sivo sestankarsko vsakdanjost. Vendar pa je ta zmešnjava nazivov za isto reč dobra ilustracija razmer tudi v našem političnem jeziku in razpravah. Zato vse skupaj poenostavimo in zapišimo, da so v obeh občinah (in verjetno tudi drugod v Pomurju) razpravljali (in še razpravljajo) o temeljnem dokumentu razvoja v letu 1987, kar naj bi resolucija bila. Bliža se namreč konec leta in čas je, da potegnemo črto pod (ne)doseženim in naredimo načrte za leto 1987, za katerega nekateri pravijo, da je naša zadnja priložnost za preobrat — a koliko takih »zadnjih priložnosti« smo doslej že zapravili?
Radi pa bi opozorili še na nekaj drugega; do sprejetja tovrstnih dokumentov poteče ogromno sej, razprav, izgubimo veliko časa in denarja, na koncu pa žal vsi skupaj ostajamo opeharjeni, saj resolucije zaradi »objektivnih« okoliščin pač ni bilo mogoče uresničiti. In kdo nas je opeharil? Sami, saj se resolucija ne sestavlja in sprejema sama!
Sicer imata tako radgonska kot soboška resolucija (da ne bo pomote, bodimo natančnejši: delovni osnutek in osnutek) nekaj pomanjkljivosti: prva se izgublja v konkretnostih, ki jih je toliko, da človek ob množici dreves ne doume gozda — torej manjkajo strateške usmeritve občine na posameznih področjih; druga pa ne zajema nekaterih temeljnih področij življenja in dela občine, kot so strategija razvoja kmetijstva, usmerjanje turistične dejavnosti, kadrovanje, štipendiranje in še bi lahko naštevali. Najti je mogoče tudi smiselne nesmisle, kot je naslednji (iz Radgone); »V živilski industriji pa bomo dokončali reorganizacijo in modernizacijo proizvodnje.« Ce so se-stavljalci vsaj malo doma v družboslovju, bi morali vedeti (to je navsezadnje logičen sklep), da razvoja tehnologije ne morejo limitirati in ustaviti v prihodnjem letu, še najmanj v občinski resoluciji! Če pa naj zastavljeni cilj vzamemo resno, se nam poraja tale sklep: ob koncu leta 1987 — in večno naprej — bodo imeli torej Radgončani dovolj hrane, saj bo živilska tehnologija »dovršena« in »zaključena«. Opisani primer je le za vzorec, z njim pa bi radi opozorili, da v tako pomembnem dokumentu, kot naj bi bila resolucija, pa čeprav je ta »le« občinska, tovrstnih napak ne smemo delati. Po drugi strani pa verjamemo, da je bil namen sestavljalcev dober, prav tako pa je v današnjih časih sestavljanje tovrstnih dokumentov Sizifovo delo.
Je pa osnovna napaka, ki se je resolucije (oziroma mi) ne morejo otresti m ki se je (to je paradoks!) vsi zelo zavedamo. Gre za to, da vse preradi zapisujemo visokoleteče, v današnjih razmerah malone neuresničljive cilje, ob koncu »resolucijskega leta» pa vsi skupaj pristanemo na trdnih tleh, ko ugotavljamo, kako malo od zastavljenega smo dosegli... Veliko lepše in umestneje bi bilo, če bi naredili obratno — resolucijske cilje zastavili -kro-neje, pa jih vse po vrsti uresničili. (Pri tem se zavedamo, da je to utopija, saj so nad občinskimi še mnogi drugi »faktorji« — kot je npr. republiška resolucija.)
Sicer pa, naše tržno-plansko gospodarstvo mora biti sposobno loviti ravnotežje med zahtevami trga in državnimi, planskimi direktivami, zato mu Po eni strani dajemo tržno avtonomnost, po drugi pa ga pehamo v vlogo uresničevalca zamisli državne administracije, ob čemer se nato ne gre ču-d>ti, če marsikateri ozd izgubi tla pod nogami... Iz napisanega se nam to-rčl ob letošnjih resolucijah poraja skeptičen odgovor na dilemo, zasta-vpeno v naslovu — zdi se (in to ne drži le za omenjeni občini, oziroma ob-insko raven, tolikšno posplošitev si X®rJetno na žalost lahko privoščimo), da bo resolucija nas! Bojan Peček
LJUTOMER!
Znani pregovor o lastovkah pravi, da ena še ne prinese pomladi. Če to drži, potem si lahko delavci Tehnostroja počasi oddahnejo, saj je že letošnje prvo polletje prineslo znake prebujajoče se pomladi v tem kolektivu, saj so v letošnjem obdobju od januarja do julija poslovali brez izgube. Tudi v naslednjih treh mesecih je ni bilo, čeprav so v lanskem letu, ob načrtovanju za leto 1986, izgubo napovedali. In kakšni so bili rezultati ob devetme-sečju: ustvarili so 2,8 milijarde celotnega prihodka in 435 milijonov dohodka. Čistega dohodka je bilo 330 milijona dinarjev, ostanka čistega dohodka pa 28,6 milijona dinarjev. Ta denar pa so namenili za osebne dohodke delavcev, brez dela. Nekoliko slabše rezultate gospodarjenja so v tem kolektivu dosegli pri uvozu in izvozu. Na tuje so prodali le za 118 tisoč dolarjev oz. pet odstotkov načrtovanega, uvozili pa za 1,5 tisoč dolarjev, kar je le 3 odstotke načrtovanega. Izvršni svet SO Ljutomer je na eni zadnjih sej podprl naložbeni načrt, ki je v bistvu drugi del sanacijskega programa. To nas je spodbudilo k pogovoru z Ivom Tivadarjem, direktorjem DO Tehnostroj. Prvo vprašanje je bilo namenjeno dosedanjemu uresničevanju sanacijskega programa:
»Glede na to, ker je bilo 1. januarja letos stanje v naši delovni organizaciji izjemno težko in ker smo se tako znašli v posebnih razmerah, ko je bilo potrebno kup stvari postaviti na svoje mesto, smo morali najprej zapisati pravila dela in le-ta smo zapisali v sanacijski program oz. v prvi del tega programa. Poudarki so bili: Kaj delati, kako delati in doseči cilje, ki smo si jih postavili. Sedaj ugotavljamo, da smo dobro predvideli gibanja, predvsem pa smo dobro zadeli s tistim delom načrtovanja, ki smo ga pripravili, da bi lahko prilagajali delo razmeram, ki so bile la-
Priprave na zimsko službo v Pomurju
Ali nas lahko snežne razmere presenetijo?
Ker je zadnje čase veliko govora o morebitnih snežnih razmerah, saj se vreme neprestano kuja, se postavlja logično vprašanje, v kolikšni meri smo pripravljeni na nepričakovane dogodke, kot so sneženje, poledica in druge prometne ovire na pomurskih cestah. V tozdu za varstvo in vzdrževanje cest v Murski Soboti, ki sodi v okvir mariborskega cestnega podjetja, skrbi pa za redno letno vzdrževanje in zimsko službo v Pomurju, pravijo, da je za normalne zimske razmere to natančno opredeljeno v načrtu zimske službe. Pod normalnimi zimskimi razmerami pa pojmujejo takšno stanje na cestah, ki ga je možno obvladovati s cestnimi oziroma vlečnimi plugi
Tisoč ton soli in stalna pripravljenost
Za opravljanje zimske službe so v tozdu za varstvo in vzdrževanje cest v Murski Soboti razdelili transportne zmogljivosti po sektorjih oziroma delovodstvih. Tako ima sektor Murska Sobota 10 tovornjakov, 2 planirna pluga, 2 nakladalca in 9 traktorjev z lesenimi plugi. Sektor Ljutomer, kamor sodita tudi ostali dve občini, pa ima z 9 tovornjakov, 3 planirne pluge, 3 nakladalce in 6 traktorjev. Za sektor Murska Sobota so strojne zmogljivosti na sedežu tozda, medtem ko so za sektor Ljutomer te razporejene po delovodstvih posameznih občin. Prav tako so že začeli nava-žati drobljenec in sipino na kritične odseke, kjer je potrebno ročno posipavanje v zimskem času. Istočasno navažajo potrebne količine soli in sipin. Za bližnjo zimsko sezono je po načrtu predvidenih tisoč ton soli, 3100 kubičnih metrov sipin in 2050 kubičnih metrov drobljenca.
In kako je z dežurstvom v zimski službi? Že pred leti so namreč zaradi prevelikih stroškov ukinili stalno 24-urno dežurstvo
LENDAVA
— V okviru sodelovanja med občinskimi sindikalnimi sveti so prejšnji teden obiskali lendavsko občino člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Ogledali so si proizvodne prostore v obratu Leka in imeli s predstavniki občinskega sindikalnega sveta Lendava pogovor o nadaljnjem sodelovanju.
Tehnostroj se postavlja na
žje kot v lanskem letu. Le v proizvodnji imamo določene težave in tam seveda nismo zadovoljni. Problemi niso takšni, da jih z organizacijskimi prijemi ne bi mogli odpraviti. V bistvu gre za tole: odprli smo se tržišču in zaradi tega imamo precej novih izdelkov, za katere moramo zagotavljati ves reprodukcijski material. Te nove izdelke moramo tudi projektirati, jih opremiti, skratka — problemov je cel kup. Kot sem že rekel, pa ni to nič takšnega, česar ne bi mogli obvladati in ,v celoti doseči vseh ciljev, ki smo si jih postavili.«
Kakšna pa je v bistvu razlika med proizvodnjo prej, ko je bila velikose-rijska, in sedaj, ko ste se preusmerili v manjše serije, z dopolnjeno ponudbo in le ža znanega kupca?
»Ta proizvodnja je res nekoliko dražja, vendar pa moram poudariti
nekaj: tudi takrat so bili problemi. Ta proizvodnja? velikoserijska, je tudi odvisna od dobre oskrbe. Pri njej je tudi težje nadzorovati cene, oz. če pride do zamrznitve, je že pri majhnem odstotku veliko odstopanje od začrtanih planov. Danes je pri nas nekoliko drugače. To, kar počenjamo sedaj, je v bistvu nekak predah. Mi si stvar predstavljamo takole: Tehnostroj mora biti kovinsko podjetje (predelava kovin) na takšni ravni, da je sposob-
diščni prostori za polizdelke. To je temelj, da se lahko vključimo tudi v večja dela za specialne kupce naših izdelkov (JLA). Potrebovali bi približno 1000 kvadratnih metrov skladiščnih površin, kjer bi lahko izdelke pred montažo ali prodajo ustrezno uskladiščili.
Ker imamo večji del konstrukcije že izdelane, bo to naložbo zelo pocenilo. Od 100 milijonov bodo tako vložili le 30. To pa je tudi vse, kar bo na-
ter z ustrezno opremo, pri čemer je seveda najpomembnejši človeški dejavnik. To terja ustrezno tehnično, tehnološko in kadrovsko pripravo, ki se je dejansko začela že ob koncu minule zimske sezone. Tako so se priprave na sedanjo zimsko službo začele praktično od konca marca, ko so pospravili zimsko prometno signalizacijo in drugo opremo. Leto so morali očistiti, popraviti in jo kompletirati za zdajšnjo zimsko službo. Opravljene so bile tudi analize o izvajanju zimske službe in sprejeti predlogi za izboljšanje delovanja le-te. V tem smislu je izdelan načrt opravljanja zimske službe v sezoni 1986/87.
ekip cestarjev. Sedaj imajo ustanovljen štab zimske službe, ki se sestane po potrebi v izrednih razmerah, kot so večje padavine, splošna poledica, zameti in podobno. V normalnih snežnih razmerah vodijo v delovnem času izvajanje zimske službe vodje sektorjev, zunaj delovnega časa pa glavni dežurni na sedežu tozda v Murski Soboti. Dežurstvo v tozdu je vseh 24 ur, medtem pa je na delovodstvih 16 ur, kot to terja pravilnik o izvajanju zimske službe. Poleg tega v delovodstvih v sektorju Ljutomer dežurajo tehniki in delovodje, za delovodje in skupinovodje v sektorju Murska Sobota pa velja stalna pripravljenost doma.
Za zimsko službo pa se porabijo tudi ogromna finančna sredstva. Že nekaj let nazaj se je zbran denar porabil v razmerju: 58 odstotkov za redno letno vzdrževanje in 42 odstotkov za zimsko službo. V najboljšem primeru je znašalo to razmerje 52:48 v korist rednega letnega vzdrževanja pomurskih cest. To razmerje je po letošnjem načrtu še neugodnejše za opravljanje zimske službe, saj predvideva le
no samo izvesti več etap, ki jih prej kot velika organizacija ni zmogla. Tehnostroj mora imeti toliko opreme, da je sposoben sam narediti zahtevnejši izdelek. Torej, otresti se moramo kooperacije, istočasno pa moramo biti tudi konkurenčni. Takšni pa moramo biti pri tistih izdelkih, za katere menimo, da pomenijo za nas prihodnost. Skratka — vsi izdelki te maloserijske proizvodnje so izdelani pri nas doma: kupili smo material, ga razrezali, ga zahtevno obdelali, zaščitili in pobarvali, nato pa gre v montažo. Z nakupom te opreme pa moramo ustrezno prilagoditi tudi razvojno službo, torej v projektiranju izdelkov in tehnologije, tako da dejansko lahko v celoti ponudimo inženiring storitve.«
To pa je v bistvu drugi del sanacijskega programa, ki ga je pred kratkim odobril tudi ljutomerski izvršni svet. Če nas na kratko seznanite še z njim?
Osnovni problem, ki se pojavlja že ves čas obstoja Tehnostroja, so skla-
18,3 odstotka skupnih sredstev ali blizu 42 milijonov dinarjev, medtem ko naj bi se za redno letno vzdrževanje porabilo več kot 187 milijonov dinarjev.
Pazljivost na najbolj kritičnih odsekih
Pri čiščenju cest obstaja prednostni vrstni red. Ceste so razdeljene v štiri razrede. Za Pomurje veljata le drugi in tretji razred. V prvem primeru mora biti cesta prevozna, vendar so možni daljši zastoji v prometu med pluženjem, posipavanjem ali okvaro plužnih sredstev. V drugem primeru pa se cesta vzdržuje toliko časa, dokler je to možno z normalnimi plužnimi sredstvi, potem pa se zapre za toliko časa, dokler si izvajalec ne priskrbi ustreznih plužnih sredstev. Sneg in poledica se morajo odstraniti v 24 do 48 urah glede na vremenske okoliščine. V obeh primerih je določena 16-urna navzočnost ekipe (od 6. do 22. ure). Za dosego prevoznosti regionalnih in lokalnih cest, ki sodijo v drugo prednostno kategorijo, pa se mora pluženje začeti dve do dve in pol uri prej, zato je treba opravljati nadzorne vožnje, da se lahko pravočasno začne akcija. Sneg in poledica se morajo v mestih odstraniti v štirih urah, zunaj mest pa v šestih urah, razen v izjemnih vremenskih razmerah. Določeni so tudi normativi za posipavanje soli ter za aktiviranje plugov in posipalcev na hribovitem in ravninskem predelu.
Ob dolgoletnih izkušnjah so v Pomurju znani nekateri cestni odseki, ki so najbolj kritični ob snežnih razmerah, poledici in drugih prometnih ovirah. Na splošno bi rekli, da so kritični odseki zlasti na mostovih, klancih, vzpetinah in senčnih straneh nekaterih cestnih odsekov. Vsi ti odseki so zavarovani s prometno signalizacijo, vendar se zgodi, da nastanejo neugodne razmere tudi na drugih odsekih, kar je pač odvisno od vremena. Na magistralni cesti Maribor—Gornja Radgona je najbolj kritičen odsek prek Mrzlega studenca do Spodnje Ščavnice, regionalna cesta Kapela—Videm—Negova in Žihlava—Grabšinski breg, med lokalnimi cestami pa proti Policam, Nasovi, Lešanam, Gornji Radgoni, Janževem Vrhu in Ne-
noge
menjeno za objekte. Ostanek od 357 milijonov — toliko je namreč predračunska vrednost naložbe — pa bomo vložili v stroje. Tu gre za odpravo ozkih grl in posodobitev proizvodnje. Nekaj je domače opreme: optični rezalniki, peskalni stroji, stroji za brušenje. Največji del pa gre za dva horizontalna vrtalno-frezalna stroja, ki naj bi nam pomagala pri izdelavi delov za te maloserijske izdelke. Z zagotovitvijo te opreme bomo postali neodvisni od kooperacije, ki je bila s temi storitvami izjemno draga.«
Kako pa bi komentirali rezultate gospodarjenja?
»Pri načrtovanju smo poskušali biti čim bolj realni in šmo seveda predvidevali tudi minimalno izgubo, seveda pa je pri vsakem delu možno z večjim angažiranjem stvar tudi dopolniti in tako se je dejansko pokazalo, da smo dobro predvidevali in da se je dalo narediti še nekaj več. Poudariti moram, da smo imeli pri prodaji zelo zahtevno delo in da težave še obstajajo. Takšno stanje bo tudi do konca leta, vendar pa je nekaj dobrega, saj se. precej vključujejo že znani kupci in tako je že vsa decembrska proizvodnja prodana; S tem pa lahko bistveno zmanjšamo tudi zaloge. Upamo pa tudi, da se na tržišču ne bi smelo zgoditi kaj večjega, kar bi nas lahko presenetilo. Načrtujemo, da tudi ob koncu leta ne bi smeli imeti izgube, čeprav so stroški nekoliko višji, kot smo načrtovali.
O izvozu samo to: lani smo izvozili dosti več in toliko ali več bi lahko tudi letos, če ne bi sprejeli tega novega deviznega zakona. Izvoza pravzaprav nismo prekinili, temu bi lahko rekli, da smo ga začasno ustavili. Vsi akreditivi, ki jih imamo mirujejo, kar nam odgovarja. To velja predvsem za Iran. Po njihovem novem letu (nekje sredi marca, aprila), se bomo tam ponovno oglasili in upamo, da bomo z izvozom nadaljevali. Nova tržišča (Nizozemska, Avstrija), pa bi se radi vključili t. p i. lohn poslom.«
Vseh teh težav in želja se zavedajo tudi delavci. Predvsem gre za njih same in seveda za lepšo prihodnost Tehnostroja. Da to drži, potrjuje citat iz njihovega domačega glasila Vesti Tehnostroja, kjer o poslu z Avstrijci pišejo:
»Letos začnemo s prvo serijo prikolic pod geslom KVALITETA.«
Dušan Loparnik
govi. Tudi na regionalni cesti Ljutomer—Ormož morajo vozniki bolj paziti, kar drži tudi za odsek Ljutomer—Razkrižje—Gibi-na. Precej je tudi lokalnih cest, ki so v zimskem času teže prevozne. Med nje štejejo tudi vzpon v Lendavske Gorice in mostove v Razkrižju in proti Murskemu Središču. Precej takih kritičnih točk je tudi v soboški občini, še posebno na Goričkem.
In kaj si obetajo cestarji od bližnje zimske službe? Ob nenehnem angažiranju in skromnih finančnih sredstvih naj bi zmogli odstraniti vse prometne ovire v zadovoljstvo uporabnikov cest v Pomurju. To pomeni, da bi v zimskem času vzdrževali ceste v takšnem stanju, da bo povsod možen promet; skratka, da bodo vse ceste pozimi prevozne za vozila z ustrezno zimsko opremo. Upajmo, da bo tako!
Milan JERŠE

KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, n. šol. o.
Rakičan
ABCPomurka — KG Rakičan objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta temeljne organizacije TMK M. Sobota prosta dela in naloge
— delilke malic.
Kandidatka mora poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da ima osnovnošolsko izobrazbo,
— najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj,
— opravljen vozniški izpit kategorije B in
— zaželjen opravljen izpit iz higienskega minimuma.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo, ki traja 3 mesece. Stanovanja ni. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidatke pošljejo na naslov:
Kadrovska služba delovne skupnosti pri ABC Pomurki, KG Rakičan, p. M. Sobota, 69000 8 dneh od dneva objave oglasa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva objave.
v
Se precej cestnih belih lis
Stara resnica, da v tretje gre rado, se je potrdila v primeru skupščine občinske skupnosti za ceste v Murski Soboti, ki so jo morali zaradi nesklepčnosti že dvakrat preložiti. Tokrat ni bilo problema z udeležbo, ker so organizacije združenega dela in krajevne skupnosti opozorili na odgovornost njihovih delegatov. Na tokratni skupščini so najprej sprejeli poročilo o devetmesečnem poslovanju skupnosti in predlog rebalansa finančnega načrta za leto 1986. Tako so dokončana dela na lokalnih cestah Andrejci do odcepa v Iva-novce v dolžini 2,15 kilometra z asfaltno prevleko in Skakovci-Pu-ževci (3 kilometre), zgrajen je most v Topolovcih in na Ledavi v Rakičanu, odsek Gornji Črnci— Fikšinci pa je pripravljen za asfaltiranje. V začetku oktobra so položili asfalt na odseku lokalne ceste v Križevcih, prejšnji mesec pa so se začela tudi dela na cesti Bakovci—Melinci. Iz elementarnih sredstev in prispevka krajevne skupnosti Kuzma so naredili asfaltno prevleko na odseku v Doliču.
Precej razprave delegatov pa je bilo o osnutku dolgoročnega programa vzdrževanja, varstva in posodobitve regionalnih in lokalnih cest do leta 2000. Skrb zbuja namreč ugotovitev, da imajo sredstev le za asfaltiranje 145 kilometrov lokalnih cest, za preostalih 195 kilometrov pa ne bo dovolj denarja, zato bodo še vedno makadamske. Opozorili so, da je tako stanje cest v soboški občini nevzdržno in da bi morali zagotoviti asfaltiranje vseh lokalnih cest, s čimer bi sleherni kraj povezali z as
faltom s krajevnim oziroma občinskim središčem. S tem bi se izognili marsikaterim belim lisam, ki povzročajo dokajšne prometne zagate. Takšne so torej dolgoročne usmeritve razvoja cestnega omrežja v soboški občini do konca tega stoletja. To bo terjalo smelejše načrtovanje, predvsem pa 'odgovornejši pristop v krajevnih skupnostih. Kot so se dogovorili na skupščini, bo razprava o osnutku dolgoročnega načrta potekala v delegatskih okoljih do 10. decembra.
Delegati so sprejeli tudi dopolnjen program dela za leto 1986. V njem sta zapisani tudi podaljšanji lokalne ceste Križevci—Fikšinci od 5 na 6 kilometrov ter ureditev regionalne ceste Gančani—Ren-kovci v dolžini 2,5 kilometra.
Prevladalo je mnenje, da bo na ta način možno hitreje reševati nekatere nakopičene cestne probleme v soboški občini.
Milan Jerše
VESTNIK, 13. NOVEMBRA 1986
STRAN 3
PO SLEDOVIH SLOVENSTVA NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM
12
. .. .
»Če opažamo med Slovenci . v Porabju rastoče prosvetno in kulturno življenje, pa nekaj podobnega ne zasledimo v nekdaj močno slovenskih vaseh Radgonskega kota. Z veliko odprtostjo meje in zelo intenzivnim maloobmejnim osebnim prometom ter z vsestranskim sodelovanjem med društvi in organizacijami se v Radgoni, Radgonskem kotu in trgovinah v Gradcu sliši vedno več slovenščine in iščejo vedno več delavcev, ki obvladajo oba jezika. Toda, to je skoraj vse.« In še vedno je to vse, smemo mirne duše pripomniti k članku dr. Vaneka Šiftarja Tudi na Madžarskem in na avstrijskem Štajerskem živijo Slovenci, objavljenem v Slovenskem izseljenskem koledarju za leto 1971.
Mitja Vošnjak — okužen z ži-vljenskim optimizmom Med 34 naslovniki v Sloveniji in Avstriji, ki smo jim poslali anketo s petimi vprašanji o vlo-
—- Mitja Vošnjak
gi in položaju Slovencev na avstrijskem Štajerskem, je bil tudi Mitja Vošnjak, nekdanji veleposlanik v Avstriji, diplomat par excellence, pisatelj, avtor znanih Veleposlanikovih zapiskov, ki so 1984 izšli pri mariborskih Oborjih. Da ne bomo ponavljali. anketnih vprašanj, odgovore z dovoljenjem Mitje Vošnjaka temu ustrezno prirejamo.
1.	Ne vem ali je prišla kakršnakoli pobuda iz vrst lokalnega prebivalstva na območju občin Radgona, Lipnica in Deu-tschlandsberg, naj bi Avstrija konkretno izpolnjevala določi
la 7. člena državne pogodbe, niti se mi približno ne razkriva slutnja, kdo konkretno bi jo lahko sprožil. Dozdeva se mi namreč, da vsaj doslej ni bilo nikogar, ki bi prišel na takšno misel.
2.	Kaj je v tej zvezi storila naša stran? Poleg dejstva, da smo zahtevali takšno formulacijo državne pogodbe, kakršna pač je? Nekajkrat sem bil sam prisoten, ko smo v uradnih razgovorih z Avstrijci govorili ne samo o Slovencih na Koroškem in o Hrvatih na Gradiščanskem, pač pa tudi o Slovencih na Štajerskem. Zame je bilo to prvič ob obisku našega državnega sekretarja Koče Popoviča na Dunaju, po tem ob obisku predsednika Jonasa in ministra Waldheima na Brionih, nato pa sem z dvema ministroma še večkrat načenjal to temo v zunanjem ministrstvu na Dunaju. Vendar moram priznati, da je za razliko od koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov pri Slovencih na Štajerskem ostajalo zgolj pri načelnih stališčih. Kaj več o njih z naše strani ni nihče vedel.
3.	Vsekakor se ‘strinjam, da bi lahko različne stroke precej prispevale k osvetlitvi najrazličnejših. vprašanj. Mislim, da ne bi smeli prezreti tudi lingvistov, če bi se prav tako kot zgodovinarji in vsi drugi lahko dokopali do virov iz nekdanjih časov ali do pričevanj, ki bi jih morda odkrila še kje v sedanjosti. Če nič drugega, morda bi vsaj strokovnjaki lahko poma4 gali premagati nerazumljive pomisleke, ki so doslej še vedno uspeli preprečiti skoraj sedem desetletij star dolg zgodovine, politike in ne vem koga še do generala Maistra in njegovih borcev, ki jim je le v precej visokem obsegu uspelo zagotoviti, da niso štajerski Slovenci danes tako obsežen pojem, kot so bili nekoč in kot bi brez Maistrove borbe bili najbrž tudi danes.
4.	Strinjam se z rešitvami, kakršne zagovarja Wolf In der Maur. (Ta levoliberalni avstrijski politik, urednik dunajskega časopisa Die Presse, se ogreva za politično moder,, strpen, s konsenzom in nekakšnih »dobrososedskim kompromisom« prežet modus vivendi glede položaja na Gradiščanskem nase
ljenih Hrvatov ter na Koroškem in Štajerskem naseljenih Slovencev. — op. B. Ž.) Le da bi omenjal hkrati z njegovim imenom še svojega prijatelja Clausa Gattererja, ki se je za humanistične in demokratične rešitve manjšinskih pravic zavzemal tako na območju Južne Tirolske kot na Koroškem in Gradiščanskem. Tako zares ni naključje, če televizijske hiše treh sosednjih držav posvečajo svoja poročila o narodnostnih manjšinah njegovemu spominu.
5.	Naj navedem nekaj, kar se je že dogajalo v preteklosti; najprej v šolstvu. Gimnazija v Lipnici je uvedla za svoje gojence možnostizbora med tujimi jeziki, ki je vključeval tudi hrvaški jezik. Kot pišem v svoji knjigi, sem obiskal hrvaški oddelek na šoli v Lipnici, po tem pa učencem ob njihovi ekskurziji na Dunaj v veleposlaništvu priredil sprejem. V Lipnici sem
— dr. Vilko Novak
skupaj z mladimi iz sosednjih dežel sodeloval pri prireditvah v šoli in pri skupnem izletu po štajerski vinski cesti. Ko je bil prosvetni minister Sinowatz, sem se najprej z njim dogovarjal o možnostih, da uvedejo v gimnazijo v Radgoni tudi učenje slovenščine namesto francoščine ali italijanščine. Nato sem skupaj s predstavniki štajerske deželne vlade in gimnazije v Lipnici, ki je bila odgovorna tudi za Radgono, obiskal Ljutomer in Radgono, da bi proučili take možnosti. Verjetno se ni potem nič dogodilo, mislim pa, da bi morda zgodo
vina lahko raziskala, zakaj seje, tako zgodilo. Bile so skupne prireditve ob meji, koncerti skupnega orkestra, skupne šolske prireditve. Ob srečanju pisateljev alpskih dežel v Radencih smo se udeležili skupne slikarske razstave, ki so jo organizirali sindikati Avstrije in naše dežele. Vsekakor vrsta lepih zgledov, kakšen naj bi bil nov model sožitja in sodelovanja v duhu humanizma in demokracije. Bojim se, da tudi tukaj usoda ni bila naklonjena sodobnim zamislim o reševanju obmejnih vprašanj brez nacionalističnih premikanj državnih meja. Na VIL kongresu ZKJ v Ljubljani sem se odločno zavzel proti zapiranju meja. Sodim namreč, da naša skupnost nikoli ne bi in ne bo smela ukrepati kakorkoli, kar bi v nasprotju z interesi vseh naših narodov zapiralo svobodno izmenjavo stikov med ljudmi, med kulturami in znanostjo njihovih dežel.
Ker sem pač na neki način okužen z življenjskim optimizmom, bi dodal še nekaj izkušenj, ki niso v nikakršni zvezi z vprašanji od L do 5. Pred leti sem na turneji v Ameriko spremljal slovenski oktet. Med gostovajem v Clevelandu smo prenočevali v povsem novem domu za slovenske upokojence. V razgovoru z osebjem doma me je presenetila starejša negovalka, ki je govorila lepo slovensko, čeprav je bila rojena v Ameriki.Zanimalo me je, od kod njena naravnost brezhibna slovenščina. Pa mi je pojasnila. Vnukinje, ki so govorile samo angleško, so hotele spoznati jezik starih staršev in niso odnehale, dokler tudi njihova babica ni začela govoriti po slovensko. Ne morem si kaj, ob razmišljanju o slovenski študentki iz Gorice na avstrijskem Štajerskem Andreji Zemljič me je prevzela ta naravnost pretresljiva misel iz preteklih časov.
Dr. Vilko Novak: »Javno pozvati strokovnjake!«
Upokojeni univerzitetni profesor dr. Vilko Novak, beltinski rojak, se nam je prav tako oglasil med prvimi.
1.	Ne verjamem, da bi kdaj taka pobuda prišla. Treba pa bi bilo na terenu natanko pozve-deti.
2.	Naša politična stran ni storila ničesar. Kar sta naredili znanstvena in publicistična stran, pa je bilo premalo in imate nad tem sami najboljši pregled.
3.	Prav zaradi tega bi bilo potrebno javno (podčrtal dr. V. N.) pozvati strokovnjake, v prvi vrsti sloveniste in etnologe, da zamujeno nadomestijo s takojšnjim raziskovanjem tamkajšnjega narečja in ljudske kulture. To delo naj bi usklajeval inštitut za narodnostna vprašanja v sodelovanju s slovensko akademijo znanosti in umetnosti in obema univerzama. Viden pa bo uspeh tega dela in dobil bo pomen, če bo čimprej objavljen — tudi v nemščini.
4.	Morali bi natančneje poznati misli Wolfa In der Maura, saj tak kompromis doživljamo na Koroškem. Naše vodilo mora biti stališče Slovencev na
Koroškem, ki bi ga bilo potrebno na Štajerskem prilagoditi tamkajšnjemu stanju in doseči, kar je stvarno mogoče.
5.	Prva oblika in način sodelovanja z Avstrijci bi bil, da bi jih povabili k sodelovanju pri znanstvenem raziskovanju, saj večina pojma nima o Slovencih na Štajerskem. Ko bi imeli v vsaki prizadeti stroki vsaj enega zastopnika, bi bilo treba pisati o teh vprašanjih v tamkajšnjih glasilih, govoriti na radiu, TV (seve tudi doma) in prikazati, da ne gre pri tem za politične aspiracije Jugoslavije, mar
več za naravno pravico tamkajšnjih Slovencev (primerjati jih z Avstrijci drugod!) in za 7. člen državne pogodbe, da ohranijo svojo narodnost, vzdržujejo kulturne stike z matico, dobivajo od nje tisk, obiske kulturnih prireditev, da oni obiskujejo matico itn. Seveda bi za vse to bil prvi pogoj: poiskati in pridobiti tamkajšnje izobražence, zavednejše kmete, delavce, obrtnike, da bi tudi sami terjali svoje narodnostne pravice in jih znali zastopati. Na naši strani pa bi morali za vse to skrbeti pametni ljudje, ki ne bi pokvarili še tega, kar tam že je.
Dragan Flisar: »Goli oportunizem !«
Četrti od anketirancev, ki nam je odgovoril, je bil novinar in publicist Dragan Flisar iz Maribora.
1.	Kaj lahko stori znanost? Malo in veliko. Malo zato, ker ne more spremeniti razmer niti zdaj niti v bližnji prihodnosti. In veliko, če nenehno obvešča domačo in tujo javnost o Slovencih na Štajerskem z objektivnimi, znanstvenimi dejstvi in ugotovitvami in tako stalno opozarja, da se na ta del slovenskih rojakov na avstrijskem Štajerskem ne pozabi. Ti ne živijo samo v Radgonskem kotu, ampak vzdolž ozkega mejnega pasu vse do Koroške.
2.	Oblike povezovanja in sodelovanja z Avstrijci, ki bi pomagale naši manjšini? Najprej bi kazalo utrditi narodno zavest prebivalstva v matični domovini, da se ne bi hlapčevsko obnašalo, ko pride čez mejo. Sicer pa k temu sodi izboljšanje splošnih gospodarsko-poli-tičnih razmer v domovini. Pri raznih medsebojnih srečanjih in gostovanjih manjka narodnostna komponenta, kar gre pripisati našemu lastnemu smrdljivemu oportunizmu. Tudi pri nakupih na Avstrijskem imajo (in zbujajo) avstrijski trgovci občutek, kot da nam s prodajo sv ojih nekurantnih izdelkov delajo uslugo, v resnici pa na naš račun bogatijo, si gradijo vile, povečujejo trgovine itn. Naši kupci pa največkrat ne terjajo dolžnega spoštovanja svoje identitete.
(se nadaljuje)
Z obiska pri slovenskih družinah na jugu Švedske
Koliko je bilo ljudi, ki so se odločili za pot na tuje, toliko različnih zgodb je zapisalo življenje. V tej raznolikosti pa je tudi veliko skupnega. Skoraj vse poti se začenjajo s kovčkom v roki, z željo po dobrem zaslužku in hitri vrnitvi domov. Življenje pa je marsikaj obrnilo drugače.
V Ciglarjevem domu je vse domače
Ciglarjev Jože iz Korovec se je za velik korak v življenju odločil leta 1965. Ilegalno je šel čez mejo. Kot ekonomski emigrant. V tistih težkih časih jih je bilo mnogo. — Doma nisem videl svoje prihodnosti, pravi, kmetija ni dajala dovolj za vse, druge zaposlitve tudi ni bilo. Živeti pa je človek moral. Dosti izbire ni bilo in morda sem izbral najbolj trnovo, pravi, toda takšno je pač življenje.
Tudi Marija, doma iz Prlekije, se je iz podobnih razlogov kot zelo mlado dekle leta 1957 podala v svet. Brez izkušenj, brez vsega. Le mladost, pogum in dvoje delovnih rok — to je bilo bogastvo, ki ga je imela in mogla vzeti na pot v neznano.
Različni, a vendar podobni življenjski zgodbi ju združita v begunskem taborišču na severu Avstrije. Bila je to ljubezen na prvi pogled. Morda v tistem trenutku nista hotela, toda rodila je tudi sad — hčerkico, ki pa jima je že s prvim jokom postala najsvetlejša točka v življenju. V troje so pripotovali na jug Švedske.
Mnoge iluzije so se podrle. Kje je zdaj tista obljubljena dežela? Za vsako najmanjšo stvar se je bilo treba bojevati s trdim delom. Poprijela sta za vsakršno, samo da je bilo. Menjavala sta delodajalce, se skušala prebiti na boljše. Nista popustila, čeprav je bilo hudo — tudi zaradi neznanja jezika. — Prav nič ni podoben našemu, slovenskemu, pravi Jože, toda potruditi se je bilo treba, da znaš vsaj osnovno, in človek se takoj lažje znajde.
Po prvih letih najhujših preizkušenj so se Ciglarjevi v Malmo-ju ustalili in si spletli toplo do
mače gnezdo. Tričlanska družina se je povečala še za dvoje, danes pa so spet samo trije, vendar tokrat skupaj z najmlajšo hčerko. Starejši sta že na svojem, kot pravimo. Živijo zunaj središča, v naselju skrbno obnovljenih zasebnih hiš. Tudi njihova je taka. Kaj
Ciglarjevi v družinskem krogu.
hitro ugotoviš, da je tu morala imeti vmes prste prava mojstrska roka..— Ja, veste, pravi užitek je, da človek takole sam kaj naredi, se bolj za šalo kot zares pohvali zgovoren Jože. Oba z ženo, pa tudi hčerka, ki se odpravlja na trening karateja, so veseli obiska iz domačega kraja. Tu se Slovenci res veliko družimo. — Ali tu v hiši, ali na dvorišču, ali pa v prostorih slovenskega društva Planika, pripoveduje Marija, toda obiski iz domovine so redki. Mi še pogosteje pridemo domov. — Vleče nas v rodni kraj, drag in zapisan globoko v srca nam je ostal, čeprav nam v tistih časih ni
dal ne vem kako lepe mladosti, nadaljuje Jože. Del te domačnosti smo zato vnesli v naš dom.
Res je. Pri Ciglarjevih in tako je bilo v vseh naših družinah, ki so mi z veseljem ponudile svoje gostoljubje, sem se počutila kot doma. Ponudili so mi prav po
našem okusu pripravljen prigrizek s solato z domačega vrta in na mizi je bil liter prave domače kapljice. Morala sem ga poskusiti vsaj požirek. — To moraš »probati«, to je švedsko vino na prekmurski način, pojasnjuje Jože. Grozdje tu sicer ne dozori, vendar ga je dovolj na tržnici. Največkrat kupimo italijansko ali špansko, potem pa vse poteka po postopku, kot sem se naučil pri svojem očetu. Edina razlika je ta, da bo doma za Martinovo že vino, mi pa bomo v tem času delali mošt. Vse je odvisno od tega, kdaj pride grozdje. Ob prvi priliki pa bom sem gor prinesel
dve tri sadike domače jurke, takole za zobanje — morda pa bo le dozorela.
— Oba uživava pri delu okrog hiše, dodaja Marija, v kuhinji pa se trudim, da je vse po domačem okusu. Pomagam si s slovensko kuharico, saj sem bila premlado dekle, da bi se kuharskih veščin naučila že doma. Takšno hrano so vzljubili tudi otroci, čeprav so rojeni na tujem. Na švedski okus se nekako ne moremo navaditi. Vse je nekam presladko. In zanimivo, tudi Švedom postaja naša kuhinja vse bolj všeč. Pred leti si • tu na primer česen dobil samo v drogeriji, zdaj pa že postaja nepogrešljiva začimba tudi v švedski kuhinji.
V tem slovenskem domu je ostala doma tudi slovenska beseda. Govorijo jo vsi. — Morda res otrok nisva naučila najbolje, se opravičuje Jože, toda kolikor se le da, govorimo doma slovensko, otroci so ožiroma hodijo k slovenskemu dopolnilnemu pouku, zahajamo tudi v Planiko. Veste, obdržati jezik ni tako enostavno. Midva z ženo sva se bila prisiljena učiti švedsko, pa sva zato morda včasih zanemarila materni jezik. Toliko pa sva le naredila, da otroci ob prihodu v domovino ne potrebujejo prevajalcev. Vsaj to bi moral biti dolg vsakega starša'do domovine, do materinščine, do svojih korenin.
Tem se Ciglarjevi niso in ne bodo odrekli. Ne sramujejo se jih kot nekateri, ki se imajo za Švede, ki menjavajo priimke, ki otrok nočejo učiti slovensko. Če je le možno, dopust preživijo v domovini. Lani so Jožetove delovne obveznosti to preprečile. Je namreč ortopedski čevljar za tamkajšnji ortopedski oddelek
bolnišnice in ima zelo veliko dela. Marijo delovno mesto manj zadržuje — dela v tovarni električnih in elektronskih naprav, zato pa je zaradi moževe preobremenjenosti na delu potrebno več postoriti doma. Prihodnje leto bosta zagotovo prišla, če ne bo vmes kaj nepredvidenega. Lepa je naša dežela, pravita.
— In posebej naju veseli, daje razvoj ni zaobšel. Ko sva po desetih letih prvič prišla domov, skoraj nisva mogla verjeti. Kar zgubila sva se v Ljubljani, tako se je vse spremenilo. Vedno, ko prideva, je občutek, da ljudje boljše živijo.
Včasih tudi domotožja ni mogoče skriti. Je tako veliko, da bi se družina kdaj vrnila za stalno?
Delavski svet Slovenijales, Ll Platana
Tozd Ledava, b.o., M. Sobota
RAZPISUJE dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— višja ali srednja izobrazba lesne smeri,
— pet let na vodilnem delovnem mestu, — organizacijske sposobnosti.
Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let.
Kandidati naj svoje vloge in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Slovenijales, Ll Platana, tozd Ledava M. Sobota, Lendavska 29, ZA RAZPIS, najpozneje v 15 dneh po objavi le-tega.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.
— Težko’ — tu so najini otroci, ki si ustvarjajo svoje družine, tu sva se vživela, navadila. Morda bi se zdaj doma počutila bolj tujca kot tu, čeprav smo ob obiskih povsod dobrodošli in gostoljubno sprejeti. Zna se zgoditi, da si bosta nekje v domačem kraju uredila majhno hišico ali stanovanje — za upokojenska leta, da bi lahko bila čez poletje več doma.
Še in še zanimivega so mi povedali pri Ciglarjevih. Toda prostor je omejen in ostaja ga samo še za pozdrave vsem poznanim, posebej pa so namenjeni bratu Leopoldu v Korovce in številnemu Marijinemu sorodstvu v Štri-govi in okolici.
Irma Benko
VESTNIK, 13. NOVEMBRA 1986
__;___;-- v	.. »-	,
STRAN 4
-J-1_S-
kulturna obzorja
Dnevi domačega filma 86
Teden domačega filma ima v Pomurju že tradicijo, zaradi celjskega izvirnika je bil lani preimenovan v Dneve domačega filma, letos pa je bil na željo predstavnikov kinematografov iz Lendave, Gornje Radgone in Ljutomera zaradi trgatve iz oktobra prestavljen v november. Tako bo potekal od 17. do vključno 23. novembra, v sedmih večerih pa se bodo zvrstili naslednji jugoslovanski filmi: VEČERNI ZVONOVI, OBLJUBLJENA DEŽELA, SANJE O ROŽI, PROSTOVOLJCI, KORMORAN, LEPOTA GREHA in PLES NA VODI.
Prvi je film v režiji Lordana Zafranoviča, ki prikazuje obdobje med 1926. in 1948. letom ter v njem življenjsko pot fanta-sirote, ki je bil v zgodnji mladosti deležen stroge verske vzgoje v internatu, kasneje pa prevzame skrb zanj starejši brat. Tomislav, kakor je junaku filmske zgodbe ime, postane komunist, na študi
Gornji prizor je iz slovenskega filma KORMORAN z Borisom Cavazzo v naslovni vlogi, ki se je kot mornar Maks s svojim Kormoranom (ptico podobno galebu) odlično odrezal, znani igralec pa potrdil tudi kot uspešen scenarist. Režiser filma Anton Tomašič je prejel nagrado Študijev Zlati venec kot najboljši režiser debitant.
ju v Nemčiji spozna svojo ženo — Nemko; ker ga preganjajo, mora marsikaj prestati, dokler ga, ko pride do razkola s Stalinom, ne obsodijo kot stalinista in ga ubije njegov prijatelj komu-rtftt. Na umetniški način nam film ob usodah likov čustveno in po svoje kruto prikazuje prelomnice v zgodovini naše domovine z odlično igralsko zasedbo: Rade Šerbedžija, Neda Arnerič, Ljulja-na Blagojevič, Petar Božovič in Mustafa Nadarevič. Drugi film, ki ga je režiral Veljko Bulajič, obravnava življenje in boj kme-
Filmska in
knjižna uspešnica
Pri Pomurski založbi je pred kratkim izšla knjiga SPOMIN NA AFRIKO IN SENCE V TRAVI, ki se je takoj uvrstila med uspešnice. Njen izid sovpada s predvajanjem filmske uspešnice Moja Afrika, kakor je preveden original Out of Africa v romanu Karen Blixen (Isac Di-nesen). S sedmimi Oskarji (kot najboljši film, najboljša režija, najboljši scenarij iz drugega medija, najboljša kamera, najboljša glasbena tema, najboljša scenografija in najboljši zvok) ovenčani film, ki ga nekateri filmski kritki primerjajo s slovitim V vrtincu, vrtijo zdaj tudi v Sloveniji. Jasno, da najprej v njenem središču — v ljubljanskem kinematografu Union, kjer obiskovalci lahko vidijo tudi diapozitiv in z njega zvedo, da je Pomurska založba izdala slovenski prevod romana, ki je bil osnova za ekrani-zacijo filmske uspešnice, v kateri briljirajo igralci Meryl Streep, Robert Redford in Klaus Maria Brandauer v režiji Sydneya Pol-lacka.
Predvajanje filma gotovo ugodno vpliva na nakup knjig Spomin na Afriko (čeprav je zanjo potrebno odšteti kar 6900 dinarjev!) ki je sklenjena z zapisom Odmevi z gričev, vmes pa so tudi Sence v travi, ki jih je Karen Blixen napisala precej let po vrnitvi na Dansko in so nekakšna dopolnitev prve knjige. Vendar Spomin na Afriko in Sence v travi nista avtobiografski besedili, ampak (kot je zapisal založnik
tov proti kolektivizaciji v Slavoniji in Baranji. Tudi ta film označuje igra odličnih igralcev (Bata Živojinovič, Mirjana Karanovič, Dragan Nikolič) in je bil deležen mnogih Ugodnih kritik kot prvi, ki v naši kinematografiji obravnava to občutljivo temo naše še ne tako davne zgodovine.
Tretji film je kriminalka z izrazito socialno noto in govori o ljudeh našega časa. V režiji Zorana Tadiča je igralski tandem Rade Šerbedžija in Fabijan Šovagovič tisti, ki pritegne v tej »jugo-sa-nji.«
Četrti film je režiral Predrag Golubovič, njegova ost pa je naperjena proti vojni in dokazuje njen nesmisel v obliki farse-komedije-burke s »prostovoljci«, ki morajo v vojno, za katero ne vedo, kje je, ; -oti komu in zakaj, komično-satirične situacije, v katerih se znajdejo Bata Živojinovič, Ljubiša Samardžič, Bogdan Diklič, Radko Polič in Ljuba Tadič, bodo gotovo izzvale smeh, čeprav je sporočilo filma grenko. Peti iz izbora domačih filmov je slovenski in vreden posebne pozornosti zaradi visoke ravni, ki jo dosega tudi po zaslugi Borisa Cavaz
ze kot igralca in scenarista Koromo-rana. Šesti v režiji Živka Nikoliča je film, ki karikira dva ekstrema: patriarhalne norme in brezumno prepuščanje modernemu zahodnjaškemu vplivu in sili k razmišljanju, čeprav se da ob njem tudi nasmejati. Sedmi in zadnji bo v Dnevih domačega filma v Murski Soboti predvajan film Jovana Ačina, ki spominja na čas Glenna Millerja in Ester Wiliams v istoime-nem filmu neke mladosti, romantike in tudi tragike.
Vsi našteti filmi bodo izmenično prikazani v vseh štirih kinematografih pomurskih občinskih središč, saj gre za skupno manifestacijo domačega filma v Pomurju. Brigita Bavčar
KAREN BLIXEN (ISAK DINESEN)
Spomin na
***	—IN—
SENCE NA I R^yi
na ovojnico knjige) »sta to zbirki podob iz Kenije, od drobnih utrinkov do pravih portretov tamkajšnjih ljudi, naslikanih z razumevanjem in simpatijo in opisov njihovih običajev ne s stališča opazovalca, ampak človeka, ki je z njimi živel; človeka, čigar položaj med domačimi ni bil nikoli položaj enakega med enakimi, kateremu pa je uspelo ujeti njihovo valovno dolžino, kakor to uspe le redkokomu, in navezati z njim zares tesen stik za vse življenje«). In to je uspelo ženski!
V Pomurje (vsaj v Mursko Soboto) pa ne dobiti filma Moja Afrika zdaj, ko je še v središču pozornosti, ampak šele v novembru* naslednjega leta! To je že stara praksa in usoda lokalnih kinematografov, ki pridejo na vrsto takrat, ko aktualnejše in boljše filme odvrtijo v središčih, kjer jih lahko tudi bolje plačajo, in tam, kjer so ambiciozni in glasni predstavniki kinematografov z izkušnjami. Pomurske, vsaj na tradicionalnih Dnevih domačega filma preskušene, pa so, da je v slogi moč in da so lahko pred distributerjem pomurski kinematografi enakovredni drugim le, ko nastopajo združeni.
Brigita Bavčar
kulturni koledar
SKUPŠČINA OBČINE LENDAVA SLOVENSKO ARHEOLOŠKO DRUŠTVO
KOLOKVIJ
BRONASTA DOBA V SLOVENIJI
LENDAVA 12. — 15. november 1996
Z redno letno skupščino Slovenskega arheološkega društva se je včeraj v Lendavi začel znanstveni kolokvij BRONASTA DOBA V SLOVENIJI, ki sta ga družno pripravila Slovensko arheološko društvo in pripravljalni odbor, omogočili pa kulturne ustanove v sodelovanju z raziskovalnima skupnostma v Lendavi in Murski Soboti ter turistično društvo domačinov.
S kolokvijem zaokroža stanovsko društvo arheologov več kot dve desetletji trajajoči niz tovrstnih srečanj. Bilo jih je dvanajst in so bila dolga leta temeljna in odmevna oblika delovanja strokovnega združenja arheologov, vendar je bilo omenjeno obdobje doslej bolj mačehovsko obravnavano.
Na pripravo letošnjega kolokvija o bronasti dobi v Sloveniji seje po pisnem zagotovilu, iz katerega smo črpali informacijo, Slovensko arheološko društvo dolgo in temeljito pripravljalo. Bronasta doba je bila prednostna naloga v preteklem srednjeročnem obdobju in v okviru možnosti spodbujane raziskave in izkopavanja najdbišč v Dolnjem Lakošu ter Kostelu ob Kolpi. Društvo je poskrbelo tudi za izrisavo bronastodobnih predmetov iz Slovenije, ki so ohranjeni v muzejih na Dunaju, v Trstu in Gradcu, na ogled pa bodo na veliki razstavi v Narodnem muzeju v naslednjem letu.
Pričujoči ' kolokvij, katerega odprtje bo danes ob 9.00, naj bi bil krona večletnega prizadevanja in iškanja; čeprav nekoliko okleščen, pa je njegov delavnik pester. Na njem bo sodelovalo trideset predavateljev, tudi osem iz tujine, štirje so iz sosednjih republik, kot domačinka in pobudnica kolokvija pri nas pa sodeluje arheologinja Irena Šavel z referatom Naselbina v Dolnjem Lakošu, ki smo ga napovedali še v prejšnji številki Vestnika, v naslednji pa bomo poročali o poteku kolokvija v Lendavi.
bb
Glasba NOB na Slovenskem
V soboto, 8. novembra, je bilo na OŠ Dane Šumenjak šolsko območno tekmovanje v okviru Glasbene mladine Slovenije na temo Glasba NOB na Slovenskem. Istočasno je potekalo tekmovanje v devetih slovenskih mestih. Organizator je bila OŠ Dane Šumenjak iz M. Sobote, saj v okviru ZKO M. Sobote ni odbora za Glasbeno mladino. Predstavnik Glasbene mladine Slovenije Roman Ravnič, ki je tekmovanje tudi vodil, je udeležence zaprosil, da ta odbor čim-prej ustanovijo.
Tekmovalo je H ekip z OŠ: Rogašovci, Šalovci, Gornji Petrovci, Ljutomer, Križevci pri Ljutomeru, Radenci, Stročja vas, Bakovci, Beltinci ter OŠ Karel Destovnik Kajuh in Dane Šumenjak iz Murske Sobote. Lendavska občina žal ni imela predstavnika.
V polfinale tekmovanja, ki bo 22. novembra v Mariboru in Ljubljani, sta se uvrstili ekipi OŠ 17. oktober iz Beltinec ter OŠ Karel Destovnik-Kajuh iz Murske Sobote.
Finale bo 12. decembra v okviru FESTIVALA KURIRČEK in ga bo prenašala tudi televizija.
S. G.
Zgodovinski spomini
v kronikah
Pomurski likovniki razstavljajo
Čeprav so bili panonski kraji današnjega Prekmurja stoletja nekakšno prehodno, nikogaršnje, zelo redko naseljeno ozemlje, je tudi njih zgodovina pisana in raznolika. Velik delež v tej raznolikosti pa ima prav krščanstvo in z njim stare prekmurske župne cerkve kot središča duhovnih in umetniških prizadevanj svojega časa.
Razmere v visokem srednjem veku so nam malo znane, vemo pa, da je v teh krajih pod okriljem salzburške škofije širil krščanstvo že panonski knez Pribina in daje Metod na prošnjo kneza Koclja uvedel slovansko bogoslužje, ki gaje po letu 874 zamenjala dejavnost bavarske cerkve. Po prihodu Madžarov so ti kraji pripadli vespremski in nato vil. stol, delno zagrebški in delno gyorski škofiji. Tudi cerkve na tem področju so že obstajale v tistem času in čeprav se niso ohranile, nam o njih pričajo ohranjeni dokumenti. Ohranilo pa se nam je nekaj skromnih, vendar zelo dragocenih cerkvenih spomenikov iz časa pred letom 1300. Tudi nekaj najstarejših župnij je nastalo že v tem času, velika večina starejših cerkva pa je postala župnih v 14. stoletju.
Velik delež v cerkveni in nasploh zgodovini Prekmurja ter njegovem duhovnem in kulturnem napredku ima protestantizem, ki se je pojavil tukaj sredi 16. stol. Večina cerkva je imela do leta 1670 protestantskega predikanta, po tem letu pa le tiste severno od Sobote. Le-te so jim bile odvzete v velikem vojaškem protireformacijskem pohodu leta 1732. Ponovno so se evangeličanske verske skupnosti obnovile konec 18. stol.
Kako je bilo z župnijskimi kronikami v teh časih, ne vemo. Morda se niso ohranile, verjetneje pa je, da se niso pisale. Kajti velika večina zgodovinarjem znanih kronik iz tistih časov je nastajala v samostanih oz. njih skriptorijih, kjer je bil za to čas in ki so bili temu, da so se v njih pisale in prepisovale knjige, tudi namenjeni. V župnijah za to ni bilo časa in tudi takrat, ko so pričela prihajati škofijska priporočila, naj se kronike pišejo, so jih pisali le tisti redki, ki so imeli posebno nagnjenje do pisanja in zgodovine. Tako je na primer prvi bogo-janski pisec župnijske kronike Jožef Horvat ob začetku pisanja komike leta 1886 zapisal: »Ko sem zasedel svojo župnijo, nisem našel v knjižnici nobenih zapisov o dogodkih prejšnjih let na področju župnije, zato sem takoj sklenil, da si priskrbim knjigo, v katero bom beležil vse pomembne dogodke, ki se bodo vrstili v zvezi z župniščem, cerkvijo ali morda drugod po župniji; to bom storil zato, da se bodo ti dogodki ovekovečili in da se bo lahko vsakdo skliceval na to knjigo, če bi se morda kdaj pozneje kdo drznil dogodke drugače prikazati ali o njih dvomiti.« (Op.: prevod iz madžarščine Jožef Smej.)
Najstarejša do zdaj znana prekmurska župnijska kronika je Hi-storia Parochiae Muraiszombatiensis, ki jo je v letih od 1827 do 1866 pisal soboški župnik Hilli in obsega na nekaj polah kratko zapisane pomembne dogodke v posameznih letih. Po starosti ji sledi kronika župnije Beltinci iz leta 1841, nato pa kronika župnije Dolenci ali Mali Dolenci iz leta 1876. Leta 1886 prične nastajati kronika župnije Bogojina, leta 1889 prične pisati kroniko tišinske župnije dr. Franc Ivano-cy, leto 1893 je prvo leto pisanja kronike župnije Sv. Jurij in leto 1913 kronike župnije Markovci. Največ kronik se je pričelo pisati v času med obema voj'nama, še več pa po letu 1951, ko je bilo objavljeno škofijsko naročilo, naj se kronike obnovijo ali pričnejo pisati.
Vse navedene ali razstavljene kronike so se pisale ali se pišejo v katoliških-župnijskih uradih. Vse imajo neke vrste uvodnike, kjer je po navadi zelo obsežno opisana zgodovina župnije, njenih posesti, kapel, šol in duhovnikov. Zapisani podatki temeljijo na osnovnih arhivskih dokumentih, kot so predvsem vizi-tacijski in razni drugi zapisniki. Takšni dokumenti obstajajo tudi v arhivih evangeličanskih župnij, vendar niso postali osnova pisanju kronik. Pišejo pa se zapisniki o preteklem in bodočem župnijskem delu, ki imajo v neki instanci tudi značaj kronike. Omenjata pa se dve protestantski kroniki, hodoška, ki naj bi zgorela, in puconska, ki je bojda pri družini njenega pisca na Madžarskem.
Zgodovinarjem in vsem drugim, ki se tako ali drugače ukvarjamo z našo preteklostjo, so kronike zelo dragocen in pomemben zgodovinski vir, saj se njih vsebina ne nanaša zgolj posredno ali neposredno na versko življenje, ampak tudi na celo vrsto zanimivih dogodkov v župniji: zapisujejo se razni običaji, vreme, letine, problemi in težave prebivalcev, politični in drugi dogodki in vpliv le-teh na življenje v župniji, opisujejo se gradnje, nakupi (vrsto zanimivih podatkov o cenah v stari Jugoslaviji prinaša polanska kronika) in še bi lahko naštevali. Težko je našteti vse čemur kronisti v svojih kronikah namenjajo pozornost. Vsaka od njih bi si zaslužila posebno obdelavo, saj je vsaka pravi mali trezor podatkov. Seveda pa se razlikujejo med seboj po kakovosti, saj je vsaka tudi odraz misli in čustev zapisovalca in kot takšna tudi odraz njegovega smisla za opazovanje in pisno izražanje.
Kronike pa ne nastajajo samo v župniščih, ampak že več kot 180 let po slovenskih šolah in tako tudi v šolah po Prekmurju. Tudi te kronike bodo morale postati nekoč deležne obdelave in predstavitve. Kronistična oblika zapisaova-nja dogodkov pa naj bi dobila svoje mesto tudi v delovnih organizacijah, v društvih in še kje, saj bodo vsi podatki o pomembnih dogodkih zelo dragoceni za poznejše rodove.
Naj sklenem s citatom iz predgovora dr. Franca Ivanocyja k tišinski kroniki, ali kakor pravi on »k zgodovini tišinske župnije«: Kakor se navadno največje stavbe postavljajo iz mojstrske razporeditve manjših in večjih kamnov in še celo iz najneznatnejših zrn peska, tako se lahko nekoč zgradi tudi velika zgodovinska stavba narodov in največjih ustanov iz tisoč in tisoč drobnih zgodovinskih spominov ...« (Op.: Prevod iz madžarščine Jožef Smej.)
Metka Fujs
V ljutomerski galeriji Ante Trstenjak je odprta razstava Pomurska ljubiteljska likovna ustvarjalnost, ki sta jo pripravili Zveza kulturnih organizacij občine Ljutomer in odbor za galerijsko dejavnost pri kudu Ivan Kaučič.
Ta razstava je pregledna in omogoča vpogled v delo posameznih občinskih likovnih sekcij in ustvarjalno moč slikarskih ljubiteljev. Na letošnji razstavi je precej mladih in novih likovnih ustvarjalcev, razstavlja pa I8 avtorjev: Branko Borko, Janez Bošnjak, Tone Cimerman, Anton Čemi, Boris Džakovič, Drago Ficko, Vilko Gerlec, Milan Hramus, Peter Jančar, Dušan Kovač, Marjan Lipovec, Alojz Makoter, Lija Milkovič,, Silvo Prelog, Anton Rovšnik, Dalibor Šubašič, Marija Simonič, Željko Vrhunc in Ladislav Žižek.
Razstava Pomurska ljubiteljska likovna ustvarjalnost '86 bo odprta v novembru.
Trubar na malih ekranih
V nedeljo, 16. novembri/, ob 20. uri bodo na prvem programu ljubljanske televizije začeli predvajati prvo iz serije štirih epizod o Primožu Trubarju.
Projekt leta je stal 95 milijonov dinarjev in je plod sodelovanja republiške kulturne skupnosti in RTV ter avstrijske televizije. Na celjskem tednu domačega filma pa je prikazan v filmu Heretik v koprodukciji z Viba in Vesna filmom.
PONEDELJEK, 17. NOVEMBRA
MURSKA SOBOTA — V okviru Dnevov domačega filma bo ob 19. uri v dvorani kina Park projekcija filma VEČERNI ZVONOVI.
GORNJA RADGONA — Prav tako ob 19.00 bodo v kinodvorani zavrteli jugoslovanski film PLES NA VODI.
LJUTOMER - V ljutomerskem kinu bodo Dneve domačega filma začeli s filmom OBLJUBLJENA DEŽELA.
LENDAVA — Kot prvi bo na tednu domačega filma predstavljen slovenski film KORMORAN na predstavi ob 19.00.
TOREK, 18. NOVEMBRA
MURSKA SOBOTA - Ob 19.00 bo drugi dan manifestacije jugoslovanskega filma v Pomurju, v kinu Park na sporedu film OBLJUBLJENA DEŽELA.
GORNJA RADGONA - V Radgonskem kinematografu bo na sporedu film LEPOTA GREHA.
LJUTOMER - PLES NA VODI z asociacijo na istoimenski film z nepozabno Ester Williams bo drugi film v ljutomer-’ skem kinematografu.
LENDAVA - VEČERNI ZVONOVI je naslov filma, ki bo v lendavskem kinematografu na sporedu ta filmski dan, v tednu, ki je posvečen izboru iz domače filmske produkcije.
SREDA, 19. NOVEMBRA
. MURSKA SOBOTA - V kinu Park bo tretji film SANJA O ROŽI, na sporedu pa, kot vse projekcije Dnevov domačega filma, ob 19.00.
GORNJA RADGONA - V radgonskem kinematografu bo ob 19.00 na sporedu Zafranovi-čev film VEČERNI ZVONOVI.
LJUTOMER — Tretji domači film v ljutomerskem kinematografu bo slovenska uspešnica KORMORAN.
LENDAVA — OBLJUBLJENA DEŽELA je tretji film v izboru filmskih predstav, izbranih na letošnjem festivalu jugoslovanskega filma v Pulju.
ŽELJKO VRHUNC: + - 00
razstave
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava PANNONIA 86.
V Pokrajinskem muzeju Kulturnega centra Miško Kranjec so razstavljene ŽUPNIJSKE KRONIKE PREKMURJA. Ob delavnikih je razstava na ogled od 8.00 do 15.00, v soboto in nedeljo pa od 10.00 do 12.00.
Na študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava ŽIVLJENJE IN DELO dr. ANTONA TRSTENJAKA.
RAZSTAVA KYOTO IN OD OPERE DO MUSICALA
Zveza kulturnih organizacij Gornja Radgona organizira v petek popoldne, 21. novembra, v Zagrebu ogled japonske razstave Kyoto in zvečer še obisk v dvorani Vatroslav Lisinski, kjer bo na sporedu koncert Od operete do musicala, v organizaciji gledališča Komedija. Avtobusa bosta udeležence z avtobusne postaje v Gornji Radgoni odpeljala ob 15.00.
bb
VESTNIK, 13. NOVEMBRA 1986
STRAN 5
V NOVEMBRU REFERENDUM O ZDRUŽITVI RADENSKE IN PTUJSKIH TOPLIC
Potegniti najboljše karte!
Ta mesec se bodo delavci delovne organizacije Radenske in Ptujskih toplic na referendumu odločili, če bo eden največjih jugoslovanskih mineralcev in turistično-gostinska organizacija bogatejša še za eno turistično ponudbo. Že nekaj časa se namreč obe strani dogovarjata za združitev, temeljni cilji le-te, ki so napisani v Ekonomskem elaboratu o upravičenosti združitve DO Radenska Radenci in Emone, KK Ptuj, Tozd Ptujske toplice, Ptuj, so povečanje dohodkovne učinkovitosti obeh. Posamezni cilji združitve so dvig ravni kakovosti gostinskih in zdravstvenih storitev, boljša izraba naravnih danosti (termalne vode, zdravstvenih storitev, prometne lege, knlturno-zgodovinske dediščine ...), racionalnejša izraba skupnih kadrov ter dvig sestave zaposlenih, enotni širši regijski pristop na domačem in tujem trgu s kompletiranjem ponudbe, hitrejši skupni razvoj na osnovi močno organizirane razvojne dejavnosti, racionalnejša izraba denarnih in materialnih potencialov, širša izraba uvedenega hotelsko-informacijskega sistema ter zdravstva ter boljša delitev in specializacija dela.
Konec oktobra je bila seja centralnega delavskega sveta Radenske v Ptujskih toplicah. Udeleženci so bili presenečeni nad novimi in lepo ohranjenimi objekti (notranji bazen so ravno ta
čas obnavljali). Kar pa je velikega pomena: Ptujske toplice imajo prostor in vse druge možnosti za kakovosten razvoj.
Zaposlenih je 38 delavcev, po reorganizaciji pa bodo spadali v tozd tudi zdravstvehi delavci. Večina o njih še ni bila v Radencih ali Moravskih Toplicah, so pa za združitev z Radensko zato, ker je to prava, močna firma, je dejala večina.
MIRICA-SANKOVIČ, kuharica (izmenovodja);
»V Kmetijskem kombinatu Ptuj sem zaposlena že osemindvajset let, tukaj v Ptujskih toplicah, pa delam že deset let — od začetka. Če se bomo združili z Radensko, bomo potegnili najboljše karte, seveda si želimo, da bi bilo vse v redu. Kajti bile so tudi druge različice, vendar mislim, da bo glede na podobno dejavnost slednja najboljša. Mi smo vsi za, upam, da tudi druga stran ter da bo referendum o združitvi uspel. Glede osebnih dohodkov gostincev je tukaj podobno kot povsod drugje — plače so povsod nizke. Samo osem nas dela v kuhinji,' od tega sta dve pomivalki, tako da je kuhinja preobremenjena že za sedanje zmogljivosti. Gostov imamo
POSLEDICE ČERNOBILA IN VELIKA PONUDBA IZ VZHODNIH DRŽAV ZNIŽALE CENE DIVJADI.
Kljub težavam
začetku
— lovni
turizem uspešno
Kljub slabemu začetku lovne sezone v septembru, ko so italijanski lovci zaradi prepovedi uvoza divjačine v Italijo, ki naj bi bila radioaktivna zaradi posledic nesreče v jedrski elektrarni v Černobilu, množično odpovedovali rezervacjje za lov, se je stanje oktobra znatno popravilo. Že konec septembra so namreč delno sprostili uvoz divjačine v Italijo. Seveda vse meso divjadi pred uvozom na meji pregledajo.
Poleti domači lovci niso streljali srnjadi, saj mesa niso imeli kam prodati. Veljala je namreč prepoved uvoza divjačine v dežele EGS. Gojitveno lovišče Fazan Beltinci je pri Komiteju za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo vseeno izposlovalo lov za lovce iz tujine, saj s trofejnimi pristojbinami za odstrel zaslužijo več kot stane meso. Seveda tudi mesa niso zavrgli, temveč so ga začasno zamrznili.
V Fazanu računajo, da se bo do 20. novembra zvrstilo vsega od 600 do 650 lovcev, ki bodo za odstreljeno divjad lovišču pustili prek 120 tisoč dolarjev, vsaj še toliko pa v hotelih in trgovinah.
Italijani povprašujejo^po kompletnih lovnih paketih. Lovišče Fazan jim ob odstrelu fazanov v omenjenem številu ponuja tudi odstrel jerebic, rac, zajcev, srnjadi in jelenov.
Italijani, ki meso ustreljene divjadi vzamejo s sabo, ne streljajo divjih prašičev, ker je preveč težav s pregledom mesa.
V gojitvenem lovišču Fazan so letos namenili odstrelu 65.000 fazanov, 600 rac in 800 jerebic, 140 srnjadi, 500 zajcev in nekaj jelenov.
Velja omeniti, da so možnosti odstrela zajcev omejene, saj jih je intenzivno poljedelstvo zdesetkalo in jim odjedlo življenjski prostor. Jerebice je mogoče v Sloveniji streljati le v Pomurju, kjer jih v gojitvenih loviščih umetno vzrejajo. Letos pa je tudi manj srnjadi, katerih vrste je zdesetkala huda zima.	Boris Hegeduš
Zdaj je stekel tudi izvoz divjačine, s prodajo katere pa letos slabše zaslužijo, saj seje zaradi posledic černobilske katastrofe zmanjšalo povpraševanje, s tem pa tudi cene. Svoje je k nižjim cenam prispevala tudi večja ponudba divjačine iz vzhodnoevropskih držav. Sicer pa nižje cene letos povzročajo težave vsem lovnim organizacijam. Srnjad letos stane 8 DM, lani pa so za kilogram plačevali že 11 in več. Veliko pa so lovci zgubili pri trofejah, katerih cenikov v dolarjih od lani niso spreminjali. Prav vrednost dolarja glede na dinar pa je letos porasla le za 40 odstotkov, kar je veliko manj od stopnje inflacije. Nerealni tečaj dinarja je po besedah direktorja gojitvenega lovišča Fazan Aleksandra Gergarja manj prizadel prodajo odstreljene male poljske divjadi, ki jo zaračunavajo v DM ali lirah, katere vrednost je glede na dinar letos porasla za 80 odstotkov. Problem je tudi, da so cenike izdelali in tujim turističnim agencijam razposlali že spomladi, ko niso računali s tako stopnjo inflacije. Tačas, sredi lovne sezone, vse zmogljivosti zasedajo tudi lovci, med katerimi prevladujejo lovci iz Italije.
Visoka preža v Črnem logu. Foto: J. Žerdin
dovolj vse leto, poleti, v sezoni, pa je prav grozljivo — potrebno je postreči gostom na vrtu, pa kuhati za penzionske goste, pa še kakšne skupine. Delamo vsak drugi dan se delimo, na tri kuha-
rice, poleti pa naš delovni dan traja od 7. do 23. ure.«
ZVONE JAKOLIČ, vodja gostinstva:
»Kot večina tukaj zaposlenih tudi jaz delam že od 1977. leta v Ptujskih toplicah. Na Ptuju se s turizmom ukvarjajo trije (poleg Ptujskih toplic še Haloški biser in Turistični biro), pa' še vedno obstajajo številne pomanjkljivosti. Tako na primer ni nobene zu-najpenzionske ponudbe; na primer: že ogled gradu je po 15. uri nemogoč. Poleti, v sezoni, je tukaj čez tisoč ljudi na dan. Takrat imamo problem s sezonskimi delavci, ker ti po navadi prej ne delajo v gostinstvu. Če bi tukaj zgradili hotel, za goste sploh ne bi bil problem, kajti že sedaj imamo veliko stalnih tujih gostov, ki bi želeli- ostati dlje časa,. pa jih ne moremo kam dati. Združitev z Radensko je bolj realna kot prejšnja predvidena združitev s Pohorjem — naši ljudje so tudi bolj zagreti za Radensko. Vidimo več možnosti za napredek. Slabo je to, da so se naši občinski možje začeli zanimati za Ptujske toplice šele zadnji dve leti, osem let pa se za nas ni nihče zmenil, niti vedel povedati-kaj dobrega o Ptujskih toplicah.«
v
MARIJA JONKO-BOJNEC, zdravnica na Oddelku za fizikalno medicino in rehabilitacijo (sedaj spadajo še pod Zdravstveni center Ptuj-Ormož); «Tukaj delam od 1983. leta in upam, da bom ostala še naprej. Na oddelku delajo še medicinske sestra, dva maserja in šest fizioterapevtov. S tukajšnjimi sodelavci se dobro razumemo, tako da z našo združitvijo ne bo preoblemov. Seveda pride včasih do kratkih stikov zaradi gostov, opreme ... Kar se Radenske tiče smo zadovoljni, da se povezujemo s tako priznano firmo. S tem bomo samo pridobili, tako strokvno kot tudi drugače. Sedaj imamo ambulantno fizikalno terapijo in če bomo zgradili hotel, bomo zelo zadovoljni, kajti gostov ne bo manjkalo. Že sedaj je veliko takih, ki si iščejo sobe po Ptuju. Imamo najnujnejšo opremo za izvajanje elektro terapije, sčasoma pa bi morali tudi mi dobiti aparat za analgezijo in antiedem-sko delovanje, ki se lahko uporabljajo tudi pri metalnih tujkih. Prav tako bi potrebovali kabine za posamezno razgibavanje, že sedaj, se vsak dan oglasi v naši ambulanti čez-140 ljudi. Če pa bomo imeli kdaj hotelske goste, pa bi potrebovali večje prostore, še en terapevtski bazen, trimski kabinet, seveda pa bi se morali tudi kadrovsko okrepiti. Tudi sedaj nas je premalo, kajti čakalna doba pacientov je mesec in pol.«
MARJAN TAŠNER, kopališki mojster:
»Vsi delavci smo zainteresirani za združitev z Radensko, kajti po našem mnenju bi bila to uspešna združitev. Lahko bi sprejeli več turistov, potem bi lahko bil tudi zaslužek boljši, sedaj ni najboljši. Vsekakor nam sedaj manjka hotel, to bi povečalo število nočitvenih zmogljivosti. V prvi vrsti bo to strokovno sodelovanje, kajti pri sedanjem kadru ne moremo imeti konkurenčnega zdraviliškega turizma.«
JANEZ DREVENŠEK, ekonom in predsednik delavskega sveta v Ptujskih toplicah:
»Poleg gradnje hotela načrtujemo za drugo leto povečanje kampa ter gradnjo trgovine (zgradila naj bi jo Mercatorjeve Izbira, Panonija Ptuj). Gostje v kampu so sedaj od najbližje trgovine oddaljeni dva kilometra, od centra mesta pa tri. Z vsemi živili nas zelo dobro zalaga Perutnina Ptuj. V združitvi z Radensko vidim svetlo prihodnost že kar se zdraviliškega turizma tiče. Ptuj je tudi taka točka, kraj v Sloveniji, da se nekaj mora narediti.«
Bernarda Peček
kmetijska panorama
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
Kmetijstvo je bilo dolgo po vojni pri nas zapostavljeno. Ob skrbi za hitro industrializacijo smo na kmetijstvo pozabljali in šele v zadnjih desetih, petnajstih letih smo začeli naš razvoj graditi tudi na kmetijstvu. Sele, ko je hrana v svetu postala draga, smo spoznali, da imamo pri nas za njeno pridobivanje velike naravne možnosti, ki pa jih lahko izkoristimo le ob ustrezni materialni pomoči tej panogi gospodarstva. Posledica mačehovskega odnosa do kmetijstva v preteklosti je bila, da so mnoge kmetije propadle, mladi so se odseljevali v mesta in iskali boljši kos kruha, starostna sestava kmetov pa je postajala vse bolj neugodna.
ODVISNI SMO OD NARAVE IN DRŽAVE
Zoltan Cigiit iz Vučje Gomile je bil še pred leti eden izmed tistih redkih kmečkih fantov, ki ga klic po lagodnejšem življenju ni zvabil s kmetije, po končani osnovni šoli je ostal doma, ko so po dveh letih v Rakičanu odprli oddelek šole za kmetovalce, pa Zoltan ni pomišljal in seje vpisal vanjo. Tudi delo na kmetiji zahteva izobraženega človeka in to je bila priložnost, da praktično delo obogati še z znanjem. Sicer pa Zoltanu takrat ni bilo potrebno začeti vse znova, saj so imeli precej zemlje, v hlevu pa je bilo takrat že tudi kakšnih 20 glav goveje, živine. Cigiitovi so kmalu spoznali, da v kmetovanju, po starem ni prave prihodnosti, in tako so se začeli usmerjati v živinorejo. Širiti so začeli govejo čredo, kmalu so prišli že na 40 glav in pred desetimi leti so se odločili za gradnjo novega hleva.
Zoltan pravi, da so se za gradnjo odločili v pravem trenutku, saj so bile takrat možnosti še izredno ugodne, pa čeprav je bila zadolžitev za tisti čas kar precejšnja. 90 starih milijonov jih je takrat stala ta naložba, hajeli pa so le 40 milijonov posojila, saj so dobršen del gradbenih del opravili sami, pa tudi veliko gradbenega materiala so imeli doma. Teh 40 milijonov pa seveda takrat tudi ni bilo malo, če upoštevamo, da je bik takrat stal le milijon dinarjev. Seveda je pozneje svoje opravila inflacija in zdaj, ko morajo odplačati še zadnji obrok posojila, za to ni potrebna niti desetina zneska, ki ga dobijo za enega bika.
Zaradi krize, v kateri se je v zadnjih letih znašla živinoreja, so mnogi opuščali rejo ali zmanjševali stalež, Cigiitovi iz Vučje Gomile pa o tem nikoli niso razmišljali. Z delom moraš začeti takrat, ko gre najslabše, pravi Zoltan, saj se razmere pri nas tako hitro spreminjajo, da nikoli ne veš, kdaj boš ujel najboljši trenu-
Z zakonom do več
Zbor združenega dela m zbor občin republiške skupščine bosta še v novembru sprejela zakon o ukrepih za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanju osnovne preskrbe. Ta določa, da se bodo po njegovi uveljavitvi morale ustanoviti občinske in republiška samoupravna interesna skupnost za to področje, v pristojnost teh skupnosti pa bodo prišla tako vsa dela in naloge, ki so jih doslej opravljali samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Pomurski kmetijci so že ves čas opozarjali, da je treba v večjem obsegu združevati sredstva za te namene na nivoju republike, zato predlagatelj novega zakona tudi meni, da bo potrebno v sa-
12 let kmetom
Sodišče prve stopnje pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Murski Soboti je priznalo 12 let starostnega zavarovanja kmetov v zavarovalno dobo kmetici, čeprav ni bila ona niti njen mož »uradni« davčni zavezanec. Zoper to odločbo se je pritožil spiz, ker so dose-daj to obdobje priznavali samo davčnim zavezancem, ki jih je vodila uprava za družbene prihodke.
To stališče je bilo neutemeljeno, saj se nepravilne evidence ne morejo upoštevati zgolj kot osnovno merilo ob ugotavljanju zavarovalnega razmerja in prikrajšati kmetov v njihovih pravicah, temveč je potrebno upoštevati tudi druge kriterije. Ena lastovka sicer ne prinese pomladi, je pa znanilka toplejših časov.
Tudi ta primer najavlja novo reševanje priznavanja 12 let starostnega zavarovanja kmetov.
Jože Tivadar
tek. Včasih je pač treba tudi tvegati, na koncu pa se račun še zmeraj nekako izide. Seveda pa Cigiitovi težijo za tem, da bi rejo čim bolj pocenili, zato želijo čim več krme pridelati doma. Na 18 hektarjih, dobršen del jih imajo v najemu, pridelajo dovolj osnovne krme, saj sejejo veliko koruze, pa tudi prvi odkos trave silirajo. Sicer pa trava' predstavlja dobršen del v prehrani goveda, ki ga tudi pasejo. V bližini hleva so uredili 2 in pol hektarja pašni-
ka, poldrugi hektar so letos dodatno zasejali s travno-deteljni-mi mešanicami in tako bodo pašnike še razširili. Še lani so pasli tudi krave, zdaj pa pasejo predvsem plemenske telice. S. temi je lažje delati, saj so v boksih v prosti reji, medtem ko je krave treba odvezovati in privezovati, to pa jim vzame veliko časa. Je pa paša za plemenske telice idealna, saj se te lahko prosto gibljejo, so na svežem zraku in tudi lepše rastejo. Kupili so tudi napravo za namakanje, tako da pašnik namakajo, vendar pa bo treba vodno zajetje, ki so ga zasilno uredi
moupravnem sporazumu o temeljih polna republiške skupnosti določiti višjo stopnjo prispevka kot je bila doslej. Ker pa ni pričakovati, da bi s tem zakonom predvideni sistem začel delovati
0 zatravitvi vinogradov
Društvo vinogradnikov Prekmurskih goric Goričko, ki je bilo ustanovljeno ob koncu lanskega leta, je zelo delavno. Ob številnih predavanjih in praktičnih prikazih na področju vinogradništva je društvo letos organiziralo že tudi izlet svojih članov v Avstrijo, kjer so se srečali s tamkajšnjimi vinogradniki, v prihodnje pa ima društvo v načrtu še nekaj predavanj. Tako bo že v ponedeljek, 17. novembra ob 17. uri, v kavarni hotela Diana predaval priznani slovenski strokovnjak za vinogradništvo dr. Jože Colnarič, beseda pa bo o zatravitvi in gnojenju vinogradov. Društvo pripravlja že tudi predavanje za december, tema pa bo kletarjenje.

KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA
Murska Sobota, o. sol. o.
ABC POMURKA - KZ PANONKA TZO KMETIJSKA KOOPERACIJA MURSKA SOBOTA razpisuje dela oz. naloge
DIREKTORJA TZO MURSKA SOBOTA
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— da imajo agronomsko fakulteto ali višjo agronomsko šolo in 3 leta delovnih izkušenj.
Kandidati morajo izpolnjevati tudi poseben pogoj, da imajo moralnopolitične vrline in aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov.
Za opravljanje navedenih del oz. nalog bo kandidat izbran za dobo 4 let.
Kandidati naj prošnje z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov ABC POMURKA - KZ PANONKA TZO, Kmetijska kooperacija Murska Sobota, Markišavska 3, z oznako ZA RAZPISNO KOMISIJO v 15 dneh od dneva objave razpisa.	,
li v vaškem potoku, razširiti.
Čeprav Cigiitovi osnovno krmo pridelajo doma, pa precej krmil tudi dokupijo. Samo vzdrževalna krma ni dovolj, pravi Zoltan, zato se varčevanje na nepravem mestu ne splača. Tudi pri gnojenju ne, saj zemlja vrača le, če vanjo tudi vlagaš. Tako porabijo tudi tono gnojila na hektar in rezultat so seveda dobri pridelki. Proizvodnja pa je gospodarna le ob dobrih pridelkih. Čeprav se je odnos do kmetijstva v zadnjih letih sicer bistveno izboljšal, pa razmere še vedno niso, takšne, da bi zagotavljale dolgoročno stabilno proizvodnjo. Mi smo odvisni od narave in od države, pravi Zoltan in na to smo se pač morali navaditi. V hlevu imajo Cigiitovi zdaj nekaj čez 50 glav govedi. Poleg plemenskih
telic pa imajo še krave molznice, pogodbeno pa pitajo tudi nekaj bikov za izvoz. Tudi mleko daje dober dohodek, saj ga oddajo letno okrog 40 tisoč litrov, prav pri mleku pa se vložena sredstva najhitreje vrnejo.
Kljub nihanjem, ki so v kmetijstvu, Cigiitovi še naprej vztrajajo. Zdaj še gre, saj poleg Zoltana tudi starši poprimejo za vsako delo, ki jim ga seveda lajša števS-ha kmetijska mehanizacija. Vendar bo treba razmišljati tudi o pomoči, a kaj, ko se le redka dekleta odločijo za delo na kmetiji.
Ludvik Kovač
hrane
že s L januarjem, se bodo v letu 1987 sredstva za. pospeševanje proizvodnje hrane zagotavljala in uporabljala na enak način kot doslej.
L. K.
STRAH’6c
VESTNJK,13., NOVEMBRA 1986 .
Kmetijska panorama
Hlevski gnoj kot stranski proizvod v različnih hlevih domačih živali je poznan že od davne preteklosti. Bil je dolga stoletja edino in nenadomestljivo gnojilo kmetijskih rastlin. S povečevanjem človekove storilnosti, koncentracij živali in iskanja novih tehnoloških rešitev za rejo živali, so se v svetu pojavili hlevi brez nastilja in gnojevke.
Večje oziroma gospodarsko pomembne hleve brez nastilja so pri nas začeli graditi v letih 1969—70, v večjem obsegu pa se je gradnja razmahnila po letu 1974. Najprej so se pojavili goveji objekti, pozneje tudi prašičerej-ski. Omenjenim gradnjam v Pomurju v kmečkem sektorju so sledile gradnje družbenih farm, seveda z neprimerno več živalmi v enem objektu, na enem dvorišču.
Danes imamo v Pomurju okrog 1200 kmečkih govejih hlevov z gnojevko z okrog 21.000 stojišči, in sicer od nekaj glav do 100 glav govejih pitancev ali od 2 do 30 krav. Prašičjih hlevov je okrog 430 s 24.000 stojišči za pitance in plemenske svinje.
Družbene farme redijo v primerjavi s kmečkimi zelo malo govejih živali v hlevih brez nastilja, medtem ko so koncentracije svinj zelo velike in presegajo nekaj deset tisoč živali na enem mestu.
To pravzaprav zahteva posebna znanja, povzroča organizacijske probleme in ob nedoslednem upoštevanju določenih načel lahko predstavlja velik ekološki problem.
Današnji sestavek ima namen obravnavati predvsem kmečko gnojevko,' oziroma tisto, ki je stranski izloček živali, ki so prehranjene v glavnem z lastnih površin za pridelavo krme. Med radgonskim sejmom je bila v Radencih na kakovostnem in zaokroženem posvetu podana problematika uporabe gnojevke. Na posvetu so sodelovali strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije, Biotehniške fakultete in dr. Schechtner z avstrijskega inštituta v Gumpensteinu, sicer strokovnjak za uporabo gnojevke na travinju; pa je načela pravilne uporabe gnojevke strnil v desetih pravilih, ki jih je imenoval deset zapovedi v uporabi gnojevke. V prispevku želim prikazati povzetke omenjenega posveta in nekaj praktičnih izkušenj pri uporabi gnojevke v kmečkih razmerah na našem območju.
Gnojevka je mešanica trdih in tekočih živalskih izločkov, katerim je glede na vrsto živali in način reje dodano, mald ali več vode. Upoštevamo lahko različne . informacije o dobrih ah manj dobrih lastnostih gnojevke v uporabi na njivah ali travinju. S . kmetijskogospodarskega stališča bi morali vprašanja okrog pravilne rabe gnojevke usmeriti na področje izkoriščanja hranil iz gnojevke na njivah in travinju ter vpliv gnojevke na rodovitnost tal in vprašanja ustreznega časa uporabe na različnih tleh v določenih klimatskih razmerah pri določenih kulturah oziroma poljščinah.
Vsebnost in izkoriščanje hranil
Kot osnovno 'merilo vsebnosti v gnojevki je sušina. Goveja gnojevka vsebuje pri znanih načinih reje 5—10% sušine oziroma v naših razmerah 7—8% pod pogojem, da je ta ntasa izenačena, torej dobro premešana. Če so živali na standardnem obroku (voluminozna krma z njiv ali travnikov in del koncentrirane kr-tne) vsebuje potem goveja gno-
' • imuno velik soil za gnojevko lahko pomembno vpliva na gospodarnost gnojenja z gnojevko.
Gnojevka in njena uporaba
jevka 4,5—5,5 % dušika (N), 1,5—2,0% fosforja (PzOs) in 6—7 % kalija (K2O). Poletna gnojevka vsebuje običajno manj sušine oziroma več seča kot zimska.
Pri krmljenju živali s silažno koruzo je vsebnost dušika v blatu nižja. Močno, gnojenje krmnih rastlin z mineralnimi gnojili povečuje tudi vsebnost fosforja v gnojevki. Tudi povečano krmljenje z močnimi krmili in silažo povečuje vsebnost fosforja. Istočasno pa takšen način prehrane zmanj
Različni sistemi hlevov so v predhodnem obdobju poenostavili delovni proces v živinoreji.
šuje vsebnost kalija. Rastlinska hranila N, P, K in Ca, ki pridejo s hrano v žival, se v obliki blata in seča izločijo 80—95 % (največ kalij — 95—98 %, najmanj fosfor okrog 80 %).
Prašičja gnojevka se pomembno razlikuje od goveje. Tako vsebuje 6—8 % N,5—7% P2O5 in 3—4 % KiO. Z oziroma na te vsebnosti pri enaki suši-ni je v prašičji gnojevki 1/3 več N, trikrat več PzOs in samo 1/2 kalija. Vsebnost sušine je različna in se v kmečkih razmerah giblje 5—9%, pri farmski reji (več vode za čiščenje, krmljenje ipd.) pa je celo manjša. Večji delež, gomoljnic (krorrP pir). korenovk (pesa) in detelj v prehrani prašičev zmanjšuje vsebnost fosforja in povečuje vsebnost kalija. Točne podatke o vsebnosti sušine in hranil v različnih gnojevkah dobimo s kemijsko analizo kot najbolj točno metodo. Za približne odločitve so še uporabni tester-ji ali izračun na osnovi števila določenih živali in količin iztrebkov oziroma hranil.
Izkoriščanje hranil iz gnojevke se primerjalno vrednoti z mineralnimi gnojili pod pogojem, če se te uporabljajo ob ustreznem času v ustreznih količinah. Stališče strokovnjakov s področja koriščenja različnih vrst gnojil je, da se fosfor, kalij, kalcij in magnezij iz organskih gnojil, torej tudi iz gnojevke, izkoristijo enako kot iz mineralnih gnojil. Izkoriščenost ali gnojilna vrednost dt^si-ka pa je večkrat vprašljiva oziroma odvisna od določenih pogojev. Zmogljivosti rezervoarjev za gnojevko so projektirane tako, da bi jih praznili
3-krat letno. Ob normativu, da dobimo od GVŽ (glave velike živali = 500 kg) 18 m3 gnojevke, potrebujemo za 1 GVŽ 6 m3 jame za gnojevko pri trikratnem praznjenju. Idealnejše bi bilo dvakratno praznjenje, vendar to znatno podraži gradnjo, čas praznjenja pa glede na izkoriščenost že tako ni najprimernejši. Od vsega dušika v gnojevki je za prvo poljščino teoretično uporaben ves. amonijev dušik, katerega je v gnojevki 50—70%. Pretvorba v rastlini dostopno obliko poteka
v zračnih razmerah in pri temperaturi 10—15° C in se konča v 3—6 tednih. Pri temperaturi okrog 4° C pa se ta proces zavleče na 3—6 mesecev. Če upoštevamo priporočene količine (o njih v nadaljevanju sestav-
Primer govejega hleva na odplakovanje.
ka), ugodno vreme in takojšnjo zadelavo v zemljo je učinek dušika v primerjavi z mineralnimi gnojili okrog 8 %. Če pa smo pri upoštevanju tega površni (neugodno vreme, neprimerna količina, nezadela-no), pa pade izkoristek na okrog 30 %. Nitratna oblika dušika, ki je za rastline sicer lahko dostopna, pa je podvržena izpiranju. To se dogaja bolj na prepustnih, plitvih tleh, ob slabo razvitem koreninskem sistemu ali na površinah brez vegetacije. Večje zadrževanje nitratov je na težjih globokih tleh, od koder jih pozneje tudi rastline bolj izkoristijo. Dušik iz razredčene gnojevke se izkoristi boljše' kot iz nerazredčene, redčenje pa je povezano s cenami prevoza in koncentracijo suhe snovi.
Vloga organske snovi v rodovitnosti tal Rodovitnost tal je širok pojem, ki zajema tudi mikrobiološko aktivnost in vsebnost trajnega humusa v obdelanih tleh. Za ohranjanje tega je na njivskih tleh z ozirom na kolobar potrebno 2—5 ton organske snovi na hektar. Del organske snovi se pokriva z žetvenimi ostanki (korenine. listje, slama), razliko pa pokrivamo z organskimi gnojili.
Od skupne organske snovi se 70 — 80% razkroji do anorganskih spojin, 20—30% pa se hu-mificira. Mumificirani del humusa je nadomestilo tistemu humusu, ki se vsako leto miniralizira. Mineralizacija je pomembna za obnavljanje oziroma vzdrževanje grudičaste strukture, humifikaci-je pa za vzdrževanje ravni trajnega humusa v tleh. Humus in spojine z glino so pomembne kot skladišča hranil in vode. Organska snov v tleh uravnava tudi temperaturno stanje, zračnost in ima pomembno sanitarno vlogo.
Zavira namreč delovanje določenih škodljivih snovi in končno oblaži škodljivo delovanje čezmerne obdelave in vožnje z različnimi stroji po kmetijskem zemljišču.
Različne organske snovi se
različno humificirajo. To se izraža s tako imenovanimi koeficienti humifikacije. Za lažje razumevanje poenostavljam brez številk: najboljše se humificira šota, nato hlevski gnoj (z žitno slamo), gnojevka, slama in na koncu po-dorine. Pomembna je seveda vsebnost suhe snovi. Če vsebuje hlavski gnoj 25 % suhe snovi, gnojevka pa 8 %, potem je potrebno za isto humusno delovanje 3-krat več gnojevke na enoto površine. Če kombiniramo gnojevko s slamo ali koruzinjem, se stvar bistveno spremeni: Vlogo hlevskega gnoja za obnovo humu
Stroj za rezanje ali cefranje koruzinja pripo rn i. k buljiemu zaoravanju in hitrejšemu razkroju.
sa lahko v celoti nadomesti gnojevka pod pogojem, da v njivskem kolobarju poleg gnojevke in obenem z njo zaorjemo večji del slame ali koruzinja, ki ga pridelamo in v klasičnem gospodarjenju predstavlja steljo. Delež organske snovi v sušini prašičje ali goveje gnojevke predstavlja okrog 75 %, podobno kot v hlevskem gnoju. Očitki negativnega vpliva gnojevke na lastnosti tal pa izvirajo predvsem iz nezadostne uporabe stranskega pridelka (slamo prodamo, koruzinje zažgemo), kvarjenja strukture zaradi razvoza gnojevke po mokri zemlji, razvoza pregoste gnojevke in prevelikih količin na travnih površinah in morebitnega mešanja talnih por z oblogami, ki jih tvorijo delci prašičje gnojevke, ter zaskorje-nja tal. Po nemških podatkih bi za žitno-okopavinski kolobar potrebovali letno 10 ton hlevskega gnoja oziroma gnoj 1 GVŽ. Če uporabljamo gnojevko, bi poleg gnojevke 1 GVŽ v treh letih morali 2-krat zaorati slamo ali koruzinje z dodatkom dušika. Ker je naša klima nekoliko toplejša, je tudi potreba po organski snovi nekoliko večja. Naša standardna poljedelsko-žjvinorejska kmetija, ki redi 2 GVŽ/ha, ob pravilnem načinu koriščenja gnojevke ne sme imeti problemov s humusno bilanco v tleh. Ta pa postane problem, kar je v naštetih primerih že očitno, na kmetijah, ki so opustile živinorejo, stranski pridelek pa skočile na enega od usmerjenih načinov. Tipična za to so tudi družbena posestva.
Količine in časovna razporeditev
Za naše razmere bi bilo idealno, če bi lahko gnojevko uporabljali tedaj, ko uporabljamo du-šična mineralna gnojila. Količine se ravnajo po potrebah dušika, izjema so pašna in nekatera druga gospodarstva, kjer lahko pride do pregnojenja s kalijem. V takšnih primerih upoštevamo oba elementa. Razliko do potreb, izračunanih za posamezno poljščino, pokrivamo z mineralnimi gnojili. Gnojenje z gnojevko je tako možno na različne načine, katere prilagajamo potrebam rastline, organizacijsko-teh-ničnim možnostim in zmogljivostim gnojnih jam. Najbolj priporočljiv način je gnojenje pred setvijo oziroma saditvijo v količini kot velja za dušik. Če od časa gnojenja pa do setve in vznika rastlin ni nevarnosti izpiranja nitratnega dušika, lahko gnojimo nekoliko pred setvijo. Manjša nevarnost izpiranja je v težjih globokih tleh, toliko večja pa v plitvih prodnatih in peščenih tleh, normalno ob obilnejših padavinah.
Drugi način je uporaba gnojevke, že omenjen v tem sestavku, ko kombiniramo gnojenje z zaoravanjem slame in koruznice (seveda razrezane). Pri tem načinu vežejo mikroorganizmi, ki razkrajajo slamo, dušik iz gnojevke in ga s tem obvarujejo pred izpiranjem. Ta kombinirani način lahko zaokrožimo tudi s setvijo podora, kar pozitivni učinek kombiniranega gnojenja še poveča. Ta način dobro uspe poleti, ko je primerna temperatura in sta razvoj ter delovanje mikroorganizmov intenzivna. Jeseni, ko odlagamo zaoravanje koruznice v pozno jesen (november, december), se gnojevka skozi koruzinje precedi. Na lažjih in dreni-ranih prepustnih tleh pride v podtalnico, drenažne cevi in tekočo vodo.
Tretji način uporabe je dognojevanje z gnojevko. Eden od načinov dognojevanja med mirujočo vegetacijo, ko polivamo bolj
Premešana gnojevka povzroča poleg ostalega manj poškodb na gnojeni kulturi.
ali manj nerazredčeno gnojevko po površini (zgodaj spomladi) v količinah, ki ne povzročijo za-skorjenosti in zadušitve rastlin. Ta način je uporaben za travnike, krmne koševine in ozimna žita. Pri pazljivem delu je možno dognojevati krompir in koruzo po setvi, toda pred vznikom, vendar tako, da s tlačenjem ne bi napravili več škode kot koristi. Preizkušeno in priporočljivo je dognojevanje med rastjo in med vrste npr. posevka koruze. Ta način je posebej uporaben, če je na sodih za gnojevko naprava, ki odmerja premešano gnojevko med vrste pod rastline. Travnike in travno-deteljne mešanice do-gnojujemo z razredčeno gnojevko v razmerju 1:1 tudi po vsaki košnji ali paši v 8 dneh.
O največjih možnih količinah gnojevke na enoto površine govorimo tam, kjer redimo živino z dokupljeno krmo. V nasprotnem, kar je v sestavku že omenjeno, problemov s količinami gnojevke ne sme biti in zemlje z njo ne moremo pregnojiti. Govedorejske kmetije, ki redijo 2,5—2,8 GVŽ/ha, kar ustreza okrog 50 m3 gnojevke/ha (s 7—8 % sušine), porabijo gnojevko tako, da jeseni pognojijo vsa travna zemljišča z manjšim odmerkom, zgodaj spomladi pa tiste, ki bodo zgodaj koriščena, druge pa po vsakem koriščenju (paša ali košnja). Pred pašo gnojevka morda ni najbolj primerna, ker krma smrdi. Za koruzo gnojimo s 50—60 mVha spomladi (april) ali po kombiniranem načinu. Pri uporabi gnojevke, vzemimo za primer 35 pitancev, kar ustreza 3 GVŽ/ha, pognojimo (60 m3) z 270 kg dušika, 225 kg fosforja (PiOs) in 135 kg kalija (K2O).
Če upoštevamo 180 kg amonijevega dušika, je to primerna količina za standardno okopavino z manjšimi količinami dušika v dognojevanju. Fosforja je lahko preveč in kalija premalo. Razliko dodamo v mineralnih gnojilih oziroma v kombiniranem gnojenju izravnavamo količine, ker slama in koruzinje vsebujeta pomembne količine kalija.
V svetu imajo nekatere dežele izdelane normative o maksimalno dopustnih količinah gnojevke na. ha letno. Tako imata Zvezna republika Nemčija in Avstrija določeno 3 GVŽ goveda ali 35 pitanih prašičev na ha letno. V Švici so normativi podobni 4 GVŽ goveda letno na ha travinja do 700 m nadmorske višine, količine se z nadmorsko višino znižujejo. Nemška demokratična republika ima maksimirane količine dušika iz gnojevke, ki so relativno visoke in so pri travni paši 500 kg, koruzi 400, strniščnih dosevkih 300 kg itd. Gospodarnost uporabe gnojevke je odvisna od vsebnosti suhe snovi in oddaljenosti od parcel, ki jih gnojimo. Po vsebnosti suhe snovi je problematična prašičja gnojevka, ki vsebuje samo 2—3 % suhe snovi (to so družbene farme), kar prevoz močno podraži. V kmečkih razmerah in kjer gnojevka vsebuje 6—8% snovi, je uporaba gospodarna, posebej če so oddaljenosti parcel manjše od 5 km. Pri tem ne smemo zanemariti velikosti cisterne, vlečni stroj-traktor in že omenjeno koncentracijo suhe snovi.
Z ekološkega stališča gnojevka ne predstavlja problema, če upoštevamo navedena priporočila (zapovedi). Prevelika tekočina na ha, tlačenje razmočenih tal, neenakomerna razporeditev, izpiranje v tekoče vode ipd. so re-' zuhat človeške površnosti ali prisile v določenih razmerah, za kar gnojevka ni kriva.
Geza Džuban, kmet. inž.
VESTNIK, 13. NOVEMBRA 1986
STRAN 7
naši kraji in ljudje
Iz KS Prosenjakovci
Še tri leta potrpežljivosti?
Kot smo že zapisali, je bila pred nedavnim v Prosenjakovcih javna razprava o pomembnejših vprašanjih oziroma načrtih in problemih razvoja prosenjakovske krajevne skupnosti. V tem zapisu povzemamo nekatere ugotovitve, pobude in predloge.
CESTA - NAJBOLJ ŽGOČA TEMA
Najbolj žgoča tema je bila cestna povezava Prosenjakovci— Pordašinci—Motvarjevci.	Po
njej se vozijo malčki v vrtec, šolarji v dvojezično osemletko in delavci v tovarno Pletilstvo v Prosenjakovcih, seveda pa jo uporabljajo še drugi. Žal pa je v jesensko—zimskem času in še
spohnladi večkrat komaj prevozna. Domačini si že dalj časa želijo in prizadevajo, da bi jo asfaltirali. Sami tej nalogi ne bi bili kos, zato pričakujejo pomoč širše družbene skupnosti, to je občine Murska Sobota. In res je ta cestni odsek naposled uvrščen v občinski srednjeročni program posodobitve cest, in sicer je predvideno, da bi dela opravili v letu 1989. Ta rok se je zdel večini razpravljalcev iz krajevne skupnosti preveč odmaknjen in so >pritiskali< na občinske može, če se ne bi dalo priti prej na vrsto. Potem bi tudi lažje zbrali lasten delež, ki je po sedanjih izračunih predviden v višini 17 milijonov dinarjev. Vendar, kdo ima pravico spreminjati program, ki je bil potrjen istočasno z referendumom o občinskem samoprispevku, in na čigavo škodo bi lahko
DOBROVNIK: KOMU ZVONI?
Šef krajevnega urada in matičar Ladislav Jakab, pri katerem smo se najprej oglasili, nam je dal nekatere statistične podatke o Dobrovniku: sredi leta je bilo v naselju, ki je sicer uradno eno izmed središč lendavske občine, 1161 prebivalcev, domneva pa, da se bo število do konca leta zmanjšalo, saj je bilo doslej le 13 rojstev in 17 smrti, pa tudi več je odjav stalnega prebivališča kot novih naselitev.
Predsednik sveta krajevne skupnosti in vodja temeljne zadružne organizacije Dobrovnik Jože Car je zlasti zaskrbljen za nadaljnji razvoj živinoreje, saj »ko slišiš vaški zvon, veš, da je en kmet v vasi manj«. Sploh je težava v tem, da vas premore le nekaj večjih kmetij, vse druge pa so napol delavske in take, ki bodo prej ali slej izumrle. Že polovica kmetij nima živine. Nekoliko boljše je z rastlinsko pridelavo, saj so kmetje doslej oddali 560 ton koruze, 160 ton sladkorne pese in 680 ton pšenice.
Geza Žarka in Štefan Ratko: »Midva nedela ne poznava, saj sva več kot trideset let delala v gradbeništvu, zdaj pa sva upokojenca.«
Iz Dobrovnika hodi na delo okrog 400 ljudi, od tega približno polovica v lendavske delovne kolektive in toliko v mursko soboške. Seveda pa je ljudi, ki iščejo delo, še nekaj, zato si v kraju že nekaj let prizadevajo za manjši industrijski obrat. Zdaj imajo obljubo predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije, da bo skušala pomagati.
kaj spremenili? Po tem pojasnilu so uvideli, da res ne kaže po vsej sili nekaj zahtevati in pričakovati. Istočasno so sprejeli dogovor, da bosta cestna skupnost in cestno podjetje poskrbela, da bo ta cesta tako vzdrževana, da bo lahko po njej potekal normalen promet. Ni pa izključeno, da bi to cestno povezavo tudi prej posodobili, vendar če bi v ta namen uspeli dobiti dodatna sredstva in če bi prej asfaltirali druge odseke, ki so načrtovani v programu^
Dvojezična šola v Prosenjakovcih je zares prostorna in lepa, tako da so lahko vsi zadovoljni. V krajevni skupnosti pa si zdaj najbolj želijo asfaltirano cesto Motvarjevci—Pordešinci —Prosenjakovci, nove telefonske priključke in reguliran Kobiljanski potok.
Dobrovnik — Čeprav je kraj eno izmed središč lendavske občine, še nima industrijskega obrata. Bo najnovejša akcija krajanov in gospodarske zbornice uspešna?
Kot nam je povedal vaški predsednik, pa tudi na lastne oči smo se prepričali, so v zadnjem času veliko storili za komunalno opremljanje naselja: letos so napeljali ulično razsvetljavo (80 luči), kar jih je stalo 4 milijone 800 tisoč dinarjev; za asfaltiranje 250 metrov ceste šo dali milijon 800 tisoč dinarjev; obnova mrliške veže pa jih je stala milijon 300 tisoč dinarjev. Popravili so tudi ograjo na mostu, kar je stalo 300 tisoč dinarjev.
»Gradnja industrijskega obrata bi bila velika pridobitev tako za Dobrovnik kakor sosednje vasi, saj je iskalcev zaposlitve veliko. Delo doma pa bi pripomoglo, da se ljudje ne bi izseljevali, kar je zlasti pomembno za prebivalstvo madžarske narodnostne skupnosti,« je pravilno ugotavljal tovariš Car.
»Tudi rešitev problema poštnega poslopja je na vidiku. Poštnemu podjetju smo predlagali, naj uredi pošto v prostorih kulturnega doma, kjer je zdaj knjižnica. Denar, ki ga bomo dobili iz občinskih referendumskih sredstev, ki so sicer namenjena pošti, pa bomo uporabili za ureditev nadomestnih prostorov v kulturnem domu. Sicer pa k urejanju pošte nameravamo pritegniti tudi sosednji krajevni skupnosti,« je še dodal naš sogovornik.
Med naložbami, ki jih v tem času načrtujejo v Dobrovniku, pa je tudi napeljava električnega omrežja v dobrovniške gorice. Stala bo predvidoma 14 milijonov dinarjev, kar naj bi financiralo 140 lastnikov vinskih kleti oziroma počitniških hišic.
Želje in potrebe so torej eno, možnosti pa drugo. To seveda ni očitek krajevni skupnosti Prosenjakovci, ampak dejstvo. Da bi prej prišli na vrsto, pa si seveda želijo tudi povsod drugje.
HALO, CENTRALA ZASEDENA!
Podobna je bila tudi razprava o razširitvi telefonskih priključkov. V krajevni skupnosti je trenutno 76 interesentov za telefon, toda dobiti ga ne more nobeden, ker je centrala na prosenjakovski pošti popolnoma zasedena. Go-
Če bi v Dobrovniku še delovala opekarna, morda v tem času ne bi tako pritiskali na industrijski obrat. Ukinili so jo 1974. leta. Zdaj sicer imajo v vasi farmo piščancev, vendar je ta pridobitev manj pomembna za večjo zaposlovanje. Prav ta-
Predsednik sveta krajevne skupnosti in vodja TZO Dobrovnik Jože Car: »Ko slišiš vaški zvon, veš, da je en kmet manj.«
ko tudi nekatere druge »institucije«. So pa pomembne za občane kot uporabnike (bencinska črpalka, lekarna, gostišča). Pri tem naj posebej izpostavimo dvojezično osnovno šolo Jožko Talanyi-Janez.
Med obiskom v Dobrovniku smo pokramljali z več ljudmi. Zapeljali smo se tudi v ulico z madžarskim imenom Tiiszke-ser, ki je 1947. leta v celoti po-
vor je bil, da bo ptt podjetje po dograditvi novih prostorov, kar je že uresničeno, poskrbelo tudi za povečanje zmogljivosti centrale. Tega pa žal še niso uspeli uresničiti, temveč je predvideno šele v letu 1989. In kdo si ne bi prej želel telefona? Toda ptt podjetje ne more prej zagotoviti sredstev za večjo centralo, razen če bi jo naročniki izdatno sofinancirali, potem pa bi jih telefon stal preveč. Zato bodo kljub vsemu, kot kaže, morali potrpeti še tri leta. V tem času bodo lahko uredili vso potrebno dokumentacijo, leta 1988 pa bi lahko začeli z deli pri razširitvi telefonskega omrežja.
VEČ HRANE
Še en problem so podrobneje razgrnili v javni razpravi. Gre za Kobiljanski potok, ki v času večjih voda ponekod prestopa bregove in dela škodo na kmetijskih posevkih. Zato so se s predstavnikom območne vodne skupnosti dogovorili, da si bodo v kratkem s predstavniki krajevne skupnosti ogledali teren in se domenili za najnujnejša regulacijska dela, ki jih bodo potem čim-prej izvedli. Ostaja pa dolgoročnejša naloga — melioracija in zložba zemljišč, da bi tako povečali pridelavo hrane, kar je vsekakor tudi širšega družbenega pomena.
gorela, saj je ogenj zajel kar 47 hiš. Zdaj stoje nove zgradbe. Za to ulico je značilno tudi to, da ima kakih deset romskih gospodinjstev, vendar so menda le dve ali tri tipična, vsa druga pa so povsem enaka drugim. Ljudje. romske narodnostne skupnosti iz te ulice so pač pred leti spoznali, da je treba prijeti za delo. Pogovor je najprej stekel s Štefanom Ratkom, nato pa še z Gezo Žarkom. Seveda nobeden ni zatajil svoje narodnosti, sta pa tudi povedala, da sta v življenju pridno delala in zdaj sta upokojenca. Oba sta delala predvsem v gradbeništvu, po nekaj let tudi v tujini. S prihranki sta si postavila hiši, ju opremila, poskrbela za otroke ... Ratkov šin je celo postal pilot (!), na kar je oče seveda močno ponosen.
Ko so na zadnji seji skupščine občine Lendava razpravljali o romski problematiki, so dali dobrovniške Rome za zgled, kako se je treba lotiti te naloge: vsem, ki so sposobni za delo, je treba omogočiti zaposlitev.
Kar zadeva Slovence in Madžare v Dobrovniku (slednjih je več) moramo ugotoviti, da žive v slogi, ki je lahko za zgled. Oboji imajo enake probleme, pa tudi dosežki posameznikov so si podobni. Enakost se izpričuje pravzaprav povsod, tudi v katerem izmed treh vaških gostišč...
V tem zapisu smo se izognili aktivnostim mladine. O tem kaže pripraviti poseben zapi?, saj postaja v zadnjem času zelo dejavna.
Š. Sobočan
Dedki bi radi v pokoj
Ugotovitev, da so aktivisti v marsikateri krajevni skupnosti oziroma v vaškem odboru že več let isti ljudje, ni nova. Enako bi lahko rekli tudi za druga področja dela. To kaže, da marsikdo ni pripravljen delati zastonj. So pa tudi taki, ki niti za denar nočejo poprijeti! Lahko smo torej veseli, da se sploh še kdo »izpostavlja«. Seveda pa je tudi vprašanje, kako dolgo še! Vzroki: potek mandatov, starost, razočaranje nad ljudmi, ki radi čitajo... Ali to pomeni, da bomo imeli tudi v krajevnih skupnostih plačane uslužbence? Pravzaprav jih v nekaterih že imajo, seveda v večjih vaških in mestnih. Ali bodo del krajevnih samoprispevkov namenjali za krepitev birokracije, ali pa za skupen napredek živi jenskega okolja, ne bomo nič naredili: plačujem samoprispevek, delal pa ne bom? Upamo, da povsod le ni tako hudo, saj prihajajo informacije, da so to in ono ponekod opravili s prostovoljnim delom. Ljudje se potemtakem le niso povsem odtujili drug od drugega in vidijo skupne interese. Upamo tudi, da se bodo mladi začeli uveljavljati ne le pri plačanem delu pa na športnem in zabavnem področju, ampak tudi v krajevni samoupravi. Dedke, ki mnogokje še zdaj vodijo v skupščinah, svetih, delegacijah, odborih, komisijah ... bo treba vendarle nadomestiti! Zaslužili so to! Pa tudi moralna priznanja, saj jim tako pozornost vaške ali mestne skupnosti ponavadi veliko pomeni. Vsekakor veliko več kot denar, saj so brez plačila (včasih celo na škodo svojega žepa) veliko naredili. Kar poglejte okrog sebe) če hočete, jih boste videli. §. Sobočan
Obisk pri bodočih oficirjih JLA
Na Splošni srednji vojaški šoli Franc Rozman-Stane se šola že 16. generacija bodočih oficirjev. — Med njimi sta tudi Darko in Daniel HORVAT-ova, brata-dvojčka iz BOGOJINE.
7.	• novembra učenci SSVS Franc Rozman-Stane praznujejo
svoj praznik — DAN ŠOLE. Na ta dan je pred 42 leti v Lokvah na Dolenjskem tragično preminil poveljnik' glavnega štaba prati-zanskih odredov Slovenije Franc Rozman-Stane, po katerem šola nosi ime. Lani so učenci in uslužbenci praznovali 10. obletnico, letos pa so medse sprejeli že 16. generacijo učencev. Zmotili smo jih ravno med pripravami na proslavo in za pogovor poprosili dva učenca I. letnika — najmlajše generacije, dvojčka Darka in Daniela HORVAT-ova, ki sta zanimiva predvsem zato, ker sta se oba odločila za zelo težak in odgovoren poklic — oficirja JLA.
Darko in Danijel sta za ljubljansko vojaško šolo prvič slišala v osnovni šoli, podrobnejše informacije pa sta dobila na sekretariatu za ljudsko obrambo v soboški občini.
»Veseli naju poklic oficirja, saj je delo z ljudmi in vojaško tehniko zelo zanimivo«, sta v en glas odgovorila,« ko smo ju povprašali, kako je prišlo do njune odločitve. »Starša sta nama dejala, naj se odločiva, kakor sama želiva,« sta'še dodala. In. odločila sta se. Oba hkrati — kako tudi ne, saj sta dvojčka.
Pogovor je stekel o življenju in delu na vojaški šoli. Zelo sta zadovoljna. Takoj sta se vključila v delo nogometne in foto sekcije. Na. vprašanje, kaj ju najbolj veseli, pa sta odgovorila kratko in jedrnato: »Prav vse.« Zaenkrat v šoli še nimata težav, pravita pa, da jima največ težav delata kemija in matematika. Prav nasprotno pa je pri biologiji in zgodovi
LENDAVA
Kaj bo z »občino«?
Sredi Lendave stoji starejša stavba, v kateri je bil nekoč sedež občinskih upravnih organov, in zanemarjena kazi podobo mesta. Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta so po daljši razpravi sprejeli sklep, da je treba objekt čimprej obnoviti. Dela naj bi financirali vsi, ki bodo hoteli imeti» na občini« svoje prostore. Ta možnost se ponuja trgovini, glasbeni šoli, kulturnikom in občini, ki naj bi uredila poročno dvorano. Da bi čimprej rešili probleme stavbe (veliko se je govorilo tudi, da bi jo podrli), so na izvršnem svetu imenovali poseben odbor, ki bo usklajeval zahteve in možnosti. Bodoči koristniki prostora naj bi z združenimi močmi uredili tudi streho.
S. S.
ni, ki sta njuna najljubša predmeta.
Pogovarjali smo se še o tem, kako sta bila sprejeta med vrstnike. Z odnosi v razredu sta zelo zadovoljna, spomini pa jima radi uhajajo na Bled, kjer sta s svojimi sošolci preživela 14 dni in se v tem lepem letoviškem kraju tudi spoznavala z njimi.
Ko smo ju povprašali, ali poskušata izkoristiti svojo podobnost pri pouku, sta odgovorila: »To sva poskušala samo enkrat v osnovni šoli, pa se je zelo slabo končalo. Od takrat naprej na kaj takega sploh ne pomisliva.«
In domotožje? Tako sta se vživela v delo na šoli, da na dom le redkokdaj pomislita. Sicer pa lahko vsak konec tedna odideta domov. Toda — doma je kmetija in potrebno je delati. Zato se tu in tam odločita, da ostaneta v Ljubljani, kjer se lahko v miru učita in zabavata.
»Razmišljata že kaj o nadaljevanju šolanja?«
»Najprej si želiva, da bi uspešno končala to šolo. Nato pa? Najverjetneje na akademijo v Beograd — smer pehota.«
S pogovorom smo morali hitro končati, saj ju nismo smeli več motiti pri pripravah na proslavo. In kaj naj na vse to še rečemo? Ob njihovem prazniku jima in njunim vrstnikom želimo še veliko uspehov pri šolanju, in da bi se jima usreničili vsi cilji, ki so si jih zastavili. Morda bomo čez deset let videli dvojčka Darka in Daniela, ko bosta v oficirski uniformi odhajala iz službe. Si lahka mislite, kako ponosna bosta njuna starša in sestra!
TOMAŽ UMEK
STRAN 8
VESTNIK, 13. NOVEM3RA 1986.
JUBILEJI
šport SEMISSSmS
Balekovih dvajset uspešnih let
Atlet Milan Balek je z letošnjo sezono sklenil dvajset let uspešne športne kariere. To je prav gotovo dolga doba za slehernega športnika, zlasti pa vrhunskega. Od leta 1966, ko je kot dijak drugega letnika ekonomske šole v Murski Soboti zmagal na šolskem krosu in ga je takratni trener AK Pomurje Mirko Šeruga poslal na kros Dela v Ljubljano, kjer je med 130 tekači zasedel 55 mesto, pa do danes je bilo potrebno veliko volje, odpovedovanja in znoja, da je lahko oblekel dres z državnim grbom in zastopal našo državo širom po svetu. Balek je bil tekač na dolge proge. Njegovi disciplini sta bili tek na 5 in 10 km. Po nekaj letih uspešnega nastopanja za A K Pomurje iz Murske Sobote je leta 1973 prestopil k AK Velenje, kjer je imel veliko boljše možnosti za vadbo. V tem času je tudi dosegel osebna rekorda v teku na 5 km 14:31,2, in na 10 km 29:54,6. Uspešno pa je tekmoval tudi v malih tekaških maratonih v Sloveniji in Jugoslaviji ter tujini, kjer je velikokrat zmagal. Njegov zadnji tek je bil Silvestrov tek na Dunaju v Avstriji, potem pa je nekaj časa razmišljal, kako naprej. In odločil se je
za marsikoga presenetljivo — za hitro hojo. Kdo bi si mislil, da je bila to njegova skrita želja, četudi je kot zvest planinec veliko lazil po hribih. Čeprav ni poznal pravilne tehnike hitre hoje, je prvič nastopil v Novi Gorici, kjer je zasedel sedmo mesto. Tu se je tudi seznanil s priznanim trenerjem za dolge proge in hitro hojo Valterjem Steinerjem, ki mu je
dal veliko koristnih strokovnih napotkov, odločilnih za njegovo nadaljnjo športno kariero. To se je pokazalo že na zveznem finalu v Beogradu, kamor se je uvrstil kot dvanajsti in, ne da bi kaj vadil od nastopa v Novi Gorici,
zasedel četrto mesto. To je bila zanj tudi velika spodbuda, da se je povsem posvetil hitri hoji. Njegova vztrajnost in zavzetost, s katero se lahko pohvalijo redki športniki, je prispevala k temu, da je Milan Balek postavil kar pet državnih rekordov v hitri hoji in sicer: na 5 km v dvorani 22:13,49; na 20 km 1:28,03, na 30 km 2:31,41; 50 km 4:18,28 in rekord v eni uri hoje 12,867 km. Sicer pa ima Balek veliko nastopov v tujini, kjer je prav tako dosegel lepe rezultate. Nastopal je v Bolgariji, Španiji, ČSSR, Romuniji. Italiji, Avstriji in ZR Nemčiji. Tako ima Milan Balek, član A K Pomurje iz Murske Sobote, za seboj dvajset uspešnih let športnega udejstvovanja. Kot kaže, pa se še ne namerava posloviti od tekmovalne steze. Ugotavlja, da je letos razen na državnem prvenstvu zmagal na vseh tekmovanjih v Jugoslaviji in da bi še nekaj let lahko uspešno tekmoval v hitri hoji. Njegova želja je kajpak, da bi vztrajal še pet let in proslavil petindvajset let športnega uveljavljanja. V njegovih prizadevanjih mu to tudi mi želimo, hkrati pa čestitamo za jubilejno dvajseto atletsko sezono.	Feri Maučec
HOKEJ NA TRAVI
Marathon: ABC Pomurka 5:2
V sedmem kolu medrepubliške lige v hokeju na travi je ABC Pomurka izgubila tekmo z vodečim Marathonom iz Zagreba. Gola za ABC Pomurko sta dala Čerp-njak in Zelko. ABC Pomurka, ki je z 9 točkami na četrtem mestu, igra v naslednjem kolu z Jedin-stvom iz Zagreba.	L. Z.
ODBOJKA--------------
Peta zmaga Ljutomera
V petem kolu tekmovanja druge republiške odbojkarske lige — vzhod za moške je Ljutomer premagal drugo ekipo Šempetra s 3:0 v gosteh in petič zaporedoma zmagal. Hoče so premagale Radence s 3:0, Franjo Malgaj pa Pomurje s 3:1. V drugi republiški odbojkarski ligi — vzhod za ženske pa je Prevalje premagalo Pomurje s 3:1.
rnrazpis akcije RTvanm m—
BRAZDE VZDRŽLJIVOSTI,
Organizacijski odbor je razpisal deveto ponovitev akcije H 13 Brazde vzdržljivosti RTV, ki vsebuje štiri maratone, smučar- g skega 42 za moške in 25 km za ženske, atletskega 10 km za žen-Iske in 21 za moške, kolesarskega 75 km za ženske in 150 za moške ter plavalnega 2 km za oba spola, in planinski pohod T B organiziranim vodstvom. Sestavni del akcije sta tudi družabni H srečanji ob maratonu Bledu popoldne in zvečer ter v Lju- B bljani ob koncu. Vsako leto se za to akcijo prijavi od 500 do K 600 udeležencev, od katerih si okrog 350 pridobi naslov kore- g nina ali kaveljc. Rok za prijave je 1. december letos. Prijavnico H je potrebno poslati na naslov: Mito Trefalt, Verovškbva 27, E N 61000 Ljubljana.
KOŠARKA
Zmaga košarkarjev Pomurja
V nadaljevanju tekmovanja v slovenski ženski košarkarski ligi je Slovan v Ljubljani premagal Pomurje iz Murske Sobote z 68:65, čeprav so Sobočanke v prvem polčasu vodile. Koše za Pomurje so dale: Govorčinova 30, Korenova 17, Geričeva 6, Kuharičeva 5, Kardoševa 4, Gorčeva 2 in Družinova 1. V naslednjem kolu igra Pomurje doma s Kladivarjem.
V tekmovanju druge republiške moške košarkarske lige — vzhod je Pomurje premagalo Koroško s 126:89. Najučinkovitejši pri Pomurju je bi! Juteršnik s 45 koši. Drava pa je premagala Radgono z 88:82. Najboljši strelci pri Radgoni: Sakovič 26, Štihec 17, in Fridau 13 košev.
NAMIZNI TENIS
Tri zmage in en poraz
Na gostovanju v Ljubljani in Zalogu sta obe pomurski ekipi iztržili šest točk. V srečanju z Vesno so slavili visoko zmago, saj je precej slabša kot lani. Radgončani so tesno izgubili z Vesno, ker Unger ni dosegel načrtovanih dveh zmag. Mlado in borbeno ekipo Olimpije pa so uspeli premagati po veliki borbi, predvsem zaradi treh zmag Un-gerja. Beltinčani so v B ligi premagali slabo ekipo Poljčan; mladi so dokazali, da lahko z njimi računamo v prihodnje, nepričakovan pa je bil poraz s Petovio, kjer je zadovoljil le pionir Ori s tremi zmagami. V A ligi vodita Sobota in Kočevje z 10 točkami in sta še edini ekipi brez poraza, Radgona pa je s 6 točkami na zelo dobrem četrtem mestu,
NOGOMET
Zmaga Nafte
V predzadnjem kolu tekmovanja območne slovenske nogometne lige — vzhod je lendavska Nafta doma premagala Proletarca s 3:1. Gole za Nafto so dali: Gašpar, Siič in Žalig. Lendavča-ni so tudi zastreljali enajstmetrovko (Dovečar). V naslednjem kolu igra Nafta v Žalcu s Partizanom.
BADMINTON
Lendava prva v Avstriji
V Gleisdorfu v Avstriji je bil mednarodni turnir v badmintonu, na katerem je sodelovalo osem ekip, med njimi tudi Mladost iz Lendave. Lep uspeh so dosegli Lendavčani, saj so na tem močnem turnirju zasedli prvo mesto pred Gleis-dorfom, ekipo Union Graz, Paschingom in Augsburgom. Za Mladost Lendava so tekmovali: Goran in Miran Dominko, Šendlinger, Sekereš in Koren.
prav tako pa tudi Beltinčani v B ligi.
Rezultati — A liga: POLIKEM-OLMPIJA - SOBOTA 2:7 (Benkovič 3:0, Kuzma 2:1, Benko 2:1); VESNA - SOBOTA 1:8 (Benkovič 3:0, Kuzma 3:0, Benko 2:1); VESNA — RADGONA 5:4 (Žitek 2:1, M. Unger 1:2, Vinčec 1:2); POLIKEM-OLIMPIJA -RADGONA 3:6 (M. Unger 3:0, Vinčec 2:1, Žitek 1:2). B liga-vzhod: BELTINCI - POLJČANE 9:0 (Tratnjek 3:0, Horvat 3:0, Tkalec 2:0, Lenarčič 1:0); BELTINCI - PETOV1A 4:5 (Ori 3:0, S. Unger 1:2, Smodiš 0:1, Horvat 0:2).	M. U.
-----STRELSTVO----------------------------------
Nov rekord Noršinec
Odigrano je bilo tretje kolo tekmovanja v pomurski, občinski A in B ter pionirski strelski ligi Murska Sobota. Zopet so bili najuspešnejši strelci Noršinec, ki so s 1489 krogi dosegli nov rekord lige. V pomurski strelski ligi vodijo Noršinci pred Panonijo, obe ekipi imata po 6 točk. Sledijo: Mura in Tišina po 4, Jovo Jurkovič Videm in Elrad Gornja Radgona po 2 ter Avtoradgona in Štefan Kovač Turnišče brez točke. Med posamezniki pa vodi Janez Horvat s 1121 krogi pred Ljubom Špindlerjem s 1118 in Brankom Bukovcem s 1107 krogi (vsi Noršinci).
V občinski strelski ligi A vodita ekipi SCT in Krke Šalovci s 6 točkami pred Grafičarjem, ABC Pomurko, Tromejnikom in Sebeborci
Mura zmagala v Kranju
V enajstem kolu tekmovanja slovenske nogometne lige je soboška Mura gostovala v Kranju in premagala domači Triglav z 1:0. Edini gol na tekmi je dal Škaper devet minut pred koncem tekme. Domačini pa so kmalu zatem zastreljali enajstmetrovko. V preostalih dveh kolih igra Mura s prejšnjima zveznima ligašema Koprom in Olimpijo. rokomet Pomenka zmaga Polančank
V devetem kolu tekmovanja .v slovenski ženski rokometni ligi je Polana v Ljubljani premagala Veto s 23:17, kar je pomembna zmaga. Gole za Polano so dale: Laslova 7, Horvatova, Gamzetova in Vugrin-čeva po 4, Bačvičeva 3 in Hozjanova 1. V naslednjem kolu igra Polana z Alplesom v Čakavcu.
motokros Zmagal Oliver Rogan
AMD Lenart je preteklo nedeljo pripravilo dirko za državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 125 ccm, pozivno dirko v avtokrosu in dirko otrok do osem let starosti v motokrosu. Med najmlajšimi dirkači, kjer je sodelovalo šest tekmovalcev, je zanesljivo zmagal še ne šest let star Oliver Rogan iz Sotine na motorju znamke malaguti.
ROKOMET	Fil " J '
Bakovci drugi
Odigrano je bilo zadnje jesensko kolo v drugi republiški rokometni ligi — vzhod za moške. Rokometaši Toka iz Črenšovec so v pomurskem derbiju premagali Radgono z 21:17. Najboljši strelci,: Grah 4, Adam in Perkič po 3 za Radgono ter Gerič 7, Žugelj in Šernek po 4 za Toko. Bakovci so premagali Šempeter s 30:24. Največ golov so dali: Koželj 9, Merčnik 6 in Lovenjak 4. Krog pa je premagala Velika Nedelja s 27:29. Najučinkovitejši pri Krogu je bil Benko, ki je dosegel 10 golov. Naslov jesenskega prvaka je dobil mariborski Branik s 16 točkami, drugi pa so Bakovci s 15 točkami. Krog je z 8 točkami na šestem, Toko iz Črenšovec pa s 6 točkami na sedmem mestu.
ŠAH Zmagi Sobočanov in Lendavčanov
V nadaljevanju tekmovanja v drugi slovenski šahovski ligi — vzhod sta bila pomurska ligaša uspešna. Sahisti Radenske Pomurja so zmagali v Velenju s 4,5:1,5 točke. Za Radensko Pomurje so zmagali: Cigan, Kos, Nerat in Čavužičeva, remiziral pa je Gaber. Šahisti Lendave pa sO premagali Pobrežje iz Maribora s 4:2. Zmagali so: Todorovič, Žilavec in Vidič, remizirala pa Božič in Gerenčer. Na lestvici vodijo šahisti Radenske Pomurja iz Murske Sobote z 12 točkami pred Celjem, ki ima 11 točk.
Tri Sobočanke na pripravah
V Slovenskih Konjicah so bile priprave kandidatk za slovensko košarkarsko reprezentanco kadetinj, ki bo sodelovala na letošnjem turnirju republik in pokrajin. Priprav so se udeležile tri Sobočanke: Geričeva, Kolarjeva in Koroščeva, pomočnik trenerja pa je bil njihov učitelj Janko Zver.
KARATE	TV x •	V a a
Dietnerjeva četrta
V Mariboru je bilo tekmovanje v katah za mladinke iz severovzhodne Slovenije. Na tekmovanju je sodelovala tudi mladinka Irena Dietner iz karate kluba Štefan Kovač Beltinci in zasedla solidno četrto mesto.	R. H.
po 4 točke itd. V občinski strelski ligi B pa je v vodstvu druga ekipa Noršinec s 53 točkami pred tretjo ekipo Noršinec z 49 in ekipo Štefana Kovača iz Beltinec s 47 točkami. Med posamezniki vodi Cvetka Rengeo (Noršinci) s 1095 krogi pred Francem Štefanecem (SCT) s 1091 in Dušanom Žiškom (Krka) s 1073 krogi. V občinski pionirski strelski ligi vodi ekipa Noršinec s 40 točkami pred Šalovci s 36 in Tišino z 32 točkami. Med posamezniki pa je na prvem mestu Branko Ba-laško s 516 krogi pred Igorjem Kovačičem s 503 in Zoranom Horvatom (vsi Noršinci) s 490 krogi.
-----Judo —------------------------------------------ v
Četrti pozivni turnir Pomurja
V Lendavi je bil četrti pomurski pozivni turnir v judu, na katerem je sodelovalo 56 tekmovalcev. Rezultati — pionirji — do 32 kg: 1. Kavčič, 2. Pavlič (oba MS), 3. Fergola in Habjanič (oba Lj.); do 35 kg: 1. Cikajlo, 2. Kuplen (oba MS), 3. Volf in Rojko (oba Ca.); do 38 kg: 1. Šbill (Ca.), 2. Mazuzi (MS), 3. Bransberger (Ca.) in Kolmanič (Lj.); do 46 kg: 1. Verbančič, 2. Kralj (oba Lj); 3. Stoti (MS) in Zrna (Le.); do 52 kg: 1. Breznik (Le.), 2. Rituper, 3. Albert in Brozovič (vsi MS); do 58 kg: 1. Vehab, 2. Šiška, 3. Kos (vsi MS) in Gjerkeš (Lj.); nad 58 kg: L Lešnjek, 2. Recek (oba Le.), 3. Rituper in Šadl (oba MS). Mladinci — do 53 kg: 1. Štotl (MS), 2. Breznik (Le.), 3. Vrbančič (Lj.) in Rituper (MS); do 65 kg: I. Recek, 2. Lešnjek (oba Le ). Absolutna kategorija: 1. Slak (Ca.), 2. Šo-oš (MS), 3. Zamuda (Radenci) in Bagari (MS).	T. K.
PNL
Rezultati — zadnje kolo
Tišina :Veržej 2:3 Odranci:Črenšovci 0:1 Rakičan :Beltinka 3:2 Hotiza :Polana 1:0 Renkovci:Turnišče 2:2 Dobrovnik:Bakovci 2:2
Jesenski del
Beltinka Dobrovnik
Veržej Tišina Crenšovci Odranci Hotiza Polana Renkovci Turnišče Rakičan
118 2
117 2
115 5
117 0
115 3
113 3
112 4
113 2
113 2
113 2
112 3
I 30:13 J8 2 23:15 16
1 24:15 15
4 30:21 14
3 25:22 13
5 20:23 9
5 17:21 8
6 11:17 8
6 15:22 8
6 28:38 8
6 20:29 7
FERI MAUČEC
40 LET POMURSKE KOŠARKE
Pomurje eno sezono v drugi ligi
NOGOMETAŠI NEDELICE — jesenski prvak ONL Lendava. Stojijo od leve: Alojz Kučko (predsednik), Ignac Zrim, Alojz Prša, Stanko Žer-din, Štefan Balažič, Jože Denša, Alojz Žerdin, Ivan Lebar, Slavko Sobočan, Jože Horvat in Jože Jerebic (trener). Cepijo: Alojz Zrim, Ivan Hozjan, Roman Horvat, Slavko Režonja, Stefan Prša, Ivan Bukovec, Dušan Hozjan, Avgust Pucko in Alojz Zelko (kap.).
I.	MNL MS
Rezultati — zadnje kolo
Dokležovje: Radgona 1:0 Tromejnik:Filovci neod. Ižakovci:Ljutomer 3:1 prek.
Čarda:Lipa 3:2
Gančani:Tešanovci 1:0 prek. Apače :Cankova neod.
II.	MNL MS
Rezultati — zadnje kolo
Selo:Bogojina 4:2
Šalovci :Križevci 3:3 Rogašovci:Bratonci 7:0 Prosenjakovci :Serdica 1:0 Romah:Grad 1:1 Vrelec:Hodoš 2:3
Po uspehu v pokalnem tekmovanju — uvrstitev v četrtfinale Jugoslavije — so se košarkarice Pomurja iz Murske Sobote v tekmovalni sezoni 1980/81 uvrstile v drugo zvezno ligo, kar je bil največji uspeh pomurske košarke. Toda samo za eno tekmovalno sezono. Mlade in neizkušene Sobočanke namreč niso bile kos tako zahtevnemu tekmovanju in so vsa srečanja izgubile, čeprav so imele nekatere tekme že dobljene. Za ekipo Pomurja v drugi zvezni ligi so največ igrale: Kardoševa, Škrabanova, Benkova, Šerugova, Korenova, Golarjeva, Roganova in Šiško-va. Po končanem tekmovanju je bil vrstni red ekip naslednji:
Revija 30, Mursa in Marles po 24, Zadar 22, Rade Končar 20, Ilirija in Novi Zagreb po 18, Alpina 14, Puljanka 10 in Pomurje 0. Tako so se morale košarkarice Pomurja iz Murske Sobote po eni tekmovalni sezoni vrniti v staro okolje — slovensko ligo. Ekipo je treniral Jože Šeruga. V tem času pa so košarkarice Pomurja v republiškem tekmovanju kadetinj zasedle drugo mesto in si pridobile pravico sodelovanja na državnem prvenstvu, ki je bilo v Šibeniku. Žitkova in Korenova pa sta sodelovali v reprezentanci kadetinj Slovenije na turnirju republik in pokrajin v Vi-šegradu. V tej tekmovalni sezoni pa so košarkarji Pomurja iz
Košarkarice Pomurja iz Murske Sobote so v sezoni 1980/81 tekmovale v drugi zvezni ligi.	,
Murske Sobote uspešno tekmovali v drugi republiški ligi — vzhod.
Za košarkarice Pomurja pa je bila uspešna sezona 1981/82, čeprav niso dosegle cilja, da bi se ponovno uvrstile v drugo zvezno ligo. V slovenski ligi so namreč zasedle drugo mesto s 36 točkami. V boju za prvo mesto, ki je ves čas trajal z ekipo Mengša, jih je izločila ekipa Maribora, ki je nepričakovano zmagala v Murski Soboti s 83:81. Leta 1982 pa so dosegle velik uspeh članice šolskega športnega društva Enotnost na srednješolskem centru v Murski Soboti, ki so na republiškem srednješolskem finalu v Celju zmagale in postale prvak Slovenije. Nadja Korenova pa je bila najboljša strelka na turnirju. Sicer pa so košarkarice Pomurja tudi v tekmovalni sezoni 1982/83 uspešno nastopale v slovenski ligi, žal pa niso imele sreče, saj so z 42 točkami zopet zasedle drugo mesto in le za 2 točki zaostale za ekipo Rogaške, ki se je uvrstila v drugo zvezno ligo. Tudi moška ekipa Pomurja je v tej sezoni uspešno tekmovala v drugi republiški ligi — vzhod, vendar tako kot ženska ni uspela zasesti prvega mesta in se uvrstiti v višji tekmovalni razred — slovensko ligo. (nadaljevanje)
VESTNIK. 13. NOVEMBRA 1986
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
Kako ustaviti puščave
Kitajski tisk zadnje čase
opozarja, da bo čez 200 let Peking prekril pesek, če ne bodo pravi čas »ustavili« puščav. Že zdaj namreč pokrivajo 11 odstotkov kitajskega ozemlja. Največji in najbolj znani sta peščena pustinja Takla Makan, severno od Tibeta, ki se razteza na površini 327.500 kvadratnih kilometrov, in kamnita puščava Gobi, ki obsega severozahodne kitajske province in del Mongolije.
Kitajska se je začela spopa-
Ml MM MM M
- GOMBOi. (ERA
Več polpismenih
Pri nas radi potarnamo, da se raven znanja znižuje in da otroci z ene stopnje šolanja prihajajo na drugo z vse manj potrebnega znanja. Morda je to res, zanesljivo pa pri nas to vprašanje ni tako zaostreno, kot je, po nekaterih podatkih sodeč, v Združenih državah Amerike. Tamkajšnji minister za informacije William Benett je z vso zaskrbljenostjo javno zahteval, naj ameriške javne šole dajo več znanja- ameriški mladini.
Minister ne govori tja v en dan. Analize, opravljene v zadnjih letih, so pokazale, da so sicer Američani uspešno zmanjšali število povsem nepismenih ljudi od 23 na 10 milijonov ljudi. Toda hkrati so dobili množico polpismenih. Znajo se sicer podpisati in tudi preberejo lahko še kaj, prav presneto dosti pa ne razumejo, kaj prebirajo. Pri malo bolj zapletenem besedilu odpovedo.
Izkazalo se je, da športna poročila v časopisih razume 95 odst, vseh pismenih, manj kot polovica pa jih razume uvodnik, da o zapletenih esejističnih sestankih sploh ne govorimo. Slaba in pomanjkljiva izobrazba je razvidna tudi iz katastrofalno slabega znanja zemljepisa. Naravnost osupljiv pa je podatek, da le kakih 20 odstotkov odraslih Američanov zna uporabljati avtobusni vozni red.
 Nad vsem tem smo lahko zaskrbljeni tudi mi. V Zahodni Evropi se že govori o tem, da bi s skupnim kulturnim prostorom evropskih držav zajezili prodor ameriške nekulture, ki prehaja Atlantik z načinom življenja in preko medijev, glasbe ipd. Znamenja slabšanja so že opazna.
V Mehiki živi vrsta mačk, ki nimajo dlake.
XXX
Moderna prekooceanska letala vozijo s seboj toliko goriva, da bi bilo dovolj za 15 do 20 voženj okoli sveta z avtomobilom.
drugje smo prebrali
Če bi-imel človek enake sposobnosti kot bolha, bi lahko skočil čez štiridesetnadstropni nebotičnik.
XXX »	< .
Francozi kupijo vsako leto preko 100 tisoč umetnih miši, ki jih podarijo svojim mačkam kot igračke.
IZ MOJEGA DNEVNIKA
i^uo	/te/nXe. / ?
dati s problemom leta'1978. Odtlej so se puščave vsako leto razširile zasedem metrov, medtem ko so se pred tem za 20 metrov na leto. Ko so ljudje živeli še v majhnih plemenih, niso ogrožali narave, pravi direktor edinega kitajskega centra za boj proti dezertifikaciji. Ko pa je začelo prebivalstvo divje naraščati in se je v petdesetih letih njegova gostota povečala od 14 na 59 prebivalcev na kvadratni kilometer, je prišlo do globokih družbenih sprememb.

Začeli so črpati talnico, krčiti gozdove itd. Tisk je lani obtožil tudi kulturno revolucijo, češ da je spodbujala širjenje puščav.
Zdaj so dobili kitajski strokovnjaki nalogo, naj ustavijo »prodiranje« puščav. To je silno težka naloga, saj peščeni viharji divjajo najmanj 80 dni v letu. Najučinkovitejše jih lahko ustavi rastlinstvo. Zato so predlagali »veliki zeleni zid« gozdov, dolg 7.000 kilometrov. Segal bi od severovzhoda do severozahoda države.
l
Etiopskemu vladarju Mene-liku 11 so prebrali (v prevodu) tekst članka v New York Timesu, ki je obravnaval rezultate uvajanja električnega stola v kaznilnici Sing Sing. Suveren države, s katero takrat še nismo imeli ljubeznivih stikov, je bil nad morilskimi napravami tako navdušen, da je dal takoj kupiti tri kose. Ko so električne stole pripeljali v Adis Abebo, se je izkazalo, da so, žal popolnoma neuporabni. Etiopija v tistih časih še ni poznala niti imela elektrike.
pa se
zgodi
Leta 1975 so v domu za v St. Louisu okopali juha. V hiralnico je Burkea in Billyja O’ Ro-pripeljala policija, češ da sta nepopravljiva klateža, nalu po kopanju je umrl j Burke, nato pa še nje-Zdravniki so ugotovili, da ju je spravil na oni (morda boljši) svet šok od kom ’ Ko sta bila možaka namreč izjavila, da ih 30 let nista pri-i niti ob najhujši
žeji. ...
Slavni italijanski slikar Filippo Lippi je bil frančiškan, vendar ne vse življenje. Potem ko je naslikal tedaj in danes znamenito Madono z otrokom, je pobegnil v neznano smer z nuno, ki mu je bila za model.
Avstralskim domorodcem ni niti malo nerodno, če jih tujci azujejo med opravljanjem ali velike potrebe, nemško pa jih je sram, če jih med jedjo.
ZA KOBILICAMI ŠE
GLODALCI
Po zaslugi mednarodni skupnosti in sahelskih držav so 90 odstotkov letošnje žetve v Sahelu rešili pred kobilicami in drugimi poljskimi škodljivci. Tako bodo države tega območja, ki so do leta 1984 zelo trpele zaradi velike suše in lakote, letos imele okoli 200.000 ton žita več kot lani.
S pomočjo mednarodne skupnosti so z insekticidi poškropili več kot, 1,6 milijona hektarov. Potrebovali so 500 ton pesticidov in 36 letal.
Pomagale so mednarodne organizacije in najrazvitejše države (ZDA, ZRN, Velika Britanija, Japonska, Norveška, Švedska, Francija in Nizozemska).
Letošnja akcija proti kobilicam bo po besedah direktorja centra za boj proti žuželkam Lucasa Braderja končana v tednu dni. Opozoril je, da so Sahel po prvem navalu kobilic (1974) napadli še poljski glodalci. »Bojim se, da se bo ciklus zdaj ponovil,« je dejal strokovnjak FAO in pozval vlade in mednarodne organizacije, naj se pripravijo na boj proti škodljivcem, če bo potreben.
Arthur Armitage (57) iz Knottingleya v V. Britaniji je poskrbel za nenavadno senzacijo. V neki restavraciji je sedel na stol, ki pa ni vzdržal in tako se je Arthur znašel pod mizo. Uvidevni gosti so mu poskušali pomagati na noge pa ni šlo. Kako neki, ko pa Arthur tehta 218 kilogramov. Šele izkušeni gasilci so zadevo uredili.
Nadležni slepi potniki
Z letali in ladjami se ne prevažajo po svetu le potniki, poslovneži, turisti in politiki, marveč tudi slepi potniki, ki jih cariniki spregledajo. To so najrazličnejši mali insekti, ki s sadjem, cvetjem in drugim podobnim tovorom prehajajo širjave oceanov in se preseljujejo s celine na celino. Tako so posamezne države srečujejo z novimi in dotlej nepoznanimi škodljivci, ki ogrožajo polja, gozdove, stavbe in tudi zdravje ljudi.
Med takšnimi slepimi potniki je bila pred nekaj leti sadna mu
ha, ki je prešla Atlantik iz sredozemskih držav in hudo ogrozila pridelek limon v Kaliforniji. Tudi znane afriške čebele ubijalke so iz rodne dežele prišle v Južno Ameriko, letos pa so jih prvikrat opazili že tudi na,severnoameriških tleh. Podobno se je vrsta azijskega komarja, ki prenaša virus denge, tropske bolezni z močnimi glavoboli in bolečinami v mišicah, preselil iz rodnih dežel na severnoameriški kontinent.
Insekt se je že razširil po južnejših območjih.
Iz Azije je v Evropo in Ameriko pripotoval tudi azijski ščurek, ki je manj izbirčen od znanega evropskega ščurka, saj se odlično počuti v hišah ali pa živi zunaj.
Je pa žival hudo nadležna, ko se namnoži in vdira v hiše. Hudo nadležni so tudi taivanski termiti, ki so se razširili po zahodni obli. Živali slovijo po veliki požrešnosti in vztrajnem vrtanju podzemnih rovov. Na Havajih so letos pregrizli.tudi glavni električni kabel in del Honoluluja potopili v-šesturno temo. Precejšnjo škodo, delajo tudi na stavbah in pohištvu povsod tam, kjer so se kolonije termitov naselile.
Žuželkoslovci opažajo tudi, da se nekatere vrste žuželk selijo na območja, kjer jih doslej ni bilo zaradi neprimernih vremenskih razmer. Toda nadvse prilagodljivi insekti so kos tudi takšnim izzivom. Primer je razširitev ognjenih mravelj iz tropskih krajev visoko na sever. V ZDA so odkrili super kolonije ognjenih mravelj, ki štejejo po 10 do 20 milijonov živalic. Ognjene mravlje so zelo napadalne, njihov pik pa je zelo boleč. V velikih kolonijah so škodljive predvsem zato, ker se lotevajo vsega, kar jim pride pod čeljusti, od krorfipirja, soje, zelenjave do malih gledalcev in ptic.
Kako odkriti te slepe potnike? S tem vprašanjem si belijo glave najrazličnejši strokovnjaki. V deželah z močnim in gostim prometom mednarodnih razsežnosti, kot je, denimo, razviti Zahod, imajo na letališčih in pristaniščih
organizirane posebne službe, ki skušajo odkriti insekte. Pri delu so dokaj uspešni, vendar ne dovolj, da se ne bi nove in nove vrste živalic preseljevale in naseljevale na novih območjih. Tudi z novimi napravami, kot so rentgenski aparati za zaznavanje malih živali ali elektronski prisluškovalci, ki zaznajo grizljanje v sadežih in drugih živilih ter v različnih izdelkih iz lesa ipd., niso povsem kos »živalskemu turizmu«.
SPET NESSIE
Čolni, opremljeni z zapletenimi napravami, med katerim so tudi posebni sonarji, križarijo po osrednjem delu 37 kilometrov dolgega škotskega jezera Loch Ness,
Gre za drugi znanstveni, poskus, da bi preverili trditve okoli 300 »očividcev«, ki so prepričani, da se v temnih jezerskih vodah skriva dolgovrata pošast, podobna dinozavru. To so prvič poskušali že leta 1982, ko je pri-
LASERSKI GRAMOFON
V bitki, ki se je vnela med klasičnimi gramofonskimi ploščami in kompaktnimi za laserske gramofone, nedvomno več uspeha žanje nova svetlobna tehnologija.
Zvok, dobljen z laserjem s kompaktnih plošč (CD), je čist in brez šumov, plošča je praktično neizrabljiva, prah in nesnaga ji ne škodita in lahko jo je očistiti. Vemo pa, koliko skrbi in reda potrebujejo klasične plošče, da ne začno prezgodaj praskati in šumeti.
Vendar dobre stare vinila-ste plošče še niso za v smeti.
Tudi zanje dela nova svetlobna tehnologija. Kalifornijsko podjetje Finial Technology je izdelalo laserski gramofon, na katerem lahko vrtijo navadne plošče. Laser-ka žarka otipavata zareze v plošči, odboje pa ustrezen mehanizem spreminja v zvok.
Kot zagotavlja proizvajalec laserskih gramofonov za vinilne plošče, je dobljeni zvok kvaliteten in ga ne pačijo manjše poškodbe plošče.
Konstruktorji so rešili tudi problem točne razdalje med zarezo in laserskim odčital-cem, zagotovljena je vedno enaka razdalja, kar pomeni, da zvite plošče in neenakomerna površina ne vplivajo na kvaliteto zvoka. Tako tudi starejše in obrabljene plošče zaživijo z novim tonom.
Laserski gramofon za klasične plošče je torej odlična naprava, le ljubitelji glasbe ga najbrž ne bodo imeli, ker je zaenkrat predrag. Ceno 2.500 dolarjev bodo zmogle le poklicne ustanove in glasbeni arhivi.
šlo do »40 nerazložljivih sonar-n^jt stikov«.
»Naši senzorji razlikujejo med razbitino, kamenjem in živimi bitji,« je povedal vodja odprave Arian Shine. Iskanje v jezeru, katerega maj večja globina je 218 metrov, je organizirala prostovoljna znanstvena skupina Loch Ness Project, ki namerava prihodnje leto izvesti še obsežnejšo raziskovalno akcijo: s 40 čolni bi »pokrili« celotno jezero.
STRAN 10
VESTNIK, 13. NOVEMBRA 1S86
za vsakogar nekaj
ANEKDOTE
Na neki zabavi v Neaplju je italjanski dramatik Traversi po nesreči stopil na vlečko neke gospe.
»Prava živina ste!« je jezno dejala dama.
»Nemara res,« je odvrnil Traversi, »a rep imate vi, gospa.«
»Nekemu francoskemu ministru so sporočili, da nekdo vedno slabo govori o njem. »Čudno,« je odgovoril minister, »saj mu nisem nikoli naredil nobene usluge.«
Sopranistka Arnouldova je slovela po duhovitosti in lepoti. Ko jo je starejša, domišljava igralka vprašala: »Koliko let bi mi pripisali?« je odgovorila:
»Nobenega. Ali jih nimate že tako dovolj?«
Ko je Arnouldova videla tekmico, izredno suho žensko, v spremstvu dveh oboževalcev, je pripomnila:
»Človek bi rekel, da se dva psa dajeta za kost.«
Angleški državnik Atlee je bil pri vsej svoji skromnosti in zadržanosti zelo izkušen in odločen politik. »Demokracija,« je dejal, »pomeni vladanje z razpravljanjem. Ta. princip pa deluje samo, če drugim preprečiš govorjenje.«
Sveti Avguštin pripoveduje, da je v mladosti takole molil:
»Gospod, nakloni mi čistost, a ne še zdaj!«
Španski romanopisec Nes-si je nekoč srečal silno starega pisatelja, ki je spominjal na mrliča, in rekel svojemu spremljevalcu:
»Revček, pozabil se je dati pokopati.«
010 MURSKA SOBOTA
. .. * ' . . .  - •.
Lestvica tega tedna:
L Dancing on the ceiling — Lionel Richie
2. Ne joči — Miha Balažič
3. Papa, don’t preach — Madonna
4. Mandarina — Don Juan
5. Baby good bye — Rendez vous
Naš predlog:
Stuck with you: Huey Luis & the News
Sve je otišlo u Honduras — Džordže Balaševič
Hold on tight — Samanta Fox
Lestvica nastaja s sodelovanjem hi-fi videostudiom na Kidričevi 25, telefon 25-577, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 NAJ.
SLANO ALI NE
Pravijo, da mora nosečnica jesti neslano. Pa vseeno rajši poslušajte zdravnikov nasvet, kot da delate po svoje. Vsekakor opustite slane začimbe in zabele, umetne omake, konzerve, dimljene ribe, prekajeno meso. Ne pijte mineralnih vod, ki vsebujejo preveč ogljikovega dioksida. Hrana naj bo sveža, ne silite se s tistim, kar vam ne prija. Okusi nosečnic so zelo različni, zagotovo pa se odrecite kislim jedem, alkoholu in cigaretam.	Zdravje
KAMILICA ZA VSE
Cvet kamilice se uporablja za izpiranje oči, Zdravljenje opeklin, ran, proti vnetju sluznice, oboljenja lasnega korena in še za vrsto drugih bolečin.
Uporaba kamilice je velika ne samo v ljudski, temveč tudi v znanstveni medicini. Uporablja se zunanje in notranje. Ima veliko prednost, ker. ni strupena. Uporablja se za zdravljenje različnih opeklin, ran, za oči, vnetje
ZA MLADE STARŠE
Kazen ali pripovedka za kosilo
Če imate problem s tekom otroka, morate vedeti: nikoli ne silite otroka, da je. Na kaznu jte otroka, če se izogiba obroku, ne skušajte ga pripraviti do tega, da bo jedel s pripovedjo smehom ali celo s podkupovanjem. Bistveno je, da je hrana, ki jo dajete otroku, okusno pripravljena in lepo servirana. Poslastico in pijačo mu dajte takrat, ko je obrok pojedel. Če otrok opazi, da odbijanje hrane pri starših vzbudi skrb, bo to večkrat počel. Najbolje je pred njim ne govoriti, koliko in kako je pojedel. Otrok Čestokrat vidi, da se starši vznemirjajo, če ne je redno, zato to izkorišča. Če pa otrok odbije hrano redno, se je potrebno pogovoriti z zdravnikom.
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS •
Aluminij proti
Kot kaže, aluminij ni tako nedolžen za zdravje, kot zgleda. Najnovejše raziskave so pokazale, da povečana količina aluminija lahko povzroči v organizmu mentalne motnje, kot so slab spomin in slaba usklajenost gibanja. Glavni vzrok za povečano količino aluminija v organizmu so aluminijste posode. Delci te kovine se z uporabo posode vnašajo v organizem. V organizem prihajajo tudi aluminijaste soli iz vode, dezodoransov, peciva in antracidov. Strokovnjaki menijo, da človeško telo čedalje bolj postaja zbiralec raznih kovin in kemikalij, ki vplivajo na biološko ravnotežje. 
zdravju
sluznice. Kamilica sodi med najbolj priljubljena domača zdravila in je nepogrešljiva v vsaki domači lekarni.
Kamilico pijemo v obliki čaja, posebej majhni otroci in dojenčki proti bolečinam in krčem v želodcu in za pomiritev. Kamilica povzroča potenje, ki je pomembno za zdravljenje nekaterih bolezni. Vsi raziskovalci se strinjajo, da je nosilec zdravilnosti kamilice eterično olje.. Ugotovljeno je, da je delovanje cveta kamilice boljše, različnejše, blažje od eteričnega olja, ki ga vsebuje. Smole, grenčice, tanin in nekatere druge spojine, ki so v. cvetu kamilice, dopolnjujejo delovanje eteričnega olja, zaradi tega ima cvet lastnost kompleksnega delovanja.
Kamilica je sestavina številnih čajev proti različnim tegobam. Koristna je za prebavo, proti nespečnosti in drugim težavam.
Delo na vrtu v novembru
Nadaljujte globoko zimsko prekopavanje obdelovalne zemlje na vrtu in pospravljajte povrtnino. Med posejano zimsko solato in jagode potrosite strohnel hlevski gnoj ali kompost, da bodo mlade rastlinice zavarovane pred pozebo. Nadaljujete lahko saditev sadnih dreves dokler zemlja ne začne zmrzovati. Tedaj je treba delo ustaviti: nadaljevali ga boste šele spomladi. Drevesca, ki so vam ostala za saditev, zakopljite na sončnem kraju na vrtu. Ta kraj mora biti ograjen, da bi zajci pozimi ne uničili drevesc. Ko odpade listje, se začne čiščenje in gnojenje sadnega drevja. Mlado drevje je treba zavarovati pred zajci, ki napravijo v sadovnjakih veliko škodo. Debla lahko ovijete s kartonom, slamo, koruznico ali žično mrežo.	Knjiga za vsak dom
Ribje meso je v naši vsakdanji prehrani zelo slabo zastopano, kar iz zdravstvenih razlogov ni dobro. Dandanes lahko dobimo zamrznjene ribe v trgovinah, do svežih pa je bolj težko priti. V današnjem receptu vam kljub vsemu priporočamo ribje meso.
Zloženka s krapom
Očiščenega krapa natrite z vegeio, pomokajte in pecite pokritega v namaščenem pekaču v pečici. Krompir olupite, zrežite na kocke in pecite na maščobi in narezani slanini. Pečenega krapa vzemite iz posode, v isto posodo pa dajte pečen krompir, narezane kisle kuineri-ce in sesekljan peteršilj. Krapa položite na krompir, zalijte ga z vinom in spet pecite. Ponudite s salato. Čas priprave 60 minut.
Za to jed potrebujete: 1 kg krapov, žlico vegete, 30 g moke, 4 žlice olja, 1 kg krompirja, 50 g slanine, 2 kisli kumarici, peteršilj, česen, 0,5 dl belega vina.
Duhovite pripise k novi risbi pošljite do četrtka, 20. novembra na naslov: VESTNIK, Titova’ 29/1, 69000 Murska l Sobota. Objavljene k pripise honoriramo.
LEPOTA TN ZDRAVJE
Ne zanemarite
stopala
Celo leto noge zaslužijo intenzivno nego. Zakaj? Zato, ker hodimo dokler nas noge nosijo. Nekaj koristnih nasvetov za nego nog:
Nog^ namakajte izmenjaje v topli v hladni vodi. To krepi cirkulacijo in zmanjšuje znojenje. Operite jih z milom, izperite s čisto hladno vodo in močno odrgnite s frotira-sto brisačo. Masirajte jih v smeri povratne cirkulacije krvi s primerno kremo od nožnih prstov proti bedrom in narobe.
Preprečite pretirano znojenje, s posebnimi preparati ki se lahko kupijo v lekarni.
Hodite bosonogi na plaži, po pesku ali preko hlodov če so vam na voljo.
Redno režite nohte, ko pa jih lakirate med prste na nogi postavite malo vate in počakajte da se lak osuši.
							
SESTAVIL MARKO NAPAST	ISLAMI-ZEM	GOSTIŠČE NA HOTIZI	GRŠKA BOGINJA MODROSTI	RAČUNALNIŠKA REVIJA	JAPONSKI BOG Z LISIČJO GLAVO	SLOVENSK PISATELJ (»NASEDLI BROD«)	TRAVNIŠKA H CVETLICA g
DAVNO LJUDSTVO V PALE- STINI							
ANGLEŠKI CINEAST (PETER)							
AVTOR OPERE »PRODANA NEVESTA«							
MOŠKO IME				EVROPSKI VELETOK			
				ZBOR 8 PEVCEV			
MEDNARODNA ORGAt ZA LETALSK PROMET	1				SIMON JENKO		HOME
					RADIOJND. ZAGREB		
MAKARSKA			SLOVENSKI SKLADATELJ (UROŠ)				
			ZAPOR				
AMPER		HUNSKI KRALJ »					
		TV ZASLON					
CERKEV PRI SKOPJU, ZNANA PO FRESKA!							MOČNA KARTA PRI TAROKU
SLOVENSKI PISATELJ (MIKLOVA ZALA«)					ŠNUDERL MAKSO		
					PRITOK VOLGE		
| STEBLO				ORGAN VIDA			
				VAŠ PRI LJUBLJANI			
PAPEŠKA ' DRŽAVA V RIMU							
OSEBNI J ZAIMEK			REKA V FRANCIJI, PRITOK RONE				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: ekspres, violina, epsomit, nastava, TR, Ren, usek, Ti, Atropos, L V, pakt, Norik, O, atest, senator, tvarina.
NIC NAS NE SME PRESENETITI
POMANJKLJIVA PROMETNA PREVENTIVA V OZDIH
Na naših cestah je še vedno preveč prometnih nesreč, ki jih povzročijo poklicni vozniki. Na nevarnosti pa v zadnjih letih vse bolj opozarjajo prevozi nevarnih snovi in potnikov. Analize vzrokov prometnih nezgod kažejo, da je v mnogih primerih pomanjkljiva prometna preventiva v organizacijah združenega dela, zlasti pa nezadovoljivo delovanje služb za notranjo kontrolo. Vse organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prevozi potnikov in blaga, pa niti nimajo sprejetih pravilnikov o notranji kontroli ali niso dovolj podrobno določene odgovornosti oseb za posamezne naloge. Tako marsikje tudi ne izvajajo kontrole nad delom voznikov in mehanikov pri vzdrževanju vozil. Prav tako je v večini organizacij združenega dela zanemarjeno dopolnilno izobraževanje poklicnih voznikov, kar je bilo ugotovljeno na testiranjih o po-znavnaju prometnih predpisov. Na razmere v cestnem prometu pa seveda vpliva tudi vzdrževanje in modernizacija cestnega omrežja, s čimer se v Pomurju ne moremo pohvaliti. V Pomurju imamo 65,5 km magistralnih, 256,1 km regionalnih in 737,5 km lokalnih cest ali skupaj 1.059 km cest od tega 518 km makadamskih. Večina cest je v slabem stanju, zato so le-te tudi često vzrok za prometne nezgode.
In kako skrbijo za prometno varnost v Qertusovem tozdu Avtobusni promet Murska Sobota, kjer so imeli v lanskem letu 83 avtobusov in dnevno prepeljejo 32.800 potnikov.
Sprejet imajo pravilnik o notranji kontroli, kjer so opredeljene naloge za izvajanje in nadzor zakonskih predpisov, ki urejajo varnost v cestnem prometu in organizacijo prevoza. V njem je tudi zapisano, da so v teh prizadevanjih dolžni sodelovati vsi delavci. Kljub jasno opredeljenim nalogam pa zaradi naše malomarnosti in brezbrižnosti prihaja do pogostih prometnih nezgod 'na naših cestah. Najpogostejši vzroki so neprimerna hitrost, nepravilno prehitevanje, izsiljevanje prednosti, nepoznavanje in nespoštovanje prometnih predpisov. Velik vpliv na varnost v prometu imata vzdrževanje avtobusov in njihova dotrajanost. V lanskem letu so vozniki avtobusov povzročili 46 prometnih nezgod, od tega je bila petkrat vzrok malomarnost voznika. V treh primerih je prišlo do večje materialne škode, vzrok pa sta bila prehitra vožnja in. poledica.
Komisija za prometno preventivo v organizacijah združenega dela šoboške občine, ki je na zadnji seji sprejela okvirni program dela, si bo prizadevala, da bodo v sleherni organizaciji združenega dela, kjer se ukvarjajo s prevozi ljudi in blaga, imeli sprejet pravilnik o notranji kontroli. Zavzemala se bo tudi za načrtno dopolnilno izobraževanje voznikov in redne zdravniške preglede. Več skrbi pa bo potrebno namenjati tudi tehnični neoporečnosti vozil. Samo tako bodo na naših cestah zagotovili večjo prometno varnost.
F. M.
— Krumplifiks je bolezen, ki napada kmetovalca, hroščem ne škoduje. (Martin M.)
— Če bi ta vreča padla v Muro, koliko bi bilo krompirjeve juhe? (Ivan R.)
— Draga, sedaj pa brž k načrtovanju družine! (Bogomir R.)
VESTNIK, 13. NOVEMBRA 1986
STRAN 11
križem kražem po naših šolah
moja dobra prijateljica
Zgodilo se je pred leti, ko sem v jarku ob cesti našla staro razcefrano knjigo. Zdelo se mi je. da me knjiga prosi, naj jo vzamem s sabo. Kot da bi jo razumela, sem knjigo pobrala in se vrnila domov.
Doma sem jo lepo očistila in ovila. Dala sem jo na mojo knjižno poli-
co, Knjiga me je tako vabila, da bi jo kar takoj brala. Toda svojega vsakdanjega dela nisem, mogla opustiti. Komaj sem čakala na trenutek. ko bom imela toliko časa, da bi jo lahko prebrala. Zvečer sem z velikim zanimanjem vzela knjigo v roke. Na prvi strani je pisalo z velikimi črkami: KAKO
OB DNEVU MRTVIH
NASTANE KRUH? Vestno sem se lotila branja. Knjiga je postajala vse bolj zanimiva, zato sem črke kar požirala. Čudovito opisana peka kruha me je vso prevzela. Ko sem jo prebrala, sem jo dala nazaj na knjižno polico.
Čeprav sem jo že stokrat prebrala, jo še vedno z veseljem vzamem r roke in jo prelistavam.
Kajja Sajnovič. 6. a OŠ Bakovci
Varčevanje
, Jaz zelo rad Aarčujem., Ne'kupujem si sladkarij, amh pak stvari za šoli. Ko dobimo' ’ obiske, dobim. nekaj fdenarja.' Ta denar si shranim. Varču-jem na Ljubljafiski, banki in . na' pionirski hranilnici v šoli? Če varčuješ denar, lahko greš
t na razne izlete.
Kerčmar Bojan
4. b OŠ Črenšovci
Beljenje sadik
Prvega nobembra praznujemo dan mrtvih. Spominjamo se svojcev in borcev, ki so padli v vojni, ko so se borili za svobodo. Učenci -našega razreda smo šli v četrtek k spomeniku v Blaguškem gozdu. Tam smo prižgali sveče in položili šopke rož.
Polonca Fiala, 2. b
OŠ 12 talcev, Videm ob Ščavnici
Bilo je megleno, mrzlo jutro. Napotili smo se na pokopališče. Stopali smo tiho in opazovali ljudi, ki so zavijali v plašče in hiteli z rožami in svečami h grobovom svojih najdražjih. Stopili smo na pot, posuto z belimi kamenčki. Ustavili smo se pri spomeniku padlih žrtev in izvedli krajšo spominsko proslavo. Ko smo se vračali proti šoli, sem premišljevala: »Lahko smo srečni, ker živimo svobodno. Zato bi bilo prav, če bi se svojcev in padlih borcev večkrat spomnili.«
Mateja Leskovar, 6. a
OŠ 12 talcev, Videm ob Ščavnici
VINOGRAD
Prišla je jesen. To je čas, ko je potrebno pospraviti vse pridelke z njiv, sadovnjakov in vinogradov. Moj dedek in babica imata velik vinograd. V vinogradu je lepo. Posebno lepo je na trgatvi. Takrat se zbere polno bračev. V goricah in zidanicah se sliši vriskanje in petje. Brači so pridno pobirali grozdje in se pogovarjali. Brentarji so redno odnašali brente do zidanice. To grozdje so na posebnem mlinu zmečkali in ga dali v stiskalnico. Iz nje je odtekal sladki mošt. Dedek in stric sta vedno bolj stiskala stiskalnico, da bi bilo čim več mošta. Zlivala sta ga v sode, ki so bili postavljeni v kleti eden za drugim. Tudi za nas, otroke, ni manjkalo veselja. Pozobali smo dosti grozdja in se napili sladkega mošta. Zato komaj čakam tisti čas, ko ropotajo klopotci in zažvrgolijo škorci, ki naznanjajo
V četrtek zjutraj smo se zbrali učenci 6., 7. in 8. razreda pred šolo. Dobili smo malico in se odpravili proti gozdu. Prišli smo do gozda, kjer so nas že čakali gozdarji. Odložili smo kolesa. Dobili smo rokavice. Razdelili so nas v skupine. Vsaka skupina je dobila za vodiča enega gozdarja. Odšli smo na delo. Beljenje sta nam ovirala velika trava in trnje, ki ga je bilo na pretek; Vseeno smo belili pridno. Delali smo hitro, saj smo si služili denar, ki ga bomo izkoristili za izlet na koncu šolskega leta. Ob enih smo z be-
ljenjem končali. Rokavice so gozdarji zakurili, da bi preprečili onesnaževanje gozda. Sli smo s kolesom, se usedli in pomalicali. Potem se nam je gozdar zahvalil za delo, ki smo ga opravili, saj s tem preprečujemo izumiranje naših gozdov, ki so nam tako pomembni.
Upam, da so bili z našim delom zadovoljni in da nas bodo, če bo potrebno, še povabili na pomoč.
Tatjana Horvat, 8. raz.
OŠ Joško Tplany-Janez, Dobrovnik
trgatev.
Naša šola se imenuje po padli skojevki Mariji Rožman, ki sojo v Črešnjevcih tik pred svobodo zverinsko mučili in ubili. Pionirji in mladinci naše šole smo se odločili, da počastimo nien spomin ob njenem grobu na pokopališču v Gor. Radgoni.
Iz vsakega razreda smo izbrali predstavnika in tako smo se v torek odpeljali na pokopališče. Na grob smo položili šopke rož in prižgali sveče. Ko so svečke gorele, nam je tovarišica pripovedovala, kako so Marijo mučili. Zgodba nas je globoko pretresla. Marija je junaško umrla za svobodo, ki jo uživamo mi danes, zato smo zelo ponosni. da se naša šola imenuje po tako hrabri ženski.
Zadali smo si plemenito nalogo, ki smo jo in jo bomo še dalje vsako leto uresničevali, to je urejanje njenega groba.
BILJANKA LEBAR
OŠ Marija Rožman, Stogovci
Šuzna Gjerkeš, 2. c
OŠ 17. oktober, Beltinci
Jesen prihaja
V deželo je prišla jesen. Jutra so meglena in manna, proti poldnevu pokuka sonce. Kmetje pospravljajo poljske pridelke in sejejo po njivah. Tudi mi, otroci, se veselimo jeseni, ker je dosti sadja. V tem času je tudi trgatev. Z dreves je začelo odpadati listje, živali pa se
pripravljajo na zimsko spanje.
Jožica Toplak, 2. b OŠ 17. oktober, Beltinci
--------GROBEK--------------------
Listje grobe k je prekrilo, mladega kurirja skrilo. Puška sovražnika ga je zadela, za vedno mu življenje vzela.
Pod visoko krošnjo biva, velik hrast ga naj pokriva. Deblo njegovo mu je spomenik, pesem partizanov mu je vzklik.
Rožic zdaj mu naberimo, k njemu v gozd pohitimo. Tam pod hrastom postojimo, ljubezen do njega obudimo.
Zdaj, ko mrtvih je dan, spomnimo se nanj. k miru naj leži, veter nad grobom mu šumi.
Špilak Simona, 6 a OŠ Črenšovci
Učenci podružnične osnovne šole v Gaberju smo ob tednu otroka okrasili igrišče z risbami o prijateljstvu in povabili v goste pionirje iz Čentibe. Pogovarjali smo se in se pomerili, kdo je boljši med dvema ognjema. , Imeli smo tudi precej gledalcev. Prvo mesto so osvojili gostje, vsi pa smo ob koncu dobili sladke nagrade.
Ob dnevu mrtvih pa smo učenci šole obiskali tudi grob na pokopališču v Gaberju, kjer počiva padli partizan Nikolaj Leček. Prižgali smo sveče in grob okrasili s šopki rož. Pevski zbor je zapel nekaj partizanskih pesmi. Partizan Leček je padel na pragu svobode leta 1945. Spomin nanj in na vse padle med vojno smo počastili tudi z enominutnim molkom.
Dušan Jakšič, 3. a
in Milanka Krampač, 4. raz. Podružnična OŠ Gaberje
DAN MRTVIH
Na grobek sem šla in svečko prižgala.
Pesmico sem zapela, partizana bom rada imela.
Svečka je gorela, a jaz sem onemela.
Simona Rajter OŠ Črenšovci

Miroslav Slana-Miros
VIDEMSKA DRUŽNOST
OD GUBCA DO VUKA
17
Ko mu je hčerka dan pred smrtjo ob slovesu stisnila roko, jo je dolgo držal v svoji in jo nepremično gledal, da se je zdrznila. Gledal jo je resno, nevsakdanje, napovedujoč nekaj neznanega.
Naslednjega dne, ko je prišla s črnilom, je bila njegova postelja prazna. Hčerko so odpeljali v posebni oddelek, kot se spominja.
Tam je ležal njen oče komaj četrt ure mrtev.
Bil je za zmerom miren, osvobojen večnih spon, razočaranj, bremen, bolezni, političnih in intimnih pritiskov in naskokov. Ležat je tako nad vsem z nekoliko nakremženim obrazom in solzami na licih. Tiste solze so bite bržkone solze odrešitve v končnem doživetju življenja — smrti. To pa je vrhunec vsega možnega, uresničenje vseh smotrov.
Njegovi sotrpini v bolnišnici so kasneje povedali, da je vso poslednjo noč in ves dopoldan klical neka ženska imena. Hčerka se z odporom spominja bolniških sester redovnic, ker niso obvestile domačih, da bi mu s svojo prisotnostjo lajšali zadnjo uro.
Bil je siv, turoben torek in zima je trkala na duri z mrzlim deževnim kasnim popoldnevom. Skozi ta sivi čas se je pri pokopališču pri Sv. Križu pri Ljubljani zgrnila domala kilometer dolga žalna procesija. To je bila poslednja pot Ivana Vuka-Starogorskega.
Pogreb je bil veličasten. Hčerki je bilo teže kot preboleti očetov pogreb preboleti dejstvo, da je umrl težko in z neizpolnjeno željo, da pred smrtjo vidi svoje drage.
Tisk je ob njegovi smrti zapisal, da je prerano umrl publicist in proletarski pisatelj Ivan Vuk, zaslužen borec za socialne in narodnostne pravice.
Na pokopališču mu je izkazalo čast lepo število prijateljev in spo-štovalcev. Obilno so bile zastopane na pogrebu vse neodvisne delavske strokovne organizacije, pri katerih je Vuk neutrudljivo deloval. V imenu bojevnikov in invalidov se je poslovil od pokojnika ob odprtem grobu prof. dr. Ernest Turk. Poudari! je pokojnikovo nacionalno revolucionarnost, zvesto tovarištvo in veliko ljubezen do pravice, resnice in svobode...
Na pogrebu je igrala godba Zarja, žalostinke pa so peli pevci delavskih pevskih zborov.
ŽIVLJENJE SE JE DALJE ZAPLETALO
Politični dogodki so preplavili misel na Vuka. Tisti, ki so ostali, so morali biti čedalje previdnejši v komunističnem delovanju.
V tistem času se je delovanje Ivana Krefta povezovalo z Jožetom Lackom, sposobnim kmetom iz Nove vasi pri Ptuju. Tudi drugi napredno misleči ljudje severovzhodne Slovenije so se jeli povezovati. V času, ko je Nemčija podjarmila Poljsko, je Ivan Kreft obiskal Jožeta Lacka na njegovem domu. Po nalogu CK KPS naj bi podpisal razglas KAJ HOČEMO, katerega osnutek je imel Lacko že poprej. Podpisal ga je z navdušenjem.
Po izidu razglasa je začela oblast Lacka preganjati, a Lacko je, kot nekoč Vuk, delal še z večjo vnemo. Ivan Kreft se spominja, da se je bil srečal z njim na Silvestrovo zvečer leta 1939 na partijski konferenci v Joštovem mlinu v Medlogu pri Celju. Na tej konferenci je sodelovala prek 100 delegatov. Jožeta Lacka so izvolili v delovno predsedstvo, poleg tega pa ga je CK KPS pohvalil kot izrednega partijskega delavca na kmetih. Seveda so pri tem uporabili njegov psevdonim, ki pa so ga poznali le ožje sodelavci. Na sestanku ni smel nihče omeniti svojega pravega imena. Vsako dešifriranje ilegalnega imena je bila kršitev konspiracije, ki so jo hudo kaznovali. Vukove revolucionarne izkušnje bi lahko bile pri tem in nadaljnjem delu dragocene.
KONEC VIDEMSKE BELE VRANE
Leto za Vukom, 13. decembra 1940, se je bil dr. Anton Korošec, prosvetni minister, vrnil s Pavlovega dvora. Ugotovil je, da je z njim nekaj narobe. Spočetka ni vedel, ali je preveč popil, ali ga napada kakšna bolezen. Tumpejevi sestri usmiljenki je potožil: »Na dvoru sem nekaj napačnega pojedel.« In nič več.
Istega večera je bi! še v operi, kjer je imel važen sestanek z nekim diplomatom. Naslednje jutro pa ga je našla Tumpejeva sestra usmiljenka mrzlega in mrtvega.
Procesura je zavrnila prošnjo za obdukcijo, klerikalni tisk je sporočil, da je dr. Antona Korošca zadela srčna kap. Med ljudstvom pa so o Koroščevi smrti krožile takšne in drugačne »okrasne« zgodbice, kot je to že navada ob podobnih političnih 'izidih. Sicer pa se o pravem vzroku njegove smrti tedaj ni vedelo noč določenega.
Končno uradno izjavo je poda! 14. decembra 1940 nemški poslanik von Meeren v Beogradu: »Ob smrti prosvetnega ministra in vodje slovenske klerikalne skupine, ki je bil zadnje čase v vladi glavna oseba v boju proti Židom in prostozidarjem ter je zaradi izredne državniške modrosti nastopal za tesno politično sodelovanje z Nemčijo, sem zunanjemu ministru izreke! sožalje nemške vlade.«
Ta izjava je omajala mišljenje nekaterih častilcev Korošeca, ki so z drugimi misHi, da je bil prijatelj kneza Pavla in nasprotnik Nemčije ter nemških petokolonašev. Ko bi bilo tako, ga najbrž ne bi zastrupili na Pavlovem dvoru. Vprašanje je, kako je bilo v resnici in kdo je koga opeharil ter kdo ujel. Po nekaterih virih se je Korošec ujel v splet dogajanj, iz katerih se več ni moge! izmakniti, dasiravno je to hotel.
Tisti čas je slovenski ban, dr. Marko Natlačen, kazal veliko simpatijo do nacistične pete kolone, kar se je bilo z novico o Korošcu razširilo tudi po Vidmu. Ljudski glas je po Vidmu raznesel celo nekatere smešnice in zbadljivke na račun bana. Ohranila se je na primer tale:
»VSEH DOBROT NATLAČEN, TE POZDRAVLJA HALOŽAN LAČEN «
Zapleti so se nadaljevali, saj je Natlačen vzdrževal tesne stike z nemškim konzulatom v Ljubljani prek dr. Ivana Ahačiča. Ti stiki so se utrdili v začetku leta 1941, nadaljevali pa so se celo med aprilsko vojno .., Marca 1941 je Cvetkovičeva vlada priključila Jugoslavijo trojnemu paktu.
VIDEMSKA DRUŽNOST IN SLOGA ...
Prispevek domačinov med Gornjo Radgono in Vidmom ob severni meji je bil med NOB večji kot bi kdo mislil. Med NOV so izvolili celo dva videmska rojaka na položaje poverjenikov v narodnoosvobodilnem svetu. Imenovanje je bilo 27. junija 1942. Tedaj je postal domačin Edvard Kocbek poverjenik za kmetijstvo; Ivan Nemec pa poverjenik za propagando. V komiteju narodne osvoboditve, ki ga je imenoval AVNOJ, je postal Edvard Kocbek poverjenik, kasneje pa celo minister za kulturo.
Videm ob Ščavnici je dal tudi krvni davek. Posledice so bile hude. Ustavimo se samo ob podatku, da so 3. 4. 1945 okupatorji, vlasovci, ustrelili v blaguškem gozdu 12 talcev. Na mestu, nedaleč od kmetije Antona Kolariča, je OO ZB NOV Videm ob Ščavnici leta 1953 odkrila spomenik. Enako obeležje so odkrili tudi pri umetnem Blaguškem jezeru 22. 7. 1961 in leta 1953 na videmskem pokopališču. Na videmski šoli je spominska plošča trem padlim učiteljem, na trgu pa stoji spomenik narodni herojinji Silviri Tomasini.
Videmski domačini so med vojno kljubovali »uradnim ponemčeval-cem«, kjer so le mogli. Zanimivi so bili na primer obvezni tečaji nemščine po odročnih vseh, kajti Hitler je hotel »to deželo napraviti nemško«. Domačini so najraje izbrali učitelje iz svojih vrst. Tako so lahko mirno skupaj poklepetali v domačem jeziku, včasih pa ob kozarčku tudi prepevali domače pesmi in napeve. Ko pa je prišla »višja inšpekcija«, so glasno in razločnd gulili vajo, ki so jo pripravili prav v ta namen.
Nekateri možje spočetka niso mogli navezati stikov s partizani, a v nemško vojsko niso marali, pa so si celo pohabili noge in roke, samo da so jih oprostili vojaščine. Z izjemno redkih nemškutarjev je bilo ljudstvo složno. Alojs Nagi, ki je vodil med vojno videmsko šolo — do napada na Jugoslavijo pa je bil rektor deške šole Fernadeum v Gradcu — je vpisal v šolsko kroniko, da je prebivalstvo šolskega okoliša slovensko in ni niti ene družine, kjer bi bil materin jezik nemščina. Pripisal je, da razume nekaj nemščine le peščica starih avstro-ogrskih vojakov. Za Naglom je med vojno vodil videmsko šolo Hugo Gadlizka. Ta je 24. januarja 1945 nenadoma izginil, pred izginotjem pa je pojasnil, da se ukine pouk zaradi pomanjkanja premoga.
Videmski domačini so v tistih hudih časih združevali misli in hotenja; v najhujših trenutkih so našli pot drug do drugega. Danes najbrž res ni več čas Gubcev in Vukov, taborov in večerniških povesti. A čas je, da se primerno spomnimo nekaterih zgodovinskih dogodkov.
Dalje prihodnjič
STRAN 12
VESTNIK, 13. NOVEMBRA 1986
VESTS
Delegatsko glasilo občine
Murska Sobota
Številka 7
Leto VI
13. novembra 1986
VSEBINA 7. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA
— Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 v letu 1987
t
STRAN 13 VESTNIK, 13. NOVEMBRA 1986
RESOLUCIJA
0 POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986 — 1990
V LETU 1987
1.	KLJUČNI CILJI IN NALOGE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA
V skladu s cilji in usmeritvami iz Družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 bomo v občini v letu 1987 uresničili naslednje ključne cilje in naloge:
—	nadalje razvijali, utrjevali in poglabljali socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose;
—	povečevali industrijsko proizvodnjo in proizvodnjo hrane z višjo stopnjo predelave;
—	povečevali izvoz blaga in storitev predvsem na konvertibilno območje ter se kvalitetno vključevali v mednarodno delitev dela;
—	v večji meri uveljavljali kvalitetne dejavnike gospodarjenja, produktivnost dela, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja;
—	krepili materialno osnovo združenega dela in povečali delež akumulacije gospodarstva v delitvi ustvarjenega dohodka;
—	poskrbeli za ustvarjanje višjega dohodka na delavca in vložena sredstva, odpravo vzrokov nastajanja izgub v organizacijah in izboljšali dohodkovni položaj organizacij, ki poslujejo na meji rentabilnosti. V večji meri uveljavljali ekonomske in tržne zakonitosti;
—	skrbeli za'modernizacijo in posodobitev proizvodnje ter uvajanjem sodobne tehnologije v proizvodne procese in izboljšali učinkovitost poslovanja z uvajanjem sodobnih metod dela, organizacije dela in vodenja. V večji meri izboljšali obstoječe proizvode in ostale zmogljivosti;
—	poskrbeli za večje vključevanje strokovnih delavcev v razreševanje tekočih in razvojnih usmeritev in izboljšanje kvalitete kadrov v OZD ter uvajanje novih proizvodnih programov za hitrejše spreminjanje sedanje gospodarske strukture;
—	skrbeli bomo za produktivno zaposlovanje in dosledno uresničevanje sprejetih kriterijev zaposlovanja. Izboljšali kadrovsko strukturo zaposlenih z večjim obsegom kadrovskih štipendij in vključevanjem pripravnikov v delovne procese ter izboljšanjem in strokovnim izpopolnjevanjem ob delu:
—	nadalje vzdrževali in posodabljali gospodarsko infrastrukturo;
—	vse oblike porabe se bodo gibale v odvisnosti od ustvarjenega dohodka. Poskrbeli bomo za racionalno trošenje sredstev skupne in splošne porabe;
—	pospeševali raziskovalne in inventivne dejavnosti, jih primerno vrednotili in nagrajevali ter vključevali dosežke znanosti v proizvodne procese;
—	nadaljevali s politiko skladnejšega razvoja občine kot celote, še posebej obmejnih in manj razvitih KS. S solidarnostnim združevanjem sredstev bomo sofinancirali razvojne programe KS;
—	smotrno izrabljali prostor, varovali kmetijska zemljišča ter naravno in kulturno dediščino ter podvzeli ukrepe za saniranje obstoječih onesnaženih območij v občini.
2.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA
Za uresničevanje temeljnih razvojnih usmeritev iz družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 ter ciljev in na
log iz te resolucije bo potrebno v letu 1987 realno povečati družbeni .proizvod za 3,5 %, industrijsko proizvodnjo za 3,5 %, kmetijsko proizvodnjo za 3,5—4 %, izvoz blaga in storitev za 6 %.
Ena izmed najpomembnejših nalog v letu 1987 bo večja izvozna usmerjenost proizvodnje in storitvenih dejavnosti ter krepitev medsebojne blagovne menjave s sosednjima državama. V letu 1987 bo možno ob takšnih izvoznih prizadevanjih uvoziti za 4 % več blaga, zlasti tehnologije in repromateriala.
Število na novo zaposlenih se bo v občini v giobalu povečalo za 2 % od tega hitreje v gospodarstvu. Zaposlovanje v negospodarstvu in režijskih službah se bo postopoma zmanjševalo oz. bo potekalo v skladu z dogovorjenimi nalogami in aktivirahjem novih naložb v združenem delu.
Organizacije združenega dela bodo v skladu s samoupravnim sporazumom o izvajanju letnih načrtov zaposlovanja prednostno zaposlovale pripravnike s V., VI. in VIL zahtevnostno stopnjo. V vseh sredinah bomo poskrbeli za prednostno vključitev štipendistov v delo. Prizadevali si bomo za izboljšanje izobrazbene strukture zaposlenih in prilagajanje strokovne usposobljenosti delavcev zahtevam teh-nično-tehnoloških in organizacijskih sprememb.
Z uresničevanjem načrtovane gospodarske rasti in zaposlenosti bo produktivnost dela porasla za 2 %. Za dosego tega cilja bo potrebno bolje izkoriščati modernizirane proizvodne kapacitete, razpoložljivi delovni čas ter pravilno preusmerjati in koristiti kadrovski potencial, zlasti mlade.
Delavci v OZD bodo planirali delitvena razmerja ter odločali o razporejanju dohodka na sredstvih za osebne dohodke in skupno porabo ter akumulacijo z uporabo kazalnikov bruto osebni dohodek na delavca in akumulacijo v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi ob upoštevanju v samoupravnih sporazumih določenih razmerij glede na dosežene rezultate. Rast osebnih dohodkov bo odvisna od doseganja kakovostnih rezultatov gospodarjenja izraženih z v družbenem dogovoru določenimi kazalci in rezultati doseženimi v skupini udeležencev samoupravnega sporazuma v sorodni dejavnosti. Osebni dohodki bodo realno naraščali le v organizacijah, ki bodo nadpovprečno izboljšale rezultate poslovanja glede na dejavnost.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb se bodo v giobalu tekoče valorizirala do rasti dohodka gospodarstva v občini.
Osebni dohodki družbenih dejavnosti oz. negospodarstva bodo usklajevani z gibanjem osebnih dohodkov gospodarstva. Sredstva se bodo oblikovala v odvisnosti od izpolnjevanja dogovorjenega programa dela ter racionalnosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi.
Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb se bodo v giobalu oblikovala največ po enakih stopnjah kot v letu 1986. Odhodki občinskega proračuna se bodo oblikovali v skladu z dogovorom o splošni porabi v občinah v SRS v letu 1987.	,
3.	MATERIALNE NALOŽBE
Gospodarstvo občine načrtuje za jeto 1987 investicije v skupni predračunski vrednosti 13 milijard din po cenah iz leta 1986. Organizacije združenega dela bodo planirane naložbe financirale 50 % iz lastnih sredstev, 16% iz združenih sredstev in 34 % s krediti. Predvidoma se bo pristopilo k realizaciji naslednjih večjih investicij:
Tovarna dušika Ruše TOZD Proizvodnja kremenčevega peska Puconci bo pristopila k izgradnji L faze vzdrževalnih delavnic.
DO Mura bo vlagala v posodobitev tehnološke opreme. Tekstil TOZD Pletilstvo Prosenjakovci bo dogradila proizvodne prostore ter nabavila opremo za razširitev proizvodnje tehničnih tkanin.
Mesna industrija bo rekonstruirala prekajevalnice mesa.
Tovarna mlečnega prahu bo nadaljevala z izgradnjo sušilnice mleka.
KG Rakičan bo vlagal v nakup in melioracije zemljišč, zgradil hleve in pitanje goveje živine in bazen za zbiranje gnojevke, kot tudi
2 - DELEGATSKI VESTNIK
vlagal v obnovo 20 ha vinograda in 4 ha sadovnjaka.
DO Agromerkur bo dokončala rekonstrukcijo hladilnice in perutninskega objekta v Šalovcih ter pristopila k izgradnji treh novih broj-lerskih objektov v kooperaciji.
KZ Panonka bo vlagala v izgradnjo I. faze skladišča v Puconcih in skladišča repromateriala ter nabavila kmetijsko mehanizacijo. Rekonstruirala in posodabljala bo tudi center za dodelavo semen v TOZD Semena.
Hidromelioracije bodo izvajali na območju Ledave — Krašči na površini 700 ha, v Domajincih 250 ha, na območju Gerlinci — Fikšin-ci 300 ha ter Mala Krka — Komanjševci na površini 200 ha. Zasadili bodo 10 ha novih nasadov jablan.
Certus TOZD Avtobusni promet Murska Sobota bo nadaljeval z gradnjo avtobusne postaje v Murski Soboti.
Radenska TOZD Zvezda bo nadaljevala z gradnjo večnamenskega lokala na Lendavski cesti v Murski Soboti, TOZD Moravske toplice bodo pristopile k razširitvi fizioterapije.
TOZD Diana pa bo sanirala stari del hotela ter pristopila k ureditvi letnega vrta pri gostilni Central.
Poleg že omenjenih investicij v razširitev oz. posodobitev proizvodnih in drugih kapacitet načrtujejo organizacije združenega dela še investicijska vlaganja v nakup sodobne strojne in računalniške opreme, nabavo transportnih vozil, adaptacijo prodajaln ter posodabljanje trgovske mreže.
V okviru gospodarske infrastrukture bo dana prioriteta izgradnji najbolj potrebnih komunalnih objektov in naprav. Prednost bo dana oskrbi z zdravo pitno vodo, saj bo v ta namen zgrajen glavni cevovod za vodovod na relaciji Črnske meje — Cankova v dolžini 14 km in na relaciji Moravci—-Bogojina v dolžini 5 km. Opravljene bodo tudi raziskave raznih lokalnih zajetij vode v občini.
V letu 1987 se bo na področju cestne dejavnosti nadaljevalo z modernizacijo regionalnih in lokalnih cest v dolžini 17,25 km ter popravila mostov. Modernizacije bodo opravljene na relaciji Beltinci. — Renkovci v dolžini 2,45 km, Bakovci — Dokležovje—Melinci v dolžini 6,30 km, Fikšinci — Rogašovci 4 km, Kramarovci — mejni prehod A v dolžini 1,10 km in Šalamenci — Pečarovci v dolžini 3,40 km. Popravila mostov bodo izvršena v Motvarjevcih, čez Ledavo v Gančanih ter v Krogu.
Pri modernizaciji lokalnih in regionalnih cest v občini bodo s prostovoljnim delom sodelovale tudi mladinske delovne brigade.
Na področju stanovanjskega gospodarstva v občini se bo nadaljevalo z družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo v blokovni izvedbi 157 stanovanj in usmerjeno individualno stanovanjsko izgradnjo. V mestu Murska Sobota se bo pričelo z gradnjo 127 stanovanj in sicer na Kidričevi ulici 9 s poslovnimi prostori, Razlagovi I. faza 25 in Lendavski—sever—jug 93 stanovanj s poslovnimi prostori. V Beltincih se bo zgradilo 14 stanovanj, Motvarjevcih 4, Gradu 6 s poslovnimi prostori ter Cankovi prav tako 6 stanovanj. Pri gradnji poslovnih prosto,-rov bodo imele prednost za pridobitev prostora deficitarne Obrtne dejavnosti v občini.
V okviru zadružne gradnje stanovanjskih hiš se bodo v Černelav-cih opremila zemljišča za okrog 120 parcel. Družbeno usmerjena individualna stanovanjska gradnja v okviru stanovanjske zadruge bo tudi v letu 1987 usmerjena na ostale komplekse zemljišč, ki so po družbenem planu namenjene za stanovanjsko gradnjo. Še naprej bomo nadaljevali s prehodom na ekonomske stanarine za pokrivanje enostavne reprodukcije.
Večji poudarek bo dan prenovi obstoječega stanovanjskega fonda z vidika varčevanja s toplotno energijo. V ta namen se bodo nadaljevale raziskave in pričelo z vrtanjem poskusno-eksploatacijske vrtine geotermalne vode, ki bo za poznejše interesente že eksploatacijske-ga pomena. Še naprej se bo nadaljevalo z raziskavami glede možnosti izkoriščanja odvečne energije iz proizvodnih procesov kot alternativni vir tekočim gorivom.
DO za PTT promet bo zaključila širitev vozelne avtomatske telefonske centrale v Mačkovcih, prenosni sistem na relaciji Murska Sobota — Lendava in Murska Sobota — Gornja Radgona ter razširila KATC po potrebi.
Elektro Maribor TOZD Elektro Murska Sobota bo investiral v gradnjo daljnovodov, kablovodov, transformatorske postaje, nizkonapetostno omrežje in male hidroelektrarne.
V letu 1987 se bodo porabniki prilagajali koriščenju izgrajenega plinovodnega omrežja in začeli uporabljati plin kot stalen ali dopolnilni vir energije.
OZD gospodarstva v občini bodo združevala sredstva za razvoj pomembne in dohodkovno uspešne programe živilsko-predelovalne industrije in izrabo termalnih voda za energijo ter zdraviliški turizem zlasti tujski. V ta namen bo sprejet samoupravni sporazum o pogojih in načinu združevanja sredstev.
Na področju izgradnje objektov družbenih dejavnosti bo dokončan in funkcionalno usposobljen kirurški blok bolnišnice v Rakičanu, v okviru materialnih možnosti pa se bo pristopilo tudi k adaptaciji prostorov splošne medicine pri Zdravstvenem domu v Murski Soboti za potrebe nujne medicinske pomoči.
Zgrajena bo telovadnica pri OŠ Edvard Kardelj v Murski Soboti, pristopilo se bo k pripravam za dograditev osnovne šole Bakovci, in
izvršila sanacijska dela na ostrešju OŠ 17. Oktober Beltinci.
V okviru Doma oskrbovancev Rakičan se bo pristopilo k izgradnji III. faze doma s približno 80 dodatnimi posteljnimi kapacitetami.
Na področju kulturne dejavnosti se bodo adaptirali in preuredili nekateri prostori v OŠ Motvarjevci za potrebe KUD Motvarjevci, adaptirali prostori v gradu Murska Sobota in opravila za skladiščenje knjig investicijsko-vzdrževalna dela v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice.
Pri izgradnji infrastrukturnih objektov bodo v okviru materialnih možnosti ter s prostovoljnim delom sodelovale tudi krajevne skupnosti v občini.
4.	NALOGE IN AKTIVNOSTI NA POSAMEZNIH PC>DROČ.JIH
4.1.	Učinkoviteje bomo razreševali problematiko v živilsko predelovalni, lesnopredelovalni in kovinski industriji ter z ustreznimi ukrepi trajneje izboljšali neugodni položaj teh organizacij.
DO Mura bo svoj razvoj še nadalje gradila na modernizaciji tehnologije v vseh fažah proizvodnje, strokovno usposobljenih kadrih, povečevanju izvoza ter ustrezni poslovni politiki v okviru katere bodo skrbeli za čim boljšo kvaliteto izdelkov ter skrajševanje dobavnih rokov.
Rašica TOZD Beltinka bo spreminjala strukturo proizvodnje v korist programov za odrasle in sorazmerno zmanjševala baby program ter si na podlagi posodabljanja strojne opreme, zlasti računalniško vodenih strojev in pospešenega izobraževanja strokovnih kadrov, prizadevala za večjo kvaliteto izdelkov in v sklopu DO za močnejše vključevanje v izvoz na konvertibilno tržišče.
Mesna industrija bo posodabljala proizvodne procese, razvijala nove proizvode predvsem za povečanje izvoza mesnih izdelkov in pripravljene hrane. Večji izvoz bo dosežen z uporabo razvitih oblik poslovanja predvsem kooperacijskega sodelovanja in lohn poslov. Skrb-neje bodo z raziskavami tržišča analizirali preskrbljenost predvsem domačega tržišča in na tej osnovi izboljšali oskrbo z mešanimi izdelki. Z izpopolnjevanjem, upravljanjem in planiranjem bodo v večji meri izkoristili dane možnosti za povečanje dohodka.
Tovarna mlečnega prahu bo povečevala predelavo mleka in mlečnih proizvodov za okoli 3 % ter v okviru realiziranih investicij plasirala na trg nove programe otroške in geriatrične hrane.
V kovinsko-predelovalni industriji bo Panonija dosledno izvajala sanacijski program ter se v skladu z njim usmerjala na nove ustrezne programe.
Lesna industrija Platana bo tudi v letu 1987 nadaljevala z izvajanjem sanacijskega programa ter nastopala s svojim proizvodnim programom na tujih tržiščih in uvajala večjo specializacijo dela.
4.2.	V kmetijstvu bomo tudi v letu 1987 nadaljevali z intenzifika-cijo proizvodnje. Načrtovano rast kmetijske proizvodnje bomo dosegli s smotrno izrabo vseh razpoložljivih površin, izboljšanjem kvalitete zemljišč ter večjo uporabo sodobnih agrotehničnih ukrepov in mer.
Tako bo KG Rakičan v letu 1987 povečalo površine za pridelavo ozimnih žit in pridelavo koruze. Površine zasejane s sladkorno peso bodo predvidoma ostale v istem obsegu kot dosedaj.
Površine z omenjenimi poljščinami se bodo povečevale le z dodatnim nakupom obdelovalnih površin.
KZ Panonka bo s strokovnim delom in uvajanjem sodobnih tehnologij povečevala hektarske pridelke in tržnost.
Na osnovi tega bo povečala organizirano tržno pridelavo krušnih žit, koruze in sladkorne pese.
Proizvodnja krompirja in vrtnin ostaja v okviru dosedanjega obsega s poudarkom na kvalitetnejši pripravi za trg.
V sadjarstvu bo dan poudarek na pridelavi, pripravi in ponudbi kvalitetnega sadja ter izvozu.
V zasebnem sektorju se bo živinorejska proizvodnja (pitano govedo, prašiči in proizvodnja mleka) povečala na osnovi pridelave doma pridelane kvalitetne krme.
KG Rakičan bo povečal obseg pitanja prašičev, proizvodnja mleka in pitane govedi pa bo ostala na letošnji ravni.
Proizvodnja brojlerjev se bo prav tako povečala s poudarkom na večji kooperaciji.
Gozdno in lesno gospodarstvo bo še naprej pogozdovalo in urejalo gozdne ceste ter vršilo redni letni posek.
KG Rakičan bo v letu 1987 melioriral 80 ha površin, KZ Panonka pa 1450 ha. Agromelioracije bodo izvajane na 880 ha. KG Rakičan bo uvedel namakanje na 300 ha njivskih površin.
Nadaljevalo se bo z izvedbo komasacije na površini 3580 ha in v letu 1987 uvedel postopek za komasacijo na nadaljnjih 2057 ha.
Kmetijska zemljiška skupnost bo pristopila k izdelavi agrokarte.
4.3.	Na področju turizma bodo temeljne organizacije DO Radenska v občini Murska Sobota povečale izkoriščenost hotelskih iri go stinskih kapacitet, izboljšale kvaliteto storitev in razširile in popestrile ponudbo z večkratnimi in usklajenimi prireditvami.
V Moravskih toplicah bodo nadalje povečali obseg tujih nočitev in izboljšali kvaliteto zdravstvenih storitev.
4.4.	Osnovna usmeritev Gradbeništva Pomurje kot nosilca gradbene dejavnosti v občini je še vedno osvajanje tržišča izven regije in na tujem, zlasti bodo močna prizadevanja za doseganje kontinuitete
DELEGATSKA VESTNIK - 3
STRAN 14 VESTNIK, 13. NOVEMBRA 1986
gradbenih del na Madžarskem. Še nadalje bo organizacija povečevala proizvodnjo konstrukcij in betonskih elementov.
4.5.	Pospeševali bomo razvoj obrtnih dejavnosti, ki izdelujejo izdelke za izvoz oz. nadomeščanje uvoza in z inovacijsko dejavnostjo razvijajo nove dejavnosti z razširitvijo fizičnega obsega dela in zaposlovanja, ter deficitarne storitveno-uslužnostne obrtne dejavnosti, ki delajo po individualnih naročilih. Na podlagi kooperacijskega sodelovanja si bomo prizadevali za večjo povezavo med OZD in enotami drobnega gospodarstva z dopolnjevanjem in oblikovanjem novih programov. Sprejeli bomo prostorsko izvedbeni načrt, ki bo omogočal izgradnjo obrtne cone.
4.6.	V okviru družbenih dejavnosti bo dana prioriteta osnovnemu zdravstvenemu varstvu, osnovnemu šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Po posameznih področjih si bodo prizadevali za realizacijo naslednjih nalog:
— za zagotavljanje sododbnega in cenejšega zdravstvenega varstva prebivalstva v osnovni zdravstveni dejavnosti bomo v letu 1987 morali dosledno izpeljati že sprejete naloge v zdravstveni skupnosti in DO PZC predvsem na področju delitve dela in ukrepov racionalizacije, hkrati pa zagotoviti pogoje za prioritetni hitrejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti s posodobitvijo medicinske opreme in zaposlovanjem strokovnih kadrov. S takim načinom se bo osnovna dejavnost usposabljala za izvajanje sodobnih dispanzerskih metod dela, preventivnih in zdravstvenovzgojnih programov ter zdravljenje in nege na domu. V letu 1987 bomo ustrezno opremili, funkcionalno usposobili in zagotovili pogoje za delovanje kirurškega bloka v Rakičanu;
— v osnovnem šolstvu bo dana prioriteta izvajanja zagotovljenega programa. Nadaljevali bomo z uvajanjem novega programa življenja in dela osnovne šole. Poseben poudarek bo dan posodabljanju vzgojnoizobraževalne tehnologije in kvaliteti izvajanja učnovzgojnega programa v osnovnem šolstvu. Oddelki podaljšanega bivanja in celodnevne osnovne šole bodo ostali v dosedanjem obsegu, kot tudi dodatni program izobraževalne skupnosti. Posebno pozornost bomo posvetili uvajanju novih programov in povečanju obsega izobraževanja na V. zahtevnostni stopnji;
—	na področju otroškega varstva bomo izvajali varstvo matere in novorojenčka, otrokom tistih družin, ki si same ne morejo zagotoviti socialne varnosti, pa bomo zagotavljali družbene pomoči. Skrajšano pripravo na šolo bomo obdržali v dosedanjem obsegu 350 ur, prav tako tudi naloge iz dopolnilnega programa skupnosti;
—	na področju socialnega skrbstva bo dana še naprej prednost preventivnemu in svetovalnemu delu še posebej za otroke in družino, starejše osebe ter telesno in duševno prizadete osebe. V okviru možnosti bomo morali izpeljati organizacijo sosedske pomoči na domu za ostarele in invalidne občane;
—	v kulturni dejavnosti bomo poskušali enakomerno razvijati vse dejavnosti in s tem omogočiti občanom čim večjo dostopnost kulturnih dobrin. Prioritetno bomo obravnavali predvsem programe, ki se uveljavljajo s kvaliteto v širšem nacionalnem prdstoru, zagotavljajo osnovne pogoje za izvajanje kulturnih programov, pospešujejo umetniško ustvarjalnost ter posebej varovanju kulturne in naravne dediščine;
—	- v telesnokulturni dejavnosti si bomo prizadevali ohraniti dosežen nivo na vseh področjih dejavnosti. Več pozornosti bomo namenili vzdrževanju obstoječih športnih objektov;
—	na področju raziskovalne dejavnosti bomo nadaljevali s sofinanciranjem raziskovalnih nalog širših družbenih interesov predvsem v zvezi z uporabo viška energije industrijskih procesov za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode, izkoriščanjem termalnih voda, industrijskih odpadnih snovi, ter varstvo okolja. Razvijali in popularizirali bomo tudi inventivno dejavnost in vzpodbujali dejavnost naravoslovnih krožkov na osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja.
4.7.	V skladu s politiko policentričnega razvoja občine bomo še naprej posploševali razvoj območij, ki v stopnji razvitosti močneje 'zaostajajo. Vloga krajevnih skupnosti se bo še nadalje krepila.
4.8.	Varovanje okolja, zemljišč in vseh dobrin splošnega družbenega pomena bo tudi v letu 1987 potekalo v skladu s politiko urejanja prostora opredeljeno v družbenem planu občine za obdobje 1986— 1990 ter v skladu z dolgoročnim planom občine.
Pristopilo se bo k saniranju stanja in odpravljanju vzrokov onesnaževanja pri prašičji farmi Nemščak, čistilni napravi v mestu M.Sobota, kafileriji Mesne industrije in pri TO Kremenčev pesek Puconci. Določiti bo treba odlagališče komunalnih odpadkov za mesto M. Sobota in odlagališče za nevarne snovi.
4.9.	Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo za boljšo varnost in samozaščito delovnih ljudi in občanov v okviru materialnih možnosti izvajali sistem usposabljanja ter krepili obrambne priprave družbe.
4.10.	Vse OZD in skupnosti so odgovorne za dosledno izvajanje resolucije in spremnih dokumentov s katerimi so podrobneje opredeljene naloge, aktivnosti in ukrepi. Izvršni svet bo tekoče spremljal izvajanje resolucijskih nalog in na osnovi poročil OZD ter skupnosti trimesečno poročal skupščini občine o uresničevanju resolucijskih določil.
5.	DOKUMENTI ZA IZVAJANJE RESOLUCIJE
Naloge, ukrepe in aktivnosti za izvajanje resolucijskih ciljev na posameznih področjih bodo podrobneje opredelili naslednji dokumenti:
Plani OZD, SIS in KS za leto 1987
Akcijski setveni program,
Bilanca zaposlovanja in kadrov za leto 1987
Določila resolucije SR Slovenije za leto 1987 o delitvi dohodka, osebnih dohodkov, skupne porabe in splošne porabe
Dogovor o splošni porabi občin v letu 1987
Odlok o proračunu občine za leto 1987
Akcijski program za . razreševanje problematike n.r področju usmerjenega izobraževanja in zaposlovanja v občini Murska Sobota.
Dogovor o pospeševanju raziskovalne in razvojne dejavnosti ter kadrovske prenove.
Akcijski program Izvršnega sveta SO M. Sobota za izvajanje resolucije občine Murska Sobota za leto 1987.
6.	PRILOGA
V prilogi resolucije so prikazaha investicijska v laguni.। po organizacijah združenega dela gospodarstva, SIS družbenih dejavnosti in SIS materialne proizvodnje v občini v letu 1987.
V tem delu so podani tudi podatki o obsegu kmetijske proizvod nje v občini v letu 1987.
A)	NAČRTOVANA INVESTICIJSKA VLAGANJA PO ORG ANI/M IJAH ZDRUŽENEGA DELA GOSPODARSTVA V L! TU NS	... ,
v 000 um
OZD
L Elektro Maribor
TOZD Elektro M. S.
2.	Tovarna dušika Ruše
TOZD Proizvodnja kremenčev. peska Puconci
3.	IMP Panonija TOZD Kmet, mehanizacija
4.	L1 Platana TOZD Lesna predelava
5.	, ZGEP Pomurski tisk TOZD Kartonaža
6.	ZGEP Pom. tisk TOZD Tiskarna
7.	ZGEP Pomurski tisk TOZD Eureco
8.	Tekstil TOZD Pletil. Prosenjakovci
9.	DO MURA
10.	RAŠICA TOZD Otr. pletenine Beltinka Beltinci
11.	1NTESTOZD Mlinop.
12.	DO Mesna industrija
13.	Tovarna mlečnega prahu
14.	KG Rakičan
Predračun-vrsta investicije	ska
vrednost
— male hidroelektrarne		KhlMK)
—	TP, DV in KB V	98.000
—	nizko napetosno omrežje	47.000
—	ostalo	31.000
—	ureditev fizičnega zuvaiov. TOZD z vratarnico	22 000
—	postavitev linije za embal. suhih peskov	30.000
—	postavitev 50 t tehtnice	27.000
—	izgrad. vzdrž. delavnic 1. faza	35.000
—	nabava opreme	995.^77
—	strojna oprema	8.000
—	nabava strojev	416.000
—	moderniz. strojne opreme	100.000
—	nabava strojne opr.	95.870
—	dograditev proizvod, prostor.	10.000
 —	nabava opreme	2*9.200
—	posodobitev tchn. opreme	1/00 000
	moderniz. opreme	i to opo
—	posodobitev opreme	68 • '!»<'
—	silosi za žitarice odku? prostorov od KG Rak k a	ihi.onn
—	prodajalna odkup ;• a	i *o.noo
.		gradnja avtopral, in	J	
	repromateriala	Sl. 5«6
—	rekonstr. prekajevalnic	UHoup
—	gradnja sklad, v Splitu (sovlaganje)	163.192
	vlaganje v trgov, mrežo	81.596
—	nabava računalniške opre me ter transport, vozil	269 266
—	sušilnica mleka	' 2o.tH>(»
—	gradbeni objekt	UMI.(100
—	nabava opreme	*8<U” io
	nakup zemlje 100 ha	100 (Mm
	melioracije 80 ha melioracije natn.^ ,a:. 300 ha kmet, muh mi/.k h.. hlevi za piprniu .-.g novogr. 2l0n s-, .• gospod e v obnova -j.m rek onsi ru' obnova .	s 6.OOP
KZ Panonka
4 - DELEGATSKI VESTNIK
	— rekonstruk. in posodob.	
	Centra za dodelavo semen v TOZD Semena	134.000
15. Agromerkur TOK Pe-utninar	— izgradnja 3. novih brojl. objektov v kooperaciji	75.000
16. Agromerkur TOZD Proiz-	— dokončanje rekonst. hladil-	160.000
vod. perut, mesa	nice — dokončanje rekonst. perut.	
	objekta v Salovcih	30.000
17. Veterinarska postaja	priprava dokument.'za izgradnjo V P	300.000
18. GLG TOZD Gozdar.	— gozdarska oprema	20.000 1
19. Graditelj Beltinci	— nadomest. dotrajane opreme	12.000
20. Cestno pod. Maribor TOZD	— gradnja bival, prost, v Li-	40.000 10.000
WC M. Sobota	povcih — odkup zemljiša na sedežu TOZD	
21. IMP Panonija TOZD Blisk	— izgradnja livarne z opr. (pogoj — prodaja prostorov na lendavski cesti)	310.000
22. Komuna Beltinci	— nabava str. opreme in transportnega vozila	10.200
23. Sobota TOZD Obrt	— nabava opreme	17.300
24. DO za PTT pr.	- VATC Mačkovci — prenos, sistem M. S.—Len-' dava — prenos, sistem M. S. G. Radg.	15.000 15.370 17.800
	- KATC 564 priklj.	60.000
25. CERTUS TOZD Avtobus.	— nabava opreme in avtobu-	
promet Murska Sobota	sov — avtobus, postaja Lendava	221.000
	II. del — avtob. postaja M. Sobota II. priprava — zaklonišče z drugimi prost.	10.000 3.000 10.000
26. Veletrgovina POTROŠNIK	— adaptacija prodajaln —Turopolje — Černelavci — Lipa — nabava opreme in transport. sredstev	10.000 15.000 25.000 60.000
27. Radenska TOZD Diana	— sanacija starega dela hotela — ured. letnaga vrta pri gostilni Central — tekoče investicije	35.000 20.000 11.000
28. Radenska TOZD Zvezda	— gradnja večnam. lokala na Lendavski	578.712
29. Radenska TOZD MT	— razširitev fizioterapije	600.000
30. Obrtno podj. Kroj	— nabava opreme	5.000
31. SOBOTA TOZD	— črpališče Krog	270.000
Komunala	— nabava vozil	70.000
32. Dimnikar Beltinci SKUPAJ	— nabava Opreme INVESTICIJE GOSPODAR- STVA	10.000 13.096.229
B)	NAČRTOVANA INVESTICIJSKA VLAGANJA V SIS DRUŽBENIH DE-
JAVNOSTI	*
— v 000 din
SIS	Vrsta investicije	Predračun, vrednost
1. Občinska izobr. sk.	—telovad. pri OŠ E. Kardelj Murska Sobota	850.000
	— OŠ Bakovci (pripr. za gr.) — sanac., dela na ostrešju OŠ	10.000
	17. okt. Beltinci	40.000
2. Občin, kult. skup.	— adaptacija OŠ Motvarjevci za pot. KUD	30.000
	— invest, dela PIŠK	7.000
	— adapt, v gradu M. Sobota	13.000
3. Skup, social, skrb.	III. faza Doma oskrb. Rakičan	480.000
SKUPAJ	INVESTICIJE VDRUŽB — DEJAV.	1,430.000
C) NAČRTOVANA INVESTICIJSKA VLAGANJA V SIS MATERIALNE		
PROIZVODNJE SIS	Vrsta investicije	— v 000 din Predračun.
1. SIS za komunalo	— glavni cevovod za vodov.	vrednost
	na relac. Črnske meje-Can-kova	490.000
	— gl. cevovod Moravci-Bogojina	150.000
2. SIS za ceste	— tehnič. dokument, lokacij, načrti, razne raziskave lokal. zajetij vode v občini, odškodnine za zemljišča itd.	50.000
	— moderniz. Beltinci-Renkov-	
	ci	85.000
	— Bakovci-Dokležovje-Melin-ci	114.000
	— Fikšinci-Rogašovci	140.000
	— Kramarovci-mejni prehod	
	A	42.000
	— Šalamenci-Pečarovci	80.000
	— most v Motvarjevcih	70.000
	— most čez Ledavo v Ganča-	
	nih	40.000
	— most v Krogu	30.000
3. Stanovanjska skup.	— 157 stanovanj v občini	2,123.056
SKUPAJ:	INVESTICIJE V MATERIAL-	
	NIH SIS	3,414.056
D) NAČRTOVANI OBSEG KMETIJSKE PROIZVODNJE V OBČINI V LE-		
TU 1987		
L OBSEG PROIZVODNJE V POLJEDELSTVU		
KG Rakičan	ha	ton
Pšenica — skupaj	1.036,45	5.698
— merkantilne	892,45	4.978
— semenska	144	720
Koruza — skupaj	1,783.17	
— za zrno	1.563,30	10.941
— za silažo	219,87	8.800
Sladkorna pesa	366,42	15.372
KZ PANONKA — Pšenica ind. kmet, proizv.	6.141	21.494
— tržno org. proiz.	2.973	8.473
— po SAS-u	3.700	10.400
— Koruza skupaj	9.800	
— za zrno	7.600	41.800
— za silažo	2.200	99.000
— Sladkorna pesa	650	27.300
II. SADJARSTVO		
KZ bo odkupila — višnje		250
— ribez		40
— sadike razi, vrste in sorte		150.000 kom
KG Rakičan		ton
— jabolka		48
— breskve		39
— hruške		 10
— grozdje		128
IIL ŽIVINOREJSKA PROIZVODNJA		
KG Rakičan		ton
Mlada pit. goveda		1.248
Prašiči		8.000
Mleko v litrih		282.000
Kz Panonka MGP		3.629
Krave		907
Teleta		496
Prašiči		2.500
Mleko v 000 1		31.300
Agromerkur		
Skupaj		9.600
Last, proizv.		3.810
Kooperacija		5.790
IH	
dopisniki so zabeležili
LIPA
POSLOVODJA
Dom bodo preuredili v čakalnico
V dejavnem gasilskem društvu Lipa, ki združuje tri desetine, so pri požarni preventivi dokaj »oboroženi«. Gasilsko društvo ima številno gasilsko opremo, pa tudi gasilsko vozilo jim prav pride. V središču vasi stoji majhen gasilski dom, ki je bil zgrajen leta 1934. Takšen kot je danes, ne služi več svojemu manenu, kajti gasilsko društvo ima nove prostore v zadružnem domu. V gasilskem društvu Lipa so sklenili, da doma ne bodo podrli, ampak ga bodo obnovili. Kar je v bližini avtobusno po-
stajališče, bodo dom namenili za čakalnico.
Jože Žerdin
Pločnik v Kranjčevi ulici v Lendavi je potreben popravila, saj se je na več mestih vdrl in predstavlja past za pešce, smo zapisali v našem lokalnem časniku v poletnih mesecih. No, taktar nam je pri sestavljanju prispevka Past za pešce nastala neljuba napaka. Zapisali smo, ali se bodo delavci gidosa odločili za popravilo? Na sedežu DO Gidos so nam povedali, da je cesta regionalna. Delavci Gidosa iz Lendave so voljni obnoviti pločnik, vendar je potrebno vso stvar prej urediti pri Komunalni skupnosti, lendavskem Viatorju in cestnem podjetju. Da pešci ne bi bili ogroženi, so delavci Gidosa pločnik zavarovali z lesenimi deskami. Se enkrat je potrebno poudariti, da je DO Gidos izvajalec vseh del v mestu Lendava le ob poprejšnjem na-r°čHu-	Jože Žerdin
Pregled gasilskih aparatov
Gasilsko društvo Kobilje je ob pomoči občinske gasilske zveze Lendava pripravilo pregled gasilnih aparatov v gospodinjstvu. Pregledali so okoli 60 aparatov. Komisija je to akcijo izkoristila tudi za izobraževanje, saj so gospodinje naučili ravnati z gasilnimi aparati. V gasilskem društvu menijo, da bodo takšne in podobne akcije pripravili tudi v prihodnje, zajele pa naj bi čim več krajanov.
K. Š.
Aktiven biološki krožek
Na srednješolskem centru tehniške in pedagoške usmeritve' imajo veliko interesnih dejavnosti. Med najbolj aktivne pa sodi biološki krožek. Pred nedavnim so pripravili zanimivo razstavo o gobah, drevesnih vrstah in grmičevju. Razstava je zbudila med učenci srednješolskega centra veliko zanimanja, pokazala pa je, da se s podobnimi oblikami delovanja učenci lahko veliko hitreje naučijo biologijo. Posebno pestra je bila razstava gob, kar je pomembno za vse, da bodo znali ločiti užitne od strupenih gob. Takšne poučne razstave bi lahko pripravili tudi v krajevnih skupnostih, posebej pa v osnovnih šolah-	Jožica Štotl
Tistega julijskega dne, ko se je to zgodilo, je sonce neusmiljeno pripekalo, le v trgovini Z. je bil res prijeten hlad. Zasenčena okna so delala skrivnosten mrak, ki je dajal notranjosti trgovine še prav posebno privlačen videz. V nos je udarjal prijeten vonj, zanj ne bi mogel reči, ali je od prave kave ali od drugih predmetov, ki polnijo številne police. Vem samo to, da mi vse to zelo ugaja. Včasih mi je bilo kar žal, da sem vsemu temu dodal še svojo navzočnost, ki je neredkokrat elek-trizirala ozračje v trgovini do največje napetosti...
Vstopil sem torej v trgovino in — kolikor se najbolj da — vljudno pozdravil. V mraku sem komaj ugledal poslovodjo, ki je sedel za prodajno mizo in se sklanjal nad nekimi papirji. Ker sem mislil, da me najbrž ni slišal, sem še enkrat ponovil pozdrav. Ne da bi pogledal, kdo si ga upa motiti pri važnem opravilu, je zagodrnjal: »Počakajte vendar malo, saj vidite, da seštevam!« Čeprav sem bil v svoji samoljubno-sti, ki jo je delala moja inšpektorska legitimacija, užaljen, sem se raje ugriznil v jezik, kakor da bi odkril eno izmed svojih slabih lastnosti. Razgledal sem se po trgovini in kar tako — mimogrede — odkril nekaj pomanjkljivosti. Med tem pa je poslovodja že končal s seštevanjem in me blagovolil vprašati, .kaj želim. Ko sem mu povedal, da sem inšpektor in da bi rad napravil »majčkeno« kontrolo, je onemel. Nato se mi je jel opravičevati:
»Oprostite mi, gospod ... tovariš'inšpektor! Če bi bil vedel, da ste inšpektor, vas ne bi pustil tako dolgo čakati ...« Ko je z mojega obraza razbral, da mi njegovo opravičilo ni po volji, se je brž popravil: »Veste, mislil sem, da je ena izmed tistih dolgočasnih in vsiljivih strank, ki bi bile rade postrežene, še preden prestopijo prag trgovine . . .«
Poslovodja, ki je stal pred mano, ni bil nič podoben tistemu, ki šeni ga spoznal pred nekaj minutami. Kako se more mož zrelih let tako ponižati? sem se v mislih vprašal. Drža njegove postave je bila hlapčevsko upognjena, njegov glas je zvenel nekam bolj mehko in priliznjeno, a oči so dobile proseč in jokajoč izraz. Sreča, da je med Slovenci malo takih ljudi, kajti sicer'bi bili pomehkužen narod, ki bi pred vsakim upogibal svoj hrbet...
Pretrgal sem ga v opravičevanju in ga prosil, naj mi je na razpolago. Najprej sem zahteval račune. Malo pomirjen, a še vedno v negotovosti pred tem, kar se bo
še zgodilo, je kakor lisica plesal okrog mene. »Kako pa, da pravo kavo prodajate po 2.000,— din za kg dražje?« sem ga pobaral.
Čelo se mu je orosilo. Iz žepa je potegnil robček in si ga omočil v lastnem znoju. Čez čas pa mu je obraz preletela odrešilna misel, kar sem uganil po skritem nasmešku, ki se je prikradel na njegov obraz. »Tovariš inšpektor, oprostite neljubi pomoti! Verjemite mi, da tega nisem storil namerno . *™Ali boste kozarček likerja?«
Naredil sem se, kakor da sem preslišal njegovo vprašanje. Skrivaj sem ga opazoval, kako je prežal na priložnost, da bi mi spet ponudil pijačo. V sebi je nabiral pogum, kajti ni vedel, ali se mi bo s ponudbo prikupil ali zameril...
»Ne zamerite mi, tovariš inšpektor! Ali boste kozarček likerja? Z njim vas seveda ne mislim podkupiti. Vzemite to kot izraz vljudnosti...« Ko sem jaz primerjal cene na računih s cenami na blagu, mi je mož pripovedoval, da je že slišal o meni in da
me zelo ceni. »Res je,« je dejal, »da ste strogi, toda kaj bi: služba je služba . . . Kam bi prišli, če ne bi bilo nobene kontrole ...«
Ko je ugotovil, da mu tisto z likerjem ni uspelo, se je jel pripravljati na novo ponudbo. Videl sem namreč, kako je poklical pomočnika in mu nekaj zašepetal na uho. Ta je vzel litrsko steklenico in zapustil trgovino. To je bilo ravno v trenutku, ko sem potegnil spet »ribo« iz vode ...
»Začimbe prodajate dražje od cene, ki je napisana na računu!« sem zadel v polno. Nekaj časa ni prišel k sebi, nato pa je izjecljal: »To ni namerno, tovariš inšpektor .. . Če hočem biti odkrit, vam moram priznati, da sem bil površen, ko sem blago označeval s cenami. Pozno je bilo, ko so ga pripeljali, nato pa sem ga še dolgo v noč označeval s cenami, da so mi' številke nazadnje že kar plesale pred očmi ...«
Pomočnik se je vrnil s polno steklenico. Poslovodja je natočil kozarec in mi z graciozno kretnjo roke ponudil, naj pijem. Odklonil sem pijačo in mu začel na-
števati še druge pomanjkljivosti, ki sem jih ugotovil.
Ko sem začel pisati zapisnik, je poskusil še na druge strune. Napravil je nesrečen obraz, ki, naj bi prodrl skozi jekleni oklep mojega srca ... V resnici sem zelo mehkega srca, toda to, kar sem doživel, se mi je gabilo. Malo je manjkalo, da nisem ob njegovih besedah izbruhnil. Prebral sem mu zapisnik in ga prosil, da ga podpiše. On je to storil s tresočo se roko.
Ko sem se poslovil od njega, me je prosil, naj ga nikar ne naznanim. Spremil me je do vrat in mi zaželel srečno pot. Ne da bi hotel prisluškovati, sem se moral ustaviti. Sklonil sem se, da si zavežem čevelj. To pa mi je ponudilo edinstveno priložnost, da sem slišal, kaj misli o meni človek, ki me »ceni« in ki me je iz »vljudnosti« hotel pogostiti z likerjem in vinom. Razločno sem namreč slišal, kako je izrekel grožnjo, ki je bila namenjena meni: »Prekleti smrkavec, se bova že nekje dobila ...«
Inšpektor
— REKORDI ...
...TUDI PRI KURJIH JAJCIH
Kot bi rekel Kmet: »Da bi jih bilo še več!« Jajc namreč, takšnih, kot je na tej fotografiji. Bilo je tako veliko, da smo v uredništvu morali uporabiti kar dve merili, da bi bili čim bolj prepričljivi. Gabriela Graf iz Radomerja nas je poklicala in obvestila o. rekordnem jajcu, ki ga je znesla njena kokoš. Tudi stehtali smo ga in tehtnica je pokazala celih 140 gramov (povprečje pri »navadnih« jajcih je med 50 in 70 gramov). Torej — rekord za rekordom. Seveda to jajce nikakor ni šlo v ponev ali lonec, ostalo bo kot trofejno. Ko smo povprašali o počutju rekordne nesnice, nismo mogli ugotoviti, ali je še na bolniškem dopustu. .
KAPITALNI KRAP
V gramozni jami v Bunčanih so, kot kaže, ribe zrasle do zavidljivih dolžin (in težin). Problem je le v tem, kako jih spraviti na breg. Pred nedavnim se je ribiču Jožetu Ostercu iz Veržeja 16 in pol kilogramski krap sicer dobro upiral, toda kljub temu se je znašel v rokah ribiča, ki je na plen seveda zelo ponosen.
Kilogramski korenček
Letošnja lepa jesen se je na pomurskih poljih že prevesila v drugo polovico. Pospravljajo pridelke. Da je narava včasih radodarna, priča naslednji posnetek. Sedemletnemu Bojanu iz Lipe je kilogramski korenček v roki delal kar precej preglavic.
J. Žerdin
Poklic preteklosti
Krošnjarjem so v okolici Radgone rekli »bozjaki«, ki so imeli na posebni polici, nosili so jo obešeno okoli vratu, razloženo razno drobno blago. Hodili so po vaseh in ponujali ljudem svojo robo. Ta poklic preteklosti je ponovno oživel z Rudijem Matjašičem, upokojenim cestarjem iz Očeslavec. Žal se je ta krošnjar pojavil le na letošnji paradi kmečkih običajev in navad med Kmetijsko-živilskim sejmom v G. Radgoni. L. K.
Humorist Primož
Tomaž Flisar je član kuda Ludvik Rogan s Tišine. Pred kratkim se je začel ukvarjati s humorjem, in to z uspehom. Nastopil je že v Borejcih, Tišini, Cankovi in M. Soboti ob dnevu KZ Panonka. Nekaj svojih humorističnih točk je posnel tudi na kasete. V nastopih predvsem omenja reko Muro, kmetijstvo, ceste, šport in turizem. Primož se bo po končani vojaščini še bolj poglobil v humor.
frku
Zanemarjen spomenik
Borčevske organizacije si prizadevajo prenašati tradicije NOV na mladino. Pri tem so v lendavski občini precej dejavni. Nad številnimi pomniki iz NOV so prevzele pokroviteljstvo osnovne šole, učenci pa skrbijo za njihovo okolico. V Genterovcih stoji sredi vasi zanemarjen pomnik s petokrako zvezdo. Tudi tega bi bilo potrebno primerno urediti.
J. Žerdin
Turistično-olepševalno društvo Križevci pri Ljutomeru se je sicer izkazalo s prireditvijo Kmečki bal 86, pozabilo pa na majhne neprijetne stvari, kakor je tabla na posnetku, ki že dolgo več ne služi svojemu na-menu-pa tudi v okras ni. bp
TURISTIČNO DRUŠTVO RADENCI
razpisuje
NATEČAJ ZA TURISTIČNE SPOMINKE
I.
Namen natečaja je spodbuditi čim več občanov za oblikovanje in izdelavo izdelkov domače in umetne obrti, ki bodo turistični spominki.
II.
Natečaja se lahko udeležijo oblikovalci in izdelovalci izdelkov domače in umetne obrtj.
III.
V natečaju se upoštevajo vsi izdelki, ki bodo poslani do razpisnega roka. Izdelki bodo ocenjeni na osnovi naslednjih kriterijev: 1. tradicionalni ali sodobni način oblikovanja
2.	izvirnost glede na tradicijo krajev v Pomurju
3.	oblikovna vrednost
4.	kakovost izdelka po načinu izdelave (ročno oz. strojno)
5.	skladnost izdelka (barve, material, oblika)
6.	vrednotenje izdelka kot prispevek k splošni kulturi (kulturna vrednost)
7.	ekonomska vrednost izdelka (ekonomski pomen in turizem)
8.	estetska in vzgojna vrednost izdelka za uporabnike in izdelovalce
Ob upoštevanju zgoraj navedenih kriterijev mora biti izdelek po tehnologiji primeren za organiziranje proizvodnje spominka in ga je mogoče oceniti za ustrezni tržno-turistični izdelek.
IV.
Po tem natečaju bodo podeljene naslednje nagrade:
1.	nagrada	20.000.—din
2.	nagrada	10.000,— din
3.	nagrada	5.000,— din
Udeleženci natečaja morajo dovoliti interesentom odkup na natečaju predločenih izdelkov, če se sami ne zanimajo za nadajnjo tržno usmerjeno izdelavo le-teh.
V.
Izdelke bo ocenila posebna strokovna komisija, ki jo imenuje Turistično društvo Radenci.
VI.
Natečaj traja do 31. 12. 1986.
VII.
Udeleženci natečaja morajo svoje izdelke predložiti do 31. 12. 1986 na naslov: Turistično društvo Radenci, 69252 Radenci.
Vlil.
Nagrajeni spominki oziroma izdelki so z nagrado odkupljeni. Izdelke, ki ne bodo nagrajeni, pa bomo vrnili izdelovalcem.
VESTNIK, 13. NOVEMBRA 1986
STRAN 15
^Tedenski koledar
PETEK, 14. november — Niko SOBOTA, 15. november — Polde NEDELJA, 16. november — Jerica
PONEDELJEK, 17. november — Betka
TOREK, 18. november — Roman
SREDA, 19. november — Izak
ČETRTEK, 20. november — Srečko
Prodam
»
MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Tomšičeva 8. M-FH ŠKODO 100 Š, letnik 1972, v dobrem stanju, prodam. Informacije v uredništvu Nepujsaga v Lendavi, telefon: 75 085. M-JP KRAVO, visoko brejo,, prodam. Kupšinci 62. M-5551
DVE ENOJNI LEŽIŠČI TURIST ugodno prodam. Vlaj, Murska Sobota, Cankarjeva 50. M-5552
BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Jože Budja, Puconci 25 a. M —5553 GENERATOR (agregat), nov, enofazni, 3.000 W, prodam. Alojz Žnidarič, Vučja vas 57, Križevci pri Ljutomeru. M-5555 AUDI 80, dobro ohranjen, gara-žiran, prodam. Murska Sobota, Miklošičeva 61. M-5556 OTROŠKI POSTELJICI fN OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK PRODAM. Helena Košar, M. Sobota, St. Rozmana 6. M-5558
KRAVO, staro štiri leta, visoko brejo, kontrola A, prodam. Gan-čani 149. M-5559
GOSTILNA HOTIZA vabi na pico
8
LESENO HIŠICO (5x3 m), krito z opeko, prodam. Telefon po 16. uri: 24 925. M-5562 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 15. M-5564 DVOKRILNO ZASTEKLJENO OKNO (133 x 133 cm) IN ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA (50 x 55), rabljeno, ugodno prodam. Murska Šobota, Alija Kardoša 3. M-5565
VINOGRAD, SADOVNJAK IN GOZD V BANFIJU 268 pri Štri-govi prodam. Informacije po telefonu: 041 576 478 (Zagreb). M-5567
BARVNI TELEVIZOR, ekran 37, z daljinskim upravljanjem, nov, in WALKMAN SONY, z zvočnikoma, prodam. Marušič, Radenci, Kidričevo naselje 6, telefon: (069) 73 452. M-5568 MLADO KRAVO prodam. Melinci 10. M-5569
DIANA 6, letnik 1977, naprodaj. Bokrači 12. M-5570
TRAKTOR STEYR, 18 KS, prodam. Horvat, Nemčavci 6. M-5571
HARMONIKO WELTMEI-STER, 72-basno, staro eno leto, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Jože Maje, Radenci, Kerenčičeva 4. M-5572
FIAT 128, letnik 1981, prevoženih 44.000 km, registrirano do novembra 1987, ugodno prodam. Ogled in informacije v Beltincih, Cankarjeva 26 ali po telefonu: 71 315. M-5573
KRAVO IN RENAULT 4 prodam. Črenšovci 133. M-5574 GLOBOK IN ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK, kolo in hojico prodam. Murska Sobota, Alija Kardoša 3. M-5566
GARAŽO V GARAŽNI HIŠI V MURSKI SOBOTI PRODAM. Šabjanič, Stara ulica 14. M-5544 MOTORNO KOLO JAWA 350, dobro ohranjeno, prodam. Le-merje 15 a, telefon: 72-587. M-5545
VW 1303 S, letnik 1972, prodam. Radenci, Trubarjeva 8, telefon: 73-184. M-5546
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušah Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Zunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave." Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.  Celoletna naročnina 4.500,—, polletna 2.250,— din; letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov; letna naročnina za delovne organizacije 6.000,— din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—00112—5049512. Cena posamezne številke je 120,— din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
DVOOSNO PRIKOLICO, 41, prekucno, staro dve leti, prodam. Bakovci, Mladinska 47. M-5579 BARVNI TELEVIZOR GORENJE, ekran 60, prodam. Štefan Forjan, Murska Sobota, Titova 15, telefon: 23 918. M-5581 GORILEC TISSEN UGODNO PRODAM. Murska Sobota, Razlagova 38, telefon: 23 619. M-5583
TRIDELNE TRHNOSTROJE-VE BRANE, klinaste, rabljene, prodam. Jože Klar, M. Sobota, Razlagova 2. M-5585
ZASTAVO 101 KOMFORT, letnik 1980, prodam. Branko Marinič, Paričjak 24. M-5586 KOSILNICO LAVERDA prodam. Ivan Kajdič, Lomanoše 2. GR-12766
MACESNOVE PLOHE (8, 5 in 3), prodam. Informacije v nedeljo, v večernih urah. Naslov v upravi lista. GR-12767
~ KOLINE!----------------
GOSTILNA SIJARTO, PUCONCI. vabi 14., 15. in 16. novembra NA DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO.
Za obisk se priporočajo!
TRAKTOR VLADIMIREC prodam. Belec, Lukavci 35, p. Križevci. IN-19330
SKOBELJNI STROJ, ročno bru-silko, stiskalnico za furniranje, krožno žago z vgrajenimi motorji prodam. Ogled vsako nedeljo od 12.—15. ure. Anton Megla, Dra-kovci 8. IN-19327
USNJEN PLAŠČ IN JAKNO št. 36 ter otroško zibelko prodam. Informacije po 20. uri: telefon 81 247. IN-19322
BARVNI TV SPREJEMNIK ORION, ekran 36 cm, se z garancijo in carinsko deklaracijo, prodam. Rus, Mota 25, p. Ljutomer, telefon: (069) 81 562. IN-19325 CISTERNO CREINA, 27001, naprodaj. Informacije: telefon 81 931 od 8.-9. ure. Ivan Krajnc, Mota 14. IN-I9323 NOVO SAMONAKLADALKO IN BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Informacije: Sečko, Murska Sobota, Lendavska 37 C. M-5533 TRAJNOŽARNO PEČ MAGMA 7 PRODAM. M. Sobota, Čopova 22. M-5534
ALFA ROMEO ALFA SUD 1500 TI s 5 prestavami, letnik 1982/konec, brezhiben, nujno prodam. Cena 3,3 M, telefon: 069 75-881 — Sobočan. M-5548 KUHINJSKE ELEMENTE IN ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK PRODAM. Murska Sobota, Miklošičeva 23. M-EG
FIAT 850 ŠPORT, letnik 1969, generalno obnovljen, prodam. Anton Gomboc, Vrtna 8/19 ali gasilski dom. M. Sobota. M-5602 TRAKTOR FERGUSON 35 prodam. Lipa 111. M-5603 PRALNI STROJ GORENJE, SUPERAVTOMAT 95-615, brezhiben, prodam. Plantan, M. Sobota, Alija Kardoša 6, telefon: 22-564. M-5605
LADA 1500, letnik 1980, obnovljena, ugodno naprodaj. Informacije in ogled vsak dan po 16. uri. Šeršen, Lendava, Mohorjeva 2. M-5609
TRAKTOR ZETOR 6711 v brezhibnem stanju, prodam. Franc Sedonja, Rakičan, Panonska 32. M-5535
MLADO KRAVO, brejo devet mesecev, ugodno prodam. Horvat, Petanjci 109. M-5536 PEČ NA TRDA GORIVA (KUPPERSBUSCH), prodam. Mladinska 29. M-5537
KRAVO PRODAM. Lutverci 39. M-5538
OSEBNI AVTO RENAULT 4 TL, letnik 1978, prodam. Franc Rigač, Jurij 125, p. Rogašovci,-M-5539
KRAVO PO IZBIRI PRODAM. Pečarovci 115. M-5576 TRAKTOR STEYR, 36 KS, sa-dilnik za krompir, pluge POSAVEC, brane BATUJE, škropilnico, 2001, in dvoosno prikolico, domače izdelave, prodam. Boro-vič, Lipa 68 a. M-5577
ZASTAVO 101, registrirano do julija 1987, prodam. Prosečka vas 3, telefon: 77-186. M-5591
ELEKTRONSKE ORGLE CASIO PT-20, velikosti 90 x 350 mm, z avtomatsko spremljavo ter možno priključitvijo na večji zvočnik, prodam za 100.000 ali menjam za COMMODORE 64 s kasetnikom in igralno palico z doplačilom. Gabor, Rinčetova Graba 10, Ljutomer. IN-19326 -ZASTAVO 101, letnik 1974, prodam. Informacije popoldne: Nada Vugrinec, Hrašenski Vrh 27, Radenci. M-5587
BARVNI TELEVIZOR, VW (hrošč), moped in zamrzovalno skrinjo prodam. Telefon: 21-742. M-5588
RADIATOR TRIKA 606, 40 členov, prodam. *Telefon zvečer: 23-932. M-5589
ZETOR, 25 KM, z dvema sedežema in kabino prodam. Jože Rožman, Radenci, Gubčeva cesta 29, telefon: 73-204. M-5590 ŠKODO 100, registrirano do junija 1987, ugodno prodam. Ben-kič, Gregorčičeva 20 a. M-5593 KRAVO, staro tri leta, prodam. Petanjci 114. M-5595
OSEBNI AVTOMOBIL LADA SL 1500 naprodaj. Vprašati: Murska Sobota, Prešernova 59, telefon 25-117. M-5596
HI-FI TECHNICS IN PRENOSNI TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Miran, Murska Sobota, Trstenjakova 11, telefon: 22-270. M-5597
JABOLKA ZA OZIMNICO (nad 20 kg), prodajam. Telefon: 22-079. M-5598
126 P, letnik 1980, prodam. Štefan Temlin, Križevci 148 v Prekm. M-5599
DVE BREJI KRAVI PRODAM. Melinci 173. M-5541
KRAVO S TELETOM PRODAM. Štefan Novak, Boreča 15. M-5549
KOMBI IMV prodam. Franc Husar, Bakovci, Ribiška 6. M-5600
VINOGRAD V LENDAVSKIH GORICAH, v bližini kapelice (šipon in rizling), velik 25,69 a in 17.86 a travnate površine, ter klet do prve plošče prodam. Informacije popoldne po telefonu: 23-795. M-5607
FORD TAUNUS 1300 L, letnik 1975, prodam. Jožef Nemec, Ve-česlavci 38. M-5610
ŠTEDILNIK S PEČICO, skoraj nov, poceni prodam. Alojz Kovač, Murska Sobota, Mojstrska l.M-5611
PSICO, nemško ovčarko, staro sedem mesecev, poceni prodam. Alojz Kovač, M. Sobota, Mojstrska 1. M-5612
STEYR 18 s kašo in kabino ugodno prodam. Jože Titan, Kupšinci 10, telefon: 24-183. M-5613
ŠKODO, letnik 1974, registrirano do marca 1978, ugodno prodam. Franc Fujs, Prosečka vas 49. M-5614
TRAJNOŽARNO PEČ MA-GNOCHROM UGODNO PRODAM. Informacije popoldne po telefonu: 74-778. M-,5616 TRAKTOR IMT 560 PRODAM. Jože Škodnik, Gornji Slaveči 116. M-5617
MLADIČE — ZLATE FAZANE, prodam. Gančani 57. M-5618 .
DROBNI KROMPIR UGODNO PRODAM. Lipovci 90, telefon: 71-012. M-5619
OSEBNI AVOMOBIL ZASTAVA 128 NAPRODAJ. Informacije po telefonu: 21-503 ali Naselje Veljka Vlahoviča 6. M-MM LADO, motor, koš in sklopka generalno popravljeni, registrirano do okrobra 1987, prodam najboljšemu ponudniku. Aleksander Kozar, Cvetkova 40. M-MM NOVO OZVOČENJE SOLTON, 8-kanalno, z 200 W glavo in 2 x 150 W stebroma na stojalih, troblje RCF 2 x 150 W, končno stopnjo 2 x 400 W, bas ojačevalec acoustic mod. 126 combo 125 Wm bas skrinje altec 2 x z zvočnikoma EV PRO LINE, 400 W, končno stopnjo OC 700 (2 x 350 W) in reflektor, 1500 W prodam. Štefan Olaj, telefon od 18. do 20. ure: (069> 26-553. M-5413
CX KARAVAN 2000, letnik 1978, prodam. Telefon: 73-522. M-5433
VAUXHAL VIVO, letnik 1973, ohranjeno, prodam. Murska Sobota, Miklošičeva 89, telefon: 069 22-833. M-5450
POSESTVO, 4,5 ha, v Trdkovi 33 (tudi po parcelah), naprodaj. Vse informacije pri Šfefanu Langu, Trdkova 79. M-5456
'AVTO WARTBURG, v dobrem stanju, in rezervne dele prodam. Ignac Kolosovski, Precetinci 27, 69243 Bučkovci. M-5620 MLATILNICO HOFERSC-HRANZ prodam. Anton Klemenčič, Bučkovci 34, telefon: 82-000. IN-19341
HLADILNIK GORENJE, malo rabljen, prodam za 40.000 din. Stanko Srša, Banovci 1, p. Veržej. IN-19334
ZASTAVO 101, letnik 1984, prodam. Informacije po telefonu: 71-402. IN-19333
VW KOMBI, TRANSPORTER FURGON prodam. Informacije: telefon 82-523. IN-19335 CISTERNO CREINA 2200 prodam. Joše Šoštarič, Lukavci II, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19337
TRI KOZE PRODAM. Razlagova 2 a, Ljutomer. IN-19338 .
TRAKTOR STEYR 28 in ZASTAVO 101, letnik 1976 ter peč central 23, novo, prodam. Slavko Lopuh, Mota 65 a, p. Veržej. 1N-19339
OPEL KADET PRODAM. Prešernova 26 a, Ljutomer. IN-19340
ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do avgusta 1987 in drobilec za koruzo prodam. Telefon: 25-547. M-5621
WARTBURG, registrirani do julija 1987, ugodno prodam. Murska Sobota, Lendavska 17 c, stanovanje 78, 5. nadstropje. M-5622
TROSED PRODAM. Nada Franko, Lendavska 45, M. Sobota, telefon: 25-048. M-5623 POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Murska Sobota, Lendavska 26. M-5625
GOLF PRODAM. Naslov v upravi lista. M-5626
OSEBNI AVTO OPEL REKORD 1700 prodam. Rakičan, Prešernova 3. M-5627
PEČ NA OLJE POCENI PRODAM. Gornja Radgona, Vrečo-va 2, telefon: 74-195. M-5628 BARVNI TELEVIZOR PRODAM. Bakovci, Vrtna 11. M-5629
KOTEL ZA ŽGANJEKUHO z dvema cevema prodam. Alojz Ficko, Vidonci 107. M-5630 ZASTAVO 750 IN GOLF PRODAM. Mihael Sabotin, Bratonci 126. M-5631
OTROŠKO STAJICO IN ŽELEZNO OGRAJO ZA BALKON TER OMARICO ZA ČEVLJE prodam. Murska Sobota, Mladinska 10. M-5632
TELICO BREJO v devetem mesecu, prodam. Ana Magdič, Ren-kovci 153. M-5634
FIAT 126 P prodam. Urarstvo, Titova 37. M-5636
TRAKTOR IMT 533 s kompresorjem in kabino prodam. Vane-ča 14. M-5637
SPAČEK, letnik 1975, ugodno prodam. Velika Polana 133. M-5639
BREJO KRAVO PRODAM. Gančani 42. M-5641
MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Trubarjeva 63. M-5642 CISTERNO, 2200 1, prodam ali ’ zamenjam za večjo. Rankovci 15, p. Tišina. M-5644
OMARE ZA OTROŠKO SOBO PRODAM. 14. divizije 70, Murska Sobota, tel. 23-803.
kupim
STANOVANJSKO HIŠO, lahko tudi potrebna popravila, z nekaj zemlje, ali gradbeno parcelo, v okolici Moravskih Toplic, kupim. Ladislav Pal, Hotel Termal, Moravske Toplice (soba 235). M-5543
CISTERNO CREINA, 17001, dobro ohranjeno kupim. Naslov v upravi lista. M-5635
sobe
OPREMLJENO SOBO V MURSKI SOBOTI oddam. Telefon: 23 452. M-5582
NUJNO! Mlada družina z majhnim otrokom vzame v najem garsonjero ali enosobno stanovanje v Ljutomeru. Naslov v upravi lista. IN-19321
ENOSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE, ogrevano, nujno iščem. Telefon: 77 053. M-5601
GARSONJERO ALI MANJŠE STANOVANJE V MURSKI SO-
BOTI ALI OKOLICI VZAMEM V NAJEM. Naslov v upravi lista. M-5557
OPREMLJENO ALI NEOPREMLJENO SOBO V MURSKI SOBOTI IŠČEM. Naslov v upravi lista. M-5646
zaposlitve.
DVE N VTAKARICI ali pomožni delavki zaposlim v ljutomerski občini. Osebni dohodek od 80.000 do 100.000 din. Naslov v upravi lista. M-5542 NATAKARICO ZAPOSLIM. Stanovanje in hrana v hiši. Plača po dogovoru. Aleksander Šebja-nič, Jurišnega bataljona 1, Žiri, telefon: 064 69 916. M-5594
razno
ZEMLJO (1,25 ha) DAM V NAJEM. Telico, brejo pet mesecev, prodam. Orehovski Vrh 28. GR-12764 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala o zaključnem izpitu Centra poklicnih šol M. Sobota, poklicne kovinarske in avtomehanske smeri, št. 2147, izdano v letu 1979. Marjan Roškar, Banovci 13 c, p. Veržej. M-5560 IZGUBLJENO!
V neznano se je iz Kuzme zatekel nemški ovčar, star šest let. Informacije o psu ali če ga ima kdo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega najdražjega
Jožefa Lonca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu Varstroj, govorniku KS za poslovilne besede in duhovniku za pogrebni obred. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju iz ZD Lendava.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Marika z družino in sin Jože
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
ZAHVALA
Ivana Antolina
iz Ivanec se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izražena sožalja in vsem, ki ste ga 7. novembra v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala osebju internega oddelka splošne bolnišnice v M. Soboti za pomoč, ki so mu jo dajali med njegovo boleznijo. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi in govorniku za poslovilne besede.
VSI NJEGOVI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra
Terezija Sampt roj. Hendler iz Kuzme
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali vence ih cvetje ter jo pospremili na zadnji poti. Zahvala duhovniku in pevcem za odpete žalostinke ter govorniku za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mož Franc, sin Franc, hčerke Marija, Frida, Angela in Erika z družinami, brat in sestri
privezanega sporočite za nagrado po telefonu 78 211 ali v gostilno Sankovič. Kuzma 26. M-5561 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala Centra poklicnih šol M. Sobota, strojnoključavničarske smeri, izdano leta 1973. Marjan Pučko, Žerovinci 35, Ivanjkovci. M-5575
GOSPODINJE!
Če »zam skrinja rosi, toči ali ledeni, pokličite servis 062 774 806. Popravilo opravimo na vašem domu. Miran Žlahtič, Ptuj, Zagrebška 54. M-OP PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala za 3. letnik in zaključnega spričevala Centra poklicnih šol M. Sobota, kovinarske smeri, izdano leta 1965. Jože Gregor, M. Sobota, Juša Kramarja 9. M-5547
MLADINSKE ORGANIZACIJE POZOR! Poceni vrtim disco glasbo z vrhunsko tehniko. Popravljam vse vrste zvočnikov in izdelujem razne elektronske hobi« sklope. Informacije: Setronic, Radenci, p. p. 24, 69252 Radenci. M-OP
Gospodinje pozori
Odločili smo se, da bomo v vaših krajih popravljali vse tipe hladilnikov in zamrzovalnikov na vašem domu, izoliramo tudi zamrzovalnike. Se priporoča: SERVIS HLADILNE TEHNIKE BORIS SEDLAŠEK, Ptuj, Zagrebška 17, telefon: 062 771 853.
M-MM
STRAN 18
VESTNIK, 13. NOVEMBRA 1988
Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZMINNLk
V 72. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož in oče '
Štefan Majcen
z Melince
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sodelavcem GIO Lipovci, Potrošnika, Mure in Vodne skupnosti za darovane vence.
Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Melinci, 24. 10. 1986
Žalujoči: žena Marija in otroci z družinami
ZAHVALA
23. oktobra nas je v 85. letu zapustila draga stara mama
Marija Horvat
iz Rakičana
Iskrena hvala dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so mi v težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje in vence ter drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, govorniku KS Rakičan in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: vnuk Janez in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata
Jožeta Nemca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ali darovali v druge humane namene, nam pa izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo med. osebju torakalnega oddelka v Mariboru, predvsem profesorju Vrečarju ih sestri Sonji za vso pomoč med njegovo hudo boleznijo.
Iskrena hvala č. g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede, DO Potrošnik, posebej hvala kolektivu otroškega dispanzerja, ki nam je v hudih trenutkih stal ob strani in nam pomagal.
K
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebe ljubi mož, oče in stari oče ni, da bi skupaj še bili

ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je 1. novembra za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Štefan
iz Satahovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala sorodnikom in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, hvala govorniku KS in društvu upokojencev.
Žalujoči: žena Apolonija, hčerka Kristina z možem Štefanom, ter vnuka Simona in Darko, brata Alojz in Ivan ter sestra Marija z družinami

ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice
Marije Hozjan
s Hotize
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, botrini, sosedom in vsem, ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo kolektivu podjetja Primat Lendava in vsem, ki so ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred in poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Jožef Lazar
iz Dankovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu OŠ Puconci ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ali v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje.
Zahvala duhovniku, pevcem in govorniku KS.
Žalujoči: žena Zlatica, sinova Štefan in Janez z družinama ter drugo sorodstvo
Za vsa čustva, ljubezen in delo, ki si ga razdajal za nas, je zlat; neizbrisen spomin, da te bomo v naših srcih in delu v vsem posnemali in ostali vedno tvoji.
V SPOMIN
Antonu Sapaču
iz Topolovec
Globoko boleč je spomin na 10. november, ko sta minili dve leti bridke žalosti, bolečine in praznine, odkar nas je mnogo prerano zapustil z neizprosno boleznijo naš najdražji, nikoli pozabljeni mož, oče in stari ata.
Svečke in cvetje so dokaz, da te imamo še vedno radi.
Z ŽALOSTJO OSTAJA ŽENA GIZELA Z OTROKI
ZAHVALA
Jože Štefanec šofer v pokoju
V 82. letu življenja je dotrpel naš dedek
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju Doma oskrbovancev v Rakičanu, zdravstvenemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice, č. g. duhovniku za skrbno organiziran pogreb in pevcem za odpete žalostinke.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Nismo dovolili, da bi te izgubili, ali usoda rekla je tako, da to, kar najbolj ljubiš za vedno je odšlo.
V SPOMIN
15. novembra bo minilo 5 let, polnih žalosti, odkar nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Aladar Šebjanič
iz G. Petrovec
Prisrčna hvala vsem, ki se spominjate in obiskujete njegov grob.
Žalujoči: žena Emilija ter hčerki Majda in Ibolka z družinama
ZAHVALA
V 53. letu starosti nas je nepričakovano nenadoma zapustila draga žena
Jolanka Časar
iz Mačkovec
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali. Posebna zahvala duhovniku in pevcem za pogrebni obred, govornikom za poslovilne besede, sodelavkam iz kolektiva Mura, kolektivu Proizvodnje kremenčevega peska Puconci za darovano pomoč, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje.
Žalujoči: mož Franc in drugo sorodstvo
Ljubezen, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 80. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in sestra
Neža Farič
roj. Štertak iz Vidonec
Ob težki izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavnici KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Vidonci, 27. oktobra 1986
Žalujoči: snaha Frida, vnukinji Danica in Jožica, vnuk Milan, hčerke Marija, Angelca in Gustika z družinami, sinova Tone in Franci z družinama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Koloman Jošar
V 73. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
iz Martjanec
Smrt rešila te je bolečin, iztrgala iz naše te sredine, v naših srcih zapustila bolečine.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ali darovali v dobrodelne namene, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Zahvala g. duhovniku Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala ter predstavniku KS Martjanci tov. Vladu Ullnu za slovo ob odprtem grobu. Posebna zahvala zdravniškemu osebju ambulante v Martjancih.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marjeta, hčerka Erika z možem Štefanom, vnuka Majda in Pištek, sestre z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Kare! Brunec
krojač v pokoju iz Dokležovja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, kolektivu KZ Ljutomer—Križevci ter vsem, ki ste našega dragega očeta pospremili na njegovi zadnji poti, darovali ~ vence, cvetje in za sv.*maše, nam pa izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilskim društvom in govornikoma za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Dokležovje, Veržej
Žalujoči: otroci z družinami, vnuki, pravnuki, brat in sestra ter
*drugo sorodstvo
•- :	13. NOY  YJ5Y;
STRAN J g-
v besedi in sliki
S PRVE SEJE SKUPŠČINE SKUPNOSTI POMURSKIH OBČIN
Premog naj dobavlja Univerzal
Predstavniki pomurskih občin so na seji, ki je bila v petek v Lendavi, obravnavali vrsto vprašanj, ki so bolj ali manj skupnega pomena za vse pomurske družbenopolitične skupnosti. Še prav posebej so poudarili problem oskrbe s premogom. Pomurska gospodinjstva ga potrebujejo letno 89 tisoč 650 ton (Gornja Radgona 12 100 ton, Lendava 17 500, Ljutomer 20 000, Murska Sobota 40 000), do začetka septembra pa je bilo dobavljenih 40 tisoč 696 ton premoga, kar je v povprečju le nekaj več kot 45 odstotkov. Najmanj od naročenih količin sta prejeli soboška in ljutomerska občina. V zadnjih dveh mesecih je bilo dostavljenih v Pomurje še nekaj tisoč ton premoga, vendar vse letošnje dobave predstavljajo komaj dobro polovico potreb. Medtem ko velenjski rudnik dobavlja premog, kot je dogovorjeno, pa rudniki iz Bosne svojih obveznosti ne izpolnjujejo, čeprav so naše trgovske organizacije vanje vlagale precejšnja sredstva. Povsem zanesljiva dobava premoga bo iz rudnika v Lendavi. Prihodnje leto bodo predvidoma v okviru raziskovalnih del izkopali 10 tisoč ton premoga, ko pa bo usposobljen za redni izkop, bo dajal letno od 200 tisoč do milijon ton premoga. Predstavniki pomurskih občin (predsedniki skupščin in izvršnih svetov ter drugi) so soglasno podprli predlog trgovskega podjetja Univerzal Lendava, da postane grosist oziroma glavni dobavitelj premoga iz rudnika v Lendavi. Seveda pa bo najbrž bil težak boj, saj si to pravico lasti še neka druga organizacija zunaj Pomurja.
Slovenski mediji med štajerskimi Slovenci
Na seji so obravnavali tudi razmere v pomurskih krajevnih skupnostih. Teh je skupaj 82, od tega 42 v soboški, 18 v lendavski, 12 v ljutomerski in 10 v radgonski občini. Krajevne skupnosti so zelo različne, tako po razsežnosti, številu prebivalstva in naselij, po komunalni opremljenosti, socialni sestavi prebivalstva, ekonomski moči itd. Po številu prebivalcev je največja krajevna skupnost Tišina (3'439 prebivalcev), najmanjša pa Hodoš (495 prebivalcev), po številu naselij pa je najobsežnejša Videm ob Ščavnici (27 vasi).
Vse krajevne skupnosti imajo samoprispevke, nekaj denarja dobivajo od interesnih skupnosti (od komunalne na primer) in občinskih proračunov, pomemben vir pa je tudi denar, ki ga dobivajo od organizacij združenega dela. Nekatere imajo še druge vire (na primer [ od urbarialnih gozdov).
! Na seji skupščine skupnosti pomurskih občin so ugodno ocenili učinkovitost krajevnih skupnosti, vendar je še vrsta področij, kjer bi se morale bolj uveljaviti. Ta so, na primer, povezovanje z organizacijami združenega dela in interesnimi skupnostmi, potem v medsebojnem sodelovanju, ki bi bilo boljše, ko bi delovale skupnosti krajevnih skupnosti; morda tudi v organiziranju finančne službe (knjigovodstvo krajevnih skupnosti). Strinjali so se tudi, da se vse bolj približuje čas, ko bo treba določena dela v krajevnih skupnostih opra-
JOJ, KAM BI DEL
... tja, kjer smo vzeli, nikakor ne, vsaj ko govorimo o osrednjem odlagališču za smeti v Ljutomeru. Sedanje odlagališče je najmanj primerno, saj je stisnjeno med ljutomersko pokopališče, obrtno območje in delovno organizacijo Ljutomerčan. V pripravah na novo odlagališče je potrebno pojasniti, da gre le za začasno, saj se v Pomurju pripravlja osrednje odlagališče. V mestu Ljutomer se letno zbere 12.530 kubičnih metrov komunalnih odpadkov, ki jih je potrebno nekje odložiti. V iskanje najprimernejšega kraja se je vključil tudi soboški Zavod za ekonomiko in urbanizem in pripravil predlog novega odlagališča. Pri iskanju so imeli precej težav, saj pri nas ni ustreznih normativov, ki bi opredeljevali, kakšna so merila ustreznosti odlagališča.
Našli so 19 možnih odlagališč, končno pa so ostala v ožjem iz-
OTVORITEV DIRKALIŠČA
DIRKA V MOTO KROSU DO 125 CCM
JANZEV VRH
NEDELJA, 16. 11. 1986 OB 13. URI
vljati poklicno, pa bodo morale o poklicnem tajniku razmišljati še tiste KS, ki ga nimajo (zlasti v lendavski občini).
Delegati pomurskih občin pa so bili v petek v Lendavi seznanjeni tudi z uresničevanjem usmeritev v zvezi z namensko rabo prostora. Nekaj dosežkov je že, še več pa je treba narediti! Določene probleme je treba rešiti skupno, na primer odlagališče za nevarne snovi, potem načrtovati dolgoročni razvoj krajev ob Muri (zlasti zaradi elektrarn), pridobivanje novih kmetijskih površin ... Pri slednjem menda zaostajamo, kot vzrok pa omenjajo »preveč« demokratično razpravo pri nastajanju ureditvenih načrtov. Sicer pa je še vrsta drugih področij, kjer smo Pomurci žal zapostavljeni, na primer pri izkoriščanju naravnih bogastev. •
Usklajevanje stališč za določeno politiko (področij je kar precej) v okviru skupnosti pomurskih občin je potrebno, saj je Pomurje zaokroženo zemljepisno območje, v katerem naj ne bi bilo večjih odstopanj. S tem pa ni rečeno, da se predstavniki vselej poenotijo že na prvem sestanku. Na zadnjem ni bil sprejet dogovor o kriterijih za financiranje medobčinskih organizacij, skupnosti in organov (sodišča, inšpekcije, pokrajinski odbor in štab TO, informativna dejavnost).
Š. Sobočan
boru štiri. Glede na transportne stroške je najprimernejše v Ra-domerju oz. okolici. Je 300 metrov od naselja in ima dovoz, kar je nujno potrebno, in v bodisi posekanem ali redkem gozdu na terenu, kjer so izrazite naravne
Enakovredna primerjava z rojaki na avstrijskem Koroškem, v Porabju na Madžarskem in v Italiji resda ni mogoča, vseeno pa je vredno spomniti, da so tudi med Slovenci na avstrijskem Štajerskem razširjene slovenske revije, časopisi in knjige. Tako imajo recimo nekatere knjigarne v Lipnici in Radgoni naročeno Pratiko
Da se ne bi ponovila lanska, za divjad katastrofalna zima, bodo letos poskrbeli člani lovskih družin. Med tem ko je pripravljanje in kasneje zalaganje krmišč za malo divjad, zlasti poljsko perjad, nekaj samo po sebi umevnega, krmišč za srnjad doslej ni bilo dovolj. Lovci soboške lovske družine so se odločili za tipske kozolce, v katerih bo dovolj sena in zrnja čez vso zimo. Na sliki je skupina lovcev iz sektorja Lipovci—Gančani pri postavljanju krmnega kozolca.
Foto: J. Šabjan
Pred gostovanjem v Szombathelyu
Od Halicanuma do danes
Porabci so predlani s svojim nastopom v Cankarjevem domu >osvojili< Ljubljano; zdaj se na podoben >pohod< v Szombathe-ly, središče madžarske Železne županije, odpravljajo kulturna društva oziroma skupine z narodnostno mešanih območij lendavske in soboške občine. Povabila sta jih železnožjupanijski svet in odbor Domovinske ljudske fronte Železne županije.
Gostovanje madžarskih kulturnih skupin iz Slovenije bo trajalo kar tri dni. Že jutri (14. novembra) se bodo na eni od szom-bathelyskih osnovnih šol predstavile otroške kulturne skupine, isti dan bodo pripravili tudi srečanje madžarskih (narodnostnih) pisateljev in pesnikov iz Slovenije, zatem pa bodo organizirali še pogovor o položaju in življenju pripadnikov madžarske narodnosti v Sloveniji. V soboto dopoldne bodo podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju med oddelkom za kulturo izvršnega odbora mestnega sveta Železne županije in samoupravno interesno skupnostjo za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti v Pomurju. Zve-
depresije. Celotno območje meri sicer samo 5 hektarov, vendar pa je to zadosti za skoraj 30 let. Omenjeni predlog so na ljutomerskem izvršnem svetu podprli, o zelo potrebnem odlagališču pa
bo še javna razprava.
D. L.
Mohorjeve družbe, posamezniki v okrajih oz. občinah Deutsc-hlandsberg, Lipnica in Radgona pa verska tednika Nedelja in Naša luč. Koroških tednikov Slovenski vestnik in Naš tednik tod skorajda ne poznajo, podobno drži za revije in časopise, ki izhajajo pri nas. Vseeno pa odprta meja in številne sorodstvene, pri
čer je na programu osrednji del gostovanja, in sicer bodo najprej odprli likovno razstavo in razstavo narodnostnih knjig iz Slovenije, zatem pa se bo začela prireditev z naslovom UZENET— SPOROČILO.
»Naš namen je, da se predstavimo kot celota, torej ne kot posamezne skupine, temveč s celovitim programom, v katerem se bodo točke prepletale. Predstavili se bomo z ljudskimi plesi, pesmimi in glasbo ter recitacijami.
Mladi bodo najprej zaplesali in zapeli nove pesmi, potem se bo-
VRHUNSKO ZDRAVSTVO
TUDI
ZA POMURCE
Prejšnji teden je v zdravstvenem domu v Murski Soboti in Ljutomeru gostovala medicinska ekipa z Zavoda za rehabilitacijo invalidov iz Ljubljane, kjer so opravljali sistematske preglede za paraplegike.
Ta obisk ima poseben pomen zato, ker pomeni začetek novega odnosa kake republiške klinične ustanove do bolnikov. Tako dispanzersko delo pomeni odpiranje vrhunske klinične ustanove, poznavanje razmer na terenu in zbliževanje z bolniki, ki je še posebno pomembno za pomurskega človeka in bolnika, ki mu je taka klinično zdraviliška obravnava v teh, po znanju in delu vrhunskih ustanovah mnogokrat nedostopna.
Doktor Rado Turk in drugi člani skupine so pregledali pomurske paraplegike, člane društva Zveze paraplegikov Slovenije. S to obliko dela bodo še nadaljevali po drugih krajih Slovenije in čez leto dni spet prišli v Pomurje.
Majda Horvat
Lendavčani
zmagovalci
Vsako leto v okviru sestavljene organizacije združenega dela Ine pripravljajo športna srečanja delavcev tega velikega delovnega kolektiva. Igre delavcev športnikov petih delovnih organizacij Ina Nafte Zagreb so tokrat prinesle največ uspeha delavcem-športni-kom Ina-Nafte Lendava, ki so zavzeli prvo mesto pred rafinerijama Sisak in Reka. Športniki Ina-Nafte Lendava so bili najboljši v keglanju, streljanju, malem nogometu in pikadu. Iniada, kakor imenujejo te delavske športne igre, je vsako leto v drugem kraju in vedno bolj množična.
Jani D.
jateljske in družinske vezi, spletene v obmejnem pasu, omogočajo tudi na tem območju živahen pretok informacij. Navsezadnje tudi dejstvo, da naši rojaki na avstrijskem Štajerskem — kot smo se lahko že večkrat prepričali, ko smo bili med njimi — spremljajo naš radijski in televizijski spored, veliko pove, g ž.
LJUTOMER
V pripravi odlok o tržnem redu
Z otvoritvijo nove tržnice v središču Ljutomera se je pojavil problem reda in dela te nove pridobitve. Prav zaradi tega so pripravili osnutek odloka o tržnem redu, ki bo zajemal vsa potrebna področja. Že v osnutku so nastale prve pripombe (o njem je med drugim razpravljal tudi Ijutomer-ki izvršni svet), nanašajo pa se na delovni čas — v odloku piše, da naj bi bila tržnica odprta od 6. do 15. ure oz. od 7. do 13. ure (pozimi), ob nedeljah in praznikih pa naj bi bila zaprta. Že samo na to malenkost je bilo precej pripomb, saj tržnica ni trgovina, najbolj pa je obiskana prav v soboto in nedeljo. Nekateri so menili, da je odlok preobsežen in prepodroben, a dokončno obliko bo verjetno dala javna razprava. Sicer pa je resnično po-
treben.
D. L.
do vprašali o svoji preteklosti, svojem izročilu; predstavili se bodo s pesmimi od Halicanuma do današnjih dni,« nam je pred gostovanjem med drugim povedal režiser prireditve Rajko Stupar. Dodajmo še, da bo na Madžarsko odpotovalo blizu 300 nastopajočih in gostov iz lendavske in soboške občine ter predstavnikov širše družbenopolitične skupnosti in da bodo gostitelji tretji dan organizirali izlet v nekatere znane kraje v Železni žu-
paniji.
Jože Graj
GREMO NA PIVO ALIŠOR?
V največji porabski vasi Gornjem Seniku, ki šteje nekaj manj kot tisoč prebivalcev, sta dve trgovini in tudi dve gostilni. Prva je skoraj na začetku naselja, pri Čabajevem mlinu, druga pa bolj proti koncu, pri cerkvi in nedaleč od šole, v katero smo ondan zavili tudi mi. Pravijo ji tudi Ciferjeva gostilna.
Lokal je sicer v družbeni lasti, v njem pa dela Laci Čabaj z ženo.
b-
»Tu je že zelo dolgo gostilna. Imel jo je že moj dedek, ki se je pisal Cifer, zato še danes ljudje pravijo naši gostilni Ci-ferjeva, nam je najprej pojasnil Laci. Zanimalo nas je tudi, od kod prihajajo gostje, kaj jim ponujajo .. .
»Večinoma se zbirajo tu seveda Gornjeseničani, torej domačini, med gosti pa so večkrat tudi delavci, ki dograjujejo šolo, vrtec ali delajo v našem kraju kaj drugega. Ponujamo jim vse vrste pijač in jedil po naročilu, sicer pa imamo skoraj vedno sendviče in konzerve.«
— Kdaj pa je največ gostov?
»Največ jih pride ob sobotah, nedeljah in praznikih, še zlasti pa tedaj, ko imamo veselico, muziko. Včasih igra tudi
ti a


RAZSTAVA O AVGUSTU PAVLU V BUDIMPEŠTI - Te dni je v budimpeštanski knjižnici Gorki na ogled razstava o življenju in delu slovensko-madžarskega znanstvenika, pesnika in prevajalca, rojenega na Cankovi, dr. Avgusta Pavla. Pred tem so jo imeli priložnost videti v Szombathelyu, je pa enojezična, v madžarščini. Pravzaprav nenavadno, saj s(m)o dr. Avgusta Pavla v jubilejnem letu, ob 100. obletnici rojstva in 40. obletnici smrti, ničkolikokrat označili kot zvestega sina dveh narodov. Tak je tudi naslov knjige, ki je pred meseci — v dveh jezikih, slovenščini in madžarščini — izšla v Budimpešti. Zato pa so ob otvoritvi razstave (vsaj to!) bolj sramežljivo, diskretno tiho vrteli na kaseto posnete izvirne porabske in
B. Ž.
prekmurske pesmi.
Ptički na razstavi
Društvo za vzgojo in varstvo ptic Slavček iz Beltinec je pripravilo razstavo ptic. Odprli jo bodo jutri (v petek) v poslopju stare šole, kjer bodo pernati lepotci na ogled vsak dan od 7.30 18. ure — do nedelje zvečer.
Beltinski »ptičarji« imajo za sabo bogato delovno leto. Med uspehe njihovega prizadevanja šteje tudi rezervat za ptice pevke v bližini Beltinec.
kakšen ansambel iz Slovenije. Takrat je še posebej živahno. Pridejo starejši in mlajši in vsi se radi zavrtijo v ritmu polk in valčkov.«
Ko pridemo v vašo gostilno, slišimo .v glavnem slovensko govorico, na stavbi pa je dvojezični napis (gostilna-ital-bolt). Kako je s strežbo pri vas?
»Večinoma govorimo slovensko, po domače, kot se po
govarjamo na Seniku. Res pa je, da ljudje uporabljajo nekatere madžarske besede. Tako namesto piva pri nas vsak reče šor ali pa dajte mi froč, palin-ko...«
— Kaj pa bi bilo, če bi tukaj odprli mejni prehod? Ste že kaj slišali o tem?
»Da, slišali smo in mi na to težko čakamo. To bi bilo zelo dobro. K nam bi prišlo tudi več gostov iz Slovenije — oni k nam na šor ali froč, mi pa k vam na pivo ali špricar. No, tudi sedaj kdo večkrat pride k nam, pač naokrog. Tu imajo sorodnike. Mi pa jih imamo na | vaši strani. Lepo je, da se dobro razumemo.«
In res je tako.
Jože Graj