135. štev.	V	Ljubljani,	četrtek	5.	junija	1919.	II.	leto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
celo leto ... K 84— pol leta . . .	„ 42 —
četrt leta ...	„21 —
za mesec . . .	„ 7—
za inozemstvo:
za celo leto naprej K 95 — za pol leta „	„	50—
za četrt leta „	„	26—
za mesec „	„	9’—
N» pismene naročbe brez !’j£§/	pvšiljatve	denarja	se	u
moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino - po nakaznici.
Ja k„již.	?o P°'
9ea	a in si-\
r 45 mm * fcnkrat
ms	Jtj*-	.t popust.
Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Telefon stev. 360. — Uprnvništvo je na Marijinem trgu ===—=.-. štev. 8. — Telefon štev. 44.	:
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Popisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reka — neodvisna država. — Celovec in Gosposvetskopol j e jugoslovanska. — Meje Nemške Avstrije. — V Kranju pogajanja za premirje na Koroškem.
Razkosanje Slovencev.
Ako bi mirovna konferenca zadovoljila italijanske zahteve (Julijske Alpe, Snežnik, Reka), nemške zahteve (Karavanke za mejo) in madjarske zahteve (meja ob Muri), bi oslabila slovenski narod tako zelo, da bi mu onemogočila svojo lastno narodno življenje in uničila njegovo tisočletno zgodovinsko poslanstvo.
Slovenci bi takisto izgubili v korist Italijanom: v Beneški Sloveniji in v Reziji 56000, na Goriškem 153.486, v Trstu 59 319, v Istri 53.000, na Kranjskem 83.960, na Koroškem 154l; na korist Nemcev: na Koroškem 87.000, na korist Madžarom: v Prekmurju 100.000, raztreseno po Štajerskem in nemškem delu Koroške 50000. Skupna vsota: 644 306.
V celoti bi te izgube pomenile 40°/<, celokupnega slovenskega naroda. Noben narod ne bi mogel prenesti takega ouščanja krvi, ne da bi »zgubil življenje. Na ta način se jemlje slovenskemu narodu vero v bodočnost; namesto vedrosti, tako po-trebne za delo, se ga bo polastila črnoglednost; to se pravi: drugi na-rodi se bodo ojačili in spojih v vseh delih, slovensko ljudstvo pa bo razcepljeno in razdeljeno; dosedaj je bilo 97% slov enskega rodu združenih v Avstro-Ogrski in se je mogel organizirati vsaj skupen odpor proti nemško-madžarski korupciji, poslej se bo razdelilo 40 % Slovencev med ttalijane, Nemce in Madžare; in sicer ravn0 v trenutku, ko se narodi osvo-°°]uiej0 na temelju samoodločbe in 0r’jo narodnostne države. In zakaj vse to? — Na Goriškem in v Trstu Se glasi razlog: vojaško obrambne j]16]*: za Italijo; v beljaškem okraju: italijanski in nemški imoerijalizem; v celovški kotlini: gospodarski oziri in kompenzacije za Nemce, itd,
ecien razk>g se ne omenja,
rnria •	™ uKsodo slovenskega na-
roda: blagobit in Želje slovenskega naroda san/ega
Obenem s temnogledostjo se bo rodil še drugi strup, iredenta* • vse misli in želje, vsa ideologija Slovencev od Karavank do Hrvaške se bodo zedinile v en sam glas: Oteti neodrešene brate!
Gorenjska s Kranjem in Ljubljano, dosedanjim političnim središčem sionskega naroda, postane tako žebelj med Nemci na Karavankah in Italijani
Julijskih Alpah. Na obeh straneh je kranjska kotlina do cela obvladana; zemljepisni poiožaj bo prisilil gotovo Nemce in Italijane, da o‘ojdejo s svojimi zahtevami vedno dalje in pridobe tudi Gorenjsko, kajti ravno s te strani se morata Italija in Nemčija bati iredente.
Karavanke pa tvorijo za Nemce prav ugodno obrambno granico, ker Se južna pobočja teh gora raztezajo v ravnino ter nudijo povsod prost dohod v dolino za Nemce. Na severni strani pa so Karavanke povsod jako strme in brez prehodov.
Iz tega sledi, da se bo moralo
težišče Slovenije premakniti iz Ljubljane proti vzhodu.
Sicer pa bo ostala Gorenjska mrtva točka že vsled dejstva, ker bodo vse železniške proge, idoče iz Ljubljane, odsekane od svojih spojišč; Beljak, Trbiž, Celovec, Gorica in Trst. ^
Te dovodnice bodo torej na vsak način zapuščene.
Zgodovinsko poslanstvo Slovencev, zlasti v zadnjem stoletju, je bilo v tem, da so tvorili predstražo ob Jadranu predvsem zoper vsenemštvo.
Slovenska narodnost, ki tvori pravi kot Trst—Šmohor—Savinjske Alpe, se ie opirala ob Jadransko morje in branila 13 stolet zadnjo veliko zaporo proti Jadranu — Karavanke, kamor Nemci niso dospeli nikdar. Čim se ustalijo tuuaj, ne bodo našli nobene tehtnejše ovire na. s^oji poti proti morju in prej ali siej pridejo do Jadrana.	'
Velike naravne poti, ki vodijo proti Italiji skozi Kanalsko dolino in proti Gorici čez Predil in ki so jih dosedaj čuvali Slovenci, bi bile poslej izročene novemu čuvaju. Bilo bi kvarno vzeti narodu njegovo zgodovinsko s t r a ž n o p o s ia n-sjanstvo, za katero se je boril več nego tisoč let.
Proti Nemcem so Slovenci držali severne meje s silnimi narodnimi boji.
Nemci se iineli med vojno navado izdajati ta slovenski odpor kot srbofilstvo in kot mišljenje prijazno zaveznikom.
To bi bil gotovo posmeh zgodovini, oe bi konferenca hotela sedaj izročiti to granico Nemcem. Koroška je prirodna trdnjava prve vrste (Ture, Karavanke, Koroške Alpe). Hosihdob so imeli Slovenci delno kontrolo nad to utrdbo; poslej pa naj bi se baje prepustila Nemcem kot mogočna „predstraža ‘ na poti proti .Jadranu ! P- P.
Razmere lokalnih železnic na teritoriju SHS, katere wS0 v upravi južne železnice na Dunaju.
Te so: Slov. Bistrica-Slov. ♦ r,a mesto, Grobelno-Ro-
gatec, Pol j čane—Konjice, Ljub-jana —Vrhnika in Železna-kap.ja Si n ča v c s. Uprava in obrat glavnih prog južne železmce sta saj v toiiko podrejena obratnemu nad-zorništvu v Ljubljani, da ima vsakem oziru Obr. nadz. v Ljubljani o d 1 o č uj o č o kompetenco. Nasprotno so pa žal se danes gori označene lokalne železnice neoosredno ter v v vsakem oziru podvržene čifutskemu ravnateljstvu južne železnice na Dunaju. Da nam je to sedanje razmerje v kvar, pričajo ta le dejstva: dnevni računi, raporti itd. medtemi tudi transportni registri, to so izkazi o premikanju naših čet, municije, vojnega materijala itd., pride na Dunaj. Um-
ljivo je, da na Dunaju nimajo vzroka skrivati te stvari, nasprotno, gotovo jih prenašajo tja, kjer in kolikor bi prišlo nemškemu vojaštvu v prid. Ni izključeno, da so poloma na Koroškem vzrok ravno označena dejstva. Vse obračune pošiljamo še na Dunaj. V obračunih so vpoštevani davki železnic, kateri pripadejo sedaj na na vsak način naši državi, kako pridejo čifuti na Dunaju do tega, da bodo morda naše zaračunjene davke izročili Nem. Avstriji. Občne zbore imenovanih lokalnih železnic, sestavljanje bilanc teh železnic itd., vse to je mogoče prenesti, da se v naši državi izvede, dovolj je pri nas ljudi, ki so zmožni tacega dela. Uslužbenci in nastavljena, kar je Jugoslovanov so v zadostni meri nevoljni, da morajo še danes biti podložni čifutom na Dunaju, to pa popolnoma upravičeno; ako prosijo za priboljšek ali drugo udobnost ne dobe z lepa rešitve, in če, največkrat nepovoljno. V tem oziru so najbolj prizadeti načelniki (Bahnagenti). To so načelniki, le proti pogodbi, proti odpovedi v gotovem roku nastavljeni ter jim ie glasom pogodbe naloženo dovolj dolžnosti in nikakršnih pravic. Morda kdo ne verjame, da ta čifutska banda na Dunaju tem načelnikom ne pripozna dragšnjske doklade in prispevka kakor drugim uslužbencem. Navedem en slučaj, kako se barbarsko s temi ljudmi postopa, ki kriči v nebo, pa je le resnica: Neki načelnik male postajice dobi v mirnem času 60 K mesečno, sedaj pa z doklado vred 80 K, in s tem morajo on, žeaa in še otroci živeti, da bi slučajno kak drug postranski dohodek ne imel. Da bi si ta načelnik izboljšal svoj gmotni položaj je napravil do danes že več vlog (okoli 10) za drag. doklado itd., do danes, naj verjame kdo ali ne, ni dobil rešitve, sploh nobenega odgovora. Kaj zahteva ravnateljstvo od tega načelnika, biti mora od jutra do večera vodstvu železnice, čez dan pa strankam na razpolago in prisoten mora biti pri vsakem vlaku, če je sedaj malo ali pa dosti opravila, dovolj je za njega, da mora biti na mestu. Tudi drugi uslužbenci teh železnic dobijo 40—50% manjše plače kakor pri juž. železnici na glavni progi v isti lastnosti, da se še celo več dela zahteva. Danes so vsi ti uslužbenci v takem stanu, da je razcapan, izstradan, odpomoči pa nikjer. Seveda ima ravnateljstvo na Dunaju razloge z usluž-benstvom lokalnih železnic tako postopati. Kajti čimvečji je dobiček pri lokalni železnici temvečja je remune-racija ali tantjema čifutom na Dunaju. Se druge neredpe namene ima. Nekaj Nemcev in nemčurjev so iz lastnega nagiba prosili za premestitev v Nem. Avstrijo, pa še danes tu službujejo in hujskajo, ker ne dobe rešitve. Slovencev bi bilo zmožnih dovolj, da jih nadomeste. Ali že ni skrajni čas, da se od pomore vsemu temu? Ali je naša Jugoslavija mati čifutom na Dunaju? Vse se da to takoj vrediti, samo dobre volje ne sme manjkati.
Reka z gospodarskim zaledjem neodvisna država.
Bern, 4. junija. (Pos. por.) Živahni razgovori se vrše med jugoslovansko delegacijo in zastopniki velesil glede najnovejšega predloga, da postani Reka s primernim zaiediem — svobodna država. Na zahtevo Wil$ona bi Jugoslovani sprejeli ta predlog. — Ozemlje Reke kot svobodne države bi tvorilo vse ozemlje, ki eravltira k železniški progi Reka—St. Peter.
Diplomatski krogi so mnenja, da bi v taki reški državi prišlo pozneje do olebiscita, ki bi bil ugoden za Jugoslavijo.
Milan, 4. junija. (Brezžično.) Kakor piše „Echo de Pariš* se približuje vprašanje Reke rešitvi. Najtežja težkeča obstoji v tem, da se določi nataočsko obseg ozemlja, ki naj tvori z Reko samostojno državo.
(Ldu.)
Po treh Setih plebiscit.
Bern, 4. junija. (Pos. por.) Rimski poluradni „Qiornale d’ Italia1' poroča, da je prišlo med jugoslovanskimi in italijanskimi delegati v reškem vprašanju do sporazuma. „Agenzia Stefani" je sporočila vsem listom, da bo Reka z ekonomskim o-zadjem proglašena za neodvisno državo pod protektoratom zveze narodov, ki bo določila posebnega upravnega komisarja za Reko. Gospodarsko ozadje Reke naj bi tvoril del vzhodne Istre z otokom Krkom in na h r-vatski strani mesto Suša k. Neodvisnost te države je določena na tri leta, nakar odioči plebiscit o njeni nadaljni" usodi. Nemška Avstrija in Ogrska bosta imeli pravico proste uporabe na železnicah in v pristanišču. Reka ostane v vsakem oziru svobodna luka.
Koroške meje še nedoločene.— Celovško Vprašanje odgodeno.
Ljubljana, 4. junija. Vsa do-j sedanja poročila o vsebini mirovnih \ pogojev Nemški Avstriji soglašajo v tem, da vprašanja naših severnih — zlasti koroških mej še ni končno-veljavno rešeno. Maribor in Radgono priznava mirovna konferenca Jugoslaviji, tooa Koroška je še povsem odprto vprašanje. Barantajo in .vadlajo za našo sveto zemljo!
Glede naših severnih meja do-naša. milanski brezžični brzojav naslednje italijansko porečilo iz Pariza: Meje Nemške Avstrije proti kraljestvu Srhov, Hrvatov in Slovencev bodo zavezniške sile pozneje določile, — Maribor in Radgona ostaneta Jugoslaviji. — Mej« kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev določi posebna komisija. — Rešitev celovške kotline se odgodi.
Maribor v zastavah.
Maribor, 4. junija. Ko seje včeraj razširila uradna vest francoskih častnikov o pripadnosti Maribora Jugoslaviji, so takoj zaplapolale zastave najprej na javnih, potem pa tudi na zasebnih poslopjih iu hišah.
Dvojna mera
ali zapostavljanje poduradništva trboveljske premogokopne družbe.
„ Narodni Socijalist11 poroča:
Pri rudnikih trboveljske premogokopne družbe je zaposlenih tudi kakih 300 poduradnikov, ki so pravi pastorki družbe. So to različne tehnične moči pri obratu, in administrativne po pisarnah, kojib mnogo opravlja sicer popolnoma uradniške službe, a ker so Slovenci, domačini, so seveda le »poduradniki", ker je menda tudi ta družba mnenja, da so za uradnike rojeni le tujci: Nemci!
Družbi se je vedno dozdevalo (in se jej menda še dozdeva), da so ti ljudje s tem, da so »poduradniki", že zadostno plačani. Ker jih je tudi prejšnja krivična avstrijska vlada, ki ni pri poznala nikake pravice, ampak le silo in je le njo upoštevala, smatrala menda za preiuteligentne, da bi svoje pravične zahteve uveljavili s silo, jih je tudi ona
Jugoslaviji upoštevala le sila in ne pravica. če bi se pa nasprotno podurad-ništvo prepričalo, da ga tudi naša narodna vlada zapostavlja in da jej je več za koristi tujih kapitalistov, kot pa za pravice njenih poštenih državljanov, bode pa primorano podpreti svoje upravičene zahteve s skrajnimi sredstvi in tako dokazati, da je tudi ono faktor, ki ga je treba upoštevati!
čudimo se tudi, da gospodje pri družbi ne sprevidijo kam tira njih zapostavljanje poduradništvo in da je v njih največjem interesu, da njeni pod-uradniki ne nastopijo poti, na katero jih oni s svojim ravnanjem direktno silijo!
Gospodje: pravico nad vse!
O rešitvi te zadeve hočemo svoje-Časno poročati.
Narodno predstavništvo. |
Beigrad, 3. junija. Včerajšno sejo j narodnega predstavništva je otvoril j predsednik dr. Draža Pavlovič. Po j prečitanju zapisnika zadnje seje priob- j čuje tajnik, da zahteva od ministra j za notranja dela okrajno sodišče v j Rumi izročitev dr. Žarka Miladinoviča ; v svrho sodnega postopanja radi o- ■ sebne žalitve, ljubljansko sodišče pa i izročitev Frana Petejana v svrho sod- j
t_______________  _	_	__________ nega postopanja. Stojan Ribarac (na-
pri svojih pritožbenih komisijah zapo- j cijonalec) interpelira ministra za not- < stavljala. Medtem ko je pri delav- i ranja dela o uirrepih proti onim srb- > skih zahtevah odločevala vedno v prid i 8kun državljanom, ki so^ za okupacije delavcev, je pri zahtevah poduradnikov 'j P°magaii sovražniku dežele. Minister ;
zastopala veduo le koristi družbe
lu tako je nastalo pri tej katego-
za notranjska dela Svetozar Pribiče-
 .................. vič odgovarja, da je takoj, ko je na- i
riji plačilno razmerje, ki ni v nobenem i stopil to mesto^ posvetil temu vpra- j razmerju z nje naporno in odgovorno * šanju veliko paznjo in polagal veliko > jslužbo.v To se vidi že iz tega, da za- i važnost n a to, da se resi nepristrrm- ; služi danes pri teh rudnikih že vsak ! sko. Dimitrije Mašič (nacijonalec,1 pod- j srednji delavec 300 do 500 K mesečno j krepuje interpelacijo poslanca Ribar- , več, kot podnradnik. In to na enako i ca znhteva, da se proti izdajicam j število delavnikov, ki pa so pri delav- i naroda in države najstrožje postopa, j cih največ 8 ur, pri poduradnikih pa naj- ; Interpelacijo Stojana Ribarca odobra- ‘ manj 9 ur dolgi.	' VEia. P°slanca Dimitrijev Popodič in j
Ko so torej poduradniki po zadnjem, j Marko Dakovič (Črnogoro), ki zahte- i od naše vlade prisojenem zvišanju de- va> da . Cli? proti izdajicam na- i
lavskih plač, zastonj čakali, da bi se j roda	j!\dl , ,rr!^OTO' I
gospodje spomnili tudi nanje, so stavili I rubin Šegv.Č (Narodm klub) opozar a
na družbo zahteve, po katerih ugodrtvi i vlado, da .zvrš« v tej stvan svojo dolbi dosegli poprečno vsaj tisto plačo,
ko( jo imajo delavci. Prepis teh za-
žnost. Obžaluje, da še ni izšla lista konfidentov na Hrvatskem. Minister
hteVso poslali tudi naš. vladi. Družba j Pribičevič govori v obrambo uradni- j -	.... i jj, ga je napadel poslanec Na- j
šiš, češ, da nekateri uradniki iz oseb- i ne koristi krivca prikrivajo. Nato od- j govarja Šegviču gjede konfidenstke i liste, da je imenpval posebno pover- ; jeništvo, v kateri so zastopane vse j stranice. Da se listina ne zakriva, do- j kazuje dejstvo, da se že sedaj vrše j preiskave in da je mnogo krivcev že v ječi, kjer čakajo sodbe. Dr. Zorko Miladinovič zahteva, da se takoj o-belodani listina špijonov na Hrvatskem. Dr. Mehmed Špaho (Narodni klub) zahteva obelodanjenja listine naroenih sovražnikov v Bosni. Mihaj-lo Skorič (Narodni klub) vidi skrajno potrebomoralnegačiščenja naše družbe. Končno predlaga, da naj izrazi Narodno prepstavništvo zahtevo, da se ovede preiskava proti vsem onim, ki so na ozemlju Srbije Čmegore pomagrli sovražniku in
pa jim na njih zahteve sploh ni odgovorila iu ko so poduradniki po enomesečnem brezplodnem čakanju postali nervozni in brzojavno zahtevali odgovora, jim je brzojavila, da bo njih zahteve s posredovanjem vlade okoli 10. maja rešila.
Dne 12. maja bila je v deželnem dvorcu v Ljubljani razprava na kateri je hotela vlada zaslišati obe stranki, da bi se informirala o upravičenosti teh zahtev. Udeležili so se je pa le zastopniki poduradništva, zastopniki družbe pa ne, dasiravno so bili tudi oni pravočasno obveščeni. Na tej razpravi so zaupniki poduradništva zastopnikom vlade jasno naslikali svoje nevarne, naporne in odgovorne službe in dokazali, kako slabo so za ves svoj trud in odgovornost plačani. Tabelarično so dokazali, kako so njih plače v primeri z delavskimi vedno padale in da so sedaj poprečno mesečno za 300 K slabše, kot delavske in da bi se po ugoditvi zahtev komaj z delavskimi zjednačile. Povedali so, da je poduradništvo vsled malomarnosti, s katero se rešujejo njega upravičene zahteve, že jako razburjeno in da prosijo, da bi se zadeva rešila do 20. t. m.
Poduradništvo je, zaupajoč v pravičnost naše vlade, ki se je pred kratkim tako energično zavzela za delavce in v polni meri ugodila njih zahtevam, upravičeno pričakovalo, da se bode sedaj, ko jej je znano poduradnikov žalostno stanje, zavzela tudi za nje. Jako je bilo torej razočarano, ko do 21. t. m. še bi bilo tudi od nje nikakega odgovora. Deputaciji, ki je bilo od razburjenega poduradništva na vlado poslan«, se je reklo, da vlada sedaj nima časa, ker so nje člani v Bclgradu.
Poduradniki hočejo verjeti, 4a vlada sedaj za nje nima časa, a sigurno pa upajo, da ga bo kmalu imela in da hoče njih upravičenim zahtevam v polni meri ugoditi. Kajti oni se ne morejo misliti, da bi se tudi v
m
da se ti ljudje obsodijo ter žer želi, oa se preide na dnevni red. Minister Pribičevič izjavlja, da je kraljevska vlada pripravljena preiti na dnevni red. Predsednik zaključi nato sejo.
(Ldu).
Politični pregled.,
p Sadovi dr. Tavčarjeve politike. Iz Štajerske nam piše ugleden pristaš JDS: Sobotna dr. Tavčarjeva izjava je vzbudila silno veselje pri naših nemškutarjih. Danes sem slišal govoriti Nemca-industrijalca: Jetzt wird es sich schon zu Besserem vven-den. Der dr. Tavčar nimmt in seinem Blattl Stellung gegen die Deutschen-hetze. Na ja, so kbnnte es ja nicht wei-tergehen. Deutsche, die hier ansassig sind, wurden davongejagt, s o g a r d i e deutsch — gesinnten Slove-ne n (t. j. nemškutarje) ha t man nicht verschont. Auf die Art freiiich vvtlrde man bald sagen kčnnen, dass Untersteier slovcnich sei.“ — Da, da, sadovi dr. Tavčerjeve modre politike
se že kažejo. Ali bi bilo čudno, če vržemo vse naše narodno osvobodlno delo dr. Tavčarju pred noge?
p Da no bo zmote, se je hotel dr. Ivan Tavčar opravičiti v včerajšnjem »Slovenskem Narodu" radi žaljenja zavedne slovenske javnosti ter je v ta namen napisal precej besed, čeprav je bil mnenja, da ni vredno odgovarjati neodvisni »Jugoslaviji", ker je po njegovem mnenju izključeno, da bi mu v tem pogledu neodvisen list kaj predpisaval. Iz njegovih besed je razvidno, da se je moral ukloniti sklepu načelstva JDS, ki je izjavilo, da je čiščenje potrebno v narodnem in državnem interestu. Svojo zahtevo proti čiščenju je zamenjal naenkrat z osebno gonjo in pravi, da^se osebne gonje ne bodo gojile v »Slovenskem Narodu". To je popolnoma prav, saj ga radi tega slovenska javnost vendar ni klicala na odgovori Taka opravičevanja so le zavijanja solidnega opur-tunista, ki sluti, da ga zapuščajo najboljše moči v njem in okoli njega.
p »Za kulturo In človekoljub-lje". Odličen koroški Slovenec piše: Vstal ie med nami nov prerok, in povejmo takoj, kriv prerok, ki ozna- j nuje neko kulturo, in človekoljublje, j katero je pa šele on iznašel, zakaj do i sedaj od strani Nemcev in nemčurjev j bogve o kaki kulturi in kakem člove- j koljublju nismo nič vedeli. Seve ta prerok je kazal to kulturo in človekoljublje med vso vojsko v zelo veliki, i trdimo, da v preveliki meri. Saj se je \ brž proti nemškim damam pritoževal, j zakaj da se nemški gospodje nič ne i obračajo nanj, ko bi jim vendar zelo ■ rad izposloval oprostitev od vojaške j službe. Ne vemo, ali je bil ta prerok j hudo zavzet tudi za slovenske go- i spode recimo celo za svoje uradnike i pri magistratu, kakor za nemške, ki j so vendar imeli za vsakim voglom j svojega protektorja! Nadalje bi bilo j tega gospoda dobro vprašati, zakaj v imenu kulture in človekoljublja ni pustil v novembru navzlic vsej omo-tenosti, v kateri je živel, kakor sam ! pravi, zasesti Beljaka in Celovca ? Ali ' bi ne pokazal s tem malo kulture in j človekoijublja proti Korošcem* ki zdaj j begajo kot berači po svetu? Ali ne ! proti tistim Srbom, Hrvatom in Slo- j vencem, ki so zaradi trdoglavosti tega ! mogočnega gospoda zdaj morali dati j življenje za Koroško in ga še bodo ; morali dati, kar bi se vse lahko pri- : hranilo, ker novembra lani »slovenska j Koroška ni bila vredna kosti enega krajnskega fanta." A kultura in človekoljubje velja pač le za Nemce. Za te se je gospod menda tudi bal, da jih ne bo mogel preživitj. Ali ni vedel za velikanske magacine v Beljaku? In jii nič pomislil, da prihaja s fronte čez Koroško vlak za vlakom, preobložen z živili ali z municijo? Če ni vedel, bi bila pač naloga ..Narodnega sveta za Koroško*4, da mu pove. Pa mu ni ? Ali tudi ta ni vedel ničesar o tem? Tedaj je to krivda, ki je povzročila neizmerno gorja. Treba ga bo slej ali prej poklicati na odgovor. Žalostno in značilno je pri nas, da mislimo vedno in povsod samo in v prvi vrsti na želodec. Ali dela tako tudi zastopnik Nemčije Brockdorff Rantzau v Versaillu? Tedaj bi Nemce vzel kmalu škrat kakor bo prej ali slej tudi nas, če bomo mislili na same želodce in neprimerno kulturo in človekoljublje.
p S&inostojna kmetijska stranka. Joško Rajh, Mota in Lovro Pe-tovar, Svenjkovič, poročata, da nista člana nove samostojne kmetijske stranke, ampak sta pristaša JDS.
Razkrinkani
Pokrajinske vesti.
kr Iz Št. Vida nad Ljubljano.
Čuje se, da so mesto odstopiv-šega gerenta na njegovo mesto od vplivne strani predlagali bivšega župana Belca in da se za ta predlog sam g. okrajni glavar Lasič silno ogreva. Za sedaj povemo le to: Ne igrajte se z ognjem kaker otroci! Poskrbite raje, da se davno zahtevana revizija občinskih in šolskih računov izvrši. Čemu ne jasnosti, čemu prikrivati, če je vse tako pošteno, kakor se trdi. Ako okrajno glavarstvo ozir. deželna vlada ne poskrbi za zahtevano revizijo, se bomo znali že še na višje inštance obrniti. Več občanov.
kr Maribor. Hvalevredno nastopa tukajšno okrajno glavarstvo proti nemčurjem. Ali tem žalostneje je, da je ravno na okrajnem glavarstvu še polno nastavljencev, ki bi se jih moralo že davno odpustiti. Tako se n. pr. oblastno šopiri znani nemškutar i Babitsch, ki je dal svojčas svojega sina raje madžarski ko slovenski učit. Njegov brat sluzi v Nemški Avstriji kot častnik. Temveč takih »nemško-mislečih“ pa je med nežnim spolom. Evo nekaj primerov: neki gospodični Matsche in Tschech sta se kar na hip prelevile v narodne Slovenke. Gospdič. Hinterhofer niti slovenski ne zna; gospdč. Wuser zelo rada zabavlja Slovence in jih naziva samo i „Windische“, njen brat se je celo nekaj časa bojeval na koroški fronti zoper nas. Zakaj vzdržujemo tako zalego med seboj? Zakaj podpiramo ljudi, ki se delajo samo tedaj Slovence, ko dobivajo od nas plačo? Proč ž njimi! Imamo dovolj lastnih, zavednih, ne hinavskih Slovencev, ki so brez' službe in bi rade volj® spreieli tudi mesta pri okr. glav. v Mariboru.
kr Iz Špilj. V Špiljah na kolodvoru nekdo zamenjava za 5 odstotni dobiček naš in nemškoavstrijski denar. Ko so te dni prispeli tja naši ujetniki iz Rusije, je od teh revežeV zahteva! ramotoliko. Pravijo, oa ta človek zasluži po par sto kron dnevno. To je nesramnost zahtevati od teh siromakov tak dobiček.
kr Trgovski sestanki v Celju se vrše vsak četrtek t. m. v hotelu Balkan. Vabijo se trgovci in prijatelji, da se vdeležufejo teh sos tankov, na katerih se razpravljajo večkrat jako važna vprašanja.
kr Celjski sokol se je preselil v telovadnico bivšega nemškega Turn-vereina.
kr V Guštanju je pokopan junak nadporočnik Malgaj. Nesramni Nemci ponajveč ženske so trgale z njegovega trupla obleko, ga suvate in opljuvale. To so res slabši kot barbari.
kr V Tolstem vrhu so Nemci vse sobe oropali in izpraznili, sneli celo vrata in okna, izvozili drva in v kleteh izpustili vino.
kr V Prevalih so naši rudarji nekje staknili strojnico in napadli Nemce, kateri so mislili, da so to naši hrabri vojaki in so pred njimi zbežali.
Dnevne vesli..
dn Zoper dr. I. Tavčarja s mo
prejeli iz Ljubljane in iz vseh večjik krajev Kranjske, zlasti pa s Štajersk® celo kopo ogorčenih prptestov gied® njegovega članka „Za kulturo in vekoljublje*. Veseli nas ta mogo#0 protest celokupne Slovenije zopej protinarodno politiko moža, ki b moral biti po svojem stališču, ki zavzema kot župan prestolice Slov?"
niifv helfc I.inhHanp in lent nrpdSfcdfll*
Rabsburžani.
Velezanimive spomine dvorne dame grofice Larischeve začnemo priobčevati v „Jugoslaviji,( sedaj v soboto, dne 7. junija.
Nove naročnike na Jugoslavijo“ sprejemamo z vsakim dnem.
niie, bele Ljubljane in kot predse J.D.S., ki hoče biti državotvorn stranka kraljevine SHS , narodnega osvobojenja in ocisce 1 • Veseli nas ta protest, ker je g!a memento, da so minuli ča8!* K? l9,i »mogočni* posamezniki lahko d na svojo pest politiko, ki je nJim v po godu, celokupnemu naroduJ;,/lii škodo. Slovenski narod se je probudii, narodna zavest je silnejša od 8	.
nosti do stranke oz. njenega voditelja.
135
SLAVIJ A* dne 5.-junij« ?9i£
Str*« 3
Izjavimo pa pri tej priliki, da člankov in dopisov ki smo jih prejeli in ki perejo strankino perilo J.U.S. ne moremo priobčiti, ker se kot neodvisen nadstrankarski list ne moremo vtikati v notranje razmere ne te in ne one stranke. Tudi ne maramo nikakili osebnosti proti dr. Tavčarju. Nas zanima njegova afera le kot afront protina-rodne politike. Vse drugo je stvar vodstva in pristašev J.D.S., da operejo strankino perilo na shodu ali sestanku svojih zaupnikov.
dn Imenovanja sodnih uradnikov. Kakor se sliši, se bodo izvršila imenovanja pri poverjeništvu za pravosodje še le v jeseni. To bi bila velika krivica za tiste, ki so že dosegli plačo višjega razreda. Pa tudi ne gie.de na to bi ta namera pri ogromnosti dela ter zavlačenja rešitve gmotnega uradniškega vprašanja zelo neugodno vplivala na splošno razpoloženje uradništva.
dn Jugoslavija kot molzna krava. V Celju živi upokojeni avstrijski general g. Gelineg, obče znan, lojalen in osebno častit človek. Gospod pa ima sina, ki je oo prevratu I krenil v Avstrijo, ker ga je kot aktiv- ; 2???. nadporočnika gnalo srce tja. i je nekaj časa Nemcem, a ker
Sluz:
bodo ti baje zanaprej imeli le nekaj milice in ne bodo rabili posebno mnogo oficirjev, je prišel nazaj v Jugoslavijo in se. sedaj ker nima drugega bolj brezskrbnega življenja ponudil za oficirja. Hvali se, da se je v 6 tednih naučil slovenskega jezika in fa Sa je že obiskal — detektiv ki ga Je skušal. xUdi sprejem mu je baje
Ljubljanske vesti.
1 Tragedija srbskega naroda.
Včerajšnji večer v naši operi je bil posvečen velikemu spominu one tragedije srbskega naroda tam v visokih albanskih gorah. Najuglednejši srbski dramatik in humorist g. Branislav N u š i č je sinoči čitai svoje zapiske in črtice o umiku srbskega naroda in vojske preko albanskih gora, ko je vulkanska lava poplavila domovino — Srbijo. Nušič je bil pozdravijen z gromovitim aplavzom in z zadivljenjem je sledilo občinstvo njegovemu mirnemu čitanju. — Točnejše poročilo jutri.
1 Tržaški železničarji izseljenci. Naša kupa gorja še ni izpraznjena. Včeraj ob 11. dopoldne je privozil na glavni kolodvor dolg tovarni vlak, ves v zelenju in s slovensko trobojnico. Zadonelo je siovensko peije.. Ali se vračajo junaki z bojnih poljan ? • • Vlak se vstavi. Res, so junaki — tržaški železničarji — izseljenci, j prisiljeni vsled trdega pritiska itali-1 janskih imperijalistov zapustiti obale sinje Airije. Preko 35 železničarskih družin je došlo, zvečer so se odpeljali v Strnišče.^
1 Angleški tečaji se vrše odslej samo ob torkih, četrtkih in sobotah, vsakpkrat ob šestih in pol osmih zv. Nadaljevanje 10. t. rn.
1 Samo tri ure! Leopold Zupančič iz Zagorice pri Bledu je kot pešec ljubljanskega pešpolka pobegnil od svoje čete in se ljičen klatil po ljubljanskih ulicah, smotreč, kje bi kaj „rekviri:a!“. V veži finančnega ravna-
Narodno gledišče.
Dramsko gledišče:
zagotovljen trdi Se res lehko norčuje j	•	\	v.ez.‘ nnancneg*
iz nato	V L	Lil	teljstva	je zagleda! krasno 1500 kron
,	dobrodušnosti!	vredno	kolo, last Ivana Marinka, /z-
<Javno Vprašanje! Zakaj do-	maknil ga je in hajdi ž njim na sta-	j
pusca naša vlada, da prodajajo me-	j	Ravno je barantal s starinarjem,	:
«arji še	vedno meso po 18 K, med	j	prikoraka skrbni stražnik mimo in	j
>e.m ko	plačujejo pri naicupu zmne	:	ga	pozove, naj gre ž njim. Samo tri	j
živo	vago po	7	do 9 K? To je ven- ^ ure je	nepostavni lastnik kolesa. ;
Na policiji je bilo zanimivo zaslišanje. — Kdo ste in od kod ? — „Ja-az. sera Alojzij Kastrin iz Vrhnike!“ — Tako! Kakšna pa je Vrhnika? — Revež ni
dar skrajno navijanje cen, da, to je Nravnost oderuštvo! Proti temu Se moralo z vso energijo odločno nastopiti j Posledica tega je, da si ne mere
Skot-ls ra?*dn ™lnih. dobičkarjev že « zaaj 0pjsati Vrhnike in njene okolice,
da i*!- nibce ve^ Privo^. . mesa, in j ker sjabo je podkovan v domačem meso zaklane živine po več « •	•	r
5 v klavnici na ledu predno dobi
kupca* Ravno tako je nerazumno, zakaj da se dovoli trgovcem z manu-fakturnitn blagom prodajati blago po naravnost nedosegljivih cenah 200 do 300 K meter. Na Laškem se dobi najlepše in najfinejše blago v Milano po 25 Ur meter. Vlada se poživlja, da takim neznosnim in neopravičenim cenam napravi nemudoma konec!
d n Senzacionalna aretacija v Dalmaciji, iz Sp'ita poročajo, da so
domovinoznanstvu in čeprav je molil vojaško odpustnico na ime Kastrin, mu niso verjeli ter je slednjič moral priznati svoje pravo ime. Odšel je v spremstvu v vojaške zapore...
i Tatvine 'koles. Ivanu Marinko- tu_ je bilo ukradeno kolo »Kinta« iz veže finančnega ravnateljstva. Vrednost 1500 kron. — V veži stanovanja Prazakova ul. št. 3 je bilo Oskarju Jug ukradeno popolnoma črno ple-skano, 350 K vredno kolo.
1 Alkohol in vojaki. Gostilni-
»otCMli v Dubrovnik m Oružpre- j &rjem kavamariem je J,rog0 ^
«	1!?. detekt,v!» da. Pp" j povedano točenje alkoholnih pijač že
?ma.nlkanJa večmihjoske j ^njenim vojakom.
ki i° ie PIlanzer'Balhnova ; j p0dporno in pravovarstveno
niku i/0b Prevratu PustUa v Dubrov- ; društv0 državnih uslužbencev za
ličnih pLlfer,?: ilZsafl®le"ibls.VxLod‘ I Slovenijo ima v soboto, dne 7. ju-
°seb, ki so že pod ključem.
«1 dn Igralci praškega narodnega *j*e«ališca odputujejo še letos v Arae-seznanijo svet s češko umet-
dn Policija v Osijeku je s 1. t. m. podržavljena.
di Tri smrtne obsodbe Vrici.
HkU ir*? b p • ^bsolenii na smrt Ivan Hinek, Ivan Frietzenschaft in Ivan Peči
kei so 12. jan. 1.1. napadli in ustrelili jugoslovanske vojake. Ostala napadalca sta bila obsojena eden na 15, drugi na 12 let težke ječe.
dn Zvišanje brzojavnih pristojbin za Nemško Avstrijo, Ce-p^lovaško in Švico. Vsled odloka binltlega ministrstva se zviša pristoj-Avst-Za havadne brzojavke za Nemško od t* 'n Čehoslovaško pri besedi na o ,v na 13 v minimum od 2‘50 K n,,- d K* 2a Švico od 45 v na 57 v od 2’50 K na 3 K.
T dn Velik požar na parniku v l/fS1* ~ Tri milijone lir škode.
Milana brezžično: „Epoca“ poroča Dr' -rsta: ^a Parn*ku »Airolo*’, ki je u: p‘u!./z Genove, je izbruhnii požar, y & j« razširil skoro na vso ladjo, ecji del tovora je zgorel; škoda na«a tri milijone lir. (Uud.i
ni j a 1919 ob 20. pri tov. Zupančiču redni mesečni sestanek. Vsi tovariši se vabijo. Razdelitev novih društvenih knjižic in vplačevanje udnine.
i Občni zbor gasilnih društev v Sloveniji se je vršil 1. junija v Ljubljani. Na tem zboru, na katerem je bilo zastopanih nad 200 gas. društev Slovenije, so se združila vsa slovenska gas. društva v „Jugoslovansko gasilno zvezo". Sprejeta so bila nova pravila, Za starosto zveze je bil z ^klikom izvoljen Fran Barle. Zveza ° 1 r\^ala svole gasilo „Gasilec“. „ 9®«arnlco je pozabil nekdo govini g. Trdina. Dobi jo ravnotam.
Kulturni pregled*
ki Jugoslovanska mučenika Zrinjski in Frankopan« se zove brošurica, ki jo je izdala Tiskovna zadruga v Mariboru. Spisal jo je profesor Matija Pirc, Cena 1 K. Manj kot 10 iztisov se ne pošilja. Brošurica je posebno pripravna za šolsko mladino. Vsebina brošurice je zanimiva: izvor Zrinskih in Frankopanov, zarota usoda zadnjih Zrinjskih m Frankopanov ter prevoz zemeljskih ostankov Zrinskega in Frankopana v domovino, Brošurico toplo priporočamo.
5. junija, četrtek popoldne „ Krojaček junaček", dijaška predstava. Izven abon.
5. junija, četrtek zvečer „Za hčer Amnestija" A 62.
6. junija, petek zaprto.
7. junija, sobota „Za hčer Amne?tija“.
C 62.
8. junija, nedelja popoldne „Veriga“. Znižane čene. Izven abon.
8. junija, nedelja zvečer „Pelikan“. Izven abon
9. junija, pondeljek zaprto.
10. junija, torek „Za hčer Amnestija". B 62.
tl. junija, sreda .Listnica Boubourocer".
A 63.
Operno gledišče:
5. junija, četrtek »Mme Favart", C ‘2/61.
6. junija, petek zaprto.	j
7. junija, sobota „Žongler“, B 2/60.
8. junija, nedelja „Prodana nevesta", j Izven abon.
9. junija, pondeljek „Mme Favart*. Izven j abon
10. junija, torek ,*Bajaci“ in rEvelina“ >
11. junija, sreda „Zongler“ 02/62.
Meje Nemške Avstrije.
Dunaj, 4. junija. (Čtu.) V načrtu mirovne pogodbe, ki so ga zastopnikom Nemške Avstrije izročile zavezniške in asociirane sile so meje Nemške Avstrije določene tako-le:
1. Proti Švici In kneževini Lichtenstein ostane meja neizpre-menjena.
2. Proti Italiji:
Od Reschen- Scheideka do Drei-herrenspitze ostane meja ista, kakor so jo bili določili ob sklepu premirja, potem pa poteka drugače nego ob sklepanju premirja določena meja v sodnem okraju Sillian med vasema Wirtnbach in Irnbach čez Dravo, tako da bi kraji Innichen, Sexten in Vier-schach pripadli Italiji; zatem tvori mejo razvodje med Dravo po eni, s sexteskim potokom, Piavo in Tiimentom po drugi strani do Ostruika na Koroškem, potem pa razvodje med Žilico in Zllo; južno od Vrat steče meja preko Žilice do gore Peč (severno od kranjskih Rateč).
3. S pridržkom,
ki v tem operatu ni jasno označen, se nadaljna meja določa tako-le:
Od vrha Peči na vzhod po koroški deželni meji do Kepe, potem proti severu do točke severovzhodno od Beljaka, nekako ob Zgornjih Vo-gličah v občini Kostanje, nato vzhodno od meje med Šentvidskiin in celovškim okrajem približno ob Zabu-kevju v občini Ponfeld, potem ob tej meji proti vzhodu do Steinbruchkogla, nato proti severovzhodu do Krke, kjer se meia velikovškega sodnega okraja loči od te reke, zatem meja velikovškega sodnega okraja v severovzhodni smeri do Veitkogla, potem v južnovzhodni smeri do Kasparsteina pri Sv. Martinu v občini Ruda, nato v vzhodni smeri preko Labodnice severno od Labuda do Košenjaka v občini Kimperk.
4. Proti srbo-hrvatsko-slovenski
  •	...	&	državi	j....
Od Košenjaka na vzliod oh "Sv. Urbanu v občini Pernice, preko štajerske deželne meje, potem razvodje med Dravo In Sckavo, nato meja med mariborskim In Upniškim okrajem, ob tej meji do tje, kjer se ta meja pri Špiljah dotika Mnre, zatem ob Muri navzdol do točke, ki se ima določiti pri Se-gavcah zahodno od Radgone, nadalje v severovzhodni smeri med vasmi Obrajna in Dietzen po eni, Fridahof in Farovce po drugi strani do avstro-ogrske meje med avstrijsko občino Ptfltcn In ogrsko občino Karolyfa (Karlova vas), potem v severni smeri ob avstro-ogrski meji do točke pri sv. Ani (občina Aigen, sodni okraj Fiihring), ki bo se še le pozneje določila In bi naj bo tvorila stikališče trojne meje: med Avstrijo, Ogrsko in Jugoslavijo.
5. ProtijjjOgrski:
Od pravkar omenjene točke se sklada sedaj določena meja z dosedanjo mejo med Avstrijo in Ogrsko
do točke, ležeče nekako 4 kilometre južnozapadno od Požuna (Bratislave), potem pa poteka ob glavnem donavskem rokavu do točke, ki leži 4 kilometre zapadno od požunskega (bratislavskega) mostu in ki tvori stikališče trojne meje: med Avstrijo, Ogrsko in Čehoslovaško. Ta točka se še le določi.
6) S Čehoslovaško državo:
Od označene točke vzdolž plovne glavne struge Donave do izliva Morave, nato črta, ki se bo na desnem bregu Morave določila na ta način, da ostane reka popolnoma na razpolaganje Čehoslovaške države in da ostane železniška zveza Dunaj-Suche Kruty (Dtlrnkrut) Cannov (Hohenau) popolnoma v Avstriji do točke, ki se bo pod izlivom reke Dije pozneje določila ; od tod poteka meja v zapadno-severozapadni smeri in prereže železniški progi Cahnov-Wiifersdorf in , Cahnov-Suche Kruty nekako en kilometer južno od pootaje Cahnov, tako da je Avstriji mogoče obe progi spojiti ; potem severno od železniške proge Cahnov-Lava, med Poisdoifom in Herrnbaurgratnom do točke, kjer se železniška proga Lava-Grusbach spaja z moravsko - nižieavstrijsko mejo; nato stara meja med Niž;eavstrijskim in Moravsko ter Nižjeavstrijsko in Češko do točke, ki se nahaja približno 9 in pol kilom. južnovzhodno od Nove Bistrice; od iod se nadaljuje meja ob črti, ki se bo šele določila in ki poteka zapadno od Heidenreich-steina in Schtemsa med mestom Gmunt (Gmlind) in razcepom železniške proge Cmunt—Budjevice ter Cmunt—Wit-tingau; nato do točke, ležeče ob Luž-nici približno 1 in pol kilometra nad cmuntskim železniškim mostom, potem vzdolš Lužnice do ovinka te reke, ki ga tvori približno 4 km severno od Weitre; nato črta, k: se bo šele določila in ki poteka zapadno in južnozapadno ter doseže približno 1 in pol ktn vzhodno od Šchoibrsa v občini Velik: Pertolec (Gross Pertholz) češko deželno mejo ter nadaljuje potem ob meji med Češko in Nižjeavstrijsko, med Češko in Gornjeavslrij-skim do nemške državne meje. (Po Ldu.)
Premirje na Koroškem?
Pričetek pogajanj v Kranju.
Kran j, 4. iujija. Danes so se začela v Kranju pogajanja za pfemirje na Koroškem. Kraljevino SHS zastopa četverica delegatov, in sicer: podpredsednik deželne vlnde za Slovenijo dr. Gregor Žerjav kot predsednik, general Rudoll* Majster, podpolkovnik Mlljutin Nedič in kapetan Glor-gje Glihič.
Nemškoavstri jsko republiko zastopa konzul Maks Hoffinger, kateremu so prideljeni podpolkovnik Sigmund Knaus, major Josef Hayer in ritmoj-ster dr. Jakob Reinlein.
V imenu jugoslovanske delega-j cije je početkom seje pozdravil dr.
! Žerjav delegate, ki nam čimprej pri-I nesejo v nesrečni, nam vsem tako j dragi Korotan zaželjeni mir.
Po zahvali dr. Holfingerja so pričele razprave, ki se bod jutri nadaljevala.
Kranj, 4. junija. (Izv. por.) Ppgajanja med jugoslovanskimi in nemškoavsirijskimi delegati glede premirja na Koroškem se vrše v prostorih tukajšnje „Narodne čitalnice". Kranjskemu občinstvu so zlasti v okom padli nemški delegati, ki so šetajoč po mestu s posebno pozornostjo smotrili izložbe prodajalen, polne belega kruha, slanine in prekajenega mesa. Zlasti žemljice so jim povšeči, katere dobe brez kart po 40 vin, in katerih v Nemški Avstriji že od leta 1915 niso videli. Zelo se pritožujejo nad slabimi življenskimi razmerami v Nemški Avstriji.
Sahievajie Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah. A Pridobivajte novih naročnikovi
Gospodarstvo.
g Prvo državno posojilo v Sloveniji. Poroča se nam, da je v Sloveniji bilo podpisanih okroglo 40 milijonov državnega posojila. Le pomislimo, da je bilo samo v Ljubljani žigosanih 90 mil. kron papirnatega denarja, če vpoštevamo, da leži v denarnih zavodih v Sloveniji okoli 340 mil. kron hranilnih vlog, tedaj ji Slovenija v primeri s svojim premoženjem podpisala jako malo prvega posojila naše države. Pomislimo, da ima sama Mestna hranilnica ljubljanska avstrijskih vojnih posojil 25 mil. kron, vpo-števajmo, da se je vse pehalo in trudilo za posojila naši krvnici Avstriji, tako, da imamo v rokah velike zneske tega ničvrednega posojila. Zato je pa žalosten dokaz nerazsodnosti in nezavednosti našega naroda, da smo spravili skupaj tako majhen znesek. Če sami ne izkazujemo zaupanja svoji mladi držav? kedo ga bo pa potem izkazoval? Če hočemo dobro sebi in zanamcem, tedaj posvetimo vse sile svoji mladi državi.
g Sladkor. Tovarne sladkorja v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev so oddale zadnjih 80.000 vagonov konzumu. Surovin ni več. Do nove kampanje smo navezani na češki uvoz. Ta bo glasom informacij stal do 14 kron.
g Uvoz iz Francoske. Francosko-srbska zbornica v Parizu poroča, da nam Francoska zamore dobaviti kemične proizvode, stroje, železniški materijal in kolonijalno blago.
g Narodno gospodarstvo. V svrho dvignjenja produkcije premoga, ureditve carinskega vprašanja, v zadevi enotne in jasne ureditve uvoza in glede kompenzacijske izvozne pogodbe s čeho^slovaško republiko je deželna vlada po daljši razpravi sklenila s konkretnimi predlogi na ministrsko predsedstvo in na pristojna ministrstva nameriti pozornost osrednje vlade na nekatere važne potrebe našega gospodarstva, katerim naj se s sporazumnimi ukrepi ustvari zdravo podlago.
g Omej tev blagovnega prometa za Hrvaško in preko Hrvaške. A) Ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu je te cini izdalo nove določbe za sprejemanje in odpo šiljanje brzovoznega in tovornega blaga za postaje njenega področja, kakor tudi v prometu preko njenih prog. V naslednjem podajemo preva-zažajočemu občinstvu bistveni izvleček iz teh določb: Ustavljeno je prevzemanje civilnih pošilik vseh vrst, tedaj tovornega brzovoznega in^ pospeši1, ega blaga, bodisi v drobižu ali vozovnih nakladah čez vse proge in za vse postaje v področju zagrebškega ravnateljstva državnih železnic. Izvzeto je ter se torej zamore odpošiljati:
I. Kot brzovozno blago v drobižu do 2000 kg: l.Meso vseh vrst, zaklane živine, ribe, mleko, smetana, surovo maslo, jedilna mast, sir, kruh, testenine, kvas, sveža zelenjava, sočivje in jajca. 2. Sanitetni materija!, lekarniško blago n materijal; 3 Sol in sladkor, tobak in tobačni izdelki, semena vseh vrst, usnje, južno sadje in kolonjalno blago. II. Kot brzovozno blago v vozovnih nakladah: Blago, ki ie navedeno zgoraj pod	I. 1.	in	2. zivad.
lil. Kot	tovorno	blago	v	drobižu:
Blago vseh vrst vstevši do teže 500 kg, vendar z omejitvijo, da zamore en pošiljatelj odpremiti na enega prejemnika	dnevno	ie jedno	pošiljko.
IV. Kot	tovorno	blago	v	vozovnih
nakladah: Meso vseh vrst, zaklane živali, ribe, mleko, smetana, surovo maslo, jedilna mast, sir, kruh, testenine, kvas, sveža zelenjava, sočivje in jajca, sol in sladkor, sanitetni materijal, lekarniško bkgo in materijal, tobak in tobačni izdelki, semena vseh vrst, usnje, južno sadje in kolonijalno biago, moka, žito in koruza, krompir, petrolej, bencin in karbid, poljedelsko gospodarski stroji in drugo poljedelsko gospodarsko orodje, kakor motike, lopate, grablje itd., modra galica, žveplo percxid, užigalice, selitveno blago, papir, vse blago iz carinskega inozemstva in ono, ki je
namenjeno za carinsko inozemstvo, apno in cement, pivo, premog, drva za Kurjavo in oglje, posodje onih pošiljk, katerih odprava ni omenjena, živad, jamski les. Do nadaljne odred-redbe je ustavljeno prejemanje blaga vseh vrst za postaji Bakar in Reko in na postajih Reka in Bakar. Izvzeto je ter se torej zamore odpošiljati blago ki je navedeno zgoraj pod A 1.1. Do nadaljne odredbe je ustavljeno prejemanje blaga vseh vrst za Zemun. Izvzeto je ter se sedaj zamore odpošiljajte: Vse blago, ki je navedeno pod I. iri II., nadalje premog, apno, pivo in tobak. Prejemanje krompirja za postajo Zagreb d. k. je nedopustno. Za postaje Cigienik, Dobanovci, Sur-čin. Boljevci in Adaševci železnica ne prejema sploh nikakega blaga v odpravo. Neomejeno prevzemajo in prevažajo železnice pošiljke za železničarska konzumna društva, železniške režijske pošiljke in pošiljke, ki so naslovljene na vojaške oblasti. Stranke lahko odpošljejo blago r;a Hrvaško in preko Hrvaške brez posebnega dovoljenja. Če hočejo stranke odposlati blago, ki je po gornjih določbah izključeno od prevoza, si morajo prej preskrketi tozadevno prevozno dovoljenje pri ravnateljstvu drž. žel. v Zagrebu. — Za postaje južne železnice na Hrvaškem (t. j. postaja Zapre-šič, Zagreb j. k.. Velika Gorica, Le-kenik in Sisak) je prost ves brzovoz-ni biagovni promet; tovorni blagovni promet je dopuščen samo za sladkor, sol premog, modro galico, apno, žveplo, gospodarske stroje, pohištvo, režijsko blago in za ono blago, 'za katero izda od slučaja do slučaja prevozno dovoljenje obratno nadzorništvo juž. žel. v Ljublani, kateremu n*;ora stranka predložiti tovorni list v potrdilo.
F roda se: fe
Prodam dobro ohranjeno kitaro. Lombar, Zg. Šiška št. 108.
Lepa birmanska darilu. Nikelnaste in srebrne ure z verižicami, uhani, zavratne verižice srebrne in zlate z obeski nudi Fr. Čuden Sin, nasproti glavne pošte v Ljubljani.	459
Proda se večje število praznih steklenic. Gradišče st. 2, restavracija Šmid. 712
Prodam skoraj novo sedlo za gospoda, kakor tudi obleko in čevlje. — Prodam tudi pripravo za napravo sodavice. fotografi čni aparat, note, gajbice za priče, igrače itd. Naslov v upravi. 711
Potografični aparat —
Goerz — 13X18 se proda. Naslov pri upravništvu pod »Aparat".	713
m ——————--------------------—
bi
Kupi se takoj več vagonov obeljenega jamskega lesa, premer 10—25 cm. dolgost 1'5 m naprej, kakor tudi krajniki. Cene se razumevajo 1 m3 postavljen na postajo Brežice. Podjetje premogovnika S. Marjanovič, Globoko, Brežice.
Kupim sadni mošt. Ponudbe poo „Mošt“ na uprav-ništvo Jista.	709
uspehe imajo oglasi v dnevniku „ Jugoslavija"!
Najboljše
Ako iščete slu- 2i-p kaj naprodaj ozi-ihe. ali na Se »HlAlv roma hočete kaj
v Jugoslaviji
žbe, ali pa če
kupiti ali zameniti tedaj inserirajte
Preprodajalci!
Kremo za čevlje, vaselino za čevlje, cigaretni papir, c\il' retne tulčice, pisemski papir v mapah, fino toaletno mA* in drugo blago dobite pri Mahler 1 Opiat k a. ageB’ turni i komisionalni pottao, Zagret*, Jelačiče* trg št. 28 ipolag Narodne kavane).
Kupi -se:
BARVA —
vsakovrstno blago
PERE '
domače perilo (pošilja po isto na dom)
KEMIČNO - ČISTI
obleke
SVETLOLIA
ovratnice, zapesuice in srajce
tovarna Jos. Reich
Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica št. 3.
Gramofonske plošče,
stare, obrabljene kupuje ali ! zamenja še nadalje, tvorni- ' ška zaloga gramofonov A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
Aprovlzacija.
a Amerikanska akcija za priboljšek prehrane revnih otrok do 6. leta. Stranke
s C izkaznicami ubožne akcije za Ljubljano, ki imajo otroke do 6. leta, dobe izkaznice za kondenzirano mleko, kakao, sladkor in riž v mestni aprovizaciji, Poljanska cesta 13
I. nadstropje, po sledečem redu: Vsaka stranka mora prinesti s seboj C izkaznico ubožne akcije in 1. za otroke od rojstva dd 3. leta zeleno izkaznico za zdrob in 2. za otroke od 3. do 6. leta pa dokazilo (krstni izpisek) da otrok ni manj kot 3 in ne več kot 6 let star. Na vrsto pridejo stranke z C izkaznicami: štev. i—500 dne 6. junija od 8—12. ure, štev. 500—800 dne G. junija od 15—17. ure, štev. 800—1300 dne 7. junija od 8—12. ure, štev. 3300—1600 dne 7. junija od 15—17. ure, štev. 1600 -2100 dne 10. junija od 8—12. ure, štev. 2100 —2400 dne 10. junija od 15—17. ure od 2400 do konca dne 11. junija od 8—12. ure. Vsi zamudniki A B C in 1, ter
II. uradniške skupine dobe izkaznice it. junija od 15—17. ure. Na poznejše priglase se bode oziralo le v toliko, če bi po končani razdelitvi preostalo še kaj blaga, ker je število otrok, ki se bodo sprejeli v to akcijo — omejeno.
a Sladkorne izkaznice za junij se bodo izdajale pri vseh desetih komisijah v petek dne 6. junija od 8—12. ure.
a Zamudniki dobijo sladkorne izkaznice na Poljanski cesti štev. 13 I. nadstropje in j sicer: iz I. in II. okraja dne 10. junija, iz III. • in IV. 11. junija, iz V. in VI. 12. junija, iz Vil. in VIII. 13. junija, iz IX. in X. 14. junija vsakokrat od 8—12. ure.
a V. krušna komisija uraduje 6. junija v steklenem salonu na gostilniškem vrstu gospe Goršetove Marije Terezije cesta.
a VII. krušna komisija uraduje 6. junija v gostilni g. Antona Gerbajsa, Celovška cesta.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Poslano.*
Izjava.
Na dopis prijavljen v sobotnem »Slovenskem Narodu* pod naslovom:
»Hopsasa, hopsasa “ odgovorim
v sobotni izdaji tega ceni. lista točno, s katerim odgovorom dokažem, kje je bilo shajališče omenjenih ..sumljivih elementov".
Opozarjam že v naprej na to objavo deželno vlado, policijsko ravnateljstvo in pa občinstvo, katero naj potem pravično sodi.
 	E.	Rozman.
* Uredništvo ne prevzame za »Poslana* nobene odgovornosti.
Kupi se pohištvo, še dobro ohranjeno z mehkega ali trdega lesa za sobo in kuhinjo. Kupi se tudi pisalna miza. Cenjene ponudbe z navedbo cene pod »Pohištvo* na upravo »Jugoslavije*. 714
Službe?
Več kleparskih pomočnikov proti dobri piači sprejme takoj Franjo Dolžan, klep. mojster v Celju, Kralja Petra ul. 8.
R asm ck
Kdo bi vzel 5 letnega
zdravega in lepega fantka za svojega. — Ponudbe na upravo lista.	708
Pozor.
Zavarovalnine (premije) za !
življensko zavarovalnico „Koruna“, prva češka delni- : ška družba v Pragi, naj se j do nadaljne ureditve dopo- 1 šiljajo v Ljubljano Dalma- j tinova ulica 7, legalni za. j stopnik A. Klun. Z nakazi- j lom premije naj se naznani j številka police.
IDEDUED
Trgovcem z manufaktur™ blagom
se priporoča tvrdka
J. Medved iz Gorice
sedaj 'M
v Ljubljani, Sv. Patra nasipi.
Potrebujete?
Prosim, naročite takoj, dokler je še zaloga
pisarniški, konceptni, fini kancMJskf, svileni ogleni (vse barve), Indigo modri i« vi,
'ijolea8*
papir.
Noteze, pivniki, peresa, radirk0!
trakove za pisalne stroje, bloki za pisarne, f peresa (Fiillfeder), kopirne knjige, trgovske MV' uradne kuverte, trg. pis. klej (gumi), voščeni pa.P ' pisemski papir, zavijalni in vse druge vrste paptr) Kopirne preše, narodne in umetne razglednice
razpošiljam ita debelo in drobno.
V zalogi 150 parov nogavic za dame in 30 kg j nic za vezenje trt. — Postrežba točna in do^
Se priporoča tvrdka
JOS. OMERSA,
trgovska agentura in komisijska trgovina LJUBLJANA, Dunajska cesta št
išče gozdarski in rentni urad grofa Attemsa v Sl. Bistrici. Ponudbe s spričevali je nasloviti na gornji urad. Nastop, in plača po dogovoru.
Kupim vsako množino
jabolčnika
kakor tudi 420
jabolčnega kisa.
Ponudbe z navedbo množine in naj nižje cene na Ljubljana L, poštni predal štev. 163.
Glavno zastopstvo /
»Savinjske tovarne barv' in lesnih izdelkov"
priporoča cenj. odjemalcem prvovrstce
barve, firnis,
samokoinice
itd. itd. — Naročila sprejema
IVAN FERLEŽ
v Celju (Narodni dom)-