DOSTOPNOST DNEVNIH MIGRANTOV DO DELOVNIH MEST V PODEŽELSKIH NASELJIH Stanko Pele* V Sloveniji je okoli 6000 naselij ali pribli- žno 3 na vsakih 10 km2 . Največ je majhnih vasi in večina ljudi iz majhnih naselij si mora poiskati delo v različnih delovnih organiza- cijah in ustanovah v večjih naseljih. Te ljudi, ki vsak dan potujejo na delo v drugo naselje, imenujemo dnevni migranti. Ti so od krajev zaposlitve različno oddaljeni in tudi različno potujejo na delo. Za proučevanje dostopnosti do delovnega mesta je najbolj pomemben čas, ki ga dnevni migranti porabijo za potovanje na delo in domov. Če porabijo dnevni migranti malo časa, potem je njihova dostopnost do delovnega mesta dobra, če pa porabijo veliko časa, je ta dostopnost slaba. Seveda nas ne zanima vsak posamezen dnevni migrant ampak vsi dnevni migranti v naselju. Za naselje je pomemben povprečen bruto porabljen čas za potovanje na delo in vrnitev domov na dnev- nega migranla. Ta podatek je pomemben, ker nam pove veliko o tem kako daleč imajo ljudje iz naselja do krajev zaposlitve in koliko pro- stega časa jim ostane za druge dejavnosti (popoldansko delo. počitek ipd.). Seveda se moramo vprašati zakaj je ta podatek pomem- ben. Naselja, ki so od krajev zaposlitve bolj oddaljena, nudijo svojim prebivalcem slabše pogoje za življenje, kol tista, ki so bliže krajev zaposlitve. Ker se v teh krajih slabše živi, je zelo verjetno, da se bodo nekateri ljudje (predvsem mlajši) iz. kraja želeli odseliti in da se bo naselje zaradi tega manjšalo. V lakih naseljih ostajajo predvsem starejši ljudje (in *. mag., Inštitut za geografijo Univerze li. Kardelja. Trg francoske rcvolucijc 7. <>1000 L jubljana. otroci). Posledice lake starostne siruklurc naselja so vidne tako v naselju samem kol v pokrajini, ki ga obdaja (hiše so stare, se ne obnavljajo, novogradenj v glavnem ni. polja so slabše obdelana, njive so spremenjene v trav- nike, te in nekdanje pašnike pa prerašča grmovje, širijo se gozdovi). Da bi ugotovili ali v nekem območju, npr. občini, v naseljih kjer je dostopnost do delo- vnih mest zelo slaba prihaja do prej omenjenih posledic v pokrajini, se lahko lotimo dela na naslednji način. Najprej na karti območja, ki ga moramo dobro poznali, ocenimo, kje so slabše prometno dostopna območja (vasi, ki so bolj prometno oddaljene od krajev, kjer se ljudje lahko zaposlijo). Nato si nekaj vasi s slabše dostopnih območij izberemo v slučajni vzorec. Če smo ocenili, da je na slabše dosto- pnih območjih skupaj 30 naselij lahko njihova imena napišemo na listke, te premešamo in nato izžrebamo 10 naselij, ki predstavljajo naš slučajni vzorec. V teh naseljih moramo potem zbrali čimveč podatkov o tem, koliko časa porabijo dnevni migranti za prihod na delo in vrnitev domov. Te podatke zberemo z vpraša- lnikom. Dobili moramo odgovore o tem, koli- ko časa preteče od odhoda z doma do začetka službe in od konca službe do prihoda domov. To je bruto potovalni čas. Poleg lega pa nas zanima tudi najpogostejši način potovanja (peš. kolo. motor, osebni avlo, avtobus, vlak). Za kolikor toliko dobro oceno povprečnega bruto potovalnega časa na dnevnega migranta v vzorčnem naselju je priporočljivo, da zbere- mo podatke vsaj za četrtino dnevnih migran- tov iz naselja. Oceno povprečnega bruto pora- 74 bljcnega časa za potovanje na delo in vrnitev domov na dnevnega migranla dobimo tako, da čas, ki ga porabijo vsi vprašani dnevni migran- ti i/, naselja delimo z. njihovim številom. Hkrati, ko zbiramo podatke o dnevnih migrantih si tudi ogledamo naselje in njegovo okolico. Ta opažanja seveda zabeležimo. Pred- vsem bomo opazovali kakšen je videz naselja (starost hiš, vzdrževanosi. delež novogradenj, ...), kakšne so prometne povezave z drugimi naselji (avtobusna postaja - njena oddaljenost, kvaliteta ceste, ...), zanimivo je tudi vedeti ali naselje ima trgovino, gostilno, cerkev ipd. Pri opazovanju okolice poizkušamo ugotoviti ali so polja dobro obdelana, kakšen je način obde- lave (z vprežno živino - s traktorji), ali je opazili da, travniki niso redno košeni in da se na travnate površine širijo gozdovi. Pri takem opazovanju svoje ugotovitve moramo podpreti tudi s poizvedovanjem pri vaščanih. Na terenu zbrane podatke o vzorčnih nase- ljih sistematično uredimo in jih dopolnimo z. nekaterimi statističnimi,o rasti števila prebi- valstva. o starostni strukturi ipd. Iz tako zbra- nega in urejenega gradiva potem ugotavljamo razlike med naselji in sklepamo, čemu jih gre pripisati. Osnovna ugotovitev bo, ali so vzor- čna naselja res slabo dostopna in ali so v vseh slabo dostopnih vzorčnih naseljih opazne tudi posledice, ki so povezane z manjšanjem in staranjem naselij. V primeru, da obstajajo izjeme, bomo poskušali ugotoviti, vzroke zan- je. če pa za vzorčna naselja ne bomo mogli trditi, da se manjšajo in starajo z vsemi sprem- ljajočimi posledicami v pokrajini, bo naša ugotovitev, da dostopnost v proučevanem območju ni tako slaba, da bi imela take posle- dice. Za vsa podrobnejša navodila in literaturo v zvezi z. izdelovanjem tovrstnih nalog se lahko obrnete neposredno na avtorja prispevka. ANKETA O ODDALJENOSTI MED KRAJEM ZAPOSLITVE IN KRAJEM BIVANJA A: Kraj zaposlitve anketiranca: B. Kraj bivanja anketiranca: 1. Kako prihajate na delo in kako se vračale z dela? A: Prihod na delo - peš - s kolesom - z mopedom (motorjem) - z. osebnim avtom kol voznik - z. osebnim avtomobilom kot sopotnik - z avtobusom redne linije - s tovarniškim avtobusom - z vlakom - ostalo 2.A: Ob kateri uri morale zjutraj zdoma, da pridete pravočasno v službo B: ln ob kateri uri morale biti v službi? 3.A: Ob kateri uri končale službo B: In ob kateri uri se vrnete domov? B: Vrnitev z dela - peš - s kolesom - z mopedom (motorjem) - z osebnim avtom kot voznik - z. osebnim avtomobilom kot sopotnik - z avtobusom redne linije - s tovarniškim avtobusom - z vlakom - ostalo 75