Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v ^Ameriki Eitirti M •ecoad-Claas Matter, September *1, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tinder the Act of Confrets of March 3. 187«. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 86. — ŠTEV. 86. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 12, 1906. — V ČETRTEK, 12. MALEGA TRAVNA, 1906. ^ —9 The i*rst Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day" except Sunday? and Holidays. & ' ^ Vstajenje. Ixraelovo ljudstvo je imel > svoj za-iii tinii natančno ter strogo uredbo svojega rodu. Ves nan hI je bil raz ieljeu ]»» rodovih. Tako sta ga preštela Ln zapisala Mojzes in David, tako urejen se je vrnil iz babilonskega robstva v svojo prvotna domovino. O tum je ve lel vsak Zidov v Palestini za dobo tis n-letja nazaj natančno za svoji« prednike, za 'ože.o in rojstni kraj svojih pradedt.. ■ Rojstni kraj prvaka in ustanovitelja obitelji postal je talu.» lilavni kraj vse družine. Stja-kaj jo moral priti vsakdo, ko se je hotel j Kaluže vati javnih pravic m ko je moral vršiti državne in javne dolžnosti. Jeruzalem je bilo glavno Ln prestolih* mesto kralja Davida, njegov rojstni kraj je pa bil Bet lenem. Tako je bi «» to mest > glavno za Davidove pol uncc, kleri zamogli le v Be-tle-berau opravljati svoje javne dolžnosti. Biizo Betlehema si je sezidal Ikiralj Daviil na skalovju niogikcen grad imeli' m Birat-Arba, kteri je bil njegova najvažnejša trdnjava, a za njegovo pleme- dedni grad. Kraljestvo Davidovo je razpadlo, razp-del je tu li dedni grad s svojim stolp.tu. Iz ruševin je strelo proti nttiu. 1 ' se par obokov. Za Davidovo pleme nastopili so slabi časi, prišlo je siromaštvo ter preganjanje in potom-ei najmogočnejšega izraelskega kralja tM» -e razkropili na vse kraje: od boga->tv;i ostala jim je le še žalostna ruševina dednega gradu in spomini na lepšo preteklost. \r dežel«> ■- > prišli turji gospoda.-ji in na mestu Davidovega stop- razširjal je uogučno svoja ikri 1 a rimski orel. "Izvoljeni" narod moral je plačevati t ujeti davke in ravnati tako, kakor so ukazovali tujei. * * ♦ •ledina nada, ktero si gojili Zidovi, J,il.i je ta, la se In; 1 » ea-i spremenili in da bode prišlo konču > rudi Ol>lfE-KKNJK. Svei >vni dogodki jili nis.. zanimali. Herod je zidal palače, zbiral vnja'.vie i:t ti so budili memo njih a vse ni - jajn rimske mogočnosti. Cn i .-.i pasove vojne t rombe, gledali so vojaške 'fie, irh-dali rimske legijo ne, še i t e in Milice, opazovali zlate rimske orle — toda kaj ji* bilo vse to proti divaej njihove j starini'? I til i so pri prost i, ti»da čuvali so scire svoj ill pra le k>v, vedeli so za vse predpisi- svoje vere, . srca so imel neugasno ljubav do svoje rodne gru de iu svojega svetila. — V Bete hem ti, v votlini, ki je ostala v i izvali tnih njihovega dednega gradu, naro 41 i 1 se je njim in z njimi zajed no \se mu I ►vostvu Jezus i/, njihovega -Davidovega plemena. On je bil njim iu vsem drugim odrešnik, njegovi na uki ► izpodriuili prejšnje, 'kiristjan-stvo j;- zma^ovaio širom sveta, tlači-telji izraelskega naroda jK-stali so sami kristjani; krščanska ljubav zavladala je po vs d i, jednakost je ipriš.a do ssojeg.! prava, zavladala je j>ov-sodi ve rja svoboda in po vsem ^.vetu odmevalo vedelo in radostno: ■ALIdd IA, ALELUJA!" — kajti svet je bil odrešen in resen starih xni it in starih spon. • * » Dviirnimo se kvisi;i> k nevenljivim ide.»! -II - dviu-nimo >e od ruševin Davi Invega gra.hu tja na višine večne ■»vetlobe. Tun ginjevajo stoletja in stoletja kakor kratki trenotki. Tam >e izstavljajo temelji usodi narodov in ruši >e največja nun" mogotcev. Tisočletja stare listine židovskih plemen so uničene v fcratdh letih in kedo se more sedaj hvaliti, da je Davidov potomec? Nannli, dinastije, plemena — kak . dolgo traja vse to? Svetovnih dogodkov ne smemo siwliti svojem dozdevanju in predsodkih. Vsega tea si* je treba osvoboditi iu zadostiti svojemu poklicu Ln nalogi! * * * Divne so bile nekdaj slovenske de-* žele. NVodaj, ko so bili Slovenci svoji gospodarji na svojej rodnej zemlji. Tedaj so imeli svoje zakone in svoje carje. Javno življenje se je vršilo izključno le |ki s o venskih šegah in tudi v hramu božjem razlegala se je samo slovenska beseda — in svete listine so bile pisane v slovenskem jeziku. — Tujci so napadli i.aše zemlje: oil juga Latinci od severa Germani in od iztoka Mougolei. Naši pradedje, kljtcb Ijm^ištvu, nL-fi jzamogii tujce ustaviti na njiliovem potu. Prilastili so si naše zemlje, poruši i so naše stolpe, razveljavili naše zakvme, nase običaje in svete listine naše. Izginili so naši carji naša svetišča so ostala pusta in ves narod je občutil robske «i>one. Po dežel ali so odmevale sovražne bojne "VESEL ^ ALELUJA!" f rombe i i napram golorokim Sloven-cem stale so oborožene sovražne fete... * * * ln tak > traja dalje d • današnjega l-ue iu cest okra t je stiska Še hujša... ko se domači sinovi stavi j a jo v službo latinizatorjev, brez domovin cev, ger-jianizatorjev in drugih sovražrikov ter jim pomagajo daviti rodno svojo kri. Naš ma i narodie trtka na vrata palač habsburških -mogotcev: ni prosti>-ra! Trka na vrata uradov: ni prostora! Trka na vrata postavodaje: ni prostora!---Drugi so zasedli uaš;: nn*sta. tujci so Jia naših sedežih. Za Slovence v tužnem črno-žoltem okviru ni več jir».st(»ra... zaprte so jim palače, zaprti uradi in v javnosti jih nečejo poenati... * * * In tako prihaja jedro naš'-ga naroda kar t rumom a tost ran oceana v zavesti in trdnem prepričanju, da se imi tukaj slabejše ne more goditi, kakor v tužnej, po tutjcu že stoletja zatira nej domovini. Tu, v deželi svo-Ixn'.e smo spernali, da smo narod vreden istih pravic, kakorŠnje uživajo drugi narodi; tu. umo postali držs"-Ijani Slovenci in ne "podaniki", ka-korsni smo 'bili v zatiranej domovini; tu smo ustanovili kršno, ne razruši ji w i |»ečino, koja nam sveiloči, <*a imamo j tudi ini svoj prostor na svetu — pe- j čino med slovenskitmi trpini, med -'e-i avci in težatki. Med njimi je nastalo i novo slovensko življenje in zavedanje j dolžnosti: da vsaki pojedini, ki se vrne 1 v tužno domovino, probuja v narodne j . zavesti vse svojce in znance, ter tako poniaq.i po svojih mccch pozvati na novo rivljenje vse ono, kar nam je tini-Čila in porušila nemška Avstrija in drugi Slavjanstvu sovražni tujci. — Alio storimo vsi slovenski Američani to našo najsvetejšo dolžnost, potem ni več daleč ona doba, Uo !*>de i slovenskemu narodu v daljnej domovini zji-s\ etila lijč svobode iu neodvisnosti i:i ko IxhIc po gorah in dolinah domovine odmeval radof*ni "ALELUJA" svoje Vstajanje in . 'rešenje prt s avljajoče Slovenije, tuli krasne naše domovine. . . Na snežnih poljanah Klon-dyka. Mnogo potujem po svetu in zato sem že doživel marsikaj. Ze davno bi me krila črna zemlja, če bi ne vedel pomagati si v vseh slučajih in nevarnostih. Jednega izmed mojih številnih dogodkov hočem povedati tukaj. Pripadal sem družbi srečolovcev, kteri so začeli v letu 1898 hoditi od vseh strani j v Klondyke - Eldorado, kjer so v tistem času zasledili velika zlata polja. Bili smo sami Ang'ezi skupaj, ko smo zapustili Skagway, da prekoračimo s snegom pokrito Chil-cootsko sedlo in sieer v času, ko bi nobenemu ne prišlo na misel, zapuščati svoja gorka zavetišča. Po tridnevnem naporu, kteri nas je tako zdelal, da niti spati nismo moHi, pridemo na vrhunec in si pripravimo naše prvo šo-torišče na zmrzii skorji Crater Lakesa. To je namreč pusta, dolgočasna useda bas pod gorskim sedlom. Nikjer ni bilo nič lesa, da bi si prižgali ogenj. Zato žrtvujemo nekaj rezervne obleke in čevljev, da smo si pogreli kavo, potem se pa hitro zarili v gorke odeje. O polnoči se prebudim. Strašen blizzard je divjal tad našimi glavami, mi pa smo bili v našem šotoru še zadosti zavarovani. Jaz setii pa vedel, c*a me ni zbudil blizzard. Pozorno gledam v daljavo in zaslišim težavno dihanje nekega moškega, kteri je stopical po zmrz-lem snegu. ''Pozor, tovariši!" zavpijem in u-stanem. "Resnično živo bitje se bliža našemu šotoru." Moji tovariši si zevajoč mane jo očL "Mogoče je kak tat!" mrmra Mac. "Halo, je že tukaj!" zavpije nekdo za menoj. V tem trenutku zaslišimo težke korake že prav pri šotoru. Odgrnemo uhod; trenutek pozneje nas zre koščen obraz. "Well," pravi moj prijatelj Harry Mowbray, šcr,t čevljev visok človek, "ali imaš kako vizitnieo seboj?" To rekši, se dvigne in stegne malo desno roko, v kteri je imel revolver. "Za Boga, pustite me notri," pravi kratko došlec, kterega se je takoj po izgovoru poznalo, da je Američan. "Pripetila se mi je nezgoda in nobene minute ne morem ostati zunaj." "Vi pač izgledate, kot bi bili obešeni in ustreljeni," pripomni visoki OT'onnor, nnš vor'nik. "Toca pridi'e *;no pa stražniki <*mnpa Lin-derman. Mi vemo, ila lahko jwdjubno spremeniš svoj obraz, toda n i li »čemo tebe in tvojo tolpo za vedno uničiti, Nek.vj Ijndij te je zasledilo v<"e>aj pri Crater Lake. a opravili le na pol, la: dajte mi priliko, da obračunam s lligginsom. Mi smo mu včeraj rešili življenje na Crater Lake." "O ne, ti si napravil več kot dovolj zlega. Ko si gotov, štejem do t; i in ležal bodeš preluknan kot >ito v Yukon Riverju. Monoče prideš na ta način prej kot mi do Dawson Citvja, a ne vrjamem, da dobiš tam še kaj zlata!" Drugi se glasno zasmejejo, meni pa zastane skoro srce od prevelikega straha. "Naprej, hitite!" zavpijem družbi. "Končajte in čakajte, kaj pride. Vi veste, da imam tovariše, kteri bodo z vami obračunali!' "Mi prevzamemo odgovornost," odvrne jih več. V trenutku je bilo vse pripravljeno za eksekucijo. Vse prebivalstvo Lindermansko se zbere o-krog mene. A mene ni zanimalo to. Zapazil sem le, da so nekteri ugovarjali proti načinu, kako se postopa z menoj in so resno dvomili, da bi bil jaz res Chilcoot-Charlie. Toda to ni nič pomagalo; že je stopilo šest oseb v vrsto in napelo svoje puške name. Tudi Higgins je bil med njimi. "Jedila!" zakriči vodnik Campbell in jaz sem moral stisniti zobe, da sem se zamogel obvladati. "Dve!" zavpije in jaz se dvignem kolikor mogoče po konci. "Tri!" Klicu slede streli, kteri so doneli kot daljni grom mimo mojih ušes. — Jaz pa smuknem v odločilnem trenutku v odprtino poleg mene in streli za-zvene nad mojo glavo. Skok v temoto je bila moja rešitev. Jaz obstanem na veliki ploči ledu, kteri je plaval na površini vode. Pet čevljev nad nienoj pa je bil Yukon obokan z mogočno ledeno skorjo. V temoti se pomikam na ploči z reko navzdol, dokler ne pridem do neke odprtine, skozi ktero zlezem z veliko težavo na površje . . . Bil sem samo še štiristo yardov od našega campa. Tavam proti šotoru in povem v malo besedah, kaj se je zgodilo z menoj. Potem pa padem na pol mrtev na tla. (Nadaljevanje na 3. strani.) - Strajk premoprjev. Še neodločeno. V SLED POLOŽAJA V OKRAJIH TRDEGA PREMOGA SE ŠE NI BATI NAJHUJŠEGA. Odbor plačilne lestvice je včeraj zopet zboroval v New Yorku. PORAVNAVA. -o- (J avni jk*t aboroval o položaju, kteri je : :s.st;il radi proti predlogo v lastnikov rovov. DelajWki vodje so zelo jk>-liti. kijiiili pa še upajo, tla pride do Pj>ora.zuma, ne da bi bilo treba pričeti * ht ra j k« »m. S predlogom lastnikov rovov vodje fpreiin>'_rarjev j>iso zadovoljni, kajti deloda.jaiei hočejo, da razsodišče obravnava .e <> vprašanju plače in o vprašanju obojestranskih tožb. Kljub temu Ihm1i» pa vodje premolar je v stoli li vse, >anto da dosežejo poravnavo j. delodajalci. Premogarji, kakor tudi la>tni' L rovov, bi se radi izognili *t trajku. Tudi Jv:m Mitchell je mnenja, da rsodanji položaj ni nevaren, toda o podrobnostih neče govoriti. -o- SKOČIL RAZ WILLIAMSBURSKI MOST. Natan Isaaksohn skušal se je s sko-! kom rešiti življenja. Včeraj zjutraj kmalo po 8. uri videl je kapitan Lon_Mreet od prevoznega, mimika New York, ki vozi ]>o Kast! i Hi ver ju med Manhattanom in Brook-; Ivi o m v New Yorku, pasti raz wil-li:t. sburški most neke*ra moža, kteri se je park rat v zraku prevrnil in z o- ' v 1 btipniiu krikom padel v vodo mogočne j j*« ke. Prevozni parnik ni bil daleč od o! t mesta in tako je kapitan Long-si • I takoj krenil na lice mesta, kjer s ji* moštvo zbralo na prednjem delu parnika. Kmalo nato se je truplo ne- ' f večnika pojavilo na površju in konč-tio so je srečno dobili na parnik. Se prv hio j • parnik dospel na williams-burško -t ran, so spoznali, da samomo-ril»-• >•• /i v i, radi česar so ga takoj prepeljali v bolnico St. Catherine,' k ier upa jo, da bode še okreval. Y bolnici j. povedal, da mu je ime vit:: Isaaksohn in da je stanoval v hiši št. Kivington St., kjer je imel pri Maksu Kamperju svojo sobo. Ko so ga vprašali, čemu se je skušal u--nntiti, je dejal, da je skrajno ner- ' v<>zen. Pri imenovanej rodbini je ži- 1 vol 3.» mesecev in se skoraj nepresta-j no učil, kadar je bil prost. Ono, kar si bil prihranil od svoje tedenske pla- j -]>!>eralni ist 11S t rana" poroča, da car Nikolaj ni hotel sprejeti Witteje-ve rezignacije, radi Česar ostane Witte še v nadalje ministerski predsednik. Državni zbor je izdal zakon, s kte-l im se daje vdovam in sirotam po revolucionarjih ubitih vojakov, policajev in orožnikov, pokojnina. Zaplenjeno blago mornaričnih skri-varjev. San Francisco, Cal., 11. aprila. Carinski uradniki so tukaj zaplenili veliko carini podvrženega blaga, ktero so utihotapili mornarji iz Orienta do-šle oklopnice Oregon. Med tem blagom je mnogo dragocene svile in kitajskega pohištva. Carinski uradniki pričakujejo, da bodo zaplenili še nadaljno blago, ker so brzojavno naprosili ekspresne družbe, naj sumljive zavoje ne izroče strankam, dokler jih carinski uradniki ne pregledajo. Denarje v staro domovino pošiljam«: za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je vštet* pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačaj« brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni nra4 t 11. 4o 12. Anefc. Denarje nam poslati je najprilii-ceje do $25.00 v gotovini v priporeče-irm ali registrovaneic pismu, večje nieske po Domestic Postal Money Order ali pa Hew York Bask Draft. FRANK IAKRBK, 109 Greenwich Street, Hew York. 1752 St. Clan St Cleveland, Oil*. Xeapolj, 11. aprila. Mesto Samo v pokrajini Salerno je vsled bljuvanja Vezuva razdejano. Vest še ni potrjena, Mesto Sarno je imelo 10,000 prebivalcev in je bilo oddaljeno 10 milj od Vezuva. Danes ognjenik še bolj divja kafoor včeraj in 'tekom današnjega dne j<» padlo 4 palce novega pepela. Ves železniški promet je ustavljen. Iz iztočne strani ognjenika prihajajo velike količine raabeljenega peska, tkteri je >(* jnuiirajo hiše in kako prebivalstvo strada. Mnogih mest sedaj ni ni -z«'t e v« <• i h »seči iti celo vojake, 'kteri -o sira/.ili razvaline v Ottajano, so pozvali nazaj. V nustecu So-mma je razdejanih oO hiš. tri cerkve in municipal no poslopje. Prebivalci so bežali. Tamkaj ji zapadlo peska in pepe.a G čevljev na visoko. V Ottajano se hiše se neprestano podirajo in tuli ukoličanske hiše se 'podirajo. So ram a ali So-mma Ve-suviana se nahaja 10 milj iztočno od Vezuva i:i ima 10,000 prebivalcev. Mesto Ottajano je sedaj zavito v gost dim. Cele rcKlbii^: so tamkaj zatrte. Med mrtveci na tamošnjem jx»-IkiopališČu iščejo živi člane svojih rodbin, toda pri tem morajo čestokrat bežati pred vročim pepelom. V Xeapolju i>ostaja panika vedno večja, /.lasti jetniki žive v velikem strahu in mnogo jih je skušalo uteči, radi česar so morali straže podvojiti. Delavci neke tobačne tovarne so danes bežali, ker ^>os.v»]>je ni več varno. Xeapolj. 11. a j vrila. Žrtve, ktere so bile usmrtene, ko se je podrla tržna dvorana, je zelo težko prepoznati, kajti trupla so večinoma razmesarjena in s tramovi stisnjena. Med mrtvimi je mnogo otrok, ktere so poslali sta riši na trg kirpovati jest vine. Tržna dvorana sedaj ni druzega, nego velik kup razvalin, krog kterih stoji velika množica ljudi, med ktero le s skrajnim naporom policija vzdržuje mir in red. Oblasti store vse, da se rodbinam žrtev pomaga. Mnogo liiš na M on te O.iveto so morali Stanov-niki ostaviti, da se ne podero vsled teže pepela. Predno se je podria tržna dvora.ua na Monte Olivetto, vršilo se je v mestu več procesij, v kterih so vernici nosili seboj lesene svetnike in madone oblečene v svilene obleke. Ko se je pa zvedelo o katastrofi na Monte Olivetto, je bilo procesijam hipoma konec in pobožni verniki so se spremenili v divjake, kteri so tdkli proti Monte Olivetto. Sedaj po nesreči so pričeli meščani raz svojih streh metati pepel, kterega se je na vseh strehah obilo nabralo. Neapolj, 11. aprila Dosedaj je še vedno ni znano, koliko ljudi je bilo usmrtenih vsled bljuvanja Vezuva, kajti v zasuta mesta je nemogoče priti. Rešeni prebivalci so se razkropili •na vse strani. V koliikor je bilo mogoče dognati, našli so v San Giuseppe 79, v Terzigno 20 in v Ottajano 49 mrtvecev. Včerajšnje jutro je bilo krasno in obiaki zadnjih dni so zginoli. Oblaki, ki prihajajo iz Vezuva, so zginoli in dim je prihajal le iz malih odprtin. Tekom popoludneva se je pa vse spremenilo ki v Neapolju je zopet pričel padati pepel, tako da je bilo dihanje skrajno težavno. Iz olkolice Ottajano prihajajo grozna poročila. Velika pokrajina je pod pepelom in sedanja kata&tfrofa je sliena onej oi> razdejanju mest Pompeji in Herculanum, le da ni toliko ljudi usmrtenih. Neapolj, 11. aprila. Finančni minister Salamdra odšel je danes s svojimi uradniki z avtomobilom v Portici, Resino in Torre del Greco na inšpekcijsko potovanje. Minister je pozval stanovnčke, naj delujejo zajedno z vojaki in naj pepel odstranijo raz sstreh. Tudi Torre dell' Annainziata je minister obiskal, toda v Ottajano ni mogel, ker je po vestah preveč pepela. Tudi plovitba po morju je nevarna, ker je atmosfera polna pepeia, V cerkvi v San Giuseppe so našli vse mrtvece, 105 po številu. V hišah mesta Ottojano so našli 50 trupel, toda število žrtev še neprestano narašča. Rim, 11. aprila. Kralj Viktor Emanuel in kraljica Jelena sta se vrnila iz Neapolj a v Rim. Iz Neapolja se poroča, da je bilo med Ottajauio in San Giuseppe 500 'ljudi usmrtenih. Paris, 11. apri a. Ministerski svet je stkJenil poslati v Neapolj divizijo francoskih vojnih ladij, kterih možtvo bode pomagalo prebivalstvu. Messina, 11. aprila. Augležki kralj Edward,' kteri je dospel semkaj, poslal je kralju Viktof Emanuelu brzo-javtkjo, v kterej izraža svoje obžalovanje napram ljudem, kteri so oškodovani radi bljuvanja Vezuva. London, 11. aprila. "Učenjaki so dobili iz Ljubljane na Slovenskem obvestilo profesorja Belarja, da je bljuvanje Vezuva nastalo vsled vpliva velike solčne pege na zemljo. Washington, 11. aprila. Predsednik Roosevelt je brzojavno izrazil kralju Viktorju svoje sožalje. 'Neaj>olj. 12. aprila. Ves okraj imenom Vesuviano, od Xeapoljsi do Ca-serte in od tu do ('nstellamare, je spremenjen v pustinjo. Iz današnjih I*>ročil je j>osneti. da pepel ne pada več v takih množinah kakor preje in da je mnogo drobnejši, iz česar je sklepati, da se gora umiruije. Časopisje priporoča ljudstvu, naj se umiri. V Xeapoljn vladal je včeraj splošni nemir. Ljudje so v strahu zaprli svoje prodajamiee in tudi skoraj vse tovarne so zaprte. Iz Rima je poslal župan ambuhvnčni oddelek in gasilce, da pomagajo domačim. Vojaštvo čisti sedaj strehe in meče pepel na ulice. Lokalni promet je radi pepela zelo oviran. Gledišča, restavranti in vsa zabavišča so zaprta. Pred svetniki na ulicah gore sveče in tu pa tam je videti -ako procesijo. Vas San Gennaro je deloma pod pe-jK'lom iu peskom ter mnogo hiš se je [Kwlrlo. Tri osobe so usmrtene in 20 je ranjenih. 1'ri Torre del Greco so naši na cesti tri osobe zadušene. 1 .judje. ki so ostali v Torre de 11' An-m.-nziata, morajo stradati. Minister--ui predsednik Smuitnu dos;»e! je semkaj i/. Rima. Beda med ljudmi, kteri so zgirbili svoja do-movja, je velikanska, in vlada ter mesta Italije naJbirajo prisjjevke za pomoč. Kralj je odstopil palačo Ca'i>o di Monti ranjencem in obljubil, da se kmalo vrne v Xeajndj. V Ottajano je bi.o 300 ljudi usmrtenih. Celo otok t'apri, ki se nahaja 19 milj jugo-iztoč-no od Neapolja, je pokrit s pepe-Umu in iuozemci ostavljajo v.t« k. Materijelna .škoda znaša $20.000,000 in 50,000 ljudi je brez domovja. NOVA ROCKEFELLER JE V A HIŠA. Veljala bode $1,000.000. Zgradili jo bodo na griču Pocantico. Tarry town, N. Y., 11. aprila. Na Pocantico Hills, kjer ima John D. Rockefeller 5000 oralov veliko posestvo, bode zgradil milijardar Rockefeller svojo novo hišo, ktera bode veljala milijon dolarjev. Inženirji so tekom zadnjih dni za hišo namenjeni prostor že izmerili in z delom se prične prihodnji teden. Hiša bode iz granita in stari milijardar jo bode takoj, ko bode gotova, podaril svojemu unu-ku. — Prihod italijanskih anarhistov. Washington, 11. aprila. Glasom ofi-cijelnih, semkaj došlih informacij, prihaja v Zjed. države vedno večje število italijanskih anarhistov, taka skozi luke ob. Atlantiku, kakor tudi skozi one ob Pacifiku. Tukajšnji di-plomatični zastopniki italijanske vlade so dobili natančna tozadevna obvestila in so o tem naznanili vladi Z j. držav, ktera je obvestila vse naselni-ške oblasti. Anarhisti se najraje izkr-cujejo v Baltimore in in to mesto postaja vedno bolj središče italijanskih anarhistov. Italijanski konzulati po možnosti pomagajo naselniškim oblastim pri identifikaciji anarhistov, kterih večje število upajo v kratkem a-retovati. Poskuševalna vožnja križarke Washington. Rockland, Me., 12. aprila. Nova kri-žarka "Washington je včeTaj prestala svojo preiskuševalno vožnjo in dosegla hitrost po 22,52 vrst na uro. Danes poskušajo njena sidra in nato odpluje z vso mogočo hitrostjo v Boston, llaafc Iz Avstro-Ogrske. Konec absolutizma. PRVO POSLOVANJE OGRSKEGA MINISTRA NOTRANJIH ZADEV. — ČASOPISJE ZOPET PROSTO. Tudi politične pravde so ustavili. — Madjari nameravajo vprizo-riti patrijotične demonstracije, PRAN JOSIPOVA ŽELJA. -o- Budimpešta, 11. aprila. Prvo delovanje novega ministra notranjih zadev, Amlrasyja, obstoji v tem. da je vse absolutistične odredbe proti časopisom in javnim zborovanj am razveljavi], odslovljenim uradnikom zopet jmdelil njihove shažbe in ustavil SO jx>litičnih pravd, preti kterimlje tudi justični minister Polonyi, kteri je bil tožen radi vele izd;1 je. Madjari nameravajo prirediti velike patrijotične demonstracije v proslavo s j k) raz uma meti Avstrijo in Oirr-sko. Budimpešta, 11. aprila. Liberalna stranka je sklenila, da se razide in njeni vodje ne bodo ikandidovali v državni zbo^-. Nova vlada bode naprosila, poslansko zbornico, da dovoli vojaški proračun in --klene trgovinsko ]x>godbo z Avstrijo. V.nda namerava uvesti volilne reforme, nakar se državni zbor razpust i. Ihmaj. p?, aprila. Cesar Fran ,To-»i-p se je izrazil, da ima sedaj e še jedno željo, namreč: izprsjovati sporazum med Čehi in Nem« i. ržuorod. Ogrska. 11. aprila. -d i' rsSce razmere ogrskih Huso v »'itn dalje slabše. Največje zlo -o židovski gostje iz. Galicije, ki se med njimi trumuma naseljujejo. Pred nekoliko leti se je slučajn. našel mož. znani Kduard Egan, ki je p*.izkusil o/.dra\-Ijati gosj»odar.>ke in socijalne razmere < grslkiili Rusov. lv<' se je ]»n naenkrat p< kazala njt-^ova imštena od < «'-n..>t v službi dobre stvari, ni smel dalje 'i-veti; — našli so na ust rt ijene.ira na njivi kakor k ako rs nega volka. Kar >«• » d tega časa dela v tako/va i "* :> iti .i->ki aUciji", to je -ie:-a: i !>'. -ko 1 j ud s t v t» glne o.l iihvarstva. !.i moil iri>kimi Rusi piaktieira, I;..kor v n. -')eunn ogrskem kraju. Že »»'le ali jt uiea, v.iero kmet redi v - ■ ;»-m hleva, jo lastnina židm ske^a « dt i uh; . Paragraf 10. ti ni. <"1. XXV. IS,- >. , pi>nje. »hi v" lakih krajih, k jt r je ute-im > .! ■ - iinnire ij<-, da lihva vzit.ea propadanje lju.lsi va. administrativni odlntr je dolžan preiskati stvar in }>»ti ni pred., - iti ministru, ki v takem kraja utk.iže urad ■ '.asled; -\anje lihve. Ali kako morejo admini-strativni odbori prei-kati stvar, ko so -r.iui okrajni uradniki .;ak r - jt-nedavno čitalo v budunpešta ,-keai ii--t u ; * Ha.-tank št. 134 — v zv. /i z lihva« ji!! Lvov, 11. aprila. IV> najnovejših statističnih podatkih nanaja .-e v (ia-lieiji 02.S oilstotkov aualt'abe-tov me i m okim sjHilom, in 47.4 odst. a a'tabe-tov med j.x)!j>\iiu ljudstv«-m in 7>.J odst. med rusinskim ijr.dsiv« m. Budimpešta, 11. aprila. V mestu Kečkemetu se je med Madjari p< javila vei"ska blaznost epidemično. M:i« jo žen in deklet je prišlo ]K»d zdravniško nadzorstvo. Blaznost so pn»vzr> ( i:i takozvani '1 nazarenci' *, ki razvija.;" med Madjari ]k> južni Ogrski živahno delovanje. Središče jim je mesto Kečkemet. Oznanjevalei te vei-ske sekte se imenujejo veliki bratje, delujejo z vsakovrstnimi "čarovnijami" ter svoje žrtve hipnotizujejo ter dokazujejo, da so tolmači resničnih in pravih Iv ris to vili naukov Posebno ženske so lahko pristopne fanatičnim naukom, samo v enem mesecu jih je zblaznelo 30. Pre teče no nedeljo je 0 žensk kar na ulici zblaznelo grede domov od nazarenske pridige. Oblasti na vso moč delujejo proti novim naukom posebno zato, ker naz.arenska vera strogo prepoveduje nositi orožje ter mladeniči rajši presede leta in leta v ječi, tkakor bi vzeli v roke vojaško puško. Vse zblaznele dekleta trdijo, da jib je obsenčil sveti duh in da so » vsled tega v blagoslovljenem stanju, toda zdravniki so jih preiskali ter spoznali prazno domišljijo. Na vsa vprašanja odgovarjajo samo s citati iz sv. pisma. Cipriano Castro začasno odstopil. NEWYORŠKl GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE VENEZUELE NAZNANJA O ODSTOPU PREDSEDNIKA. —o— Odstop je baje le začasen, toda Castro se zamore še premisliti. NJEGOV NASLEDNIK GOMEZ. Generalni konzulat republike Venezuele naznanja newyorskim «a>ni-koui: , "Uredništvu:— Ravnokar sem dobil brzojavno po-ročilo iz t "a rac asa, s kterim se mi naznanja, da je v ponedeljek, dne 9. t. m. v Venezueli prevzel preds4>dni-štvo sedanji podpredsednik Juan Vin-cente Gomez. General Cipriano fa-stro, predsednik republike, je začasno ostavil svoje mesto in postane za nekaj časa zasebnik, da se odpočije tio izdal pro-j klamacijo, v kterej zatrjuje, da je republiki mir zagotovljen in j-o/ivlja iVenezuelce. naj v vsakem oziru podpirajo vlado. j Ministri so odstopili, da tako dajo j novemu predsedniku priliko izbrati si j sotrndnike. S spoštovanjem r (arlos i B. Figueredo. gen. konzul Venezuele.' j Generalni konzul ne<*e o tej zadevi j naznaniti podrobnosti. ! Pripomnimo naj še. da je Cipriano Castro Že leta 1003 nameraval odstopiti, toda tedaj se je premislil, kar bode na jbrže storil tudi oda j. -o- VIHAR NA ATLANTIKU. Parnik Pilgrim z 800 potniki v velikej % nevarnosti. New London, Con«., JL aprila. Parnik Pik-rim od Fall River Line do-sp.d je v tuka.i-njo lr.ko. k,o- ot ustaviti in pot-jniki so ~e tu izkrcali. Pri Mloucestru, Ma>-.. je trojamborna jadranka D. Clifford obtičala na |>eščeninah. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli 10: •^ydlitz 11. aprila i/ Bremena. Majestic 11. aj»rila iz Liverpoola z 089 J«>tn9ki. K'i.»onlaanl 11. aprila iz. Antweipeoa s 1.2S miki. D»apeti imajo: Astoria iz Olasgowa. (Ineisenain iz Bremena. Pennsylvania iz Hamburga. Prinz Oscar iz Genove. Celtic iz Liverpoola. Umbria iz Liverpoola. St. Paul iz Southampton a. Carpathia iz Relke. Moltke iz Genove. Columbia iz Clasgowa. Bluecher iz Hambungju l.a Champagne iz Havre. La Bretagne iz Havre. Zeelami Lz Antwerpena. Seydlitz iz Bremena. Marianne iz Reke. Armenian iz Liverpoola. Nietnv Amsterdam iz Rotterdama. Odpluli so: La Lorraine 12. aprila v Havre. Chemnitz 12. aprila v Bremen. Odpluli bode: Noordam 13. aprila v Antwerpen. Phiiadelphia 14. aprila v Southampton. Lucania 14. aprila v Liverpool. Kroonland 14. aprila v Antwerpen. Kortr.igin Luise 14. aprila v Genovo. Astoria 14. aprila v Glasgow. Rugia 14. aprila v Hamburg. La Gasc(gne 14. aprila v Havre. St. La ure nt 14. aprila v Havre. Kuga v Pbiladelphiji. Na angležkein parnikn Btirrsfield, kteri je v karanteni pri Reedy Islandn. umrl je včeraj tretji mornar — za kugo. Parnik je dospel iz Bombava, In- ' dija. $150.000 škode. Trgovski del mesta Belle Plains blizo Wichite, Kansv je zgorel. Skoda znaša $150.000. (Nadaljevanje Teden pozneje pridemo do Walsh Ca m pa na Big Salomon Riverju. Neki via.liti agent pride k nam in nam pove, da mu jo »poročil neki Indijanec, da je Cliilenot-Cliarlieja prijela Viirilance-polieija. ^ "Jaz sem pooblaščen plačati možu, kteri je pomagal desperada odstraniti, $1000 nagrade,' nadaljuje agent. "Le t« t in- vem, kdo je ta srečni človek." "Vi lahk i nam izročite denar," pristavi Mac hladnokrvno. "Jaz sem vigilante opozoril, da se skriva pod imenitni Happy Iliggins najbrž Chileoot-Cliarli". Nato so ga prijeli in bil je ros pravi." Konce dogodbe je bil ta, da je Mae res prejel .+1000 nagrade. lJilo je to prvo r.lato, kterega je dobil v KI011-dyku. Boštjan, sovražnik žensk Moj prijatelj Boštjan Žalost je odločen nasprotnik žensk. On sovraži vse. kar nosi kiklo. Vse zlo,prihaja od žni-.k - trdil je vedno kot najvišjo svojo modrost. Njegovo sovraštvo do žensk nam je prineslo inarsiktero veselo uro. ko smo bili še v>i neožeujeni, Ludvik, Lojze in j;i/ To smo se smejali. Njegovo sovraštvo do vsega ženskega je bilo tako veliko, da se je ogibal celo besedij ženskega spola in rabil navadno le moški spol, kar je bilo seveda več kot smešno. — Ko smo se Ludvik, Lojze in jaz poželi il i, smo videli Boštjana bolj pored-koma. Umikal se nam je, ker smo se prvič: držali preveč kikel. drugič smo se ga pa ogibali tudi mi, ker je tudi našo žene prav tako obsodil, kakor druge. To pa vendar nismo dovolili. Boštjana dobim zopet po letih. Sko-ro bi ga ne bi spoznal, tako slaboten jo bil. Njegova koža je bila kot star per-ainenl, tudi nos se je zdel večji. (V{K'l mu je sredi obraza tako čudno, da se mi je zdela cela glava do pičice sovi podobna. 1 »robni ustni so se stiskali jer.no, primeroma tako, kot pri starih, obupanih devicah. Ker sem bil sam, nagovorim ga: "Boštjan, največji sovražnik žensk, ali si ti ali tvoj duh?" "dar senu'' |»otrdi mrmrajoče, "in ne moj duh. ril in čvrst ser., kar za-. ju j. da me še ne guli zakonski jarem." "Kako ti gre kaj."' < • | j vala. Sha jam. A še bolje bi bilo, ko h te zen-ke ne grenile tega življe- nja." . o "No, tako hudo pa vendar ni. So tudi svetle strani —" "Seveda. Ti moraš tako govoriti, ker si že zaga/.il." Pri i asi vina razgovarjava se dalje. Pripoveduje rni, tilr ška hrana mi je res odveč. Ju/, ti nekaj predlagam. Jaz grem, a puM, nu le ženi.,-v." "Dobro, prijatelj, jutn zjutraj torej odpotujeva." I>a roko. Ko se ločiva, pripomnim skromno: "Jaz in moja žena te pričakujeva ob osmih na kolodvoru." "Ali gre tudi tvoja žena?" vpraša malo začudeno. "Ne bodi otročji. Seveda gre. Radi tebe se vendar ne bodem ločil." "A boli pametno bi bilo," godrnja dalje. "Le ne reži takih obrazov. Ukloni v udar! Moja /ena ti ne naredi ničesar! Jaz hočem paziti na to." Mrmra nekaj o mačkah in kremp-L i se konečno vendar uda. I t sem imel pri vsem tem hvalevredno namero, oženiti tega čudnega Bošt j an a Pri začetnih poskusih nisem d I r mnogo sreče. Družbo moje žene je še prenašal, šišenske ženske pa so se mu umikale še za par dnij. Boštjan ni maral nobene. Stari samec se pri nas kmalu udomači. Z mojo ženo je bil prijazen, ne sicer tako, kot se mora biti z ženskami, ampak nekako tako, kot bi bila ona najin tovariš, kteri je slučajno preoblečen v žensko. O ženitvi pa mu ni smel nikdo govoriti, tudi moja žena ne. Pri tem je postal vedno zdražljiv in slabe volje. Moja žena se je sicer pri tem natihoma smejala, a jaz nisem razumel tega. Ko smo prebili štiri tedne pri mojem tastu, rečem mu nekega dne, da je pošel moj dopust in da se moram vrniti v mesto. Boštjan je bil zelo slabe volje; prosil me je, ali ga vzamem na hrano. "Ljubi moj," mu odvrnem, "ti si sicer prijeten družabnik, a za trajno bi to ne bilo. Oprosti mi, a moja žena ni nikakor s tem zadovoljna." '' Seveda, zopet ženska," mrmra polagoma. "Torej zopet gostilniška hrana," zdihne pritajeno. "Še štiri dni imaš časa. Oženi se, pa bodeš imel vedno dobro hrano." "Kaj. tako drago naj jo plačam?" "To imenujem jaz samozavest in ne odkupnino .. . Bodi pameten, pa porabi čas." Boštjan je bil zadnje štiri dni zelo vznemirjen. Imel je hude boje. Zadnji dan vstane nanagloma od mize, gre ven, in se vrne rdeč kot kuhan rak. "CJospa," jeclja — jaz sem sklenil, da se oženim. Začudeno pogledamo Boštjana. "Da, žalostno je to, a resnično. Jaz se oženim, pa je ven. Je že izbrana. "Če te bode le hotela," dostavi smejoč moja žena. "Mi je že obljubila. V štirih tednih je poroka. Moja nevesta je — vaša kuharica, gospodična Micka Pečenka." Boštjan se res oženi z mojo kuharico. Ne sicer zaradi srčnih zadev, ampak zaradi želodca. In bil je ž njo popolnoma srečen. C a r i. —o— Maloruski opisal Marko Vovčok. Davno je že, davno, a vendar kakor da se je včeraj dogmlilo. Za mladih tet se veli: Kar s išiš za mladih nog, :,!i vidiš, to bodeš {»minil do smrti. Stara uiati pripoveduje na:m devoj-. kam, predoča volno, a me poslušamo, ;,ra\ ir da vsako besedo 'vsrkava- mo v dušo: kakor je bilo nekdaj na svetu, kaka čuda so >e dogajala. I. Živel je stari kozalk Za d-»roško (pripoveduje mati. Dal jim je Bog, da -o vzgojili sina kakor sokola. Kako krasen ku-zaVo je bil to! Katk je bil to i na on ju i v on rž ju i v običajih. k;.'kor jih z.ovejo, viteških. A tudi d. ma je bila njegova duša isiknenejša 1 vseli. Očeta mi mater je spoštova. in ljubil. Stariši se tolažijo in radu-jt.j(1 svojega deteta in hvalijo Go-si[xwla. • Doživel je stari Zadorožko iu poklical ga je gospod k sebi. Blagoslovil je sina in ženo, prepovedal jima tugo-vuiii. velel, naj ga le]xi pokopi jet a — hi zaspal je na veke. "Nikar ne plakajte, mamka!" teši Ti moš st aro on at e r. "Drago moje dete, kako naj ustavim solze, ki mi same polže iz oči j t Ž njim sum svoje mlado življenje preživela tiho in milo, a sedaj mi je, glej, usojeno, da v starih letih sama • .pieiiva šam življenja težo. Kadarkoli pogledam po hiši ali po vrtu ali po | dvorišču, vselej se ga spomnim." • • ('as je že. mamka. da grem na de o", pravi Ti m oš. "Spremiti vas hočem do sosede liane, da se ne mu-čite Irlkaj." "Torej prav. prav, moj sokol jasni! Poj diva k Hani, sin!" A Haua je bila. 'kakor ona, vdova. Imela je hčerko, jedinko; klicali so jo /a Iliiiio. Bila je krasna devojka, kavi* polna rožica, jasnoolka. Hima je odrastla zajed no s Timošem kakor se--t i a z bratom j skupaj sta se igrala, -k upaj sta i tu go vida, vse skupaj in zajedno, vedno lepo med seboj, pa sta tako tudi odrastla, zvesto se ljubeča. Ko se je primerilo, da Timoš ni jedcu dan videl mladenf.ee, že mu ni bilo prav; a ona preliva tivdi deviške solze. ]»r'jrreŠujoč.i svojega črnookega mladeniča Stari so dopuščali. "Naj se", pravijo, "ljubi deca: morda jo kedaj Bog združi. Imeli i m »demo ženit nino.'' n. Stara mati nam pripoveduje o teli ljudeh, kakor da so ji pred očrni, a sama pravi, da je bilo vse to zdavnaj, ■olav naj. I ti veuao čeblja, predoea Brez nesreče ni nikdo na svetu: niti TTimi ni prizanesla zla ura. Ni bilo neikega večera Timoša, ni ga bilo drugega ni tretjega. Ne spava Hima, temveč hodi po \'i . aodi, gazi dišeče cvetje, ktero je sama vsadila in mn sama prilivala; ničesar ji ni mar, ker ji je velika twga prevzela iskreno ter verno srce. Začelo se je s vi tati. Gre Timoš po ulici vesel, gre ravno v hišo. Pritela je ona in mu zastopila pot. — "Reci mi", pravi, "vsaj jedno besedo ! Niti včeraj te ni bilo, niti predvčerajšnjim. Ce si na-me pozalbil, povej resnico." "O, devojka, devojka", pravi Timoš, 14 kalko si me raztužila ! Moram i i priznati tvojo nesrečo: midva se ne bova nikdar imela!" "Ne lx>va se imela? Mar si si našel dnigo mladenko, lepšo od niene? Ce li te ona ljubi, kakor jaz, iskreno? Povej mi, čegava je? Zaradi nje propada moje mlado življenje. Pa da bi jo vendar videla, kaik&na je!" "Ne jezi se nad njo, Hima, i to je tiha in dobra duša. In sirota je." "To je O lena Bondarovna! Ona? Ti torej k nji zahajaš vsaki večer? Jaiz sem izp akala svoje oči, svet mi ni več mar, a ti ljubiš njo! Nesreča moja, nesreča neizmerna! A kaj, morda je res mislLš vzeti?" "V nedeljo pošljem snubače." "Kaj se 1i tako mudi? Morda ne bode sreče." "Dal Bog, da ne odvrneš sreče, zla mladenka!" "Poslušaj, Timoš, ostavi mojo na-s]»rotnico! Ost a vi jo; a!ko nečeš, se bodeš kesal ! Kes pride — kakor pravijo — ali povrnitve ne bode." "Zakaj naj jo ostavim? Zastonj izgubljaš besede. Ne izdam devojke, dokler bodem živ, dokler bode sol Lice sijalo." "Nečeš je ost a vit i. Premisli. Timoš, in reci zadnjič: ali je ne osta- viš?" "Naj se .mi oči zapro iz vročim pe->ik«-m. ako jo osi a vim!" '£ Bodemo vide-.i!" Tn smulkne v krčmo. "Vražja devojka!" i z pregovori Timoš in se globoko zamisli. In pride mu na misel 01 ena. ki je bila tako krasna Iklakor jasna zora. in pokorna in tiha. kakor siva golobica. Spomini se je in klikne: "Ne bi poznal miru, ako te izdani, golobica moja!" III. Iu odloči se, da pošlje prihodnjo nedeljo snubače. Takoj se je pričel I »os ve tavat i z materjo: "Mamlka", pravi, "'vzljubil sem mladenko, pa jo hočem vzeti. Blagoslovile me!" "Torej naj te Bog blagoslovi, sin! Oženi se. moj sokol! A ktero poprosiš za roko? Ilimo?" "Ne, mamica, Oleno Bondarov-no.'' Gre po šumi in prislulakuje: sedaj zašušti nekaj na strani, sedaj -zašumi breza, sedaj ji nekaj pritajilo vilkme: "Hima! Hima!" Li raizlegne se po vsi šumi in vse odmeva. Je-li šla dolgo ali nedolgo, tega niti sama ni vedela, ko naenkrat zazre pred seboj dva visoka hrasta, a med njima stara žena, stara, starikasta. da jo je že maliovina prekrila, Himi se stemni pred očmi, a ve deževnika vpraša: "Po kaj si prišla, draga devojka? Cemn si prišla, tako mada m krasna?" "K vaim sem prišla, žena, da mi po-morete." I u pove ji svojo bedo iti nesrečo. In čarovnica reče: "Ako hočeš, jaz te naučim." " Naučite me", zaprosi Hima. Vedeževalka potegne nož in neko začarano perce. "Daj mi levo roko, devojka!" Ona ji poda. V trenotkiu je bljesnil ostri nož, za-kapljala je rudeča kri iz prsta. Čarovnica namoči peresce v kri in iz-pregovori: "No", pravi, sedaj pojdi . Karkoli bodeš hotela, to storiš svojim sovražnikom." Ore Hima iz sume. a solnee že zahaja. Ona čuti v sebi nadčloveško moč... Izpremenila se je v lastovico, pa leti. Prileti do sela, a že je je ovil večer v svoj mrak. Udari se lastovica ob zemljo Ln se rzpremeni v staro babo ter obstoji pod Oleninini okiK i m. Gleda : sedi 01 ena med družicami, kakor polna rožica, krasna, na-kičena; in tako je vesela in tiha in tako ji je ljubeznji }>ogled! A mlade Iružice brenče o&rog nje kakor zlate •bučelice. Sedle s<> okrog mize kakor sveži cvetici, a 0 ena vsem na čelu. Pogledala je Hima i:i srce jo je zabolelo. "O", pravi, " bnš je pri nji deviški večer; nisem i>ris!a prepozno." Sla je v hišo, ptzdravili so jo, vprašali, odkod je in jo pogostili. A ona je odprla okno, iztegnila sredi sobe roko i u rek-] a : "Daj. poleti, mlada, kakor ptica, a vi -dmire za njo!" Ko je izustila te čarovniške besede, so one poletele skozi okno jedna izn druigo, samo s krilci maha je. Tako so odletele vse po vrsti. Olena jim je ■bila na čelu. V. Koliko plaka, koliko govorjenja in strahu je bilo po selu! Ni devojk! Tzginile so. kakor da jih je zemlja pogoltnila. . Timoš hodi okoli, od tnge in žaVvsti se ne more upokojiti. Gre z jedne ulice na drugo, a HLma stoji pri vratih; on jo pogleda in zasluti njen o vraža rst vo. "Vražja devojka!" pravi, 1 e pro re-kla si mi zlo. Dal Bog, da nikoli ne dočakaš vesele ure!" Ona pogleda za njim in bilo ji je dobro, in se nasmehne tr reče: '' Bodemo videli!" ' Minulo je leto. Prosi Timoša stara "Oleno? A jaz sem se nadejala, da vzameš Himo. Krasna devojka je in mene spoštuje. Ali kaj pravim: Ko si vzljubil, vzemi Oleno; a meni ijode ilraga vsaka sinaba, ako boile tebe Ijutbila, sin moj!" Poslali so snubače, vzeli prstane, zaročili mladca. Začmla je to stara Hania, pa pravi hčeri: "Olej, hčerka, ni ti bilo .namenjeno, da bodeš Timoševa žena. A jaz sem'mati: si bila v •svesti. da vaju to jesen blagoslovim." "A kaj je gotovega na svetu, mati?" odgovori otožno Hirna. "Nikar se ne žalosti, hčerka! Tudi za te se dobi še lepši. Saj si še, hvala Bogu, .mlada in k rasna, kaJkor jagoda.' ' Zvečer gre Timoš k svoji mladenki. \'esel je in svet mu je diven. Y tem hipu stoji preti njim Hima, mrka, bleda in vpraša: "Jo-li hočeš ostaviti ali nečeš?" A on se komaj zave in odgovori: "Bog s teboj, nerazumna devojka! Mar iie veš. da sem se že zaročil?" "Je-li nečeš ostaviti, vprašam." "Bilo bi mi 'bolje umreti,kakor brez nje živeti!" "To je tvoja zadnja beseda?" "Zadaja! Nečem je ostaviti." IV. Drugi dan zaprosi Hima mater: "Mali, pojdean k tetki v goste." (A tetka je živela v drugem selu, ali ne daleč.) "Idi. hčerka, idi: .morda utešiš svoje srčece." In spremila je hčer do vrat. Ali Hima ni šla k tetki, temveč je šla v divjo šumo, kjer je znala za drugo tetfco. Ni je videla nikdar, ali euia je. da živi stara čarovnica v ti šumi. Nje je sedaj potrebovala bedna mladenka. Izšla je Hima iz sela; vijeti se dve poti. Pogledala je okrog: žive duše ni. Le skrivi jena vrba šumi in samo sliši se, kako nekje voda žubori; pogledala je in šla po oni stezi, ktera je vodila v šumtJ. Ide, ide, lazi po kamenju, po gorah in zelenih logih. Solnee jo ]>eče, ko je prišlo poldne; bele noge so bile ob kamenje, a dolgi lasje so se ji zapletali med vejevje; ide in se ne ozre. Prestopi vsa most prekc bistre rečice, pogleda v čisto vodo in ne spozna same sebe, ter se zač-udi: *£Ali sem jaz to? Kam se je dela moja deviška lepota? Kam se mi je neki izgubila, Ali naj izgine: samo da jaz dosežem svoj namen!" Prišla je v šumo: zelena je ter gosta, ne moreš j« prezreti. Temno e in gluho v nji. Ozre se, a solnee je že nizko, nebo pričenja rudeti. "Sine moj. sine! Oženi se. moj golob! Zakaj veneš ob meni? Ako je it ud i želiš, ne povrne se ti. Razveseli mene starico. da svoje življenje preživim v radosti .hvaleča Boga in tebe, dete moje!" "Stara moja mamica! Težko se mi je ženiti. Ne dobim več take družice. kakorŠne sem nekdaj imel." "Vzemi Himo, sinko: to ti je dobra mladenka, a kako mene spoštuje! Obdaril jo je Gospod z vso srečo. In i tebe ljubi." "Toda ona mi je prva sovražnica! Ona mi je pro rekla mojo srečo!" "O, moj dragi sine! Kaj se tega spominjaš ? Vse je božja volja. Kar je mladenka rekla v svoji nesreči, radi tega te ni zadela nesreča. Je že tako usojeno.'' In silijo ga je začela nagovarjati. In s solzami in Ijubeznjivimi besedami 2ra je naposled pregovorila, da je vzel Himo. Pravijo: "Stanovitno kiaplja- "Ustreli to ptičico, Timoš", pravi in vrlo prebledi. "A zakaj bi to nedolžno ptičico streljal?" "Ustreli jo, TimoŠ! Ustreli, dragi moj!" ga prosi ona, stiskajoča mu roke. "Nečem streljati, škoda je, da govoriš." "Nečeš? Ti ne maraš, česar te prosi žena, 'ker je ne fjnbis", izprego-vori Hima, a solze mu kanejo na i\*ko, ki ga peko kakoV ogenj. "O, žena", pravi Timoš, "ti imaš ognjene solze !'' "Ker so gorke, Timoš! Ali sem jih mar malo izplakala?" In zopet ga začne prositi, da ustreli ptičico. Toda on je ni poslušal. "Beži", pravi, "beži, zla in lahko-um'na stvar!" • Ona se obrne in gre z vrta. A ptič i ca se spušča vedno nižje in nižje k njemu. Timoš se čudi in Jako >mu je mila ta ptičica, da niti oči ne obrne od nje: slušal bi jo in se ne nasiti.šal njenega in tihega in mi ega evr-knitainja. In prevzame ga neka slutnja in solze se mn zasvetlikajo v očeh. In pade na zemljo in jo po rosi s svojimi solzami. Ctije, da nekaj šumi v višini. Tam je črni vran razgnal pti-čiee in preganja najlirasnejšo. Ona leti kakor strela, n ga-vran jo objame s krili, kakor z oblakom. Skoči Ti moš, pohiti, pograbi puško in ustreli onega vrana; on pade kraj Timoša n: zemljo. Gleda Timoš, ali to ni ga vran, t eni'več njegova m'?ida žena: izpod leve tdk« ji kaplja črna kri. a z desno drži njegovo prejšnjo drago -1-mrtvo. Kakor je bila na deviški večerji nakičana in oblečena, tako leži sedaj pred njegovimi očm iOlena, krasna in divna kakor rožica. Oleno so pokopali kraj cerkve po.d višnjo, a ko so postavili križ, so priletele male ptičice, posedle ga od vrha do tal in žalostno cvrčale. To so bile njene družice, ktere so na deviški večer pri nji pevale. Timoš ni dolgo živel na svetu: tuga ga je izjela. Hiša se je razvalila. dvorišče se je zarastlo z d račjem iu vrt je usahnil in usahnil iti globoki vodnjak se je zasul. Vse je mah ob-rastel in prali jx>kril. Konjski tat. Dogodek iz daljnega zapada. nje izvotli celo kaanen". pa je tudi tako: govorila mu je in govorila vsaki dan, v^ako uro: "Oženi se, oženi se. poslušaj staro mater, ki te vzgojila, ki je svoje zdravje izgubila, za te skrbeča." — Tn mladenič koza k je privolil, izprosil si Himo in se ž n jo oženil. Dočakala je stara sina'io in ne more. da bi je ne ljubila, tako ji je iskrena in poslušna! In postreže ji v vsem. česar potrebuje, in posluša jo. in ji ugodi, kakor rodno dete. A istota.ko se suče okrocr Timoša neprestano, ne pusti ga iz oči j, dasi je on vedno mrk in otožen. Hima se za to ne briga, temveč pazi nanj in mu streže kakor dragemu detetu : a ko dočaka, da se Timoš nasmehne. Bože moj, kakor da jo je solnee obsijalo: in oči ji blesknejo in lice ji zardi. VI. Sedi on nekoč na vrtu«, a žena kraj njega; sedi in molei. Ona mu pogleduje v oči, a on spusti glavo na prsi. Zdajci posluhne, a nekaj zaevrči, pa cvrči. Pogledata, a nad njiju glavama se vijejo ptičice. In jedna ptičica bolj od vseh drugih kroži nad Timošem. On čuti, kako s krilci maha pred njegovimi očtmi. Žerva ga prime za roko. Ves od praha ni brez klobuka sedi l*xl visokim drevesoma poleg konja, kteri stoji utrujen in izmučen. Proti jugu se razprostira prerija, kakor daleč sega oko, proti severu pa se dvi-gujejo visoke gore, ktere mole svoje s snegom pdkrite gore globoko v oblake. Prerijski pes laja v daljavi in jastreb leta v krogu nad drevesom. Mož ga pogleda, po m i ga ramami in pra vi: "Vi ste prezgodnji, prijatelji moji, pojedina se ni še začela." Potem pogleda zopet temno po daljnih gorah. Na prelazu, kteri seka gore, se naenkrat pokaže šest temnih piik. Mož {vod drevesom povesi glavo in zai^re oči. Ko jih zopet odpre, bliža se mu šest jezdecev v hitrem diru. Pokriti so s peskom in divje izgledajo. J eden izmed njih ima veliko vrv pritrjeno na sedlo. Pomanjšajo tek svojih konj iu se bližajo previdno. Mož pod drevesom jih nagovori: "Ali iščete koga?" "Da", od.vrne mož z vrvjo, "toda zdaj smo našli, česar smo iska.i." Mož pod drevesom vstane. Vel ilk je itn vitek. "Naredite kratko", pravi. "Če bi bil imel mesto tega kljuseta dobrega konja, bil bi že čez mejo. Toda to ■noč je bilo tako temno in mudilo se mi je." "Da, bil si .prenagel, tujec", pravi mož z vrvjo, ikitero vrže potniku okrog vrata. "Najboljši konj v okolici mnogo milj je stal v hlevu baš poleg." Sest mož stopi na stran in se posvetuje. Potem vpraša tisti, ki je nosii vrv: 1' Ti priznaš torej, tujec, da si ukradel konja?" »Vjetnik se posmehlja in pokima. "Nepotrebno je, da se ga zasliši", pravi Hary,mož z vrvjo napram ostalim. "Če mož prizna, da je kriv, je , ..........V , , „ 1 v ' J ' J I hitro prec, samo potrata časa, ce se ga zaslisu- je." "Tujec, tukaj izbrani sodniki razsodijo, da si kriv konjske taitvine. Ukraden konj je Dick Arpsov. Obsodba sodišča se glasi, da visiš na tem drevesn. Bog bodi milosti v tvoji duši! Ali imaš še kaj pripomniti, predno se pravica izrši?" "Ne verjamem", odvrne obtoženec počasi. "Jaz bi vas le opozoril, da je bilo zelo prijazno od merne, da sem se ustavil pod tem drevesom." "Da, to je bilo lepo od tebe, tujec, zeJo lepo. Ti si nam s tem prihranil mnogo časa, iker nam se mudi, da pridemo brzo domov. Tovariši, ta je res smešen. Potegnite, da smo gotovi!" Pet mož prime vrv in čaka nadalj-nega povelja "Ali je še kdo, kteremu imaš kaj sporočiti, Kako se pravzaprav imenuješ?" "Ananias." "Ali je to tvoje ime ali priimek? "Oboje. A — da — je neikdo, ki čaka na-me. Dobro bi bilo konečno, da izveste." "Daj mi naslov, potem pa skrbimo, da doibe poročilo. Jaz jim hočem ohij-ša ti, kar mogoče olajšat i. Jaz imam rad take vesele dečke Ikot si ti — res škoda, da te moramo obesiti. Daj mi naslov!'' " Te^ra dobiš v pismu, ktero je v moji suknji. Ali hočeš pogledati ? Ne. v drug™« žepu'. Da, ta je pm i len..." "Jaz bi ga ne prebral, če bi se i ?-teden trudil. Bob, ti si spreten v či-'tanju, pojdi sem in preberi naslov prijatelja tega moža — toda glasno in jasno, da irn vsi razumemo." Najmanjši izmed šestih mož stopi bližje in pogleda hitro na papir. Potem začne pismo skrivno citati: ik.i je gotov, obrne se začuden proti vjetni-ku z besedami: "Ti nimaš ničesar prositi?" "Kaj mi koristi. Yi bi mi \se-jedno ne verjeli." Toda Ik>b čita pismo glasno z:t druge: "Ljubi očka! Ti se bodeš čudil, k«, prideš zoi>et domov. Mamiea je Še! bolj bolna. Denar, kterega si nam dal, je pošel; jaz in otrok sva lačna. Toda tega si jaz ne upam pwedati j zdravnjSk-u in zato mora.š kmao priti. Jaz sem prepričana,da prideš.Jaz sem povedala to mamici; zdaj leži in posluša, kdaj prideš. Pridi hitro. očka. dlrugače prideš prepozno. Si n- i «, mo j i ljubi, edini očka. Tvffja mala hčerka # Mary. Možje izpuste vr\ in Harry. kte>' jo je bil prinesel seboj, pogleda po preriji. Mogoče misli na svoj»i ženo in otroke, kteri čafaijo na daljnein vzhodu, kdaj se vrne k njim Imgat in s zlatom obložen. Bil je pač prah, kteri je zadržal njegov glas. ko je vprašal: "Kje so oni, tujec?" "V Mehiki, b izn meje. M- ral sem jih pustiti tam, dolkjesr si ne i>ri-služim toliko denarja, da zaniorem tudi svojce vzeti k sebi. Je že več mesecev od tega. Toda s zaslužkom sem imel malo sreče." Harry p>gleda vprašujoč >\oji'h ]>< t tovarišev. Trenotek pozneje si-»ji dem svobodnih mož v preriji. "Vzemi konja, tovariš, ker je tvoj.1 Ni veliko več vreden, a prinese te že še do svojcev." Ananias povesi glavo. ; Jaz hočem biti odlkrit napram vam — jaz sem Tisto poludne ob 6. uri pridejo sodniki s slugami v mesto in se pogovarjali s šestimi, zelo razburjenimi ljudmi. Sodniki so iskali llieharda Earl, tudi ' * SI iti; Dick" imenovanega, izrednega lopova, kteri je nedavno zopet nekoga ubil. Pol ure zatem jahajo sodniki zopet nazaj, liihard Earl pa je bil medtem že davno a varnem. Crn maček. Večkrat sem slišal pripovedovati, da ato>i črn maček srečo; prai zato sem si želel imeti jedneira. Toda kdor ima *'rm ga mat- - a, -.i ne proda; težko je torej do'.ilti si katerega. Zato dam v časopis oiilas: I "Kdt>r že i ]>i>nlati erm-ga Mačka, naj se obrne na gospoda Talcointako, ' tukajintulkaj. Plačam dobro." Nikdo se ne oglasi. Toda moja trgovina je šla slab > in m u al m si i/.-lwdjsati jndožaj. i Ivo grem nekt due p svojih j opravkih cest ah, zagledam na pragu neke prodajatoiiee premoga mačka, kteri je grel svojo črno dlaio. ua solneu. "Vprašanje ne ieija nič", misiim si in se obrnem na prodajalca premoga. kteri je bil radi pruuu bo'j j'O-| doben zamorcu kot belemu »"!••. vek r*. "Ali mi prtnla-te maeka," Brez p rnisK-ka mi odvrne: "Zelo rad." "Koliko želite imeti zanj;" "Štiri dolarje." •• I >obro. Da,m -mu št i: i i ';u j : *nu ' u d . i v vrečo in ga t ' ;es » v -;a i ,i- njv*. Veliko ves« '.ji j. i' j.. i T r.x i v rodlnui. Sreč.; ;•• pii-iu. Z 9 mora vse obrniti. .i ku a .. -ra je oil a naptd ciganka. Tisti večer prisn «..• '< I; k- •<• nekaj nesla iz kleti, spodrsne in si zlomi r«»ko. "Dobro s,, /ačen ja '', pravimo. Kuharica pa premisli. "Najbrž ni še naj- . ua hiš ; v dveh ali treh d;n-h j>a se privadi." "A tako!" Dnt^i «lan nas .-bisfe neki soroduik. Pri vstopu omedli in pade pol mrtev j v na.>e roke. Ko -ni . tijegi» moči t in drgnili gre nekdo v sobo in ukrade moj površnik. Neikaj dnij p.tiun /J>t>li naša dekla ■na kozah. Poslati smo jo morali \ i bt>lnieo iu dobiti drugo — kaka za-bava! Medtem pa izpije moj mali I vnuk n.-motoma sfeklejiico karbeda in bi bil kina o umrl. Nato je spal sedem dnij in nočij; iko se prebudi, ;e pa tako jedel, tla nam je sjinlel vso zalogo živil. Moj bratranec J. sip -uaži nekega dne revolver, a tako nepre\idno, da se mu sproži; krogla mu odtrga desno uho. "Nt>. kako se kaj počuti vaš ma-čelk ?" vpraša me neki zsianee. Maček! Med vsem tem razburjenjem smo ga bili i* /abili. CVu je pa ležal v kuhinji in ti: s neumno gledal. "Primite mačka in vrzite ga skozi okno", z a povem kutharici. " /x Boga, vi ne veste, kaj se je zgodilo!" mi pravi ona. "Kaj pa?" "To ni mačeik. ampak mačka!" Jaz ostrmim. "(Jospod, vi jo uiste dobro p-»-leda i." "Seveda ne. Prodajalec pa mi ni tudi nič rekel." "Aha, tukaj imate. Crn maček nosi srečo, mačka pa nesrečo!" Jaz primeru žival in jo treščim skozi okno. T rent. t k pozneje že zasliši m žalost ne ikrike. Mačka je namreč priletela baš ua glavo hišnega gospodarja. Prav v trenotku gre i»> stopnicah k meni. Jaz se pa zaklenem in obesim na stensko klnko. Tako je stalo v pismu mojega prijatelja Jurdka. Ubogi revež! preblizu groba, da bi vam lagal. Prelij,, dvemi leti sem imel dobro trgovino, j srečno rodbino in prijazno domovanje. Moj tovariš pa me je uničil. V jed-nem dnevu sem zgubil vse. Ponudeno mi je bilo mesto nadzornika v neki plantaži v Mexiki. Z vesoljem sprejmem ponudbo; že pridem s svojo rodbino skoro do kraja, kjer sem mislil dobiiti srečo, Sko zveni, da je družba v konkurzu in ila je {x>d državno upravo. V trenotku smo bili v tujini brez vsaeega domovja. Moja žena se zgrudi od pomanjkanja. Ker nisem m-»gel dobiti dela. dam ji par dolarjev, k ribdol/.eni zarote proti Itivseimi id:ihi.-kemn Lr«>vernerju Su*u-nenibervn, kteri jo bil z dinaimitom umorjen. Morilec je svoj zločin priznal in prisego izpovedal, da so }Xa za umor najeli uradniki imenovane delavske < rjranizaeije. Ti ura dni/i i so prebivali, ko se je izvršil umor, v državi Colorado. Ako so izvršili zločin, se toraj to ni zamoglo izvršiti v Idaho, ker oni niso bili ta.mkaj. Soditi bi se jib morab torej, ako je to sploh nm.irooe, v Coloradu. Iv..t justične begune jih na nikak način ne moremo srna.t rut i, U'ajti oni niso ostavili svoje e išče zato strateiričnih vzrokov. Po-«el>en i» men hočejo dati vajam s tem, ker -e jih udeleži tudi angležk« tigov-^k<> biotlovje. Trgovske ladije bodo služile večinoma kot oskrbovalne Indijo, ki naj bi bile vsled napovedane vojske pn-pla-šene. Noktere ladije, !kfi eapuste anpležka pristanišča, dobe v Mi U'ord u ali Flamonthu, druge, ki se bodo vračale iz Sredozemskega morja, v Gibraltarju poeehna obvestila. Ad-miraliteta jih Ixnle naprosila, da store kar .največ mogoče, da uidejo sovražniku iu prineso poročita, ki jih prej-mo, vojnim la«lijam, Ika jih pričakajo v domačih pristaniščih. Takoj, ko se sovražna ladija približa na daljavo ma»j «*1 treh milj, trikrat ustreli Ln da znamenje za vilajo, je smatrati drugo ladijo vjetim in je dovoljena na njej preiskava. Zvišanje plač nemškim častnikom iz židovskega denarja. Iz Berolina poročajo: Zdržuje se vest, da je cesaT Viljem dosegel fond 10 milijonov za zvišanje plač častnikom, da»»i je bil Buelow pred letom m* okaže svoj cvet in kras. Tajne moči se vzbujajo povsodi in hite v svoj razvoj. Vse drami iz zimskega spanja, ona veličastna, skrivnostna sila, ktera je začetek in konec vsega življenja, ona sila, ki plove dan na dan v podobi žareče kroglje nad nami, ktere dobrodejni žarki so pogoj vsa-cega življenja. Tisoč- in tisočkrat se je že zemlja spremenila. Rodila življenje in ga zopet pokopala. Nešteto rodov je gledalo in se veselilo pred nami. Danes jih ni več. Podlegli so naravnemu zakonu, in prišli so drugi, kteri tudi čakajo svojega vrhunca in svoje-ga razpada. Le ona tajna moč nad nami, ono žarko solnce zre nespremenjeno na nas kot mogočna večna sila, ktera kraljuje neomejeno nad vsem. Narava nam je pač ona živa učite-ljion, ktera nam pokazrje sama na sebi vse — začetek in k nee. Neumorna je; vedno se nam pokazuje v drugi obleki, vedno nam razkriva nove sile. Požrtvovalna je; nje kras razveseljuje naše oči, njen plod hrani na milijone živih bitij. Veličastna je in čudovita; iz malih, neznatnih semen ustvarja velikansko drevje, odeva s# s tisoči pisanega cvetja. Vse to so videli narodi že pred tisoč leti. občudovali so jo in častili po svoje. — Ker nam je narava tako požrtvovalna učiteljica, je vredno, da jo posnemamo v njenem neumornem delovanju. Da, posnemati jo moramo, če hočemo napredovati, živeti s časom. Narodna nedelavnost je znak narodnega1 propada. A baš na polju * narodnega delovanja bi imeli pripomniti marsikaj. Pri nas se dela sicer različno, a delovanje nima pravega uspeha, ker nima jasnih eiljev. Temu so v prvi vrsti krivi ljudje, kteri zavajajo ljudstvo zgolj iz egoističnih namenov na tista kriva pota, ktera nam jemljejo toliko moči. Ti ljudje personificirajo skrivnosti narave in strašijo ž njimi ljudstvo, samo da se sami debele. Ta greh ima svoj začetek in vnete zagovornike na oni strani oceana. Ljudstvo pride sem z vplivi tega greha. ohrani jih tukaj in se vrača ž njimi zopet v domovino. Ti se prenašajo na mlajše generacije in tako gre rod za rodom v lw>je za — vodene ideale. Veliko zlo je med nami, da se krivih voditeljev ljudstva ne pokaže javnosti. ampak se jih prikriva. Tako kazi garjeva ovca stotero zdravih, ker nimamo poguma, nastopati z vsemi silami proti tem krivim prerokom. Dolžnost kroiiikarja je. da poseže v svečanih trenutkih po vseh kotih našega življenja in delovanja. Svečan trenutek je gotovo tedaj, ko se vzbujajo naravne sile. Zato poglejmo natančneje, kje smo napredovali, kje nazadovali. O napredku ne more biti posebnega govora. Napredovali smo sieer toliko, da ljudstvo — čita. Ni veliko sicer, a vsekakor pomenljiv korak, ker je čita-nje prva stopnja do duševne samostojnosti. Tn dolžnost vsacega človeka je, delovati na to, da je samostojen in duševno svoboden. Človek ima prodane svoje moči svojemu želodcu in okoliščinam. prodan večinoma tudi jezik. Naj ima torej vsaj duševno svobodo. Kavna naj se po svojem najboljšem prepričanju, a ne po tem, kar mu pri-I>ovedujejo in lažejo razni prodani jeziki. Da se to doseže, treba je citati, mno-go čita t i, treba je poznati tudi temne strani tam, kjer se mu jih sicer zakriva. Zato je čitanje tolike važnosti, da ga ne moremo ljudstvu dovolj pripo-rčoati. Kadar človek čita, mora tudi vedeti, kaj čita. Zato je velike važnosti, da si človek izbere tako čitivo, ki ga ne po-dučuje jednostransko, ampak vsestransko. Kar je obsodbe vredno, se mora brezobzirno obsoditi, pa naj tiči greh v cunjah ali škrlatu. List, ki zastopa jedno strujo, se mora absolutno zavreči, ker tak list zapazi na sebi le solnčne strani, povsod drugod pa blato. Zato se ogibajte vseh pristranskih listov, pa bili tisti soci-jalno-demokratični ali katoliški. Ti listi vas ne izobrazijo, ker porabljajo vso snov v polepšanje svoje struje^ izobrazijo vas torej enostransko, a še v tem ne objektivno. Napredovali smo tudi v organizacijah, to je v naših Jednotah, ktere štejejo že lepo število članov. Le žal, da jih je toliko. Ali bi ne bila to impo-zantna organizacija, da se vse združijo v jedno f In to bi se lahko doseglo. Treba bi bilo le malo resne volje in nepristranskega delovanja. Saj imajo vse Jednote za člane le naše ljudi, s kterimi bi se dalo lahko govoriti. Treba je odpraviti le tisto napako, ki so jo zakrivili začetniki iz zgolj egoističnih namenov. Sveta vera nas uči, da je dal Bog človeku prosto voljo, to se pravi: delaj, kakor hočeš, popolnoma po svoji vesti. Sam si' odgovoren za svoja dejanja in sam bodeš "dajal od njih odgovor. Sila ni nikjer dobra. Kar je človeku zajamčil Bog, to bi mu lahko dovolila tudi pravila nekterih korporacij. Omejevanje človeške svobode je v resnici krivica. To je vendar edina mrvica prostosti, ktere imamo. In prav bi bilo, da se jo spoštuje. Ce kak član umre, ne bode dajal društveni odbor odgovora mesto njega, ampak on sam. O kakem drugem napredku je težko govoriti. V nekterih stvareh stojimo trdni kot skala (seve, kjer ni treba), v drugih pa lezemo malo nazaj. Je pač težko, pripraviti ljudi do napredka. ali vsaj do eistenja med nami. Baš Glas Naroda je nedavno apeliral na javnost glede zadeve dveh duhovnikov. Ali se je kaj doseglo? Nič, prav 4;iČ. Opozoril je "Zvezo slovenskih duhovnikov" na to — a se rvkdo ne gane. Pregovor sicer pravi: Qui tacet, eonsentire videtur (kdor molči, se zdi, da prit rja), a kronikar ne verjame temu. On je prepričan, da uvi-devajo krivico vsi, a se ne(*psa boje. Česa f — to sam Bog ve. In časopisje, ki bi imelo dolžnost energično nastopiti, tudi molči. Vse molči in z molkom "flika" raztrgane razmere. A dolgo ne bode šlo tako. Seveda je lepše sedeti v miru in misliti si: kaj meni mar, naj bode, kakor hoče, da sem le jaz preskrbljen. A to ne gre. Mi nc živimo, da počivamo, ker bodemo imeli po smrti dovolj počitka, ampak živimo, da delamo. To naj bi si zapomnili poklicani faktorji in prišli bolj pogumno in večkrat na dan. Kronikar ne mara nobenega žaliti; on hoče le pribiti, da se pri nas nič ne dela. In temu bodo pritrdili vsi, kteri motrijo z odprtim očesom naše razmere. Tudi sploh se dela premalo. Do c^ e-sto društev imamo in vsako društvo zbere vsak mesec vsaj enkrat svoje člane. Kako so to lepe prilike, ljudi podučevati, izobraževati jih in navduševati za narodno stvar. A koliko se naredi narodnega dela? Nič, prav nič. Vsako podporno društvo bi bilo lahko za jedno zabavno, t. j. pevsko, dramatično ali glasbeno. Vsak član reprezen-tuje delavno moč tukaj ali tam; nekje se že porabi. To bi ljudi vabilo in držalo skupaj, zajedno jih pa tudi izobraževalo in navduševalo. Tako pa ljudje ne dobe dovolj zabave, pa gredo po saloonih, kjer se zapravlja denar in čas. Še nekaj mi je na srcu, kar živo razsvetljuje nažo nezavednost. Družba sv. Cirila in Metoda je eminent no narodno podjetje, ktero vzdržuje na stotine otrok in jih vzgojuje za svoj narod. A kako malo dobiva ta družba podpore od nas ameriških Slovencev. Komaj vsak mesec se čita kak mal prispevek od posamezne bele vrane. In vendar: kako lahko bi mi to podpirali, ne da bi se komu kaj poznalo! Recimo, da je v vseh naših društvih petnajst tisoč članov. Ta društva imajo vsak mesec po jedno sejo. Če bi daroval vsak član na mesec le jeden cent za svoj narod, nabralo bi se vsak mesec nad 150 dolarjev, ktere bi lahko poslali v domovino. Jeden cent na mesec gotovo vsak utipi; a ker nas je dosti, pride le lepa svota. Na ta način bi dobila naša prekoristna družba na leto okroglih deset tisoč kron, kar bi bil vsekakor časten prispevek za nas. Dajmo, zdranimo se in pokažimo, da teče še slovenska kri po naših žilah. Vsako društvo naj pobira pri svojih mesečnih sejah po jeden cent od člana in opravljali bodemo prekoristno delo za našo domovino. Velika noč je. Narava se oživlja in opravlja v svoje pisano krilo. Kar Živi, vse vstaja. Vstanimo tudi mi iz naše letargije in začnimo boljše in koristnejše življenje. Doba naša je kratka. Ne prespimo jo, ne zamudimo jo, da nas ne bodo stara leta vpraševala. kaj smo delali v mladosti. Življenje vstaja v naravi. Vstanimo tudi mi in začnimo z dvojno silo naše delo. V tem klicu konča kronikar in želi vsem Čitateljem vesele praznike! "Žalosten je veFkl teden..." Razlika med samskim in rodbinskim življenju, ali nakdaj in sedaj. POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljava vse prijatelje v Springfiel-du, 111, ter v Luzenne in Rhone, Pa., m k.ičeva vsetn z Bogom! New York, 11. aprila 1906. Frank Wiipotnik. John Levstik. NA PRODAJ je v Suhorju pri Metliki v Belokrajni lepa nova hiša s pripadajočimi njivami in vrtom, ležeča tik državne ceste ravno pod cerkvijo, smiimo ktere bode spomlad narejena nova cesta na državno cesto. Lepa priliikia za podjetne ljudi. Vrednost skuipno okoli 12,000 krom avstrijske veljave. Pogodbe po dogovoru. Natančnosti izveste pri lastniku: JAKOB PETKOVČIČ, trgovec, Austria. TreW, Dolenjsko. (12-17—i) Rojaki, naročajte se na "Glas Na roda", največji in najcenejši dnevniki West Hoboken. N. J.. Epril 1906 t. 1. VOICE OF THE PEOPLE. New York City, N. Y. I'll be there, Mary dear, I'll be there. Where the frajjrance of the rose fills the air; 'Neath the oak tree grand and tall, when the leaves begin >to fail; I'll be there, - I'll be there, sweat Mary dear. Mister Editer:— Tako sem pel pred leti in sedaj — Mister Editer: I am there! Takrat še nisem bil oženjen in za Veliko noč kupil sem na Bowery kaligrafično napisane, zgoraj navedene verze ter sem jih poslal mojej tedanjej dragi in se-danjej nedragi stari. Taka diferenca! To je vse, kar rečem. Such a difference. Želim, da bi znal igrati na diference — piano ali pa peti tenor, potem bi se kratkočasil, toda tako .... Ali veste v kakem tednu živimo, Mister Editer? V velkem tednu! Veste, kaj to pomeni, Mister Editer? I bet you, da tega ne veste, in kar je še glavno, Vi tega tudi ne pronaj-dete v Vašem koledarju, kjer so zapisani vsi liistorikel ivents, in Tudi ne v vseh liistorikel in sajentifikel knjigah ter enclipokletejah in direkteris, ktere imate v uredništvu na razpolago. — Well, Jaz Vam povem. Ta teden se imenuje "ta žalosten" in ne več "ta vesel," kakor ga imenujejo ljudje, ki še niso oženjeni. Dokler sem bil še sa-mieek, Mister Editer, je bil ta teden vedno moj. Ni jednega večera nisem zamudil, bil sem vedno v Shoping di-striktu, vedno na Broadwayu^ stalni irost v Alhambri in v nedeljo, ni a Easter-Sundav — Mister Editer — tedaj ni bilo na Fifth Avenue Easter perejd brez mene. Vsako leto, Mister Editer, imel sem pri tej perejd dru-zejra dekleta, vsako leto zastopnico dmzega nejšna, <>d East Side-židinje Sonje Mosejevne, pa vse do Union Square-Span jolke Inez Oderos in down town-Nemke Be rte von Kroudž. To je bilo življenje, to je bilo petje— Mister Editer: bil je pravi Velki teden. V Alhambri smo peli "all together" ono staro: "You'll be my honey, and I'll be your butterfly," in se veselili, ko so koga vrgli na ulico, ko je svirala mjuzik, ko so čaše letele na irlave — skratka, vse je bilo veselo, radostno in domače, kamor se je človek obrnil. Vse to veselje sem takrat užival, in sedaj smo zopet v tem tednu in--- Kaka diferenca, Mister Editer! Danes sedim tu, v dajning room, in imam najmlajšega na naročju, ki ru-jove, kakor da bi bil nataknjen na . ražnju; in sosedovi otroci Džordži" in Marta in Lilly so tudi tukaj in Jaz moram paziti nanje, ker je morala moja stara k dentistu (staro sem dal namreč completly renovajtat, tako da bode na novo sfiksana), in njena prijatelj iea Kittv, ki inače pazi na kida morala je v New York, ker je tam seji, pri kterem se dobi mesto šest osem komadov žajfe za kvoder in še suvenir na vrh; in ravnokar je pripeljal voznik tono premoga, kterega mora znositi skozi hišo; in v kuhinji je plumber, ki postavlja novi boiler, ker hoče stara mufati (saj veste radi njene kite in zobovja, ktero sem vrgel na mačke na backvardu) in konse-kvently je naša hiša za oddati; in vsake pol ure pride a party, ki si hoče ogledati hišo; intendlord je poslal pejnterje in pejperhengerje, da pregledajo, kaj je treba sfiksati; in ravnokar je prišel voz z rečmi, ktere je nakupila stara na potu k dentistu, ktere reči je treba nesti po stopnicah na parlorflor, da jih vsi sosedje vidijo in ker so vrata odprta, v hiši strašno vleče; in stara mi je povedala, kje je kendi, kterega naj dam kidu, da bode tiho in Jaz sem to pozabil in vsi kidi me nadlegujejo, naj jim dam kendi, kterega jim je stara obljubila; in in konsekvenc of houseklining je vse narobe in Jaz ebsolutli ničesar ne morem najti, in otroci kriče za zbezljati in v tem trenotku pride polisman ter reče, ako ne bodem očistil svoj sajd-walk tekom jedne ure, da me bode arestal; in ravnokar sem se spomnil, da sem dal kidom mesto kendija medicino, ker ima jeden med njimi či-kenpoks in drugi gliste in Jaz ne vem vec, ktera medicina je za outside in ktera za inside — well, povejte mi sedaj, Mister Editer, kako Vi mislite o takem Velkem tednu !f ' Ali ne mislite, da kaj tacega ne zadostuje, da se človek pošteno napije f t Toda pive danes ni pripeljal in drnge pijače so vse založene in Jaz jih ne morem najti. Ako stara kmal" ne pride, potem izvršim suisajd s tem, da popijem vse I in- in outside-medicine, ktere imam za otroke. With regards, So long, Yours, John Dobernidge, Esq. Pi. Es. Ravno ob sedmih je prišla stara domov in kričala kakor sraka, ker nisem pripravil saper. Esq. NAZNANILO. Cenjenim rojakom Slovencem in bratom Hrvatom naznanjam, da sem se preselil iz Cokedale, Mont, v East Helena, Mont, kjer bodean otvorii dne 2. maja nov in fino urejen saloon. Priporočam se vsem za obilen obisk. (11-12—4) Geo. Lusin. VABILO k DRUŠTVENI VESELICI. ktero priredi družtvo sv. Alojzija št. 31 J. S. K. J. dne 16. apri'a 1906, t. j. v Veliki ponedeljek, v A. 0. dvorani na vogalu 9. in Washington ulice v Braddoeku, Pa. Pričetek ob V2& uri zvečer. Čisti dohodek je namenjen za zidaiije slovenskega doma. Vsled tega vabimo vse rojake, ne oziraje se na to, so-li družtveniki ali ne, na gotovi poset. Vstopnina 25c, dame proste. Za dobro postrežbo bode skrbel Odbor družtva sv. Alojzija. NAZNANILO. Udom kramjsko-slovenskega podpornega družtva sv. Petra in Pavla št. 35 v Duinlo, Pa., se naznanja, da bode dne IG. aprila zjutraj v tukajšnji slovaški cerkvi sv. Jožefa skupna spoved, Ikrtero bode obdržaval Rev. Jožef Zalokar. Po pravilih družtve-nih in Jednotinih opozarjamo vse ude se iste udeležiti. Daleko oddaljeni udi naj blagovolijo vsaj do Binkošti posl'ati spovedmi listek odboru. Ivan Jereb, zastopnik. P. O. Box 16, Lloydell, Pa. (7-12-4) Izpadanje las. Najbolje in edino po zdravnikih priznano in priporočeno sredstvo zoper izpadanje las in ple šavost je "CRESCENT". Pospešuje rast las, brk, brade ii obrvi ter daje ženskim lasem lep ble sek in prijeten duh. Velika škatlja $2.00, tri velike škr tlje $5.00. Vsak naročnik dobi knjižico "Kakt dobite in si ohranite lepe in goste la se" zastonj. Kdor želi samo knjiži eo, naj pošlje za 10c. poštnih zuamk P. FRANK, 229 East 33rd St- New York Citv JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, 0 Izdelovalec 'kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanj* in popravljenje harmonik. Delo na pravim na zahtevanje naročnikov Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene trivrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega ein-ka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri "ustnim ie od . OZIHLi VLJ^ flltt &AJ11H. pisma niso ponarejena ali ljudi, k ter i h ni. Taka ponarejena pi^ma objavljajo neki gotovi zdravniški zavodi, ki vabijo s tem nevedne ljudi k sebi, da jih [M>šten«> oskuhijo krvavo zasluženih denarjev, zdravje teh revežev pa jim je d.-veta briga. Kdor ne veruje mojim besedam, NAJ S \ >1 PIŠI! NA NASLOV D() OXI H, ki jih je ozdravil dr rl liompsun, in do onih, o Merili pravijo ti zdravniški zavodi, da so jih ozdravili. VSAKDO SE KODE POTE* PREPRIČAL 0 RESNICI. Evo rojaka, ki ju je ozdravil dr, Thompson in ki so mu polni hvaležnosti j>o-slali lepa zahvalna pismu. John Semprimožnik, Ivan Skok, 804 Coleman Ave , Box 1, Portland Mills, Johnstown, Pa. Elk Co., Pa. Slovensko-Hrvatsko Zdravišče, DR. J. E. THOMPSON, 3v14 \V. 29th STREET, NEW YORK. Izvirna pisma se nahajajo v Slovensko-J Ivvatskein zdi avišeu. • J Najveeja krščanska tvrdka za izdelovanje društvenih zastav, regalij, znakov, čepic in klobukov V" AMERIKI E« BACHMAN, Centre Ave., Chicago, lil. tV< oou SO< t^i Velika zaloga zlatih znakov fgumb in igel"* za vsa slovanska društva kakor: slovenska, češka, hrvaška, srbska, slovaška in ruska. Postrežba c; točna in solidna. Pišite v slovenskem jeziku po moj veliki ilustrovani katalog (ce- (? |C< nik) katerega pošljem hitro in brezplačno. " ) .(/ Na razpolago imam na stotine zahvalnih in priznainlh pisem od slo- j vanskih društev iz Amerike. Z odličnim spoštovanjem ||| E. BACMMAN. za $3.00. Mi prodajamo 5 fantov starokraj-jovskega tobaka za pipo ali 3 funte bosansko-avstrijskega ali turškega tobaka sa cigarete. Kdor naroči za $3.00 blaga, dobi zastonj lepo pipo In importiranega '' STARČEVI6'' cigaretnega papirja. Za $3.00 pošljemo 500 Starčevič cigaret, narejene iz najboljšega staro krajskega tobaka. Vsak naročnik dobi 4 od rezke (tu po ne), ktere naj razdeli med svoj t prijatelje in naj jim pokaže naš tO bak. Za tu pr«jme dot ičnik od na* zlato nro ln verižico, ali ikatljo za cigarete ali tobak z napisom: ''Živil' Slovenci v Ameriki I" Pižite na: SLAVIC TOBACCO CO., 237 East /8th St. Hew Toxk. H. T. Nižje poopieaim pnporo Sain potujočim Slovepcem in Hrvatom uvoj....... 1 SALOON lui-ivy urccnwitr. —, t o NEW YORK . c T katerem točim vedno pivo, doma ^rešana in »niportirana vina, fine likerje ter prodajam i z« vrstne smodke........ Imam vedno pripravljen dobei • prigrizek. Potujoči Slovenci in Hr tatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Posnre cba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDA VON'KROGE 197'169 Greeawkb Street. New York. .. . X „ _,__L,_ _:............... Jugoslovanska SSfeš Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 1001 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKl: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing. Mina. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: « FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, HI. porotnik, 1401 So. 13th St.r Omaha, Nelfc Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise prenrmbe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORUE L. BROZ1CH Box 424, Ely, 11 inn., po svojem tajniku in m be nem drugem. Denarno pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN (jOL ŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega t a j. ika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov qgj He pošiljajo na predsednika porotnega i-dbora: JAL.DB ZABUKOVEC, 4824 Blaekbcrrv St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo bitijiataneni podatki ▼H«ke pritožba Društveno rlasilo je: '4GLAS NARODA" DRPBNOSTI KRANJSKE NOVICE. Nasilni prisiljenec. Dne 20. marca je vzel paznik Pai>ež prisiljencu Turku na Selu steklenico žganja. Radi tega sta nahujskala prisiljenea Turk in Egger prisiljenee, da so vstavili delo in da so zahtevali, naj se jih pelje domov. Na dobrohotno prigovarjanje paznikov Tinka in Papeža so začeli prisiljenci z delom zopet, Turk je pa pobegnil proti Mostom. Umek je tekel za njim, a Turk se mu je uprl ir. grozil, da ubije njega in Papeža. Le z veliko silo se je posrečilo ukrotiti predrznega prisiljenea. Na \ozu so ga morali peljati nazaj v prisilno delavnico. Umor iz ljubosumnosti. V Vnnnjar- jih, okraj I.itija. živi 35 let stara vdova Marijana l ičar v ugodnih premoženjskih razmerah. Pred enim in pol leta ji je mož umrl, zapustivši ji pet nedoraslih otrok. Kmnlo po moževi smrti j«- vdovo pričel zasledovati 20-letni kočarjev sin Fran Bratun, a Ul-čarjeva ga je zapodila in pričel i raz- j merje z naddelaveem Jožefom Proše-kom iz Laz. Ko je to Bratun izvedel, je mislil na maščevanje. Ko sta so I ilea rjeva in njen ženin vrnila iz semnja 20. marca iz Litije domov in stopila v stanovanje Plčarjeve, je Bratun skozi okno dvakrat ustrelil na Proš«-ka, ne da bi ga bil zadel. Napad. Nedavno je brez vsakega vzroka napadel Jožef Stembov iz To- J mačeva fanta Luko Jerana in Alojzi- j ja Setnrajea od tam. Prvega je udaril - pivovo steklenico od zadaj po glavi, , da mu je vso kožo prebil in da je pol steklenice odletelo, z ostalo steklenico je pa potegnil Semrajca po obrazu, da je >trašno raz rezal in da ta komaj vidi in ni dosti manjkalo, da ni prišel ob oči. Stembova so izročili sodišču. Ciklon in snežni vihar. T z Novega mesta se piše 30. n, /ca: Čudo vseh čudov je prinesel današnji dan. Od juga sem je pridivjal okolu 11. ure do-poludne strašanski sneženi vilyir, ki je zlasti po Gorjancih grozno divjal. Skoraj uro dolgo je tudi po dolinah ; medlo zrnatih snežink, da se je kar kadilo. Opoldne pa je kar naenkrat prenehalo. Nato je bilo nekaj časa najlepše vreme. Okrog 2. ure popolu-dne pa pridivja ravno nasprotno od dopoludne, od severa sem, urnebesen ciklon, ki je po krajih, koder je segel curek vrtinca, silno razsajal, medtem, ko je po sosednih krajih najlepše sijalo solnce. Pred ciklonom je" bežal temnorjav plinasti dim in od daleč se je zdelo ravno tako, kakor bi po do-tičnih krajih bili veliki požari. Eden najlepših prizorov se je občudoval na kočevskem pogorju. Med vsemi temi prizori je bilo na mnogih krajih najlepše, če tudi mrzlo vreme. Sneg po dolinah se ni obdržal. Mlada goljufica. Nedavno je prišla neka mlada, čedno oblečena deklina s klobukom na glavi v gostilno "Prešernov hram" v Rožnih ulicah v Ljubljani. Zahtevala je zajuterk. Ko je pojedla in popila, zahtevala je še\ en liter najboljšega vina, kterega je tudi dobila. Ko pa se je natakarica kasneje vrnila v sobo. ktero je za kratek! Čas zapustila, popihala jo je deklina, ne da bi plačala. Kakor se je poizve-delo, je prišla v Ljubljano iz Celovca, kjer,so njeni stariši. Suroveži. V nedeljo, dne 11. marca so prišli bratje Ivan, Franc in An- drej Rotar v gostilno Marije Čop na Žirovnici in se tam začeli prepirati z nekim fantom, potem pa z gostilničar-ko. Slednjič so okoli pol devetih zvečer brez povoda napadli dva domov se vračajoča fanta, in sicer Antona Legata in Matevža Balolia ter ju začeli tepsti. A pametni mora jenjati, zato sta rajši odšla domov. Očetu je zažgal po neprevidnosti z žveplenkami štiri leta stari Milr^lčii v Kozarščah okraj Logatec. O^enj je napravil škode 1600 K. PRIMORSKE NOVICE. Tatovi v Trstu. Neznani tatovi so udri i v trgovino z obuvali Fr. Mikuli-ča v ulici Caprin ter pobrali 34 parov čevljev, vrednih 356 kron. Požar. V Ločniku je hastal ogenj pri posestniku Iv. Fornazarju. Zgorel je hlev s krmo vred. Zgorela je tudi jedna krava. Pet na enega. V Mirni pri Gorici je v gostilni pet rokodelcev napadlo Franca Oiana in ga hudo ranilo. Cian pravi, da so se vrgli nanj brez povoda. Junaki so tile: Rebek, Marušič, \ Pavlin, Fratnik in Tomšič, vsi 201etni mladeniči. ŠTAJERSKE NOVICE. Zadušila sta se v Trbovljah v rudniku paznik ('uren in delavec Kani-žar. in sicer s strupenim zrakom. Prvi je zapustil pet, drugi sedem nepreskrbljenih otrok. Samoumor. Dne 28. marca je umrl v Mariboru 1. 1884 rojeni profesorski J sin Herman Levičnik, ki se je dne 25. : marca zastrupil s fosforom. Zdravnik ga ni mogel več rešiti. Vzrok: slabo i napredovanje v študiju. Umrla je v Studenicah soproga de-lovodjevega namestnika pri južni železnici Julija Reehberger. Desno roko je zmečkal stroj ključavničarju Jakobu Arnušu v delavnici južne železnice v Mariboru. Sleparka. V Loki pri Žusunu na Štajerskem je živelo zadnji čas neko 211etno dekle, ki se je izdajalo za poštno ekspeditorico in ženo tinančnega j paznika. Pravila je, da sc piše Marija Koren ter je izvršila več sleparij. Ko so jo aretovali, je pokazala poselsko | knjižico, glasečo se na Marija Knida iz Istre. ^ Denar je ponarejal Franc Zorman v Zupetincih na Štajerskem. Tudi neke tatinske stvari ima na vesti. Mož je sedaj že na varnem. Dva neznana mrtveca so našli v nekem gozdu pri Sv. Križu nad Mariborom. Trupli sta moškega in ženske iz meščanskih krogov ter sta ležali že gotovo dalje časa v gozdu, ker so ju lisice strahovito oglodale. Moževo perilo je zaznamovano z "H. O." Skoraj gotovo je bil zaljubljen par, ki si je sam končal življenje. Zadušil se je v Celju posredovalec zemljišč Julij Plautz, star 63 let. Ta je bil že dlje časa bolan in ležal v postelji, a je zgorečo cigaro v roki zaspal. Smodka je užgala odejo in vsled nastalega dima se je bolnik zadušil. Aretovali so v Celju 281etno dekTo Rozo Vidmar iz Poštojine, ker je na sumu, da je svoji gospodinji Zanclo-natti pokradla več perila. Mlad tatič. Pri okrajnem sodišču v Slov. Bistrici je bil zaprt radi tatvine 121etni viničarjev sin Jurij Pliberšek. Dne 25. marca pa je izkušal pobegniti skozi okno, a je pri tem padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v stegnu. Prepeljali so ga v maribor-1 sko bolnišnico. Nagajiva nra. V Zgornji Radgoni so ljudje ravno sedeli dne 22. marca zvečer pri večerji, ko začne biti ura v eerkvenem zvoniku. Bila je sedem, osem, dvanajst, a še ni bilo konca. Bila je naprej in naprej, dokler se ni ustavila pri 63. udarcu. Ljudje sedaj premišljujejo o vzrokih tega pojava. Morda bodo srečolovci stavili št. 63. KOROŠKE NOVICE. Utonila je v soboto 24. marca triletna hčerka posestnika Antona Millech-nerja v Dolah v Ziljski dolini. Otrok je šel v snegu k bližnjemu potoku. Stopila je pnsblizo k bregu, sneg se je udri in ubogo revše je -zginL© pod snegom v vodo. Našli so jo po dolgem iskanju. RAZNOTEROSTI. Junaški zdravnik. V nelki londonski bolnišnici se je dne 10. marca vršila ravno težka in nevarna operacija, ko je nastal v liiši ogenj. Vsak gibljaj zdravnikov ;bi provzročil takojšnjo bolnikovo smrt. Zato so nadaljevali z operacijo, akoravno se je ogenj prijemal tudi že dvorane. Ko so začeli tgnjegasilei metati velike množine vode v dvorano, so s.iuge držali nad mizo dežnik. Slednjič je bil bolnik obvezan i odnesen iz dvorane. Malo minut pozneje se je udrla streha. Poneveril je 500,000 do en milijoi mark v Hanovru na Nemškem menjalec Balte, ki so ga zaprli. Velik požar je izničil hleve grofa Ciioo-veljnik ruske iztočne armade, genera. Linevič, je naznanil carju, da so našli od petih v vojski pri Mukdenu izgubljenih zastav štiri. Posamezni častniki so namreč blago cd droga odrezali in ga skrili pod obleko. Ostanke zastav so vzeli seboj tudi v vjetništvo, jih tam ves Čas varno skrivali in jih zdaj pripeljali seboj v domovino. Za ta dejanja jim je car podelil razne redo ve. Ustrelil se je vodja gozdarskega oskrbništva v Sarajevu, Demarcate. Odlikovanje srbskega kneza. Knez Arsen brzojavlja kralju Petru, da ga je imenoval car Nik< !aj za ped ko vn ika in mu dovolil, da nosi do smrti uniformo svojega tpolka. Bolezen otrpnjenja tilnika se širi v Šleziji. Proti tobaku. V Bristu se je zapriseglo do 000 deklic od 10. do 10. teta, da ne marajo govoriti z nobenim takim fantom, ki kadi tobak. Pravijo, da je t:1 dekliški sTilcp na tamoš-njo možko mladino ;*.elo vplival in da so mladeniči sklenili pustiti cigaret«. Tamošnja tobačna tovarna pa občuti znatno škodo. Dvajset let zaročena. Major Rudolf j d. Milic v Budimpešti se je bil zaljubil kot častnik v meščanko EteJko Mueller in se z njo zaročil. Poročiti se nista mogla, ker ni bilo kavcije. Tako sta ostala zaročena 20 let, zdaj pa je prosil Milič za dovoljenje poroke brez kavcije cesarja samega. Temu je bila zvestoba všeč in je dovolil. Žensko vseučilišče so osnovali leta 1000 v Tokijitt. Tu se poučujejo žene in dekleta v angležki in domači literaturi, o domačih poslih, politični ekonomiji, meščanskih pravicah, filozofiji in higijeni. Doba obisk a vanja traja 3 leta, a sprejemajo se žene in dekleta, ki so izpolnila 17. leto. Švedski punč. V Svediji govori sedaj vse prebivalstvo samo o pimču. Vse je silno(ogorčeno, ker je povišala v.iada davek, ki ga je bilo treba prej plačevati na punč. Pri litru punča se je plačevalo prej 00 erov davka, a po novi naredbi 00. Švedom je ta pijača zelo priljubljena. Zapuščina velikega pariškega rabina. V Parizu je umrl nedavno veliki rabin francoskih Židov Zadof.c Kalin in zapustil gotovega denarja nič manj kakor 14 milijonov frankov. K temu se pridružujejo še dve veliki hiši v Parizu in dvoje letnih bivališč v Normandiji. O tem pa ne poročajo ničesar židovski listi. Seveda :dajo ti samo imetja krščanskim d . niUom. svojim jih pa privoščijo. Grozovit UEior. V Janovicah v Š e-ziji so kmeta Konvieo njegova žena. hči in najemnik pobili s poleni na tla. ga polili s petrolejem ter živega sežgali. V Nizzi na Francoskem je umri vojvoda Konstantin Oldenbisrški. Odkritosrčna ženitna ponudba. Dne 15. aprila leta 1837 je prinesel "So-linger Intelligenzblatt" sedečo že-nitno ponudbo nekega Sarwesta. "Rojen sem leta 180S v N. \Y., sem napravil pet potovanj v Indijo ter sem se že sedemfktrat hotel oženiti Premoženja imam 1S.000 dolarjev. Moje napake so sledeče: na desnem licu imam rudečo liso, na levem očesu posebno znamenje. Tretji prst na levi roki sem izgubil v dvoboju, o kterem bi najrajše ne govoril, iu pri hoji nekoliko šepam. Sicer pa sem podoben drugim možem. V po.itiki sem zmeren, v veri pa prostomislec. Včasih pijem vino in mraz mi je zelo zopern. Lepi spol dobi v meni oboževalca, posebno žena. ki bi hotela ljubiti samo mene. Tista, ki jo vzamem, mora biti med 20. in 35. letom, vdova ima pred vsemi prednost. Lahlkomišljene, ki ljubijo zaibave, pijejo čaj, neprestano klepetajo, ne da bi o čem mislile, premlade in prestare naj se nikar ne oglašajo." Dobro zdravilo. Neki tirolski kmet je prišeL' v Balcan po zdravnika, naj bi šel k njegovi bolni ženi. Ker je bil njegov doma daleč v gorah, ni mogel uslišati kmetu prošnje, temuč mu je dal le .termometer ter mu naročil, naj ga položi za par minuit žani pod pazduho, da bode videl, alkio ima res vročino, nato pa miu naj pride povedat. Kmet je tako storil, a ker je ženi že drugi dan odleglo, ni šel zdravniku povedat, temuč je šel vprašat za račun še le čez dober teden, ko je imel ravno opraviti v mestu. Zdravnik je računil 2 kroni, obenem ga tudi vprašal za termometer. "Veste, gospod zdravnik 'je rekel Tirolec, lk.i še menda ni ibil 40 let star, "-tudi tisto cev bodem kupil, ker ta je ženi najbolj pomagala." Elektrika v službi ribičev. V Kope nhagenu na Danskem so sklenili ribiči, da zabranijo pot mon&im jeguljam, ki dostikrat odpotujejo v velikih množinah preko morske ožine "Mali Belt". Znano jim je namreč, da se jegulje nikoli ne selijo, kadar saje mesec, torej ne marajo loči. V ta namen KEDOR VAM POMAGA v nesreči in v bolezni ta vam je tudi prijatelj! Ali ni bttlez&tt Cl ljverj l nesreča ? Radi tega rojaki Slovenci ,, Vi" kateri si morate s težkim dolom služiti vsakdanji kruh in kateri ste radi tega bolj nego drugi podvrženi vsakovrstnim boleznim, recue, aii vam ni v tem oziru največji prijatelj naš slavni in povsod spoštovani Dr. E. C. CoHins Medical Institute, kateremu se toliko rojakov zahvaljuje za povrnjeno zdravje in blagostanje. Gatajte kaj pišejo rojaki. Veleučeni gospod Dajem Vam na znanje, da so me Vaša zdravila popolnoma ozdravila, če prav nisem imel u-panja, da bi še kedaj o'-'-dravil Vi pa ste me do kraja ozdravili zato se Vam tem potom zahvaljujem za popolno ozdravljenje in vsakemu bodem priporočal Vaše izkušeno zdravljenje. Anton Klapčič, Box S3. Barberto«, Ohio. Mili Profesor 1 Naznanjam Vam, da se.n po vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Sedaj sem zdrav in vesel kakori šc nikoli. Kjer bodemii-vel, vedno vas hočem priporočati in hvaliti. Vaš livalcbni Vinko Suvanj, 1214 R.Road St. McKees port j Fa Velespoštovani Profesor ! Vaše pismo sem prejela ter vam naznanjam, da se sedaj dobro počutim in popolnoma sem oxdraviia. Nič me sedaj neboli,a poprej me je celo telo bolelo. Jaz sr-daj tako dobro izgledam, da so mi vsaki čudi in me praša kedo me je zdravii in katera zdravila da pijem, a jaz povem vsakemu, da ste me samo vi ozdravili, a prejmi ni n..--H-l rob n doktor pomag '.ti in mi rekel, d.i ne ve kakšno bo lezen i nam. Ko bi me oni videli, kako s« m bila s! -ba inir.ršava, \ saki mi je rek. I i!.i sem t ika ko smri, a vi s'.e mr z svojim velikim znanjem popolnoma ozdravili. Bog vam I o to tlc-bivco stotero poplačal. Sliko bi vam takoj posijala, a niso še gotov*'. Za dobrih 8 dni vam jo d;.posliem in Zahvalo. Za sedaj ostajam vaša hvaležna Spoštovani g. Profesor ! Vaša zdravila sent zopet do-malega ponucal ter vam sporo-čujem, da se mi bolezen že dol-go ni več povrnila iz česar sklepam, da sem popolnoma zdrav, ki r se tudi drugače počutim krepke j Vga. Prepričan sem to raj, d.i sem popolnoma rešen svoje padavične boUzp.i. Za nekaj ilni vam doposljem še jeduo zahvalno pasmo in mojo sliko. Konečon \:is pozdravljam ter ostajam vas hval- ni prii.itelj. Gregor Fabjctnčič, Box 45. Large, Pa. Slavni Dr. Collins M. I. 1 Vam naznanjam o bolezni mojega detata, katero je po vaših drugih zdra'. ilih popolnoma ozdravilo, nobenih znakov bolezni ni več. S^daj je čisto popolnoma zdravo, z.ito se vam iskreno Zahvaljujem za vaš trud in zdravila ter vam ostajam hvaležna. I vara S:ime, Box 87, Fori t City, Pa. Paulina Žagar, 1516 I led a St., Calumet, Mich. Iz mnogih pismenih zahval se razvidi, da največ bolnikov ozdravi ravno naš Dr. E. C. COLLINS M. I.. On je edini kateri ga»*:i!lti!\l Zil■ popolno ozdravljenje vseh bolezni naj si bode rkutnih aii kroničnih (zastarelih). Tajne spoJne boSe^ni moške 5n ženske. kakor zastrupljenje krvi: Sifilis —izdravi v kratkem času. Zatoi'aj ! Zaknj bolujete in trpite ? Yse vaše bolezni trpljenja iu rane točne opišite v svojem m iterinem jeziku — natanko n iznanite koliko ste srari kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti tjr pismo naslovite na sledeči 11 uslov : Dr. E. C. Collins Medical Institute 140 West 34th Street, New York, N. Y. Potem smete biti prepričami v kratkem popolnega ozdravljenja. — Za tiste kateri .\I110 sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je i-ti odprt cd 9 ure zjutraj — do C. popoludne. Ob ncvl^ijili in praznikih od 10. ure dopoludne do 1. popoludne. bodo postavili ribici v morski ožini na dno elelkitrične luči, (ki bodo zadr-žavale jegulje pred selitvijo. Mesto profesorjev. Saksonski kralj Friderik Avgust se je mudil dalje časa v Lipskem in si je ogledal tudi ta-meŠuji magistrat. Pri tej priliki je opazi- kralj meti izgridjeniini stvarmi največ dežnikov, nasmejal se je in je re'.vtl: ''Villi se, tla je Lij>s.ko mesto profesorjev." Skrivnostna najdba. V Budimpešti so našli delavci za nekim plutom na kesce razsekacio teli» majhnega otroka in zarito v 'belo elegantno prteni-no. Ne-kteri izmed njih >0 h* lili. da so videli avtomobil, ki je stal nekaj časa blizu dotičnega plota, potem se pa najrlo odipelja . Policija misli, da je to zločin iz najboljših 'krogov. Iz starih časov. Češke novim« pišejo, da je bilo za časa UtiraIja Jurja Podebradskeira na Češkem tako ceno, da se je moglo (50 krav kupit i za 4.") kron, 100 ovac za 20 kron, velika mera žita je stal.'a K 1.12, mera vina jeden Ctirajcer. Vsa ulica pogorela. V Aranyos-Me-;-yesa na Ogrskem je požar uničil vse liise. ki so tvorile jedno mestnih ulic. Vihar v Črnem morju. Iz Simfero-p;la javljajo, daje vihar, ki je zadnje dni razsajal v Črnem morju, provzročil veliko škode. Promet je bil ustavljen. Grozna mati. Kmet Szapko se je izselil iz Ogrske v Ameriko, doma pa je zapustil ženo in troje otrok v ,veliki revščini. Žena se je naveličala stradati ter je sklenila, se rešiti otrok. Vr-hutega ji je še propadla hči moralno ter rodila dete. Drugi dan po porodu je umrla hči, dan pozneje pa tudi o-trok. Mati je namreč hčer zastrupila, njenega otroka pa zadavila. Nato se je hotela rešiti svojega Tletnega sina. V najhujši zimi je zaprla fantiča v samo srajco oblečenega na pod ter mu po več dni ni dala jesti. Neki dan je deček ušel iz poda ter vzel vsled lakote materi kos kruha. Zato ga je mati strahovito kaznovala. Zmrzle otrokove ročice je pritisnila na razbeljeno peč. Otroku so se prsti uprav izpra-žili. Zverinski materi pa to še ni bilo dovolj. Vzela je iglo ter otroku iz-bodla oči. Tako razmrcvarjenega, pol-mrtvega otroka so našli sosedje, na kar so mater zaprli. Uspehi nemške naselbinske komisije. Pruska naselbinska komisija je dozdaj največ ozemlja kupila v gniež-nenskem okraju, namreč tretji del celega ozemlja. V okraju žninskem je že dobila 22 odstotkov ozemlja, v mo-gilenskem 16 odst. Na Poznanjskem je največ ozemlja nakupila v wrze-szynskem okraju, namreč 19 odst. celega ozemlja, najmanj v obomickem — 10 in pol vrst. ■■■ummili Min Miinii ■ 1 »t Cuy. Phone Cent. 1610 bell Phone: Scuth 143 THE STANDARD BREWiNS 00, najboljšo vrsto piv 2. 137 Tre« I tu St. Cle^'elaru'!, O, V-si časopi-si slave tovarno ur New York Watch Co , ktr so uvideli, da iu:Si rojaki ne morejo nikjer kupiti tako po ceni URE, kakor so naše. New York Watch Co. prodaja ure po tovarniškej ceni. Dooro pozlačeno uro b tremi pokrivali, 13 kamni m jamčenoza 15 let, dobro po-z ačeno verižico in lep prstan z lepim kamnom. Vse to velja le $4.tX). Kadi zahvalnih pisem, ktere do-bivr.mo cd naših rojakov, bili smo prisiljeni, da naročimo še it«H) ur posebej in sicer še boljših, tako, da nam bode vsakdo hvaležen. Zato rojaki, kteri še nimate ure naročile jih takoj, ker samo New York Watch Co. jemlje ure nazaj, ako ne ugajajo in vrne denar. Nadalje imamo tudi garantirane prave srebrne s tremi pokrovi, 15 kamni, jamčene za 2'» let. Veljajo samo Na vsakej uri je urtzar.c "Spomin iz Amfrike". Pri naročilu pošljite $1 v naprej, a ostanek plačate na ekspresu. Nas naslov je: NEW YORK WATCH COMPANY, -4-47 l£. 87th New York. Smrt na gledališkem odru. V gledišču francoskega mesta Na mo visa je igral Fredericede Thirac v neki euo-dejanki ulogo pijanca, ki prehaja v blaznost. Sredi prizora ga je zadela kap in bil je na mest u mrtev. Proti zvonenjn. V samostanu kar-melitaric v San Remo zvonijo venomer. Tamkajšnjemu magistratu je tega večnega zvonenja dovolj, radi tega j je uložil tožbo proti predstojnici radi zlorabe zvonenja. Volilna pravica in osel. Znani pisatelj Mih. Flurschein v zadnjem zvezku "Oesterr. Rundschau" zagovarja volilni sistem, ki je vpeljan v Tasma-niji. Polemizira pro tj temu, da bi se pri določilu o volilni pravici oziralo na davčni cenzus ter spominja na Benjamina Franklina, ki je stavil sledeče vprašanje, ko se je v Zjed. državah ameriških razvnel boj o tej zadevi: "Recimo, da imamo volilno pravico, ako imamo 100 dolarjev premoženja. Imam li osla, ki je vreden 100 dolarjev, morem glasovati; ako pa pogine, ne smem več. Kdo ima torej volilno pravico: Jaz ali osel t" ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN i NAJCENEJŠI pNEVNTK! NARAVNA G A LI FORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo aii črno vino z o centov galona. Recsiing 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnlk od S«.25 do $2.75 golona. Sllvovlcapo $3 galona Pri večjem noročilu dam popust. Spoštovanjem Stefan Jakše, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa C«., Cal. Dolg jezik. Anton Čehov. N.Mali.m Mihaelovo*, m ada ženica, pridi* v jutru domov i/. Jalte in pri-«* lujf, za mizo, svojemu ni vi, «» r;i»le/.iii, ktere je videla v K l imn. Nj«nt mo.', opazuje veselo in m mu razburjen obraz, jki-1 iiAa iu tu- iiuj ,h»vj>i a"a. Pravijo, da je tam življenje zelo ctr»ša!i, i .nt ira slika. Jaz sem imela i*»stavim z Julijo Petrovno zelo it-rli!-. m dostojno - -!).» za dvanajst ruffoljo. na >la:i. \-<• je .dvisno od Ift;;!, i. a k•» »i <"-|i>v«*a z:i;i gusjK>dariti, nioj IjirlWrk. Sevinia, re Imčeš napraviti iz »t v -.»ure, jm-tavim na Aj-1'e-tri, vzatneš k m-vi la drago. To je neizrečeno drago. toda. Vasička, kaj da ti /. c*>m*! Pomisli -i, strašno vi^o-k« t*ore, t i- • kral vi>je kol cerkev, ua vrhu -ami oblaki, oblaki, oblaki. Sjtod.i.) veliikatttieuje, nič kol kamenje i i j»*I'-rajo In!i prav drzui ljudje! ' Na: ilija Mihaelovim ua pravi zanič-1 ji v ,;»!.i' i a ^n -e glavo. "('isto vi ona. 'Sploh >em jih pa videla samo i-; > ]xni-iio; poka/.ali -o mi j;ii, a m-em pazila na nje. Jaz seiu iiiu^la vedno pred mike proti vsem t V,K / ,m. C»ik ill ill M ait rout. Pravijo, da -» -trajni 1) u Juani." ■Mo- če! Toda - , tudi take lahti itii/dje je ■• .i»ke, ktere--—" Natalija Mihaelovim skoči nanaglo-nia jM«koiwi, prav kot l * L se domislila miiaj stiašiuiia, zre ,h.I minute pre-rt i a-ama u.i •• .ja mož« in pravi, ■jKiVilarjajoč vsako besedo: Va.-»i«"ka, ja/ ti hočem povedati, k a ko n- m al —ne ženske. Ah, kako ne ura \ no. Ne motjoče pripro-ste, ali Lz srednjih krogov, ampak ari-stok ra" i tij«-, te na juhiK'iie, tine ! Sv„-o,V, sjm>-/ahi, da ah, Va-ička. jaz rajši »ne p*v«M-i.m o tem. Vzemi jmstaviin moj • s|n- ituljeva!ko j ta ima čednega moža, dvoje .t k, pripada dostojni družbi, vplivu se kaže1 svet nici* in — naenkrat j »mu I i .-i. toda, očka, to ostane mod nama! Ali mi daš častno besedo, da -nobenemu ne |>oveš t" *" Iv .a j pa vendar misliš f Seveda ne pnvern nikomur." '•Tvojo -astmo besedo f Torej čuj ! J a z ti verjamem!" Mala žena položi vilice, napravi skrivnosten obraz in zame šejietati: "Pomisli sledeče: Ta Julija Pje-ti >>n,i na|' .i.i neki ma dne izlet v gore. Bilo je ptv.rasrfio vreme. Jahala je - svojim Sjuvniljevaleem pred menoj, jaz pa malo za njo. Ivo smo preja hal i tri ali štiri vrste, zakriči naenkrat Juli ja razumeš, Vasička ? — in se prime za pr-i Nje Tatar jo zgrabi okrojr pasa, ker bi bita drugače padla i■■ sedla... Jaz pridem - svojim \ lnik<*ii 11 o :i je. — Kaj je T Kaj ti je?" "Ah, ja/. umiram!" zakriči. "Meni je slafni. Jaz ne morem dalje." " Predstavljaj -i ui«>j strah." *4 Potem liremo nazaj", pravim jaz. "Ne, Natalija", odvrne ona, "jaz m* morcen nazaj; če napravim še jeden korak, umrern od bolečin." "Tr-^i me in nagovarja, naj se vrnem v mesto in ji prinesem Baldrijan-skih kapiie." '"Čakaj malo, jaz te ne razumem", pravi mož, gladeč .->i svojo glavo, "prej si rek.a, da si videla te Tatare le aduleč, zdaj pa pripoveduješ o nekem Sidimanu." "Ah, ti lovLs zjmiš, rajši molči. Molčal bi rajši, brez vodnika se ne napravi tam koraka!" "Gotovo ne!" "Prosim, brez tega ironičnega smehljanja. Jaz nisem morda kot Julija, jaz jo tudi ne zagovarjam, toda jaz... pass! Čet udi se n- delam za svetnico, toda tako daleč se po !e ne spozabim. M "j vodnik si ni prav nič dovolil. Ne! Pri Juliji pa je sedel Mametul ve.- ur, jaz pa nisem poznala kaj tacega. Ko je odbila jednajsta ura. sem zalklica a: "Suliman. srlejte, da zginete!" In moj bedasti Tatar je odšel. On se me je kar narrr— >st bal. Kakor hitro je rekel kaj o plačilu, vzkipela sem: "Kako? kaj? firajt" Potem pa je postal od straha ves ibled. * Hahaiia 1 Njegove oči so bile črno kot oglje, njegov tatarski Inaz tako neumen, smešen... Jaz .> ra-l.m'.'itii.. . PreJtio -«• obrnemo, mine ečt i i. napade meae in Mametula... provzroči pi.pir... pfnj! Jaz ne pojnmn Uaj laeeja. . . YasU'ka. ..." Va-sii-ka s;, namrdne, pi-stane tern-iejši i:i za.'ae hoditi s,, ii. "Ve - te morale imeti tam prijelih» življenje", pravi on in se pikro zasmeje. "Ah, kako neumno!" odvrne Natalija Mihaelovna razžaljeno. "Jaz volu. kaj misliš, ti imaš vedno take /Je misli! Jaz ti ne !>odem ni«*- več pri| ovedo vala, ne hese«liee ver!" Mala /ena jh»ve>i sjxhLk) ilstnieo in^ obmoll ene. Moč reklame. Ameriška dogodba. Medtem ko sedim in eitam, opazuje me vestno airent in ko vidi, da sem s čitanjem gotov, pravi mi: "Imenitno, kaj ue?" Toda povedati vam moram vse, kari se je prej dogodilo. Jaz >em učitelj glasovirja in sem imel tedaj, ko sem pričel, par tisočakov premoženja. Naj prvo sem poskušal v New Yorku, toda v New Yorku je v vsakej ulici vsaj jeden tak učitelj. Po zrelem premisleku so se mi zdele okolščine neugodne in zato se preselim v Philadelphijo. Tam pa vidim, da je v vsaki hiši po jeden učitelj glaso- . v i rja. Ker nisem mogel smatrati svo- j jega položaja za zboljšanega, grem v ' Boston. Toda tam sem videl, da je v vsakem nadstropju vsaj po jeden učitelj. in sklenem iti tja. kjer ni po mo- , jem mnenju prav nobenega učitelja. Naj ne misli kdo napačno; našel sem v resnici tak kraj, namreč Bowles City, na daljnem za padu. kjer ni bilo v resnici nol>enega učitelja glasovirja. Tudi glasovirja ni bilo nobenega, razun mojega. kterega sem vzel iz previdnosti seboj. Meščani so bili mnenja, da se učenje na glasovir ne strinja z lastnostmi mladine, vendar pa dobim nekega mladeniča v poduk. Toda v nekem živahnem pregovarjanju mu nekdo pošlje krogi jo v glavo. Ker sem imel kot učitelj ozke zveze ž njim, sem ga moral seveda tudi pokopati. Popolnoma trgovsko rečeno, moje razmere niso bile baš sijajne. Kar pride na mojo srečo v začetku omenjeni agent nekega reklamnega podjetja k j meni. Bil je zgovoren kot najet politik za časa predsedniških volitev. Naj-prvo ni i utepe stavek: "Kako zamore s ve. vedeti, da imaš kaj dobrega na prodaj, če nni ne poveš." Potem mi imenuje v jedili sapi dvanajst ali trinajst mož, kteri so postali vsled reklame silni 1 loga tin i. Imeli so vsi skupen začetek v tem, da so bili ali snažilci čevljev ali prodajalci časopisov, pri njih smrti pa so stanovali na peti A-venue. Na kratko: jaz se pogodim ž njim. da bode delovalo časopisja zame. Še danes ne vem, kje sem si zaslužil to ljubezen in dobroto, ktero je meni skazoval. Petdeset dolarjev, ktere si je izprosil od mene kot predujem za njegove izdatke, vendar ni delovalo toliko na to. V kolikor pride Bowles Citv v pošte v, je obstajalo časopisje iz sledečih dveh listov: republikanski "Vsakdanji grom" in demokratični "Urnebesni Živio." Urednika sta bila vsa pohabljena od prevelikih medsebojnih napadov, kot mi je pripovedoval agent, ni vsejedno, kje se inserira, ker se mora paziti na krog čitateljev. iZ.Uo i i/J ie rev a za naš inserat 'Vsak-danji grom", kterega so čitali samo boljši krogi. Med svoje naročnike je prišteval posestnika prodajalne, generala I. W. Bmitha, sodnika Habakuka Jonesa, kteri je prevažal tovore, nada-ije nek. -a saloonerja, majorja O'Reilly, kapitana Hawkins*, kteri ni imel nobenega stalnega dela, pa je izvrstno igral karte in imenitno streljal, Uspeh mojega inserata je bil čudovit. "Urnebesni Živio" je msal na svoje pristaše, da je oglas v nasprot-tem listu zasramovanje demokratične jednakosti in zaničevanje priprostega ljudstva ktero je pravi biser preslavne republike. Kedkokdaj sem Čital bolj navdušene članke; zato so pa tudi imeli svoj uspeh. Pijana tolpa je prišla pred moje stanovanje, razbila hišo, kar se ji sicer ni toliko poznalo, ker je bila že poprej dovolj razbita; mene pa so obdelovali cele pol ure z nevarnim orodjem. Jaz sem bil pa dobrega zdravja; zat<^ sem ozdravil že po štirih te«lnih, razen leve roke, ktera se mi je bila usušila. Za spon m pa mi je ostalo 32 brazd, kar mi je imenitno prist ojalo. Agent mi razloži, da sem slabo naredil, ker sem si slabo izbral republikansko glasilo in mi nujno svetuje, naj svojo napako zopet popravim. Jaz spre vidi m, da je imel prav in dam inserat po njegovem posredovanju — seveda zopet za petdeset dolarjev v " Urnebesni Živio". Nato začne drugi list prinašati vrsto člankov, v kterih se je dokazovalo, da sem postal nezvest slavnim osnovnim zakonom republikanske stranke, da sem torej ničvreden renegat in odpadnik. Brez dvoma so napravili ti članki velik upliv na meščanstvo. Jaz sklepam to iz tega, ker me je neko noč obiskala tolpa ljudi in me pustila v takem stanju, da se nisem veliko ločil od mrtvih ljudij. Toda zdrav zapadni zrak me zopet pozdravi. Ko prvič ustanem in se pogledam v ogledalu, stiamcm sam pred seboj klobuk z glave. Mislil sem, da stojim nasproti možu. kteri je prestal vse boje Zjedinje-nih držav, prav do filipinske ustaje. Cebra ni mogla biti dosti drugačna. Ker mi tudi desnica odpove svojo službo, sklenem podučevati samo teorijo in skladbo. Iver me ni več veselilo, dajati oglase v časopisje, izdam na nasvet svojega agenta barvane plakate in vsepolno manjših listkov, ktere so ]M)Vso«l razdeljevali. Dvesto dolarjev gotovo ni bila previsoka vsota, če se misli na uspeh, kterega je obljubovala ta metoda. In s ponosom trdim, da sem vzbudil splošno pozornost. V vseh listih na tej in oni strani Mississippija se je o tem govorilo; celo prekmorski listi so pisali kratke vesti. Saj sem dobil neko vprašanje celo iz Bedlama. Ali je ta slava vzbudila zavist pri prebivalcih Bowles Citvja in ali so se ti jezili nad I tem, da so dobivali v hišo dan za dnem po nekaj funtov mojih oglasev, tega res ue vem. Prosim, presodite sami iz sledečega. Nekega dne pride deputacija pome in mi razbije najprvo glasovir. Strune potem razprodajo; s ponosom smem trditi, da so lonei tega kraja povezani t. najboljšo žico, kar se je more dobiti r Zjedinjenih državah. Jaz odpotujem. Deputacija me pripelje naMarkov trg Takoj nato mine nekaj minut, o kte--ih pa rajši molčim. Rečem le toliko, da je smola in kurje perje igralo glavno ulogo. Samo reklami se moram zahvaliti, da sem dobil stalno in lahko službo. Če hočete zvedeti za tvrdko reklamnega podjetja, obrnite se na cirkus Barn um & Bailey, "Greatest Show of the World." V katalogu me dobite pod št. 4271 z napisom: "Mož z brazdami." Resna beseda rojakom Vedno se oglašajo in ustanavljajo takozvani "bankarji", kteri rojakom gostoibeseduo obečajo ze.o "hitro" in ceno pošiljanje denarjev v staro domovino. Koliko je med obečaujem in resnico, se je žalibog že mnogo rojakov prepričalo in trpelo občutno škodo, ker težko prislužeme novce ni videl ne on, niti njegovi sorodniki v stari domovini. Več tacih bankirjev lah komisij eno špekulira s tujim denarjem, z vrtoglav i se jim, obečajo veliko in gostobesedno, prekladajo pošiljat ve od tedna do tedna, ali z rame na ramo, ko se pa le ma.o kriza pojavi, ali pa zaupani denarji v prevelikem številu zašpekulirajo, nastane "ropot". Ta fcropot je po navadi zelo žalosten: ječa, u.beg ali samomor, — zato naj -postanejo naši rojaki previdni in zelo oprezni, da ne liode kesanje prepozno. Dosedaj je skozi 13 let vseskozi pošteno in hitro rojakom v vseii bančnih potih postregel FRAN SAKSER v New Yorku in njegova podružnica v Cleyelandu, O. Njegove visoke varščine jamčijo vsakomu zaupani denar. Največji in najbogajte denarni zavod Ljubljanska mestna hranilnica ga je že pred leti imenovala svojim zaupnikom, enako Glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljubljani. Ti zavodi so dobro informirani o vsem poslovanju Mr. Frail Sakserja in so mu zaradi njegove kulantnosti dali to zaupno mesto. Zatorej, rojaki, hodit prvidni in se vedno tje zatekajte, kjer veste, da ste na siirumem. Alojzij Cesark 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y. P. šiljn denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. Preskrbuje parobrodue listke, (fcifkarte) za razne prekomorske črte. V zalogi ima veliko število zabavnih in Doducljnili knjig. Josip Tratnik 276 First Avenue, Milwaukee, Wia. priporoča vsem cenjenim rojakom v Milwaukee in okolici svoj lepo ure-eni SALOON. i. Bil je zgovoren kot najet politik pxjAfcA IZBORNA, POSTREŽBA TOONAI Svoji k svojimi Opomba. Pošilja tudi denarje v staro domovino ter je v kupčijsk zvezi z bančnim uradom Fr. Saksei v New Yorku. 4 \ \ i Za obilne božične naročbe se zahva- / \ ljujem in naznanjam, da ostane le še f ^v^T?^*- (JV l* | nekaj časa ta izjemna cena kakor je i 'IT'''Ž' j " j bila za Božič. r^ ^ 3 fi^^M . a Spoštovanjem se priporočam JT/ ^ / ; Potonilo, r f MU heyworth Building Chicngo, lil. >V" * i OKornji ccoi tnan)ie t« zaipe "6th k:it'' k »n ve«}e vcliVcsti lgth 6i«e" ja topped,.! Tggl^MP' UNasIc* *L knjige M. Fof,crelc I.cx 2*2»; Wakef.elc, Mi. h. ■V 'V V * v I T I r T" | u RAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA 1*110 DAJ. Dobro črno vino po 50 do 50 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6u do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropa\ica id $C.50 do $3 galon s posodo ved. Manj nego lO gulon naj nihče ne naroča, ker man je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj ctje naročniki dopošljejo den^r, nj^ro-jq ma Mon;y Order. Spcštrvanjem jf Nik. Radovich, _ 594 Vermont St., Sao Francisco, CaL Pravi blagoslov za celo človeštvo! Knjige za zdrave in bolne v sloven- j skem, hrvatskem in drugih modernih jezikih po na- ukih in izkušnjah Msgr. S. Kneippa: "Domači zdravnik", v slovenskem jeziku. Cena 50c. "Moje liečenje ili kučni liekar", v hrvatskem jeziku. Cena $1.25. V zalogi inmm in i-azpošiljam na vse kraje vsakovrstne čaje, korenine, olja, razmoke, prahove, kakor vse j druge stvari, priporočene od Msgr. S" ; Kneippa.—Denar blagovolite poslati: po Money Order. — Priporoča se K. AUSENIK, 1146 — 40th Street, Brooklyn, N. Y. Jc^f- s&CL sr+tc / f. S • c/ " j&^e- stonx^ fvOttJjU* Xxx -ytV&C 'dftAčl* -cpfc)JLZ&C ^nJC^iriSCurrL a isCL -d čl X^AJ^l^X^^CZ =3 O VAŽNO! Slika predstavlja uro za go-ipode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost 10", in je jsmčena za 20 let. Kolesovje je najboljšega ame-rikanskega izdelka w El«ln ail Springfield na 15 kamnov. Blago se pošilja na zahtevo «n stane sedaj samo $13.00. Za obilne naročbe se priporoča in beleži z velespoštovanjem Jacob Stonich, 72 E. Madison St. - Chicago, UK. o c.. ..— ■ FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, N. Y. 1752 St. Clair Street, Cleveland, Q. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hran;l-nica na Dunaju. Kupuje in prodaia avstri;ske denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denarje v najboljše hranilnice preti cbrestim po 4 in 4la odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Prevzema realizacije bančnih Prodaja parobrodne listke za ali hranilnih knjfžič, daje nanje vse prekomorske družbe; vsak predplačo ali tudi takoj jih iz- potnikjdobi originalen listek, ne plačioje. ^^■B pa nič^/redni papir. Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denaiji vedno varni in ima dovolj jamščine. Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča Frank Saksei^, lOQ Greenwich St.- New York, N. V. Telephon 3795 Cortland. '-.vi. ""V-- Prvi bolnik. {Po češkem.) Z d< ktorjem H. se snidem včasih štirikrat na dan, včasih se zopet ne vidiva več nedelj. l>n biva daleč od ijn-iie, v [x>|KidiM«ma nasprotnem delu mesta, in ker je spreten zdravnik, je lahko umeti, zakaj se ne shajava redno. Vsaikido more lažje ukrasti si kaj časa. nego zdravnik. Prosti čas zdravnikov in njegov j »očitek je odvisen od njegovih bolnikov. Ko drug drugega ne vidiva, ko zo-]H t veva celo vrsto dogodkov in novic, ktere naju zanimajo, piševa si: 4 '.Jutri večer dne tega in tega ob navadni uri v tej in tej pivnici. Ali In ta "gotovo" podčrtava tolik rat, da je papir ves črn. Tedaj -o vedno snideva, ta večer je nami a praziniikl Prineseva si boljših smodek, rJkažev a -i kaj boljšega za večerjo in vpleteva -e v živahen razgovor. I 'na* sc. da noviee in dogodki se nanašajo h* na osobe in rodbine, ktere no nacna dobro znane. H Včasih je bolj veselo, bo.j živo, včasih z*>i« t bolj žalostno, mirno. Zjulnjič sva se sesšla pred tednom. Vajen sem, da moj prijatelj pride ali oib rasa, ali tudi pol ure pozneje, kakor >va se dogovorila. Ali taikrat gledal m iu neprenehoma na uro. Prišel sem ol> osmi uri, a sedaj bliža se že enajsta. Samo ko iko dela mi da, da bi mu ohranil njegov običajni stol I*>leg sebe. Vsak trenotek ga kdo pride in ga hoče odnesti; nepretrgoma moram praviti, da je zaseden. Ali zakaj ne pride! Ni dobil mogoče mojo dopisnicef dedi razumel drugo j -ostilnieoIz 15. bi lahko bil zopet tuikaj. No konečuo vendar le. Zopet me ,<*,.'„,. najti. "Pst. doktore!'' j "S.rvu-!" )»oda mi roko, sleče, svrbnik in ga obesi na dro-_r. kjer je že: m -t zim-kih Mik en j in svrhni-, -Torei sedi že enlkrat. Od osme ure s ht;;:uiu -tol. a konečno ti ga še • , lir "t ka i ?'' ••Si z. ve.Vrjal?" •K ini že! A da nisi tako dolgo "Mudil sem se pri bolniku." ••T..l;io «'-asa pri jedrn m bolni- • « 1 1 em« '' **<'. o štiri ure? Gotovo si čakal, da iH.polnotna okreva?" ..'t,,, umre I" odgovoril je tiho in i-, a^i ■ er obrezuje smodko. . . \ . »,,! lik sam ž«*lel? da bi ostal !■■;'• -lavo, zažiga si .'■V ,, -e je bil Visok bolnik?" 1 *al m m 5 M n.tsn n rn je jpganil z ra- j, •' Visok? — Kdor ima, kam 1 -lavo, ne gre v bolnico, irvno bolnico, med reveže. ■ •. . ,jn;aš iz bobike?" "Iu. -,i i \<-š, da tja nisem šel kot pjK _ t-,rn imajo dovolj zdrav- • . - m le obiskat Ixilnika, ker zeleh" " I ••Kak) -a bolnika 1 Morda Uerega u , ,i na>ih nekdanjih sošolcev?" . . V . i čilsko 1 " -N m- mi-li na kako dijaško ljiB- T»ezeii. Za gojili študij m za svoje) .• • - ,.o doktoratu v raznih i u ili b-čil na tisoče tucaj-«yi» inMUH.tii s* u« »* I i v Inilnioeih na boleznih razne 1JiUU'.>"'t tJ '"J . . \\i teh ue mislim. Vsi ti pri-j '^--o k raz vi tk u in do, vinjen ju moje zdravnike otroke. Mislim sarno « ne'. ki so bili fi. »sredo vatel ji mojega one "dob«', ko nem s«, bil pred šestimi leti nabili v gorskem mesecu na deželi, da bi tam uporabljal svojo zdravniško prakso iu skrbel za svoje življenje. Bili so to čudni oU-utki, kw -1 m v svojem skromnem stanovanju ra-ii vladal »je bogato pohištvo, — nslabše v »puJmieo in v čakalnico za bolnike. — in ko je doiuovnik pribijal v ]*jnosni samozavesti črno desko na vrata, na kteri se je bliščalo s zlatimi erkami moje ime iu ure, kedaj fc-čirn. Polno ljudi j, mešanih z otroci, čitalo ie moj napis. No\a že zastarela ima si _ra je tudi privoščila, a potem iwnila gl*vw in tiho vzdahnila. Zdelo e« mi je, kakor bi čitala mojo osodo, k:-k<»r'bi me pomilovala. Ali njen vzdih ie mačil ivekaj drugega. Tunela ie dna jedi nega sina. Dobro se je J ' J . . ... u» il izibra si je tudi zdravniško stro-i o In vedno si je mislila, reva, kako bode sre« ta, ka ga pride kdaj obiskat, iii b. de čil a!a tako zlato de-sko svojega a _ doktorja. l>a, ima revež i i>,i o i pozlačene črke ima, •ribita je na /elejnem križu na — 1;., ri ...lojega stanovanja se od pro in p i . dk \ l«>pi. Sežem v žep, da bi m 1 ] lnčal de k). " Zato ne prihajam sem, gospod doktor", odvrne mi, "pri nas se takih malenkosti ne plačuje. Nismo v Praei." '1 Vsakdo rad dobro plača, komur tO pribija ftnma, da bi se podjetje dobro posrečilo." "Jaz nisem slišal o tem; ali če že mislite, o tem pozneje. Ali tuikaj je sluga iz tovarne, da bi hitro blagovolili priti h gospodu oskdbnikn.'' "Kdo je tam zibolel?" "Hčerka; imajo saimo njo." ' "In kod pridem tja najprej? Nežam n sem še toil." i "Shiga čaka; on vas odvede." I Prvi bolnik! Ne moreš si slikati, kaj se je godilo tedaj z menoj. — Ko stopi novomašnik prvič na propoved-riico pred polnim hramom božjim, ne ožč se mu bolj prsa; tko stopi učitelj prvič na kate-der ]>red svoje učence, ne treso se uvu tako tioge; in ko krmar jx»visan v kapitana, prvič daje povelje vzdigniti mačka in odp.nti na daljno cesto, ne bije mn tako srce, kalkor se je meni zdelo, vstopivšemu v krasno stanovanje, kamor s«^ me klicali. Kakšne so bile osobe, skozi ktere sem šel, ne vem. Dobrodošlega so me zvali, ali 'kaj sem pri tem govoril, ne vem. Mnogo ljudi je bilo prisotnih, morda celo sorodstvo. Kdo je bil oče, kje je stala mati, ne vem. Videl sem samo, da o i vseh so bile uprte v moje mlado obličje. Odloživši svrhni k in klobuk, pristopim k postelji med prekritimi okni. Bilo je polu-teiuno. Ozrem se na pregrinjala — in nakrat stegnilo je deset nI; in odstranilo pregrinjala. Potem se obrnem k prvemul svojemu bolniku. Krasna deva, kakor so mi povedali, Še ie ]>etnajst let stara, ali razvit a kakor osemmajotletno dekle, vzdigne krasno glavico, Iktero so krasili gosti črni lasje, upre v me svoje otročje oči kakor dva ogla, siegne proti metli belo jm>1ik> ročico, kakor bi vedela, kaj je prvo zdravnikovo delo. lioko vza-mem med svoje prste, da bi jej poti-pal žilo. "No, malo mrzlice. Nasledek, preti ajenja." "Jaz sem ti pravila!" je bedovala za menoj neka gospa, najbrže njena mati. "Včeraj si prišla, Milka, vsa razgreta in si šla brez klobuka na al-lano. Ne b'*le slabše, gospod doktor?" IVtnvdirn se, da bi bilo zopet dobro. Zapišem jej nekih praškov in... " "Aii morda utegne biti ta mala mrzlica kal hude bolezni, gospod doktor?" vpraša skrbljivo njen oče. "Samo ohranite mi jo, gospod doktor, in zahtevajte, česar ž.e.ite. Samo ohranite mi jo!" priporočal mi je star in naguban gospod s popolnoma golo gl.*r o. Ako bi imel lase, moral bi jih dl že tudi barvati kakor sive brke. Najbrže bil je dedek te razvijajoče se <•. i.-tiee. Molče stisnem mu ro.u>, da n se pomiril, napišem zdravilo in se po-dovim. To je bilo poklonov in po-zdrav.jauija! "Ali meni ne daiste n>ke, gospod 1 i . »r?" odzval se je detinski, naivni glasek iz postelje. "No, j .oglejte, je že vesela!" Pri--k. rini hitro k j >stelji in stisnem nežno gorko ročico. Med otroci moramo biti otroei. i'ez štiri dni je Milica okrevala in biim jo, veselo -kakljajočo j>» salo-t in t ekajočo za udomačeno veverico. 1'gh iavši me, hitro -podobno ostane, ga it.no ,j m zdravi j a je me. Sedaj sem -<• -e videl, kako vzrastla, razvita, krasna, nebeška... "Sem okrevala, gospod dolktor, in a mi vas čakam, da bi mi dovolil iti danes na vrt." "Niti koraka še ne iz hiše. Jutri." "Samo na pol urice." "Ne dovolim." " T« rej saino >premljati vas, go--p.nl doktor — samo do parka — ali . e in* samo čez dvorišee", me prosi. "Ali moraš se dobro obleči in hitro vrniti se." I>evt e odleti kakor srna. Cez tre-.. .ut . si vrne. " Kakor bi zunaj zmr-o\ab>! Tako močno vendar nisem mislil." Skaklja je poleg mene pra-i a rni je vsemogoče reči. "Gospod doktor, vi ne veste, kako -o vas hvalili mati in oče, da ste tako spreten zdravnik. Bali so se zagrne." " Mislim, da se je najbolj bal dedelk, ker ta se je največ zanimal za vašo bolezen." "Kteri?" čudila se je. "Vsaj sudim, da je bil vaš dedek oni stari gospod z g«do glavo..." Devče je zarudelo, da mu je lice gorelo kakor duhovnica. "Kdo je ta stari gospod?" "Moj — no. mati vsaj pravi, da me čez leto vzame." • • On ? — Vas ? — Iu kdo je ta gospod?" "To je velik gospod. Cela tukajšnja tovarna je njegova last, moj oče je le uradnik njegov." "In vi ga vzamete?" čudil sem se, ne vedoč niti, Ikako morem take reči govoriti ž njo — z otrokom. "Vzamem. Imela se bodemo jako dobro, in oče ne pojde do smili iz službe." Pos_al primerni honorar, a jaz sem počasi pozabil svojega prvega bolnika. T upa t am sem jo srečal, a pozdravil sem jo le in pospešil korake, kakor bi hitel h kakemu bolniku. Bal sem se, da bi mi ponavljala osodno vprašanje: '' Ne vzemite ga ! — Koga naj vzamem?" — dasi sam ne vem, zalkaj sem se bal tega vprašanja. Otroci prašajo brez konca in kraja. Kakor veš, tam nisem ostal niti celo leto. Preselil scan se v Prago in rekel "z Bogom" prvi svoji postaji. Pred odhodom posetil sem še vse svoje prejšnje bolnike — razun onih, ktere je že krila črne zemlje odeja. I v tovarno sem šel. Od tukaj se nisem mogel poslovit i. Vsi so ine iznova zahvaljevali, zlasrti plešasti tovarnar, da sem "mu" ohranil orikrbnikovo Milko, ktero mi je pri tej priliki predstavil prvič kakor svojo nevesto, in pritisni vsi k sebi, prijel jo pod roko. Uklonil sem se in pogledal na Milko — bila je bleda kakor stena, oči njene so me upajoče nečesa vprašale, — "odgovori, povej samo s pogledom, od tržem se temu bogatemu starcu in poslušna ti bodem kakor jagnje do groba!'' Kekel sem jim "z Bogom !" Temu bode letos sedem let. \ es čas je nisem videl. Do danes." Prijatelj doktor je obmolknil, 'kakor bi se mu ne ljulbilo več nadaljevati. "A kaj je bilo potem?" "Kaj potem! — Danes na večer prišel je k meni sluga iz bolnice s prošnjo nekega bolnika, da bi ga obiskal. aiko mogoče, hitro. Ta bolnik je baje neko skromno, suho devče. V«*e~ raj zvečer pripeljali so jo v bolnico, lludo p. j nje kri. Ustregel sem želji '.»olnice bolnice in obiskal jo. Res, suha žen-ka postava, ktera je izpila do dna ku.]>o nemile osode, oči so jej ste-Vienc in globoko upadle, ustnice zaimo-drele. Ugledavši me, silila se je k smehu iu podajala mi svojo suho ročico. "Ali sem se spremenila, kaj ne go-spod doktor!" šepetala je. "Ne morem se v trenotku spomniti..." "A.i njega vendar nisem vzela'." za-mejala >e je trpko, kakor bi me ne bila slišala. "Koga?" • • Tega gi dogla*vega dedeka.'' "Ne vem o nobenem." "Saj >.e me vendar sam varoval, da bi ga ne vzela." "Kdo ste?" • • Vaš prvi bolniik.'' -Milka!" "Vidite, da sem zadela, da ga nisem vzela ?" ...Težko mi je bilo odgovoriti. Ognil sem se temu s prašanjem, kaj se je pravzaprav zgodilo ž njo. "No. JK) očetovi obljubi imela sem se udati onemu starcu v šestnajstem letu, ko ste vi bil ravno odšel. Ali izprosila sem si poda.jšanja svobode za leto. Zastonj sem čaikala, da naj kje vas srečam iu prašam, koga bi vzela. Bila sem tedaj še neumno dekle. Čez leto sem rekla staremu tovarnarju, da ga nečem, in če imel tudi celo kralje--tvo. Tovarnar se je oženil z drugo, t udi mlado in lepo deklico, a nas je izpilil iz s>užbe. Oče z materjo odšli so na Rusko jaz sem se temu proti-vila in od tedaj se živim sama. Šivam. V Pragi sem dve leii. Ne vem, kaj me je vleklo sem. Ali enlkrat sem vas srečala, gospod doktor, z neko damo in plakala sem doma celi dan, Ali sem neumna, kaj ne? A hotela sem vam še enkrat možko povedati, da sem vas poslušala. Srečala sem vas mnogokrat,' a i v tej ubomi obleki sem se sramovala vas nagovoriti. Kadar bodem imela novo obleko in klobuk, potem že. In šivala sem dan in noč, in danes bi bila z delom gotova, ako bi ne bila prišla ta kri. Povedati vam moram, da nove obleke nimam; odpustite, gospod doktor, da sem vas Ulieala. Vidite, da sem storila dobro, da nisem vzela tistega starca?"---- Dalje jej nisem pustil govoriti. Vsak trenotek se je pojavila kri na njenih ustnicah. — Pred kratkim je —- ugasnila Milka,, moj prvi bolnik. Kdor rojakov želi dr. Thompsono-vo knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", jo dobi brezplačno, aikio se ogiasi pri njem. Kje je FRAN ŽAGAH? Doma je iz Drage na Dolenjskem. Zadnjič bila sva pred 15. meseci v Huntington, Texas, skupaj, nameraval je ravno odpotovati nekam v Calif orni jo. Kdor izmod rojakov ve za njegov naslov, maj ga blagovoli naznaniti bratu: John Žagtr, Isla, Sdbine Co., Te^ae. Imenik uradnikov krajevnih društev Jugoslovanske Katoliške Jednote v Zjed. državah ameriških. Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 1 v Ely, Minn. Matija Agnič, predsednik; Štefan Pavlišič, tajnik; Geo. L. Brozieh, blagajnik j Matevž Levstik, zastopnik.— Vsi na Ely, Minn. Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po 20. v cerkveni dvorani. Družtvo sv. Srca Jezusovega štev, 2 v Ely, Minn. Josip Lovšin, predsednik; Ivan Prijatelj, tajnik; Ivan Merhar, blagajnik in zastopnik, Box 95. Vsi na Ely, Minn. Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po 20. v dvorani brata g. Josipa Stkale. Družtvo sv. Barbare štev. 3 v La SaTle, HL Josip Bregač, predsednik, 1108 4th -St.; Louis Kramaršič, 1020 Main St.; Anton Dežma, blagajnik, 94;j Carnal St.; Anton Jerutz, zastopnik, 1127 2nd St. Vsi v La Salle, 111. Mesečne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani g. Matije Kuni pa. Družtvo sv. Barbare štev. 4 v Fede-ralu, Pa. ' Ivan Virant, predsednik, Box 66; Ivan (ruzelj, tajnik, Box 21, oba na Burdine, Pa.; Fran Miklavčič, blagajnik, Box 1M>, Morgan, Pa.; Ivan Ive ":išnik, zastopnika, Box 138, Burdine, Pa. Družtvo sv. Barbare štev. 5 v Soudan, Minn. ^ Matija Nemanič, predsednik; Josip Znidaršič, tajnik, Box 772; Martin Struikelj, blagajnik; Fran Derganc, zastopnik, Box 772. Vsi na Soudan, Minn. Družtvo Marija Pomagaj štev. 6 v So. Lorain, Ohio. Fran Krištof, predsednik, 40."> llth Ave.; Ivan K.enenc, tajnik, 405 llth Ave.; Matevž Vidrič, blagajnik, Box i>2; Josip Spreitz, zastopnik, Cor. lot h Ave. »Si Globe St. Vsi v Soutii Lorain, O. Družtvo sv. Barbare štev. 8 v Bloc-ton, Ala. Urban Istinič, predsednik; Matevž Dtz, tajnik in zastopniik. Vsi na Box 116, Piper, Ala. Družtvo sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumetu, Mich. Mihael Sunič, predsednik, 421 7tli St.; Josip Gričar, tajnik, 115 7th St.; Josip Sunich, blagajnik; Ivan Plautz, zastopnik, 4215 llth St. Vsi na Calumetu, Mich. Mesečne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanskej dvorani. Družtvo sv.Štefana št. 11 v Omaha, Neb. T van Radovič, predsednik, 1124 Pierce St.; .Martin Šetinc, taja lik, 140* So. 13th St.; Mihael Papež, blagajnik, 2502 Jackson St., South Omaha; Josip B. Pezdiitz, zastopnik, 1401 So. 13th St. Vsi v Omaha, Neb. Družtvo sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgh Pa, Josip Mutška, predsednik* 254 Spring Garden Ave., Allegheny, Pa.; Louis Cekuta, tajnik. 57 Willow St., Allegheny, Pa.; Vincent Vollk. blagajnik, 2S fell St., Allegheny, Pa.; Fer-nand Volk, zastopnik, 122 42nd St., Pittsburg, Pa. Družtvo sv. ATojzija štev. 13 v Whitney, Pa. Fran Pavlin, predsednik; Ivan Vo-glar, tajnik, Box 143; Josip Božič, zastopnik, Box 143. Vsi na Whitney, Penna. Družtvo sv. Jožefa št. 14 v Crockett, California. Matija Rogina, predsednik, Box 77; Štefan Jakša, tajinik, Box 77; Anton Baznik, blagajnik, Box 77; Marko Drago van, zastopnik, Box 43. Vsi v Crockett, Cal. Družtvo sv. Fetra in Pavla štev. 15 v Pneblo, Colo. Ivan Merhar, predsednik, 1210 Boh-me.r Ave.; Fran Mehle, tajnik, 1208 Bohmen Ave.; Ivan Zupančič, blagajnik, 1238 Bohmen Ave.; Ivan Jerman, zastopnik, 1207 S. Santa Fe Av. Vsi v Pueblo, Colo. 'Seje se vrše vsacega 13. v mesecu v dvorani g. Jermana na Santa Fe Ave. Družtvo sv. Cirila in Metoda štev. 16 v Johnstownu, Pa. Matija Pečjak, predsednik, 819 Chestnut St..; Josip Intihar, tajnik, Fran Slabe, blagajnik, R. F. D. No. 1; nja, zastopnik. Vsi na 519% Power tit., Johnstown, Pa. Družtvo sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont. Veneesiav Stennec, predsednik, Box 56; Gregor Zobec, tajnik, Box 65; Pave«r Rigler blagajnik, Box 102, Fr. Prešeren, zastopnik, Box 45. Vsi v Aldridge, Mont. Družtvene seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkvi sv. Družine. Dražtvo sv. Alojzija štev. 18 ▼ Rock Springs, Wyo. Anton Fortun, predsednik; Alojzij Tavčar, tajnik; L. Bozovičar, blagajnik; Anton Justin, zastopnik. Vsi rca Box 332, Rodk Springs, Wyo. Družtvo sv. Alojzija št. 19 v South Lorain, Ohio. Alojzij Verant, predsednik, 500 10th Ave.: Ivan Omahen, tajnik, 512 llth Ave.; Ivan Svet, blagajnik, 4S7 13th Ave : Fran Justin, zastopnik. Box 3. Vsi v South Ix>rain, O. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v meseeu v dvorani brata g. Alojzija Veranta. Družtvo sv. Jožefa Št. 20 v Sparta, Minn. Matija Majerle, predsednik; Ivan Zalar, tajnik, Box 183; Josip Kern, blagajnik iti zastopnik, Box 43. Vsi na Sparta Minn. Družtvo sv. Jožefa štev. 21 v Elyria, Colo. Josip Jarc, predsednik, 4645 Frank-.in St., Drnver, Colo.; Štefan Preles-nik, tajnik. 100 Pearl St., Globeville, Colo.; Matija Sodar, blagajnik, 4000 Humboldt St.; Fran Smole, zastopnik, 40S3 Franklin St.; oba v Denver, Colo. Družtvo oV. Jurija št. 22 v South Chicago, HI. Anton Mertič, predsednik, 1S3 E. 95th St.; Josip Sebohar, tajnik, 9553 Ewing Ave.; Fran Medoš, blagajnik in zastopnik, 947S Ewing Ave. Vsi v South Chicago, 111. Družtvo sv. Jožefa št. 23 v San Francisco, Ca1. Ivan Kukar, predsednik, 68 Schep-ley St.; Jos. Starih a, tajniki, 9 Ilainp-shire St.; Martin Smrekar, zastopnik in blagajnik, 711 San Bruno Ave. V-i v San Francisco, Cal. Redne seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v cerkveni dvorani na vogalu Fell in Franklin St. Družtvo Sveto Ime Jezus štev. 25 v Eveleth, Minn. Fran Arko, predsednik; Fran Kohl-roser, tajnik, Box 373; Alojzij Kotnik, blagajnik; Anton Fritz, zastopnik. Box 72S. Vsi na Eveleth, Minn- Dražtro sv. Štefana štev. 26 v Pitts-burgu, Pa. J« sip Leban, predsednik, Laut ner Sr.. Al egiieny, Pa.; Jakob Za-bukovec. tajnik in zastopnik, 4S24 i'laekberry St.. Pittsburg. 1'a.: Josip Šajn, bližgajnik. 5433 Butler Street, Pittsbufrg, Pa. Družtvo sv. Mihaela št. 27 v Diamond-ville, Wyo. Fran Peterim, predsednik, Bi>x 95; Josip Penca, tajnik, Box 35; Ivan Lit za r, blagajnik in zastopnik, Box .'54. Vsi v Diamond v i lie, Wyo. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani rojaka Josipa Gačnika. Družtvo Marija Danica št. 28 v Cumberland, Wyo. Jakob Stigele, predsednik; Matija Golob, tajnik. Box 266; Josip Vezač-niik. blagajnik; Josip Felicijan, za-stopsiik. Vsi v Cumberlandu, Wyo. Družtvo sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Penn'a. Fran Rebernik, predsednik. Box 38; Alojzij Tolar, tajnik, Box 242; Ivan Miklavčič, blagajnik, Box 91; Anton Tavzelj, zastopniik, Box 62. Vsi v Im-perialu, Pa. Mesečne seje se vrše v dvorani rojaka Pavla Vinea. Družtvo sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu, Mi TITI. Ivan Kočevar, predsednik, Box 11S; Josip Lani, tajnik, Box 123; Ivan Ras, blagajnik, Box 21; Ivan Kočevar, zastopnik, Box 11S. Vsi na Chisholm Minn. Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v prosto rib g. Ivana Kočevarja. Družtvo sv. Alojzija št. 31 v Brad-docku, Pa. Ivan A. Germ, predsednik, 715 Helena St., Braddock, Pt.; Ivan Pin*, tajnik, Box 14, Linhart, Pa.; Matevž Kikelj, blagajnik, 854 Cherry Alley, Braddock. Pa.; Andrej Sesarman, zastopnik, Box 161, Turtle Creek, Pa. Družtvo Marija Zvezda št. 82 v Black Diamondu, Wash. Fran Repenšek, predsednik; Gregor Porenta, tajnik, Box 703 ; J-»sip Pod-ikrajšek, blagajnik; Jakob Remšak, zastopnik, Box 685. Vsi v Black Diamondn, Wash. Družtvo sv. Barbare št. 33 v Trestle, Penn'a. Josip Fatur, predsednik, Bui S4; Fran Šifrar, tajnik, Box 26; Ivan Horvat, zastopnik, Box 21. Vsi na Trestle, Pa. Tomaž Previč, blagajnik, Box 130, Wilkesburgh, Pa. Dražtvo sv. Petra in Pavla štev. 35 v Dunlo, Pa. Anton Poje, predsednik, Box 105; Fran Arhar, tajnik, Box 31; Matija Hribar, blagajnik, Box 12; Ivan Jereb, zastopnik, Box 16. Vsi na Llov-dell, Pa. Družtvo sv. Alojzija št. 36 v Cone-maugh, Pa. Mihael Rovanšek, predsednik, Box 116; Josip Dremelj, tajnik, Box 227; Josip Jakoš, blagajnik; Anton Mehle, zastopnik, Box 111. Vsi v Cone-mangh, Pa. Družtvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v meseeu. Družtvo sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio. Anton Oštir, predsednik, 1706 St. C air St.; Ivan Avsec. tajnik, 1234 St. Clair St.; Ivan Grdina, blagajnik, 1757 St. Clair St.: Anton Ocepek, zastopnik. 78 Dana St. Vsi v Clevelandu, Ohio. Družtvo Sokol štev. 38 v Pueblo, Colo. Daniel Predovič, predsednik; Peter Culig, tajnik; oba na 1245 So. Santa Fe Avenue; Ivan Plut li, blagajnik; Pavel Popovič, zastopniik; oba na 1219 So. Santa Fe Avenue, Pueblo, Colo. Družtvo sv. Barbare št. 39 v R,oslynu, Wash. Anton Jauačdk, predsednik; Karol Božiš, tajnik; Ivan Gregorič, blagajnik; Jurij Urbane, zastopnik. Vsi v Roslynu^ Wash. Družtvo sv. Mihaela štev. 40 v Cla-ridge, Pa. Jakob Janezič, predsednik; Ivan Rožanc, tajnik, Box 4S1; Valentin Rednak, blagajnik, Box 4(>2; Anten Jerina, zastopnik, Box 204. Vsi na Claridge, Pa. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v iiciti.slii ilvorani. Družtvo sv. Petra in Pavla štev. 51 v Murray, Utah Vincene Padar, predsednik, stanuje v Mirray, Utah, P. O. Box 8; Stefan M a In ar, tajnik. Box 243; Ivan Straus, blagajnik iti zastopnik, Box 37A. Vsi na West Jordan, Utah. Redne seje se vrše vsacega 12-1 ega v mesecu. Družtvo sv. Jožefa št. 52 v Mineralu, Kansas. Fran Avguštin, predsednik; I van Bančur, tajnik; Fran Kokelj, blagajnik; Ignacij Gro?s, zastopnik, Box 131. Vsi v West Mineral, Kansas. Družtvo sv. Jožefa št. 53 v Little Palls N. Y. Fran Rožane, predsednik, 5S3 Mili St.; Anton Gruden, tajnik, r>»>7 Mili St.; Jakob Mlinar, blagajnik, 583 Mili St.; Fran Steržinar, zastopnik. 31 Seeley St. Vsi v Little Falls, N. V. Družtvo sv. Frančiška št. 54 v Hib-binmi, Minn. Anton Gerzin, predsednik in zastop nik, 30(i Pine St.; Nikolaj Polič, tajnik. 300 Pine St. Oba v llibbingu, Minn. D ruztvo sv. Roka štev. 55 v Lemont Furnace, Pa. Josip Kromar, predsednik, Leim 1.1 Funiace, Pa.; Jakob Novšek, tajnik, Box 330, Union t own, Pa. Družtvo sv. Alojzija št. 56 v Superior, Penn'a. Fran Gtrčman. predsednik; Peter Sinit, tajr.itk ; Fran Vinšek, blagajnik; Vincent Valež, zastojMiik. V »-i na Superior. Pa, Družtvo sv. Alojzija št. 57 v Export, Penn'a. Anton Hribar, predsednik; Matevž T reven, tajnik. Box 27!; Ivan Turk, blagajnik; Josip Pavhdič, zastopnik. Vsi na Ex-jtort, 1'a. Družtvo sv. Štefana štev 5S v Coke-da'e. Mont. Mihael JakŠe. predsednik; Ljudevit Cam pa, tajnik, Box ; Marko Fre-lih, blagajnik; Štefan Mule. zastopnik, Box 2-S. Vsi i a t okedale, Mont. Družtvo sv. Jožefa št. 41 v East Palestine, Ohio. Josip Vider, predsednik. Box 223; j Anton Jurjevič, tajnik, Box 31; Frani Golieič, blagajnik, Box 425; Fran Jur- | jeveie, zastopniik, Box 209. Vsi v E.' Palestine, Ohio. Družtvo sv. Barbare štev. GO v Chisholmu, Minn. Anton S -ta:", predsednik; Anton Stat1:, tajnik: A it«-a Samee, blagajnik; Anton Baimbit*. is',.-pidk. v Chisholmu, Minn. Družtvo Marija Pomagaj štev. 42 v Pueblo, Colo. Fran Oklešen, predsednik. 1213 Bohmen Ave.; Ivan Gaber, tajnik , 1213 Bohmen Ave.; Anton Pt-rk '. . stopnik in blagajnik. 1220 B .-mi-Ave. Vsi v Pueb.o, Colo. Družtvo sv. Alojzija št. 43 v East Helena, Mont. Josip Ambrožič, predsednik. B >x j 104: Fran Hudoklin, tajnik, 1h .\ 117: Nikolaj Marobnie. blagajnik, Box Anton Smole, zastoj nik, Box 102. Vsi j v East Helena. Mont. Mesečne seje se vrše v-;: nt dv:..;- ; setega v mesecu v prostorih brata Fr. Iludoklina. Družtvo IV. Martina št. 14 v Barber- ^ tonu, Ohio. Josip Kozin, predsednik. Box 2iM ; Josip Podprečnik, tajnik. Bt x J2" .' Anton Stulkel. blagajnik, Box 11^:1 Matija Kramar, zastopnik, !><>x 223. Vsi v Barbertonn, Ohio. Mesečne seje se vi-se vsako drugo nedeljo v mesecu v Tim dvorani. Družtvo sv. Jožefa št. 45 v Indiana-polisu, Ind. Anton Struna, predsednik, 704 \V >;-man Ave,; Ivan Hribernik, tajnik. 711 Waiman Ave.; Josip Gačnik, blagajnik, S01 Ches.ui St.; Josip Zore, zastopnik, 733 llaugii St. Vsi v India napol isu, liul. Mesečne seje se vrse vsako drugo nedeljo v meseeu v Bischat dvorani. Družtvo sv. Barbare št. 47 v Aspenu, Colo. Alojzij Lesar, predsednik; Ivan Plautz, tajnik; Ivan Kukar, blagajnik; Ivan Mehle, zastopnik. Vsi na Box 55, Aspen, Colo. Družtvo sv. Jurija štev. 49 v Kansas City, Kansas Ivan Janžekovič, predsednik, 441 Ferry St.; M. GuŠtin, tajnik, 422 N. 4th St.; Miko Špehar, zastopnik, 310 Barnett Ave.; Peter Špehar, blagajnik, 422 X. 4th St. Vsi v Kansas City, Ivan&9 Redne mesečne seje se vrše vsaki tretji ponedeljek v mesecu v dvorani bratov Hrvatov na 4th St. & Barnett Ave., Kansas City, Kans. Družtvo sv. Petra št. 50 v Brooklyn u, N. Y. Josip Pleše, predsednik, 4S5 Emen-dale Ave., Port Chester, N. Y.; Fran G. Tassotti, tajnik in zastopnik. 135 Scholes St., Brooklyn, N. Y.; Mihael Majetič, blagajnik, 10 Scholes St., Brooklyn, N. Y. Mesečne seje se vrše v s aH; o drugo nedeljo v mesecu v Louis Bermannovi dvorani, 168 Lorimer St. OPOMBA. Ta imenik ut;wlnikov krajevnih drnžtev J. S. K. Jednote bode priobčen v glasilu Jednote vsaki mesec po enkrat, i:i sicer ok>d. 15. Vsa driit'tva, <«zii n i h ta ■ .-i o vljudno prošeni nemmb-ma jHinu'ati \se nedostati^e iu prenu-mbe njih uradnikov. Ta imenik je priobčen, kakor mi je bilo dosedaj poročano. Dru-žtva, kteiM še iii-v> }x>slala vseh zahtevanih podat' v, naj blagovolijo to kmalo sin ."i: i. Jurij L. Brožič, gl. tajni . SlcuSnja uill Podpisani naznanjeni ro)^konj; da izdelujem ZDRAVILNO li^NKO VJNO po najboljšem navodilu, iz riajbofj* Sih rož ia korenin, ki ph ie dobiti v Evropi i.i Ameriki, »ei »z hnega f oaravne^a «ina. ^ Kdor" boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojjh po I tucat f 12 steklenic na vse kraje capad^ nih držav Severne Amerike. vT obilna naročila =e priporoča JOmIP Rl .S.'s. 132 Sotitb Santa r-; Avč^ Puebk. JOHft KBliOKER. ilWSt Claii ^t.. > i^lioAi O. Priporoča rojakom svoja izvrstna VTNA, kti-ra v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portirsl brinje iz Kraaijske, -elja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEO $2.50 galonn DROSTIIK $2.75 ga-lona. — Najmanje posode za žganje so 414 galone. NaroČilom je prilcŽiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER 1199 St Clair St., Clevelaiid, Ohio. /Mrtva srca. (Povest, spisal dr. Ivan Tavčar.) (Nadaljevanje.) Ojačila je: "A jaz se ne bom ata, ne, ne !'' Sipo ga pogleda, tako da Ernest Malec nehote 7.oj>et sede. '* Si-di tudi ti, Metka! Moj Bog, saj ti še povedal nisem, kilo te hoče. Ti pa hočeš takoj vse preobrniti, voz in voznika!' 41 Kilo je? Se vedeti nečem! Malo me je skrbi! *' 1'ri-ne jezno hoditi po sobi. Staremu upade srce. "l'oslusaj me vendar, prepelica moja! Poslušaj me vendar!" *4 Nečem !'' 4 4 So lar bi te rad , in to je vendar tehten ženiti!" "Sodar, sladko-dišeči tisti notar?" "Kaj notar! Ta je še otrok in zate ni. Ali vzi'1 l»i te stari, Lovne Sodar. Dobra duša je in, kar je še bol je, indue ima vreče i shrambe. V svilo te oblačil ter ti plesal čisto jm> tvoji volji. Okrog prstov si ga bos ovila in dobro življenje boš imela. In to je glavna stvar!' Meta jMistoji pred njim. Ne odgovori um i a kuj. Srd ji dviga pr-i in z bleščečimi očmi zre na svojega roditelja. "Stari Soečali, ata, kakor sjiečate udebeljeno /ivinče iz hleva! In Vi ste mislili, da se boni v resnici dala položiti na tehtnieo. see se je razbila. " lia.jša _r re m beračit! In ta človek, ki mi je že od nekdaj tako neprijeten z debelimi svojimi očrni. Prodati me hočete!" Z belimi zobmi si grize ustna. 44Počakaj no, Metka, da ti povem in razložim. Ne bodi, kakor vrelo mleko, ki takoj prekipi. Naj ti povem!" " Kada bi vedela, kaj mi imate tu pripovedovati," odgovori hči trpko. "Vi me hočete prodati, a jaz se prodati ne dam. To je vse in druzega nič, pa — bast a, kakor bi rekel sivolasi ženin moj!" "Ti ne veš, kako se mi godi," tarna stari, "ti tega ne veš!" 5 tresočo roko si pogladi svetlo ple-š i ter globoko z.dibne. ' Ti misliš, da j" v>e tako. kakor -c vidi. Pa ni! Ko ti -pis, tedaj tarejo tvojega očeta skrbi iu spanje mu na trudne trepalnice -"-ti neče. ('asih bi rad, tla bi zaspal in se ve- ne prebudil!" ' »b-: a:i je p; cd n jim. "In kaj potem/" vpraša ostro. "Imel sem nesrečne kup. i je. In sedaj, da ti 'povem resnico, je zapravljen . vse. <"V naši- dolžniki danes ho-< •• >, me lahko i..p ><1 strehe mo- jih prednikov, mene in vas otroke. Tale • -o re i. ljuba Meta moja! Kaj |K>-te.r: t -i vprašala. No, potem nam res ne o-,tane druzega, nego beraška pa-j I;ea! Ž njo |n> .-vetu širokem!" Ko hči t .česar ne odgovori, dostavi I Še: "Pri tem je najhuje to, da -i le-hko pomagam, če imam le male s vote. Zop.-I bi prišel denar v hišo iu revšči-t i bi o tgnala za vedno. Revščina, ki je tako grozna, če je človek kdaj v »ibilnosli živel! Potrebujem samo štirideset tisoč, A te moram imeti, če jih imam i/, tal izkopati!" \ -tane in trd mu postane obraz. "I>;t mi jih Sodar, ali ii jih samo tedaj, če dobi tebe v zakon. Sedaj veš, kako je. Boljši je star mož, nego "To mi-iite Vi. ali jaz sem druga- svet ga nečem tega umazanega skopuha. In če pride danes Nižava na nič in mi vsi ž njo! Dajte me živo v grob! Samo tega sta- rega človeka ne! ('e mi ]>oda roko, mi -i kupo vocie. rseKaj je. kakor bi čutila na svoji koži mrzlega ku-čarja! Z vsemi močmi me ne prit irate v ta zakon. Zategadelj govoriva rajša o pametnejših rečeh!" "Meta,' rastoče stari, ||W pomisli vendar, da nas rešiš vse. Tudi je star in urnrl bo kmalu!" Suhotno mu odgovori: "Otročja ljubezen mi ne naklada tace ga bremena. Tudi roditelji ne smejo zahtevati oil svojih otrok, da bi se njim na ljubo usmrtili. In zame bi bilo to huje od smrti. I)a bo kmalu umrl! Te prozaične tolažbe bi si ne hotela privoščiti. Duša moja ni njiva, kjer bi poganjale take strupene rastline. Bogu dajem hvalo, da je tako! Naj živi vso večnost. Jaz pa ga vzela ne bodlem. Rajša £e danes zapustim Nižavo in Če hočete samo z ohlek'>,k i jo ^edaj nosim na sebi!" "Ali je to zadnja tvoja beseda?" "Zadnja! Da bi tega zaljubljenega staca sleparila ter mu metala pesek v oči vse dni, ki iih bode še preživel v -ivi -tarosti, za to sem predobra. Hinavstva ne ljubim in če se mi še tako drago plača. Tudi je še drug vzrok. "Drug vzrok!" "Drtifr, in sicer najglavnejši. Ta--koj od pričet ka sem hotela govoriti o tem, ali s svojim Sodarjem in tisočaki j njegovimi ste me razsrdili preveč. Po- S zabila sem, ali sedaj je še vedno čas, da govorim!" "No, kakšen je ta vzrok?" "Važen, kakor sem rekla. Sami ste dejali, da sem že v letih in da se mi je čas možiti. Mislila sem že na to in ! srce moje si je poiskalo ženina, ki je boljši od Soda rje v, in če jih priženete eelo armado!" "Ti imaš ženina," vpraša oče sarkastično, "in za mojim hrbtom si si | ga izbrala? Vraga, to mi napravija | veselje. Končno pa vendar ni kakov niža v ski hlapec, ali kakov drugi mladenič take in enake romantike, liaha!' Nekaj časa se smeje, potem pa pra-sa: 4 "Ali smem vedeti, kdo je ta plemeniti ženin, ki je po volji deviškemu srcu tvojemu?" "Smejete se lehko, ali pomagalo Vam ničesar ne bode. Vzamem ga ! vendar, če je še tako smešen v Vaših očeh!" "Povej vendar, kdo je." "Filip!" "Kakov Filip?" "Tekstor!" "Filip Tekstor!" Počasi je izgovarjal zlog za zlogom. Poizkušal je vstati. Vidno mu j-; kri zapuščala lice, da je bil takoj bled kakor stena. Odpiral je usta in z nekakim smrtnim strahom opazoval hčer, ki je mirno stala pred njim. Končno se mu izruje vzklik: "Ali si zblaznela!" 4 Z' blaznela ! " odgovori dekle in ponosno se dvigne. 4'Ali ste res mislili, da tako po denarju hlepim, da bo-dem vzela v zakon moža, ki ima sive lase in polno vrečo denarjev? V iem -ein premalo Vaša hči, ata! Naj si ob-di*ži oboje, denar in sive lase. Živo sem si ohranila srce in bolje, da sem srečna v uboštvu, nego nesrečna v bogastvu. To je trdni moj sklep, in če je Bog razsodil, da mi je s Filipom trpeti in stradati, bodi tako! Še verujem v ljubezen in upam, da me ta vera nikdar zapustiti neče!" Vstal je bil med njenim govorom. Sam s sabo mrmra besede. Iz steklenice si nalije vode na robec ter si moči vročo glavo. "Ti ne ves, kaj delaš, kaj govoriš!' "Dobro vem, da Vam ni všeč, kar govorim. Pomagati si ne morem! Kaj me skrbe Vaši rudokopi, Vaše trgovine in Vaše špekulacije! Da me le Filip ljubi!" "Dekle, ti si popolnoma zblaznelo! Moj Bog. ali >em bil slep! Da bi -a bil pustil v liusijo, v Sibirijo, ali tja. kjer je večni led in sneg! Da nisem o-pazil ničesar!' Obstane pred njo in jo prime za roko: "Vse to si izbiješ iz glave! Ce ne, te prekolnem še danes! Se danes te spodim, da boš šla bosa od hiše. Ti ne veš, kakšen sem, če se raztogotim! Moj Bog, kaka nesreča!" " Izbi j .-i ua iz glave!" tarna starec in teka po sobi. "Ne morem! Nečem!" '4Nečeš, Meta, nečeš?" "Nikdar ne!' "Hočeš me torej prisiliti . . . .?" "Storite, kar Vain ljubo. Saj sem že dejala, da grem danes od hiše, in i bosa, ako treba!" "Imej pamet, dekle, imej pamet! Za Boga, ti ne veš, kaj počenjaš!" "Vi branite Sodarjeve tisočake, jaz pa pravice svojega srca!" 4"Sodarjeve tisočake! Naj jih vzame vrag! Meta, usmili se me! Usmili j-c bele glave moje! Vzemi, k^gar ho-| če. Soda rja zapodim in vrata mu (»red nosom zaprem. Pomagal si bo-; dem na kak drug način. Na j se mi proda vse, samo tega človeka pozabi! Zavoljo usmiljenja do mene ga poza- Z joka jočim glasom je govoril te besede. Ali vtiska vendar niso napravile "Ne morem in nečem!" odgovori hči ostro. Zbodljivo pa še pristavi: 44Zdi se mi. da igrate komedijo, ata.' "Komedijo! Ti se šališ iz starega svojega očeta? Tudi prav!" Sede na stol. Obriše si obraz, izpiv-;i kupi vode. Nekaj časa molči ter se pri oknu zagleda v krajino, ki jo je pokrival tedaj že večerni mi k. "Ako hočeš sama tako," izprego-vori zaspano, "mi je tudi prav. Ali noeoj to noč bodeš še jokala, kolikor nisi še svoje žive dni. Sedi in poslušaj! Kratka bo pripovest, ali bolje bode, če jo poslušaš sede!" Dekle molče sede. Z nekako grozo jo n«|xdnijo mrtvo-zaspane besede o-četove. "Sedaj poslušaj! Ker si sama hotela, ti moram povedati vse. Dolgo je že od tedaj, ali sence tistih časov se-zajo še sedaj v moje življenje!" Po kratkem preniolku nadaljuje: "Nekdaj v mladosti svoji sem imel prijatelja. Dober človek je bil, ali jaz sem ga opeharil in pahnil v nesrečo! Mlad sem bjl in strasti so kipele po meni. Mno.~o sem grešil in če bi imel kaj vere, bi ne zatisnil v noči nikdar oči. Ali ti Časi so pretekli. Kaj hočem! Mlad človek ljubi svobodo, nrestost, j in ae more prenašati nika-ih okov!" "Mene pa vendar hočete ukovati!' "Potrpi, takoj zveš vse! Imel sem torej mladega prijatelja. Imel je ponižno mehko naravo, in dobri prijatelji so smeli na njem drva cepiti, tako pohleven je bil. Njegova največja ne- Delavci na prešlem izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumat iznidm in neuralgijo, ako rabijo Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let. V vseh lekarnah, 25 ^in 50 centov, ali pa pri izdelovalcu. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York. BHHHBmn oporek A' ^r i sreča pa ni bila ta krotko in nad vso mero ponižna narava. Največja nesreča mu je bila mlada, prekrasna žena, ki ni bila niti ponižna, niti mehka! V hišo sem prihajal in La ponižni in dobri človek me je še sam vabil. Ako me ni bilo en dan, je vprašal takoj: kje si tičal, da te ni bilo? In tudi žena me je tedaj vedno vpraševala, kje sem stal, da me ni bilo? Zategadelj sem prihajal, prav obilokrat prihajal. Dobri prijatelj pa me je puščal ni svoji ženi, ihodil jk> svojih hlevih ter se veselil tolstih svojih volov, ki jib je potem drago prodajal na Primorsko ali Bog ve kam. Jaz pa sem tičal pri ženici in drobil sem ji sladke besede. Bil sem človek, v kterem so kipele vse strasti. In tedaj sem še tudi obilo denarjev imel, ki jih sedaj nimam! Privadila se me je počasi, da sem jo smel nekega dne poljubiti v i ice. dasi je bila žena mojega prijatelja, bratranca mojega Vida!" (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO. Rojakom v Forest City, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. JOSIP ZALARJA ml., P. O. Box 547. Dotičnik ima pravico pobirati naročnino za list in oglase ter pošilja zanesJjivo denarje v staro domovino našem posredovanju. V zaloji ima veliko število raznih slovenskih knjig. L radr,e ure: vsak dan od G. do zvečer razun nedelj in praznikov v pisarni občeznanega hotela g. Kartina Muliiča, Forest City, Pa. Uredništvo in upravništvo. "31as Naroda." Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici priporočamo našega večletne ?a zastopnika Mr. FRANK EAUDE KA, stanujoč 342 Leed St., Milwaukee, Wis., ali Box 5, Station A. T3 sprejema naročila za list, oglase in ma v za/ogi raznovrstne slovenske knjige. Upravništvo "Glasa Naroda". .. -iHl; 'J. I'll............ |.:iM. i ■ -lili.......11^. NAZ' ANILO. J, j Rojakom Slovencem in Hrva- tom, kteri potujejo čez Duluth, = | naznanjam, da sem se preselil z | I mojim saloonom, in sicer prav bli- č zo kolodvora. i Moj SALOON se nahaja pod St. i 409 W. Alichlii«n St., i in je samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, | kreni na desno in si takoj pri meni | Zahvaljujoč se za vso dosedanjo - n-.klonjenost rojakov, se za nada-i lje najtopleje priporočam in vsa-| komu najboljšo postrežbo zago-^ tavljam. J S sp štovanjem ■ JOSIP SCHARABON, ' 409 W. Michigan St., i DULUTH, JVUINIV. Spominjajte s* jb ruciD pi-ui**,. nase prekonatn« druibe sv. Cuu* i Metoda ▼ Ljurljiai? Mal pol oz? domo na oltar! (v d _____ • Čast mi je naznaniti slavnemu -občinstva * Ili., tudi rojakom po Z jed. državah, da. sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu" 617 s. Center Ave., Chicago. III., hlizu 19. ulice, kjer točim pristno uležana Atlas« pivo, izvrstr.i erhiikey. joo^ vina in dišeče s.nodkeec pri me&i na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobrj urejenj kegljišče in i grelna miza (pool tablel. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen ooisk ae priporoča > Mohor Mladič, # 617 So. Center Ave., Chicago, I1L Domače podjetje. Vsak Slovenec ali Hrvat pij* naj v korist svojega sdravja ''Triglav" zdravilno grenko vino in "Ban Jelaoič gren- čtco'\ ktero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega | vina, | £Dofoi se pri: I "Triglav Chemical Works", j ffces W. I8th et., 1 CfUCAOO, ill| HE?> STAR LINECUNARD LINE ^ARINiKS PU1UJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW YORKGM, Prekociorska parobrodna družba „Rudeča z?pzda posredule redno vožnje s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpesos* ^ * * * ♦ ♦ ♦ * Philadelphijo in Antwerpeaoni JM -v 9 sledečimi rsožtnimi pamikf. mmm 12760 te FINNLAND..............127 so tc; VHOEHEiNO in «il3K312017 ten. ZEtLAND.............L'305 ton. Pri cenah «1 medkrovje so vpeštete * rm potrebščine - <3ofc~( hrana, najboljša pa»tr«tba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajgih tn na'rprijetnri§ifc za potnik s v Avstrijo s na Kranjsko, Sujcrsko. koroško, ftimorje, lirvitsko, Dabn icijo u druge dele Avstrije. i« NEW YORK A odpliujeio parniki vsako soboto od 10.30 ur dopo-tudne od pomola štev. 14 ob vznofiu Fulton Street. — Iz PHIL.AO PHIJE, vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street* Glede vpraSani ali kupovanja vošnilh listkov « je obrniti nas •vHB Oenjeni rojaki! Veselilo naju bode, ako se oglasite v najunem saloonu Eogles Nest Saloon9' v Eed Lodge Mont, kjer je postrežba takorekoče up to dale. »Spoštovanjem Nelson «£ Yurach, gostilničarja. Box 213 Red Lodge, Mont. J^j 1 11 m ^Jbwii 0 u ŽIVIJO gospe d doktor LEONARD ^LAXDES ! Bračo Hrvati i Hrvatice !j Ako ste bolestni na kakvoj bolesti, obratite se na gosp. dr. Leonarda Landesa. Ja sem bolovao od god. 1S95 od prehladje-nosti i trganja po rukah i no-rah što sam za-dobio kod vojnietva i eto ja sam pokušao njega i eto sada vesela i zdrava i lohak kao vre-bac, od mene mu najsrdačniji hvala. Veleučeni gospodine! Kako sam ja sretsn, šlo sam vas našao v Hrvatskih novinab Ono trganje r- mojih nogah i rukah, to je sve prestalo. Ali nišam bio uvjeren prije dok ni ani sve one ljekove, što ste mi slao 00 ekspresnoj kompaniji, potrošio i o 'da sam i s tom osječao, da ne Čutim ništa. S toga Vam molim, da več ša^te samo jo.š jedno boeu broj 4 po ekspresn. Bog Vam platio, od mene Vam naj rdačnija hvala, in srdačan Vam pozdrav. ANDRO IVANČIČ 320 E. Front St. Joungston Ohio. Tako se glasi doslovno pismo katero je pisal doktorju Leonardu Land©-su Hrvat Andro Ivančič, katerega slika vidite zgorej. Pismo je vsakemu na vpogled. Doktor LEONARD LANDES je na znamenitejši sedaj v New YorLu 140 East 22nd. Street živeči zdruvnik. Za vse notranje in zunanje telesne bolezni in za vse tajne spolno m3Žke i|i ženske bolezni. ROJAKI SLOVENCI! Ako ste bolni, ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so ras morda le še pokvarili, priporočamo Tam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kateri je vsega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pisino na sledeči naslov: Dr. LEONARD LANDES,) 140 East 22nd St. between 3rd & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8 zj. do 8 zv. in ob nedeljah od 9 dop. do 3 pop. Ze dolgo ste si želeli zlato uro te vrste, kajti na\eličali ste se kupovati slabe ure. 14 KAR. SCUD COLD FILLED URA 1 za ženske ali moške, zaprta ali odprta kazala), ELGIN O V ali WALTHAMOV STROJ, sedem dragih kamenjev. Vijačno navijalo. Oklop in stroj jamčena za 20 let, kar je označeno na vsakej uri. — Ako se le nekoliko spoznate na ure, ali ako vprašate lastnike prodajalni c ur, Vam bodo za tako uro računali od $20 do $30. Naša družba ali prodaja ur je največja v Ameriki. Imamo glas poštenja, kar zamoremo dokazati z večletnim poslovanjem. Vi se zamorete zanesti na vse, kar trdimo. Ako ne pronajdete, da ura in verižica nista taki, Vakor ju mi popišemo, j pošljite blago nazaj in mi Vam vrnemo Vaš denar. Vsim osobam, kte^e takoj naroče, pošljemo | tudi brezplačno 14kar. Solid Gold filled verižico (jamčeno za 10 let), vredno 6 dolarjev. Pošljite nam za 50 centov znamk (po 2c) v naprej, ostanek v znesku dol. 9.50 na lahko plačate C. O. D., ako tte zadovoljni z blagom, potem ko ga pregledate v ekspresnem uradu. Naznanite Vaš najbližji eksprer.ni urad. AGENTS WHOLESALE WATCH CO. Dept. 10. 1267 Broadway, New York C'y. Rojakom R£" r^znanjnm, da jr. za tamošnji okraj moj edini pooblaščeni zastopnik za vse posle < JAKOB 2ABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley" Pittsburg, Pa.1 Uradne tire: vsak dan od do ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer. 1 JtabjiUteai gi. xxrpdti pnpixvc Frank Sakser. < • j .......... kolektor. Conicapis Generale Transafsantiqae, {Francoska parobrodra družba j I DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARiZA. SViCE, INO^OSTA iN LJUBLJANE, POSTNI PARMKI SO: "La Lorraine" na dva vijaka.................. 12,000 to- "LaSavoie" „ ...................„ "La Touraine" ,, ,, „ ................. 10," ,"00 konjskih moču "2 r« ikk) 1 '.t t H H ) i»r0< H) Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odpJyjejo od sedaj naprej Tedno ob četrtkih ob 10. nri dopoludneiz pristanišča št. fsorth Ki ver, ob Morton St, N.I. •LA LORRAINE 12. apr. 190tt VLA TOURAINE 17. maja 1906. La Champagne 10. apr. 1006. * LA SAVOIE 24. maja 1006. •LA SAVOIE 2ri a 10 )6 "LA FROVPvNCE 31. n::ija 10«6. •LA l'l.'OVENCE 3 maja 1 :•»»«■ *LA LORKAINE 7. junija 1006. ■LA LOIIRAINE 10. n a.ja 1!»'». »LATOUKAINE 14. j i;i ja J:»06. Parnika z zvezdo sa^namovani imajo po dva vijaka. POSEBNA PLOVITEA: La Gaseogne 14. aprila 1906. La Gaseoime 12. maja 1906. La Lir etapne 21. aprila 19'H>. La Bretajme 10. maja 1006. S temi parniki potujejo samo potniki 2. in 3. razredi. M. v\ . Kozrrsirislci, generalni agent za zupad, " " "71 l!earborri St., ChlcHjjo, lil 1 & AFSTRO-AIMICAN Lil Regularni potni parniki "FRANCESCA" odpluje 24. aprila. "SOFIA HOMENBERG" odpluje 9. inaja. "GIULIA** odpluje 15. maja. "GEORGIA" odpluje 29. maja. vo2lJo;med New Yorkom, Trstom In ReRo. NajpripravnejSa In neicenejfta parooroona črta v Lju&IJano m sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub; Ijane le SO centov. Potniki dosjio isti dan ua parnik, ko od doma gredo* CJ» O Hi"' ^ ,t7S ** "fl C1' tlC 10 4 0 H t IdOOA^&^S^gt^ _____