■o — vi Im im ¡lO i en !o -f- Po praznikih novi izzivi, tudi sončni Tudi takole se hujša CHilli 90,6 95,1 95,9 100,3 [Mili] DN INPE1 rEK Št. 35/Leto 67/Celje, 4. maj 2012/Cena 1,30 EUR tednill JELOVICA HIŠE I OKNA WRATA Wa[?žma ©Dsma iKMMl JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELjOV Tel.: 03 5413 ( Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašič ÜZITEKVDOBRIKAVIL PRAŽAMA; 03/713-2666" Ste za akcijo? PETKOV INTERVJU Zoran Petrovič: Kar tako, brez treningov in odrekanja, bi sami zagotovo težko primaknili kakšno odličje judoistom Zdežele Sankakuja. Za akcijo dobronamernega »spuščanja« »Kakršna krvi pa potrebujete le malce dobre volje in sočutja. drŽdVd, takšna policija!« Med strunami s sestrama laško - Negotova usoda deponije Strensko šentjur - Kje je obtičal kulturni center? ŽELEZNIMA ZA VAŠ DOM IN DELAVNICO! POHIŠTVENE CEVI pravolcotnih, kvadratnih in ovainili profilov ter različnih debelin stene in d POCINKANE CEVI ZA VODOVODNO NAPELJAVO IN RASTLINJAKE 2ELEZNE PALICE, PROFILE, KOTNIKE IN NOSILCE PLOČEVINO črno, pocinkano, aluminijasto, navadno, rebrasto in solzasto različnih dimenzij POCINKANE POHODNE RESETKE IN STOPNICE različnih dimenzij KOVANE CEVI, PALICE IN OSTALI ELEMENTI NERJAVNA PLOČEVINA IN PALICE ORODNA ON OSTALA KVALITETNA JEKLA VARILNA ŽICA, ELEKTRODE IN OSTALI VARILNI PROGRAM BETONSKO 2ELEZ0 IN ARMATURNE MRE2E A GSM: A Email A PE Celje Bežlgrajsio 4A 3000 Celje GSM: 031801201; Tel: 03 82 80 30S; Fax: 03 82 80 304 Email: PECelje@kovintrade.si Kovintrade Vsak četrtek, od 17. do 19. ure Lumparije otroške ustvarjalne delavnice in animacije s pravljico PRIHRANITE 1/3 LUMPARWE VREDNOSTI NAKUPA STANOVANJA sprihrankipristroškihbivanja ^eod m^^SB^ISSBSSSISk Vojniška gmajna, užitek bivanja! nasa tema NOVI TEDNIK UVODNiK Akcija na tisoč in en način i k. BISERKA POVSE TAŠIC V mislih nimam stavka, ki ga je bilo med brstečimi mladci pogosto slišati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja: »Ej, punca, a si za akcijo?« Se mi pa močno zdi, da sploh ne živimo več življenja normalnih ljudi, ampak smo vsi v nekakšni akciji. Ko se pelješ po cesti, te pozdravljajo plakati, tudi kakšen zabaven je med njimi, kot tisti, ki nas vabi k pitju limonade z nagovorom »nič več kislih fac«. Odmislila bom tudi sicer prijazne trgovke, ki me vselej znova sprašujejo, ali imam njihovo kartico in ali vem, kaj vse imajo ta hip v akciji. Ko jih povprašam, kaj le pomenijo njihove reklamirane dobre cene, spet pohitijo s pojasnilom, da je to pač akcija, ki se izplača. In ko se na koncu med prvomajskimi prazniki namočim še v bližnjem letnem bazenu, me kar na računu vabijo k akciji. Če ga namreč shranim in potem priložim v njihovem wellness centru, mi bodo do konca junija priznali 15-odstotni popust. In tako akcijam, ki nas dejansko vabijo k temu, da si nekaj zaželimo in kupimo tukaj, da bi nam nekje tam potem zaračunali malo manj, ni videti konca. Tako pač je - bi rekla prijateljica, ko se uspeva vsake toliko časa vsaj slišati in mi razlaga o hektičnem življenju ter o tem, kako je cela družina nenehno v akciji razvažanja otrok z ene na drugo izvenšolsko dejavnost. Čeprav bo dan krvodajalcev šele čez dober mesec, točneje 4. junija, smo se ga lotili pri naši temi. Takšna, krvodajalska akcija vam ne prinese nič več kot kakšen sendvič in v službi prost dan (še za zdaj) in zavedanje, ki namje v tej hiperaktivni, podivjani in odtujeni družbi vsak dan vse dlje, češ da podariš del življenjske tekočine tudi za to, ker jo boš morda nekoč potreboval sam ali kdo od tvojih bližnjih. A ne le zato. V ozadju takšne akcije je občutek solidarnosti in ne zgolj potrošniška molža. In o Šaleški dolini znajo povedati marsikaj, kot pribito pa drži, da je v tistem dobrem smislu ta dolina še vedno precej socialistična, vsaj kar se občutkov do sočloveka in solidarnosti tiče. Tudi »kameradstvo knapov« ima pri tem precej zaslug. Medtem ko marsikje drugje poverjeniki Rdečega križa izginjajo kot izginjajo mnoga delovna mesta. Tudi policisti v državi se gredo akcijo: reče se ji boj za preživetje. Tako zatrjuje tudi eden od dveh mož dveh policijskih sindikatov v tokratnem, petkovem intervjuju za Novi tednik, Zoran Petrovič. Eno od možnih sporočil tolmačenja tokratne policijske akcije, ki sliši na ime stavka, lahko prepoznamo tudi v tem, da gre dejansko za revolt ljudi, ker so njihovemu poklicu vzeli čast in ugled. A ne le to, stavkajoči policisti nam tudi sporočajo, da v državotvornem resorju, kot je policija, ljudi ne moreš spraviti na kant oziroma na rob preživetja. Na tej točki se namreč zlomi matematično varčevanje s plusi in z minusi. Z akcijo, kakorkoli že obračamo to besedo, je na koncu tako kot z življenjem nasploh. Veliko odtenkov ima. Sivih in barvitih. Ljudje s Svetega Štefana, kjer še vedno postavljajo mlaj na star način, so v tej svoji tradicionalni akciji vsi poprijeli za delo in nekdo je pekel »kiflje«, drugi točil pijačo, tretji stregel golaž. In ob tem so mimogrede opozorili, da mora biti dvajset rok, ki postavljajo mlaj, dobro usklajenih med seboj, sicer lahko njihova akcija (v tem primeru mlaj) pade po dolgem in počez. In o usklajenosti in sodelovanju bodo julija letos, menda prvič med Zgornjesavinjča-ni, razmišljali tudi v študentski delovni brigadi. Tudi v naši redakciji nismo imuni na akcije in aktivno početje, s katerim želimo premikati meje in nemogoče narediti izvedljivo, pa še kakšen čudež nam kdaj pa kdaj »rata«. Tako vas v najnovejši akciji (na strani 3) snubimo, da vsaj za en dan zamenjate službo in svojega šefa. A ne le to. Izredno dobro nam gre od rok akcija iskanja »naših« novorojenčkov. Vse več je takšnih, ki se v akciji (s)hujšajmo z NT&RC prepoznajo v dnevniku Debeluške, kar pomeni, da skrbimo tudi za vaš dober stas. In zavihteli smo se v zadnji krog izbiranja naj maturantke, naj maturanta, kajti v torek se bo začelo finale. In kaj je skupnega tem omenjenim našim akcijam? Z njimi bi radi v vas malce prebudili sanje, vam uresničili kakšno željo, vas oželi za kakšen odvečen centimeter obsega in vas obogatili za lep spomin. In strinjamo se, da je zelo barvita, resnično cepljena na tisoč in en način, včasih nam povzroča sive lase, nas drugič osvešča, prebuja in razveseljuje, dejansko pa pomeni organizirano dejavnost z določenim ciljem - vse to je akcija. In to ciljno dejavnost lahko usmerjamo in izvajamo dobro, pri njej tvorno sodelujemo, v vsakem primeru pa tudi sprožimo reakcijo: nakup, revolt, odobravanje, dobro počutje? Naj bo tega slednjega v maju več kot dovolj. PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDEUEK ^¡k /J Ena izmed krvodajalcih akcij marca letos v Velenju, ko se je samo v štirih dneh odzvalo kar 1072 krajanov in darovalo kri. Foto: JOŽE MIKLAVC Ko potrebujemo potoke krvi Krvodajalcev vsako leto več - V Celju darujejo kar tretjino vse zbrane krvi srednješolci 10 I 21 11 I 20 12 I 19 »Potrebe celjskega transfuzijskega centra po krvi, ki jo namenjajo za potrebe celjske bolnišnice, izpolnjujemo v celoti,» omenja sekretar Območnega združenja Rdečega križa Celje Igor Poljanšek (foto: BJ). V Celju je največkrat, 166-krat, daroval kri zdravnik Rudi Čajavec. Rekorder Rudi Čajavec je zaposlen v Zdravstvenem domu Celje ter upoštevani zdravnik v različnih športnih klubih in državnih reprezentancah, tako v slovenskih kot tudi že v jugoslovanskih. S 142 darovanji mu sledi Stanislav Kni-fic ter na tretjem mestu Božo Miheljak, ki je kri daroval 138-krat. Plačilo za slovenske krvodajalce, kjer je obveljalo brezplačno in anonimno krvodajalstvo, je seveda več kot skromno. Vse, kar prejmejo, sta moralno priznanje ter malica po darovanju krvi. »Potrebe celjskega transfuzijskega centra po krvi, ki jo namenjajo za potrebe celjske bolnišnice, izpolnjujemo v celoti. Seveda z drugimi območnimi združenji na Celjskem,« je zadovoljen s krvodajalstvom sekretar Območnega združenja Rdečega križa Celje Igor Poljanšek. V celjskem območnem združenju, ki deluje na območju občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik, pripravljajo krvodajalske akcije izključno za potrebe celjske bolnice, v drugih združenjih na Celjskem še za potrebe zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani, kjer predelajo kri za potrebe kliničnega centra. V celjskem transfuzijskem centru potrebujejo vsako leto okoli deset tisoč odvzemov krvi, od tega pokrijejo približno tretjino potreb v celjskem območnem združenju. Včasih se zgodi, da pride do pomanjkanja krvi določene krvne skupine, ko krvodajalce iz transfuzijskega centra posebej pozivajo. »Takšni primeri so zelo redki,« opaža sekretar celjskega Rdečega križa. Poverjeniki RK le še preteklost Včasih, ko so še bile v Celju velike tovarne, so tam imeli celo poverjenike Rdečega križa, ki so sami organizirali krvodajalske akcije. Kri so jim odvzeli kar na delovnem mestu oziroma blizu njega. V posamezni tovarni je akcija trajala celo po več dni, danes so takšne akcije žal le še v Šaleški dolini. Pa dana- Število dijakov krvodajalcev in drugih krvodajalcev raste iz leta v leto, čeprav so statistični podatki od lani porazni, vendar ne odsevajo dejanskega stanja. Tako je bilo lani - statistično gledano - v Celju kar 71 odstotkov manj dijakov krvodajalcev, kar je posledica tega, da krvodajalce po novem upoštevajo po kraju njihovega stalnega bivanja in ne več po kraju srednje šole ali delodajalca. šnji posluh delodajalcev za delavce krvodajalce? »V glavnem so do te humanitarne dejavnosti dokaj razumevajoči,« je nekoliko diplomatsko odgovoril celjski sekretar Rdečega križa. Krvodajalcem pripada po zakonu prost dan, v praksi je tako, da se morajo nekateri po darovanju krvi na delovno mesto vrniti še isti dan, čeprav sme delodajalec terjati od zavoda za zdravstveno zavarovanje povrnitev stroškov za dan krvodajalske akcije. Avgusta velike 3otrebe po sveži krvi Danes je nadpovprečno število krvodajalcev iz policije in Slovenske vojske, saj pripravijo za obe po tri krvodajalske akcije na leto. Odziv je zelo dober, z izjemo avgustovske akcije za vojsko, ko je veliko zaposlenih na dopustu ter jim manjka kadra. Avgustovsko akcijo za vojsko vseeno pripravljajo, saj so potrebe celjskega transfuzijskega centra po sveži krvi avgusta velike, iz vojske pa je na splošno dober odziv. Zelo dober odziv je prav tako med krvodajalci iz srednjih šol, saj predstavljajo odvzemi dijaške krvi tretjino vseh potreb po krvi. To je posledica največjega projekta območnega združenja, dneva odprtih vrat transfuzijskega centra, ki ga pripravljajo že več kot desetletje in pol v skoraj vseh srednjih šolah. Ta dan dijake tretjih letnikov na predavanjih seznanijo s krvodajalstvom, zato se, ko postanejo polnoletni, lažje odločijo za darovanje krvi. Področje krvodajalstva je za celjsko območne združenje Rdečega križa nasploh zelo pomembno, saj predstavlja približno četrtino njegove celotne dejavnosti. S celjsko bolnišnico pripravijo načrt krvodajalskih akcij za prihodnje leto že oktobra, med nalogami je seznanjanje javnosti z akcijami, ob dnevu krvodajalcev (4. juniju) pripravijo proslavo, kjer podelijo plakete in priznanja za »jubilejno darovanje krvi«. Dobijo jih tako tisti, ki so kri darovali vsaj petkrat, vse do tistih, ki so jo darovali več kot stokrat. Na območju celjskega območnega združenja je bilo takšnih darovalcev sedemnajst. BRANE JERANKO Foto: TimE NOVI TEDNIK nasa tema Z odvzema kri, ki jo v bolnišnicah nujno potrebujejo. Zanimivo je, da število krvodajalcev raste iz leta v leto. »Humanost mora biti!« Klepet z nekaterimi krvodajalci je pokazal, da so jih v to »življenjsko« akcijo solidarnosti in pomoči sočloveku pripeljale različne okoliščine. na naboru, krvodajalec sem že od leta 1994, saj sem se odločil takoj po srednji šoli. Ko sem moral na operacijo zaradi izpaha ključnice, sem tudi sam potreboval tujo kri. Kri sem daroval dvaindvajsetkrat.« Bernarda Grenko iz Kaplje vasi v občini Prebold: »Krvodajalka sem zato, ker smo v sorodstvu tujo kri že potrebovali. Tako sem se tudi sama odločila, da pomagam drugim. Krvodajalci smo vsi v družini, tudi mož ter sin, ki je že polnoleten. Kaže, da bo krvodajalec postal še mlajši sin.« Aljoša Hribar iz Celja: »Sem poklicni vojak. Za krvodajalstvo sem se odločil že Jasna Hlupič iz Železnega v občini Žalec: »Imam sodelavca, ki sta krvodajalca že kar nekaj časa. O tem, da bi postala krvodajalka še sama, sem premišljevala in sodelavca sta me nato dokončno prepričala. Osebno tuje krvi zaenkrat še nisem potrebovala, tudi nihče iz sorodstva še ne, vendar nikoli ne veš. Danes sem kri darovala prvič.« Sretan Raševic iz Celja: »Krvodajalec sem postal med služenjem vojaškega roka, še v JLA. Humanost mora biti! Pozneje smo postali krvodajalci vsi v družini, soproga, sin in hči, tako, da smo kar štirje krvodajalci. Moja okolica gleda na darovanje krvi pozitivno, daroval sem jo že 95-krat. Vključen sem tudi kot darovalec organov, rezervnih delov, če se pošalim.« s piinoiTi in toploto m Smrekatjeval, Celje ENERGETIKA CELJE jamo poSjetje; 5.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: liTfa@energetika-ce.sl Najbolj krvodajalska dolina Slovenije Velenje je s sosednjima občinama Šoštanj in Šmartno ob Paki najbolj krvodajalsko območje Slovenije. Če znaša v naši državi odstotek odvzemov krvi na število prebivalcev 5,4 odstotka, je ta v Šaleški dolini kar dvakrat višji. Velenjska soseščina lahko torej služi vsej državi kot zgled. »Krvodajalstvo je zaenkrat res dobro organizirano, ljudje še vedno čutijo tovrstno pripadnost, tudi podjetja imajo še vedno velik posluh. Samostojni podjetniki prav tako omogočajo zaposlenim udeležbo na krvodajalskih akcijah,« je zadovoljna Darja Lipni-kar, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Velenje, ki deluje v občinah Velenje, Šmartno ob Paki in Šoštanj. Še vedno množične akcije V Šaleški dolini imajo še vedno množične večdnevne krvodajalske akcije, kot so jih poznali v velikih industrijskih središčih v najboljših časih. Tako pripravljajo kar dve štiridnevni ter eno tridnevno akcijo, ki so za potrebe zavoda za trans- V Sloveniji rabi nekdo kri vsakih pet minut, zato mora darovati kri vsak delovni dan po štiristo krvodajalcev. Darovalec krvi mora biti zdrav ter star od 18 do 65 let, tehtati mora vsaj petdeset kilogramov. Moški lahko darujejo kri vsake štiri mesece, ženske vsake tri. Med krvodajalci v Sloveniji je kar tretjina žensk. Na svetu daje kri po 80 milijonov ljudi na leto. fuzijsko medicino v Ljubljani, ki s krvjo nato oskrbuje slovenske bolnišnice, tudi celjsko. Na velenjskih krvodajalskih akcijah je seveda zelo veliko krvodajalcev iz Premogovnika Velenje ter Gorenja Velenje, saj je tam veliko zaposlenih. Na krvodajalskih akcijah velenjskega združenja Rdečega križa so tako predlani prvič presegli število pet tisoč odvzemov krvi na leto, lani je bilo zaradi drugačne »statistike« štiristo odvzemov krvi manj. Po novem nekdo na primer iz Mozirja, ki daruje kri v Velenju, kjer je zaposlen, ni več voden kot velenjski krvodajalec, ampak kot mozirski. Rudarstvo vir solidarnosti Za velenjsko krvodajalstvo so srednješolski krvodajalci pomembni, vendar v celotni strukturi precej manj kot na primer v Celju. Pohvalno je, da se pripadnost krvoda- jalstvu s staršev nasploh prenaša na otroke, kar se zdi zelo pomembno tudi velenjski sekretarki Rdečega križa. In kje so korenine šaleške izjemne pripadnosti krvodajalstvu? »Smo iz rudarskega mesta, rudarji so znani po svoji solidarnosti. Ti zgledi vlečejo,« je zaenkrat še zadovoljna Li-pnikarjeva, ki se boji državnih varčevalnih ukrepov, čeprav je predlog o ukinitvi prostega dne za krvodajalce umaknjen. »V primeru, če bi prosti dan ukinili, bi število krvodajalcev verjetno upadlo, saj bi jim podjetja manj omogočala udeležbo na akcijah. Posledično bi se lahko zgodilo, da Slovenija ne bi bila več krvodajalsko samozadostna in bi tudi kakovost krvi lahko postala vprašljiva,« je zaskrbljena sekretarka, ki se boji, da bi potem kri darovali posamezniki iz zdravstveno rizičnih skupin. Ana Žavski iz Šentjurja: »Krvodajalec je postal že moj oče, pritegnil me je njegov zgled. Dodatno me je spodbudilo, ko je tujo kri potreboval moj sin, sicer pa se večkrat sliši, kako zelo potrebne so zadostne količine krvi. Injekcij se ne bojim, tudi zobozdravnika ne, saj nisem posebno občutljiva. Kri sem darovala devetič, darovala jo je že tudi moja hči.« gospodarstvo / akcija NOVI TEDNIK Banka podprla Uniorjev razvoj Nekateri bi rekli, da gre za čudež, ampak v sredo sta predsednik uprave družbe Unior Gorazd Korošec in predsednik uprave SID banke mag. Sibil Svilan sklenila pogodbo, s katero je SID banka Uniorju odobrila 10-letno posojilo v vrednosti 16,8 milijona evrov za financiranje razvojnih projektov. Unior Kovaška industrija je tradicionalen proizvajalec vroče- in toplokovanih proizvodov za avtomobilsko industrijo. Na trgu nastopa že od leta 1919, v avtomobilskem segmentu pa od leta 1970. Sodi med največja in izvozno najpomembnejša slovenska podjetja. Unior je partner in razvojni dobavitelj evropske avtomobilske industrije, ki deluje v skladu s cer-tificiranim sistemom kakovosti mednarodnega standarda ISO 9001. Za nujno potrebne razvojno usmerjene naložbe je zreški družbi v letu 2010 uspela tudi dokapitalizacija v višini 10 milijonov evrov. »Avtomobilsko industrijo je kriza močno prizadela. Vendar smo optimistični, saj tudi zaradi močne finančne podpore SID banke že dosegamo obsege prodaje pred krizo,« je povedal predsednik uprave Uniorja Gorazd Korošec. V minulem letu so ustvarili 155 milijonov evrov prihodkov od prodaje, to je 23 odstotkov več kot leta 2010, in 1,3 milijona evrov čistega dobička iz poslovanja. »V teh kriznih letih smo slovenski avtomobilski panogi neposredno dali že okoli 240 milijonov evrov dolgoročnih razvojnih kreditov, s čimer omogočamo tem podjetjem, da ohranjajo in utrjujejo položaj razvojnih dobaviteljev na zahtevnem globalnem avtomobilskem trgu,« je dejal predsednik uprave SID banke mag. Sibil Svilan. Kredit družbi Unior Kovaška industrija je SID banka odobrila po programu Financiranje tehnološko-razvojnih projektov, v okviru katerega je SID banka zagotovila 100 milijonov evrov lastnih sredstev, pridobljenih z zadolžitvijo pri Evropski investicijski banki (EIB), ter 50 milijonov evrov proračunskih sredstev, ki jih je zagotovilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. S pridobljenimi razvojnimi sredstvi SID banke bodo v Uniorju razvili inovativne, visokotehnološke in ekološko sprejemljive tehnologije, orodja, proizvodne linije in izdelke na področju hladnega in vročega kovanja, sin-tranja in visoko produktivne mehanske obdelave. US Etol odhaja z borze Delničarji celjskega Etola so s sklepom na izredni skupščini dovolili, da Frutarom v prihodnjih dneh Etolove delnice umakne iz trgovanja na organiziranem trgu vrednostnih papirjev Ljubljanske borze. Vsem delničarjem, ki se niso strinjali z umikom delnic z organiziranega trga, je družba ponudila, da na njihovo zahtevo prevzame vse njihove delnice za primerno denarno odpravnino v višini 141 evrov za delnico. Teh delničarjev verjetno ni veliko, saj ima Fruta-rom po prevzemu v lasti več kot 97-odstotni delež v Etolu, za katerega je odštel 34,6 milijona evrov. V prihodnjih tednih namerava Etolov glavni delničar Frutarom pridobiti še preostale delnice posameznih delničarjev, nato pa na majski skupščini odločati o prenosu vseh preostalih delnic manjšinskih delničarjev, ki jih delničarji ne bodo prodali. »Tako Frutarom kot Etol sta ravnala v skladu z zakonom, pri čemer smo po našem prepričanju storili vse, da bi zaščitili Etolove delničarje. Delničarjem, ki nasprotujejo umiku Etolovih delnic iz trgovanja na organiziranem trgu, bo Frutarom zagotovil odkup delnic za primerno denarno odpravnino, enako, ki je bila ponujena tudi ostalim delničarjem v času prevzemne ponudbe,« je povedal Zdenko Za-noški, predsednik uprave Etola. US Dežela Celjska med Rusi Ponudniki z območja 21 občin Dežele Celjske so se sredi aprila predstavljali na sejmu v Bakuju v Azerbajdžanu, v Deželi Celjski pa je bila za tem na tedenskem obisku skupina 13 ruskih strokovnjakov medicinskega wellnesa. Dežela Celjska se je predstavila na vodilnem sejmu v Kaspijski regiji, kjer je sodelovalo več kot 200 razstavljavcev iz celega sveta. Ker je bil letos na sejmu osrednji poudarek na zdravju in wellnessu, so se predstavljala zdravilišča z območja Dežele Celjske. Nekatera imajo s tem trgom že dobre izkušnje, zato je bil tokrat namen predstaviti celovito ponudbo destinacije in ne zgolj zdraviliške. Sodelovanje z ruskim trgom pa je minilo tudi v obratni smeri. Na študijskem obisku v Deželi Celjski se je namreč konec aprila mudilo 13 ruskih strokovnjakov medicinskega wellnesa. Gostje so želeli spoznati obstoječo ponudbo medicinskega wellnessa v termah Dežele Celjske, zato so krožili od Thermane Laško, Rimskih term preko term Dobrna in Zreče do Term Olimia in Grand hotela Sava Rogaška. IS Pivovarna kot mecen Pivovarna oziroma Skupina Laško se v teh dneh ne ukvarja zgolj z reprogramom, neustanavljanjem koncerna in s tekočim poslovanjem. Kot del družbeno odgovorne korporativne politike se je odločila aktivno podpreti sodobne slovenske glasbene ustvarjalce, za kar je pripravila projekt Skupina Laško - mecen sodobne slovenske glasbe. Slovenski glasbeni ustvarjalci so na razpis za podporo prijavili kar 179 projektov, me-censko podporo pa bodo za svoje projekte, ki jih pripravljajo letos, dobili skupina Manouche, skupina Artbeaters, Jezdeci prostranih dimenzij, Katarina Mala, Tinkara Kovač in skupina Kill Kenny. »V Skupini Laško se zavedamo, da so bila letošnja sredstva, namenjena mecenstvu, glede na odziv zelo omejena, vendar nam prav ta množičen odziv ter predvsem kakovost prijavljenih projektov dajeta motiv, da naslednje leto projekt nadaljujemo in ga skušamo še nadgraditi,« je omenil član uprave Matej Oset. Glasbeniki, izbrani za mecensko podporo Skupine Laško, bodo dobili tudi vabilo, da svoje projekte predstavijo na letošnji prireditvi Pivo in cvetje, ki bo sredi julija v Laškem. US S smučišč do dobrega počutja Pred kratkim sta se v Sloveniji končali dve sezonski ocenjevalni akciji turističnih centrov. Smučišča so bila glede na velikost razdeljena v tri kategorije. Med srednjevelikimi smučišči je bilo znova, tako kot lani, najbolje ocenjeno smučarsko središče Golte, med manjšimi se je z lanskega drugega mesta na vrh najbolj priljubljenih vrnila Celjska koča. V 21. sezoni izbora naj smučišča so dodali kot novo ocenjevanje še kategorijo sne- žnih parkov - in v tej je letošnji zmagovalec Rogla. Obiskovalci in strokovna javnost so v preteklih mesecih izbirali tudi najboljše centre dobrega počutja v Sloveniji. Tudi tukaj so bili zdravilišča in drugi centri dobrega počutja razdeljeni v več kategorij. V kategoriji velikega turizma je največ glasov prejel Wellness Orhidelia v Termah Olimia pred Wellness Spa centrom v Thermani Laško. Wellness Or-hidelia je kot najboljšega v tej kategoriji izbrala tudi posebna strokovna komisija ocenjevalcev. IS Vrt očarljivih rastlin Pomlad se ponuja v vsej svoji razkošnosti. Za ljubitelje narave je to čas za nabiranje in zasajanje rastlin. Zeleni val na Radiu Celje že 15 let spodbuja ljudi k prepoznavanju rastlin in nabiranju zdravilnih rastlin za lastne potrebe in k osvešča-nju, da bi ohranili naravo tudi za otroke in vnuke. Rastline vsebujejo številne zdravilne, a žal tudi strupene snovi. Zato je še kako prav, da že otroci vedo, kaj smejo trgati in dati v usta in česa ne. V zadnjih letih, ko je sicer zdravilni čemaž postal kar »modna« rastlina in ga je v naših gozdovih prav v tem času v izobilju, je letos že prišlo do usodnih zmot z zamenjavo čemaža z listi Vrt zdravilnih in aro-matičnih rastlin Žalec začne novo sezono za obiske vsako leto z dnevi odprtih vrat, ki se začenjajo danes in trajajo do nedelje, 6. maja z vodenimi ogledi po vrtu ob 11. in 16. uri. Mag. Nataša Ferant pojasnjuje: »Moji najljubši rastlini sta sivka in komarček, medtem ko je »paradni konj« vrta že vrsto let priljubljena in za čaj zelo uporabna in zdravilna aromatična citronka.« Za petami ji je ameriški slamnik, ki ga ljudje že znajo ceniti pri krepitvi imunskega sistema. Sicer pa je na vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu v zgledno urejenih in z napisi označenih gredicah okrog 250 rastlin iz celega sveta. šmarnice, čmerike ali jesenskega podleska. Zato so društva zdravilnih zelišč, posamezni zeliščarji, farmacevti, biologi in drugi strokovnjaki s področja zelišč dragoceni pri izobraževanju ljudi, ki želijo spoznavati in uporabljati zdravilna zelišča. Zanimanja za zelišča vse več »Zanimanje za zdravilna zelišča v zadnjih letih zelo narašča in ljudje se vse bolj obračajo k doma pridelani zdravi hrani,« se na to temo razgovori magistra biologije Nataša Ferant, vodja vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Zdravilne in aroma-tične rastline so ob glasbi, ki se ji ljubiteljsko predaja, njena dediščina, zaposlitev in ljubezen hkrati. Vedenje o zdravilnih zeliščih ji je bilo tako rekoč položeno v zibel, saj je bil njen oče ustanovitelj vrta zdravilnih in aromatičnih zelišč. Pred sedmimi pravljičnimi leti, kot poudari, potem ko je nehala delati v hmeljarstvu, se je tudi, kot nekoč njen oče, zapisala »očarljivemu svetu rastlin«. In k tej zgodbi sodi še utrinek, povezan z našim Zelenim valom, ki ga Nataša rada zaupa obiskovalcem vrta. Poudari namreč, da je bila naša »zelena karavana« njena prva skupina, ki jo je vodila po vrtu in se tega dne še vedno rada spominja. Le nekaj dni pred našim izletom je namreč Nataša Ferant prevzela strokovno delo z zdravilnimi in aromatičnimi rastlinami na vrtu. »Vaš letošnji obisk v vrtu, 16. junija, bo že sedmi in vsako leto znova se ga zelo veselim. Predvsem zato, ker slišim veliko zanimivosti tudi od ljudi, ki s srcem živijo z naravo in že veliko vedo o zdravilnih ra- stlinah, ki so pravo bogastvo Slovenije. Tega se moramo zavedati.« Nataša Ferant z veseljem pričakuje izžrebane izletnike Zelenega vala in najavlja še en pomemben dogodek: »Slovensko društvo za biologijo rastlin pod okriljem evropske organizacije EPSO organizira v sodelovanju s slovenskimi organizacijami, ki se ukvarjajo z raziskavami in promocijo rastlin, Dan očarljivih rastlin. Dogodek je mednarodnega značaja in bo 18. maja 2012 v različnih krajih po Sloveniji in po svetu. Tudi v Žalcu. MATEJA PODJED Kupon št. 1 Ime Priimek Naslov Telefonska številka Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom. NOVI TEDNIK reportaža Zastavo, ki krasi vrh mlaja, je treba dobro pripeti. Več kot 20 metrov dolgo smreko prepeljati iz gozda do vasi ni kar tako. Ko še ni bilo traktorjev, so na pomoč priskočili konji. Na Svetem Štefanu so to podoživeli že četrtič. Mlaj naših dedkov g _ _ g Za krašenje mlaja s pisanimi trakovi iz krep papirja so zadolže- mL^ ^ I ^ Obiskali smo Sveti Štefan, kjer so mlaj že četrtič ni otroci ¡n ženske, ki pa se tudi kakšne moške roke ne branijo. I W postavili na star način Dan je bil idealen za obisk kraja, skritega med kozjanskimi griči. Sončen in ne prevroč. Česa lepšega si ne bi mogli želeti niti domačini, ki so pretekli petek, na dan praznika, postavljali mlaj, ki maja v kraju pač ne sme manjkati. Nič posebnega, Ročno postavljanje mlaja zahteva taktiko, usklajenost in moč. boste rekli, mlaj te dni vidimo praktično v vsakem kraju in vasi, a mlaj na Svetem Štefanu je kljub temu nekaj posebnega. Podirajo, prevažajo in postavljajo ga namreč na star način, brez pomoči modernih pripomočkov. Pripraviti in postaviti mlaj tako, kot so ga nekoč naši dedki in babice, ni mačji kašelj, je pa to odlična priložnost, kako združiti praktično celotno krajevno skupnost. »S to prireditvijo nam je to res uspelo, saj sodelujejo praktično vsa društva, ki jih v naši krajevni skupnosti ni prav malo,« ponosno pove predsednik krajevne skupnosti Sveti Štefan Jakob Romih. Organizacijo dogodka je letos sicer uradno prevzelo konjeniško društvo, a na Svetem Štefanu so gostitelji kar vsi. Prvi ponuja sveže pečene kifeljčke, drugi toči pijačo, tretji streže golaž, četrti poklepeta z obiskovalcem. Podirala amerikanka, vozili konji Brez smreke ne gre. Višja kot je, bolje je, saj je simbol sposobnosti. Kakšnih 40 moških se je po smreko, ki jo je krajevni skupnosti podaril Zavod za gozdove Slovenije, odpravilo v bližnji Ločnec. Z ročno žago amerikanko, ki je doma le še na redkih kmetijah, so izmenjaje v parih zarezovali v deblo. Ko je drevo padlo, je bilo treba odstraniti veje, tako da je ostal zelen le vrh, in deblo olupiti. Posebno doživetje je tudi prevoz mlaja iz gozda do podružnične osnovne šole in igrišča, za kar so - tako kot nekoč - poskrbeli konji. Za nekajkilometrsko pot so porabili kar nekaj ur. A niso bili »krivi« počasni konji, vsakih nekaj sto metrov je pač potreben postanek, saj so grla osušena, želodcem pa tudi pri-ja malo podkrepitve. Tudi za glasbo je bilo poskrbljeno. In na Svetem Štefanu za harmoniko poprimejo že najmlajši. Za postavitev potrebne močne roke Ob približno petih je mlaj le prispel na cilj in potem so na vrsto prišli ženske in otroci. Ti so namreč po tradiciji zadolženi za okrasitev mlaja s čim več barvnimi trakovi. Na Svetem Štefanu so se, kot so v smehu povedali domačini, uprli recesiji in si, potem ko je njihov mlaj v preteklih letih krasil le en venec, letos privoščili dva. Spletel ju je Zlatko Inkret, ki je za vsakega porabil dve uri. »Žice, okoli katerih sem napletel smrečje zelenje, se pravzaprav ne vidijo in to ni tako enostavno delo, sta pa venca sicer tako velika, kot je debel eden od naših starih sodov,« razloži. Potem ko so čisto na vrh mlaja pritrdili še slovensko zastavo, je bil mlaj pripravljen za postavitev, ki predstavlja vrhunec celodnevnega dogajanja. »Že predhodno smo prav tako iz smrekovega lesa pripravili >žavre<, s katerimi si pomagamo pri ročnem postavljanju. Potrebnih je kakšnih 20 parov močnih rok, biti pa moramo tudi dobro usklajeni, saj lahko mlaj sicer pade. Varnost mora biti res na prvem mestu,« je med zadnjimi pripravami povedal Martin Slatenšek, ki je med približno enournim postavljanjem mlaja - tudi pri tem delu so si fantje vzeli odmor in po vzoru svojih prednikov kakšno zapeli - vzklikal navodila in poskrbel, da so mlaj kljub nekaj močnejšim sunkom vetra srečno postavili. Koliko je visok? Koliko metrov meri letošnji mlaj na Svetem Štefanu, uradno ne ve nihče. Potrebnih pripomočkov za izmero niso imeli, je pa, potem ko sem na vsak način želela priti do tega podatka, stvari v roke ali bolje rečeno noge vzel naš fotograf Andraž. Izmerjeno v korakih meri mlaj dobrih 22 metrov, čeprav je bilo med domačini mogoče slišati, da je zagotovo še kakšen meter daljši. Mlaj bo ob vhodu v kraj stal do konca maja, potem bodo smrekovo deblo prodali na licitaciji. Mogoče ga bodo izmerili takrat. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA Kresovi niso le prijetno greli, kot tale na Špici, ustvarili so tudi prijetno vzdušje in bili priložnost za druženje ne glede na EMŠO. Foto: GrupA Ena izmed prvomajskih budnic. Izvajalec pričujoče je Celjski pihalni orkester, ki je zaigral v Novi vasi. Foto: SHERPA Brez golaža na prvomajskih srečanjih ne gre. Privoščili so si ga tudi na Celjski koči. Foto: SHERPA Praznična retorika Za Slovenijo, kakršno imamo, smo se borili stoletja - Do delavskih pravic le z združevanjem Pred dnevom upora proti okupatorju so z mestno občino Celje pripravila osrednjo občinsko slovesnost še vsa tri veteranska združenja; celjski odbori Združenja borcev za vrednote NOB, Policijsko veteranskega društva Sever ter Združenja veteranov voj -ne za Slovenijo. Ob tej priložnosti je pisatelj Tone Parljič poudaril, da je 27. april eden od najbolj častnih dni naše zgodovine. Kulturni program so prispevali pevci in recitatorji Osnovne šole Lava in Policijski orkester, zbranim na slovesnosti v Parku svobode je spregovoril pisatelj Tone Partljič. Kot pisatelj je izpostavil povsem drug pogled na upor in vojne, ki jih bijejo narodi za to, da lahko živijo v lastni državi. Ta domoljubna čustva so Slovence spremljala skozi stoletja, je poudaril in ob tem opozoril, da nas za to, da bomo v lastni državi tudi zadovoljno živeli, čaka še veliko dela. Tudi zato je izrazil pričakovanje, da bomo iz zdajšnje krize izšli močnejši in bolj odgovorni do lastne države. V Parku svobode je množico zbranih, ki so se v Celju poklonili uporu, nagovoril pisatelj Tone Partljič. Sicer pa je ob rob nekaterim pomislekom, da morda datum praznika za vse državljane ni najbolj ustrezen, slavnostni govornik na predpraznični osrednji slovesnosti v Celju poudaril, da ni tako. »27. april je eden najbolj častnih dni v naši zgodovini,« je dejal in dodal, da je bila povezava ideološko različnih skupin in političnih strank pred 71 leti v Osvobodilo fronto proti okupatorju logično nadaljevanje stoletja trajajočih domoljubnih čustev Slovencev, ki so svoje vrste spet znali strniti ob osamosvojitvi. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Živel praznik dela! Na prvomajskem shodu na Celjski koči številni pozivi k ohranitvi 2. maja kot dela prostega dne Tudi na tradicionalnem srečanju na Graški Gori je bilo množično, sporočilo pa uglašeno s proslavami drugje po državi: »Naj delo ostane vrednota. Delu čast in oblast.« Foto: JOŽE MIKLAVC Ob letošnjem prazniku dela se je zaradi varčevalnih ukrepov, ki naj bi posebej »udarili« prav delavski razred, borba za pravice delavcev zdela še toliko pomembnejša kot pretekla leta. Na številnih prvomajskih shodih po vsej državi je bilo slišati predvsem pozive politikom in delodajalcem, naj ne podcenjujejo dela, naj ne režejo delovnih mest in naj delavcem zagotovijo dostojno življenje. Tako je bilo tudi na Celjski koči, enem od treh shodov, ki jih je na Celjskem pripravila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in ga je obiskala tudi ekipa Novega tednika. Zbrane, ki so se nagnetli pod šotorom, ki je nudil prijetno senco, je izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhm pozvala k združevanju. »Če se posamezen delavec odloči, da bo naredil nekaj za delavske pravice, ne bo nič dosegel. Če pa se delavec včlani v sindikat, se njegova moč postoteri in po-tisočeri. Čisto vsako delavsko pravico, pa naj je zapisana v zakon ali v kolektivno pogodbo, so izborili delavci, združeni v sindikat,« je poudarila. Združenje in trdnost bosta potrebna tudi pri nadaljevanju pogajanj o napovedanih varčevalnih ukrepih, ki bodo, kot je prepričana sindikalist-ka, prizadeli predvsem delavski razred, iz revnih naredili Izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhm je delavski razred pozvala k združevanju. Svoje zahteve so sindikati sporočali tudi s takšnimi transparenti. NOVI TEDNIK iz naših krajev 2. maj potrebujemo! O vtisih ob prazniku dela smo povprašali nekaj obiskovalcev prvomajskega srečanja na Celjski koči. Miha Bincl: »Po moje je delo še vedno vrednota, lahko pa k temu največ pripomorejo dober odnos med šefi in delavci, dobro vzdušje znotraj kolektiva in veselje posameznika do dela, ki ga opravlja. Sam sem s pogoji dela v službi zelo zadovoljen in več bi moralo biti takšnih zadovoljnih delavcev. Ukinitvi 2. maja kot praznika pa nasprotujem, saj bi moralo biti dela prostih dni še več, kot jih je. Preveč delamo.« še revnejše, iz bogatih pa še bogatejše. »Temu se je treba upreti!« je bilo slišati. Za dela prost 2. maj Čeprav ukinitev 2. maja kot dela prostega dne ni najbolj zastrašujoča med številnimi ukrepi, s katerim želi vlada Slovenijo popeljati iz krize, se je marsikdo spraševal, ali bo moral prihodnje leto dan po prvomajskem oddihu v službo. Bohmova je namero pospremila z besedami: »Živel 1. maj, živel tudi 2. maj!« Kot je prepričana, daje politika s tem ukrepom sporočilo, da delo in delavstvo v naši državi nista več cenjena, ob čemer je dodala, da Slovenija po številu praznikov ne odstopa od večine ostalih evropskih držav. Da 2. maja ne dajo, je dejal tudi sindikalist Srečko Čater: »Mi praznujemo 1. in 2. maj. Tega nam ni dal premier Janša, temveč smo si dva prosta dneva priborili z delom, zato si ju tudi ne pustimo vzeti.« Tudi dan za prijeten oddih Praznik dela, ki mu je bilo vreme letos resnično naklonjeno, vendarle ni minil le v znamenju boja za delavske pravice. Marsikdo ga je izkoristil za družinski oddih, piknik v naravi, pohod, druženje _ Celjska koča je privabila ljudi od blizu in daleč. Nekateri so se predali glasbenim užitkom, drugi so dan izkoristili za mar-tinčkanje na soncu, najmlajši so posebej uživali v vožnji z bob kartom, marsikateremu pohodniku pa je še kako dobro del golaž, brez katerega na prvomajskih srečanjih seveda ne gre. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA Alenka Črep: »Ali delo za posameznika še predstavlja vrednoto, je odvisno od tega, kje si zaposlen. Meni delo še predstavlja vrednoto, je pa res, da kdor ni zadovoljen s svojo službo, mora tudi sam nekaj narediti za to, da se to spremeni. Ukinitvi 2. maja pa zelo nasprotujem, ker določene praznike potrebujemo. So povezani z zgodovino in če se bomo tega otepali, mislim, da nas ne čaka lepa prihodnost.« Martin Pilih: »Iz delavcev so delodajalci naredili sužnje. Če podjetje delavcem pet let ne plačuje nobenih dajatev in jim šest mesecev ne da plače, je delovna sila suženj in ni vredna nič. Sam sem na srečo že v pokoju, so pa moji spomini na delo lepi. Pravzaprav je bilo prelepo, da bi se še kdaj ponovilo. Napoved ukinitve 2. maja kot praznika pa sledi zakonu kapitala in me ne preseneča.« Zdenka Goričan: »Glede na to, kako z delavci danes ravnajo delodajalci in politiki, delo ni več vrednota. Delavci nismo več tisto, kar smo bili nekoč. Za to so po mojem mnenju krivi politiki, ki so vse >zafurali< in niso vredni, da so tam, kjer so, mi pa se vse globlje potapljamo. Plače so vse nižje, cene in standard pa vse višji. Praznični 2. maj si delavci zaslužimo, če ga bodo ukinili, morajo ukiniti tudi cerkvene praznike.« Negotova usoda deponije Strensko LAŠKO - Nekatere deponije po Sloveniji so morale v zadnjih tednih zapreti svoja vrata. Podobna usoda lahko doleti deponijo Strensko, za katero v Komunali Laško še vedno čakajo odločitev upravnega sodišča glede podaljšanja okoljevarstvenega dovoljenja. V najslabšem primeru jo bodo morali zapreti in odpadke takoj začeti odvažati v regijski center za ravnanje z odpadki v Buko-vžlak. Za občane to (zaenkrat) storitve ne bi podražilo, bi se pa laška komunala znašla v težavah. Direktor Komunale Laško Tomaž Novak je pojasnil, da v zadnjih šestih mesecih ni nobenih sprememb. Jeseni so na upravno sodišče vložili tožbo, s katero želijo doseči podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja. V tem času so jo dvakrat dopolnili. Okolje-varstveno dovoljenje, ki ga imajo zdaj, velja samo do odločitve upravnega sodišča. Če bi upravno sodišče odločilo, da morajo deponijo Strensko zapreti, bi takoj začel teči 3-letni zapiralni rok. Kot je pojasnil Novak, verjetno pritožbe ne bi zadržale izvršbe, torej bi morali odpadke v najkasneje treh mesecih začeti odvažati v regijski center za ravnanje z odpadki v Bukovžlak. Čeprav v Laškem računajo tudi na možnost, da upravno sodišče odloči, da je treba deponijo Strensko zapreti, upajo, da se bodo sodniki odločili drugače. A tudi pri tem je več možnosti. Sodišče lahko namreč zadevo obravnava v skladu z uredbo, ki je bila dopolnjena lani, kar bi pomenilo, da bi dobili povsem novo okoljevarstveno dovoljenje, kjer je skrajni rok za zaprtje 31. l2. 2015. Novak razlaga, da je z vidika čim daljšega obratovanja deponije to dobro, da pa so za to okoljevarstveno dovoljenje obvezna precejšnja finančna jamstva, samo zapiranje z monitoringom pa traja kar deset let. »Po eni strani je to okoljevarstveno dovoljenje bolj ugodno, po drugi ne. Težko je oceniti. Mi bomo naredili vse, da bi dobili podaljšanje obratovanja po obstoječem okoljevar-stvenem dovoljenju,« še pravi Novak. Dodaja, da pričakujejo spremembe zakonodaje na področju ravnanja z odpadki. Tako imajo v Laškem še veliko neznank, zaradi česar je prihodnost deponije negotova. Gospodinjstva Komunali Laško dolgujejo 128 tisoč evrov. Gre za več let stare dolgove. Zaradi krize same se število neplačnikov naj ne bi povečalo oziroma je baza neplačnikov bolj ali manj enaka. Le ena stvar pa je v Laškem zanesljiva. Ne glede na to, kam bodo odpadke odvažali, bo cena ostala enaka. Cene komunalnih storitev so namreč zamrznjene, čeprav imajo v Laškem pozitivno mnenje ministrstva za povišanje. Novak ob tem opozarja, da bi se poslovanje Komunale Laško lahko oslabilo, če bi odpadke morali brez povišanja cen voziti v Bukovžlak. »Na kaj drugega si v tem trenutku sploh ne upam pomisliti,« še zaključuje Novak. ŠPELA KURALT Na poti do listine občina po meri invalidov V prvi fazi urejajo primeren dostop na pločnike ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina je začela modernizirati pločnike, ki še nimajo urejenih klančin za dostop invalidov na invalidskih vozičkih. Projekt je vreden več kot 12 tisoč evrov, izboljšave pa bodo dobrodošle tudi za starejše občane in starše z vozički. Občina želi v prihodnjih letih pridobiti listino občina po meri invalidov, a do tja jo, kot se zaveda, čaka še precej dela. V naselju Šmarje pri Jelšah je kar nekaj pločnikov, ki so za invalide, ker nimajo klančin, praktično neuporabni. Klan-čine na pločnike ob Rogaški cesti - od občinske uprave do bencinskega servisa - so ta mesec že uredili, na obnovo pa še čaka nekaj pločnikov ob Celjski cesti. Klančine na teh pločnikih bodo uredili v sklopu obnove kanalizacijskega sistema v Rožni, Finžgarjevi, Vošnjakovi in Prešernovi ulici, Ulici Marice Strnadove ter v delu Ulice Franca Skaze in Celjske ulice, ko bo marsikateri pločnik treba razkopati zaradi polaganja novih cevi. Stroji bodo predvidoma zabr-neli avgusta, skupaj pa bodo v okviru projekta uredili več kot 20 klančin. Arhitekturnih ovir še precej Poleg nekaterih neprimerno urejenih pločnikov se invalidi, a tudi številni starši z vozički v Šmarju pri Jelšah spopadajo še z arhitekturnimi ovirami do več upravnih stavb. Župan Jože Čakš izpostavlja predvsem zdravstveni dom in dvorano kulturnega doma. »V zdravstvenem domu naj bi že Edina od občin šmarske upravne enote, ki že ima listino občina po meri invalidov, je Rogaška Slatina. Listino je leta 2008 prejela kot sedma občina v državi. Predsednik območnega društva invalidov Zgornje Posotelje Andelko Bendelja pravi, da je to, da se lahko invalid na vozičku brez kakršnekoli pomoči pripelje iz enega konca mesta na drugega in da ima neoviran dostop do javnih ustanov in hotelov, neprecenljivo. Za uresničevanje nalog, zapisanih v akcijskem načrtu, ter koordinacijo dela skrbi svet za invalide v sodelovanju z občinskimi strokovnimi službami in lokalnim okoljem. Na nekaterih pločnikih so klančine že uredili. pred časom zgradili dvigalo, a investicija še ni uresničena, je pa v načrtu. Za invalide na vozičkih je na primer nedostopna tudi zgornja dvorana kulturnega doma, kjer ureditev dostopa predvidevamo v okviru celovite obnove kulturnega doma.« Nekoliko bolje je z dostopom v stavbo občinske uprave, a lahko pridejo invalidi na vozičkih le v pritličje, medtem ko je večina uprave v prvem nadstropju. V prihodnjih mesecih bodo popisali še ostale črne točke in jih začeli odpravljati. Čakš napoveduje, da bodo za pridobitev listine občina po meri invalidov potrebovali še vsaj dve leti, saj je nabor kriterijev precej obsežen. Vse večje socialne stiske Prav v Šmarju pri Jelšah je bilo nedavno mednarodno srečanje invalidov območnega društva invalidov Zgornje Posotelje, ki združuje invalide iz vseh šestih občin šmarske upravne enote. Ob tej priložnosti so medse povabili tudi prijatelje iz šestih hrvaških mest. Predsednik društva Andelko Bendelja je poudaril, da so tovrstna srečanja dobrodošla priložnost za izmenjavo izkušenj in predvsem za to, da invalidi vsaj za en dan pozabijo na tegobe, s katerimi se spopadajo. Arhitekturne ovire so, kot pravi, le eden od problemov, saj so veliko večji problem vedno večje socialne stiske. »Veliko invalidov se je znašlo v težkem socialnem položaju. Službe dandanes ne morejo dobiti niti pogojno rečeno zdravi ljudje, kaj šele invalidi. Predvsem hudo je to za mlade ljudi,« pravi in dodaja, da jim območno društvo zaradi omejenega proračuna lahko le malo pomaga. Med težavami Bendelja izpostavlja še zelo drage invalidske pripomočke. Zdravstveno zavarovanje krije le najosnovnejše, na primer najbolj robustne invalidske vozičke, za kakršenkoli boljši standard pa je treba drago plačati. Večina invalidov za to seveda nima denarja, a za to mora, kot pravi Bendelja, poskrbeti država. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA simbfo vrtnarstvo UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: % zasaditve 4t vzdrževanje vrtov % načrtovanje in svetovanje Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 Celje I Mob.: +386 (0| 31 520 385 I Fax: +386 (31425 6412 I vrtnarstvoiasimbio.si I www.simbio.si iš 8 iZ N/kSttt KRAJEV NOVI TEDNIK Kje je obtičal kulturni center? ŠENTJUR - Da je gradnja novega kulturnega centra zatavala v slepo ulico, je jasno že nekaj časa. V teh gospodarskih razmerah ga po pravici povedano tudi nihče zares ne pričakuje. A na zadnji seji občinskega sveta je župan kljub temu svetnikom nalil čistega vina. S takim centrom, kot si ga v občini želijo, še dolgo ne bo nič. Po zadnjem javnem soglasju je bil kulturni center umeščen tja, kjer je sedanji kulturni dom. Na javni predstavitvi smo si že lahko ogledali zelo zanimive idejne projekte. Z nameravano izselitvijo sodišča - ministrstvo za pravosodje je namreč lastnik polovice objekta - so bile težave že od začetka. Zanje bi bila edina sprejemljiva lokacija upravna stavba propadlega podjetja Alpos. Kot so potrdili vodilni na občini, so se o tem resno pogovarjali v času prisilne poravnave. Ko je ta padla v vodo, so v stečajnem postopku ugasnile tudi vse tovrstne možnosti. Zgolj na ravni pogovorov je ostala tudi menjava občinskega zemljišča z omenjeno stavbo v enaki protivrednosti. Zdaj bi morala občina za zgradbo odšteti 1,2 milijona evrov. Vmes se je zamenjala vlada, kar je za pol leta državo ohromilo. »Takoj ko smo dobili novega pravosodnega ministra, smo se želeli z njim sestati. A ker v selitev niso pripravljeni vložiti niti centa in tudi najemnine nočejo plačevati, so srečanja označili kot brezpredmetna,« je razložil župan Marko Diaci. »Če vštejemo še odkup stavbe sedanjega kulturnega doma, bi morala občina v se- Kot zdaj kaže, te podobe v Šentjurju ne bomo videli nikoli. litev sodišča vložiti poldrugi milijon, preden bi se projekt lahko začel. S tem se nikakor ne morem strinjati!« je bil odločen. V igri so bila še nekatera druga zemljišča, vključno z avtobusno postajo. A kot kaže je najbolj realna možnost temeljita obnova že obstoječe dvorane v kulturnem domu. »Ko bodo stvari bolj dorečene, bom s konkretnim projektom prišel tudi pred svetnike,« je slednjo možnost še potrdil Diaci. Enkrat za spremembo so se svetniki strinjali, da si ob ustavljenih razpisih pristojnega ministrstva in kupu neznank v zvezi z evropskimi razpisi Občina Šentjur štirih ali petih milijonov za nov kulturni center niti slučajno ne more privoščiti. StO Občinski »da« za podstrešje VOJNIK - V Psihiatrični bolnišnici Vojnik bodo, kot vse kaže, lahko opravili rekonstrukcijo podstrešja. Bolnišnica, ki je na zemljiščih v občinski lasti, je od občine najprej pričakovala podelitev stavbne pravice, vendar iz upravne enote zagotavljajo, da za pridobitev zadostuje že soglasje občinskega sveta. Soglasje je občinski svet izglasoval na izredni seji, ki so jo sklicali pred začetkom praznikov. V ozadju so namreč sedem let trajajoči spori med občino in državo. Zaradi zemljišč na območju psihiatrične bolnišnice, katerih zemljiškoknjižna lastnica je občina, rešujejo na sodišču kar dva sodna spora med občino in ministrstvom za zdravje. Občina namreč toži ministrstvo za plačilo najemnine za zemljo, ministrstvo pa občino o upraviče- nosti vpisa v zemljiško knjigo. Glede spora za plačilo najemnine je sodišče na prvi stopnji dalo prav občini. Na izredni seji so svetniki ministrstvo s posebnim sklepom pozvali, naj se dejavneje vključi v čimprejšnjo rešitev sodnih postopkov. Tako so jim tudi ponudili možnost izvensodne rešitve, s poravnavo. Prva me-diacija med sprtima strankama namreč ni bila uspešna. BJ Obeta se jim živahno poletje VRANSKO - Na Vransko se po petih letih vračajo Vranski poletni večeri. Vranski poletni večeri so se začeli v začetku devetdesetih let, ko je Brglez organiziral veselico za svoje zveste kupce z naslovom Zvestoba se nagrajuje. Z leti so med Spodnjesavinj-čani večeri postali čedalje bolj priljubljeni, zato so se razširili še na petkovo zabavo in tradicionalno mašo Izidorja Pe-čovnika - Dorija ob nedeljah dopoldne. Leta 2003 so v sklop Vranskih poletnih dni vključili še dogodke za mlade Vransko summer night. Zaradi oddaje Brglezovih trgovin v najem in ker prireditve niso imele ekonomskega učinka, so jih leta 2007 ukinili. Konec junija bodo Študentska brigada pri Zgornjesavinjčanih LUČE, SOLČAVA - Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) bo med 20. in 29. julijem 2012 organizirala že 14. študentsko delovno brigado, ki bo tokrat v Zgornji Savinjski dolini, v občinah Solčava in Luče. Poslanstvo Študentske delovne brigade je raznoliko. V prvi vrsti naj bi nudila pomoč krajanom demografsko ogroženih področij, prav tako naj bi spodbujala prostovoljstvo med študenti, nič manj pomembno pa ni tudi druženje med študenti, saj se tu sklenejo prijateljstva, ki trajajo še dolgo po brigadi. Ob tej priložnosti ŠOUM vabi vse študente, ki želijo pomagati s svojim prostovoljnim delom, da se udeležijo letošnje brigade. Število mest je omejeno, zato naj se zainteresirani čim prej prijavijo na spletni strani www.dostop.si/sdb, kjer imajo na voljo tudi vse potrebne informacije. Med poletnimi počitnicami se na pobudo ŠOUM vsako leto zbere približno 50 štu- dentov, ki so pripravljeni prostovoljno pomagati. Pomoč nudijo prebivalcem krajev, ki so jih prizadele naravne nesreče ali so demografsko ogroženi. Pred brigado, od aprila do junija, skrbijo tudi za promocijo. Z igrami in nagradami bodo študenti promovirali prostovoljno delo, še posebej Študentsko delovno brigado. Na ta način želijo v ŠOUM spodbuditi študente, da počitnice preživijo na nekoliko drugačen način. US Vranski poletni večeri zopet popestrili prve počitniške dni. »Organizacija tovrstnih dogodkov ni dobičkonosna, zanje se zavzemam, ker želim, da kraj živi,« je razložil Aleksander Reberšek, ki se je kot svetnik celo odpovedal vsem sejninam. Zbran denar namenja za urejanje nujnih del v kraju Čeplje, od koder prihaja. ŠO Dobili bodo garderobe ROGAŠKA SLATINA - Občina ob zunanjih športnih površinah v Kostrivnici gradi spremljajoči objekt. Končan naj bi bil poleti. V objektu, velikem približno sto kvadratnih metrov, bodo garderobe, klubska soba, skladiščni prostor in sanitarije. Projekt je vreden slabih 150 tisoč evrov, z njim pa želijo uporabnikom športnih površin zagotoviti čim bolj kakovostno in nujno potrebno spremljajočo infrastrukturo. Objekt bo predvidoma zgrajen do julija, ko bodo v Rogaški Slatini obeležili občinski praznik. AD Vrnitev grajske gospode Bi prekrižali meč z vitezom? Morda je le varneje seči po loku in puščici ^ Živa zgodovina v prikaze grajskega življenja vključuje tudi obiskovalce. ——- Št. 35 - 4. maj 2012 CELJE - Na Starem gradu je po zimskem premoru ponovno zaživela Živa zgodovina. Gre za animirane prikaze grajskega življenja, ki jih bodo obiskovalci Starega gradu lahko spremljali vse konce tedna do konca oktobra. Po podatkih Zavoda Celeia Celje je lani Stari grad obiskalo več kot 70 tisoč ljudi. Obiskovalcem, ki so spremljali animirane prikaze Žive zgodovine, se je zdelo najjbolj zanimivo mečevanje z vitezi in streljanje z lokom. Grajsko vzdušje tudi letos dopolnjujejo z viteškim taborom in orožarno, ustvarjalnimi delavnicami ter s pokušino grajskih dobrot, pripravljenih na odprtem ognjišču. Prikazi se bodo ob sobotah in nedeljah začenjali po 11. uri in trajali vse do večera, v primeru obiska večjih najavljenih skupin pa bodo v zavodu Celeia začetek prilagodili njihovim željam. Živa zgodovina znotraj grajskega obzidja bo odpadla le tiste konce tedna, ko bo Stari grad gostil druge večje prireditve in ko bo slabo vreme. IS, foto: SHERPA POPRAVEK IN OPRAVIČILO Ravnatelju Glasbene šole Rista Savina Žalec se opravičujemo, ker smo v posebni prilogi Glasba za vse, objavljeni v Novem tedniku, št. 34, 26. 4. 2012 na strani 20 pod naslovom Najboljši pianisti, kitaristi in citrarji, napačno zapisali njegovo ime. Pravilno se glasi: mag. Gorazd Kozmus, prof. glasb. NOVI TEDNIK portret Gostilničar z grbom »Pomlad postavi na mize lahkotne, sveže krožnike,« ponazori Peter Zaveršek menjavo letnih časov, ki ji v Gostilni Francl sledijo s sezonskimi jedmi Dobitnik letošnjega bronastega celjskega grba Peter Zaveršek je prvi mož znane Gostilne Francl v Zagradu. »Nekatere jedi, ki jih je pripravljala že mama Marija, smo obdržali, veliko smo jih dodali na novo ali posodobili stare recepte,« išče razloge, zakaj je gostilna tako priljubljena med obiskovalci, ki se vanjo vedno znova vračajo. Kombinaciji sodobnosti in domačnosti v kulinariki sledi tudi sam ambient gostilne, ki je sicer posodobljen, a ohranja vzdušje in videz stare meščanske gostilne. Čeprav je Peter že več kot pol življenja gostilničar »z dušo in s telesom«, gostinstvo ni bilo njegova prva želja oziroma izbira. Po osnovni šoli je šolanje nadaljeval na gimnaziji, saj si je vse otroštvo želel postati veterinar. »Zrasel sem na kmetiji, za katero je skrbel oče. Ves čas sem bil obkrožen z živalmi in svojo prihodnost sem videl v veterini,« pravi in dodaja, da je potem kot gimnazijec vse več časa preživljal v domači gostilni in _ »Počasi me je potegnilo,« se zdaj nasmeje in pove, da se je po prvem letniku prešolal na gostinsko šolo. Kasneje je delovne izkušnje nabiral doma in tudi drugod ter ves čas nadgrajeval svoje znanje. Leta 2005 je postal sommelier 1. stopnje, obiski različnih gastronomskih in gostinsko-turističnih sejmov ter prireditev pa so tako stalnica že vse od mladosti. Brez klasične slovenske »napake« Že ko se je odločil za gostinstvo, je v domači gostilni videl vedno nove in nove izzive. V nekajletnem skupnem življenju s soprogo Marijo, ki je zdaj zaslužna za kulinarične mojstrovine v Gostilni Francl, pa je dozorela odločitev. »Pri štiriindvajsetih sem mamo Marijo začel nagovarjati, da je treba kuhinjo zastaviti drugače, razširiti jedilni list in gostom ponuditi več in drugače.« Prihodnost gostilne je videl v vrhunski kulinarični ponudbi, ki bo sledila spreminjajočim se navadam gostom in vselej ponujala kaj novega. Ob prvem pogovoru z materjo sicer nista našla skupnega jezika, saj je prav ona v gostilno vpeljala tradicionalne domače jedi. Primestna gostilna se je namreč v tistih letih ljudem priljubila za različna praznovanja, v njej si že takrat brez rezervacije le z veliko sreče sedel k prosti mizi. In prvi mož Gostilne Francl danes pravi, da je bilo tako najbolj prav. »Ne le zelo mlad, tudi zaletav sem bil takrat. Nabiranje izkušenj in učenje drugod mi je še kako prav prišlo.« Čeprav ni trajalo dolgo, saj mu je mama Marija, ko je bila sama na vrhuncu moči, predala gostilno. Peter, ki je ob tem, da vodi gostilno, danes glavni v strežbi, njegova soproga Marija pa v kuhinji, to tudi po 13 letih še vedno ocenjuje kot pogumno odločitev. Včasih kvartopirci, danes »dobrojedci« Spremenjeni gostinski ponudbi so sledile tudi drugačne navade, pričakovanja in zahteve gostov. Če so včasih gostje v gostilno prihajali zlasti na pijačo, vrgli karte - celo kvartopirske turnirje so prirejali - danes pridejo predvsem zaradi izbranih in okusno pripravljenih jedi. Rezultate izjemno uspešnega dela dokazujejo mnoga priznanja, ki jih je Gostilna Francl prejela v preteklih letih. Med njimi izstopajo uvrstitev med sto najboljših restavracij v Sloveniji in 20 najboljših restavracij v Sloveniji v kategoriji tradicionalna slovenska kuhinja, pa seveda odlične ocene slovenskih »dobrojedcev«. Kulinarične porote poznavalcev obiskujejo domače in tudi gostil- ne v sosednjih državah na vsakih nekaj let in preizkušajo ponudbo. Ob tem razvajanje svojih brbončic strogo ocenjujejo, vselej pa z obiskom presenetijo. »Tako je tudi prav, vračajo se le zadovoljni gostje,« pravi Peter in dodaja, da tem ocenjevalcem zadnje čase sledi vse več omizij, ki njihove ocene »preverja na terenu«. Visoko kakovost gostinske ponudbe v Zagradu potrjujejo tudi diploma, izvesek in označevalna tabla blagovne znamke Gostilna Slovenija, ki jo je Gostilna Francl prejela lani - kot ena prvih v Sloveniji in ena od štirih na širšem Celjskem. S tem se je pridružila elitni družbi gostiln, ki s svojo ponudbo dvigujejo prepoznavnost slovenske kulinarike. »Po svoje gre za logično nadaljevanje naše poti, v 90 odstotkih smo že izpolnjevali dokaj stroge zahteve, zato tudi niso bile potrebne pretirane priprave. Morda smo le povečali število dobaviteljev iz domačega okolja.« S kolesa v tek Gostilničar ni poklic, ki bi imel delovni čas, ki bi dopuščal proste popoldneve ali kakršnakoli načrtovanja za več dni vnaprej. Peter dan preživi v gostilni ali po opravkih, veliko je tudi na poti. »Zato vstajam okrog šestih in najprej je na vrsti tek, ker potem ni več časa,« pojasni, zakaj je pred leti odrekel gorskemu kolesu, čeprav je izredno rad kolesaril. Zdaj morda kakšno nedeljo, ko je gostilna zaprta, na kolesa sede vsa družina. Zagrad je za rekreativni tek izjemno izhodišče, sicer ima ima Celje po Petrovi oceni zelo veliko lepih sprehajalnih in rekreativnih poti, ob tem pa še mestni gozd, ki ponuja še dodatne možnosti. Peter Zaveršek je poznan tudi po tem, da veliko in dobro sodeluje z različnimi društvi, ki jim ob njihovih pomembnih dogodkih ali priredi- Francl je bil Matija Začetki najstarejše nepretrgoma delujoče družinske gostilne segajo v leto 1895 - po pradedu Matiji, dedu Rudolfu in materi Mariji jo od leta 1999 vodi Peter Zaveršek. O preimenovanju gostilne kljub temu, da že v četrti generaciji gostilničarjev nimajo nikogar s tem imenom, ne razmišljajo. V Zagradu bo ostala Gostilna Francl; v spomin na prvega gostilničarja, ki si je do odprtja lastne gostilne služil kruh v Hotelu Pošta. Ker so tam že prej imeli natakarja Matijo, se je novinca oprijel vzdevek Fran-cl. Ko je ta šel »na svoje«, je tako poimenoval gostilno. V danes 117-letni gostilni so se sprva radi ustavljali rudarji in apneničarji iz bližnjega Pečovnika, pa flosarji, ki so spuščali les po Savinji, in furmani. Kasneje so v njej prirejali sobotne in nedeljske plese ter veselice ob živi glasbi - čeprav se te menda vselej niso dobro končale in so pri fantih in možeh, vzpodbujenih z alkoholom, pele pesti. Danes v gostilno prihajajo gostje iz vse Slovenije in tujine, še vedno pa se v njej ob petkih in sobotah začuti utrip družinskih praznovanj. Tisto, kar gost pričakuje in tudi dobi, pa je vrhunska kulinarika, ki temelji na kombinaciji sodobnega in domačega. tvah tudi finančno in materialno pomaga. »Rad pomagam, zlasti našim domačim društvom. Največkrat s kakšnimi kosili, veseli pa so nas že, če postavimo kotel in pomagamo s hrano,« pravi Peter, ki se je med letošnjimi dobitniki najvišjih občinskih priznanj edini odpovedal denarnemu delu nagrade in ga namenil v šolski sklad OŠ Frana Krajnca. »Za svoje življenje zaslužim dovolj, da lahko pomagam tudi drugim,« je bil ob tem kratek dobitnik bronastega celjskega grba. Čut do soljudi pa kaže tudi sicer, saj je lani ob 40. rojstnem dnevu na primer povabljene prijatelje prosil, naj namesto da bi kupovali darila zanj denar nakažejo Rotary klubu Barbara Celjska. Z zbranim so potem pomagali dvema družinama v socialni stiski. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Tržno nišo v gostinstvu Peter Zaveršnik danes vidi v zdravi hitri prehrani. »Veliko je pice-rij in restavracij s hitro prehrano, ki dobro poslujejo, malo slabše gre drugim restavracijam. Prav na področju hitre prehrane pa bi lahko še veliko postorili,« pravi in dodaja, da slovenska domača kulinarika premore veliko jedi, ki se jih lahko ponudi tudi kot hitro prehrano. In ta bi bila kakovostna, okusna, zdrava in domača. Zlasti ob nedeljah, ko je gostilna zaprta in ko sta doma tudi osmošolka Špela in tretješolec Matija, zadiši tudi v domači kuhinji. »Jemo zelenjavne enolončnice, lahko tudi s kosom mesa, Marija speče kakšno ribo ^ zlasti pa jemo tisto, česar ni v gostilni. Enostavno, zdravo, raznoliko, a seveda okusno,« pravi Peter in dodaja, da so bili zadnje čase pogosto na njihovi mizi pira, pa tudi mlada špinača in ribe. K sreči otroka nista izbirčna. »Če so ponekod >dunajci< ali hamburgerji otrokom že skoraj dnevni meni, je pri nas drugače. Da si jih privoščimo, mora biti že skoraj praznik.« »Ko zacvetijo trobentice, ko dozorijo prvi beluši - krožniki postanejo čisto drugačni. Sveži, bolj lahkotni,« pravi Peter Zaveršek, saj v Gostilni Francl prisegajo na sezonske jedilnike. 10 kultura NOVI TEDNIK ZGODBE IZ KAMRE Njena najboljša leta amra www.kamra.si Čepin pripravlja novo razstavo Pravila čitalnice so bila jasna: »Čitanje časopisov in knjig, pisanih v slovanskih, a tudi drugih jezikih; razveseljevanje v besedah, v plesu, v igrah itd.« Čeprav je bilo sprva delovanje čitalnice povsem salonsko, je veliko prispevala k razvoju in širitvi slovenske kulture v naših krajih. Čilalniška knjižnica ( »Društvena knji-garnica«) se je hitro bogatila in članom omogočala izposojo knjig in časopisov tudi »za domačo rabo«. Izvolili so društvenega knjižničarja, ki je bil članom na razpolago vsak torek in sredo po 20. uri. Najprej sta to delo opravljala gimnazijska profesorja Gustav Lindner in Franc Hafner. V letu 1864 je čitalnica premogla 280 knjig, leto kasneje že 448; največ so jih prispevali njeni člani. Iz podatkov je mogoče razbrati, da je knjižničarska dejavnost porabila kar tretjino društvenih sredstev. Za večino članov je bila še vedno najpomembnejša družabna plat čitalniške ponudbe. V društvenih prostorih so se ob taroku, tomboli ali poslušanju »glasovira« prijetno najedli in ob tem zaužili še dobro kapljico, zato delo knjižnice ni dosegalo želenih rezultatov. Predsednik dr. Štefan Kočevar je večkrat poudarjal, kakšna je prava vloga Narodne čitalnice. Leta 1868 je zbranim društvenikom med drugim dejal, »da je bila zmiraj glavna skrb odbora sedanjega dopolniti dvojni namen čitalnice, po katerem bi bila čitalnica društvenikom prvič podučevna in koristna, drugič ugodna in prijetna. / Obžalujem, da se je opustila hvalevredna navada, po kteri so se zbrali člani vsaki teden in čitali knjige«. Zelo odmevne so bile besede, ki so jih prirejali ob sobotah ali izbranih priložnostih. Ob petju in recitiranju so udeleženci lahko tudi zaplesali, igrali priljubljeno tombolo, tarok ali metali pikado. Vsako leto so počastili tudi spomin na Franceta Prešerna (3. decembra), Valentina Vodnika (2. februarja) in redno pri- Dr. Štefan Kočevar, prvi in dolgoletni predsednik Narodne čitalnice v Celju. Iz domoznanske zbirke Osrednje knjižnice Celje. Gustav Lindner, takrat profesor na celjski gimnaziji in prvi čitalniški knjižničar. Iz domoznanske zbirke Osrednje knjižnice Celje. Davorin Trstenjak, prvi podpredsednik Narodne čitalnice. Iz domoznanske zbirke Osrednje knjižnice Celje. pravljali silvestrovanja. Članstvo je postajalo vse zahtevnejše, zato je pevovodja Gregor Tribnik s pomočjo bratov Ipavcev prirejal izvrstne glasbene večere, leta 1864 pa se je ponovno začela gledališka dejavnost. V čitalniških prostorih so letno pripravili po šest predstav, vodja dramske sekcije pa je postal celjski tiskar Edvard Jeretin, čigar oče Janez Jeretin je uprizoril prvo slovensko gledališko predstavo v Celju. JANKO GERMADNIK Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. SBh^nilBH FILMP^S Iurop^LOVEPC^^ FILMSKI TEDEN EVROPE 5. - 12. MAJ 2012 9 mest. 16 filmskih zgodb. Ena Evropa. Vse projekcije v Filmskem tednu Evrope 2012 so brezplačne. Filmi bodo predvajani v kinematografih Art kino mreže Slovenije. Spremljevalni program je objavljen na spletni strani. www.filmski-teden.eu M^l EvropskakomLIJ. Evropski p.rl.m.nt ^ REPUBLIKASUJVENIIA T 01 252 88 CO.F 01 425 20 85 Breg 14, 1000 Ljubljana Gregorilčevi25,1009UublJini Izviren celjski slikar Matej Čepin je pred tednom v svojem ateljeju v umetniški četrti v Celju pripravil dan odprtih vrat. Gre za žal redko in izvirno akcijo enega od umetnikov, ki imajo v nekdaj praznih občinskih poslovnih prostorih svoje ateljeje. Pravzaprav se samo po sebi postavlja vprašanje, zakaj tovrstnih akcij ni več. Ali še bolje: zakaj ni eden od pogojev občine, da odda ateljeje v brezplačen najem umetnikom? Namreč, da bi bili ti za občinstvo na ogled vsaj enkrat mesečno, pa naj bi temu rekli dnevi odprtih vrat ali kar koli drugega. Če je občina z izjemno potezo, da je oddala svoje prostore umetnikom kot ateljeje, res v dobršni meri oživila del starega mestnega jedra, kjer ti ateljeji so, in prav temu delu mesta tudi dala neko novo, drugačno, bogatejše življenje, bi bilo več kot prav, da bi to z omenjenim pogojem še poglobila in omogočila Celjanom in turistom, da vsaj občasno opazujejo umetnike pri njihovem ustvarjalnem procesu. Čepinov atelje je kar premajhen za izjemno veliko novih že dokončanih in del v nastajanju. Prevladujejo sicer velika platna s prepoznavno Čepinovo motiviko nekakih skrivnostnih prostorov s prikritimi, skritimi ali z izpostavljenimi figurami ljudi. Čepin še vedno uporablja veliko plastenja, pri čemer si pomaga z mešanjem barv, nanosi voska in drugih materialov in na svoj način tako prehaja iz dvodimenzionalnih podob že kar v tretjo di- menzijo. Občasno, kot nekakšno piko na i sporočilom, ki jih pošilja skozi slike, zabije še kakšen žebelj ali v novejših delih tudi kavelj. Velikim platnom ob rob postavlja majhna, pretežno triptihe v nastajanju. »Prednosti ne dajem ne enim ne drugim. Gre za vzporeden proces ustvarjanja, pri čemer se praviloma lotevam večjih formatov, manjši pa so nekakšen stranski produkt večjih, s katerimi se kasneje združijo. Manjši formati so moj odgovor večjim, so bolj intimni, ponotranjeni,« o svojem delu pravi Čepin. In napoveduje novo razstavo v Celju: »Lokacije še ne povem, a šlo bo za negalerijski prostor in intervenco v njem.« BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA »Vrata mojega ateljeja so večkrat odprta, obiskovalcev pa je malo. Zdaj sem povabil ljudi, da si ogledajo atelje, proces dela, vidijo novejše slike. Posebnih pričakovanj sicer ni, a ljudem sem ponudil možnost za ogled in pogovor o novih delih,« pravi ob svoji akciji Matej Čepin. Filmski teden Evrope Začenja se teden Evrope, ki ga bo letos na svojstven način zaznamoval tudi teden evropskega filma, ki so si ga zamislili in ga kot darilo občinstvu pripravili v slovenski tako imenovani art filmski mreži. Evropskega filma, ki je gledan skozi umetniške oči že vsa leta vrhunec, ki odstopa od ameriških klišejev, se drži sloves, da je »težek«. To je seveda kliše in kot vsi klišeji daleč od resnice. Drži pa, da so film kot uspešnico za široke ljudske množice rodili onkraj luže in da ga vse od spočetja od tam tudi usmerjajo. A to »vodenje« je usmerjeno v komercialni uspeh, v zabavo. Če je film kot sedma umetnost kdaj sploh kaj povedal in se zasidral kot umetnost, je to (praviloma) povezano z evropskimi avtorji. In ker filmi evropskih avtorjev dandanes le stežka prihajajo v redne programe velikih kinematografskih mrež, je prav teden evropskega filma ob različnih in vse številnejših filmskih festivalih ena od stezic do občinstva. S to mislijo v glavi je nastal izreden izbor »Evropapripoveduje drugačne zgodbe in vsebine. Prikaza se loteva drugače. S to akcijo želimo v slovenski mreži art filmov občinstvu približati evropski film, ki ga velikokrat neupravičeno označujejo kotzateženega,« poudarja Samo Seničar. 16 filmskih zgodb, ki jih bo na brezplačnih projekcijah v tednu Evrope videlo občinstvo v devetih kinih po Sloveniji; na Celjskem v Velenju, kjer se bo ta zgodba začela v ponedeljek, in v Celju, kjer se bo začelo v torek. »Preprosto rečeno gre za promocijo evropskega filma kot kontrapunkta Holywoo-du,« pravi programski vodja celjskega Mestnega kina Metropol Samo Seničar. »Na sporedu bodo filmi izjemnih avtorjev in takšni, ki jih v rednem programu ni. V Celju bo občinstvo doživelo kar tri premiere. V torek bo uvodnemu predavanju Matica Majcna o sodobnem evropskem filmu sledil film kultne francoske režiserke Claire Denis - 35 šilc ruma. Sledil bo danski film R režiserjev in scenaristov Tobia-sa Lindholma in Michaela No-erja, pa težko pričakovano delo Akija Kourismokja Le Havre in za konec še italijanski film Avgustovsko kosilo režiserja Giannija Di Gregoria,« napoveduje Seničar. In dodaja, da je to zgolj redni spored. Za šolarje so dodali še posebno predstavo irskega filma Policist, kar je posebno darilo, ki gre na rovaš tega, da v Sloveniji ni sistematične filmske vzgoje. »Premiere tega filma se bo udeležila tudi Katarina Čas, ki v njem igra,« napoveduje Seničar. »Evropa, kot jo na letošnjem Filmskem tednu Evrope vidi Claire Denis skupaj z režiserji, kot so Guediguian, Kaurismaki, Masset-Depasse, Bierova in brata Dardenne, ni Evropa uradnikov ali finančnikov, temveč Evropa majhnega človeka z ulice. In kakor stvari s poglabljajočo krizo kažejo danes, je to prav lahko tudi razlika med Evropo včerajšnjega in Evropo jutrišnjega dne,« dodaja vsebinsko rdečo nit tednu Matic Majcen. BRST NOVI TEDNIK kultura 11 Ko nehote zajočeš Kvartet Akord je Celjanom podaril izvrsten koncert Kvartet Akord so (z leve) violinist Klemen Bračko, harmonikar Aleš Praznik, kitarist Matjaž Brežnik in kontrabasist Marjan Šeško. Na odru se jim je tokrat pridružil še prijatelj, izvrsten klarinetist Jure Hladnik. Celjski kvartet Akord je Celjanom podaril izvrsten koncert glasbe, s katero se je sprehodil skozi najbolj značilne zvrsti, ki jih goji. Te so s ciganskim melosom navdahnjene skladbe, pretresljiv židovski kletzmer in tudi novi tango. Tiste glasbene zvrsti torej, ki ob otožnih zvokih violine, harmonike, kitare in kontrabasa temeljijo zlasti na čustvih. Na pripovedih o žalostnih, otožnih, hrepenenja in tudi veselja polnih dogodkih. Glasba, ki jo izvaja kvartet Akord, je silovit izbruh teh čustev, ki poslušalca v trenutku zagrabi in se niti sam ne zave, zakaj kar tako, nehote, začuti v očesnih mešičkih solze ^ Zakaj to darilo mestu, ki je ta izviren, samosvoj prijateljski kvartet pred leti nagradilo tudi z mestnim gr- bom? Kitarist in neformalni vodja kvarteta prijateljev Matjaž Brežnik pravi, da je to tradicija, ki se je držijo vsako leto. »Prav je, da vsaj enkrat letno pripravimo koncert za svoje prijatelje. To nas tudi prisili, da naredimo nekaj novega programa. Na siceršnjih nastopih po Sloveniji lahko uporabimo stare skladbe, za celjskega pa je naša motivacija, da vselej pripravimo kaj novega,« pravi Brežnik. In večino skladb na tem koncertu smo v njihovi izvedbi res slišali prvič. Še vedno kvartet Akord deluje zlasti na prijateljski osnovi, na druženju. Uspeh jih ne zanima kaj prida, se zdi. »Delamo že 14 let, a skozi leta smo tudi sami osebno vse bolj zaposleni in po serijah koncertov je potreben premor, da najdemo nove motive in postavimo cilje.« Pravzaprav je najbolj čudno, da po tako dolgih letih delovanja in poustvarjanja tako sijajne glasbe za delovanjem kvarteta ne ostaja veliko zvočnih zapisov. Posneli so le eno ploščo in to s sijajno Vito Mavrič. Lastne in izključno njihove plošče še ni. »Nov projekt pripravljamo za jesen in najbrž ga bo treba posneti. S snemanji je križ. Občutek studia je ne-življenjski, mi pa igramo iz samega užitka in energijo in veselje za to črpamo iz občinstva. Razmišljali smo že, da bi posneli koncerte v živo, a je to vezano na močno tehnično podporo,« pravi Brežnik. Ne povsem, a skoraj polno dvorano Narodnega doma so člani Akorda, kot običajno, navdušili in jo ob koncu z imenitno priredbo Hačatur-janovega Plesa sabelj in ob kar dveh dodatkih pripeljali do stoječih ovacij. Kar ob s čustvi nabiti glasbi, ki jo izvajajo, ne preseneča. Kot tudi ne preseneča izjemno občuteno in neverjetno natančno izvajanje. Kvartetu se je z izvrstnim muzicira-njem na odru in ob koncu tudi pred njim pridružil še en prijatelj, klarinetist Jure Hladnik. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Med strunami s sestrama Sestri Neli in Karmen Kos Zidar predani glasbi Neli in Karmen Kos Zidar sta uspešni mladi citrarki. Neli je študentka 3. letnika na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu, Karmen je dijakinja 4. letnika umetniške gimnazije Gimnazije Velenje in mlada študentka v Münchnu. Glasba družino Kos s Ponikve pri Žalcu spremlja in povezuje že vrsto let, zato ni prav nič čudno, da sta se za življenje, povezano z glasbo, odločili tudi sestri. Neli in Karmen Kos Zidar sta se z glasbo srečali že v glasbenem vrtcu, v prvem razredu sta se začeli učiti klavir, a kmalu sta spoznali, da so citre njuno glasbilo. Vanje se je starejša sestra Neli zaljubila že v zgodnjem otroštvu, ko so skupaj z družino obiskali etnološki muzej na Ponikvi pri Žalcu, v katerem so razstavljene citre njenega prastrica. Učiti se jih je začela pri Citi Galič, po dveh letih je nadaljevala igranje v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje pri Petru Napretu. Karmen se je za citre odločila zaradi tri leta starejše sestre. »Bila mi je vzor, zato sem jo želela posnemati,« razloži Karmen, ki prav tako kot Neli igra tudi orgle in klavir. Na študij v München Neli je končala umetniško gimnazijo na I. gimnaziji v Celju in študij nadaljevala v Münchnu, kjer študira citre, njen drugi predmet je klavir. Karmen ravno v tem času končuje umetniško gimnazijo na Gimnaziji v Velenju. Študirati pa si prav tako kot Neli (levo) in Karmen Kos Zidar skupaj z mamo Štefanijo živita na Ponikvi pri Žalcu, študirata pa v Munchnu. sestra želi v Nemčiji oziroma Avstriji. Pot jo že zdaj vsaka dva meseca zanese v bavarsko prestolnico na visoko šolo za glasbo in gledališče, kjer kot mlada študentka študira orgle. »To so priprave za sprejemni izpit pri bodočem profesorju,« razloži Karmen, ki jo preverjanje čaka v juniju v šolah v Munchnu in Salzburgu. Študij v tujini, enako tudi glasbila, za družino predstavljajo precejšen finančni zalogaj. Neli in Karmen imata Zoisovo štipendijo, Neli pa si nekaj denarja zasluži tudi z vodenjem zbora v slovenski župniji v Munchnu in z nastopanjem na različnih prireditvah. Citre so v Sloveniji bolj kot ne znane le kot ljudsko glasbilo, na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Munchnu pa jih poučujejo kot klasično glasbilo, kar dejansko so. »V Nemčiji so poslušalci navdušeni nad sodobno in klasično glasbo, ki jo igramo na citre. V Sloveniji si poslušalci želijo predvsem ljudskih. Med njimi nikakor ne sme manjkati Cvetje v jeseni,« razloži Neli. Njuna mama Štefanija Kos Zidar hčerkama nudi vso podporo, ki jo potrebujeta. Pomaga jima tudi pri nastopih, ki niso zgolj koncerti, ampak se jih je treba lotiti kot procesa, saj je treba veliko energije vložiti v promocijo. Obe sestri tako na koncertih kot v šoli najraje igrata baročno glasbo in tudi džez, ki še posebno dobro zveni v njunem duetu. keti in dve drugi nagradi. Pri igranju na citre pa je osvojila pet zlatih in dve srebrni plaketi. Prav tako uspešna je tudi Neli, saj veliko tekmujeta tudi v duetu. Karmen vse svoje misli trenutno usmerja v maturo in sprejemne izpite, medtem ko Neli že razmišlja o načrtih po koncu študija. »Želim se vrniti v Slovenijo in delati kot glasbeni pedagog, poučevati citre in voditi kakšen zbor,« pove Neli, ki jo na magistrski študij vleče v Salzburg. V Žalcu se je dobro prijel citrarski abonma, na katerem boste sestrama Kos Zidar prisluhnili prihodnje leto. Že več let zapored nastopata tudi v Jami Pekel na Božični skrivnosti. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Ko zapojeta in zaigrata Sestri veliko nastopata v duetu. Na njunih skupnih vajah, ki so zaradi študija Neli v tujini bolj redko, ne gre brez konstruktivnih prepirov. Rešujeta jih tako, da ima glavno besedo tista, ki pri skladbi igra prve ci-tre. Na nastopih ob igranju tudi pojeta, Neli sopran in Karmen alt. »Je precej zahtevno, saj poješ melodijo, igraš pa spremljavo,« pove Karmen, ki je najbolj ponosna na dva naslova državne prvakinje in še posebno na naslov evropske prvakinje leta 2006. Nagrade na tekmovanjih kot za šalo zbira tudi z orglami. Na slovenskem tekmovanju Temsig je osvojila dve srebrni pla- Iztok Gartner našel skriti zaklad Vedno zabavni, navihani in iznajdljivi Iztok Gartner se na male zaslone vrača z novo oddajo Skriti zaklad na TV Arena. Oddaja, interaktivni zabavni kviz, bo polna presenečenj in zanimivih nagrad, gledalci pa bodo lahko preverjali svoje znanje in se ob tem še močno zabavali. Iztok Gartner se novega izziva že zelo veseli. »Prepričan sem, da bo oddaja primerna za vso družino in bo v njej lahko vsakdo našel nekaj zase ter v moji družbi preživel najzabavnejšo uro dneva. Komaj čakam na prvo oddajo in gledalce že zdaj pozivam, da se postavijo v vrsto, v roke primejo svoje telefone in akcija!« Oddaja bo na sporedu od ponedeljka do petka ob 18. uri na TV Arena pri vseh večjih kabelskih in IP operaterjih, prvič pa se boste v lov za skritim zakladom podali že ta ponedeljek. Arena VIP d.o.o. 12 sport NOVI TEDNIK Spet izjemni Sankakujevci »Luca« do finala, Ana in Roki do brona Reprezentantje celjskega Zdežele Sankakuja so na 23. evropskem prvenstvu v judu v ruskem Čeljabinsku osvojili tri odličja. Zdaj so vse misli usmerjene proti poletnim olimpijskim igram. V Čeljabinsku se je sprva bronaste medalje v kategoriji do 66 kilogramov razveselil Roki Drakšič, vnovične bronaste Ana Velenšek (do 78 kg) in na koncu še srebrne Lucija Polavder (nad 78 kg), ko je morala v velikem finalu priznati premoč domačinki Jeleni Ivaščenko. Urška Žolnir (do 63 kg) je končala na petem mestu, Petra Nareks in Matjaž Trbovc pa sta ostala brez uvrstitve. Slovenski judo-isti so na dosedanjih evropskih prvenstvih skupno osvojili 28 medalj, od tega ogromnih 22 člani celjskega kluba na čelu s trenerjem in selektorjem Marjanom Fabjanom. Rekorderka je Polavderjeva, ki je zdaj že pri sedmih kolajnah - ob zlati in srebrni medalji ima še pet bronastih. Marjan Fabjan je po novih uspehih dejal: »Vesel sem rezultatov. Presenečen sicer nisem bil, kajti ponovili smo dosežke, ki smo jih sposobni. Venomerse namreč z velikih tekmovanj vrnemo z medaljami. Zadovoljen sem, da je naša najmlajša Ana Velenšek ponovila uspeh in osvojila tretje mesto, znova sta nas razveselila Roki Drakšič in Lucija Polavder, ki sta bila že v polnem teku priprav za olimpijske igre, a kljub temu naredila zelo dober rezultat.« Preveč ni dobro Fabjan se je zatem ozrl na Drakšičeve nastope: »Sprva je Najlažja, toda najbolj nasmejana, prva z leve Lucija Polavder. malce slabše začel, a ko so se bližale zaključne borbe, je bil vse boljši. Njegovi boji so bili zelo težki. Premagal je tudi nekatere tekmovalce, ki bodo nastopali v Londonu. Zadovoljstvo je bilo prisotno tako z moje z njegove strani.« Nada- ljeval je z uspehom Velenško-ve: »Ona je v svoji kategoriji najmočnejša. Ne bom dejal, da na splošno glede uspehov, temveč fizično. Lahko ji uspe odmeven rezultat, lahko pa se ji ponesreči. V popravnih borbah je pokazala izredno pripravljenost in zasluženo osvojila medaljo.« In kako je bilo pri Polavderjevi? »Če povem po pravici _ Naši tekmovalci med seboj tekmujejo, komu bo uspelo več. Ko je članica kluba Bežigrad Raša Sraka osvojila bronasto medaljo, je tudi Lucija želela osvojiti medaljo in to ji je uspelo. S tem je dokazala, da je bila v tokratni odpravi najboljša slovenska tekmovalka in da je iz pravega testa. Ne smemo pozabiti petih mest Urške Žolnir in Matjaža Ce-raja, ki je Celjan. Obema je malce zmanjkalo do odra za zmagovalce. Če bi uspelo še njima, bi bila že prava pravljica, zato je takole kar dobro Letošnje EP je bilo več kot odlična priprava za OI, ki jih bo gostil London, tam pa bodo nastopili tako Drakšič kot tudi Žolnirjeva, Polavder-jeva in Velenškova. MITJA KNEZ Odvalil se jim je kamen od srca Nogometaši Celja so se na gostovanju v Lendavi proti Nafti veselili zmage s 3:1 in si dokončno zagotovili obstanek v prvoligaški druščini. Velenjski Rudar je Ob jezeru z 2:0 klonil proti Olimpiji. Vodilni Maribor ima že 75 točk, druga Olimpija 59, odprt ostaja boj Mure, Gorice in Kopra za tretje mesto, ki še pelje v evropsko tekmovanje, v katerem bodo (zaradi finala pokala) tudi Celjani. Na sedmem mestu imajo le tri točke manj od Rudarja, ki bo v nedeljo gostoval v Areni Petrol. Odločno od prve minute Zasedba Damjana Romiha je povedla že v 6. minuti. Po Verbičevi podaji s kota je udaril Močič, žogo pa pričakal Roman Bezjak in jo je rutinirano poslal pod prečko. Gostitelji so se nemudoma zbrali in že dobro minuto kasneje izenačili preko Kajtazija. V nadaljevanju je bilo jasno, da bodo celjski nogometaši ob dominaciji kmalu prišli še do drugega zadetka. Akcijo je začel Ristovski, Verbič pa je izvrstno z natančno podajo zaposlil Marija Močiča. V drugem polčasu so se domači morali dokončno odpreti, zato so imeli Celjani več prostora za protinapade, a tudi gostitelji so bili nekajkrat nevarni. Piko na i zmagi Celja sredi Lendave je z drugim golom postavil Bezjak, potem ko je akcijo začel Bakarič, nakar je namenjen počitek, priložnost za dokazovanje bodo dobili ostali. Nikakor pa ne bomo zanemarjali tekem, zahtevali bomo maksimum, saj bomo le tako videli, česa so fantje zmo- žni in kaj lahko še pokažejo,« napoveduje Damjan Romih. Nedeljski obračun v Areni Petrol se bo začel ob 17.30. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Po 24. krogu 2. SNL si je Aluminij tudi teoretično zagotovil osvojitev prvega mesta, drugič zapored, vprašanje pa je, če bo sprejel prvoligaški izziv. Izjemno pomembna zmaga je v boju za obstanek uspela celjskemu Šampionu v Črnomlju. Pri 0:0 je v 58. minuti z rdečim kartonom igrišče zapustil Leskovar, toda z igralcem manj sta zadela Tilen Kompan in Bojan Djuranovič. Zadnje je Šmartno z 21 točkami, pred njim so Dravinja 22, Šampion 24, Bela krajina 25 ^ (DŠ) Finalisti pokala NZS so odpravili vse dvome glede obstanka v 1. ligi. Do letošnje sezone še niso zmagali v Lendavi, tokrat pa jim je uspelo obakrat! Klubsko vodstvo pa se je razveselilo uspešnega razpleta licenciranja. Verbič hitro prodrl proti golu in nesebično podal soigralcu, ki je brez težav zatresel domačo mrežo za končnih 1:3. Cilj izpolnjen Zastavljeni cilj, obstanek v ligi celjskega moštva, ki ga čaka še veliki finale pokalnega tekmovanja, je izpolnjen. Zdaj ostaja še možnost za skok na šesto mesto. Trener Damjan Romih je dejal: »To je izredno pomembna zmaga, zelo sem srečen. Mogoče se fantje v tem trenutku ne zavedajo, kaj so storili. Odvalil se nam je kamen od srca. Ob vseh stvareh, ki so se dogajale v tej sezoni _ Kapo dol! Naši fantje so odigrali odlično taktično tekmo. Vedeli smo, da mora Nafta nujno zmagati, zato smo se temu primerno postavili. Nismo ji dopustili, da bi se razigrali. Steklo nam je po željah. Pred fanti je še ogro- CINKARNA Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje mno dela, da se bodo razvili v prave nogometaše, pa vendar so na pravi poti.« To je bila deveta zmaga Celja. Občutke je strnil Marijo Močič: »Motiv je bil velik, kajti remi ali zmaga sta nam veliko prinašala. Izšlo se nam je. Zdaj pritiska ne bo več, a moramo se zavedati, da vsaka tekma prinaša točke in premije, zato bomo na sleherni igrali na zmago. Dodatna motivacija nam mora biti še kakšno mesto višje na lestvici. Lahko dodam, da so zdaj vse misli tudi že usmerjene k finalu pokalnega tekmovanja. Z nestrpnostjo ga pričakujemo.« Benjamin Verbič je pripomnil: »Zdaj smo si tudi teoretično zagotovili obstanek. Oddahnili smo si. Zelo smo veseli zmage, še bolj pa tega, da imamo prosto do srede. V nedeljo bomo naredili vse, da pred našimi navijači premagamo Rudar.« Celjani bodo do konca sezone odigrali še štiri tekme, v nedeljo doma z Rudarjem, potem bodo gostovali pri Triglavu, zatem pričakali Maribor in v zadnjem, 36. krogu gostovali še pri Muri. »Zdaj je pred nami vedno zanimiv lokalni derbi s sosedi iz Velenja. Tistim igralcem, ki so bili v zadnjem mesecu in pol zelo obremenjeni, bo LESTVICA 1. SNL MARIBOR 32 23 OUMPIJA 32 17 MURA05 32 16 HITGORICA 32 14 LUKA KOPER 32 13 RUDAR 32 10 DOMŽALE 32 9 CEUE NAFTA TRIGIAV 32 10 32 5 32 6 6 3 79:30 75 8 8 54:34 59 5 11 45:39 53 9 9 44:33 51 9 10 44:33 48 9 13 48:46 39 9 14 39:46 36 6 16 36:49 36 9 18 31:6124 6 21 15:64 24 Celje (4-1-4-1): Mujči-novič - Ristovski, Kraj-cer, Centrih, Bakarič - Medved - Močič, Gobec, Krljanovič, Verbič - Bezjak. Igrali so še Ka-pič, Škafar, Kovjenič. V finalu pokala NZS se bodo pomerile nogometašice Rudarja Škal in Pomurja, obračun bo na sporedu 23. maja, ko se bodo spopadli tudi celjski in mariborski nogometaši na štadionu Stožice. Velenjčanke so prvo tekmo proti Krki doma dobile s 6:2, svojo kakovost pa so potrdile tudi v Novem mestu, kjer so zmagale z 2:1. Gola sta dosegli Maruša Sevšek v prvem in Fatima Dervič v 2. polčasu. (DŠ) Lan Tominc in Jan Ločnikar, najmlajša upa celjskega kajaka. Odlični že na prvi tekmi Na celjski Špici je bila prva letošnja tekma za slovenski pokal v slalomu za kajakaše stare do 16 let. Po pričakovanjih so tekmovalci KKK Nivo Celje prednjačili v večini kategorij. Tekma, ki jo je spremljalo sončno vreme in odlične razmere na reki Savinji, je v Celje privabila 121 tekmovalcev iz 13 slovenskih in hrvaških klubov. Med domačimi so izstopali skoraj vsi kajakaši in kanuisti, kar priča tudi lepa bera medalj in pokalov. Pri cicibanih sta si v kajaku prvo in drugo mesto priveslala Lan Tominc in Jan Ločnikar, pri mlajših mladinkah je bila Urška Cimperšek druga. Pri mlajših dečkih je bil Urh Turnšek od drugouvrščenega hitrejši za slabih 13 sekund. V kategoriji starejših dečkov je Teo Karner zanesljivo ugnal vso konkurenco, saj je bil od prvega zasledovalca hitrejši za skoraj 13 sekund in pol. Pri mlajših mladincih pa je njegov starejši brat Vid prav tako zanesljivo premagal tekmece, uspeh pa je z drugim mestom dopolnil Nejc Konda. Tik pod zmagovalni oder sta se pri cicibankah uvrstili Iza Zupan in Zala Zanoškar, Lovro Petek je bil med cicibani peti. Pri mlajših dečkih je bron za las zgrešil Domen Višnar, pri starejših dečkih pa Nejc Kralj. MOJCA KNEZ NOVI TEDNIK sport 13 Laščani vstali od mrtvih Košarkarji Zlatoroga so se kot zadnji uvrstili v polfinale končnice DP. Z odlično predstavo so slavili veliko zmago v Domžalah proti Heliosu. Elektra, ki je še upala na polfinale, je peta, kar je zelo dober dosežek. Laščani so prvič v letošnji sezoni premagali Helios, v trenutku, ko je bilo najbolj pomembno (69:83). Elektra je v zadnjem krogu v domači dvorani ugnala Šentjur, zato je Zlatorog med najboljše štiri ekipe peljala le zmaga, ki je bila na koncu sladka kot med. Helios ni niti enkrat vodil. Prednost Laščanov se je vseskozi gibala okoli deset točk, dvakrat se je povzpela tudi na +15. Izstopala sta Jure Škific v prvem polčasu in Vladimir Panic v drugem, bila sta najboljša strelca laške zasedbe. Škifič je blestel, a na začetku 2. dela dobil četrto osebno napako. Kljub temu se je uspešno vrnil v igro, Panič pa je kot kaže spet ujel ostrostrelsko formo, ki ga je krasila pred poškodbo. Z dobro obrambo in razigranostjo v napadu so »pivovarji« povsem zaustavili gostitelje, ki niso imeli pravega odgovora, s porazom pa niso pravzaprav nič izgubili. Zlatorog, ki ga je marsikdo že odpisal, zdaj pa je dobesedno vstal od mrtvih, bo v polfinalu igral Ob povratku v Laško je bila prva postojanka presrečnih košarkarjev in strokovnega štaba Zlatoroga na Trojanah, kjer so si vzeli čas tudi za naš objektiv. s Krko, prva tekma pa je na sporedu v nedeljo v Novem mestu. Drugi par je Union Olimpija - Helios. Za finale je treba zmagati dvakrat. Laška noč Veselje igralcev in celotnega strokovnega štaba Zlatoroga je bilo razumljivo nepopisno. Igralci so v zrak metali trenerja in se še dolgo objemali. Zatrdimo lahko, da je trener oziroma začasni trener prvega moštva Ervin Dragšič povsem preporodil moštvo in dokazal, da si zasluži mesto trenerja tudi v naslednji sezoni, pa čeprav je ekipo prevzel nedolgo nazaj, do nove sezone pa je še daleč: »Čestitke gredo fantom. Na žalost niso takšnega odnosa prikazali že proti Elektri, ko bi lahko že odločili potnika v polfinale, a kljub temu vse pohvale, saj so izpolnili vse naloge. Imamo mladost ob Nejcu Strnadu in Vladimirju Paniču, ki sta malce starejša. Vemo, kakšna je bila sezona in fenomenalno se nam je izšlo.« Tudi športni direktor Miljan Goljovič ni skrival veselja: »Po dolgem času se znova lepo počutim. To je bila najtežja pot do polfinala. Uspeli smo s kvalitetno igro. Zasluge pripadajo igralcem in mlademu trenerju Dragšiču.« Nadaljeval je Pristaši Aljoše Rezarja so v Zlatorogu pripravili ta napis. Za las ob finale Rokometaši Celja Pivovarne Laško so obtičali v polfinalu pokala pokalnih zmagovalcev, čeprav so na dveh tekmah dosegli toliko golov kot Gummersbach. Toda Nemci so jih zabili več v gosteh, kar je bilo usodno. Manj kot dve minuti pred koncem povratne tekme je bil izključen Alem Toskic (30:24), nakar je na +7 povišal Šprem. Upanje sta z asistenco in golom z mesta krožnega napadalca vrnila Petar Metličic in Luka Žvižej. Ekipa Vladana Matica je tako v zadnjo minuto vstopila s šestimi goli zaostanka, nakar je 40 sekund pred koncem zadel še drugi Hrvat pri gostiteljih, Zrnič (32:25). Časa za podvig je bilo še dovolj, še posebej po CINKARNA tem, ko sta danska sodnika Pedersen in Mortensen izključila Wienceka, Rok Ža-bič pa je namesto Periča kot šesti pritekel v napad. Toda zadnjih deset sekund so »pi-vovarji« zelo slabo izpeljali, ko pa je po zadnjem zvoku sirene Metličič izvedel de-vetmetrovko in z žogo zadel domači živi zid, so si gostitelji skočili v objem - najprej so zdirjali k vratarju, Celjanu Aljoši Rezarju. Zbral je 15 obramb, Dejan Perič na drugi strani 12. Toda »Perke« je bil izjemen v Zlatorogu, ko njegovi soigralci niso uspeli zadržati visoke prednosti, ki je znašala tudi enajst golov. DŠ, foto: SHERPA Ervin Dragšič: »Fantje so pokazali pravi karakter, ko so domači še nekako držali priključek z nami. Naš polfinale je zaslužen, saj smo premagali Olimpijo, zdaj še Helios v Domžalah. Imamo zmago več od Elektre, pa čeprav smo bili na medsebojnih tekmah slabši. Novome-ščani? So državni prvaki in nimamo česa izgubiti. Treba bo odigrati moško, čvrsto. Neobremenjeni bomo.« Na vprašanje, ali bi lahko Dra-gšič ostal v Laškem tudi v naslednji sezoni, je Miljan Goljovič odgovoril: »Korak naprej se vidi. Ekipa deluje veliko bolje. Bomo videli po koncu sezone. Možnosti ob- NA KRATKO Skoraj za 300 Mostar: Celjska teniška igralka Ana Oparenovič je na svetovni mladinski lestvici napredovala kar za 297 mest, zdaj je 776. Vzpon ji je uspel tudi zaradi uvrstitve v polfinale na mladinskem ITF turnirju v BiH. V igri dvojic se je uvrstila celo v finale. Košakovi norma za EP Maribor: Plavalca celjskega Neptuna Anemari Košak in Aljaž Guzej sta na državnem prvenstvu osvojila tretji mesti. Guzeju je to uspelo na 800 m prosto, Košakovi pa na 50 m hrbtno. S časom 30,75 sekunde je odplavala normo za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo julija v Antwerpnu. Na vrhu Tristar Celje: V 3. krogu letne lige malega nogometa na Skalni kleti je vodilni Tristar z 12:3 premagal Hudinjo. Brez poraza, a s tekmo manj je tudi Maček tisk. Po dve zmagi in en poraz imajo Casablanca, Šargi, Novem, Hudinja in Amaterji. Pari 4. kroga v ponedeljek: Casablanca - Bolnica Celje (18.00), Smrkci - Maček tisk (18.50), Tristar - Etol (19.40). V torek pa: Nova vas CC - Kompole (18), Amaterji Občina - Šargi (18.50), AH Škorjanec - Metropol (19.40), Novem - Hudinja Champion pub (20.30). (DŠ) stajajo.« In kaj o tem meni Dragšič? »Pogodbo imam do 31. maja. Moja želja je, da bi ostal v Treh lilijah, potem ko sem že kar nekajkrat ponovil, da bi marsikateri trener prišel peš v Laško.« Ni predaje Zadovoljstvo je bilo izjemno tudi med igralci. Simo Atanackovič je med drugim dejal: »Cilj je uresničen. Vsa čast celotni ekipi. Nihče več ni verjel v nas, menili so, da je vse izgubljeno, a pokazali smo, da imamo pravi karakter. Ni predaje!« Luka Lapornik je pripomnil: »Dobesedno smo vstali od mrtvih. Občutki so fantastični. Ponosni smo, v polfinalu pa je zdaj vse mogoče.« Luka Dimec je dodal: »Odigrali smo fenomenalno tekmo. Če bo tako tudi v polfinalu, potem še lahko slavimo na kakšni tekmi.« Komentar je pristavil še Miha Lapornik: »Po tekmi z Elektro smo bili razočarani, zdaj smo presrečni. Verjamem, da lahko preskočimo še Krko in se uvrstimo v finale. Tam pa je mogoče prav vse.« V Šoštanju grenak priokus Elektra, ki jo vodi Gašper Potočnik, je s 60:47 ugnala Šentjur in upala na poraz Zlatoroga ter na senzacionalno uvrstitev v polfinale. Končno peto mesto je kljub temu odličen uspeh. Šentjur-čani so v Šoštanju ob polčasu vodili za dve točki, potem pa so se domači igralci ob koncu tretje četrtine uspeli odlepiti, prednosti pa niso več izpustili iz rok. Pri domačih je Salih Nuhanovič vpisal 15 točk, na drugi strani pa Travis Nelson 13. MITJA KNEZ PANORAMA NOGOMET 1. SL, 32. krog: Nafta - Celje 1:3 (1:2); Kajtazi (8); Bezjak (6, 82), Močič (40), Rudar - Olimpija 0:3 (0:2), Domžale - Maribor 0:2 (0:0), Hit Gorica - Luka Koper 0:1 (0:1), Triglav - Mura 05 0:3 (0:2). 2. SL, 24. krog: Šenčur - Dravinja 3:1 (1:1); Gosak (45), Bravo 1 Interblock - Šmartno 2:0 (1:0), Bela krajina - Šampion 0:2 (0:0); Kompan (70), Djuranovič (89). Vrstni red: Aluminij 59, Roltek Dob 45, Garmin Šenčur 40, Bravo 1 Interblock 34, Krško 31, Kalcer Radomlje 26, Bela krajina 25, Šampion 24, Dravinja 22, Šmartno 21. 3. SL - vzhod, 20. krog: Zreče - Grad 1:1 (0:1); Flis (86), Kovinar - Malečnik 2:1 (2:0); Hodžič (20), Pižir (37). Vrstni red: Zavrč 55, Dravograd 35, Čarda 32, Malečnik 29, Kovinar 28, Veržej, Stojn-ci 27, Odranci, Tromejnik 26, Zreče, Bistrica 25, Paloma 21, Rakičan 19, Grad 18. Štajerska liga, 20. krog: Šoštanj - Šentjur 3:1 (1:0); Vasič (6), Bulajič (66, 87); Džaferovič (64-11 m), Pod-vinci - Šmarje 0:0. Vrstni red: Pesnica 48, Šmarje 46, Pohorje 40, Podvinci 39, Drava 37, Marles hiše 32, Peca 29, Šoštanj 23, Tezno 22, Šentjur 16, Krško B 13, Koroške gradnje, Poljčane 12, Ormož 10. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, zadnji, 10. krog: Helios - Zlatorog 69:83; Prepelič 21, Močnik 9; Panič 20, Škifič 15, L. La-pornik, Brodnik 9, Omič, Strnad, M. Lapornik 8, L. Dimec 3, Vujasinovič 2, Ata-nackovič 1, Elektra - Šentjur 60:47; Nuhanovič 15, Jule-vič 11, Bajramlič 9, Horvat 8, Lelič 4, Pajevič 3; Nelson 13, Ferme 12, Marič 10, Pelc 5, Rembert 3, Jurkovič, Primorac 2. Vrstni red: Krka 18, Union Olimpija 17, Helios 16, Zlatorog 15, Elektra 14, Šentjur 10. ROKOMET Pokal pokalnih zmagovalcev, povratna tekma polfinala: Gummersbach -Celje Pivovarna Laško 32:25 (16:9); Pfahl 9, Putics 6; Žvižej 6, Žuran 5, Metličič 4, Marguč 3, Mlakar, Toskič 2, Poklar, Zelenovič, Mačkovšek 1. 1. SL (ž), od 5. - 8. mesta, 4. krog: Piran - Celje Celjske mesnine 26:23 (14:12), Mlinotest - Velenje 27:27 (13:16). Vrstni red: Velenje 33, Piran 26, Celje 24, Mlinotest 23. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Sobota, 5. 5. NOGOMET 2. SL, 25. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Bela krajina (17). 3. SL - vzhod, 21. krog: Bistrica - Zreče (17). Štajerska liga, 21. krog: Šmarje - Šoštanj, Šentjur - Koroške gradnje (17). MNZ MČL Celje, 16. krog: Kozje - Žalec, Mons Claudius - Pivovar, Radeče - Rogaška (16). KOŠARKA 1. SL (ž), 2. tekma finala, Kranj: Triglav - Athlete (18). ROKOMET 1. SL, za prvaka, 7. krog: Celje Pivovarna Laško - Krško (19), Trebnje: Trimo - Gorenje (20). 1. SL (ž), od 5. - 8. mesta, 5. krog: Celje Celjske mesnine - Velenje (19). Nedelja, 6. 5. NOGOMET 1. SL, 33. krog: Celje - Rudar (17.30). 2. SL, 25. krog: Šmartno 1928 - Radomlje (17). 3. SL - vzhod, 21. krog: Rakičan - Kovinar Štore (10.30). KOŠARKA 1. SL, 1. tekma polfinala, Novo mesto: Krka - Zlatorog (19). ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE S pravim znanjem in skupinsko motivacijo ■ A o IA 710 Za športni del aktivnosti naših hujšarjev skrbijo v Top-Fitu in Športno rekreativnem J^ klubu Celje »Brez gibanja enostavno ne bo šlo.« To je bil stavek, ki so ga že na začetku naše akcije vztrajno ponavljali praktično vsi člani strokovne ekipe. In doslej smo se z izkušnjami in znanjem, ki smo ga nabrali, že lahko prepričali, kako prav so imeli. Tokrat smo obiskali skupinsko vadbo v Centru za zdravje in rekreacijo Top-Fit in nedeljski tek, ki ga pripravlja Športno rekreativni klub Celje. Naši udeleženci so v fitnesu zaželeni tako pogosto, kot je le mogoče. Vsak četrtek po- poldne se dobijo tudi na skupinski vadbi, ki jo vodi Nataša Šuster. Vadbe so različne in vsakič se naučijo kaj novega, pa naj gre za vadbeni poligon ali moderne vadbe, kot je na primer pilates. Nedeljski dopoldnevi so rezervirani za tek. Sandi Ivančič iz ŠRK Celje poskuša našim udeležencem iz tedna v teden približati tek in jim pomagati, da bi z več znanja in izkušenj vztrajali pri redni vadbi. Zdaj ko je vreme lepo, seveda čim več tudi v naravi. Kot pravi, je pri vsem skupaj strokovna pomoč praktično nepogrešljiva. i.-« i Vsak tek ali bolje vsaka vadba se mora začeti s pravilnim ogrevanjem. »Ljudje informacije velikokrat iščejo na različnih forumih, kjer ob kopici nepreverjenih in tudi netočnih informacij težko ločijo zrnje od plevela. Če se sam lotevaš treningov, se tudi rado zgodi, da motivacija pade, ko rezultatov ni. Zato sta obisk osebnega trenerja in vadba v skupini tako pomembna, če želimo shujšati ali se zgolj začeti redno rekreirati.« A če smo iskreni, se nam večini zdi, da za hojo in tek kakšne posebne šole ne potrebujemo. Pogosta zmota, pravi Sandi. »V normalnih okvirih hoditi in teči res znamo vsi. Poleg tega je to tudi najbolj enostavna oblika vadbe. Tehnika pa nas običajno pusti na cedilu in brezglavo >nabijanje< kilometrov lahko bolj škodi kot koristi.« Taki »na horuk« tekači, ki se lotijo t. i. teka od vrat do vrat, običajno pozabijo na pravilno ogrevanje in kre-pilne vaje. Pomembno je tudi gibanje telesa med tekom, še bolj pa raztezalne vaje in ohlajanje na koncu. »Glede na predispozicije človeka je včasih treba najprej hoditi in šele potem teči. Ampak naši udeleženci so v tem mesecu že zelo napredovali. Za pot petih kilometrov smo na za- Sem vam že povedala, zakaj mi je bilo včasih tečno sploh pomisliti na vadbo v fitnesu? Seveda. Mislila sem pač, kako tja pridejo izklesani vasezagledanci, ki se potem malo razstavljajo na trenažerjih in za piko na i graciozno zavijejo mimo vsestransko preobteženih osebkov in si ob tem s privihanim nosom mislijo svoje. No, tako sem bila prepričana, dokler si zadeve nisem ogledala od blizu. Čisto druga pesem pa je bila s skupinskimi vadbami. Te sem sovražila iz čisto lastne izkušnje. Mislim, da je bilo v navalu nekih novoletnih zaobljub, ko sem se velikopotezno vpisala v bližnji fitnes na neko vrsto aerobike. Žal nisem predvidela, da moje sotelovadke koreografijo vadijo že od jeseni. Telovadba gor ali dol, ampak občutek, ko v ogledalu cela soba diha kot eno, sinhrono prestavi zdaj to, zdaj ono nogo, se na neslišen ukaz družno zadere in se na peti zavrti ti pa tacaš za njimi kot medved, se brezuspešno trudiš predvideti naslednji korak in upaš, da bo kmalu mimo, je milo rečeno obupen. Čisto odkrito pa tudi tisto ogledalo pred teboj, ki te vztrajno spominja, da si najbolj debel v celem prostoru, ne deluje ravno motivacijsko. Sem šla enkrat in rade volje bi rekla, da zadnjič. A so me ostanki mojih gorenjskih genov prisili, da sem izkoristila še en plačan mazohističen obisk. Ista žalost in potem me je res dokončno minilo. Tokrat iste napake nisem imela priložnosti ponoviti. V Top-Fitu se gremo včasih poligon kot v vojski. Na vsaki postaji je treba narediti bolj ali manj zahtevno vajo. Tempo je tak, da bi me v desetih minutah lahko ožel kot mokro cunjo. Prima. Od začetka seveda nisem tako mislila. Ko sem na primer ležala na trebuhu in poskušala narediti ta n-ti trebušnjak, sem navadno slišala samo »menjaaava«. Preden sem se uspela skobacati na noge in prepustiti mesto naslednjemu, sem do potankosti podoživela travme Gregorja Samse iz Kafkove preobraz- be. Tako nekako se verjetno počuti hrošč, ki po nesreči pristane na hrbtu in nemočno brca v zrak. Ampak veste, kaj? Pogledala sem svoje kolegice in vse smo se počutile enako. Vse smo se razumele brez besed, se nasmejale in vedele, da bomo zmogle. Ko takole po dvajsetih letih obujam čase bolj ali manj osovražene šolske telovadbe in začenjam resno in redno migati, se velikokrat počutim kot osamljen ledolomilec na Antarktiki. Ampak se časi jasnijo. Zdaj me tudi ni več strah zagnanih, izklesanih in naspidiranih celjskih rekreativcev. Ob nedeljah nas prijazno povabijo v svojo družbo in pokroviteljsko vodijo po poti tekaške in gibalne renesanse. Ledolomilec se počasi spreminja v mehko drsečo jadrnico na spomladansko razpoloženem Jadranskem morju. Kje so že časi, ko so bile nedelje zgolj dan za poležavanje in prenajedanje? Morete misliti, da je odtlej minilo komaj dober mesec?! Na branje do prihodnjič. DEBELUŠKA Skupinske vadbe vodi Nataša Šuster. četku potrebovali eno uro, zdaj že četrtino manj. Seveda je odvisno od posameznika, vendar bodo na koncu programa zagotovo napredovali vsaj za 20 do 30 odstotkov,« doda Ivančič in za svojo ekipo steče v nedeljsko dopoldne. SAŠKA T. OCVIRK vmmmm Poiščite sebi primerno organizirano telesno vadbo. Vsaj enkrat na teden jo vpišite na urnik kot najbolj pomemben službeni sestanek. Pustite se poučiti, kako se pravilno hodi in teče. Ko enkrat tehniko osvojite, vam bo koristila za vedno. Simona in Nina nakupujeta za vas brezplačno! Pripravite svoj nakupovalni listek! Pokličemo vas v sredo ob 12.15! KUPON Ime in priimek: raci|ocelje ^^klub, Naslov: Telefon: Ste naročnik Novega te Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis: . HO pomena —ivyí^i^o ^ffwRSlí teednikaL Kupon pošljite na naslov: Novhtadñikin Radio Celji j^^iešernova 19, 3000 Celje. NOVI TEDNIK ZGODBE, Ki JIH PiSE ŽIVLJENJE 15 Plesala v videospotu Chrisa Browna Katarina Ratej po plesno znanje odšla v Los Angeles - Njena strast predvsem hip hop Nekdaj zelo mirno in tiho dekle iz Šmarja pri Jelšah je danes za marsikoga skoraj neprepoznavno. V dobrem smislu. Prekipeva od pozitivne energije, na njenem obrazu se praktično neprestano razlega velik nasmeh, govori kot navita. Razlog za preobrazbo in njeno srečo je precej enostaven - ples. Z odhodom v Los Angeles, kjer je praktično vsak dan od jutra do večera prežet s hip hopom, so se ji uresničile sanje. »Življenje v Los Angelesu mi je dalo ne le obilico plesnega znanja, temveč me je tudi osebnostno spremenilo. Sem bolj odprta, samozavestna, optimistična in spoznala sem, da je treba ceniti prav vsako priložnost, ki ti je dana na življenjski poti,« pravi Katarina Ratej, ki je že nekaj let razpeta med življenjem na zahodni obali Združenih držav Amerike in v Sloveniji. Splet srečnih okoliščin Že od nekdaj je rada plesala, a ji je ples v osnovni in srednji šoli predstavljal le konjiček. Želja, da bi postal pomembnejši del njenega življenja, je vedno tlela in se začela uresničevati med študijem. Ob študiju prevajalstva je namreč začela intenzivneje trenirati balet, džez balet, salso, hip hop _ Redno se je udeleževala plesnih kampov v Sloveniji in drugod po Evropi, globoko v srcu pa je bila želja po nabiranju plesnega znanja v ZDA. Nekega dne je na svetovnem spletu našla družino iz Los Angelesa, ki je iskala varuško. Poslala je elektronsko pošto in naslednji dan so ji sporočili, da je točno to, kar iščejo. Po končanem drugem letniku fakultete je leta 2007, ko je bila stara 21 let, odšla čez lužo. »Če si nekaj res močno želiš, univerzum že poskrbi, da se poti odprejo. Moja delodajalca sta bila lastnika priznane plesne šole Millennium Dance Complex in tako sem dobila priložnost udeležbe na plesnih tečajih.« Daleč najbolj priljubljena plesna zvrst v Ameriki je hip hop, ki sicer ni bil Katarinina prva strast, a jo je kmalu popolnoma zasvojil in danes si z njim služi kruh. Njeno življenje v mestu angelov je do zadnjega kotička napolnjeno s hip hopom. »Plešem osem dni na teden,« pove v smehu. Zjutraj se sicer odpravi v fitnes, saj sta v plesu pomembni tudi dobra fizična pripravljenost in krepitev določenih mišic, potem pa jo čakajo plesni tečaji pod vodstvom bolj ali manj priznanih plesnih koreografov. Takšni plesni tečaji se praviloma končajo pozno v noč. Vmes je treba kdaj skočiti še na kakšno avdicijo, kjer izbirajo plesalce za videospote, prireditve, turneje _ Naporno, a lepo Katarina hitro pove, da se tudi v Los Angelesu ne cedita V natrpanem urniku in ob tem, da se ji zdi izpustiti kak plesni tečaj kot greh, veliko časa za raziskovanje zahodne obale ZDA in igranje turistke ni. Los Angeles, kjer Katarina živi s svojimi plesnimi prijatelji, sicer že ima v malem prstu, si je pa privoščila še obisk San Francisca in bila navdušena. opiše z besedami, prepričana pa je, da ga dopolnjuje predvsem s pozitivno energijo, popolno predanostjo plesu in z ljubeznijo do giba, kar je dobro vidno tudi na odru. V Los Angelesu jo je pod svoje okrilje vzela agencija GTA, ki išče zanjo primerne avdicije ter skrbi za njeno prepoznavnost. Pa je s plesom mogoče preživeti? »V Ameriki je to mogoče, v Sloveniji pa se na žalost samo s plesom ne zasluži dovolj. Ne moreš samo plesati, razen če si morda ba-letnik s stalno službo, temveč moraš biti še na primer koreograf ali plesni učitelj,« razlaga. »Ob tem imaš v Los Angelesu priložnost, da delaš na recepcijah plesnih studiev in namesto urnega plačila dobiš uro plesnega tečaja, kar je enkratno.« Katarina Ratej je v zadnjih mesecih svoje plesno znanje začela prenašati tudi na dru- Super je, ko vidiš nekoga, ki kar srka znanje, tako da sem tudi v tem res začela uživati,« pravi. A že v začetku junija bo Katarina ponovno odpotovala v Los Angeles, kjer jo čaka Katarino Ratej privlačijo predvsem stvari, ki ji omogočajo kreativnost. Tako je pred nekaj meseci v Sloveniji opravila tečaj ličenja. Med drugim je kot vizažistka sodelovala na letošnji prireditvi Viktorji, upa pa, da bo svoje znanje na tem področju unovčila tudi v ZDA. ge, čeprav se v vlogi mentorice nekoč ni videla. Tako je pred kratkim organizirala plesni delavnici v Šmarju pri Jelšah in Šentjurju, plesnih korakov med drugim uči tudi celjskega umetnika Miho Alujeviča. »Pravzaprav sem spoznala, da je učenje zelo zabavno. obilica dela in novih plesnih preizkušenj. Morda pa se ji bo kmalu uresničila še ena od tihih želja - da bi postala del plesne skupine katerega od priznanih glasbenikov in se z njim podala na turnejo. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA Katarina je izstopala že na številnih avdicijah in ob vsakem uspehu je trud več kot poplačan. Tako je bila med drugim izbrana za plesalko v videospotu Chrisa Browna. Pravi, da je tovrstno delo zelo zanimivo in pestro, a je res, da je treba pri takšnih projektih izjemno hitro osvojiti koreografijo. »Na snemanju moraš dati res vse od sebe, napake so nedopustne, saj te lahko hitro zamenjajo z drugim plesalcem,« pravi. Sodelovala je še z znano angleško pevko Luciano ter s priznanimi koreografi in plesalci, kot so Kennis Marquis, Sho-Tyme in Benjamin Allen. Katarina Ratej je, odkar se je podala v svet in odkar počne to, v čemer resnično uživa, postala bolj samozavestna, nasmejana in optimistična. le med in mleko. »Precej naporne in včasih zelo stresne so predvsem avdicije, ki lahko trajajo tudi po teden dni, a se jih je treba udeleževati, če želiš dobiti kakšno službo. Vča- Čeprav je Katarina v plesu našla svoje sanje, ni pozabila na šolske obveznosti. Kljub odhodu v ZDA je leta 2010 v Sloveniji uspešno končala študij prevajalstva, smer angleščina in nemščina. In tudi v diplomski nalogi brez plesa seveda ni šlo. Preučevala je razvoj plesa v Sloveniji in Veliki Britaniji v 20. stoletju ter se spraševala, kateri slovenski izrazi pravzaprav obstajajo za različne plesne elemente. sih pride na eno avdicijo tudi po tisoč plesalcev, izberejo pa na primer le enega,« razlaga in dodaja, da je izjemno pomembno neprestano tkanje vezi in prijateljstev. Brez tega v Ameriki, kot pravi, ne gre. »Koreografi na avdicijah opazijo predvsem plesalce, ki jih že poznajo, in boljše odnose kot imaš s koreografom, večje možnosti imaš, da te izbere za določen projekt. Tako je treba kdaj po napornem dnevu še na kakšno rojstno-dnevno zabavo, ki je odlična priložnost za sklepanje novih poznanstev.« Postala plesna učiteljica Svojevrsten plesni stil, ki ga je razvila, Katarina težko V osnovni in srednji šoli je ples Šmarčanki predstavljal le konjiček, njen vsakdan je postal med študijem, zdaj pa si z njim služi kruh. 16 PETK<[|iV INTlEiRVJU NOVI TEDNIK »Kakršna država, takšna policija!« Predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič je prepričan, da bo varčevanje policijo pogubilo »Že ko misliš, da nižje ne gre, vidiš, da je še možno pasti na nižjo raven,« opiše stanje v policiji prvi mož Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič. Odločen je, da v borbi za pravice zaposlenih v policiji ne bo odnehal. »Ko mi policisti, ki tvegajo življenja, povedo, da že zdaj komaj preživijo s plačo in da so zaradi slabega položaja ostali brez dostojanstva, potem na nižanje plač nikoli ne bom pristal,« zatrdi. Vodi drugi največji sindikat policistov v Sloveniji. Od policista s celjskih ulic, kjer je še pred tremi leti lovil barabe, je čez noč postal grožnja slovenski vladi. Za njim stoji več tisoč policistov, ki lahko - če se odločijo zaostriti stavko - v nekaj urah povzročijo v Sloveniji popoln kaos. Zakaj trdite, da je stavka naperjena »proti državi, ne državljanom«, če pa ravno ljudje stavko najbolj čutijo zaradi zastojev in počasnejših postopkov? Še vedno to trdim. Ne glede na naše ukrepe nihče ni bil ogrožen. Spomnite se stavke leta 2010, ko so bili vseh 10 dni na mejnih prehodih zastoji! Tudi letos - če bi hoteli - bi lahko dali takšna stavkovna navodila, a nismo. Tokrat smo želeli le za nekaj ur vladi pokazati, da mislimo resno. Ali je za varnost ljudi med stavko poskrbljeno? Seveda. Življenj ljudi nikakor ne izpostavljamo, a je res, da ne vemo, kaj se bo zgodilo ob takšnih ostrih ukrepih vlade. Kako naprej s stavko, ne morem javno govoriti. Morda bodo naslednji koraki v smeri protestov in zborovanj. Sindikat ne more policistom reči, kako naj delajo, lahko pa jih pozove, da spoštujejo stavkovna navodila in jih pouči, da jim po nobenem predpisu ni treba samoiniciativno ugotavljati prekrškov in polniti državnega proračuna. Ali stavkajo vsi policisti? Policisti stavkajo, ker razloge za stavko dobro razumejo. Če kdo ne želi stavkati, lahko dela, to je njegova pravica, a vprašanje je, kaj bi to zanj pomenilo z vidika medsebojnih odnosov. Zaenkrat nimam podatka, da se kdo stavki ne bi pridružil. Policisti med stavko delajo »temeljito«. Gre za zavajajoč izraz, ki kaže na to, da drugače delate ali površno ali ne dovolj »temeljito« zaradi prevelike birokracije. Kaj to pomeni? Tudi ko stavke ni, policisti nosijo odgovornost za svoje delo, saj če delo ni temeljito opravljeno, se posledica pokaže na sodišču, na primer pri dokazovanju. Če pozovemo policiste, da izvajajo naloge zakonito, strokovno in temeljito, z ničemer ne kršimo predpisov niti ne pozivamo, da delajo v nasprotju z zakonom. Gre za dodatno svarilo policistom v času stavke in za adekvaten izraz, kajti v času stavke policisti ne smejo nikakor opuščati dolžnega skrbnega ravnanja. Boste stavkali vse do svetlega konca ali kako? Stavka je bila načrtovana kot dolgotrajna, seveda bi si želeli, da do nje ne bi prišlo, vendar se je vlada začela pogajati šele tik pred stavko. Večina sindikatov jo je napovedala samo za en dan, če bi bila napovedana do preklica, bi bil položaj sindikatov lažji. Ampak varčevati je treba. Ne dovolite posegov v plačo, potne stroške in regres. V gospodarstvu je več sto tisoč ljudi izgubilo delo, ne samo regresa! Težko si predstavljam, da bi policist, ki ima visoko stopnjo odgovornosti, čakal več mesecev na plačo. Človek, ki dela v gospodarstvu, lahko poišče službo kjerkoli, poli- Prvi delovni dan v policiji 39-letnega Zorana Petroviča je zaznamoval tudi prvi dan osamosvojitvene vojne, ko so ga poslali v Ruše pri Mariboru, vmes za en dan na Holmec. Kot mejni policist je delal tudi v kranjski policijski postaji, nato v Radljah ob Dravi. Leta 2006 je prišel na policijsko postajo v Celju, kjer je delal v intervencijski patrulji. Kadarkoli se je pripravljen vrniti na ulico, pravi, ker je policijsko delo častno. Sindikat policistov Slovenije je skupaj z nekaj somišljeniki soustanovil 29. novembra leta 2008. Do zdaj ima že 3.050 članov. »Za vsakega se bom boril do konca,« je odločen. cist pa ima zakonsko prepoved dela kje drugje, izjema je lahko le, če zaprosi za neko delo, ki ne sme biti v nasprotju z interesi njegove službe. Saj ne stavkamo za višje plače, ampak zato, da to raven, ki jo imamo pri plačah, v policiji vsaj obdržimo. Ljudje ne razumejo, da stavkajo tisti, ki imajo plačo, regres in doživljenjsko zagotovljeno delovno mesto ^ Regres je temeljna delavska pravica tako javnega kot zasebnega sektorja. Država je regres kljub krizi enemu delu javnega sektorja že izplačala in zato ne more ravnati diskriminatorno. Kaj bi dejali v gospodarstvu, če bi delodajalec enemu obratu regres izplačal, drugemu ne? Regres se v družinskih proračunih ne uporablja več za dopust, ampak večinoma za ostale obveznosti, ki so vezane tudi na gospodarstvo. V policiji je zaposlitev daleč od doživljenjske, saj lahko vsaj policist že jutri ostane brez službe, nad njim pa visi odškodninska, kazenska in disciplinska odgovornost. Ves čas omenjate, da bi varčevanje pri klestenju potnih stroškov za policiste, ki se vozijo več kot 100 kilometrov v službo, pomenilo, da bi morali za gorivo sami plačevati do 300 evrov na mesec. Ali imajo ti policisti možnost bivanja v kraju službe? Urejenost bivališča razume vsak drugače, policija na primer kot »sobo s koherčk-om«. Naša pobuda je, da se tem policistom čez nekaj let omogoči odkup stanovanja po subvencionirani ceni. Morate pa vedeti, da so po ukinitvi kadetske šole v policijo prišli ljudje, ki imajo stanovanjsko situacijo že rešeno in jih ne moreš prisiliti, da bodo nekje živeli, če že imajo svoj dom. Ampak ali obstaja možnost nastanitve? Ponekod da. Vendar gre za sobe, ki so v odročnih krajih in slabem stanju. Nekdo dobi za potne stroške več kot znaša plača. Ali policisti to izigravajo? Ne gre za izigravanje, saj ni njihova krivda, da zanimanja za policijsko delo na Primorskem ni že 20 let. Logično je, da mora tam delati nekdo od drugod. Zato trdim, da se mora enkrat za vselej kompleksno urediti status policista. Minister za notranje zadeve Vinko Go-renak pravi, da zavajate, ko govorite o plači 716 evrov oziroma 427 evrov, če je policist mesec dni v bolniškem staležu, češ da je to plača začetnika brez vseh dodatkov. Kolikšna je potem plača policista z večletno delovno dobo? To niso podatki sindikata, ampak uradni podatki ministrstva za notranje zadeve. Policist z osmimi leti delovne dobe, ki je bil v vseh teh letih odlično ocenjen, dobi neto plačo 701 evro. Z dodatki (za nočne, praznike, nedelje njegova plača znaša 890 evrov. Kakšna plača bi potem policistom vrnila ugled? Pravzaprav ni samo plača pomembna, ampak urejen položaj. Policisti so danes postali žrtve nepriljubljenosti lastnega poklica. Težko je reči, kakšno plačo si zaslužijo, a zagotovo ni 700 evrov vsota, ki motivira. Plača policista se je v 20 letih prepolovila. Ali ni to zgovoren podatek? Zavzemate se za boljši položaj kriminalista v Celju, ki dela za 800 evrov. Ali tudi za nižjo plačo kriminalistov v NPU, ki so se z dodatki zavihtele tudi nad 4 tisoč evrov? Sindikat opozarja na šibke člene, torej v tem primeru na kriminaliste v Celju. Plač zaposlenih v NPU nismo določali mi. Smo pa javno objavili plače vodilnih v NPU, ki so dejansko prejemali izjemno visoke dodatke. Nerazumljivo se nam je zdelo, da je v neposredni bližini NPU policijska postaja, kjer so si policisti morali toaletni papir nositi od doma, ker policija zanj ni imela denarja _ Kolikšna je vaša plača? Moja plača ni javna, ker je sindikat pravna osebna zasebnega prava, sam pa nisem javni funkcionar. Dolžan sem jo razkriti le svojim članom. Toda kljub temu: znaša 890 evrov neto. Z mandatom predsednika sindikata sem izgubil okoli 200-250 evrov dodatkov, ker ne delam na terenu v nočnem času kot policist, čeprav z ekipo delamo včasih vse noči, konce tedna in praznike. Kot predsedniku sindikata mi pripada še nadomestilo v višini 252 evrov, kolegom s strokovnih področij pa okoli 150 evrov, kar je manj od dodatkov, ki so jih prej prejemali z delom policista. Zadnje tri mesece sem brez dodatka, saj imam v pogodbi zapisano, če presežem kvoto potnih stroškov in dnevnice, izgubim pri nagradi. Minister Gorenak je odpovedal pogodbe sindikatoma o urejanju medsebojnih razmerij. Očital vam je zapravljanje denarja, s katerim bi lahko kupili 40 policijskih vozil. Nato je odpoved zamaknil za šest mesecev. Se je »potegnil nazaj«? Minister je najprej naročil takojšnjo odpoved pogodbe z obema sindikatoma. Potem smo dobili pisno obvestilo o odpovedi pogodbe z rokom šestih mesecev. Pravniki trdijo, da je taka odpoved nezakonita. Lah- ko da se je minister s temi »šestimi meseci« res »potegnil nazaj«, saj bi drugače kršil Zakon o delovnih razmerjih. Mi nismo nikoli skrivali, kako porabimo sindikalne ure, niti nismo nikoli rabili ur za pikado in košarko! Naš sindikat niti nima klasičnih sindikalnih zaupnikov v enotah, ampak imamo enega v regiji in njegovega namestnika. Tudi moja ožja ekipa šteje le pet ljudi, saj smo se že prej racionalizirali. Delodajalec ni nikoli česarkoli pripomnil glede porabe ur. Ravno nasprotno. Minister je še pred kratkim pohvalil tečaj varne vožnje, kjer so se policisti za svoj denar usposabljali za obvladovanje vozila v nevarnih situacijah, ki jih pogosto doživijo v službi. Je res, da ste predlagali zmanjšanje kvote sindikalnih ur, presežek pa bi namenili za dopust najbolj obremenjenih policistov? Že leta 2010 smo se takoj brez vsake razprave odpovedali 6000 uram. Je policija kupila kakšen avto zaradi tega? Ne. Ni novih avtov in tudi noben delavec ni dobil višje plače. To je manipulacija. Policija je po vašem mnenju »zelo nizko«. Zakaj? Ker nas vedno znova presenetijo, da se lahko spusti še nižje. Smo na križišču, zdaj je le še vprašanje, kako dalje. Mi dovolj glasno vpijemo, da policija ne sme v smer prepada. Policija je danes najslabše kadrovsko zasedena od leta 1991. Kritike iz gospodarstva vabim - če se izrazim po ministrovo, kje ste zdaj »nabijači« - pridite delat v policijo v Ljubljano ali Koper. Zakaj potem vsa ta leta ni tam nobenega interesa za delo policista? Je res policija pred kolapsom? Da. V kolikor bodo vladni ukrepi sprejeti. Vsa ta leta so se problemi na kolegijih reševali tako, da se o kadrovski situaciji ni razpravljalo. Rekli so »problemov ni« in jih pač ni bilo. Prišel pa je dan, ko se več kot 400 ljudi lahko upokoji že jutri, več kot 200 ljudi pa zaradi finančne stiske da odpoved in bo iskalo delo drugje. Policija lahko zdrvi v propad, na eni od policijskih postaj imamo ta trenutek 8 ljudi v bolniški zaradi izčrpanosti, tri je zaradi preobremenitev zadel infarkt, dva sta zaradi tega umrla. Ste v času stavke deležni kakšnih pritiskov iz ozadja? Ne. Tisti, ki me poznajo, vedo, da sem človek, ki nima cene. Sindikat nisem nasledil, ampak soustvarjal, zato me vodi le interes članstva. Kot direkten pritisk bi lahko razumel tudi odpoved pogodbe s sindikatoma ali grožnjo o razglasitvi izrednih razmer _ ^ takrat bi vaše delo prevzela vojska ^ _ če bi parlament razglasil takšno norost. A za to morajo biti ustavno določeni pogoji, ne pa to, da vlada nima denarja in noče plačati tistega, kar je nekomu dolžna. Je zaradi nižanja plač na vidiku korupcija med policisti? Kako se temu upreti? Z izboljšanjem položaja policista, ustreznim sistemom šolanja, boljšimi vrednotami tudi v družbi. Ob nižjih plačah se bo težko izogniti brezbrižnosti in korupciji. Vem, da policisti o tem razmišljajo. In da bodo poleg svojega dela na črno opravljali še kakšno, ker drugače ne bodo preživeli. Za zdaj nimam podatkov, da bi kakšen primer korupcije že bil, in upam, da do tega ne bo prišlo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA »Od 18 vladnih točk varčevanja smo soglašali s 13. Na primer z znižanjem regresa za prehrano, s prenehanjem delovnega razmerja uslužbencem, ki izpolnijo minimalne pogoje za pravico do starostne pokojnine, z znižanjem jubilejnih nagrad, odpravnin ob odhodu v pokoj, nadomestila za ločeno življenje, dnevnic za službena potovanja in kilometrine za uporabo lastnega vozila v službene namene. Saj se zavedamo, da je treba varčevati, ampak če bo policija varčevala tako ostro, kot predlaga vlada, bo katastrofa!« NOVI TEDNIK informacije 17 Narava in trajnostni razvoj V Rogaški Slatini je bila pred kratkim 6. regijska delavnica o primerih dobrih praks med občinami. Tam sta svoje delovanje predstavili tudi občini Nazarje in Rogaška Slatina. Po mnenju Janeza Jazbeca, direktorja Razvojne agencije Savinjske regije, gre pri takšnih srečanjih za prepoznavanje primerov dobrih praks na področju okolja in trajnostnega razvoja. V okviru delavnice je bil organiziran tudi voden ogled centra ponovne uporabe. Marjan Čuješ, direktor občinske uprave Občine Rogaška Slatina, in Majda Podkrižnik, županja Občine Nazarje, sta del vsebine delavnice predstavila v oddaji Eko val na Radiu Celje. V statutu Občine Rogaška Slatina je zapisano, da so turistična občina. Letno beležijo do 300 tisoč nočitev in želijo, da se v njihovi občini dobro počutijo njihovi občani in vsi, ki prihajajo na oddih. Svoje delovanje na področju trajnostnega razvoja so razdelili na gospodarsko, družbeno in okoljevarstveno področje. Simbioza teh področij, tako meni Marjan Čuješ, je tista, ki da nek učinek. Okoljevar- stveni vidik je v občini Rogaška Slatina zajet v občinskem programu Varstvo okolja, ki so ga sprejeli za obdobje 2009-2013 in so ena redkih nemestnih občin, ki ga imajo. Sprejeli so energetski koncept, ki daje smernice za naprej, seveda po opravljeni predhodni analizi obstoječega stanja. Obnovljivi viri energije jim predstavljajo izziv, saj je zanimanje zanje veliko in v občini že imajo dve sončni elektrarni. Ravnanje z odpadki je urejeno, zbirajo se ločeno. Poteka pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja za odlagališče v Tuncovcu, kjer se zbirajo odpadki iz šestih občin upravne enote Šmarje pri Jelšah. Rogaška Slatina se je kot šesta občina v Sloveniji uvrstila med tiste, ki imajo priznan status občina po meri invalidov. Odpravili so številne arhitekturne ovire, uredili klan-čine in s tem lažjo dostopnost za vse. Na področju prometne varnosti in cestne infrastrukture je Marjan Čuješ poudaril urejene mestne vpadnice, šest krožišč, ki skrbijo za pretočnost prometa, in približno petnajst kilometrov kolesarskih stez, ki vodijo skozi mesto. V pripravi je projekt povezave občine Rogaška Slatina z občino Podčetrtek s kolesarsko stezo. Bohačev toplar več kot le kozolec Občina Nazarje se v smislu trajnostnega razvoja opira na zgodovino in okolje, v katerem je. Županja Majda Podkrižnik je s ponosom predstavila Bohačev toplar, kozolec, ki je bil prepuščen zobu časa in so ga z obnovo rešili pred propadom. Danes je toplar Marjan Čuješ, direktor občinske uprave Občine Rogaška Slatina, Majda Podkrižnik, županja Občine Nazarje, in Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije. več kot kozolec, tam deluje kmečka tržnica, kjer lokalni proizvajalci ponujajo svoje pridelke in izdelke. Poleg tega je na podstrehi Bohačevega toplarja urejena razstavno-prodajna galerija domače in umetnostne obrti, na ogled je razstava Nazarje skozi čas. S projektom Dobimo se na tržnici so lani kandidirali za evropska sredstva preko programa Leader in tako izvajajo vsaj enkrat mesečno odmev-nejše dogodke in hkrati v to povezujejo muzej gozdarstva in lesarstva. Razvoj Nazarij se je začel leta 1901 s prvo industrijsko žago. Lesna industrija je bila na tem območju na višku v osemdesetih letih. Vsako leto jeseni v okviru občinskega praznika organizirajo lesarsko konferenco in hkrati imajo tudi lesarski praznik. Občina Nazarje ima že dve leti urejen energetski koncept. S še petimi občinami je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za zbirni center v Podhomu, s tremi občinami se je s projektom vključila na razpis za skupno čistilno napravo in pripravlja projekt za kanalizacijo. Izvir Letušč, bogat z vodo, uporabljajo že 40 let, pri čemer se ukvarjajo s projektom, s katerim bi se predvidoma v naslednjem letu začeli obnova in širitev izvira. Županja Majda Podkrižnik pri tem projektu načrtuje prijavo na kohezijski sklad. Deklaracija trajnostnega razvoja Savinjske regije ima že 50 podpisnikov, ki so nosilci razvoja, in tako Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije, za obletnico podpisa te listine načrtuje poročilo, kaj je bilo narejeno v tem času. To bo vključevalo projekte trajnostnega razvoja, ki so jih v tem časi izvedli oziroma jih še izvajajo podpisniki deklaracije. V pripravi je še ekološki odtis savinjske regije, ki bo skupno delo Zavoda Kssena, Simbia in Visoke šole za varstvo okolja iz Velenja. Vrhunsko usposobljena ekipa Hotela Evropa z vodjo kuhinje Katjo Bohorč in direktorjem Zoranom Podkoritnikom je s svojimi kulinaričnimi mojstrovinami znova očarala vse prisotne. V Evropi znova kulinarični presežki Skrbno pripravljene jedi, izbrana vina ter odlični konjaki so glavni poudarki minulega petkovega kulinaričnega večera v Hotelu Evropa, hotela z bogato tradicijo 130 let in s smelimi načrti za prihodnost. Njegova strokovna ekipa s Katjo Bohorč na čelu je s petkovim prvovrstnim jedilnikom opozorila na izjemno uporabnost konjaka v kulinariki, armaniaka, in hkrati predstavila novo pijačo Pienau des Charentes, ki je v Franciji najbolj popularna kot aperitiv. Razvajanje kulinaričnih brbončic je potekalo v prenovljenem in razširjenem vzhodnem stolpu nekdanjega mestnega obzidja. Drugi del srednjeveškega stolpa je zdaj sodoben in namenjen zasebnosti poslovnih sestankov ali družabnih srečanj. Hotel Evropa s svojo ponudbo vedno znova potrjuje visoko kakovost svoje kulinarične ponudbe. Hotel, ki hrano spremeni v umetnine, bo presenečal in razvajal tudi v prihodnje. In naj vas brnenje strojev na Krekovem trgu ne odvrne od obiska. Počutje pri njih bo še vedno sila prijetno, dostop do hotela in parkirnih mest pa bo ves čas nemoten. Promocijsko besedilo Ogled mladih talentiranih glasbenic in nato še klepet z njimi sta pričarala nasmeh na obraz marsikatere deklice in dečka. Tudi pri Niki Zorjan, tretjeuvrščeni na Misiji Evrovizija, se je vila dolga vrsta za avtogram. Evrovizijska misija v Mercator centru Celje Največji center najboljšega soseda v Celju je minulo nedeljo obiskala karavana Euromisije. Na obisk so namreč prišle nadarjene, vzhajajoče zvezde slovenskega glasbenega neba. Obiskovalci so lahko prisluhnili finalistkam odmevne televizijske oddaje Misija Evrovizija. V Celje sta prišli drugouvrščeni energični dvojčici Nika in Eva Prusnik in tretjeuvrščena Niki Zorjan z uspešnico Čas za nas. Nastopili sta še nadarjena Nadja Irgolič in obetavna Laščanka Manuela Brečko. Pevke po opravljenem nastopu niso oddrvele domov, temveč so si prijazno vzele čas in predvsem najmlajše razveselile s skupnim fotografiranjem in z avtogramom. Slednji so hiteli z izpolnjevanjem glasovnic, ki jim lahko prinesejo srečanje z njihovo najljubšo glasbeno zvezdo Misije Evrovizije. Nagrajenec bo s svojo najljubšo pevko oziroma pevcem klepetal na zaključku glasbene karavane, ki bo 26. maja v blagovnici Maxi v Ljubljani. Promocijsko besedilo 18 pisma bralcev NOVI TEDNIK O D^iil Od vožnje s traktorjem do veslanja v kajaku Za nami prvih deset novorojenčkov - Iščemo še naprej Akcija Novega tednika in Radia Celje Iščemo naše novorojenčke se je dodobra »prijela«. Z vašo pomočjo smo poklepetali že s prvimi desetimi novorojenčki, ki so slišali za akcijo, spet druge so za rokav pocukali sosedje, sorodniki in celo sodelavci. Mame so se ob našem obisku nostalgično spominjale rojstva svojih otrok. Zdaj že odrasli novorojenčki pa so z veseljem spregovorili o svojem otroštvu in dogodivščinah. O akciji, ki se je začela leta 1965, je prvih pet let poročal le Radio Celje. V uredništvu smo si zato belili glavo, kako bomo našli prve novorojenčke. Na veliko srečo sta se dve mami, ki sta rodili v najzgodnejših letih akcije, javili sami. Svoje spomine sta nam zaupali kar v pismu. Naj starejši novorojenček Andrej in tri leta mlajša no-vorojenka Metka sta danes starša že skoraj odraslih otrok. Brskanje smo seveda nadaljevali z letom 1970, ko je bila v Novem tedniku objavljena prva reportaža. Naleteli smo na dobrovolj-nega Jurija iz Nove vasi, ki je med drugim že rešil življenje, prijatelji pa so mu zaradi njegove nasmejanosti nadeli vzdevek Sonček. Mami novorojenke Aleksandre iz Dola pri Pristavi pa smo celo pomagali iskati očeta. Spoznali smo novorojenca Boštjana z njegovo »jekleno« družino iz Bezine pri Slovenskih Konjicah. Vsa družina je namreč bila ob njegovem rojstvu zaposlena v zreškem Uniorju, prav tako je še danes. S študentko Ingrid smo se s traktorjem vozili po okolici Planine in z devetletnim Janom iz Celja s kajaki na celjski Špici. Osnovnošolec Ambrož iz Radeč nam je zaupal, da ima najraje od vsega nogomet. Novorojenček Darin iz Prebolda pa ni le nogometni navdušenec, temveč tudi trener dečkov v Nogometnem klubu Olimpija. Z dijakinjo Barbaro iz Šempetra v Savinjski dolini smo v času velikonočni praznikov barvali jajčka. Po dveh mesecih iskanja novorojenčkov so za nami prijetna druženja. Seveda si želimo spoznati še ostale. Nekaj stikov v uredništvu že imamo. Želimo si jih še več. Če ste eden naših novorojenčkov ali morda poznate koga, nam sporočite, saj bomo veseli vaše pomoči. ŠO Če ste med tistimi, ki so se rodili na prvi dan novega leta in zato sodelovali v kateri od naših akcij ponovoletnih obiskov celjske porodnišnice, se nam javite. Zanima nas namreč, kako živijo »naši« novorojenčki. Če so ti še premajhni, ste vabljeni njihovi starši, da z nami obudite spomine na lepe trenutke. Morda bo to zametek velikega srečanja vseh »na- ših« novorojenčkov ali celo knjiga ob 50. akciji, v kateri bi zbrali vse zgodbe. Naš naslov je: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje (naši novorojenčki), telefon 03 4225-164. Lahko nam pišete tudi na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Sodelujete lahko tudi vsi tisti, ki ste bili kakorkoli povezani z našo akcijo obiska v porodnišnici. Vabljeni! Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Rimske terme v stečaj - zakaj? Zdaj ko zdravilišče Rimske Toplice oziroma Rimske terme po dvajsetih letih le delujejo, se že od lanske jeseni najavlja stečaj. Zakaj sedaj stečaj, ko se je kar dvajset let toleriralo vsa dogajanja (tudi nezakonita)? Kdo čaka na poceni nakup tega več kot 50 milijonov evrov vrednega bogastva? Stojijo za tem mogoče tisti, ki naj bi čakali, da tu pozidajo svoje vile z bazeni? Vemo, da je s spremembo namembnosti leta 2006 tu možna tovrstna gradnja. Je kaj resnice v tem, da je le-teh baje kar okrog trideset? Tudi vpletenost Vegrada marsikaj pove. Finance so poročale (8. 6. 2011) o izdaji lažnih računov Vegradu za 12.000.000 evrov. Izdala naj bi jih bivša direktorica Vegra-da in bivši direktor Rimskih term še pred začetkom gradnje term. Lažni računi naj bi bili izdani z namenom, da bi preslepila Evropsko unijo, ker delo, opisano v poročilih, ni bilo opravljeno ali je nepravilno prikazano. V čigavo škodo naj bi bilo 12 milijonov evrov, nakazanih Vegradu na osnovi lažnih računov? Rimske terme naj bi prejele 7.100.000 evrov evropskih sredstev, je za medije 27. 8. 2008 izjavil takratni direktor term. Vladna služba - SVRL pa 26. 8. 2010 v pisnem sporočilu Vladi RS navaja, da so Rimske DDRI TELEFON Obrazložitev dopusta Bralko zanima, kako je s pogodbo o številu dni letnega dopusta, ki jo pripravi delodajalec. Želi izvedeti, če mora delodajalec obrazložiti, kako je izračunal končno število dni dopusta, to je koliko ji pripada za osnovni dopust ter koliko za izmensko delo, za težavnost in podobno. Andreja Toš Zajšek, samostojna svetovalka zveze svobodnih sindikatov, odgovarja: »Zakon o delovnih razmerjih v 159. členu določa, da letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši od štirih tednov. To pomeni 20 delovnih dni, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi s 5-dnevnim delovnim tednom in 24 dni, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi s 6-dnevnim delovnim tednom. Ob tem zakon dodaja še 3 dni starejšim delavcem, invalidom, delavcu z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavcu, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo. Do dodatnega dneva letnega dopusta so upravičeni delavci za vsakega otroka, ki še ni do- polnil 15 let. Tako pravi zakon in to šteje kot minimum pravic pod pogojem, da je delavec v delovnem razmerju vse leto. V nasprotnem primeru mu pripada sorazmerni del. V praksi poznamo tudi višje odmere letnega dopusta, ki praviloma izhajajo iz kolektivnih pogodb, sklenjenih na ravni podjetja, lahko pa tudi iz kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti. Ker ni znano, v katero dejavnost se razvršča bralkin delodajalec, in ker ne vemo, katerega združenja delodajalcev je član (od tega je namreč odvisna vezava kolektivne pogodbe dejavnosti), natančnejšega odgovora ni mogoče oblikovati. Je pa zastavljeno vprašanje mogoče pojasniti še sledeče: Zakon o delovnih razmerjih v 29. členu med ostalim določa obvezne vsebine pogodbe o zaposlitvi, ki jo delavec sklene z delodajalcem. Med temi vsebinami je tudi določilo o odmeri letnega dopusta. V praksi to izgleda tako, da se v pogodbi o zaposlitvi zapiše ali naslov kolektivne pogodbe ali splošnega akta, ki podrobneje ureja merila za odmero letnega Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. terme dobile tudi nepovratna sredstva RS. Skupna vsota naj bi znašala 5.081.594 evrov. Skupaj naj bi šlo za 12.181.594 evrov nepovratnih sredstev. Tu ne gre zanemariti ugotovitev Računskega sodišča RS iz leta 2009, ki me je kot občinskega svetnika obvestilo o nezakonitih postopkih. Med drugim Računsko sodišče v zvezi s pogodbo za najem - nakup zdravilišča Rimske Toplice ugotavlja: »Določitev fiksne cene za nakup nepremičnin ni bila v skladu s 35. členom Uredbe o stvarnem premoženju.« O vstopu RS pa ugotavlja: »Postopek pridobitve poslovnega deleža v družbi Rimske terme, d. o. o., Rimske Toplice, je bil izveden v nasprotju s predpisi.« Isto poročilo navaja: »Lastninska pravica na nepremičninah je bila prenesena brez prej sprejetega programa prodaje, kar je bilo v nasprotju s 3. točko drugega odstavka 80. c člena ZFJ.« Postavljam vprašanje: Kaj je z ovadbo, ki jo je napovedalo Računsko sodišče RS? Se želijo s stečajem in poceni prodajo prikriti nezakonitosti, povezane z zdraviliščem Rimske Toplice? MARJAN GREŠAK, Laško dopusta. Ob vsakokratni uporabi bodisi kolektivne pogodbe bodisi akta prejme delavec enkrat letno (po zakonu do konca marca za tekoče leto) pisno obvestilo o višini letnega dopusta, ki mu pripada v koledarskem letu. Praviloma je iz obvestila razvidno, kako so upoštevani posamezni kriteriji za odmero dodatnega letnega dopusta, ki delavcu pripada z zakonom. Če to iz obvestila ni jasno, lahko delavec kadar koli zahteva dodatno pojasnilo. Je pa tudi izjema, in to v primerih, če delavec in delodajalec sklepata pogodbo o zaposlitvi za določen čas. V tem primeru zakon nalaga delodajalcu, da delavca seznani s trajanjem letnega dopusta v koledarskem letu in z načinom izrabe (29. člen ZDR). Kar se tiče pravic delavca, še to: že Zakon o delovnih razmerjih določa (zopet 29. člen), da mora delodajalec v pogodbi o zaposlitvi navesti kolektivne pogodbe, ki ga zavezujejo oziroma splošne akte, ki določajo pogoje dela delavca (sem sodi tudi letni dopust). Seveda sama navedba ne zadošča, delavec ima pravico kadar koli od delodajalca zahtevati, da mu omogoči nenadziran vpogled v te akte. Za sindikalno organizirane delavce to ni problem, saj predstavnik sindikata v podjetju praviloma pozna vse akte in delavcu lahko zagotovi kakovostno informacijo. Tisti delavci, ki sindikalno niso organizirani, se morajo znajti in izpostaviti sami oziroma morajo za svoje pravice poskrbeti brez pomoči drugih. BRANE JERANKO NOVI TEDNIK ¡¡■reportaža 19 Ali in Boni iz Južne Amerike. Nandu z zelene celine je podoben afriškemu noju, le da je bistveno manjši in manj nevaren. Ali in Boni na južnoameriška tla seveda še nista stopila, izvalila sta se kar v bližnjih Brežicah, pri nekem veterinarju, ki je velik ljubitelj živali. Zanimivo je, da so nanduji največje ptice Novega sveta, ki dosežejo hitrost do šestdeset kilometrov na uro. Ponosni pav Prijazni lami pred znamenito cerkvijo Device Marije na Pesku v Podčetrtku, skupaj z lastnikom mini živalskega vrta Antonom Mrazom. Z lamo na sprehod po vasi Iz Mini živalskega vrta v Podčetrtku, ki je letos star dvajset let - Z lamama, nandujema, nevsakdanjimi fazani, gosmi, s kokošmi _ Med vsemi mogočimi fazani je med lepšimi srebrni fazan. V povezavi s fazani je še zanimivo vedeti, da je fazanova pradomovina Azija, od tam naj bi ga na staro celino prinesli že stari Grki, na Slovenskem naj bi ga gojili že stari Rimljani. Sladkokusci se fazanu težko uprejo, pripraviti je mogoče - na primer - dušenega fazana z jabolki. Mini živalski vrt v Podčetrtku, ki je ob glavni cesti proti Olimju, je letos star že dve desetletji. Nekateri pravijo, da je dolina med Podčetrtkom in Olimjem najpodjetnejša dolina Slovenije, z najrazličnejšimi idejami, namenjenimi številnim obiskovalcem privlačne doline. Eni privabljajo turiste, na primer s pivovarno, z možnostjo igranja golfa, z jeleni ali z izdelovanjem čokolade, Antonu Mrazu se je prav tako porodila nevsakdanja zamisel. »Blizu nas je cerkev Device Marije na Pesku, kamor so turisti od nekdaj radi hodili na ogled. Spoznal sem, da bi jim lahko ponudil neko dodatno turistično zanimivost,« se spominja začetka Mini živalskega vrta lastnik Anton Mraz. Najprej je na Tolminskem kupil štiri velike afriške noje, ko so bili pri nas še bolj kot ne redkost, pri hiši so jih nato imeli kar trinajst let. Ko se samci parijo so nevarni tudi za njihovega gospodarja ter ob neki priložnosti, ko je turistka Mraza slikala z nojem, ga je noj srdito napadel. Lahko bi prišlo celo do tragedije. »V Nemčiji se je celo zgodilo, da je noj ubil lastnika,« je povedal poznavalec nojev iz Podčetrtka, ki se je nato od afriških nojev poslovil. Od nojev se je poslovil Ob slovesu od afriških nojev je bilo v Mrazovem živalskem vrtu že veliko drugih zanimivih živali. Nojem, ki so takoj privabili turiste, so se po treh letih pridružili še fazani, najprej zlatorumeni in zlatordeči, nato še različni drugi fazani, nevsakdanje kokoši, najmanjši konji na svetu, race, prašiči in lame, ki so pri Mrazovih že več kot eno desetletje. »Lame so zelo prilagodljive živali, niso hudobne in so prijazne do otrok,« opaža vedno znova njihov lastnik. Mrazove lame seveda niso nikoli videle rodne Južne Amerike, saj je prve kupil v Kranjski Gori, blizu smučišča. Trenutno sta v Podčetrtku dve mladi lami, osem mesecev star samček ter dobro leto stara samica. Nekoliko »človeške« hudobije lame vseeno premorejo, saj ko so jezne, rade pljuvajo. Gospodar živalskega vrta se s svojima lamama rad odpravi tudi na sprehod po vasi. Nad sto živali Mrazov Mini živalski vrt je odprt vse leto, največ obiskovalcev prihaja seveda v toplejših mesecih. V kletkah in za ogrado je trenutno več kot sto živali, med njimi največ različnih fazanov, z vsega sveta. Med zadnjo, hudo zimo jih je nekaj poginilo, vendar so v kletkah še vedno fazani vseh mogočih barv, z različnih koncev sveta, od domačega slovenskega do kitajskih. V Mrazovih kletkah so tako pavji fazan, ki se košati podobno kot pavi, videti je belega fazana, kraljevega fazana, srebrnega fazana, zlatordečega fazana, modrouhega fazana s košatim repom, domačega fazana, uhatega fazana, diamantnega fazana _ V Mrazovem živalskem vrtu je pred leti v zelo kratkem času poginilo kar blizu petdeset fazanov in izkazalo se je, da je bila kriva zvita kuna. V Mrazovih kletkah ne manjka domačih grlic, golobov pavčkov, pravih pavov, nadpovprečno velikih bangladeških kokoši, puhastih belih japonskih kokoši, račk mandarink, ki jih je mogoče srečati po evropskih parkih, pa nemških kodravih gosi. Med največjimi živalmi sta - na ograjenem travniku - nekoliko plašna Ali in Boni, južnoameriška nanduja, ki sta po videzu kot manjša noja. Med več kot stotimi Mrazovimi živalmi sta še prijazna in nenasitna portugalski merjasec ter črni vietnamski pujs, ki stalno prosjačita za hrano. Veliko dela Z več kot stotimi živalmi je veliko dela. »Preveč dela, zato moraš imeti za to delo posebno veselje,« poudarja lastnik živalskega vrta Mraz, ki skrbi za živali skupaj s soprogo ter vnuki, ki jih to delo prav tako veseli. Poleg različnih živali sem naletel med obiskom še na valilnico v kateri so bila fazanja in račja jajca. Seveda pa nisem mogel spregledati jajca bangladeških kokoši, ki so za razliko od običajnih, zelene barve! Obiskovalce, ki prihajajo z vsega sveta, med njimi gosti iz Term Olimia, Rogaške Slatine ter Term Čatež, vse to seveda pritegne. Letos je, zaradi gospodarske krize, manj zdraviliških gostov in manj obiskovalcev živalskega vrta in za velikonočne praznike so se oglasili prvi trije gosti, turisti iz Ukrajine, šele na velikonočni ponedeljek. Med obiskovalci iz Slovenije je bilo včasih precej skupin šolarjev, nekaj časa je prihajalo veliko hrvaških avtobusnih izletnikov, v živalskem vrtu se še vedno posebej rade ustavljajo družine z otroki. Kako se ne bi, saj današnji celo podeželski otroci skoraj, da ne vidijo več navadnega fazana, kaj šele nevsakdanje živali iz tujega sveta! BRANE JERANKO Za dušo in tel o Naslednjič v petek 1. junija. »Šamani so starodavni terapevti za dušo in telo. Njihovo znanje temelji na več tisoč let starih spoznanjih in izkušnjah s področja zdravilstva, zdravljenja duše in telesa, uporabnega tudi v moderni dobi. Šaman se sicer rodi, z učenjem in izkušnjami, z iniciacijami in znanjem, ki ga prejme od prednikov in učiteljev, pa se njegova moč krepi in raste. Z močjo uma, uporabo intuicije v sodelovanju z energijami narave vseh vrst in pojavnih oblik razkriva napake v družbi, vzroke težav, problemov in bolezni. Vse to se je razvilo od prvobitne vloge šamana -sodelovati pri lovu, setvi, primitivnih oblikah socioloških in medsebojnih odnosov v družbi. V plemenih, kjer še vedno aktivno delujejo, opravljajo svetovalno funkcijo, mirijo duhove v vidnem in nevidnem svetu ter zdravijo na različne nepojasnjene načine.« Kot šaman se preprosto rodiš Alenka Grad Pečnik kot šamanka v džungli asfaltnega sveta Z njo smo se dobili že večkrat. Je pač vsestranska in zanimiva osebnost. »Malo sem kolebala, ali sploh govoriti o tem,« me sprejme v prijetno opremljenem kabinetu. »Ampak časi so taki, da moramo vsi prispevati svoj delež v dobro skupnosti. Če ne bi spregovorila o stvareh, za katere verjamem, da lahko ljudem pomagajo, bi bilo isto, kot če bi pogledala stran od človeka, ki se utaplja.« Alenka je sicer znana celjska odvetnica. Večina ljudi bi to, kar si danes predstavljamo pod besedo šamanizem, iskala povsod prej kot med sodnimi akti v razpravnih dvoranah. »In prav je tako. Svojega profesionalnega dela s tem delom svojega sveta nikoli ne mešam. S šamanizmom se tudi ne ukvarjam za denar. Kvečjemu pomagam komu od bližnjih, ki ve, da te veščine obvladam. Po drugi strani si želim, da bi nekoč lahko živela zgolj kot šamanka. Povezana z naravo in s starodavnimi vedenji. Za Alenko se je že v otroštvu vedelo, da je rojena odvetnica. Že v šolskih klopeh se je vedno za koga borila, se za kaj zavzemala. Ko je leta 1993 stopila v odvetniški posel, jo je udarila kruta realnost. »Veliko ljudi si sploh ne predstavlja, kako stresno in odgovorno delo je to. Jaz pa sem ga vzela tako resno, da vse noči nisem spala in sem kar naprej premlevala, če morda nisem zgrešila kakšnega datuma, česa pozabila.« Potem ji je pod roke prišla kultna knjiga Celestinska prerokba. »Odtlej sem na svet gledala drugače. Z več zaupanja vase, v svoje izkušnje, v sile, ki nas vodijo, in v to, da bom v danem trenutku že naredila najbolje, kar zmorem in znam.« Postala je bistveno bolj samozavestna. »Danes me redkokaj vrže iz tira. Seveda imam tudi jaz v Iz globalne luknje Spoznanje razsvetljenega 40-letnika: Poskrbite, da bodo možgani proaktivni. A ne dovolite, da postanete odvisni in pre-okupirani. Raje odkrivajte nove stvari, naučite se novih veščin. Igrajte šah, mentalne igrice, bridge ali se naučite žonglirati. Poleg ročnih spretnosti je to menda izvrstna možganska telovadba. svoji podzavesti t. i. >trigerje<, s katerimi še nisem razčistila.« Življenjska energija nam odteka Kot pravi Alenka, se lahko šaman edino rodiš. Z današnjim znanjem ve, da je že kot otrok intuitivno uporabljala številne tehnike, zaradi katerih se je sama sebi takrat zdela čudna. Vmes se je izpopolnjevala in učila pri največjih modrecih sveta. »To so bili šamani z območja Amazonke, Amerike, Avstralije in Afrike.« Dobila je tudi vse mogoče certifikate, a ti sami po sebi ne pomenijo veliko. Tisto nekaj, morda je najbližja beseda karizma, v sebi imaš ali nimaš. »Šamani, kot sem jaz, se ukvarjamo predvsem z vračanjem oziroma s sestavljanjem duš. Stresni, težki dogodki v življenju nam namreč drobijo duha. In če nismo celoviti, ne moremo biti zdravi, niti duhovno niti duševno niti telesno.« Zdi se, kot da nam skozi te rane odteka življenjska energija. In če danes pogledamo okrog sebe, se zdi, da ves svet vegetira ob napol prazni bateriji. »Kitajci se na primer z različnimi tehnikam, kot so joga, či gong, tai či, vse življenje trudijo zbirati in negovati svoj či, svojo življenjsko energijo. Za nas zahodnjake to sploh ne obstaja. A bi se tega morali učiti že otroci v vrtcu!« Alenka Grad Pečnik Za vsesplošno apatijo in negativizem v družbi Alenka krivi energijske vampirje. »Verjemite, da obstajajo. Vzeli so nam čast, denar in samospoštovanje. Ker so ljudje z nizko energijo zazrti v tla in obvladljivi. Ampak eno prvih načel šamanizma je tudi potrpežljivost. Poleg tega dobro vedno zmaga. Pravljice v resnici niso pravljice. A ljudje se morajo zavedati odgovornosti zase in za svoje življenje. Se odpreti, globoko zadihati in sprejeti energijo vase. Tudi sonce jo daje. In zdaj ga bo vedno več čene negativne stvari, ki nas potem, ne da bi vedeli, zakaj, živcirajo vse življenje. Na svoj način jih poskuša odpravljati tudi psihoterapija. Kako na podzavest delujejo šamanske tehnike, je težko, če ne celo nam škodijo. Kitajci lepo povedo, da jeza škodi posodi, v kateri se zbira. Ampak na zavestni ravni ljudje enostavno ne vemo, kako naj se takega občutja znebimo.« Šaman sicer ne more biti vsak. Prav vsak pa si lahko z določenimi tehnikami pomaga. »Je pa res, da mora biti človek za to odprt, se česa naučiti in včasih zaprositi za pomoč,« zaključi Alenka. SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv Koledarček za dušo in telo Galicija, Center čez mavrico: Ekofejst. 12. in 13. maj. Različna predavanja na temo samopreskrbe, ekologije, zdravja in osebne rasti. Več informacij na www. ekoci.si in www.cezmavrico.si. Zvočna kopel z gongom in energijskimi inštrumenti Tjaša Cepuš, Center Top-Fit Celje, sobota, 26. maj, ob 19. uri. Gong kopel v naravi Špela Cvetko Penič, Arja vas, Petrovče, 16. maj in 30. maj ob 17. uri. (info 051 312 177) Predavanje Samopodoba Alenka Gabrovec. Narodni dom Celje, ponedeljek, 7. maj, ob 18. uri. Prijave in informacije na eteos.zdt@gmail.com do danes, 4. maja. Moderni šaman je tudi v civilizirani družbi jasnovidec, zdravitelj, učitelj, raziskovalec, manifestator in mirovnik. Njegova magija temelji na spreminjanju energij in možnosti manipulacije z energijami. To je tudi bistvo šamanskih tehnik, s katerimi sprožijo procese samoozdravitve. Šaman prebija blokade pretoka energij na fizični, čustveni, mentalni in duhovni ravni. Na ta način posega v človekovo preteklost in očisti njegov spiritualni DNK. Človeku tako odpira pot in prirojene sposobnosti za osebnostno rast, veselje, občutek sreče, sožitje s seboj in z okolico. Jeza razžira posodo, ki jo drži Da se na trak naše podzavesti zapišejo prav vse naše življenjske izkušnje, se strinjajo tudi sodobne psihološke znanosti. »Eden največjih stresov v življenju predvsem evropskega človeka je zagotovo rojstvo. Že takrat se nam globoko vtisnejo dolo- Št. 35 - 4. nemogoče, opisati, vendar so izjemno učinkovite.« Sicer pa je življenje po Alenkino ena sama učilnica. »Lekcije se ponavljajo, dokler ne dojamemo in se ne naučimo. Šamani nam lahko pomagajo razpoznati vzorec, še preden si na isti stopnici ob kdo ve katerem padcu dokončno razbijemo nos. »Veliko je negativnih stvari, ki Samoraziskovanje s pomočjo Male šole za velike punce Za vse živo obstaja šola, le za res življenjske teme je ponavadi ni. Recimo kako biti boljši starš in kako bolj udobno biti otrok, kako se (še) bolj udobno počutiti v ženski ali moški koži. Za izboljšanje situacije in možnosti v življenju sta navdušenje, znanje in moči združili psihologinja Ana Miletič in socialna delavka Sabina Rožen, obe z nadgrajenim znanjem psihoterapije različnih smeri. Namen Male šole je pet zaporednih srečanj vsak ponedeljek v dobri ženski družbi nagovoriti tiste dele sebe, ki do zdaj niso imeli svojega pravega glasu, ki se niso mogli polno izraziti ali pa se javljajo nepričakovano in brez naše kontrole. Prvo srečanje bo 21. maja v Sofijinem dvoru v Rimskih Toplicah. Podrobne informacije in prijave so na spletni strani www.hekata.si. Ni vsak za izdelavo orgonita Aleš Beranič se ukvarja z izdelavo teh energijskih pripomočkov, ki naj bi imeli številne pozitivne učinke Aleš Beranič in njegovi orgoniti V človekovem organizmu je najmanjši orgonski akumulator rdeča krvnička, ki ima v jedru mineralno železo, obdano z biološkim materialom. Pomanjkanje železa v krvi je gledano z energetskega vidika pomanjkanje akumulatorjev življenjske energije in s tem vitalnosti. Morda so vašo pozornost že kdaj pritegnili neobičajni stožci, ki so bili videti kot otroške igrače prelivajočih se barv in so jih na kakšni stojnici ponujali z imenom orgoniti. Če ste kakšnega nabavili, vam je morda izboljšal kakovost življenja. Za orgonite naj bi namreč veljalo, da so nekakšen akumulator energije, ki jo nato preoblikujejo v čisto orgonsko energijo oziroma energijo življenja. Pravilen pretok te energije je namreč nujen za harmonijo in dobro zdravje vseh živih bitij. Med izdelovalci orgonitov je Aleš Beranič, ki ga lahko srečate enkrat mesečno tudi na Ekofejstu v Galiciji. »Orgoniti so v moje življenje prišli slučajno, tako kot zvok gongov in himalajskih posod. Pri zvoku in tudi pri orgonitih delaš z vibracijami in verjetno sem nekako poklican, da se ukvarjam s tem,« pravi o svojem delovanju Beranič in ob razstavljenih izdelkih pojasni, da so lahko orgoniti narejeni v obliki stožcev in polobel, ki jih postavimo v prostor, manjše pa nosimo kot obesek okrog vratu. Večinoma si ljudje intuitivno izberejo barvo ali jim svetuje glede na to, čemu so orgoniti namenjeni. Orgonit ni enak orgonitu Za izdelavo orgonita potrebuješ plasti kovine, organske snovi in kristalov. Beranič jih izdeluje z uporabo poliester-ske smole, ki je organska komponenta, kovinskih delcev, to so opilki različnih kovin, ter kristalov kamene strele. »Načeloma lahko orgonite izdela vsak, tako kot lahko vsak peče kruh,« pravi, »vendar se le malo ljudi čuti poklicane, da bi bili peki in tako je tudi pri orgonitih.« Na delavnicah se je učil izdelovati orgonite, udeležencev je bilo več kot 150, pri čemer se z izdelavo zdaj ukvarja le peščica. V resnici za izdelavo kvalitetnih orgonitov potrebuješ veliko več znanja kot samo to osnovno, da zmešaš smolo in jo zliješ v kalup čez opilke in kristale. »Zadnje čase sem zasledil, da orgonite prodajajo v trgovinah. Z izdelovanjem v velikih serijah in s prodajo v trgovinah se ne strinjam. Večina orgonitov v takšni prodaji ni narejena z znanjem, s povezanostjo s stvarstvom in z ljubeznijo, temveč predvsem iz želje po zaslužku, zato bi rad opozoril morebitne kupce na previdnost pred nakupom,« opozarja Beranič. Izdelovalci kvalitetnih orgonitov svoje izdelke praviloma posredujejo do prejemnikov osebno ali preko znancev in prijateljev, ki resnično vedo, kako delujejo posamezni orgoniti in tudi znajo svetovati. Za manj sevanja _ In zakaj naj bi bili orgoniti tako koristni? Njihovi zagovorniki pravijo, da so številne naprave, ki nas obdajajo, vir negativnih sevanj in večina sodobnih stresov je posledica uporabe teh naprav. Elektromagnetni stres vpliva na naše razpoloženje in škodi našemu zdravju. Škodi tudi spanje na mestih, kjer so škodljiva sevanja iz vesolja in podzemne vode. Imunski sistem sicer kar dolgo zdrži vse te negativne vplive, vendar enkrat popusti _ Vse to lahko nevtralizirajo orgoniti, ki proizvajajo stalno energij- sko polje, ki izolira oziroma zmanjša negativna sevanja. Seveda nas je zanimalo, ali za trditve o tem, da se pri uporabi orgonitov človek vi-talizira in okrepi, da je njegov imunski sistem odpornejši obstajajo tudi kakšne znanstvene raziskave. Beranič pravi, da je raziskave o uporabi orgonske energije za krepitve imunskega sistema delal že dr. Wilhelm Reich v petdesetih letih prejšnjega stoletja. »Danes je veliko uporabnikov orgonitov po celem svetu, ki lahko potrdijo moje trditve,« dodaja. Sicer pa naj bi uporabniki to blagodejno delovanje najprej čutili kot občutek blažene toplote, nato kot popuščanje psihičnih napetosti. Bolečine in blokade naj bi se zmanjšale ali povsem izginile in v ta namen orgonite tudi polagajo na obolela mesta. Z orgoniti nad točo Ti pripomočki lahko vplivajo tudi na vreme oziroma širše - na energijo v atmosferi. »Veliki orgoniti za delo v atmosferi, ki jih neposrečeno imenujemo orgonski topovi, oddajajo velike količine pozitivne orgonske energije in na ta način harmonizirajo okolje,« pravi Beranič in dodaja, da v takšnem harmoničnem okolju matere Zemlje ni prostora za uničujoča neurja. Mrežo teh naprav zadnja leta gradijo po Sloveniji in tam, kjer so orgonske naprave, ni bilo močnih neurij z orkanskimi vetrovi in tudi ne močne toče, morebiti je padlo kakšno drobno zrno, pravijo zagovorniki orgonitov. Novo upanje za kmete in vse druge, ki jim neurja povzročajo hude preglavice _ TATJANA CVIRN Foto: GrupA Alergije vseh sort Avtorica petkove humoreske je MATEJA REBA Iz svojega otroštva se ne spomnim, da bi bil kdo na kaj alergičen. Ne na cvetni prah, ne na pršice (ki jih je bilo, glede na to, da nismo poznali turbo sesalnikov, verjetno precej več), ne na perje ali kaj drugega. Ja, smo sem in tja kihali, kašljali ali imeli kake pike. Pa je mama to hitro uredila s pomočjo katerega izmed domačih zdravil. Za prvo alergijo sem slišala, ko je moja precej mlajša sestrič-na Nina imela kakih šest let. Se pravi, pred kakimi tridesetimi leti. Nenadoma so se ji spustile nekakšne rdeče lise. Zdravnik, ki jo je pregledal, je dejal, da naj mama malo popazi, koliko jagod punca poje. Pameten možakar. Bilo je namreč sredi poletja, greda pri stari mami se je šibila od rdečih sadežev in seveda smo se vsi neprestano pasli na njih. Nina je bila med najbolj pridnimi. Nekaj dni jo je mama s težavo res držala bolj stran od mamljivih sadežev in težave so izginile. Prihodnje leto smo se spet gostili na jagodni gredi, a Ninih težav ni bilo več. Kdo bi torej vedel, kaj ji je res bilo. No, poznala sem še eno alergijo - alergijo na določene predmete v šoli, ampak to verjetno ne spada v to kategorijo, saj je nikdar nisem mogla dokazati. Vsaj staršem ne. Danes pa neprestano poslušam o alergijah vseh sort. Na pšenico, plesni, hišni prah, rumenjak in beljak, na različne trave, na najrazličnejše pike insektov _ Skoraj vsak, ki ga poznam, ima kako. Včasih se mi zdi, da so nekateri kar ponosni na to. »Meni prosim kavo brez mleka,« mi je zadnjič skoraj malo zviška rekla soseda Tilka. »Sem alergična nanj!« »Joj, ne bom, imam alergijo na jabolka,« me je opomnila prijateljica Minka, ki je prišla na obisk, pa sem ji hotela postreči z mojim najnovejšim kulinaričnim uspehom, jabolčnim zavitkom. In sem potem od nekje izbrskala napolitanke, da sem ji lahko vsaj kaj postregla. Verjetno ji, vse polne umetnih dodatkov, ne bodo škodile. Ali vsaj manj kot jabolka _ Svak Ludvik je alergičen na vrbe, kolegica Lili na nekatere kreme za obraz. Sosed Miha, ki goji čebele na svoje vrtu, pa mi je zadnjič rekel, da ima doma komplet prve pomoči pri alergičnih napadih, če bi slučajno njegove varovanke koga pičile, pa lahko pomagal. Spisek vseh, ki jih poznam, in so alergični na vse mogoče in nemogoče reči, je predolg, da bi ga lahko stlačila v tehle nekaj vrstic. Seveda vsi po vrsti zaradi alergij pridno hodijo k zdravniku, goltajo tabletke, se mažejo in špricajo z vsem mogočim. Stare, dobre kalcijeve tablete, ki smo jih nekoč, sem in tja, vzeli, če nam je kaj le preveč škodilo, so že zdavnaj preveč preproste. Glede na to, koliko alergikov je med nami, sem se začela spraševati, kako, da se mene nič ne prime? Kolikor vem, namreč nisem na nič alergična. No, moj zakoniti Hanzi bi to verjetno komentiral z izrekom, da kopriva ne pozebe. A da nisem prav na nič alergična, ne, to ne more biti! In začela sem tuhtati. Mi res nič ne škodi? O, mi, seveda, kar nekaj reči je, ki mi povzročijo rdeče pike, zaradi katerih ne morem dihati in mi je slabo. Recimo, tole naše stanje, v katerem smo se, eni bolj, večina pa prav nič kriva, znašli. Alergična sem na laži vseh vrst, na sprenevedanje, na zvračanje krivde in na kazanje s prstom na druge. Fleke dobim tudi od egoizma, človeške neumnosti in zavisti. Od voznikov, ki v milisekundi zatrobijo za teboj, če ne spelješ. Alergična sem na prevare, goljufanja ljudi, na zastraševanje in nepotrebno zategovanje pasu tam, kjer že itak ni kaj vzeti. No, še kaj bi se našlo. Žal za moje alergije ni kapljic, tablet ali pršila. Zdravim se lahko le s pridušanjem. Sem pa začela razmišljati, da bi razglasila, da sem alergična na delo. Morda mi potem ne bi bilo več treba v službo. A glede na to, kako je napredovala sodobna medicina, bi zagotovo dobila samo kako tableto. In veselo nazaj, v rudnik. Ne, bom kar ostala pri tem, da nisem alergična. Razen na prej omenjeno. Na to pa neozdravljivo. 22 RADIO, Ki GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE PREDSTAVLJAMO VODITELJE RADIA CELJE SOBOTA, 5. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 6. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Brina Zupančič, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 7. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OkC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Brina Zupančič, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) TOREK, 8. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 9. maj Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) ČETRTEK, 10. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) PETEK, 11. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.25 Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) Tone Vrabl Z vrtiljakom proti tisočici Pustili smo ga za konec, ker najslajše pač pride vedno nazadnje. Tone Vrabl je tudi med radijskimi kolegi prava legenda, naši poslušalci pa mu ostajajo zvesti že desetletja. Ponedeljkove večere prešteva v stotine. Če smo čisto natančni, bo v ponedeljek, 3. decembra letos, svoj Vrtiljak polk in valčkov zavrtel natanko tisočič. Tonček, kot mu radi re- prav Tone. Njegove glasbene čemo, je živa enciklopedija starih radijskih zgodb in anekdot. Čeprav je že nekaj let, odkar se je poslovil od aktivnega novinarskega dela, še vedno ostaja v središču na-rodnozabavnega glasbenega dogajanja. Pa tudi v Novem tedniku se skozi zgodbe naših novorojenčkov sestavlja pol stoletja stara zgodba pozdravljanja novoletnega dojenčka - akcije, ki jo vsa ta leta vodi oddaje pa so še vedno tiste, ki najbolj temeljito prečešejo tisto, kar je novega in vrednega slišati. Odkriva zakulisja glas- benih tekmovanj in prireditev, kramlja z legendarnimi glasbeniki in spremlja aktualne zvezdnike. »Priznati moram, da je več kot omembe vreden del ekipe tehnik Tomaž Mir-nik. Brez njega bi bilo bistveno drugače in gotovo težje,« tudi Tone potrdi prakso mnogih naših voditeljev. In kaj sicer počne v teh dneh, ko ga ne priganjajo več službena ura in dnevi v koledarju kot nekoč? »Običajne upokojenske stvari,« se nasmeji. Seveda ni nikoli časa, ampak zdaj ga namenja za vrt, vnuke in druženje s prijatelji. Pa za dobro glasbo, se razume. StO, foto: GrupA Da Tone Vrabl skoraj pooseblja Radio Celje, ni treba posebej poudarjati. Zato se z njim veselimo izjemnega jubileja - tisočega Vrtiljaka polk in valčkov. V nedeljo pred tem, 2. decembra, se bomo namreč dobili v Žalcu. Resda so vmes še vroče poletje, jesen in kakšnih 40 prijetnih ponedeljkov s Tonetom. Življenje ob belo-črnih tipkah Brina Zupančič je glasbena pedagoginja na celjski glasbeni šoli. Je odlična pianistka, a tudi skladateljica, ki ima zajeten opus izvirnih skladb. Te segajo na področje klasične, komorne, simfonične in scenske glasbe, na področje del za mlade, tudi v zborovsko literaturo. Za svoje delo je letos prejela Gerbičevo priznanje, ki je najvišje strokovno priznanje Zveze glasbenih šol Slovenije. Svojo življenjsko zgodbo, ki se je začela v Mariboru, ustvarjalni razcvet pa doživela v Celju, bo skozi pogovor z Brankom Stamejčičem poslušalcem razkrila to nedeljo, v oddaji Znanci pred mikrofonom. In v njej povedala, da sta »deli«, ki sta ji v življenju najbolj uspeli, njeni hčerki. BS, foto: SHERPA 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. IS ANYBODY OUT THERE - K'NAAN FT. NELLY FURTADO (3) 2. FRIENDS - AURA DIONE FT. ROCK MAFIA (6) 3. WHAT A LIFE - ROCHELLE (2) 4. BACK IN TIME - PITBULL (3) 5. RUMOUR HAS IT - ADELE (5) 6. FEELS GOOD AT FIRST - TRAIN (1) 7. TURN UP THE MUSIC - CHRIS BROWN (4) 8. CALL ME MAYBE - CARLY RAEJEPSEN (2) 9. IT'S POSSIBLE - ROXETTE (4) 10. THE NIGHT OUT - MARTIN SOLVEIG (1) DOMAČA LESTVICA 1. ZADNJI POLJUB - NUDE (3) 2. ROMANJE - TABU IN ANDREJ ŠIFRER (5) 3. NOVA OKUPATORKA - ZORAN PREDIN & COVERLOVER (4) 4. METULJI - PLIŠ (2) 5. NOV NOR ČAS - HEAVENIX (2) 6. SENCA - TINKARA KOVAČ (1) 7. HOLLYWOOD - SIDDHARTA & LARA-B (5) 8. MORDA - PANDA (4) 9. POČASI - MANCHE FT. ADAM VELIČ, VAUKS, DENI (3) 10. ILUZIJA - NIKKA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO LOSING YOURSELF - WILL YOUNG BLINDED BY THE DARK - PUSHER PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO KNJIGA OBRAZOV - GAL GJURIN NAČIN - PAPIR FEAT. MAJA KEUC & BOŠTJAN GOMBAČ Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 CELJSKIH 5 PLUS 1. POKAŽI MI, DA ME IMAŠ ŠE RAD - NAVIHANKE (2) 2. MUZIKANTI - ŠPILAMO -VIKEND (5) 3. LJUBIM TE SLOVENIJA ZELENA - ZREŠKA POMLAD (3) 4. LE K TEBI VLEČE ME -KRAJCARJI (4) 5. S TEBOJ - MODRIJANI (1) PREDLOG ZA LESTVICO ZDRAVICA ZA PRAZNIK - VERA & ORIGINALI SLOVENSKIH 5 PLUS 1. STARI GRAD - IGOR IN ZLATI ZVOKI & FANTJE S PRAPROTNA (7) 2. NA VESELICI - NOVI SPOMINI (3) 3. CVET POMLADI - JAVOR (2) 4. VIŠINSKA RAZLIKA - FANTJE Z VASI (1) 5. RAZVAJENKA - AZALEA (4) PREDLOG ZA LESTVICO KOŠČEK SANJ - NARCIS Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. i: D vwvw.radiocelje.com NOVI TEDNIK informacije 23 UŽIVANJE V HRAM Za recepte in kulinarične skrivnosti je tokrat poskrbela Aleksa Gajšek Krajnc. Aktivna tudi kot upokojenka, z vedno premalo časa, a za kuho si ga vzame. S soprogom Viktorjem sta razpeta med Slovenijo in Španijo, kar se pozna tudi v njuni kuhinjt Prijatelje rada pogostita z jedrni, ki so značilne za Španijo tn so tam pogosto na mizL Artičoke so tako zagotovo tirana, ki je morda še niste pripravljali, zato Miko poskusite zdaj. Za druženje ob hrani in pijači Aleksa Gajšek Krajnc predlaga še školjke, ki vam prav tg/fe ne bodo vzele veliko časa. Dober tek! - - ' 'v DAGNJE NA BUZARO Sestavine: 1 kg dagenj, 4 stroki česna, 5 listov peteršilja, olivno olje, 1 dl belega vina, 1 žlica drobtin Priprava: Školjke operemo, zavržemo odprte in odcedimo. V ponev damo malo olivnega olja, sesekljan peteršilj in drobno narezan česen. Ko zadiši, dodamo školjke, ki se po kakšni minuti mešanja odprejo. Dolijemo vino in po želji še drobtine, še malo pomešamo in postrežemo. Pred postrežbo odstranimo vse školjke, ki se niso odprle. Jed lahko pripravimo pred gosti, saj je gotova v nekaj minutah. ^ARTIČOKE ^ Sestavine: sveže artičoke, olivno olje, peteršilj, česen, malo čebule, na kocke narezan pršut, malo vina, drobtine Priprava: Artičokam z nožem očistimo pecelj, po vrhu pa jih porežemo s škarjami (porežemo vrhove listov oziroma del, ki ni več zadebeljen). Prekuhamo jih v rahlo slanem kropu in odstavimo. Artičoke lahko kot zgoraj školjke pripravimo na buzaro. V ponvi na olivnem olju popražimo nasekljan peteršilj in česen, da zadiši. Dodamo drobno narezano čebulo in na kocke narezan pršut, malo vina, drobtin in nekaj tekočine od artičok. Te v tej mešanici kuhamo še kakšnih deset minut. Jemo jih z rokami, in sicer list po list, ter skozi zobe stisnemo vsebino lista. > NL, RESTAVRACIJA "»aiice IT X » K S&botna in nedeljska kosila It I Kl\ Jeiii po naročilu - a la carte ETfts Bukiniiak, 3000 cdjt Posebna pojiuttba PiiiMilas: Pizzerlja, slaščice in bar NED: od B:Q[) dn 22:00 Veliko parkirišče od B:Q[) dn 22:00 ;KSKi.UZIVNAOSVtŽriFV VINO@FRESER.si b I " ledeno /INO PRUDENTIA VINOGRADNlj^FREŠER FR£ŠERVUDK0,KALŠE19 aiSSMARTNONAPOHORJU J SIjOVENUA VLADKOFREŠER J 040753137 1 MATJAŽ FRESER I 031577980 ' TEL: 02 80 34 215 T: 03 Stopče31,3231 Grobelnojel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si AHACU • Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuliinja * Prostori in ponudbe za skupine OBLIKOVANJE TELESA Kot je bilo zapisano že v prejšnji izdaji lahko oblikujemo svoje telo na več različnih načinov. Tretmaji za uspešno preoblikovanje telesa: kavitacija, radiofrekven-ca, elektrostimulacija, body wrapping, pilingi telesa ter blatne obloge, peel of maska, povijanje s povoji,......s temi tretmaji se »kurijo« maščobne obloge, učvrstijo se ohlapni deli telesa, poveča se elastičnost kože. Rezultate pa izboljša trening, saj pospešuje razgradnjo maščob v celicah, uravnava metabolizem ter izboljšuje kondicijo in imunsko sposobnost telesa. Zavedati pa se moramo tudi tega, da za svoje telo moramo veliko storiti tudi sami. Za oblikovanje postave, izgubljene centimetre in kilograme pa je potrebna tudi sprememba življenjskega stila, kjer vam lahko pomagamo z nasveti in priporočili. Vsekakor je priporočljiva vsakodnevna telesna vadba, pa naj bo to hoja, tek, obisk fitnesa ali pa sprehod s prijateljico. Hkrati pa moramo popiti tudi zadosti količine, predvsem vode. Priporočljivo je, da popijemo vsaj 3 litre vode dnevno. V kolikor pa se zelo težko disciplinirate glede zdravega prehranjevanja pa so vam na voljo tudi izdelki za Kontakt: www.terrakrenc.si Naslov: Ul. Dušana Kvedra 38,3000 Celje Gsm: 040-385-017 i^tP^Ujljievih jedi Pomlad, ki je letni čas prebujanja in rasti, je tudi čas špargljev. Ta izjemna zelena kultura je bila v čislih sladokuscem že v antičnih časih. Danes jo cenimo zaradi izjemnega okusa, ki dopolnjuje številne jedi, hkrati pa ima na naš organizem vrsto blagodejnih učinkov. Zato smo tudi letos pripravili novo, bogato izbiro jedi. Spargelj bo na krožniku imel glavno besedo, ali bo pa nepogrešljiv spremljevalec mesnim jedem, kot tudi morskim in sladkovodnim specialitetam. S svojo posebno aromo obogati celo sladice. "SMIRAN Dramlje, tel.: 05 997 00 87, 051 438 038 www.gostiscemiran.si eostiiee^npreooč,^^^ M" Bohorč ^ K^MIA, MAlKi, PtZO. KOSttA, AU CAHD, CEIIHING; Spn^janaiao nanrfito m virijt Mk^tigme ttniba Bohort AUijan ».p., Duäon« Kvedi? 44, 3530 Šentjur pri Celju, Tel,: +t386 (0J3 746 U 30, Mobile: ++3S6 (0)41 666 7E6 KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA hujšanje in uravnavanje telesne teže. Pri nas lahko kupite izdelke Herbalife. Herbalife je popolnoma uravnotežena, znanstveno razvita prehrana, izdelana po najvišjih standardih: proteinski napitek ponuja vse, kar potrebujete za dosego optimalnega zdravja. Ste prepričani, da z vsakodnevno prehrano dobivate idealno razmerje beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov, mineralov... Obiščite nas in se prepričajte o kakovosti naših storitev. Mi se bomo vsekakor potrudili, da boste od nas odšli zadovoljni. ßI@NA 'i o 2 M t - I « A Jelena Založnik, s.p. CELEIAPARK, Aškerčeva 14,3000 Celje tel.: 03 5 483 483 • gsm: 041 31 31 33 e-mail: info@kozmetlka-blona.com www.kozmetika-biona.com Delovni čas: 08.00-16.00 (torek, petek) noo - 20.00 (ponedeljek, sreda, četrtek) sobota po dogovoru Martina Pinter s.p. GLAVNI TRG 10 3000 Celje Tel.:03/B207720 STOPALKE 1 1 DE2E14 SPROSTITVE U^ Viktor Cepeinik s.p. W W Kontakt: 040-385-017 TEMI KREJfC spletna stran: lULuuj.terrakrenc.si ---------Niiniiuin- F R1Z E RST VO. Anja KLOPČIČ, s.p. 1 Dobrova 16,3000 CEUE •ŽENSKO. MOŠKO 1 GSM 031/371499 iN OTROŠKO STRIŽENJE J . ■ PODALJEŠEVANJE LA^ A^'Vf^ •SVEČANE PRIČESKE CJV ^ MASA2E, DEPILACIJE, ULTRAZVOČNE TERAPIJE, LUELLNESS SOBE iMmm PRfMAPIJA (strojna limfna drenaža). KAVITACIJA (odprava celulita in oblikovanje telesa) E-pošta: martinapinterpgmail.com Tel.: 03/620 77 20 MOPA ZA MOSN^JŠ^ ÄS9 Jlr^iwa IK.IS 3000 Celje ^ odprto: Ponedeljek - petek: med 9.00-18.00 Sobota: 8.00-12.00 M.: 041 941 894; T: (03) 620 98 81 £-mail: iris.tomazin@gmail.coni 24 informacije NOVI TEDNIK ii: .v- K 031 692® Dom je ponavadi oaza miru, kjer se počutimo varno, A kaj liitro se laliko zgoili, da se nam kakSna reč pokvari, in lakral se počutimo nemočno, saj tie znamo rešiti težav oziroma nLsnio usposobJjeni z& to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi zn^il strokovno priskočiti na pomoč. Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obiiavl)ati, urejati okolico. 1'ri tem pogostokrat ne vemo, kje na i iščemo pomoč, pri čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno. Zavedamo se, da so takSne informacije dobrodošle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri. Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci iivaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki Se niste bili jiredsta-vljeni, priponujgli k 5e boljSi obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse. kar morale storiti, je. da pokličete 031 692-860. in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali Še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici. Eko osvežile! zraka_ če se hočete znebiti neprijetnih vonjav v va^m domu, pa ne veste kako bi to storili na okolju prijaznejši način, brez kemikalij, ki £e dodatno zastrupljajo stanovanje, je tukaj nekaj izvrstnih eko nasvetov. *Sodo bLkarbono ali kis z limoninim sokom postavite v majhnih skodelicah po hiši, da absorbira vonjave. •Rastline pomagajo zmanjšati neprijetne vonjave. "Sveža zrna kave prav tako absorbirajo vonjave. 'Postavite skledo dišečih posušenih zelišč in cvetja v kopalnici. 'Zmešajte vodo z vaniJjo in pošpricajte po kopalnici. Če želite ohraniti vonj, napolnite skledo z vodo in dodajte nekaj kapljic, ki jih lahko po potrebi dodajate in ohranjate vonj iz dneva v dan. *Po želji izberite eterično olje in vodo in naredite enako kot z vaniljo. •Olupke limone, pomaranče ali mandarine pustite v kopalnici. Seveda jih lahko daste v skledo, da je lepSega videza, lahko pa jih poprej namočite v topli vodi za boljši učinek. Zima uje poslovila. lato vabljeni na pf-emontažogum ' Veliki izbira gum in pliti!^ TM iDcirOSI hrambe va!ih gum. -PievuminomoilirabtJenlliTOiil, = tvriift^ Sd^is a «e iUJiJikt vMil.__= ftW,UR= mpopuita M premoniaM gum, obprtdloStoitejaojIa^ KIA Mcnoitsavt()hiša škorjanec Maribor^ 115, Celje. 03/42^ 06 64,031 416 fflmiKo _ In sneine loitiie; ftaiiniiovai a 3220S1WE www.stTeha-metalko.sl gsir:0413l4i]1, gsnL «i MgftihJiaesiiiiutH I®' U IZMERO IN IZDELAVO PSEDRftfUiJA HA KLJUi POKLIilllE NAŠEGA STROKOtfNJAKfl ZA SlHEHE NA (¡5M: 041 622 J85. Zelena sonns-niOD^ii www.zetenB-tehnika.eu Tel.: 03 491 66 0( m i i ii ŽAGE •lonsered -15%!! 1 MESTNA ŠIVALNICA Natalija Cokan a.p.cSAl;«! 444-:^ majilriu ¡iviJ>ivi m knijttJtv« ' - CntUtll 1,3130 S«it..r tmOhkhtUk kiatJ niiww.fa»b-fcox«l|.«l^ KOa Tf RMOINSTAlAClif Kofo^tvnha A, Sta^ Florata d.0.0. PE Vrtnarija TOPUK Gft-ita 41.3000 Celje CSM: 04T 757 879 p«alertibBD u DKUITBV nh ekcJks lu ptulsinaib p(n auuUuv ttt vsdjKfcvuJij * nlspredutii ln nslvpfodajii akTJKotli natUn In S kartico zvestobe do 7% popusta : VZDRblMUU DEUUIMnKlK KOHUi IC lUiUH PEHIiMtS.P.,irOI>£E21,3111 UfiflEUlD GSM: (»1/577-33«, MAIL: niiiit«i4HiioHt?siriit.«Hi Kmmifdniu deb ,wd(M)dn3 insralddji .mitij^a nuiijSa z^ In VH vidrimliu deli, t«f adaptafiie koiulnic. Iid^icvanje mozaHML boidut, bniifnie nizb) u«Hl»(rlintiiidei™Mlfiega gisija Ksiareptli kopalnicah Inulnih bditliitialaDL DEIDORUVPHD ^t^VNamiltO IH PO UUUUilSSniFH fmRH! U FflIFIHIlNlAMlIt RENKM prodajg-monitaža. pf^jg^. HiiiiSirranEi.p. ¡«Filjur «■iMil: frenlLiHinck#!imii.[Em "vse za ogrevanje, vodovod, piezrač«v3nje, plin" ■svetavsnje obdelava ponudb -nnnlzia -iefl - upiotneipalki •hirektoijl ffitailMema -9iuqlF«lKtaJrillisli»4n. Mafibof^&i p,p. ioi3,3ioeceuE Fia*: 03/491.30^1 _____rnuM v enau Ttmul WM M)«Hi . 3TP0«PiWI PPEOLiCVttU Zl OtMjl . KUiOTETNASTEHJHNOKVlfiJE ZAKOBEKCUSKAOiiU, • Čistilo nftnMCTTE leCe • SOICIUOCUU PniSUUIH PnOCUUALCEV - HUtKimi BfUSIDR u STfUHKE dPnKE . DELOVNI C AS: delavniki od 3 M>-13.D0. sobota od 8.00-12.00 zLATAf^mrAJimK . ' Kumaia Tajnšek - Komite 1 r Btittitfg rj. 3000Clf^ eai** tr 13 -04163*844 AflTIAL i3xx. 041 826 594 • ADAPTACIJE KOPAUVtlC • VODOVODNE INŠTALACIJE • VSA ZIDARSKA DELA 4LNIC rALAClJE J^^^E ELA 26 za avtomobiliste NOVI TEDNIK Maja nova Kia cee'd Ko se je leta 2006 na evropskih trgih prvič pojavil Kiin cee'd, avto nižjega srednjega razreda, je razmeroma hitro našel kar velik krog kupcev. Zdaj je nared druga generacija tega vozila, ki v dolžino meri 431 centimetrov, kar je pet centimetrov več kot prej, hkrati pa je 10 milimetrov ožji in prav toliko nižji. Pe-tvratna kombi limuzina ima tudi malo večji prtljažnik kot prej (od 380 do 1318 litrov), na začetku pa bo na voljo s petimi motorji - s tremi dizelskimi in z dvema bencinskima. Na začetek dizelske ponudbe je postavljen 1,4-litrski motor s 66 kW/90 KM, sledita dve izvedenki 1,6-litrskega agregata, ki ponujata 81 oziroma 94 kW. Bencinska ponudba se Ročna A VTOPRALNICA^ Sc POURNI CENTER VOZJLAZ 14DNEVNOZASCITOLAKA VOZILA TEMELJITO NOTRANfE ČIŠČEJSJE VOZILA DEZINFEKCIJA KLIMATSKE NAPRAVE ZA TERMINPOKUČITE IN SE DOGOVORITE Sola Vožnje — CADE J- 031344388 ^^^f^j^mmi^sffi/^ POPUSTAJ www.cadej.si avtosok. cadej@sioLnet Tel. 08 2052291 V^^^ U ^^ VARNE VOŽNJE Info: ZŠAM Celje, Slomškov trg 1, 3000 Celje Tel.: 080 20 86 Gsm: 041 674 338, 031 618 926 www.zsam-celje.si, e-mail: zsam.celje@siol.net Organiziramo: Tečaj CPP: 7.5. 2012 in 21.5.2012 ob 15.00 uri Tečaj za izbris kazenskih točk: 17.5.2012, 24.5.2012 ob 16.00 uri Varna vožnja za voznike začetnike: 5.5.2012 in 20.5.2012 ob 8.00 ur začenja z 1,4-litrskim motorjem s 73 kW, zmogljivejši 1,6-litrski motor pa ima 99 kW. V novi kii cee'd bo prvič na voljo tudi novi samodejni 6-stopenjski menjalnik z dvojno sklopko DCT, ki je za začetek namenjen zmogljivejšemu bencinskemu motorju. Ob tem bo na voljo tudi izvedenka ecodynamics, ki ima serijsko pnevmatike z nizkim kotalnim uporom, sistem start/stop in še nekaj drugih dodatkov, ki pripomorejo k skromnejši porabi goriva. Po sedanjih napovedih naj bi bil novi cee'd pri nas na voljo sredi tega meseca, verjetno je, da bo v najcenejši izvedbi naprodaj za manj kot 13 tisoč evrov. Na sliki: nova kia cee'd. JK Mercedes z novim avtom v Pekingu V teh dneh je v Pekingu avtomobilski salon, ki ga očitno noče zamuditi nobena avtomobilska hiša, zagotovo ne nemški Mercedes-Benz. Temu gre zadnja leta na Kitajskem zelo dobro - kot sicer skoraj vsem nemškim avtomobilskim tovarnam. Prav salon v Pekingu so si izbrali za prvo predstavitev povsem novega avtomobila concept style coupe. Čeprav je to ta hip še študija, bo menda novo vozilo tudi v resnici takšno, kot je na fotografiji. Avtomobil je narejen na osnovi, na kateri zdaj že izdelujejo mercedes B in povsem novi A. S tem vozilom naj bi zamenjali sedanji mercedes C, ki naj bi ostal še naprej v prodaji, v dolžino pa bo meril 463 centimetrov. Kaj več o tem novem mercedesu še ni znano. Na sliki: mercedes concept style coupe. JK * Vpis vzajemnih skladov * Odkup in prodaja delnic ATKA Z nami vedno nekaj prihranite! Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 Audi z novo generacijo A6 allroad quattro Leta 2000 je nemški Audi prvič postavil na cesto au-dija A6 allroad quattro, vozilo, ki je predstavljalo nekakšno vmesno stopnjo med običajnim karavanom oziroma avantom in terenskim avtomobilom. Sedaj je nared tretja generacija. Ta je za dobrih 36 milimetrov daljša (494 centimetrov), medtem ko se je medosna razdalja povečala za 72 milimetrov. Ker je to karavan, ponuja tudi velik prtljažnik (od 565 do 1680 litrov), navzven pa se od običajnega karavana razlikuje po plastičnih obrobah koles, večji oddaljenosti od tal, jeklenih zaščitah prednjega in zadnjega dela podvozje ipd. Motorji so štirje: trije dizelski TDl in bencinski TFSl z močjo v razponu od 150 do 230 kW. Zraven je vedno stalni štirikolesni pogon quattro, za doplačilo pa si je mogoče omisliti športni diferencial, ki spremeni razmerje prenosa med prednjimi in zadnjimi kolesi. Z aktivnim vzmetenjem se avto prilagaja tudi različnim načinom vožnje, saj se recimo pri stalni višji hitrosti avto zniža za 15 milimetrov, pri vožnji po terenu ali slabi cesti pa ga je mogoče dvigniti za 10 milimetrov. Prodaja bo stekla čez nekaj tednov, cene pa še niso znane. JK Z imjiMloeívidaÁostí/do starostu www.railiocelje.coin www.novileilnil[.coiii NOVI TEDNIK mali oglasi / informacije 27 ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 STROJI I n VOZILA KUPIM OSEBNO vozilo, od letnika 1995 naprej, v kakršnem koli stanju, gotovina, prepis in odvoz takoj, kupim. Telefon 031 783-047. 1552 KARAMBOLIRAN ali dotrajan avto kupim. Telefon 051 301-611. s 68 PRODAM SAMOHODNO kosilnico Bss 110, mala kolesa, nove gume, ohranjeno, prodam za 660 EUR. Telefon 041 803-254. 1559 TRAKTORSKO kosilnico Gaspardo, dvojni rez, 180 cm, nakladalko za seno Sip 16 in dvovretenski pajek Sip 230, prodam. Telefon 041 827-231. l 97 NAKLADALKO 17, silažno, obračalnik 220 in pajek, prodam. Telefon (03) 5778747. 16 6 4 KOSILNICO Bcs - diesel, moč motorja 13 k.s., malo rabljeno, prodam za 450 EUR. Telefon 5796-410, kličite v večernih urah. 1660 Ginwiltisnposojiu ÍTKíTMimíI i Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVOl UGODNEJŠI POGOJI - možnost Izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja mmm VILE za prenos okroglih bal, nove, prodamo. Telefon 041 807-853. 1632 KOSO za multikultivator Gorenje, komplet s pogonom, ročno sejalnico koruze, sedež za traktor »Štajer« 430 ali 540 km in luči, zelo ugodno prodam. Telefon 041 858-725. 1635 Do nfl osnovi O^^f poko^niio ^ PE CEUE, IH. XIV. dhriiqa 14. S 03/4257000 ^ PE MARIBOR, Partiiansha 34, § 02/2341000 ^ PE MURSKA SOBOTA. Staneta Boanana 16.02/521-3000 | BONAFIN PLUS d.o.o. i Sloiiaiiska27.1000ljuHjaiia I KUPIM Ali iščete ugodni kredit? Gotovinski in hipotekami do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor, 02/252-48-26, 041/750-560 POSEST PRODAM TRAKTOR Zetor, Ursus in kiper prikolico Tehnostroj, enoosno, kupim. Telefon 041 680-684. p TRAKTOR, prikolico, kosilnico, obračalnik, trosilec, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407130. 1341 NEPOZIDANO stavbno zemljišče, 1.350 m^, za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, v Kulturniški ulici v Celju, prodam. Parcela je že delno komunalno urejena ter najcenejša na tem področju. Cena 60 EUR/m'. Ogled dokumentacije in ostale informacije: Janez Cerovšek, Celjska cesta 11, Rogaška Slatina 25/1, po 16. uri. 1260 ZELO prostoren dvojček na Ostrožnem, z lepo zelenico, Ulica bratov Frecetov, prodam za 159.000 EUR. Telefon 051 684-804. 1452 SVETINA, Javornik. Prodam dva vikenda za dve družini, 1.500 m' zemlje, takoj vseljivo. Telefon 041 847-093. 1527 KOMUNALNO opremljeno parcelo na relaciji Vojnik-Frankolovo, z gradbenim dovoljenjem, prodam. Telefon 031 697-748, 041 714-940. 1551 PARCELO z izdanim gradbenim dovoljenjem, 840 m', Bovše pri Celju, prodam. Telefon 041 709-684. 1560 DRAMLJE, Pletovarje. Prodam vinograd, 350 trsov. Telefon 051 301-611. š 68 VEDEŽEUALKA IRIS 090 43 43 vedezevanje-lrls.si Cena klica 1,99 EUR/min z DDV. Naro&iiic MuiUmiiis ¡.p. TRGOVINO z živili, dobro vpeljano, 10 km iz Celja, prodam zaradi upokojitve ali dam v najem. Telefon 041 898-986. 1583 SAMOSTOJNO obstoječi poslovni prostor, približno 110 m^ (pisarniški prostori) + pomožni prostori (klet, kurilnica), najmanj 4 parkirišča, v Prožinski vasi, Štore (obrtna cona), kompletno obnovljen: el. in tel. instalacije, sanitarije, plinski priključek, samostojno centralno ogrevanje (kurilno olje), alarmna naprava, klima, prodamo. Možnost koriščenja kot 4-sobno stanovanje. Brez bremen. Možna tudi menjava za dvoinpolsobno stanovanje. Majcen Euroterminal, d. o. o., Celje. Kontaktna oseba: Robi Kerš, telefon 041 727-301. vwvw.zabavazaotroke.si Živite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, \u jih lahlrl Pm y i^omcl za uelihe in male ^oápodin^ J- • / odLniel PRODAM 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR \ U Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: iN^B'ofelllNlteM nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR I-)- poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih Bospodinj po ceni 10 EUR za izvod l-i' poštnina). izvodov knjige Kuharske hukve ■ vlananje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod 1+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (-i- poštnina). I Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., PtBšernova 19,3000 Celio ^^ - | nArOJite noviit^nlk NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov. Novi tednil( izliaja dvaicrat na teden ob toricih In peticih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjsicem. OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA i-OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA i NAROČILNICM NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. IVIaribor, Zelena ulica 17,040 417-463 Celje, Mariborska 122,040 720-189 Ljubljana, Celovška 143,040 837-853 Koper, Vojkovo nabrežje, 040 206-744 PRALNI stroj Gorenje newline, lepo ohranjen, prodam. Telefon 040 807-371. 1586 DNEVNO sobo, kotni bar, les, visoki sijaj, zelo ugodno prodam. Cena 300 EUR. Telefon 031 612-828. 1639 ŽIVALI NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p NESNICE, mlade ter bele piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5471244, (03) 5472-070, 041-763-800. p KOZLIČKE, stare 3 mesece, prodam. Telefon 031 796-410. 1525 PRAŠIČE, težke od 25 do 150 kg, možnost dostave, ugodno prodam. Telefon 041 655-528. Š 52 PURANE, stare 6 tednov in piščance, bele, za nadaljnjo rejo, prodam. Informacije in naročila (03) 577-3744. p JARKICE, na začetku nesnosti, rjave, črne, grahaste, italijanke, beli leghorn in enoletne kokoši prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne ter 6-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. 1597 PRAŠIČE, 30 do 40 kg, 70 do 80 kg ter 200 kg, prodamo. Zg. Roje 22, Šempeter, telefon 031 617-892. 1597 JAGNJETA, primerna za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 312-796. 1608 TELIČKO simentalko, težko 140 kg, prodam. Telefon (03) 5738-280. 1607 PUDLE toy, zelo lepe marelične (apricot) barve, čistokrvne, cepljene in razgli-stene, ugodno prodam. Telefon 040 722-309. p ŠTIRI burske koze, za nadaljnjo rejo, a kontrola, stare 5 mesecev, prodam. Telefon 041 541-188. 1598 MINI poni, žrebičko, staro eno leto in sha-role, telico, staro dve leti, zelo ugodno prodam. Branko, telefon 041 794-444. 1622 OVČKI, samčka in samičko, stara 10 mesecev, prodam. Telefon 051 371-596. 1625 14-mesečno telico simentalko, težko 360 kg, prodam. Telefon 051 330-569. 1550 PAŠNO telico simentalko, brejo v 9 mesecu, težko 600 do 650 kg, prodam. Telefon 051 470-362. 16 28 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača krma, dostava, možne polovice ter očiščeni odojki, ugodno prodam. Telefon 031 311-476. 1629 KRAVO za zakol prodam. Telefon (03) 5778-747. 1664 TELIČKO, staro 3 mesece, simentalko, prodam. Telefon 051 223-446. 1662 KUNCE, nemški lisec, tudi plave, prodam. Telefon (03) 5863-027. 1647 TELICO limuzin, brejo 8 mesecev prodam ali menjam za bikca. Telefon (031) 253-020. TELICE in krave za zakol, tudi bikce, mesni tip, težke od 120 do 200 kg, kupimo. Telefon 031 832-520. 1375 PRODAM VINO cviček prodam, ugodno cena, možna dostava. Telefon 031 627-675. p VINO, belo in rdeče, prodam. Telefon 041 834-904. 1520 KORUZO v zrnju prodam. Telefon 041 741028. 1543 VINO jurka, zelo dobrega okusa in arome, 100 l, prodam. Telefon 041 208-999. 1610 VINO, belo in rdeče ter žganje slivovko prodam. Možna dostava. Telefon 031 221-243. Š 66 KORUZO v zrnju prodam. Telefon 031 249072. 1656 OSTALO PRODAM 1637 KUPIM DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 56 VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223. Š 575 HilJiAliJi 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT www.pirnat.si Dr.ñmatd.o.o.,Hailagova29,MarihDf_ BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info. p BUKOVA drva, razžagana, s prevozom, lahko tudi debelejše, prodam. Telefon 031 776-591. 1445 SUHA hrastova metrska drva, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 041 976-162. 1619 RABLJENA, zelo lepa oblačila za fanta, od številke 80 do 98, prodam. Telefon 041 907-614. Š 69 OBOGATENE kletke in gnezda za nesnice, nerjavne pasti - lovke, velikost 25 ^ 30 cm, dolžina 80 in 100 cm (žival ostane nepoškodovana), prodam. Telefon 041 642-184. p DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstva 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.sl_ Kugi« d.D.D. r vedeževanje, d^trologija, feng shut vcdt^evalkii EMA (iirol aniki" karcf ETIMT.^ ^ r ritke h an i uilin!kikliut Pokličite nas ceneje! 00169951 NOVI TEDNIK mali oglasi / informacije 29 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, sestre in tete VERONIKE ŠALEJ rojene Lužar (7. 1. 1929 - 17. 4. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje, jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje ali sveče ter izrazili pisno ali ustno sožalje. Posebna hvala g. župniku Ivanu Arzenšku za opravljen cerkveni obred, govornici ge. Magdi Šalamon za skrbno izbrane besede slovesa ter pevcem kvarteta Ob slovesu za sočutno odpete pesmi. Hvala pogrebni službi Ropotar za spoštljivo opravljeno delo. Sin Borut in vsi njeni Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha bolečina. V SPOMIN ALOJZU BRECKU iz Spodnje Rečice 167, Laško 29. aprila je minilo leto, kar je mirno zaspal in v večni sen od nas odpotoval. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu v spomin prižigate sveče. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in tete STANISLAV TUCHTER iz Trnovelj pri Celju (21. 9. 1928 - 24. 4. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru, gospodu župniku, govorniku za lepe besede, pogrebni službi Primožič ter dr. Smoletovi in kolektivu Klima Celje. Žalujoči sin Tonči ZAHVALA Ob izgubi drage mame MARIJE KNEZ z Babnega v Celju se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Hvala za vsa pisna in izrečena sožalja, duhovniku gospodu Koširju za opravljen obred, pevcem Celjskega okteta, sodelavcem s Telekoma in govornici Romani. Žalujoča hčerka Dragica z družino Celje, 25. aprila 2012 KOSILNICO Bcs 127 (bencin), in jabolčnik iz kmečkih sort jabolk, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5778-883, 051 362-145. 1661 zmenk 40-letni fant želi spoznati dekle za zvezo ali prijateljevanje. Telefon 031 504807. 1627 ABRAHAMOVEC, urejen, z dobro službo v Celju želim spoznati dekle s kmetije. Pridem k tebi ali ti k meni. Telefon 070 389-313. 1631 UREJEN, situiran, 54-letni Celjan, nekadilec, želi spoznati pošteno žensko za resno vezo. Telefon 041 248-647. 1633 39-LETNA ženska, z dežele, želi spoznati dobrega moškega. Ti k meni ali jaz k tebi. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Celje. 1634 ÍKMM Ženitna posredovalnica zaupanje za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold astrolog nla 0906430 t POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ 24 UR OBISK NA DOMU PE VOJNIK PECEUE 051 649 780 PLAČILO NA OBROKE www.primozic.si razno Kmm lastroloéínja 'jasnovidnost iBlDllRAPnE 61041404 935 Objavljamo prosto delovno mesto maGakar KAVA IN TI D. O. O. Levec 4/a, 3301 Petrovče PE OŠTARIJA CITY CENTER info: 041/680-809 (Srečko) POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n KVALITETNO in po ugodnih cenah polagamo keramiko. Telefon 041 900-891, Saltera d.o.o., Grobelce 33 b, 3264 Sveti Štefan. 1657 IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n IZDELUJEMO strojne omete, tlake in fasade. Telefon 031 598-355. Omes gradbeništvo, Ledina 40, Sevnica. 1113 IZVAJAMO dela na kanalizacijskih sistemih (opustitev greznih jam, kronsko vrtanje, vgradnja čistilnih naprav ter ostala gradbena dela, tlakovanje, asfaltiranje, škarpe „ Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 1354 OPRAVLJAMO vsa parketarska dela, zelo ugodno. Telefon 031 501-121. Kristina Bah, s. p., Trnovlje pri Socki 25. 1488 PREMOG - znižana cena, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik. n V nebesih sem doma, od tega ne sveta, nebes se veselim, tja priti si želim. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in starega ata JOŽETA CVEKA iz Strenskega 6, Rimske Toplice (22. 12. 1933 - 21. 4. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darove za svete maše. Še posebej hvala gospodu župniku Roku Metličarju za cerkveni obred, besede tolažbe in darovano sveto mašo, sosedi Erni za pomoč, Daniju za poslovilni govor in njegovemu očetu Petru za lepo zapeto pesem v cerkvi. Zahvala velja tudi pevskemu zboru iz Rimskih Toplic, trobentaču, rudarski straži in pogrebni službi Komunale Laško. Osebju ZD Rimske Toplice iskrena hvala za dolgoletno zdravljenje, oskrbo in razumevanje. Hvala vsem, ki ga boste skupaj z nami ohranili v lepem spominu. Žena Anica, hči Ana in zet Marko, sin Jože in snaha Bojana, vnuki Ervin, Marja, Eva, Nika in Blaž Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrb in delo si imel. Skozi vse življenje le boriti si se znal, a v pomladnem večeru boleče si zaspal. ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, atija in starega ata. ALOJZA TERŠKA iz Lahomška pri Laškem (2. 1. 1954 - 23. 4. 2012) Iz vsega srca se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in nekdanjim sodelavcem Paro-na Laško, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju ZD Laško. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in besede tolažbe. Hvala tudi župnikoma Klemnu Jagru in Martinu Bezgovšku za cerkveni obred. Prav tako lepa hvala pevcem, trobentaču za odigrano Tišino, govorniku Matjažu Piklu in Komunali Laško. Še enkrat iz srca hvala vsem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih. Žalujoči: žena Ani ter hčerki Simona z družino in Sonja z Denisom Med naša srca si se vpisala, čas ne bo te več izbrisal. Tudi če pokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete MILKE DIMEC s Ceste na Ostrožno 89 v Celju (25. 8. 1928 - 19. 4. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, nam izrazili besede sožalja, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Lipovšku in dr. Rajtmajerju ter osebju bolnišnice Celje za zdravstveno oskrbo. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete pesmi in hvala za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njeni najdražji 1626 n 1671 30 VODNIK NOVI TEDNIK KINO ][ PRIREDITVE PLANET TUS Spored od 4. 5. do 7. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Odklop - komedija 15.50 Lorax - animirana družinska pustolovščina, sinh. 3D 12.00, 15.30 Lorax - animirana družinska pustolovščina, sinh. 11.20, 13.20, 16.20 Ameriška pita: Obletnica - komedija 16.00, 21.05, 23.20 Titanik - romantična drama, 3D 17.30 Bojna ladja - fantastična akcija 18.20, 21.00, 23.40 Talisman - romantična drama 12.40, 18.10, 20.20, 22.40 Projekt X - komedija 12.50, 14.50, 16.50, 18.50, 20.50, 22.50 Delfin - animirana družinska pustolovščina, sinh. 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 Zrcalce, zrcalce - družinska komična drama, sinh. 11.25, 16.05, 18.25 Ulični ples 2 - plesno-glasbeni film, 3D 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 Zrcalce, zrcalce - družinska komična drama 13.45, 20.45, 23.00 Maščevalci - akcijska pustolovščina, 3D 21.10, 23.59 Maščevalci - akcijska pustolovščina 13.10, 18.15 Koča v gozdu - grozljivka, triler 19.00, 21.20, 23.30 21 Jump Street - komedija petek, sobota, nedelja 19.00 LEGENDA vsak dan sobota, nedelja ponedeljek, torek, sreda, četrtek petek, sobota iiieTni|iol PETEK in NEDELJA 19.00 in 21.00 Pogovoriti se morava o Kevinu - drama PETEK, 4. S. 9.30 (in 16.00) Muzej novejše zgodovine Celje i.GG do 18.GG Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec Ekofest dan odprtih vrat vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin in mikropivovarne (tudi v soboto in nedeljo) Živeti v Celju demonstracija obrtnika zlatarja Miroslava Bahčiča 1G.GG Ekomuzej Žalec Ekofest: Spoznavanje zdravilnih zelišč otroška delavnica 12.GG do 18.GG Ekomuzej Žalec Ekofest prost vstop v Ekomuzej 15.00 Velenjski grad Jajčerija in šnitarija etnološka prireditev v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 16.00 Knjižnica Velenje Igralne urice 18.00 Dom krajanov Galicija Ekofest: Zdrava prehrana predavanje Marije Merljak 19.19 Knjižnica Velenje Plesi v krogu enostavni plesi na ljudsko glasbo raznih narodov 19.3G SLG Celje M. McDonagh: Obdlanjenje v Spokanu abonma po posebnem razporedu 19.30 Glasbena šola Velenje Dejan Krajnc, klarinet predmaturitetni nastop 20.00 Celjski mladinski center Vsemogočni mlin in Nebulue ensemble rock n' roll zabava SOBOTA, S. S. 9.GG do 13.GG Ekomuzej Žalec VELENJE PETEK 18.00 V deželi krvi in medu - vojna drama 19.00 Hudič v nas - grozljivka 20.30 Vse za denar - akcijska komedija 21.00 Ženske iz 6. nadstropja - komedija SOBOTA 18.00 Alvin in veverički 3 - animirana pustolovščina, sinh 19.00 Vse za denar - akcijska komedija 20.00 V deželi krvi in medu - vojna drama 21.00 Hudič v nas - grozljivka NEDELJA 16.00 Alvin in veverički 3 - animirana pustolovščina, sinh 18.00 Hudič v nas - grozljivka 19.00 Ženske iz 6. nadstropja - komedija 20.00 V deželi krvi in medu - vojna drama PONEDELJEK 18.00 Vse za denar - akcijska komedija FILMSKI TEDEN EVROPE 2012 (FTE) v VELENJU - vstop prost PONEDELJEK 10.00 Le Havre - komična drama 20.00 Policist - komični triler www.radioGelje.coni Ekofest delavnica - izdelava čokoladnega balzama za ustnice 1G.GG POŠ Trje, Galicija Ekofest voden ogled ekološke učne poti Trje in kmetije Podpečan 1G.GG Ekomuzej Žalec Ekofest: Zdravilna zelišča in koronarni sistem predavanje žalskih lekarn 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 11.00 Bio park Nivo Žalec Ekofest v Bio parku Nivo predavanja in delavnice 11.1S Ekomuzej Žalec Ekofest: Ekološko kmetijstvo (GZS) predava Mitja Zupančič 1S.GG do 17GG Ribnik Vrbje Ekofest Ponirkove ustvarjalne delavnice 20.00 Gasilski dom Kozje Ansambel Mira Klinca s Klobasekovim Pepijem koncert ob 25. obletnici ansambla 20.00 Cerkev Marijinega vnebovzetja Olimje Ostani mlad s prijatelji letni koncert vokalne skupine Osti jarej z gosti 21.00 Mestni kino Metropol Punk goes hardcore koncert Cop on bikes, Radiostorm, Within the Tides (Avstrija) 21.00 eMCe plac Velenje_ Klubski večer z DJ Dežurni 21.00 Mladinski center Bistrica ob Sotli Coma stereo koncert NEDELJA,. 6. S. 9.00 do 13.00 Ekomuzej Žalec_ Ekofest eko tržnica in sejem 11.00 do 16.00 Bio park Nivo Žalec Ekofest predavanje in delavnice 15.00 do 17.00 Ribnik Vrbje_ Ekofest otroške delavnice, delavnice za odrasle PONEDELJEK, 7. S. 10.00 Knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle krožek vodi Sonja Bercko 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Sejna soba KS Petrovče_ Pravljične minute in ustvarjalnice 19.30 Dom kulture Velenje V. Moderndorfer: Limonada slovenica Prešernovo gledališče Kranj; Beli abonma in izven 19.30 Glasbena šola Velenje Viktorija Maze in Zala Javornik predmaturitetni nastop 20.00 Narodni dom Celje_ Prem Rawat video predstavitev SOBOTA, 5. 5. 8.00 do 12.00 Gotovlje Kmečka tržnica s sejmom pod lipami 8.00 Ploščad centra Nova Kmečka tržnica 17.00 Kulturni center Laško Slovesna prireditev ob 110. obletnici čebelarskega društva Laško SOBOTA, 5. 5. 19.30 Narodni dom Celje Oldies Goldies tradicionalni dobrodelni pomladni koncert Okteta 9 v sodelovanju z Rotaract clubom Celje Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru); razstava Svetišča paleolitskih lovcev avtorja dr. Boštjana Odarja, do 12. 6. Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: razstava Mednarodnega mladinskega pevskega festivala, do preklica Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: Obrazi operete; do 31. 10. Galerija železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Draga Cerovška: Toskana, Irska in London, do 8. 5. Dom sv. Jožefa Celje: razstava fotografij Jureta Kravanje: Spodnja Savinjska dolina, do 31. 8. Galerija Mercator centra Celje: razstava mandal udeležencev tečaja na Univerzi za 111. življenjsko obdobje Celje, do 9. 5. Galerija Volk: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 31. 5. Celjski mladinski center: razstava fotografinje Tanje Ristič: Pari, do 10. 5. Knjižnica Mozirje: razstava Mozir-ske podobe, do 8. 5. Avla Premogovnika Velenje: razstava Jožeta Svetine, do 18. 5. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava akademskega slikarja Alojza Konca Retro, do 6. 5. Grad Podsreda: razstava steklenih mojstrovin Ars vitraria članov Društva steklarjev Slovenije, do 1. 7. Kulturni dom Šmarje pri Jelšah: likovna dela akademske oblikovalke in slikarke Severine Trošt - Šprogar, do 25. 5. Slovensko-bavarska hiša Podsreda: razstava Marije Sušnik: Dediščina naših vodnjakov, do 30. 6. Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, La-pidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru). DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@ drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žu-smu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špek Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si NOVI TEDNIK za raizitedrilo 31 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: polurna masaža hrbta v salonu tajske masaže Lai Thai v Celju 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Orel s Škrlatnega vrha 3.-5. nagrada: vstopnica za kopanje in savno na Rogaški rivieri Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 10. maja. Zaradi praznikov bomo tudi nagrajence križanke iz prejšnjega tedna objavili 10. maja. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Ime in priimek: Naslov:_ VSAK ČETRTEK ob 12.15 95.1 I 95.9 00.:. Cr. k vvvvvv.radi OGLEDI lU Ona; Prijetno boste presenečeni, kajti partner vam bo pokazal naklonjenost, kar je pri njem precej redek pojav. Izkoristite trenutno razpoloženje in skušajte izboljšati vajin odnos, predvsem pa se izogibajte vsakršnim prepirom! On; Preveč se ukvarjate z zadevami, ki ne zaslužijo vaše pozornosti. Raje premislite, kam boste vlagali svojo energijo, kajti prav lahko se vam zgodi, da vam je bo začelo počasi zmanjkovati ^ TEHTNICA ^ Ona; Popazite malo na pota vašega partnerja, saj priložnost vse prehitro naredi tatu. Sicer ni rečeno, da vas je prevaral, vendar pa je na dobri poti, da v primeru vaše neprevidnosti, to tudi realizira. On; Nikar ne pogrevajte starih prepirov, ampak poskusite raje doseči kar najboljše možno soglasje. Potrebovali boste pomoč, a je ne bo od nikoder. Mogoče pa je le ne znate videti, kajti star prijatelj bi vam prav rad pomagal. Ona; Ali ni že skrajni čas, da se tudi vi posvetite predvsem sebi in svojim interesom? Drugače boste na koncu presneto razočarani. Tega pa si v tem trenutku enostavno ne morete privoščiti, saj bi to preseglo vsako mero. On; Srečali boste nekoga, ki ga že dalj časa na skrivaj opazujete. Kar pogumno - tudi v njegovih mislih se pletejo podobna vprašanja kot pri vas. Le zakaj bi izpustili iz rok tako prijetno avanturo, ki lahko postane tudi kaj več? DVOJČKA ^ Ona; Kmalu boste prišli do tega, kar ste si že dolgo želeli, vendar pa boste presenečeni ugotovili, da vas to sploh ni zadovoljilo. To pa bo nekoga na nek način zelo užalilo, kar bi vam utegnilo povzročiti prene-katero neprijetnost. On; Izogibajte se prepirom, saj boste zagotovo potegnili krajši konec. Prisluhnite raje prijateljem in realizirajte načrt, ki vam že dolgo ne da miru. Posledice le tega vam bodo vsekakor v veliki meri polepšale prihodnost. Ona; Vaši čari postajajo za nekoga vedno bolj zanimivi in ne bi bilo odveč, da tudi vi po-kažete čustva, ki jih gojite do te osebe. Tako boste veliko hitreje prišli do rezultata, ki ga pričakujete. Vsekakor imate prav sijajno možnost! On; Srečali boste nekdanjo simpatijo in kar naenkrat boste povsem spremenili svoje trenutne načrte. Konec tedna boste preživeli v romantičnem vzdušju in ponovno našli tisto srečo, ki ste jo po nepotrebnem izgubili. POMOČ: AMIKO-normanski vojskovodja, EKAVDAT-brezrepa žival, NDOLA-mesto severno od Lusake v Zambiji, NOROGLAVKA-strupena goba, goban Ona; S podcenjevanjem ne boste dosegli ničesar! Res je, da so na ta način vse ovire videti manjše, vendar je to le varljiv privid. Naučite se vendar že nekaj iz prejšnjih napak, ki so vas drago stale! On; To, kar se vam bo zdelo, da je ljubezen, bo bil šele njen začetek. In to kar vas še čaka, bo še veliko lepše in zanimivejše. Potrebno bo le obdržati sedanji tempo življenja, kar pa ne bo tako lahko kot si mislite. Ona; Preveč se bojite, da bi lahko odločilno posegli v dogajanje. Včasih zadostuje že kanček poguma pa se spremeni celo življenje. Bili bi več kot nerodni, če bi vam ne uspelo izkoristiti priložnosti, ki se vam bo ponudila. On; Privoščili si boste nakup, o katerem že dolgo sanjate, saj tako dobre priložnosti enostavno ne boste hoteli zamuditi. To bo v veliki meri presenetilo tudi vašo partnerko, ki pa vam bo na koncu dala vendarle prav. Ona; Pričakovanja na ljubezenskem področju se vam bodo več kot uresničila, saj vam bo uspelo tudi tisto, na kar niste upali niti pomisliti. Očitno je v vas nekaj takšnega, čemur se ni moč upreti. On; Poskusite poskrbeti tudi za svoje zdravje, saj vam lahko v nasprotnem primeru vaši veliki načrti kaj hitro padejo v vodo. Preveliki napori so vas precej izčrpali, zato si dobro odpočijte in si naberite svežih moči za nove podvige! STRELEC ^ Ona; Nekomu boste dali še eno priložnost, saj mu tega enostavno ne boste znali odreči. To se vam bo vsekakor dobro obrestovalo in to že veliko prej, kot pa si to mislite v tem trenutku. On; Nič kaj ne oklevajte, ampak izkoristite ugoden teden. Spoznali boste osebo, s katero se boste izredno zabavali. Pa tudi na poslovnem področju se vam obeta več kot dobra poteza, ki vas utegne rešiti iz dosedanjih težav. KOZOROG jg^ Ona; Lahko se zgodi, da ga boste polomili, če se ne boste pogovorili z osebo, ki te reči obvlada veliko bolje kot pa vi sami. Je že res, da imate lastno pamet, vendar pa je tu in tam potrebno poslušati tudi nasvete drugih. On; Od dogovorjenega srečanja ne smete pričakovati preveč, še najbolje bo, da ne pričakujete ničesar in ste na koncu prijetno presenečeni. Prisluhnite partnerkinim težavam, saj vas v tem trenutku resnično potrebuje. VODNAR 'ii Ona; Ponovno boste odlično investirali svoj čut za poslovnost - tokrat boste tudi vi imeli od tega obilo koristi. Vendar pa nikar ne pričakujte vsega naenkrat, ampak bodite potrpežljivi. To se vam bo tudi obrestovalo! On; Predvsem od vas samih je odvisno, kako se bo vse skupaj izteklo. Pazite, da tega ne izve vaša partnerka, saj bi lahko imeli velike težave. Malce več diskretnosti vam tokrat pač ne bo škodovalo! Ona; Povsem po sreči se boste izmazali iz zelo neprijetne situacije, vendar bi ne bilo slabo, če bi se takšnim situacijam v bodoče izognili. Je že res, da je tveganje privlačno, vendar pa je to, kar počnete, pretiravanje. On; Nikar se ne zanašajte na prijateljevo pomoč, ampak si pomagajte kar sami. Vaše možnosti v ljubezni so več kot odlične, zato se nikar ne zapirajte vase, ampak se podajte tudi v tisto, kar ni povsem običajno. V barvah prehoda za pešce EQEHZBEGCH Med prvomajskimi prazniki sta se na Graški Gori, med delavci in občani pojavila tudi znana VIP Velenjčana, Jana in njen soprog, (spet)državnozborski poslanec Jožef Kavtičnik. V stilsko skladnih oblačilih se je Vidovi mamci (le kdo ne pozna znamenitega rokometaša Kavtič-nika juniorja) lepo podal prvomajski nagelj, Jožetu pa pokrivalo pred zažigajočim soncem. Oba sta se stopila z množico in verjeti je treba, da se je poslanec Pozitivne Slovenije kar slabo počutil ob kritikah oblasti s strani osrednjega govorca Jožeta Janežiča. Dober občutek je imela soproga Jana, ker ve, da Kavtičnik odločno podpira izgradnjo šestega bloka TEŠ, o čemer je tekla beseda glavnega sindikalista. JOŽE MIKLAVC najboljših slalomistov na svetu ter na četrto mesto v Sloveniji, kar je seveda med razlogi, da ga je v imenu Ko-njičanov sprejel župan Miran Gorinšek (na fotografiji desno), ki se mu je pridružil direktor Kostroja Strojegradnje Ivo Furman. Od tam smučarja kot sponzorji posebej podpirajo. BJ Janko Kos (levo) in Robert Čehovin sta drug drugemu najverjetneje pohvalila izbiro oblačil. Zgledno sodelovanje se tudi po obleki pozna Župan Občine Žalec Janko Kos in podžupan Robert Čehovin po novem nista usklajena le pri svojem razmišljanju, temveč tudi pri oblačilih. Ali si je morda Občina Žalec po novih tabličnih računalnikih za svetnike umislila tudi delovne uniforme za zaposlene, ni znano. Mogoče imata prvi mož Občine Žalec in podžupan le podoben okus ali pa je morda vse skupaj samo naključje. A res je, da sta bila na podelitvi nagrad najboljšim inovatorjem v občini Žalec oblečena popolnoma enako. Kar sta seveda opazila tudi sama. ŠO, foto: SHERPA Sprejem za Matevža Minuli teden so podvig Matevža Lenarčiča počastili tudi na vzletišču Pobrežje v občini Rečica ob Savinji, kjer Matevž z družino živi že več kot dve desetletji. Množica ljudi, ki je z letalskimi kolegi iz Kluba zgornjesavinjskih letalcev pričakala domačina in člana, je presenetila celo Matevža. Podporo na dobro pripravljenem sprejemu, ki ga je sicer organiziral rečiški župan Vinko Jeraj (na posnetku s soprogo Jožico), so nudili predvsem gasilci iz PGD Pobrežje, seveda ob pomoči domačinov, ki živijo ob vzletišču. Tako je še pilot, ki sicer zavrača oznake o ekstremizmu, temveč trdi, da je to njegov način življenja, z veseljem sprejel šopek, medtem ko je ob pokušini zgornjesavinjskega želodca ostal le opazovalec. US Dve priznanji za enega smučarja Uspešen konjiški smučar Filip Mlinšek si bo letošnji april lahko dobro zapomnil. V enem mesecu je prejel dve upoštevani nagradi, ena od teh je mednarodna Baumgar-tnerjeva v smučarskem Bor-miu v Italiji, ki je pogojena tako z dobrimi smučarskimi kot študijskimi rezultati. Nagrado podeljuje družina Baumgartner v spomin na pokojnega športnika Mattea, Baumgartnerja. Pred Konji-čanom sta jo prejeli smučarki Tina Maze in Tanja Poutia-nen s Finske. Še eno aprilsko priznanje, svečano listino za uspehe na športnem in študijskem področju, mu je podelil rektor mariborske univerze prof. dr. Danijel Rebolj, saj Mlinšek končuje študij na Fakulteti za strojništvo. Treba je spomniti, da se je Mlinšek med letošnjo sezono uvrstil med devetdeset Kdo ima večjega? Na nedavnem jurjevanju v Laškem je bilo treba preizkusiti tudi rogove iz naravnih materialov. Dolžina lahko navduši, ampak pomembna je predvsem uporabnost. Če se rog ne oglasi, nima smisla. Laški župan Franc Zdolšek in koordinator laškega javnega sklada za kulturne dejavnosti Ivan Medved sta se precej potrudila, da sta izvabila prave tone. Ja, orodje je treba znati tudi uporabljati. ŠK, foto: GrupA Zajahaj svoj _ BMW Ravnatelj velenjske glasbene šole Boris Štih se je na šentjurski sejem v Tabor odpeljal na dveh kolesih. A ni gonil. Glede na to, da kitare ni imel s sabo, si predstavljamo, da je le užival. V vožnji in seveda dogajanju. ŠK, foto: SHERPA iiiniiiw.radiocelje.coni