Pogovor Jožeta Smoleta, člana CK ZKJ in predsednika mestne konference ZK, z bežigrajskimi borci
»Preveč smo se zapletali okoli pravno konstitutivnih elementov samoupravlja-nja. Naši najsposobnejši kadri so bili zaposleni s pi-sanjem raznih statutov, premalo pa smo uveljavili načelo, da mora delavec odločati o rezultatih svoje-ga dela,« so pretekli teden poudarili predstavniki bor-cev na sestanku, ki ga je organizirala Zveza borcev NOV naše občine in ki se ga je udeležil tudi član CK ZKJ Jože Smole.
»Pravilno politiko lahko gradimo le s stalnim pre-verjanjem v .praksi In pri tem so sugestije borcev, ki imajo bogate izkušnje zelo dragocene,« je uvodoma poudaril tovariš Smole in menil, da je v sedanjem tre-nutku nujna večja samo-stojnost v delovanju vseh družbenopolitičnih organi-zacij kot tudi njihovih čla-. nov. Zato ne smemo dovo-liti, da bi osnovne organi-zacije bodisi zveze komuni-stov, sindikata in druge, bi-le le transmitorji višjih foru-mov. V vseh osnovnih or-ganizacijah mora priti do kritičnih in ustvarjalnih raz-prav. Odkrito moramo spregovoriti o vprašanjih morale, etike, odnosa do družbene lastnine. Ta vpra-šanja smo predolgo zane-marjali in se posvečali le pragmatični vsakodnevni politiki. Vendar pa moramo pri kritiki biti previdni in ne etiketirati ter grajati vsega. Naša kritika mora biti osno-va za družbeno akcijo, je poudaril Jože Smole.
Udeleženci sestanka so se strinjali z njim, da je po-trebna učinkovita družbena akcija, ki mora vsakemu posamezniku in nam vsem odpirati nove perspektive. Le te so lahko podlaga na-daljnemu razvoju. Borci so se ob tem spomnili dejslva, da so med revolucijo vedno bili    pripravljeni   žrtvovati
vse, kajti pred sabo so imeli jasne cilje. Tudi sedaj so se Ijudje pripravljeni odreči marsičemu, le vedeti mora-jo zakaj!
V zadnjem času se pojav-Ijajo teze, da je za naše go-spodarske težave kriv sa-moupravni socialistični si-stem. To so parole sovraž-nikov. Resnica je namreč ta, da smo krivi sami, ker nismo dovoij razvili tega si-stema. Vedno bolj se je ve-čal razkorak med tistim, kar je zapisano v ustavi in de-jansko prakso. Sedanji te-žak trenutek je zato lahko vspodbuda pri uveljavljanju delovnega človeka in obča-na v celovitem sistemu od-
nalitete sta posledica pre-malo razvitega samouprav-Ijanja in našega čuta za za-ščito družbene lastn :e. Zato je nevzdržno, d; ie naprej kršilce lesimbol. no kaznujemo. Potrebne so ostrejše, celo eksemplarič-ne kazni, saj sedaj so mno-gi kazen že kar vračunali v svoje nezakonito početje!
Borci so spregovorili tudi o zadnjih ukrepih Zveznega izvršnega sveta in menili, da so nekateri bili nujni in da bodo dali spodbudo mnogim delovnim kolekti-vom. Zlasti so podprli ukrep, ki ureja poslovanjez devizami, saj smo bili edina država na svetu, kjer so se lahko devize »privatno« menjale. Vendar pa so me-nili, da je v paketu ukrepov tudi nekaj takih, ki so ne-življenjski. To zlasti veljaza
V razpravi je bilo postav-Ijeno tudi vprašanje brat-stva in enotnosti vseh jugo-slovanskih narodov in na-rodnosti. To za nas ni fraza ampak največja pridobitev naše revolucije, so dejali borci, in zanjo je padlo mnogo tovarišev. Zato nas čudijo pojavi nacionalizma in šovinizma na športnih manifestacijah. Očitno je, da nekateri zavestno kršijo načela bratstva in enotno-sti. Postavlja se vprašanje, zakaj se proti takim Ijudem ne ukrepa bolj odločno! Opozorili so, da do nacio-nalnih nestrpnosti vedno prihaja v zaostrenih gospo-darskih razmerah in da bi morale vse družbenopoli-tične organizacije z zvezo komunistov na čelu odloč-no obračunati s takimi po-javi v svojih sredinah.
Nacionalizmom se moramo upreti!
ločanja. Kritično moramo tudi oceniti posamezne mehanizme sistema, ki to onemogočajo. Če zbor de-lavcev naenkrat sprejme trideset samoupravnih ak-tov, ni to nobeno samou-pravljanje, je poudaril Jože Smole in dejal, da moramo tudi kaj poenostaviti ter ugotoviti, kaj je resnično potrebno obravnavati na zborih delavcev in kaj lah-ko rešimo na druge demo-kratične načine.
Ko je odgovarjal na vpra-šanje, kdo je kriv za ogro-mne zadolžitve v tujini, je povedal, da je krivcev več, a da glavna odgovornost vsekakor leži na vodstvenih organih. Od te ugotovitve ne smemo bežati in napač-no je bilo, da javnost ni bila pravočasno obveščena o dejanskem stanju.
Spremeniti moramo tudi odnos do druzbene lastni-ne. Slab odnos do nje in porast gospodarske krimi-
omejevanje prehodov meje v maloobmejnem prometu ter za nekatere carinske predpise. Poudarili so, da moramo za vsako ceno ob-držati odprte meje, ki so nam v svetu prinesle veliko ugleda in čimprej urediti vprašanje maloobmejnega prometa. Menili so tudi, da bi špekulacije lahko pre-prečili z bolj doslednim ca-rinjenjem in morda strožji-mi carinskimi predpisi, ki bi
vsakega prisilili, da carini-ku ne zataji ničesar, kar vnaša v državo. Poudarili so še, da moramo drugače ravnati z delavci, ki so na začasnem delu v tujini, da se ne bo ponovila slika iz-pred dveh mesecev. Takšni prizori, kot so bili na šenti-Iju, nam niso v čast, lahko pa odbijejo tudi tuje turiste, za katere računamo, da nam bodo prihodnje leto »prinesli« dve in pol mili-jardi dolarjev.
Menili so, da smo morda včasih premalo tankočutni do Ijudi iz drugih republik, ki delajo in žive v Sloveniji in da moramo tem odno-som posvetiti večjo pozor-
nost. Istočasno pa se mora-mo postaviti po robu malo-meščanščini in provinciali-
zmu, ki se kaže v tem, da govorimo in mislimo, da smo boljši delavci kot oni iz drugih republik itd. Vse to lahko le škodi errotnosti Ju-goslavije in kar škodi Jugo-slaviji škodi tudi vsaki re-publiki posebej. Enako škodljiv pa je tudi unitari-zem in pojavi centralizma.
Proti vsem takim pojavom se moramo najodločneje boriti in jih v kali zatreti, so borci ponovili eno izmed temeljnih načel, za katero so se vse življenje borili in ki mu bodo vedno ostali zvesti.
A. DVORŠAK