191 JOSO ZIDARIC: Gašperček pride k tebi na dom! predlanskem, XXIX. letniku »Zvončka« si čital izvirno pravljično lutkovno igro g. Mitje Sviglja, »GaŠperjev junaški čin« v šestih slikah, in se naslajal ob njeni pestri in zanimivi vsebini. Hvaležen si bil pisatelju, da te je za kratek čas povedel v kraljestvo palčkov, v njih čudovito deželo. 2c takrat ti je šlo po glavi, kako bi uprizoril doma podobno igro, da bi očka in mamica tcr hrati in scstrc gledali zanimive prizorc take pravljične igre in hvalili tvojo izvrstno odrsko oprerno in izborno prednašanjc. BržČas si celo sanjai o vsem tem in ncizmerno si bil zadovoljcn in po-nosen, ko si meril korake po stopinjah škratov in drugih pravljičnih juna^ kov. Tvoje mlado srce si je večkrat zaželelo izpolnitve te vroČe želje. Da ti bo ta žclja, hrepeneca po čarobnih doživljajih pestre pravljice, tudi izpolnjcna, naj ti služijo nastopna navodila, kako si lahko poceni sestaviš lutkovno gledališče za domačo uporabo, dokler si ne boš sam priredil gleda* lišča za lutke na žici in nitkah. Ustroj takega raalega odra ti še ni znan iz enostavnega razloga, ker nisi še nikdar imel prilike prisostvovati slični prcdstavi. To pa še ni nič hudega! Vse, kar jc potrebno, boš takoj zvcdcl iz naslednjih prcprostih vrst. Pazno jih prečitaj! Potem pa kar brž naredi trden sklep: Postavim si doma takle oder, kot sem pravkar o njem Čul, in stcer kar kmalu, sebi v zabavo, dru* gim v razvcdrilo. Tako ti bo dana prilika, da preizkusiŠ na pravljicab Jastne sanje in do= mišljijo. Lahko boš popcljal lutke iz svoje domače delavnicc v kraljestvo vil in škratov, dobrih in hudobnih bitij, v dežclo velikanov in pritlikavcev, junakov in trpinov, v Čarobne vrtove raznih črnosolcev in čarovnikov. dalje v svet, ki jc stoletja rastel v orientalskih pravljicah »Tisoč in ene noči«. Prikazat boš vse naše povesti, vse naše narodne junaške pesmi, ki divijo ves svet zaradi svoje globoke, pestrc vsebinc, in vse naše narodnc pripo^ vedke; upodobil boš vso bol in borbo naših junaških pradedov proti krvo= ločnemu Turčinu. Z eno besedo, pokazal boš vso našo slavno preteklost od kraljeviča Marka in kralja Matjaža tja do slavnih junakov in borcev za naše ujedinjenje izpod tujega barbarskega robstva. 192 V mračnih zimskih večerih, ko zunaj pritiska mraz, ti bo mogoče v topli prijazni sobi predvajati znancem to, kar si dosegel z lastno pridnostjo, vztrajnostjo in sprctnostjo. Za domačo uporabo so tedaj najbolj pripravne lutke na prste, lci prednjačijo pred onimi na žici in nitkah po svoji gibljivosti in prožnosti. Take lutke morejo kar z rokami prijemati razne predmete, saj te roke gib* Ijejo tvoji lastni prsti. Glave lutk si izgotoviš po svojem preudarku sam iz kita, repe, krompirja, kostanja, korenja, jabolk itd. V repo najprej zvrtaj luknjico, vtakni vanjo kazalec. Nato izrezljaj na sprednjem delu oči, nos in usta, jih primerno pobarvaj z akvarelnimi barvami in jim daj šc potrebno obliko in Icsk. — Glava je tako izgotovljcna. Sedaj je napočil čas, da se izuriš Še v frizerski umetnosti. Iz bombaža ati morske trave, ki jo prej primerno pobarvaš, pripravi lase, brado in brkc. Na glavo Iutke postavi šc klobuk s perjanico ali pa Čepico, na nos pa recimo še naočnikc, ako prcdstavlja lutka učitelja ali pa zdravnika. — Glavno delo na iilavi je s tem opravljeno. Nato se lotiŠ izdelave oblekc. To izgotoviš tako dolgo, da ti pride do komolca in sicer zaradi tega, ker sc pri igri lahko kdaj izpozabiš, da dvigneš roke malo preveč čez spodnjo odrsko dcsko. Izgotovljeno obleko pa položiŠ na tri prste desne ali leve roke. Kazalec vodi gtavo, palec in sredinec pa gibljeta roki lutke. Nič ni potem lažjega kakor določiti prostor za oder. Najboljše mesto je vsekakor med vrati. Zabij najprej dve vodoravni latvi, nato pa še drugi dvc v navpičnt legi v primerni razdalji. Zgornje in stranske odprtine zakrij s prtom ali z odejami. Še ena zavesa mcd navpičnima latvama in oderček 7. zastorom je gotov. Prav preprosto, kajne? Ne smeš pa pozabiti seveda na ozadje, ki predstavlja sceno, recimo gozd, polje, mesto, skalc, morje ali kaj takega. V primerni razdalji od predodrja proti igralcem pripravi torej še dve vodoravni latvi, na kateri pritrdis pri* merno ozadje. Spredaj, pred spuščenim odrskim zastorom, sede poslušalci. Spodaj, med predodrjem in ozadjem, pa je mesto za te in tvoje sodc= lavce, ki so že pripravljeni za nastop z lutkami v rokah. Igralec se še potrudi, da pred vsakokratnim dvigom zastora pogleda v svojo vlogo. Zvonček naznani pričetek predstave. Ko dvigneš zastor, se gledalcem prikaže mesto, kjcr se bo vršilo dejanje. Zaradi tega je potrebno, da si naslikaš na papir ali na lepenko ozadje, ob straneh pa Še dvoje kulis. Na primer: prizor se vrši v gozdu. Rabiš potem* takem ozadje in dvoje stranskih slik, ki predstavljajo gozd. Lutke premika, kakor rečeno, tvoja roka. S kazalcem giblješ glavo, s prsti pa ravnaš kretnje lutkinih rok. Pri takih lutkah nog sploh ni videti. Vso pažnjo posveti vzorne* mu prednašanju. Od tega je namreč odvisen* dobršen del uspeha. Že v šoli te je gospod učitelj pred deklamiranjem ka* ke pesmi opominjal: »Govori počasi, glasno in razločno.« Isto pravilo velja tudi tu v polni meri. Vaja v lepem, toč* nem prednašanju ti bo v živ* ljenju vedno koristila. S čisto in jasno izgovorjavo besed se boŠ tudi drugod bolje uvelja; vil kot s površno in nerazločno. Če se v prostem času po^ svetiš tovrstni zabavi, boš kmalu na sebi ugotovil napre* dek v spretnosti pri izdelova^ nju raznih glav, oblek, kulis in drugih za lepo opremo potreb* nih predmetov. Tvoj govor bo s točnim prcdnaŠanjem samo prtdobil na spretnosti in jedr* natosti, da se boš vedno znašel ¦v še tako kočljivem položaju in si vselej pomagal iz vsake zadrege. Tvoje srce se bo obenem požlahtnilo s podajanjem značajev raznih pravljičnih oseb. Naučil se boš pravilno in jasno misliti, razločevati, kaj je dobro in kaj je zlo, kaj je resnica in kaj IaŽ. Skratka, spoznal boš vse one dobre lastnosti, ki bi morale dičiti slehernega Človeka, slabc pa boš grajal in opustil. Poleg vzgoje doma in v šoli ti bo še neskončno kraljestvo sanj popol* nilo resnično in pravo vzgojo. Se odrasel se boš rad spominjal lepih uric, ki si jih preživel med lutkami v pravljičnem nastroju. Pač prav je trdil veliki angleski pesnik Bvron, ki je dejal: »Kdor ne Jjubi lutk, nima zmisla za življenje.«