/ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE VrHuklki ta apvaeaUkt prs •tort: SM? Ék Uwalslt IV, SUT 8«. JawrIaU av«. »I Lawadal« 4111. ^vEARxrn^ ^gysgrtrr^yjiwtsg ml. po„d..j.k. u. .pra. in«ijl, toda zdaj, ko I«»/«j kakor pa katerakoli druga reč v njegovih administraciji, Niti ena predloga tli v skladju z njegovimi pri|»oročili. Prilagajo se pa željam Manuela (^uczoiia, in znano je tudi, da bo ta napel vse svoje moči v to, da ne bi Coo-lidgeva administracija podpirala generala Wooda. (^uezon prav do bro ve, da Je governer Wood hudo rahločuten. In ¿e ga bi admi* niktracija ne podpirala, bi ae prav lahko zgodilo, da poda svojo r« signaeljo. Japonska zagrozila Ameriki. Japonika vlada ja poslala protaitno noto, v kateri pravi, da bo ii^ljučanj« Japoncev v novem natolniŠkem sekonu imelo 4*l.ndvojne tih let, ali ne, eno je gotovo 1 KI* koli več se n« povrne tja, kjer je Waahingy>n, D. O. — Med po. slanci kougresa, ki so v soboto' pri končnem glasovanju izrekli proti predlogi poslauca Jolinsona, ki določa priseljevanje Inozeni-cev na podlagi ljudskega štetja iz leta 1H90, je bilo U7 demokratov, 33 republikancev in socialist. Predloga je sedaj pred acnatom, kjer se iiedvomuo še danes prične razprava. Splošno mnenje vlada, da bo imela predloga dosti teljg pot skozi senat nego v poslanski zbornici. Wasliiitgton. D. C. <7- Japonski poslanik Haniliara je 10. aprila iz. ročil državuemu tajniku llugheau noto, v kateri japonska vlada pr«. testira proti uaselniški predlogi v kongresu, ki izključuje Japonce. V noti je grožnja, da predloga, če postane zakon, povzroči težke Konsckvenco obstoječim prijatelj-kim odnošajem med Zdruienimi državami in Japonsko. Čast Ja* ponske bo lieismenio raažlajena. Japonska vlada drli sedanje "gcntlemansko pogodbe" gledu naseljevanja Japoncev v Ameriki in njenih kplonljah in vaak drugi zakon proti naseljevanju Japon« cev jo od strani Zdruleuih držav nepotreben. Hughea je izročil protestno noto odsekoma obali kongreanih zbor* nit, ki aa pečata a aaaalnUkim vprašanjem. Ko je bila nota pre-čitana v senatu v petek, je izzvala vihar, Kalifornska senatorja Hi* ram Johnson in Shortridge, ki zahtevata aboslutno izključenj« Japoncev iz bodočih naseluiškili kvot, ata izjavila, da j« nota pre* drznost prve vrst«. Johnson je dejal, da ga nota še ni toliko Iz-nenadila, toda 011 a> čudi, kako je mogel državni tajnik Hughes sprejeti noto s kratkim "hvala". Po njegovem mnenju nota zasluži kratek in oster odgovor, da ae Japonska ne sme vtikati v notranje zukonodajstvo Združenih držav. J olt uho u je obljubil, da pozneje odgovori v senatu. Zborničui naseluiški odsek J« bil istotako indlgnatittn, Kfekt note v poslanski zbornici j« bil, da je šc b<>lj zrsstel greben veliki večiui kongresnikov, ki pritiskajo, da sc sprejme Johnsonova ussel-niška predloga z omejenimi kvotami, temelječimi 11« ljudskem štetju v letu 1 H'J0, biy, vsake iz-premembe. Nasprotni al predloge so sa zastonj lairili za amcndmeii. te. Državni tajnik Hu|li«s ju že v februarju t. I, opororil kongres, da popolnoma izključitev Japoncev v novem uaselniškem zakonu lahko provoeira sitnosti a Jtpon sko, tod« zbornična odseka za (migracijo se nista /menila rs llugliesovo opozorilo, Rcparaeljska komialjt jt lojiliino odobrila načrte ivedeucev, Pariz, 12. apr. — Zavezniška rcparacijska komisija je včeraj soglasijo sprejela priporočila iu načrte obeh komisij tvedeneev. Komisija je posvala zavezniške vlade, naj sprejmejo načrte lit store potrebne korake, da ae na« črti izvedejo brez odloga. Repa* raeijska komisija je vsekakor po< sluhuila svarilo zvedencev, da lia* črti ne bodo izvedljivi ,uku ae po stari navadi zavlečejo. Poineare Še ni dal nobene besede, kaj miali o priporočilih in na* Črtih. Poluradni listi v Parizu pozivajo vlado, da ue sme tinti i* rok ekonomsko kontrole v 1'orur« ju in Porciiju. Berlin, 12. apr. — Cditalua nemška vlada je povabila miniatr. sko predsedniku vseh zveznih držav nemške republike, naj pri* dejo v pondeljek v Berlin In ras« motriva jo z ministri centralna vin-de vred poročilo iu načrte zve-deneev o reparuaijalt. Vlada ni dtla nikakršne uradne iajtva o poročilu, toda aentiment v uradnih krogih je, da Nemčija mora aprejeti načrte, krr boljih nI, Znamenje, Je, da so bodo podali tudi nemški iiidustrialci. Stimbnliskijevl ministri opro-Mtnl. Sofija, 12 apr, ~ Caukova vla-da v Bolgariji je doživela velik j>oraz, ko je sofijsko aodilče vče-raj oprostilo oaem miuidrov bivše Mtambuliskijeve vlade, katera jc bila nasilno atrmoglavljeria v zadnjem juniju. Ministri, ki so bili vea čm oiw¡M ^2E5ES gjgggggjjjflp e Uto te — t» fl.tft m tri I MHCI, iS M Iíiik»>toá — — mhj«. i: cr=r=nn "PR05VETA" W74> to. iT «the enlightenment" oL by tU sL-la K—to—I S— it United SUtes (aacepC CbUsgo) «m Cm nd fordn coontstosM.eS fr year. membei «f ^ UMLLUb »rd Cauda $1 pmr yi«r; Datais v »• • van j« a m vaa m MU*i ttat. prsff HUGO STINNES. SLIKE IZ NASELBIN. Hugo Stinnes je mrtev in veliki dnevniki mu posvečajo članke, v katere izlivajo svoje sožalje. Kdo pa je Hugo Stinnes? Ali je slaven moderni pisatelj, pesnik ali godbeni umetnik? Ali je mogoče slaven stavbenik, ki se je v svojem življenju odlikoval z zgradnjo izredne stavbe, katero bodo naši potomci občudovali kot čudo stavbinske umetnosti iz dvajsetega stoletja. Ali je bil znanstvenik, ki je svet presenetil z novimi znanstvenimi odkritji? Ali je bil dober pedagog, ki je ljudem podal izboljšano metodo za poduk mladine? Ali je bil Jcmet, ki je z umnim gospodarstvom dajal zgled drugim kmetom kako se gospodari boljše in uspešneje na kmetiji s pomočjo modernih znanosti, orodja in strojev? Ali je bil iznajditelj ali inženir, ki je ljudem podaril epohalne iznajdbe za olajšavo pri delu? Ali je bil delavec, ki je s svojimi pridnimi rokami ustvarjal produkte? Ali je bil bojevnik za pravice tlačenih slojev? Nič tega ni bil! Kaj pa je vendar bil, da veliki dnevniki posvečajo članke sožalja? Bil je, eh, bil je mešetar, prekupčevalec, menjalec denarja, no bil je špekulant, ki je v špekulacijah prekosil vse druge nemške špekulante. Bil je izredno bogat nemški kapitalist, ki je po načinu kapitalistične umetnosti izkoriščal delavce v svojo korist Pri špekulacijah je bil navihan in brezvesten. Ko je nemška industrija bila najbolj razsuta, takrat je po nizki ceni pokupil Industrijo. Nemške delavce je plačeval v ničvrednih nemških papirnatih markah, izdelke teh delavcev je pa prodajal za zlato v tujezemstvu. Ko je glad najbolj davil siromašne nemške delavce v Nemčiji in so tudi njega prosili, da naj prispeva kaj za prehranitev nemškega ljudstva, posebno pa vojnih sirot, tedaj je dovolil, da se oddajo odpadki iz nekega njegovih hotelov, da kuhajo is njih juho za nemške sirote. To je Stinnes! Človeško bitje, ki se je talilo v dobi kapitalizma in ni bilo nikdar sito pri osredotočnju bogastva v svojih rokah. Veliki dnevniki pravijo, da je bil finan čni ženij, nemško ljudstvo ga pa imenuje največjega in najbolj brezsrčnega izkoriščevalca drugih v svojo korist, kakeršnega more roditi le kapitalizem. Seveda si je Hugo Stinnes postavil spomenik, kakeršnega zasluži. Najprimernejša slika ali podoba na tem spomeniku bi bila, strgani otrok, ki gloda kosti, katere padajo z bogato obložene mize, pri kateri sedi in je Stinnes. Seveda ni umrl zadnji Stinnes. Za njim bodo prišli drugi, ki ne bodo boljši in slabši od pokojnega Stinnesa, dokler bomo imeli kapitalistični gospodarski sistem. Rav-notako bodo navihani, ravnotako bodo zbirali bogastva, odirali druge, dokler jim smrt ne bo pretrgala nit njihovega življenja. ~ , ' Ampak Stinnesi ne bodo večni! Cas pride, ko jih ne bo, krščenih in nekričenih! Odpravljeni bodo. Takrat pa tudi ne bo več kapitalizma, gospodarskega siitema, ki bi v ljudeh obujal najslabeje lastnosti In živalske inštinkte in ubijal v njih vse, kar je človeškega. Kako daleč je še U čas? Kdo ve? Taki ljudje kot je bil pokojni Hugo Stinnes, ga približujejo, ker s svojimi dejanji pokazujejo, da kapitalizem oeredotočuje bogastvo vedno bolj in bolj v rokah majhne peščice ljudi, velike ljudske množice pa peha v bedo in skrajno siromaštvo. Ako se kapitalizmu dovoli neomejen razvoj, tedaj mora priti čas, ako se kapitalizem ne nadomesti z boljšim gospodarskim sistemom, ko morajo biti skoraj vsi ljudje pokorni peščici izredno bogatih ljudi. To bo diktatura, kakeršne še svet ni poznal do danes. Bili so mogočni diktatorji in avtokratje v preteklosti in sedanjosti, ali kapitalistični diktatorji in avtokratje v bodočnosti, todo ob-dsni z močjo in oblastjo, kakeršne Še noben diktator in avtokrat ni imel pred njimi. • Ljudje so znali vzeti moč in oblast diktatorjem in avtokratom, kadar je njih pest pretežko počivala na ljudstvu. Ti fakti iz zgodovine potrdijo, da bodo tudi kapitalistični diktatorji in avtokratje odstavljeni, ker se ljudstvo ne bo dalo pestiti od njih. Ta čas pride tako gotovo, kakor je resnics, da se zemlja suče okoli solnca. In kdor zarlika prihod tega časa, hoče s prikrivanjem resnice varati ljudstvo. Ampak vprašanje je, kdaj napoči ta doba? Odvisno je od spoznanja ljudstva. Kadar bo ogromna ljudska večina spoznala, da je kapitalizem v pogubo člo-• veštvu, tedaj *a prav zanesljivo odpravi in nadomeuti s socializmom, kl ne pomeni le svobode in bratstvs za vse ljudi na svetu, ampak pomeni tudi enakopravnost in pravico za vsa človeška bitja. HendsrsooviUe, Pa. — Tuinega arca naznanjam prijateljem in znancem, da je po pet meaeeih mučne bolezni dne 26. marea umrl moj brat Stanko Ortar v »taroati 29 let. Imel je neko bolezen v le-lodeu ln drobu, vaaj tako ao iz-javili zdravniki. Vreatajal je kade bolečine ves čae bolezni Kakor mnogi je tudi pokojnik poetal žrtev svetovne vojne, v kateri je bil dolgih pet let. Kar ni bilo doati do razeula Avstrije, je moral le hočei nočel za alovo Petru I. uničevati avoje mlado življenje. V Ameriki je bival tri leta in pol Bil je član društva "Friderik Engela", št. 343 8. N. P. J. v Hcndersonvillu, Pa. Prav arčno se zahvalim bratom in sestram imenovanega društva za krasni venec, ki ao mu ga kupili. Hvala vsem članom, prijateljem in znancem za vae, kar ao storili dobrega pokojniku za Čaaa njegove bolezni in za čutje pri pokojnikovem mrtvaškem odru. Posebna hvala A. Kernšeku za kraani šopek cvetlic, ki jih je položil na krato pokojnika. Lepo ae zahvaljujem u pomoč skozi pokojnikovo bolezen svojemu bratn in sestri. Prvi je prišel iz daljnega Wyomfaga in mi pomagal v vseh ozirih pretekli mesec, sestra pa je puatila alužbo in prišla etre-čl in lajšati bolečine pokojnemu bratu ves čas njegove bolezni. Pogreb ae je vršil dne 29. marca iz hiše žalosti na pokopališče v Bridgeportu, O. Zahvalim se vsem prijateljem, znancem, članom in sorodnikom, ki So prišli od "blizu in oddaleš ter spremili pokojnegs brsta ns zsdnji poti. Jslujočf ostali v Združenih di> žavah: brat Andrej in svakinja, na Hcnderaonvillu, brata Miha in Jožef v Reliancu, Wjro., aestra Frančiška v Pittsburghu, Pa.j v stari domovini pa mati, brata, sestri in več drugih sorodnikov. Nepozabni brat, bodi ti lahka tuja zemlja. — Andrej Ortar. zalo pri zadnji kl Kapitalisti i da bi se izdala štrajkarjem sodnljaka prepoved aU inšpnkaen, on pa ni kotel o tem nič slilati. Meeto tega je pa na shodu pojasnil v katerih slučajih M sme izdati prepoved. In Še v takih slučajih, je rekel, da je treba previdnoeti, da ae ne krši oeebna svoboda posameznikov. Stranka je tudi izvolila enega poslanca v deželno zakonodajo. S tem je vplivala, da ao bili tudi . ru-i poslanci bolj previdni, ka-nt ao glasovali o predlogah, po-s. bno le, kadar ae je Šlo za direktno korist delavstva. Delavska atranka ima v tem okraju pod avojo kontrolo demokratsko stranko, catera stori vse, kar želi delavstvo. Pred nekaj tedni je imela delav-aks stranka v tem okraja svojo konvencijo, na kateri je poatavila kandidate na popolno volilno listo. Kandidatje ao: za kongrea Bailejr, državni aenat: Chaplin, le-gialaturo: prvi okraj: MeDermot Mummer in Waahington, drogi o-kraj: Zimmerman io Roes. Drogi okraj obsega meato Johoatowo in prvi vse izven Johnatovrna v Cam-ijria countyju Volileem priporočam, da se pri primarnih volitvah izrečejo sa napredne kandidate. Volitve ae vr i e v torek dne 22. aprila. Val kan didatje so se zarezali, da bodo de ovali v smislu platforme farmar ako delavske atranke io oje ssk-, učkov. V tem okraju delujejo za delavsko straoko- tudi soeia lati Čas je, da začoe delavstvo mi-eliti io reano delati zaae. — Frank Podboj. JSLU JAVKA GOVORNICA. proti aktivnim Clasovi članov S. N. t. J. in ¿¡tacteljev Prosvete. Ooraopolis, Pa. — V sveti "Edi-nosti" sem bral, da bo treba na Dvaiodvajaeti eeati v Chicagu raz-riniti cerkev avetega Štefana, ker ao baje priatopili vsi socialisti v Columbia, Utah. — Tuinega area oaznsnjsm znsncem in sorodnikom, ds je nemila amrt pretrgala nit življenja mojemu ljubljenemu aoprogu Andrew Kompo-shu. Zadela ga je nesreča v premogovni eksploziji v Castle Qatu, Utah, dne 8. marca. Umrl jp v najlepši moški dobi, namreč star 37 let. Komaj devet mceocev je bil poročen. Bil je rojen leta 1886 v Ratečah na Oorenjakem. V Ameriki je bival skozi 12 let. Tu aapu MS mene, žalujočo vdovo, brata v St. Louisu, Mo., strica, bratran ca in v starem kraju očeta in se stro. Pogreb se je vršil dne 13. marea v Helperju, Utah po katoliškem obredu. Najlepša hvala društvom 8. S. P. Z., It. 115 in Z. S. Z. št. I4r, katerih je bil tudi on član, za udeležbo pogreba in za krasne venee. Najlepša hvala za darovane vence društvom S. S. P. Z. št. 6, S. N. P. J. št. 32, S. N. P. J. št. 424 (slednji društvi jednote ata se udeležili z zastavo) in S. N. P J. Št. 296. Najlspša hvala za da rovane vence mojim staršem, družini Brane, Paulu Omanu, Paulu Temfarju, Ignacu Urbančlču (družini), družini Johna L. Jeni-kerja in drnžini F. E. Jenikcrja ia But ta, Mont. Najlepša hvala vsem, kateri ste spremili mojega soproga k zadnjemu počitku. Naj lepša hvala mojim ataršem, se stri in svaku ter vsem. kl so m bili v tolažbo v žalostnih urah Ljubemu aoprogu pa želim: Poči vaj v miru ln lahka naj ti bo •pringfiald, UL — Precej čaaa že nisem videl odtod dopiaa, čeprav je precej veliko število Slovencev tu. To povzročajo slabe delavske rszmere. Precejšnje število rudnikov je v okolici, s komaj polovico jih obratuje. Delo težko dobiti. Rojak Anton Koleno ae prsv akreno zahvaljuje vacm rojakom Mulberryja, Kaos., unijakega okala št. 5501, ki ao mo priekoči na pomoč z darovi v njegovi po trebi. Roko Ima poškodovane. Poaebno ae sshvsljuje rojaka Joe ekšatu, ki ie je potrudil za na biranje darov. — Narodnih. iz meriška posh. gruda. — Helena Kom- Oonemaugh, Pa. — Splošna po iitična korupcija, nezadovoljetvo med delavstvom a kapitalistično avtokraeijo odpira počasi oči delavskemu sloju. Ljudstvo ua splošno je nesadovoljno z raimersmi kakorŠne ao. Raditega ao postal zavedni ljudje bolj treznomulošl Govori se o tretji politični atraok in ljudetvo se zsninta zanjo. Kako se bodo razvile reči, je Še težko povedati Dolžnost ljudstva je, da obrne hrbet kapitalističnim stran ksm. Po mojem mnenju ni nobe no sredatvo bolje za agitaeijo, da ae uniči stan* atranke, kot škan dali. ki se razkrivajo v Washing tonu in v katere zapleteni voditelji sterih strsnk. Nad trmi Škan dali ae zgraža vsak pošten republikance in demokrat, kl redite ga tudi obrača hrbet stari stran ki in se bliža delavski. V Cambria eonntjrju je delav tka aktivna fc» par let. t*»peb njenega dela se ie kažejo. Pripo Hugo Stinnesi padajo v grob, nova gospodarska doba j ¡Tki 11 ^¡VtlZtoŽ pa prihaja ne glede na to, če 8tinnesi umirajo ali žive. |iax'.tv« To «e je poaebno poka Is dolins v Penili. — Ker nisem doati zmožen s peresom, kajti mo-« obrt je borba pod zemljo z lo >ato, a katero si pridobivam vsak daoji kruh, bom pisal le ns krst ko. Z delom se ne hvsllm, ker n vredno. Tu je msla družbs, kl je obrstovala, nc da bi po pogodbi prizoavala sprejeto lestvico, koli-to ima delavec dobiti pleče za storjeno delo. Dne 4. aprila pa so se premogarji pogovorili, da bodo zahtevali plačo ss mrtvo delo. Pa že jim je nsdpszolk rova veleC ds jo rov za bodoče zaprt. # Vse to ae je zgodilo, ker je nek premogar vse natančno poveda družbi, da ao ae premogarji orga nizirsli in ao pripravljeni za stav co, ako jim ne bodo odobrene za hteve. Bila je torej izdajica med delavci,^ kakor ae vedno pripet da se tu pa um naj škodljivce avojim lastnim vratam. Bral aem o proslavljanju stare jednote, ki ima manj članov, a to liko več paatirjev — jerobov. Ka ko srečni sol Pri naši jednoti pa je toliko več članov ln nič pasti rjev. Pa smo prepričani, da ne korakamo rakovo pot, ker nam dej-atva tako govore. Njih organizacija tudi pravijo, da je delavaka, ampak v a jik časopisju nič Miši po delavatvu. Nabožne pesmice vidimo v njih listih, tu pa tam avetnlka in pa fraze, lepo doneče fraze. Tndl poet priporočajo v njih liatih. Da prav poet bo imel delavec, če jih bo poslušal Jas pa pravim, naj"se rajši njih paatirji ssmi poste, če je to tako zelo ko-rlatno za dušo in zveličavno. Po neprevidnosti sem dobil v roke list "Novi rodovi", ki ee tiska v Ljubljani. Denar, k h g| nameravajo a tistim pridobiti, gr<; nerazumljivo kam. Bržkone kakim starim navihancem, ki ae tako radi pokažejo avetu a novim imenom, da jih ljudetvo ne apoena. Tu je zastopnica tiatega lista, ki vem, da bo imela uapeh, ker tu jih še doeti epi in je pripravljenih rediti one. katerim gre še čez mero. Vsa se veselit Aleluja, alelnjgt Dobili smo listke, črne spovedne, kl aieer stanejo dosti srebra, a to nič ne de. Vaaj se ni treba bati sa nebesa. Pozdrav Čitateljem Prosvete 1— Laborer It. 111 Katoliško vero. Sedaj bo torej apet uspešna kolekta. "Lepe" reči piše Kazimir jeva flika. Pravi, da bi se Prosveta spet rada oprala blati. Kozlu, ki je tako napisal, odgovorim, da Prosveta ae je že izkopala iz blata, in aicer prvi dan, ko je bilo natiaojeno njeno ime. ProsvetV je oajboljši in oajpoštenejši slovenski list, ki je 100 odst. za alovcn-ako delavsko ljudstvo. Berem jo veaki dan in vidim, da piše pravično in pošteno. Seveda reanica jc zoperna kreaturam, kakoršne se iopirijo na 22. cesti, ki ne zaslužijo svojih poštenih imen radi ne-preatanega blatenja. Slovenska narodna podporna jednota,se imenuje tako ali pa o-erajšano S. N. P. J. io Prosveta je Prosveta, pa nič drugače. Toda naloga kutarjev menda je, da neprestano nadevajo tema našima ustanovama grda imena, kar po-kazuje njih nizkotnSst. Kazimir ^rednjači v zavijanju tudi drugih imen, v Želji, da bi amešil njemu aeljube osebe, s čemur ps smeši le samega aebe io pokazuje svojo oeznatnost. Kaj rea misli, da bo obrekovanjem pridobil ljudi na svojo stran. Če tako misli, jo neznansko neumAi. Kolikor ne piše obrekovanja, pa iz njegovih 'modrosti' spoznamo, da nima na Dvaindvajseti ccsti drugega kot humbug. Leto nazaj aem mu dal priloŽnoat, da bi opu stil beračenje, pa ga še danes nI Januarja 1923 sem dal oglas Glae Svobode, naj mi pošljo fotografijo duše, pa bo dobil $5000 nagrade. Leto je preteklo io še nič oe reče. Zdaj aem mupripravljen dati še enkrat toliko. Ce ac potrudi, bo imel dovolj, da bo lahko pu atll pri mira bedne ljudi, ¡¡ir volčjo obleko, da se je skrila Prosveta io S. N. P. J., napiše včasih kutar. Ti dve naši uetano-vi ae nista še nikdar izdajali za drugačne kot ata v resnici, odkar sta netanovljeni, to ai oaj zapo moi frančiškan. Le tepci si ne da' jo ničesar dopovedati;-jTorej na; gleda, da ga nc bo kdo tiral na paihološko opazovalnico in celb norišnico. Pač pa bi si kutarji ra di nadeli kake druge obleke, samo da bi slepili ljudi. Pri tem mi pri de naprej pripovedka iz starega kraja, ko so pravili, da je v hiši ležal mrli$ in okoli njega ao stali kropilci. Tedaj je prišla v hišo pošast s konjskimi kopiti. Vse je pobegnilo, le eden je v priaotnoati duha pograbil aekiro in lopnil po pošaati, ki pa ni bila nič drugega kot preoblečen domači župnik, k je hotel prealepitr domače farane Kazimir naj gleda, da ae njemu ne pripeti kaj sličoega, če ai bo na deval druge kože. — John Jaklieh H. APRILA, 1924/ ^ *e U. 8 ", kateri ngrežsu «emo dobrobit nas, tujega del ta temveč celokupni ameriški-rod- Apeliramo na*te »voS! Mg,poslance in aeuatZI \"hingtonu, d« »o Proti ¡Lm zakonskim osnovam iu njih sprejem, ker: Ako pogledamo rekord juJ zrjmv An,eriki- ^ vid? kot dobre, zveste, delav,,, :u ¿m preb,v«lee te dežele, kar so rl zali v čaau vojne a svoj., loj®Cs jo temu narodu in iato pokaj ,io z vsakim dnem, zaposleui najopasnejših in najkoriataeiL delih ameriške industri j ^ so razni rudokopi. livarne topilnice itd. Ako smo dobri, da potnim obračati kolesa te ogromne i* atrije smo vredni tudi hVobo< katero ima vsak državljan te m ie, in tudi deležni kak(,r v,i \ ristni elementi v tej deželi, kal tudi vai drugi evropski niki. •i Ker predloga Št. 409š v poaL ski zbornici namerava interni tujih delaveev v razru industri pod atrogo kontrolo, to pomea atentat na svobodo ttijezem»ke delavca, a je v korfct finančnik industrijalcih aindikatov. Dalj« Ker je namera takili ¿akon pretvoriti tujezemskega deli v navadnega starokopitnep ro rez vsakih pravic do življenja, da se bankirskim induatrijaln trustom da neomejno svobodo popolno izrabljanje priseljenih avcev kakor tudi turojenih, k bi prišlo po aramotnein regist ranju poštenih delavcev ter bi ponižalo na kategorijo krimii cev. Zato Jugoslovanski delavski rambni svet poziva vse delavce merike, da atopljo v borbo r.a r a človeška prava, katera jim čejo ukiniti mogotei. Zaključeno ie, da se kopiji resolucije pošlje odboru za pri jevanje in naturalizacijo v W< | ngtonn, državnemu tsjniku d J. Vf. Davlsu ter senatorjem zastopnikom države Michigis v jugoslovansko časopisje v Ai riki. Sprejeto na skupščini dne marca 1924. Za odb&r — 0«o carevič, tajnik. —— - --- » naročite r iucvcto sorodnik« ali prijatelja v atari Detroit, Mieh. — Jugoslovanski delavski obrambni svet v Detroi-tu* Mich., organiziran po tukajš njih političnih in podpornih orga nizaeijah je obdržaval javen ahod dne 23. marca proti prelaganim zakooakim oanovam v zveznem kongresu v Washingtonu, tika jočem ae priseljevanja in regiatra eije od strani delavcev. Sprejel je resolucijo,'ki ae glaait Reaolucija kongresu ZdruŽeoih držav v Washingtonu, D. C. Jugoslovanski delavaki obrambni avet, aestavljen is političnih in podpornih organizacij meata De trolta, države Michigan, je prile do spoznanja, da pred kongreaom Združenih drŽav Amerike leži več zakonskih oenov, ki čakajo odo brenja ali uničenja. Izmed veči zakonskih oenov ata najpogubnejša ona poslanca John sona (iz države Weshington) in senatorja Liniberga, ne aamo za naa inozemce, temveč za ves amc riški delavaki razred; prva pozna na pod imenom "Selective Imigra tion Act, ker hoče ustvariti zepre ko .za dostop v Zdr. države ev ropejskim prlaeloikom iz onih dr žav* odkoder ao pričeli prihajat izselnikl po letu 1890, med katere spadam* Jugoslovani, a droga ra di tega, ker zahtevo, da ae vai nozemei registrirajo, fotografira jo, odtiakajo prate itd. Radi tega gori imenovani o^ bor v imenu označenih organize eij, zbran na javni aeji, katerega člaai smo vsi ameriški državljani in atalni prebivale! Združenih dr žav. najeoergičnejše protestira proti takim pogibeljnim zakon *kim osnovam, kakor sta "Selce tive Immigretion Aet" in "(legi «t rat ion of Foreign bora IVople -•d p: Clinton, Ind. — Nc msram spuščati v kako kritiko, s mi ni, ker nj, tako, kakor je zdaj izgledalo,' da je med napr oimi liati še precej sluge. Ali t)ila tista sloga le prikrita ns naj! List G. S. se je pričel spui ti v stvari, katere ga mogoče ne brigajo. Kot dolgoletni čUs N. P. J. mislim, ds je naie c' stvo dovolj prepričauo, kiko prav, da voli in ne bo gledilo to, koga priporoča 0. S. Naj bo socialist ali katere! gc stranke, piše. Člani ie vi sdo je pravi. Tudi o zmoinort jezikih raznih kandidatur, al guje, poleg drugega pa »e j« letel V Proletarca radi tiskar Taka naAigavanja nikakor na mestu od strani 0. S, zato članstvu polagal na srce, ds ne ozira na take pisanje. Glavni bor naj si voli po svojem pw| čanju. Obenem bi prosil list G da se ne vtika v stvari, ki gs brigajo, ker tako vtikanje mo lahko* Še na škodo. Mrovlje. - Al . listnica UEIDNiiTVi. Wcst Frankfort, m. - ki sc med vojno niso registru za vojaško službo in ho bih op ščenl vojaščine kot inozeaei. daj zopet lahko vprašsjo nI žavljanskc pravice. - Porlrar gaj je borni kraj se imenuje redno Borza slopje), kjer se fl trgovci v .vrbo, ds »klepsjo k čije posebno glede men.MS ^ nostoih pepirjev. pa tudi dragega blaga in pridelkov. sc kave, sladkorja, lcee, tkan*« sens Hd. Kupčije na dvojne: take, ki se izvrie taW take, ki so vezane n« do »« Pri prvih prodajal. oddaS blago io kupce .u s« dragih pa mora oddat, prudsj blago šele ob določi."» pr. ob šetvi, ali kakor se « * čija aklenef Ds •< £ namen borz, to je. da se PJ na trg toliko blaga, *otth* zanj kupcev, je urejeno na pedleg» »>orr** Izpolnjevanje tega reds t^J ;,jo borzni kemtssrjl. Pri «JJ posredujejo SS*tarj> s ^ agentje, ki ugotavljsjo ¿J io eeetavljaj" ceni*' borzo je dovoljen ' plačujejo dodčn" 1' as lat*®-, .-»H «nWPflJEK. 14. APRILA. 1924. Delavske aetrfee. (Federated Prese.) pečarji rahtavajo noro w pogodbo. paffalo. X. Y. - Predsedniki l^terib unij i apirnilkik delavcev t dni predložili lastnikom pa-ijLfc T Združenih državah zahte-^ D0V0 mezdno konferenco. L kateri naj w popravi sedsnjs ^idM po««dba 1,1 obnovi " en0 JflO jjjaiiu m sir okorne boleani. )frr York. — Prva klinika za tokovne bolezni v Združenih Efcvsh »« otvori * Reconitruc* tion llospitalu v New Yorku, ka-kor naznanja državni industrijski I toisar Bernard L. Shientag. Na Vi kliniki, na kateri bodo eodelo-T,li profesorji medicine in zdrav-Lfcj ter ranocelniki delavskega depirtaienta. se bodo diagnozirale j jo zdravile lc strokovne bolezni, [ki* pojavljajo od dela v raznih industrijah. Klinika bo odprta [dnevno. Kspredovanja delavske banke. New York. — Premoženje tu-kajanj<' Mednarodne unijske ban-kf, ki je lastnina kroježke unije in treh drugih delsvskih orgenizecij, je v dvfh mesecih nsrsstlo iz pol pijona na dva miljona dolarjev. PROSVElA Babica v Zdražssih državah. (Jogoslor. oddelek F. L. I. S.) Svetloba človtikifa telesa. , Kak človeško znanje js kljub temu, da se s ponosom hvslimo, kako smo učeni, ie vedno zelo aajbno. Koliko je nsprimer stvari, u katere ne vemo in jih ne vi-dimu, čeprav ao v naii neposredni bližin; ia Čeprav jih poznsjo in vidijo bitja, ki so neizmerno niijs fcgu smo mi, krona stvarstvs. Ul« trsvioletne žarke amo morsli mi ktmaj odkriti, ko so jih rastlino poznale" in "videle" le od vsega začetka. Mi jih ie danes s prosim očesom'ne vidimo, ko se rsst fin? obračajo proti njim, ker so jia potrebni za življenje. Poglej »o prebivalce morskih globin, ki ŽTe neprestano v večni temi in ar ae sprehajajo prav okret ia veaelo semtertja in si iŠČejo t Le nekatere redkoitevilne živali «o opremljene s "sve mi",gsvojo lsatno svetlobo; e je ne rabijo, ker jim vid na eičajo druga čutila ali pa vi «jo tudi v taki- temi, kjer človek lutno ničesar ne more razlo» |Xaie človeške ribice, ki žive kratkih podzemskih vodah ao pt. niti oči nimajo pa jim to prar nič na kvar. Kakšen re-1 je nasprotno Človek, ki po ne-•ii iigubi oči ali pe ae je lc ro-Tslep! | našini domačimi živelimi ®a<;ke tiste čarovnice, ki vidi-razločno tudi še tam, kjer je "km mnenju popolna tema ko vidijo v tom tudi nekatere k, nočni metulji, žuželke itd. F« vejic m času pa so naravo-«i dognali, da bolhe, ki se J»jajo po nsiih teleaih pod «o ali pod odejo, kjer je po-temno, vidijo prav tako <*no kakor ml v sobi razavet- I električno žarnico. Se več, am je oaše telo svetlo kskor |Wjens železna peč. Mrzle pe- v temni sobi ne vidimo, mo-komaj visoko razgreti, postane vidna j bolhi ze-•JJ' *<\ d« ji kako telo razgre- * ;J7 »topinj Celzija, da ga vi-f 'akein stanju kakor' mi v ^nem. Stic telo Je pri .17 ">J»h torej že avetlo, ssmo da * našo oči ta svetloba le mno-IMibka. da bi jo zaznelf. u razkrit j^ jc zelo zanimivo in Tlv» I»"' do razrešenja aešte problemov, pred kate- II »»o Mali doalej brez moči. ►topi» tileso, se da.is tege P1' w t„di svetle, razttrje- laMne svetlobe, to svs-f "pazijo lahko ssmo nižje W*m ns ve jene živali, ker ' potrebno za obstoj. S g'».» potrjene teorija < V^ke žival in ves ™. je opremljena s taki l^' kskrina potrebnje za LlI ij n ob'««nbo. Obenem to odkritje in poje-nr poznamo, čeprav ff njih. U pola tr o ms v,t' skrivnosti nsrsve in i'ni komplieirsaosti Dr. Ans E. Rude, rsvnateljiea oddelks za materinsko in detinsko higijeno v federslnem otroškem ursdu, je revnokar izdala ssnimi-vp brošuro o vprašanju babic v Združenih državah. To vprašanje je posebne važnosti za tujerodoe, kajti med njimi igra babica še vedno veliko vlogo. V starem kra ju ai niti ne moremo mialiti poroda brez babice, v Ameriki pa — vsaj v bolj naprednih državah — judje navadno kličejo zdravnika ob porodu, tudi taki ljudje, ki se bi v Evropi zanašali na babico. V večjih mestih obstojajo tudi posebne bolnišnico — takozvani Ma ternity Hospitala —, kamor Žen-ake gredo v otročjo posteljo. Te bolniinice ao urejene za ljudi, iti morejo veliko plačati, kolikor tudi za ljudi bolj skromnih ared-stev; so pa tudi tske, ki so brez-plsčne. V njih se nshsjsjo vešči zdrsvniki-apeeijsliati in izučenc bolničarke. To vse ne pomenjs, da je ba-blštvo izginilo, dasi ns aploh ne igra več one vloge, kot v Evropi In poprej tudi v Ameriki. Zakoni nekaterih državah čim dalje bolj pooetrujejo kvalifikacijske zahteve in njih cilj je očividno ta, da odpravijo babice. PodatVi v nekaterih večjh mestih kažejo jasno, da atrolje nadziranje in ze-hteva po večji izobrazbi ima za posledico odstranitev manj apo-sobnih babie in pojemanje vsega njihovega števila. V New Torku, na primer, obstoja Bellevue šola za babice že od 1. 1907; dovriitev te iole ali pa enakovredna ino-zemsks diploma se sshteva, da ss dobi licenca za izvrievanje babin skegs poklica. Nadziranje a etra ni državnih oblaati je atrogo in ae preatopki kaznujejo. Poalediea je bila, ds se je itevilo babic znižalo v desetih letih od 9000 ns 1600, V 86 driavah je predplaana re giatracija babic pri zdravstvenih oblaetlh. V 17 držsvsh le one ba-bice, ki so po predpisanem izpitu dobile licenco, se smejo registrirati. Treba navadno plačati pristojbine sa izpit, licenco ali re-gistraeijo. V nekaterih državah ae od časa do časa zahteva nov iz-pit in obnovljenje licence. V dr lavi- New York ae mora bžbiea vsako leto podvreči izpitu in zav prositi za novo liceuco. Kar ao tiče izobrazbe lo deseto-rics d ris v ima primerne zakonite določbo v tem pogledu, ki izrečno predpisujejo predhodno izobrsz. bo. Tri drlave zahtevajo predbod no arednješolsko izobrazbo in dva ljudskoiolako a dodatnim prsktič: nim izurjen jem. M&ogo drže v predpisuje, da kandidatinja za 11-cenco zna pissti in fiitati angleški, druge drlave pa tega ne zahtevajo in dovoljujejo rabo tolmača i»r izpitu. Uvtdba kritega denarji ¥ sovjetski Rusiji. 26. februarja*^ doživel moskovski prebivalec presenečenje, da je pri nakupu v "Moskovski koaaumni zvezi", v "poljedelskem kontumu" ali v "državnem univerzalnem magacinu" dobil ostanek od vplačanih červon-cev (zlat denar, velja nad 1 au-gleiki funt) v kovanem denarju, bakrenem iu srebrnem, sli v vrednostnem pspirju. Novec 20 kopejk v srebru, okrašen s srpom in kladivom in s napisom "Proletarci vaeh dežel, združite sel", ima v aebi ravno toliko plemenite kovine, kot novci is predvojnega časa. Ta denarna reforma pomenja dejansko konce sovjetskega rub-ja. Odkar se je apomladi 1. 1923. uvedel červoncc v vrednosti 10 zlatih rabljev aU okrog 5 dolar., je bil papirnati sovjetski rubelj s eno nogo žc v grobu. Sovjetski ru belj je igrsl le še vlogo pomožne gs sredstvs pri plačevsnju. Vloga sovjetskega rublis je tu di kvsntitstivno nazadovala: koncem 1.1923. je tvoril sovjstski do nsr msnj kot 20 odot., červonsc ps nsd 80 odst. celokupnega dc narnega obtoka. Na kakšen način bo sovjetaki rubelj izginil a površja f Sovjet ska vlada je najprej sasnovsls nsčrt, da fiksira kurz oovjetakegs rubljs in ga izloči iz prometa. Ta načrt ae je apoznsl kot nepravi len. V trenutku uvedbe vrednost nega denarja je snašala množina sovjetskih rubljcv okrog 35 mili jonov zlatih rubljcv. Da jo ta maj hna vsota ssdoatovala /ka kritje potreb prebivalstva, se da pojas niti le s tem, da jo radi upadanja vrednosti sovjetskega rublja vaa kdo stremel za tem, da čim pre, izda papirnati denar,'vsled česar je bila denarna cirkulacija lired no hitrs.*Fikairanjc kursa sovjet okega rublja bi njegovo clrkula oijo sadrlevala in bi povzročila krizo radi pomanjkanja oovjetskih rubljev. Radi tega je flnenčni ko misarijst končno oklenil, da izlo čl sovjetski rubelj iz prometa šele tedaj, ko bo v obtoku lo dovol, novega denarja. Nova denarna reforma bo Rtuijo največje važnosti. Nova denarna reforma je trden kamen v -temelju aovjetsko dclsvsko kmetako države. ^ X A PODI S A SVETU. Indogermamkth plemen je nad 805 milijonov in oicer; I. Slovani (nad 160 milijonov). Husi ... Ukrajinci (Rutenci) Poljaki. Kasubi, Mazuri Cehi in Slovaki ...... IfJtavcI In Leti....... Srbi in Hrvatje Slovenci Bolgari la je * W4»<*iitVi -okroglo 79.1 mil 31.2 20. 1» 4.3 i» 1.3 4.3 •....... ............ za MCE 12 JUGOSLAVIJE. II. BomanI (193 milijonov). Prancosl .......okroglo 30 mil. žpanci ............... 72 K0.»'.;:::::::::::: Reteromanl In Ladinl .. Purlsnl ............... Rumuni .............. 21.5 37 0.1 0.4 II Uttrll so v Ljubljani: Dne 17. marca: Erneat Koder, čevljaraki mojater, 68 let. — Dne 18. merca: Lovro Prlatavec, delavec, 31 lot. — Leopold &Urklč, uradni aluga, 56 let. — JoeTpina Kosmatin, no-vorojenka, 5 ur. — Dne 19. mar ca t Vlasta Kolb, hči orolniškega narednika, 8 let. — Dne 20. mar-eat Josip Kruppan, elektromonte-rjev ain. JO dni. Umor radi 10 Din dolga. — Posestnika iz vasi Gorežde pri Bsrs-jevu Krezovič in Veljovič sts se domov grede iz sejma oprla ker je Krezovič svojemu prijatelju dolgoval 10 Din. V prepiru se je Krezovič tsko ujezil, ds je zgrabil za nož iu dvakret udaril po Veljo-viču. • V bližini nahajajoči ae kmetje, so priskočili ranjencu na po moč. Veljoviča so odpeljsli v bolnico v Kerejevo in je malo u psnjs, da bi okreval. Inoaemskl dslavci v Jugoslaviji. -Od 1. jsnusrjs do 1. marca t. 1. nikov odločil ¡Kilovati v Ksnsdo in Južno Ameriko. Ropartfd umor v Eagrebu. — Dne 23. marca ponoči ae je v sredi Zagreba dogodil nečuven roparski umor. Avgust Rümpel is Kamni ka v Sloveniji, ki Je služil pri in tenorskem oddelku srmijeke komande v Zagrebu, je v pisarni do bil trgovca Kelkoviča in ga e ss mo kresom ustrelil. Nsto je odtel njegovo trgovino iu jo oplenil üumple je čiato slučajno kot sum-jivega ustavil policijaki stražnik Ko je bil aretiran, je hotel etrelja-ti na atražnika. Odvedli so gs ns policijo. Tsm ps so nsšli pri njem tri hsmokrese in 26 ključev; poleg tega pa listek, ki ga je hotel obesiti na trgovino in tsko zskriti de. Janje. . Ustrelil ss js 18. marca 60-letni Leopold Markič, sluga pri carinarnici na glavnem kolodvoru, stanujoč v Cerkveni ulici. Ko Jc prišel popoldne ob 4. uri domov, je takoj odšel v evojo sobo in ee snmokrcsom ustrelil. Zakaj se je Markič ustrelil ni znano, Mol g dvema ženama. Pred o-irožnim sodiščem v Sarajevu ae je moral zagovarjati Leopold Wendel radi dvoženatva. Prvikrat je bil oženjen z Anko Čemažar, ki mu je pobegnila s ljubimcem v Troltinje. Leopold Wendel Je bil gozdantki uradnik in ker je človeku težko ftiveti v gozdu bres žene, se je v drugič oženil | Joslplnu Andričcvič. Kot gozdarski ursd* nik je pa'imel Wendel premelhno plačo. 1'oneveril je gozdsrekemu podjetju, pri ksterem je bil sspo-si en, večjo vsoto, Vsled poneverbe je prišel pred sodišče, kjer ee je potem ugotovilo, da ima dve ženi. Obsojen jc bil na dve in pol leta ječe. Tragičen samomor. — 18-lstna Mila Hekulič v Zsgrebu Se je za atrupil s strihninom, če |0 tudi domsČi Sekuličevo tskoj po ss užitku atrihnins oddali v bolnico, jc bila sdrsvnižks pomoč brez uapcftna, in je m)sdo dskls v velikih bolečinsh umrlo. Sodi se, da se je Sekuličevs zastrupila vsled izpremenjenlh rodbinskih rszmer, ki so nsatslc po očetovi smrti. Oiemintrideeet delavoev prod novosadskim sodlMom. — Pred novossdakim sodiščem se je priče le rszprsvs proti 38 delavcem ku riluice državnih žcleznic, ki so ss dne 28. jsnusrjs 1923 udeležil mezdnegs gibanja in votopill v Itrejk. Smrtna nesreča. — V tovarn kemičnih izdelkov v Hrastniku Je prekaano eskplodirala neka mina Zračni pritisk je vrgel 28 letnega dolsvcs Ivsns Jeršina v neki 30 m glpbok jsrek. Jeršln je zsdobil ta ko težke poikodbe, da je vsled njih kmslu umrl. ZspulČa leno in dva mala otroks. Skveaski Narofa UsOeaavUea* 9, Podptrat Jednota lakery. It. 1901 « dri*«4 IIU»eis. glavni si an i aoav^o ia lawndala avg- chicago. Illinois. Uvrševalni odbor: UFPRAVNI OOSEK.I Pr.4~4.it Vlmmm» Calftbae, Aa*«« VUHek ft. F. Of, »•s ti. JsksiUes, Pe, •!. ut.lt Meltte« T .rt, «ajalt t.UUt.i« BU. N*«at. «L tUaaialk J«U V.trl.t, w~4mih fUeUa UU lUeeHalk. •oraeHalj tlasUe Ptflp G*diss. POHOTNI OOS CK i Jata U T«Mi I ifiekL Id SsriacUeM. »eaJ.sáalt. 40T W. Hey ti.. IU, Merila ■aa tT«, Bavbeet«.. Oki«. Pra4 A. V Mar. Bas ITI, Bly. Ml.., Ij^Baa OS. HaMarsaavilla. Pa, Jata Gaeiat, 414 W. Hay ft%* BOLNIŠKI OOSBKi OSREDNJE OKROŽJE i Blat Nerat. mfé-émik, MST-SO Sa. U«a4ale Av, Ctteaaa. III. VZHOONO OKROŽJE I Jaeeb Aakr.AU. Baa Sat, Maaa. Raa, Pa. , _ Jaha CraAali. 14411 P.eM» Aaa.. CU.aUa4. O. ZAPAONO OKROŽJE i Aalaa Salar, Baa 104, Grass. Kaas, sa laeasayaf Ma« Mara. Bas 104, BaM. Miaa, sa seaaeaaapsdL Mita 2.(«i, S4SS S. Wla.taslar Si, Marrar, ulek. Nadsorni odbor t Prsat Z.H.. pradsadalk. 3030 W. Mik Si., Cbleaaa. I H.. Praab Sa«rat. S417 Pr«»..r Ara, CU.al.a4, O, Willi.« Sillar, 4404 Si. Clatr tU Claealaad, Obla. Združitvoni odbori Pra4sa4aiti Praat Alai, 1144 Sa. Crawl^r4 Ar.., CtU.«., IU. Jalta Oaaa. S4S0 W. Mik Si, Chisee^t K Jas. Stat. 4404 Orlaa Cl, Cl.rrt.a4, Obla. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kara, 4SSS Sl.CI.lr Av.,a«valaa4,a POZOR I—Kare«paa4ea«e a al« a4tar.iki, ti 4alaja v fl.i se vrli takelet VSA PISMA, ti sa eaaalaje aa »asi. «I. aea4sa4alta se aaa Pra4sa4al*lva S. N. P. J, Z0I7 SS Sa. Uaa4a)a Aea, Cki..«., III. VfB ZADEVE BOLNIŠKI PODPORE SE NASLOVBi Balallka laj-aUlva S. N. P. J, >447-44 Sa. Lawadale Ava, Ckleaga, III. DENARNE POŠILJA TVE IN STVARI, U sa lUeja al. iaarlavalaage a4kara ia ja4aal. vatla ea aaslavai TajaUlva S. N. P. J, S4S7-40 Sa. Utra« 4als Ava« Ckleaga, lit. VSB ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI sa peilljaje aa i BlaeejaMlve t. N. P. J., S4S7-S4 Sa. U«a4ala Ava, Cblaaga, IU. Vsa aellaiba eie4e aaslavaaja v gL ls«rlavalaaas adbam sa aaj ealHjaja Praak Zalla«, pre4se4altw aa4sara.se a4kara, lifir aaslav Ja agaraj. Val aeialei «a gl. paralal aJrat sa aaj gallljaja aa aasl.vi Jata Ua4er« 407 W. M.f ......... Verstvo starih Slovencev. Har Si, SgriaelieM. III. Vsi Isyiti la dragi saisi, aaaaaalla, aglasl, a.raíalas la sglat vsa tae Je e s vasi o glasila« iadaala, aaj sa getUje aa a. slavi Trasveía", S4S7-S4 Se. Lavadala Ave« Ckleaga, IU. hudir, Škrat, notek, so pripisovali vso hudo, ki jih ni zsdelo nsrsv-nim potom, temveč bolj po ns-ključju. Volea je bil čuver njih čred, živine in ovao. Varoval jih js, ds se niso porssgublle, ¿u de jih niso nspsdsli volkovi in drugs zver-Jed ter da nioo poginile. AVtTftUA POKA POD DAVKI. Kljubtemu Je ne more oekrbnlk lige narodov potegniti is finanč-saga močvirja. Dunaj, 12, spr. — Rokonstruk clja Avatrije, katero vrši liga na rodov, je doapola v kritičen sts dij. Državni proračun lina lc vodno kakih 200 iniljonov zlatih kron deficite, Ds se nsjde kritje sa to vaoto, je dr. Zimmermann, Ugip oakrbnik Avatrije, odredil, da avstrijska vlada le bolj navij« davčni vijsk, dasi ljudstvo lo zdsj nosi ogromno davčno breme, Stari Slovenci so bili od ssčotks psgsni. Čsstili so, sicer nsjvlljs, očesu nevidno, duhu pa razumljivo in vidno bitje, ki vss vodi fn vlada, a molili razven tega Is vsč drugih bogov. Ksdogost jim je bil bog goeto-ljubnosti. Pripisovali so mu po-glavsratvo nad veseliesml in rodovitnost zemlje. Olsvni praznik tega boga je bil jeaeni. Svslsniki so mu dsrovsli in mu nsJivaU v rog, ki gs jo imel v roki, novsga vina in medu. Pri ttm ao proro-kovali tudi o rodovitnoatl prihod njega leta. Ako mu je ootelo v III. Germant (269 milijonov). Nemci ..........okroglo 00 mil. Angletl in Skoti Skandinavei . # Holsndcl .... Vlemci ....... ÎV. Xovo~Grkl V. Kelti .... VI. Albanci .. VII. Iranci (Perzljcl) VIII. Indi nsd ....... ....... i .'»<» 21.3 7). 4.2 1.3 23 230 Od drugih plemen Imamo: Kitajci Japonci Mariis In Koreenci .....Be «Sd.ItK "tni lovrtonoeti. IT Wjoncv pred RttsiJL ' ^ » 12 spr. — KodniJeka 1 i'r'*ti ipijonom v L<-t* '«»le otvorjemi v«>ersj. ** ^b Ja ^btotenik ari Indijanci Semitl (Arabci, dulni. židje. Kaldej* ci. Sirci, Abesiarl Itd. .............. Berberrl (Mauri, Ka Mli. Kopti itd.) ... Malaie!........... etiopl In zamorci .. nari 100 37 9 mil. z. januarja uo .«.r.. ... . ^ j|nj ,d leu u lcr fi po nJjh tud, 1918 do kones jsnusrjs 1923 ae )r 11 ^"r™ Svantcvids so si miallli s štiri. M^U^i^o v rjK mi obran, obrnjenim, ¿roti Miri. je izselilo. Let. 1920 Je SBaiglo|^ ^ število izaefjenikov 598H, povrnilo ee' Jih Je pe 18.9R0. Ute 1923 Je zaeielo Itevilo izaeljenikov 9370, e povrnilo ee Jih Je aamo 1950. Iz etatistike Je razvidno, da Je Me vilo izseljeni kov preteklo leto Is datne naraslo v primeri z onimi ki so se Vrnili v domovino. Dnksr. de stari kraj vedno bolj isgubljs na privlačnosti. Največ nai.li državljanov ec Izeeli v Zdmžen« držeče a ker Je v naeeljeveaje v Združene države preeej otelkoče-no. ee Je velik del aažih iaselje Monarhiatični kravall v Homčijl. Berlin, 12, spr. — Okrog 4000 monsrhiatov je siuoči priredilo hrupne ovsoijo «kskronprinoti Frideriku Viljemu in njegovi leni, ko ats zopet posetils Berlin. "Hocli Hobensollernt" so a« drli monsrhisti. Delavske orgsnieseije so se selle danea na poavstovsnje, ksj storiti, ds ae preprečijo tis dsljnje monarhfftiidifl demonatra-clje te vrste. V Dres pričajte o tem. Ker imamo le ns tisoče zadovoljnih odjernaleev klobas, enako hočemo aedoj ludi NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Apr. 30-1924) porotni, du vam naročnina poteče na U dan. Ponovite jo pnivoČRano, ds vam lista ne ustavimo. Ako liste ne prejmete, je-mogočo vaUv IJen, ker ni bil plačan. Ako Je vb! list plačan in ge ne prejnsete, jo mogoč« ustavljen, vsled napačne«b našlo* va, pilite nam dopisnico in ne vodite stari in novi nealov. Naši BBatopniki so vsi društveni tajniki in drugi sa-stopniki, pri keterlh lahko plačate naročnino. Naročnine bb celo leto Je >8.00 in bb pol lete pa $2 JO. člani S. N. r. J. pl**J« pol leta $1.90 in bb celo leto 93.10. Ze mesto Chicago in Ci-cero bb leto 96.60, pol leta 93.26, bb člene 96.30. Za Evropo stene bb pol U« U 94.00, sa vse leto pa 96.00. Tednik stane sa Evropo 91.70. Člani doplačajo samo SOc sa poltnlno. Naročnino lahko tudi semi pošljete ne naslovi UPRAVNlSTVO "PROSVETA" 2667 9. Letvndele Avo., CHICAGO. ILL RAD BI IZVIDEL /a rojsks Ludvik Vertsčuika, ka teri ae je nahajsl pred tremi meseci ns fsrmi, pod naslovom, llos 65, Rowland, l's. (IMke (Jo.) Ker ao ml vss pisma vrmns, sem u ver-Jen, ds ae je preselil. Xojeke pro-mm, če mi more kdo poročati sled o imenovanem, mu bom zelo hvaležen, ako pa sam ¿ite t* vrstice, nsj I mi tsko prijszrn «ter naj a. Jevi net lns Stirtk«' j tajniku in prispevajo vssk po eu Je po S5e ze funt, píetele bre»¡ dolar ze pokritje atroAkov za dvo-koeti po Mk funt Aronjake klo I rano, Ns redni delničarski seji s bees po aOe funt. PoStnlne plača- dne 24. februarje 1924, Ja bilo na, ako pošljete denar s nsroči-lom, Kateri U niste poekosili ns Asgs i «Jelka, ste nekej zamudili, torej ae odlašajte vel. Ako alate zadovoljni ee vem vrne denar, ali drago blsgo v nsdomeslilo .tsko ne risikirsle aičeaer. Naročite ta koj fto danes! joseph leskov ae, 610 14th Street, eaoive, wis. sklenjeno, de delni^er, ki ne bo plečel gori omenjeni dolar, ee iste. ge odšteje od njegove delate! in vel stroški, ki borfo naatali vsled njih se ssrsčuasjo ns njih delni* ee. Torej kdor se rte gglasl do dn«* prvi g. junija 1924, l»o člisn Iu njegova dr luna mu b) odvsets. IVijsvite ae pi s «očesno ne moj na •lov r Anton Ifriber, II Linn A ve., Ho HurgdieUwa l'a. (Adv.) li 11' ifiiJkiiáíáÉHfciÉÉ PONDEUEK. U. APRILA PROSVETA Ki k 9 se razTi jzji nalezljive bolezni. (Jujjoslov. oddelek F. L. I. S.) Nalezljive bolezni so bolezni, ki jih provzroeajo neko neznansko drobna bitja mikroorganizmi), katere zoverao bakterije ali klice igerms). Te klice so najenostavnejša bitja bodisi živalske ali rastlinske naravi, kajti obstojajo iz ene same stanicc. Nekatere na-lezljiv«.- bolezni pa so provzročenc tudi od nekaterih bolj razvitih ps-rasitov. Vsi ti razni okuiujoci organizmi imajo isto nagnjenost, da ae radi zajedavajo v nekatere organe, tkanine ali dele telesa in tu poskušajo provzročiti one poškodbe iu one simptome, ki so značilni za to ali ono nalezljivo bolezen. Ti organizmi, dasi sorodni, so razne vrste in vsaka vrsta provzro-čuje svojo posebno bolezen. Da morejo okužiti drugo osebo, morajo ti organizmi zapustiti telo prvega okuženca. Na sploh to sc godi s tem, da telo izganja del klic, ki so vnjem, potom raznih svojih izločkov in izmečkov ali pa neki insekt služi kot prensšslec teh klic od telesa do teleaa. Vsi ti organizmi, ako živijo izven teles, ostajajo nekaj eaaa Živi — nekateri več, nekateri manj časa. Prodirajo pa v telo svojih novih žrtev na raznovrstne načine in ae bolezen tako razpaauje. Ni pa rečeno, da mora vsakdo zboleli, v čigar telo so se klice nastanile. Pri marsikaterih osebah, v katere so prodrli provzročitelji nekaterih nalezljivih bolezni, se utegnejo pojaviti le jako lahke posledice ali sploh nikake posledice tega okuženja; vendarle klice so v njih In, ko jih izločijo, utegnejo okužiti druge osebe. Druge osebe, ki ao popolnoma ozdravele od kake nalezljive bolezni, utegnejo že vedno pogostiti klice v svojem telesu in jih izločevati. Te oaebe n-tegnejo biti nevarne za zdravje drugih. Take oaebo imenujemo prenažaleo bolezni. Ako pocuavamo način, kako se nalezljive bolezni žirijo od človeka do Človeka, je potem lakko u- kreniti potrebno, toliko kar ae tiče javnoati, kolikor posameznika, da je vkolikor mogoče prepreči njihovo razpaaovanje. Imamo celo akupino bolezni, pri katerih je značilno to, da ae oku-žujoce klice — nahajajo v izločkih ust, nosu in grla. Imamo polno dokazov za to, da spadajo v to skupino običajni nahod, osepniee, oslovski knželj, mumpsi (otekloat pri ušesne slinavke), da vice, influença, pljučnica, meningitia in je-tika. V.eéina izmed teh bolezni prevladuje v večjem obsegu po zimi in zlasti rada napada mlade p-sebe. V to skupino spadajo zlaati one bolezni, ki so znane kot detin-ske bolezni, kakor, na primer, o-sepnice, škrlatiea. davita, oslovski kapelj in mumpsi. Značilni ao izbruhi teh bolezni v Šolah in tudi v vojašnicah med mladimi rekru-ti, kar dokazuje, da ozki etiki pospešujejo razpasovanje nalezljivih bolezni. , Otroci, kakor vsj znamo, ao radi nagnjeni k raznim navadam, ki olajšujejo prenašanje izločkov nosu, ust in grla od enega do dru gega. Slaščice iu sadje ae dosti-krat selijo iz enih uat v druga, roke,, kozarei in drugi predmeti se onesnažujejo a temi izločki. Klice se tako prenašajo. Briaače in čaše za splošno rabo, krožniki, ki niso bili dobro pomiti z vrelo vodo, in druge take zle navade tvorijo isto nevarnost za otroke in za odrasle. Umljivo je tudi, kaka nevarnost tiči v nemarnem pljuvanju. Oseba, čije roke no onesns-žene a teifai izločki in ki ima o-pravljati z mlekom, hrano ali pijačo, utegne prenašati klice ne te predmete in tako naglo razširjati bolezen med druge. Pri mnogih izmed teh bolezni je mogoče okužiti druge potom onih jako drobnih kapljic, visečih v I zraku, ki jih je bolnik izkihal ali izkašljal. Večinoma te bolezni ni-j so teko razširjene poleti in v gor-kik podnebjih. Druga akupina nalezljivih bolezni se večinoma resžirja potom izmečkov is črevea. V to akupino apadajo legar, nekatere črevesne bolezni pri detetih, razne oblike griže in kolera. Te bolezni bolj prevladujejo poleti in v gorkih krajih. Splošno rečeno, gorko in vlažno vreme olajšuje obetanek, pomnoževanje in razširjanje klic, nekejajočih se izven človeškega teleaa. Iz tega je lahko razvidno, kake važnosti je primerno odpravljanje izmečkov, kajti ti brž onesnažujejo vso. okolico in utegnejo o-kužiti vodo. Razvidno je tudi, zakaj je potrebno dobro umiti ai roke, predno ae dotaknejo jedi sli vode. Muhe in drugi inaekti, ki imajo pristop k izmečkom, prenažajo klice v vodo, mleko in druga jedilo, ako jih ne obvarujemo pred dotiko teh insektov. V modernem času smo velikansko napredovali v boju proti takim boleznim s tem. da ao občine poekrbele za primerne vodovode in zalogo čiste vode in zs primeren aiatem odvodnih kanalov za odpravljanje Človeških, izmečkov. Resna prizadevanja, da se iztrebijo muhe in drugi insekti, ao tudi prispela k znižanju nevernosti. Značilno za to skupino nalezljivih bolezni je priaotnost zdravih renažalcev bolezni. Osebe, ki ne kažejo nikskega znaka bolezni, pogoščajo za nekaj časa klice bolezni v svojem tele8u in, daai sami ne zbolijo, utegnejo okužiti druge. V slučaju legar ja (typhoid fever) zdrava paeba utegne biti prenažalec legarjevih klic za leta in leta. Take oaebe ao zlaati nevarne, ako delajo v mlekarnah, kuhinjah, gostilnah in enakih poklicih. Tretja akupina nalezljivih bolezni ae razpaauje potom pika nekaterih inaektov. Zlasti važne 80 bolezni, ki jih rszširjajo nekateri komarji. Malarija in rumena mrzlica so bolezni, ki jih razširja 4000. Po vzorih dr. Hičmahs, napisal dr. Nevéeekdo. (Dsljs.) Ko se zspro vrata za obsojencem, zadnjim zsvednim Slovencem, dvigne se nadškof Martiuus s aedeis in udsri s pslieo, na katero se jc navad no opiral, po deskah, da zamolklo zazveni po vsi dvorsni. Hipomj priskočijo strežniki iu Hunoni-ki, drug postrežncjžl od drugega. Tods strast mu je toliko napela vse žile po osušenem telesu, da brez strežnike pripomoči prileze do mize, kjer leže poezije Franceta Prešerna. 8 tresočo roku pograbi stari nadškof staro knjigo, ki sc j o z u-mazano in raztrgano zunanjostjo svojo čudila bržkone sama najbolj, kako je zašla v to belo roko In blizu iskrenih knmeuov na prelatovih prstih. "Anathema siti" izpregovori nadškof in migne fratrom birtčcm. Ti so tega namiga že pričakovali in bliskoma udero iz dvorane |>o orodje, nalašč pripravljeno za take prilike. Skoro prine-so majhno ognjišče, na katerem plnpoiu plamen, že prej zanečen. To ogijjišče postavijo pred ško-fa: vse občinstvo, vsi kanoniki z hiriči hi državnim pravdnikom, vse |»oklekne in moli Hoga, da j« dodelil papeževi provinciji ča*t in slavo in dn je zopet pokončal knjigo, toli akmllj vo in hudobno! Svojeročno vrže nato nadškof Martinu» knjigo na žareče o^lje. da »r zvijajoč »koro izgubi v rdečih plamenih. In ko ni Ix-leya ostanka o nji, rez pros tre sivi pnlat roke proti nt ropu m zapoje zmagonosno: * ' Te Deuiu laudamus!" Tako so blagoslovljene^« leta 1000 p» rojstvo našega Odreienika slovesno in \ elic.ist uu » žgali zadnjo knjižico poezij FRANCETA PREŠERNA * Čudo se je zgodilo! Nadškof Murtinus sam je hotel govoriti z mano in zato me ji pozvul v sv.»-jo palačo, obloženo z xlatoni Kaj makega s. nI do tisteira dne pripetilo še nikdar rčenjaki so brskali po arhivih in preeitali n« tisoče starih listin, toda nikjer niso iiiokIi zaslediti, da bi bil nadškof emontki kdaj vprejel tujra, ki j.* bil vsekdar neljub go»t v belem mestu! Meni pa »e je zgodilo tako 1 e: |\> obsodbi ks pelana Primoža »em se hote! š. nekoliko ogleda ti p» mestu. "Kam »edajl1" vprašam učit«Ija-strvžnika ko pred justično palačo odvezuje konja % stene. "Morda v lsverno našega presvetlega nadškofa. »lovijo. — 1 Blatnik« bod« ooobno vodil G. St. M. Vukovlf. uradnik Cun.r« Lir I J« v N«w Torku, kateri J« Ml pr«J« uiadnlk Ja«oalovanekeira Kuneulata v N«« Vorku. — G. VnkovIC b« potoval s IkUtaikl do Usr«be. Ur bo pasti m ve« potnike la akrbel a» najboljle ugodnoell. CUV ARO UNIJA i* »lavno tnan« po vaaan »vetu. aa njeno nmadomolJI*» u»lu*e. kakor t «d! aa lavratn« kuhinjo, -i N« sanemarlt» : to IcvrftM prilik«, da bi n« alt v domovino a tem iale-lom. U nedelji» pojaenlla obrnit« M d» najbllftnjepa Cunardovega agent« v vetem m««tu ali na: CUNARD LINE 140 N«. Daarkara Streot, CHICAGO, ILL. med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari k«J na pomlad, jej vsj korist, da pišete naši tvrdkl sa pojasnila in ji poverite I poale. To bo sa Vas pomenilo najboljšo poatreibo, sarad. kaMrt j naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to nt umu RAVNO TAKO JE V VA»0 KORIST, ako nam poverite r» podU, ki sa v svesi s dobavo Vaših sorodaikov in prij.Uljrv n «^ refa kraja. Naša tvrdka Vam bo isdelala potrebne Ujsv«-vite), paalala karto, audila pomoč ob prihodu v Ne* kakor JTto storila fe aa številne druge rojake, od kadrih » •• mnogi javno sahvalill sa toino poatreibo! \ POŠILJANJE DENARJA. Naša banka. Ima svoje lastne «vese s pošto in «r'f^ | bankami v starem krain In naša pošiljatve ao dostavljene na dom ali t.dnjo poito bres vsakega odbitka. Na*e eene »o ***** - - ^ 1 Vae pošUJatve aa nakaiajo po cenah onega 4n*. ko m memo denar. ^ ■ Denar pošttjamo ali pa pošti, ali potom brzojavnega p»* »• pa direktnem brsojara. Ml pošUjamo dobrje v Jofotlavijo in dw **lelt 1 ^ ia brssjavns. t Za o Mina naročila aa Vam priporoča SLOVENSKA BANKA ZAKRAJSEK & CESAR« 70-M Ava^ New York, N. Y-