Sacro egoismo. Glavni znak dobe. v kateri živimo, je oholo plapolajoči prapor materijalizma na eni in tropica ponižanih in užaljenvh čuvarjev sv- Gratla. ,pozabl.ene narodove vere v samega sebe in svo.o bodočnost na druaii strani. Doba brež solnca, brez duše, brez ideala. doba povoine psihoze, doba egoizma in fraze. Mrzb je človeku. ki hodi med vami... Beda fri nepriznanje. pa še umetno podžgana mržnja njih, ki jira dajemo od svoega Doslednjega najboliše. to ie naše plačilo. In naše delo je delo Sizifovo. Cutimo to. od časa do časa se izvije iz zinučenih prs krik za aDroščeniem. začujemo svareei »mene tekel«. na se zgrozimo. zadrhtimo žnjim — za h'p, potem pa utone krik in hreoenen.e naše nazai v naš bedni, brezupni vsakdan •.. Dnu prsi iPa tli in ne ugasne in čaka: »Svobode. Bratstva, Enakosti!« Bral sem J. Kovačičev članek »Internaciona Pedaaogial Uniono« v 51. številki »Učit. Tov.« in mi ie prišlo na misel... kako bi sezidali most med seboi in sosedi svojimi- Res veriame kdo da bi svetovni jezik. pa da je Ido. Esperanto ali Volapuk, nadomestil to, česar ni v nas..kar bi edlno moarlo oremostiti preroad med nami in niimi — ljubezen? Ne bo! Ni ;ezik sredstvo kulture ;'ez:k je samo njen verni obraz in odraz ... Iz ljubezni edine pa gre pot v Obljubl eno deželo. brez nie so vse naše besede kakor poklenkavanje votlega brona ... In ljubezni rii v nas. Preveč bolijo rane .. • Koroška. Trst. Gorica. Reka Kras to Istra in Zader — sedem trnov v srcu našem —. od n.ih ie polno srce da ni prostora ljubezni v nem ... Kako bi ljubili?! Ni ljubezni v nas. »Homo homini lupus«, brat bratu volk. Jez:k ne svetovni in noben ne. ne bo SjOremenil na tem nikdar ničesar. Recimo. danes zna vsa naša inteligenca (nanio se obrača člankar) po. — no kako bi — oo 'dovsko. Kai ie rtrdobIčeneea? koliko jili na e. ki bodo svoie znaire laliko kdai porabili? Tisti kongres vsakih toliko in toliko let. — kdo ea bo kdai vdel? Sai šc dorna ne moremo živeti. sai še. če erem od doma v šdo. dve minuti premišl'ujem. kako se bom obračal. k.:e bom držal roke. da vsai za silo zakriiem to sredi decembra brstečo veli- konoč oziroma pienavljanie, in prestvarianje na svo i obleki... ln tist li <par izvoljenih. ki bodo niCida venuar.e prišli bl zu. se bodo pač snorazumeli v besedali — s.K.razum v sroiU, tisti ki pelie do bratstva. tisti ostanc. k.akor doslei — podotoa iz S-iji^i... Ne bod(o, nani ltalijani dai: Irsta iii Ciori.ce in i\c Noinci naše Koroskc nazai sami, pa najj naša. zeml a odnicva sarnejra Ida'.. Pa šc nckai .c! Čc liočemo z dati nu/.st L-'ubezni od uaroda do naroda, trcba da'začiienio nc »ri obokih in skieipih sredi vo.le tcmveč i>ri temelju. pri sebi. Narodni abstrakten pojm, kakor smo se navadil: da ua razume\'aino, teinveč ic živ, rastcč ali nropadajoč organizein. čisto kakcr smo živi in iasten:o ali propadamo mi. Naš narod — to smo mi. vsak uosamczni poedinec in če še tako neznaten, n c-iov intcgralcn dcl. V ssbe naiprej l.jubezni! Vem. da ie težko, da ie trpck naš dan in da ;e daleč zarja... Ampak treba da gretno naprei in da nc položimo križeni rok, doklcr nc bo uaše uuanie poveličano .-. Težko ;e.vein ... koliko nas e? Za Krpanovo dlan... In še so nam odtrgali naše najboljše ... Mi pa trovorimo: bratje tam prcko in zvestoba do groba in — imamo med seboti strank kakor potočkov in se biiemo in kaliemo in mesarimo. namesto da bi se prieli za roke. da bi dviirnili svofa srca in stisnili zobe in pesti in bili složni. složni in — močni •.. In brez .moči — ne. ne! Hej vi gospod ltalijan. hei vi go.pod Nemec! Čujete? Kaj vama še ni nikdar irrišlo na misel, da smo si pravzaprav !n takorekoč bratje? Sicer ste nam res vzeli Trst in Reko in Goriško našo in Posto.no in pa tisti Zader, tisto sramoto smrtno sredi našcsa čela ampak naj bo pozab-ieno in oduuščeno danes vse ... Danes, ko smo si bratje takorekoč in pravzaprav. Glejte ko vam ponujamo svoio iskreno bratovsko desnico... In še Bled in Bohiiij, če izvolite ... In vi. gospod Neraec. ki ste spravili v svo o beraško malho našo Koroško bi li ne hoteli zdai. ko srno si bratje morda še Maribor? Samo da smo si bratje ... Ne gospoda, dokler ni naš račun poravnan. Dravično in DOšteno do zadnje naše koče tam onstran, tol.ko časa bo bolelo. toliko časa ne bo ljubezni v nas. toliko časa bcmo oočakali z bratstvom. Naša desnica že danes bi vam pomenila sankc^io vaših krivic naše bratstvo danes bi si vi nrestavili z našo bojazl: ivostjo, z našim strahom ored vami ¦.. Mi oa se ne bcjimo razen svoie nesloge ničesar in nikoear. ker ;ie zavest v nas, da je božja in človeška Dravica z nami... Svojo neslogo bomo izruvali. svolih prepirov ln orep'rčkov se bomo odvadlli in evangeliia bomo vsejali v svoia srca. tistega. od katerega bo moč — sacro egoismo Vaš bo naše eeslo! Takrat Da. ko bomo močni dovol.; da boste vi našo bratsko roko sprejeli s spoštovanjem _n iskrenostjo — (potem ko bi bil naš račun že poravnan!), takrat ko boste vedeli tudi vi. da smo si brate. — takrat: pozdravljeni! Sacro egoismo, ljubezen do domovine! Ne do tiste abstraktne, ki je ni, do proklete tiste fraze, ki je ie toliko in zarad' katere krvavimo danes iz toliko ran temveč do tiste žive domovine. katera smo mi sami — medseboina ljubezen. Vem. da bohoti na širako in visako plevel — ampak izruvali ga bomo in Voljo bo- mo se.ali in bo zrasla Moč. In če bomo šli še tako poima.o naprej. kamen do kamna, zrno do zrna! Politična borba se ne sklada z učiteIjeviin poslanstvojn. pravi tov. Kovačič. Komur uomeni bcseda »r« ^oii-M.-., to. kar tia štiri petinc polni naše »politične« dnevnike (in vse uaše javno in poljavno življenje), ta se bo z vso dušo strinjal z n.,im- Jaz ,pa pravim: pol-tika je celokupnost vseh zadev. ki se tiče.io narodove iii državn-e dobrobiti in, ravno učitelj _e, ki zamore — ob pravilnem shvačanju svo.e naloge seveda — pripomoči k ozdravljenju naše bolečine silijo mnogo. UčiteU- naglašajm to, ker so ki niso. — lahko toliko in tako brez vse žrtve, mimogrede storl za ublažitev raznih razbesnelih i>.si;;iktov, ki izpodjedaio in ne puste nasi mladi svobodi do razcveta, da smatraiti za slab značai onega. ki se iz komodnost' odtegne delu za skupnost. Ne razumevam pa tega tako da mora biti orodie kake stranke; učiteli nai bo vzvišeni Svečeaik in proipovednik vsega Lepeea in ' 'ooreKa, oa naj je srečal tisto Lepo in Dobro potem že kjerkoli .. Ne razdora torej. ampak slcse, ne prenapetosti, ampak stripnosti, ne fašizrna, temveč spoštovanja in ljubezni nied seboi.ne rušenja. teraveč zidanja, ne ma¦lodušnosti in zabavljati.a tem\reč dela in vere! Zato, ker ie ljubezen edini jezik. ki bo premostil brezdna med narodi. Takiai šele. ko bo naš sacro egoismo močneiši ln silnejši kot sovražnikov, takrat šele je orišel čas za obračun, takrat šele pnsilimo svoie mejaše. da nam vrnejo. kar je našega da enkrat za vselei prečrtaio in orekrižaio svoia pohlepevanja. in da is__reno sprejmeio naše bratstyo. Prej Da ga ne bo! Živimo na realn.h tleh peklenskih in moramo računati z dejstvi, vse drugo pa. romantiko in seatiinentaliiost in saniavo dobrodušnost in i>ouižnost in kar ie še drugih čednosti naših in Ido pa si prihranimo za boljše čase, zdatsi iih res ne moremo privoščiti- To je. kar sem bil hotel ^povedati. Dela in vere!Ernest Tiran.