NAUK

slovenskim županom,

kako jim je delati, kadar opravljajo
domačega in izročenega področja
dolžnosti.

Spisal

Anton Globočnik,

c. kr. okrajni glavar, Fr. Jož. redu vitez.

N'a  slovenski jezik preložil

Fr. trvstili.

Drugi natis.


V LJUBLJANI.

Natisnila ter založila Klein in Kovač.
1893 .

65'pjozecf-s
1

toMo&fo  5

Pisateljev predgovor.

ijiskarna-založnica me je bila poprosila, da bi
‘ fllf  županom spisal poučljivo knjižico o njih oprav-
‘T^ kih in dolžnostih. Tega dela sem se tem rajši
poprijel, ker tudi meni kaže svoje uradovanje, kako
nekaterega občinskega opravnika, če poprej nič posla
nij imel z jcdnakimi stvarmi, težko stoji, mahoma
žilo najti raznovrstnim opravilom svojega novega
uradovanja, ter kako si z veseljem vsak poišče
nauka, ki bi mu pomogel prevzeta dela zvrševati.

Take misli so me nagnile, da sem to knjižico

V njej je najti vse občinske -uradne opravke
domačega in izročenega področja ter zelo ob kratkem
tudi vsa najpotrebnejša ustanovila, kar jih o tem
zakon piše, in povedano jo vselej, kod se po zakonikih
nahajajo.

Vseh potrebnih zakonov obširno in sceloma nij
bilo semkaj jemati, ker potlej bi knjiga bila pre¬
debela ter obilo dražja, niti se mi nij pripravno

zdelo, pre-na-dolgo jo raztezati, ker vsako župan¬
stvo uže ima v rokah državni in deželni zakonik,,
ter zatorej lehko vselej tam najde, kako ta ali ta
zakon govori od besede do besede.

Ko to delo dajem mej ljudi, želim mu tako-
prijazno biti vzprijetemu, kakor je bil — tudi od
samega slavnega deželnega zbora — vzprijet jednak.
moj spis, ki sem ga bil 1867. leta zdelal županom,
svojega okraja ter ga pozneje dal natisniti, od
raznih stranij nagovarjam

V JPostojini meseca majnilca 1879.

Pisatelj ►

Prelagateljev predgovor.

1 to knjižico sem se obilo trudil, a vender najbolje
0)1 čutim sam, kolikrat bi se kaka stvar dala mnogo
čisteje in lepše povedati, nego li sem jaz mogel.
Ali sodba o svojem deli ne pristoji meni; to je
posel drugih mož, veščih o jezici in tvarini. Ti sodci
vem da ne pozabodo, kar sami živo čutijo, s kolikšno
muko namreč tudi zelo opazen ter dovolj učen človek
na slovenski jezik prelaga uradno nemščino, hodečo po
svojih posebnih potili, ter koliko nam še nedostaje usta-
novičenih, obče vzprijetih besed, potrebnih v ta ali on
pojem, ki ima v Nemcih uže izdavnaj svoje utrjeno vzra-
zilo. A naša najstrupovitejša rana je ta, ker mi vedno ter
vedno le sami besede pogrešno pleteničimo, ne da bi
hodili po-nje ali v svojo starino ali k drugim Slovanom.
To je krivo, da nam se je zavrglo toliko po nemščini spa-
kudranih, slovanskemu svojstvn do konca protivnih besed,
često brez nikakeršne potrebe; kajti nameri se nam tudi
ta neprijetnost, da novic kujemo take besede, ki so uže
davno pred nami živele ter žive še zdaj na slovanskem
sveti, lepoobrazne, blagoglasne, o prvem razumne vsacemu.
Omenil sem zadaj v „slovnički“ nekoliko tacih jezikoslovnih,
brez potrebe in za potrebo zgrajenih nestvorov. Učiti se
mnogo bolj slovanskemu jeziku in svojstvu, ne more nikdo
preveč priporočati, osobito ne pisateljem; a ker nam, na

5 VI I

svojo kvaro, takšno priporočanje še nikoli nij bilo mrzneje,
nego li ob zdanjih mnogopisnih časih, zatorej ne tratimo
praznih besed!

Vsak umeje sam ob sebi, da nijso ter nikakor ni
biti ne mogo iz moje  glave vsa ciharna imenoslovna-
vzraztla, kolikor jih ima v sebi ta knjižica: večino sem
vzprijel dozdanjih, ker se mi nijso zdela nedobra; ne¬
koliko sem jih poiskal drugod, in to ali v starem jezici
ali v zdanjem, posebno v sosednjem srbskem; a nekaj
sem res dodal tudi svojih, trudivši se, kar sem koli mogel,,
delati jih vedno po pripodobnosti drugih, pravih slovanskih
besed. Prilika je tu ter tam nanesla, da mi je bilo trebe
v „slovnički“ sam sebe popraviti, česar me nij bilo niti
sram storiti, ni me zdaj nij sram povedati; kajti skrb me
je povsod jedrne slovenščine, a ne kacih drugačnih ozirov.
Zaradi tega popravljam stoprav tukaj svojo, malo ne po
vsej knjižici raztrošeno pomoto, da nij pisati: sprejeti
vb., ali: izprejeti  vb., empfangen, nego da bi se naj-
pravilneje pisalo: vzprijeti,  ker ima stara slovenščina
samo: vusprij§ti*)  vb., empfangen, vrhu tega: supri¬
jeti  vb., zugleich aufnehmen, supreiminikii  m. poleg:
suprejeminiku  m., der Theilhaber, der Erbe. Kar
„slovniček“ pripoveduje o besedi: „umeteljnost“, to je po
mojih mislih resnica; a dokazovanja o tem vender nijsem
hotel dognati niti v „slovnički“ ni tukaj, ker bi vzelo
preveč prostora.

Oponesti bi mi kdo utegnil, da je „abecedno kazalo 11 '
predolgo. O tem je najlažji zagovor ta, da je boljše pre-

*) O mojem prisiljenem pravopisi staroslovenskih besed eitaj
„opomnjo“ 167. strani.

J VII *

dolgo, nego li prekratko. Takisto se mi je bati graje, da
je „slovniček“ preobilo čislo besed raztolmačil s preobšir¬
nim ali preučenim  jezikom. — To se je zgodilo zato,
ker ta ponižna kmetska knjižica vrhu vse svoje preproščine
po naključji morebiti vender pride v mnoge, zelo razno¬
lične roke. Nekateri Sloveni, mej njimi tudi župani ter
drugi boljši kmetje, ne rečem, da ne bi uže zdaj razumeli
večine mojih tolmačenih besed; a nahaja se obilo doma¬
činov, kateri jih zopet ne znajo, in tacim bi trebalo še
več tolmačiti. Poleg teh so mi na mislih bili pošteni slo¬
venski uradniki, izučivši se ob nemškem jezici, kateri bi
radi prav delali, ako bi vedeli. Tudi njim iz te knjižice
pade kako zrnce. A ne bi resnice govoril, če ne povem,
da so mi osobito naši učenejši možje, tudi mladeniči in
pisatelji često bili na umi, ter da v „slovnički u  nanje meri
tu in tam raznokaka jezikoslovna opomnja. Ta predgovor
sam je največ le njim spisan. — Ako morebiti sem lučal
bob ob steno, bodi si! Vender mi nij žal te mrve pisanja,
ker vem, da gladko brez nobene koristi zopet ne bode;
saj niti založnikoma nij bilo žal ni dela ni troškov.

Predno završim, zdi se mi trebe, izpregovoriti še o
nekaterih posamičnih jezikoslovnih obrazih. — Komur take
stvari mrze, tega prosim, da mojega predgovoi’a dalje
ne čitaj!

a)  Jaz pišem: takšen, ali takovšen; kakšen,
ali kakovšen;  tako tudi: kakeršen, kolikeršen; a
ne: ta ko še n, kakošen, kakor šen, kolikoršen,  ker
vse to proizhaja samo iz imenovalnikove snovi (Thema)
jedinstvenega čisla moškega spola: tak, kak; tak o v,
kakov; kak-že, kolik-že  (novoslovenski: k a k - r e*

= VIII ~—

kolik-re, pozneje: kak-r, kolik-r,*) kar je pisati:
kak er-, kol iker,**) in k tej snovi potem dodajemo
obrazilo: šen-šna-šno, katero se jedrno sklanja. Da se
te besede res opirajo na imenovalnikovo snov jedinstvenega
čisla moškega spola, ter da se sklanjajo samo na konci,
nas uči staroslovenska beseda: tak o visi pron., ein Solcher,
katera ima v tožilniki mnoštvenega čisla moškega spola:
takovis§je, in baš od snovi: takovisi  je poznejša
novoslovenska beseda: takovšen.

b)  Jaz pišem ven d er adv., doch, dennoch, če tudi
Miklošič v staroslovenskem slovniki na 121. strani uči:
„novoslovenski: vendar, vener, vini, to je: verni
da že“.  Tega ne morem uže davno verjeti, in ob kratkem
hočem povedati, zakaj ne. Dozdeva se mi, da deblo naše
besede: ven d er (namesto: ven-r,  in to namesto: ven-re)
v posebnem jezikoslovnem obrazi hrani v sebi čislo: ven
(einer), namesto: en, jen (einer), kakor tudi novoslo-
venski: ne-beden,  keiner, (široko navadno ter pravilneje,
nego li: no-beden)  stoji namesto: ne-jeden.  K tej
misli me je nagnilo primerjanje drugih jezikov; kajti litovski
je: venas,  einer, nevenas,  keiner, a poleg tega: v en o k
adv., doch, dennoch; staroslov.: jedinii,  einer; j edi¬
na k o, jedinače  adv., doch; ruski: odnako; odna-
kože  adv., doch; češki: jednak, jednakže  adv., doch;
poljski: jednak  adv., doch; primeri tudi nemški: ali ein
(all-ein): ich ward einmahl gegriisst, allein ganz kalt.

*) Primeri: k d 6 - r (namesto: k d 6 - r e), od staroslovenskega :
k u t o - ž e. .

**) Primeri: „(pri)nik6mer“, namesto: „(pri)nlkom-r_,
od prvotnejšega: „(pri)nikom-re“, kakor Dolenjci po nekatere kraje
še zdaj govore; staroslov.: „(pri) n i k o m i - ž e“.

■s XI

Da se mej „n“ in „r“ zaradi lažjega izrekanja tudi v
slovanščini vtika „d“, nas uče vzgledi, na pr. starostov.;
pondreti  vb., poleg: ponreti  vb., eindringen; novoslov.:
pondreti  vb., eintauchen (Miki. lex.), od koder je novo¬
slov.: pondirek m. (neka raca); starostov.: po nravi  m.,
nekak črv, a češki: ponrav,  poleg: pondrav;  poljski:
padrovv'.  Po istem pravili je tudi: ven dr, vender,
namesto: ven-r,  in to namesto: ven-re, veno-re.  Da
se tudi „v“ in „b“ mej soboj zamenjavata („vender“ poleg:
„ne&eden“) v samej slovanščini, kaže naša stara, hohnik
ohranivša beseda: banger  (gorenjski: bangar) m., die
Thtirpfoste, kar Poljanom slove: wegar;  tako tudi novo-
slovenski: podboj  m., hrvatski: podboj  m., staroslo¬
venski: podiiboj m. in podvoj  m.; ruski: podvoj m.,
češto: podvoj  m., poljski: podwoj  m., die Thtirpfoste.

c)  V mestniki jedinstvenega čisla moškega in sred¬
njega spola meni v tej knjižici rabi „i“,  namesto „u“,
na pr.: „v rodi, na seli, pri mesti 11  itd. Tako so pisali,
da-si ne vselej dosledno, predniki naši: Trubar, Dalmatin,
Krelj itd., ter tako ustreza tudi starej slovenščini, katera
je v tem skloni imela „e“ (jat): „vu rode, pri meste“;
a „jat“ se v novej slovenščini do malega vselej izreka
poluglasno, kadar koli nema nič priglasa na sebi, na pr':
»posvetovali (izgovori: posvutovali) smo se“. Da naš polu-
glasni „i“ v mestniki jedinstvenega čisla moškega in sred¬
njega spola stoji res namesto nekdanjega „e“, svedoči to,
ka Dolenjec ta „e“ tudi še zdaj izreka na vsa usta, če
ima zadnji zlog na sebi dolg priglas, na pr.: „pri blage,
v satovje, na skalovje" (reci: blagej, satovjej, skalovjej),
in Trubar piše: „na polej (poljej), v srcej, pri zlatej, v

—<« X I

morjej". Vem, da moj „i“ v tem skloni bode nekaterim
zelo čez voljo, posebno tacim, ki nam vedno zabičajo: bli¬
žajmo se Srbom! — Kdo se tega brani, kolikor se po
razumi res moremo bližati? Ali Srb je ta sklon do konca-
izgubil, in zato mu v njega mesto služi dajalnik: „u rodw r
na selw“. Ker tega Srb nema, a mi imamo še, hočemo li
njemu na ljubav zamotati, kar je starinsko in dobro? Ge
je tako, zavrzimo tudi svoje dvpjstveno čislo (dual), da
se približamo še bolj; kajti Srb ni tega nema. Sploh je
znano vsaeemu, kdor kolikaj ve srbščine, da se jej v skla¬
njanji Sloven baš ne more bližati, ako bi se mu tudi ho¬
telo. Mi govorimo in pišemo: „sokolom (den Falken),
kotlom (den Kesseln), jelenom (den Hirschen); pri sokolih,
pri kotlih, pri jelenih; se sokoli, s kotli, z jeleni"; a Srb
ima vsem tem trijem sklonom samo jeden obraz: „soko-
lovima, kotlovima, jelenima". V rodilniki mnoštvenega čisla
ženskega spola Sloven govori: „grabe'lj, krošenj", a Srb:
„grabalja. krošanja". Od ženskih samostalnikov, kakeršni
so: »smrt, misel, kri (krv)“, imamo v družilniki jedinstve-
nega čisla: „se smrtjo, mislijo, krvjo"; a Srb: „smrti,
misli, krvi", poleg: „smrču, mišlju, krvlju". Hočemo li
tudi vse to v svojej knjigi predelati po srbskem običaji?
— Zdi se mi, da tisti, kateri najbolj naganjajo: bližajmo
se Srbom! te stvari nijso dobro premislili. V starej dobi
so bila vsa zdanja slovanska narečja zelo blizu, če more¬
biti nij govorilo vse naše pleme nekdaj z jednim samim
jezikom; pozneje se je slovanščina razcepila v raznost, in
to po trdnih pravilih, a ne samovoljno. Ali največja razlika
se je rodila potem, od kar je tujščina jela zasekavati v
nekdanji čisti govor. To nas uči, da se trudimo čisto slo-

* vanski pisati vsi Slovani, ker samo tako si moremo narečja
razumno bližati, drugače nikakor ne. A izlasti nam Slo-
venom je priporočati, da se iznebodimo globokih ran svoje
preperele kranjščine ter osobito gorenjščine. Ako to sto¬
rimo, nas mahoma korak velikansk po naravnem poti po¬
makne mnogo bliže prave slovanščine, zatorej tudi bliže
prave srbščine. Jedini ta pot imamo približevanju, druzega
nikjer nij, dokler hočemo pisati slovenski.

V Ljubljani v 9. dan sečna meseca 1880.

Kje se katera stvar nahaja.

A.

Kar se tiče oblike,

I. Uvod

na 1. strani.

II. Področje:

1. Županovo .

2. Občinskih svetnikov.

3. Občinskega odbora .

4. Cesarskega okrajnega oblastva .

5. Deželnega odbora.

6. Deželnega oblastva.

7. Deželnega oblastva v dogovori z deželnim od¬
borom .

8. Pritožbe na občinske naredbe.

III. Samoupravni zastopi ter kako jih je voliti:

1. Državni in deželni zbor.

2. Občinske oblastnike.

3. 'Nauk ob opravilih občinskega uradovanja:

zapisniki (vložni zapisnik; zapisnik o domovin¬
skih listih, o poselskih in delavskih bukvicah,
o tujcih, poselski zapisnik, zapisnik o pazki na
hudodelce, o tlakah, rokovni zapisnik); rešitve
(poročila, odloki, dekreti, okrožnice); razgla¬
sila; vročevanje; svoboda od poštarine; opra¬
vilni red; seje; služabniki občinskega redil;
drugi občinski služabniki; registratura . .

2 .

3.

3.

5.

6 .
7.

7.

7.

8 .
10 .

12 *

JJ

0]>6mnja. Zvezdica, postavljena k številu, kaže, da ondiikaj se razgovor
začenja o tistej stvari, a da ta razgovor teče potlej še več stranij dalje.

-M XIII

B.

Kar se tiče tvarine.

I. Posli domačega področja:

1. Gospodarstvo z občinsko svojino:

Občinski užitek; občinska imovina; vkupna
svojina; inventar; proračuni; lovska pravica;
ptiči in zveri; ribja lov; občinski gozdje; ob¬
činski dohodki in troski; davki ter naklade k
njim; blagajniški posli; občinski računi . . na 20.* strani.

2. Skrb, da si bode človek v svesti života in svojine:

popotni listi; poselske in delavske bukviee; vo¬
jaški uhajači; zglaševanje; tujci; odkrite jame
in kladezi; lokve in luže; kopališča; hudodel¬
stva ; rudninsko olje; smodnik in orožje; najdene
stvari; železnice; telegrafi; rudniki in kameno-
lomne jame; puncevni uradovi; kaznjenci; pri-
siljenci; nočne straže; pogon; odgon; prisilni
popotni list; nadzorsko oko; človeka zatekniti v
kakšen kraj; prisilna delarnica; mladoletni ne-
pokorneži.. 32* „

3. O cestah:

kidati sneg po cestah; jame, v katerih se koplje
sip ali gramoz; zemljišče razsvojiti; vozovi;
cestni prestopki; skladne ceste; okrajno-eestni
odbor; cestne tlake; mostovi; vožnja po vodah;

brodarina .. . . 40*

4. Kako je paziti polja:

poljska kvara; poljaki; vinogradi; koristni ptiči;
gosenice; lirosti; vinogradska uš; barje ljub¬
ljansko; gozdje; konjstvo. . 44*

5. Kako je paziti na trge, da se prodaje dober živež:

semnji; tržni dnevi; mesovno ogledovanje; ži¬
veža ne kvariti; samodelsko vino; cena živežu
in mesu; zmenki mej obrtniki; malinarji; o
novej meri in uteži.„ 48*

3 XIV :

6. Kako je paziti zdravja:

pitna voda; zidanje; gnojna jame; kladezi; vodo-
vaje; odtočni žlebovi; otrovila; strelne kapice in
vžigalice; kotli-soparniki; bakrena posoda; po¬
skušanje, oživljati utopljenca, treščenega člo¬
veka itd.; kačji ugriz; zdravilstvo; lekarne;
babice; osepniee; bolnice; blaznice; porodiinice;
najdenčki zavodi; človeške bolezni; mrliški
ogledniki; mrliški popotni listi; pokopališča;
grobišča; samodavljenei; mrtvašnice; živalske

bolezni; kožedirei.na 52.* strani.

7. Nadzor nad družino in nad delavci .... „66.  „

8. Skrb za blagonravje:

podvčdnice; ponočnjaki; božji potje; naložnice;
sramodejstvo; krčme; plesi z godci; gledališke
igre; popotni glumači; siromaki; orglice vrteči;
neusmiljenost do živalij; igre ob novce; igranje
z loterijskimi števili; inostranski žrebovi in pro-
mese; drobiž prodajati; prosjabi ali berači; pi¬
janstvo; kako je praznovati nedelje in praznike „ 68.* „

Ženitovanjske zgliisniee. „72.  „

Domovinstvo. „73.  „

Skrb za ubožce. . , . . „75. „

Kako je paziti, kadar so kaj zida, in kako se je
čuvati ognja:

županove dovolitve v zidanje; stavbinski erteži;
'^ogledi, prodno se zida; stavbinske dovolitve;
zidanje ob velikej ter skladnej cesti in ob že¬
leznici; obrtovne stavbine; hranišča strelnega
pralni; delana vodi; ruski dimniki; dogotovljeno
zidanje z narodom pregledati; stavbinski zakon ;
čuvanje nad ognjem; dimniki sploh; ponočni
čuvaji; gasilne družbe; graditelji in tesarji;
ogledovanje, če je vse, kakor treba, da ne bi
se kaj vnčio; zavarovalnico; pogorelci; gasilni
zakon .

9 *

s XV S

Ljudske učilnice.na 84. strani.

Uradovi domačih sodnikov. „86.  „

Dražbe. „86.  „

II. Izročeno podrdčje.. 87* „

1. Občine imajo pravico kaznjevati. „88.  „

2. Občinska opravila, kar se tiče vojaštva:

vojaški nabor; vojaške osvoboditve; na razpre-
glčdi imeti odpustnike in prihranjenee; vojaške
vaje; prigledni shodi; vojaško nastanjevanje;
priprega (prevoj ali izprema); sklicevanje v oro¬
žje; konjski nabor.. 91.* „

3. Davčna in novčna opravila:

davki na prvo roko: zemljarlna; porazredna
domarlna; domovna najmarlna; dobitkovlna;
dohodarlna; — davki na drugo roko . . . „ 100* „

4. Druga različna opravila izročenega področja :
zakone razglašati; tiskarniee; novlne; tabori;
ljudi preštevati; obrti; tovarne; trgovske in
obrtniške zbornice; obrtna in trgovska sodišča;
uradni posli državljanskega in kazenskega so¬
dišča ; hudodelstva ; iiiže preiskovati; pismo ka¬
zenskega sodišča oddati komu, ki se skriva;

imenik porotnikom.„ 107*

Završčtek:

Razni zakoni ter na katerej strani tega ali onoga

zakonika jih je poiskati.. 112* „

Obrazci.

Obrazec 1. in 2.: imenik tistih občanov, ki imajo pra¬
vico voliti; glasovnica.„115.

Obrazci 3—5.: priglednica; vložni zapisnik; zapisnik

o razdanih domovinskih listih.,116.

Obrazci 6 — 8,: zapisnik o tujcih; poselski zapisnik;

zapisnik o pazki na hudodelce.„ 117.

Obrazci 9—11.: okrožnica županskega uradu; zapisnik

o tem, česar želi kaka stranka; vročllna knjiga „ 118.

XVI ^

Obrazec 12. in 13.: zapisnik o seji občinskega odbora;

prisega služabnikom občinskega redu ....  na
Obrazec 14.: rubilna izkaznica o dolgovih . . . . „

„ 15.: inventar.„

„ 16.: proračun o doliodkili in troskih občinskih „

Obrazci 17 — 19.: listav o pasjem davki; blagajniški

dnevnik . „

Obrazec 20.: račun o dohodkih in troskih občinskih „

„ 21.: izkazilo, kako se je proračun prilegel

resnici . „

Obrazci 22—24.: tujska, knjiga; zapisnik mesovnega
oglednika; kako je govedini postavljati ceno . . „

Obrazec 25.: ubožni list..

„ 26. in 27.: svedočba v izprejemanje kacega

najdenčka; živinski popotni list.„

Obrazec 28. in 29.: godčevsko dopustilo; zapisnik o god-

eevskili dopustilih.„

Obrazci 30—32.: ženitovanjska zglasnica; zapisnik o
ženitovanjskih zglasnicah; občinska knjiga-matiea „
Obrazec 33. in 34.: domovinski list; proračun ob učil¬
niških potrebah .„

Obrazec 35. in 36.: zapisnik o dražbi; zakupni zapisnik „
„ 37. in 38.: kazenska razpredelnica; razglas

mladeničem, kateri stopajo v vojiiško dobo . . „

Obrazec 39. : imenik o mladeničih nabornih let . . ,,

„ 40.: dopovedi iz knjig-matie..

„ 41.: svedočba v časno osvoboditev od vojaščine „

„ 42. in 43.: svedočba v rešitev od dejanjske

službe na vojski; razpreglednica vseh odpustnikov

in prihranjencev. .

Obrazec 44. in 45.: zglasilna knjiga; popisek vseh
prostorov, pripravnih vojakom v nastanitev . . „

Obrazec 46.: zapisnik o vojaškej nastanitvi . . . „

47. in 48. : konjski popis; imenik o porotnikih „

—X-

Kar se tiče oblike.

I. Uvod.

V'

fJCišupan je občini glava. Kakor nje pravi oča, tako naj.
skrbljiv ter na nobeno stran mignen, daje obrambo in pod¬
poro vsem jednako: bogatim in ubogim, visokim in nizkim
ljudem, bodi si kdo njegovih mislij ali drugačnih, bodi si
mu v rodi ali ne. prijatelj ali sovražnik. On se ne boj ni-
ko gar, a gospodljiv zopet ne sme biti; dolžnost ga veže,
da je pravičen, ali vender tudi blag in človeštvu dober:
delaven ter neutruden na vse strani, ali ob enem razboren
mož in pretehtanega postopanja; prijatelj pravemu napredku
in zvest čuvaj samozakonju; vender poleg tega rad po¬
slušaj modre, izkušene svete, dohodi jih od koder koli.

Korist svoje občine z ljubeznijo k domovini, zvestoba
k starodavnej rodovini cesarskej ter spoštovanje do zakona
mu bodi vselej vodilo, kadar kaj stori ali ne stori, kakor
je slavno v roko segel tudi sam. ko je, izbran v prvega
občana, pred možmi obetal, držati se svojih dolžndstij.

Kdor si hoče pridobiti vsa ta svojstva, kakor zakon
ukazuje in česar tudi žele občani, temu je posebno treba
trdne, poštene volje in znanja svojih dolžnostij, katere mu
nadeva nova služba.

1

Zatorej bodi župana skrb tistih zakonitih zaporedij,
katere občino vežejo. Naj prvo mu je znati določbe občin¬
skega zakona,  ter si prizadevati, da vsaj sploh zve tudi
še druge, njemu potrebne zakone  in ukaze, ker
samo tako more vedeti, da so ti zakoni res dani, in jih
potem v zakonikih lehko sam poišče ter vanje pogleda, če
ga taka prilika zadene.

Občinski zakon mu najbolje pripoveduje, do kod gredo
meje njegovega področja, in dobro je, posebno tesno se jih
držati, ker izkušnja uči, da če jih župan prestopi, baš zato
največkrat zagazi v prepir z občinskim odborom.

Da bi se to področje  dalo na tanko razvideti in
razpoznati, zato podajem tukaj zelo kratek očrt. kateri kaže,
kakšna so ter kako razdeljena opravila, pravice in dolžnosti
vsacega občinskega opravnlka in nadzornih oblastev nad
njimi, kakor občinski zakon ukazuje o vsakej stvari posebe:

XI. Področje

občinskih oblastnikov in nadzornih oblastev nad njimi.

I. Župan.

Zupan vodi občinska opravila, pazi nad vsem po občini
(§. 50. v obč. zak.) ter gospodari in odborove ukrepe zvršuje
ali zavira (§§. 49., 54. ). Župan sklicuje seje (§. 41.), katerim
je on prvosednik ter jih on završuje (§. 45.), in kaznjuje
tiste, ki v sejo ne pridejo (§. 42.). On gospodari z občinsko
imovino in z občinskim užitkom ter tudi z občinskimi zavodi:
zvršuje občinska podjetja, skrbi za ubožce, dovoljuje rado-

S t) -

voljne dražbe (§. 55.), drži red (policijo) po občini; kadar
je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi tega redu in pretiti
s kaznijo (§. 59.), ter on z dvema občinskima svetnikoma
vred tudi kaznjuje (§. 58.). Zupan govori za občino z vne-
njimi oblastvi in ljudmi (§. 53.), podpisuje občinska pisma
<§. 53.), drži v strahi občinske služabnike (§. 51.) ter vsako
leto daje letni račun (§. (56.). Vrhu tega opravlja posle iz¬
ročenega področja (§. 57.), in za občinsko uradovanje se
odgovarja občini, a vladi za izročena opravila (§. 60.).

2. Občinski svetniki.

Občinski svetniki županu pomagajo gospodariti, oprav¬
ljajo, kar jim on naroča (£. 50.), ž njim vred kaznjujejo
<§• 58.) in podpisujejo ž njim pisma (§. 53.), ter ga na-
domestvajo, če sam ne more ali ne utegne.

3. Občinski odbor.

Občinski odbor ima ukrepanje ter čuje nad svojih
ukrepov zviševanjem (§. 30.). On gospodari z glavno imo-
vino ter ustanavlja, kako jo je uživati (§§. 31., 64.), tudi
skrbi, da je vsa popisana (§. 61.) ter da se ne izmanjša
(§. 62.), pa da se vender iz nje dobiva, kar se največ
more stanovitih dohodkov (§.•• 63.). On pretehtuje letni
proračun, ter veže ga dolžnost, poskrbeti za dohodke, ko¬
likor bi jih bilo premalo (§§. 31.. 66.); on sam, brez koga
druzega, dovoljuje do po 15 gld. od sto naklade k davkom
(§. 79.); ali kadar so take naklade potrebne v kako novo
prikupilo ali v povračilo kacega dolga, s katerim se občina
misli zadolžiti, tedaj je treba, da privolita dve tretjini vseh
občinskih volilcev (§. 77.); on ukazuje občinsko tlako, in

1 *

3

4 «-►—

tudi. po koliko naj kdo plača, da mu potlej nij treba na
tlako priti (§§. 78, 80.).

Odbor je dolžan posebno gledati, da se skrbi za ubožce
(§. 86.); on razglaša ukaze, po katerih je paziti na red po
občini, ter preti z globo do po 10 gld.. ali se zaporom do
po 48 ur (§. 35.); on po vaseh in seliščih postavlja ob¬
činske može, da skrbe za red (§. 52.); dolžan je v taka.
opravila, katera so potrebna zaradi redu po občini, pripra¬
viti novce (§. 35.); daje častno meščanstvo ali občinstvo
in domovinstvo; njemu je v rokah patronstvo in podelit-
vena pravica; on izbira občinske svetnike in župana (§. 34.);
oblastvom daje od sebe. kako se mu zdi ta ali ona stvar
(§. 38.); izbira može, kateri poskušajo prepirnike pogoditi
(§. 37.); z opravilnim redom ukazuje, kako se bodo vrstili
občinski posli (§. 48.); on se shaja v seje (§§. 41. do 48.);
pregleduje in prešteva občinsko blagajnico, tudi pregleduje
ter potem ali potrjuje ali ometa letne račune (§§. 31, 66.);
ukreplje županu in občinskim svetnikom plačo (§. 25.) in
mezdo občinskim služabnikom (§. 32.); razsoja pritožbe na.
županove naredbe, katere se tičejo domačega področja (§. 39.).
Sploh ukrepa o vseh stvareh, kar jih ne spada k na¬
vadnemu gospodarstvu z občinsko imovino(§.  31.).

Da odborovi ukrepi dobodo pravico in veljavo, naj
se javno razglašajo ter pristavek naj se jim dodaje, da je
vsacemu na izvolji, v 14 dneh nanje pri župani vložiti
pritožbo do višje pravice.

Ali ako so ukrepi taki, kakor hočem zdaj povedati,
potrebujejo vrhu tega tudi še višje privolitve, in to od d e-
ž el n ega odbora:  kadar se občinski užitek menjava (§. 62.),
prodaje ali zastavlja; kadar se na posodo jemlje toliko

novcev, da presezajo občinski letni dohodek (§. 90.); kadar
se mej občane razdeljuje, kar bi konci leta blagajnica imela
prebitka (§§. 63., 90.), in kadar bi se občinskim odred-
binam postavljali cenovniki (zakon s 3. decembra 1868. 1.
v dež. zak. 84.), ali bi se ukrenilo pobirati zloga k davkom
po 15 do po 25 gld. od stri (§. 79.). Privolitve od de¬
želnega zbora  (§. 79.) je treba: kadar bi se hotelo po¬
birati priklada po 25 do po 50 gld. od sto pri davkih na
prvo roko in po 25 do po 30 gld. od sto pri davkih na
drugo roko.

Deželni zakon  treba da potrdi občinske ukrepe,
ki merijo na to, da bi se občine na dvoje trgale (§. 3.),
ali se združilo več občin v eno samo (§. 88.), ali da bi
se hotelo zloga pobirati po 50 gld. od sto pri davkih na
prvo roko ali po 30 gld. od sto pri davkih na drugo roko
(§. 79.). ali da bi se postavili novi nameti, kateri nijso.
naklade k davkom.

4. Cesarsko okrajno oblastvo.

Okrajno oblastvo čuje nad občinskimi opravili doma¬
čega in izročenega področja; ima pravico hoditi k sejam
ter povpraševati, kar se mu zdi potrebno (§.94.), in razsoja
pritožbe tujih ljudij, v občini živečih (§. 10.).

To oblastvo naj zavira občinskih odborov take ukrepe,
kateri nijso po zakoni (§. 95.), in razsoja o tacih občin¬
skih ukrepih, katere je župan zavrl (§. 54.); ono daje
občini ob nje troskih pomagače, kadar se zalenobijo opra¬
vila izročenega področja (§. 97.), in ako bi bilo opasno
(nevarno) odlagati, tudi kadar se zalenobijo opravila doma¬
čega področja; ono kaznjuje občinske starejšince, ako ne

i  6

izpolnjujejo svojih dolžnosti) v izročenih opravilih, in more
ta opravila potem oddati drugim ljudem v roke (§. 98.).

Okrajno oblastvo razsoja pritožbe na županove in
občinskega odbora naredbe v izročenih opravilih (§. 96.) r
in tudi na kazni, katere je prisodil župan v domačem in
izročenem področji (§. 58.).

Ob volitvah  ustanavlja okrajno oblastvo, koliko vo-
lečih razdelkov je narediti (§. 13.), razsoja pritožbe na
volilske imenike (§. 17.), more svojega poslanca odpraviti
k volitvi (§§. 20., 35.), in mu je sploh skrbeti, da novi
občinski oblastniki prevzemi) delo, kadar doteče doba po¬
prejšnje volitve (§. 18.).

5. Deželni odbor.

Deželni odbor čuje nad gospodarstvom z občinsko
glavno imovino in užitkom (§. 89.), dovoljuje k davkom
zlogov po 15 do po 25 gld. od sto (§. 79.); dovoljuje,
da se more občinski užitek zameniti (§. 62.), prodati ali
zastaviti, ter da se na posodo vzame toliko novcev, da
presezajo letni dohodek (§. 90.), in tudi to, da se mej
občane razdeli, kar bi konci leta blagajnica imela prebitka
(§§• 63., 90.).

On more prisiliti župana, račun podati (§§. 66., 92.);
on razsoja pritožbe na občinske ukrepe v domačem pod¬
ročji (§. 91.) in tudi župana kaznjuje, če je uedolaven v
opravilih domačega področja (§. 92.).

Ako imajo občani mej soboj prepir za kake svoje
pravice, in če je vanj zapleten tudi občinski odbor, tedaj
deželni odbor postavi pooblaščenca (§. 93.), in vrhu tega
ustanavlja, kako je troske razdeliti, kadar se več občin

šiloma združi v eno samo (§. 88.), ter globo prisoja tistemu,
kdor se brani nase vzeti občinsko volitev (§. 20.).

6. Deželno oblastvo.

Deželna vlada ima pravico, razpustiti občinske oblast¬
nike (§. 99.) in razsoja pritožbe zaradi volitve (§. 33. v
občinskem volitvenem zakonij, in to oblastvo je druga sodnja
stopinja nad vsemi navedbami in razsodbami okrajnega
oblastva v občinskih stvareh.

7. Občinski ukrepi, kateri ne veljajo, ako jih ne potrdita
deželna vlada in deželni odbor.

Deželni odbor  z dogovorom deželne vlade dovo¬
ljuje : več podobčin ali sosesk združiti v eno samo in pre¬
staviti občinske meje (§. 4.) ter več občin tako zjediniti,
da potlej vkupej opravljajo občinske posle (§. 87.).

Deželna  v 1 a d a z dogovorom deželnega odbora službo
jemlje nedelavnim županom (§. 92.), občini daje ob nje
troskih pomagače, kadar se zalenobijo opravila domačega
področja (§. 97.), in skrbi, da opravki teko v redu, kadar
se razpusti občinski odbor (§. 99.).

8. Pritožbe na občinske naredbe.

Nad županom je občinski odbor prvi, in za njim ali
deželni odbor ali okrajno oblastvo, kakor nanese stvar, na
katero se kdo pritožuje.

K okrajnemu oblastvu gre pritožba na županove
naredbe v poslih domačega  področja, ako se je prekršil
ali napak rabil kak zakon ($§. 39., 96.). Ob vsacem dru¬
gačnem slučaji pritožba teče do občinskega odbora, in kadar

8

: ■>

je te'; tedaj je župan dolžan, da v prvej seji potem pred
občinski odbor na pretehtovanje in razsodbo položi tisto
stvar, na katero pritožba meri.

O stvareh izročenega  področja se pritožba na žu¬
panove naredbe takoj poda do okrajnega oblastva (§. 96.).

Takisto je tudi vsaeemu občanu na izvolji, pritožbo
ali prijavo okrajnemu oblastvu podati zaradi ukrepov ob¬
činskega odbora v stvareh domačega  področja, kadar
se namreč prekrši kak zakon ali se prestopi področju meja;
ob drugačnih slučajih gre pritožba k deželnemu odboru.

Na občinske ukrepe izročenega  področja naj se
pritožba vselej poda okrajnemu oblastvu.

V 14 dneh od tedaj, od kar so razglašene bile na¬
redbe županove ali ukrepi občinskega odbora, naj se pritožba
izroči vselej županu, kateri jej priloži vse potrebne spise
ter jo potem odda, kamor je prav. ali namreč okrajnemu
oblastvu ali deželnemu odboru.

A če se kdo pritoži na kazen,  katero mu je pri¬
sodila  občina, ta naj v 24 urah županu pritožbo zglasi
ter mu jo potlej v 3 dneh zdelano pod;i. in župan jo je
dolžen- izročiti okrajnemu oblastvu, da jo drugič presodi.

III. Samoupravni zaslepi ter kako
jik je voliti.

I. Državni in deželni zbor.

Ustava, katera ima pri nas državno pravico, ukazuje
zakone samo tako narejati. da jili tudi narodi pomagajo

delati. Zato so ljudstvom dani zastopi, namreč državni
zbor,  ki ima v rokah take stvari, katere se tičejo vse naše
države, in deželni zbori,  ki skrbe vsak za svojo deželo.

Državni zbor ima v sebi gospodsko zbornico,
v katero može postavlja sam cesar, in poslansko zbor¬
nico,  v katero voli vsaka dežela svoje poslance.

Tri združbe volijo  može v poslansko zbornico in v
deželne zbore tudi. Te združbe so vi as tel ji ali veliki
zemljani, mesta in trgi ter selske občine.  To se godi
tako, da vsaka združba posebe voli svoje število poslancev;
prvi dve združbi volita samosobno (vsak človek sam zase),
a selske občine si izmej sebe izbero možu’ volilce, kateri
potem zanje volijo.

Voli se po volilskih imenikih občinskih s pomočjo
županovo.

Pravico voliti imajo občinski volilei I. in II. volečega
razdelka, ter iz III. razdelka tisti meščani in tržani, kateri
plačujejo vsaj po 10 gld. davka. Po selskih občinah, katere
imajo po 3 voleče razdelke, volita I. in II. razdelek, a po
občinah, koder sta samo po 2  razdelka, volita prvi dve
tretjini vseh volilcev po vrsti svojega davka.

Ti volilei, ako nijso izgubili volilske pravice (1809. 1.
v dež. zak. št. 7., 8.), naj se zapišejo v volilske imenike,
kateri bodo celih 8 dnij potem v pritožbo vsacemu na videž
razgrnem. Kadar so se do čistega popravili, zapiše se nanje,
da so res dobri, ter dostavi se tudi prav zdelano razglasilo,
da se tako pošlje vse vkupej okrajnemu oblastvu, katero
jih z nova preišče in presodi ter jim da tudi svoje potrdilo,
in potlej mestnim in tržanskim volilcem izroči izkaznice, a
Selškim občinam ustanovi dan. kdaj bode po občinah izbirati

: -o

-O-S 1 0

može volilee, da potlej občine svoje volilee povabijo k temu
izbiranju.

Voli se pred političnim zaupnikom (komisarjem), in
tega nihče ne gleda, koliko jih je prišlo volit. Kdor je
izbran z nadpolovično večino glasov, dobode izkaznico, katero
naj s soboj vzame, kadar pojde poslanca volit.

Cesar je vedeti o volitvenih okoliših ali o tem, kje
in kako se voli, kdo sme voliti ter kdo more biti izvoljen,
in tudi o področji in opravilnem redu državnega ali dežel¬
nega zbora in deželnega odbora, vsega tega naj vsak z;ise,
ako mu je treba, sam poišče v državnozborske volitve zakoni
z 2. aprila 1878. 1. (v poslov, drž. zak. 161., 165.) in v
deželnem ustavi s 26. februvarja 18(il. 1. (v dež. zak. 188.),

1867. 1. (v dež. zak. št. 4., 15.), 1871. 1. (v dež. zak. 58.).
Ustavo  avstrijskih zemelj je utrdila oktoberska di¬
ploma (1860. 1. v poslov, drž. zak. 83.) in tudi februvarska
ustava (1861.1. v poslov, drž. zak. 69.; 1867. 1. v poslov,
drž. zak. 213., 222.); a državnopravno razmerje z
Ogersko kraljevino  so ustanovili dogovori s 1867..

1868. in 1878. 1. (1867. 1. v poslov, drž. zak. 224.

1868, 1. v poslov, drž. zak. 2., 4., 163., 192., 209., 318.,
349.).

2. Občinski oblastniki.

Kako ustanovljene ter po kolikšne bodo občine in
kako se zdnižajo ali razdružajo, o vsem tem uče §§. 1.—5.
v občinskem zakoni ter tudi poznejši zakon z 2. januvarja

1869. 1. (v dež. zak. 35.), ki ustanavlja vidike občine, veleč,
da v nobenej izrnej teh nikdar izpod 3000 duš ne bodi.

Občinskim oblastnikom red pišejo ti paragrafi občin¬
skega zakona:  kako se odbor sestavlja f§§. 12., 15.,

—- 0 -. 11  ='>-

Iti, 19.); po koliko je občinskih oblastnikov {§§. 18. in
14.); kdo more stopiti v odbor, če tudi nij izvoljen (§§. 17.
in 18.); pravico, volitve se odreči (§. 20.); dokle trpi doba
ene volitve, in kako je na stole, mej to dobo izpraznjene,
posajati namestnike (§§. 21.-—28.); županovo in občinskih
svetnikov obetanje, držati se svojih dolžnostij (§. 24.);
plačo (§. 25.); kdaj se izgubi občinska služba (§. 2(3.).
Občinski v o 1 i t v e n i zakon  ustanavlja : k/lo i ma pravico
voliti in izvoljen biti (§§. 1. — 11.); kako je zdelavati vo-
lilske imenike (§§. 12. in 17.); kako narejati voleče raz¬
delke (§§. 13.—16.), kako postopati s pritožbami na te
imenike (§. 17.), kako volitve napovedovati (§. 18.) in kako
se voli (§§. 19 — 43.) Volilska pravica je vzeta vsem tacirn
ljudem, kateri so bili kaznjeni za hudodelstva, našteta v
§§. 58. b, c; 60., 61., (>o., 66., 68., 69.. 73., 81., 76. do

80., 143. št. 2.; 157. št. 2.; 158., 163., 164., 212. do

217., 220. kaz. zak., in to velja, od kar so bili obsojeni
do konca kazni:  ob drugih hudodelstvih to trpi le po 5
do po 10 let; a prestopki, imenovani v §§. 460. — 464.
kazenskega zak., jemljo za 3 leta volilsko pravico. (Zakon
s 15. novembra 1867. 1. v poslov, drž. zak. št. 201., 204.)
— V občinskem volitvenem zakoni je §. 17. zdaj samo
toliko izpremenjen, da je volilsko imenike treba 4 tedne
imeti razgrnene vsacemu na videž, a ne samo en teden
(z 28. oktobra 1877. L, v dež. zak. 89.). — (Obrazce,
kako je delati volilske imenike, glasovnice in priglčdnice,
nahajaš v št. 1., 2. in 3. dodatka).

Ne bode napak, če vrhu teh določil v misel vzamemo
tudi še ta posebna ustanovila slavnega ministerstva:

Kdor svojo imovino preodda komu druzemu ter zdaj
uže ne plačuje davka, ta naj stopi' iz odbora. (1872. 1..
U. N. 22.) — Imajo li volilsko pravico gospodarji take
nepremičnine, od katere nij plačevati davka? (11. marcija
1871. 1., U. N. 55. in 1877. L, U. N. 19.) — Imovniki
kake družbe v našej deželi, če tudi njiso Avstrijanje, morejo
voliti. (1876. 1., U. N. 126.1 — Nobena občina ne more
voliti v imeni vseh svojih občanov. (1875. h, U. N. 119.)
—■ Učitelji imajo pravico tudi izvoljeni biti. (1875. h, U.
N. 207.j ■— Pritožbe na volitev občinskega starejšinstva
razsojajo v prvej stopinji okrajna oblastva. (4. marcija 1871.
1„ U. N. 180.)

3. Nauk ob opravilih občinskega uradovanja.

Uradovanje vodi župan, kateri se za to delo odgo¬
varja naj prvo odboru. Zatorej naj svoja opravila vedno ima
na razpregledi, in stori naj vse, s čimer se ta razpregled
olajšuje. V to mu je pred vsako drugo pripravo treba do¬
brega vložnega zapisnika,  da vanj vsako uradno stvar
o vsakej priliki posebe mahoma vpiše po številih ali čislih,
zaporedoma tekočih, ter iz njega naj se tudi kaže, kako
je bilo to ali to rešeno. (Obr. št. 4.)

Poleg vložnega zapisnika je držati posebna zazna-
menila o razdanih domovinskih listih, (obr. št. 5.),  o
p o sel škili in delavskih buk vicah;  imeti je zapis¬
nik o tujcih,  kateri ostajejo v občini (obr. št. (>.),  ter
poselski zapisnik  o vseli hlapcih in deklah po občini
(obr. št. ?'.),  in zapisnik o pazki  nad taeimi ljudmi,
ki so jih preporočila oblastva, da se čuje nad njimi (obr.
št. 8.).  Tudi o napovedanih tlakah,  je treba spiskov po

številih, zaporedoma tekočih, da se ima razpregled, kdo
je še kaj tlake dolžan ali koliko je kdo dolžan plačila, ker
ga nij bilo na tlako.

Uradnim spisom se po navadi rešitve  devajo na
zadnjo stran (na hrbet), in svetovati je, da se njih prvopis
ali prepis vselej doma prihrani. Te rešitve so po svojem
lici poročila, odloki, dekreti, okrožnice in razglasila. Na
vsak uradni spis, kadar je izgotovljen, naj se župan podpiše.

O vseh tacili stvareh, katere je ob svojih časih ali
rokovih (brištih) treba polagati pred okrajno oblastvo itd.,
naj bode rokoven zapisnik,  če se ti rokovi morebiti
rajši ne zabeležavajo v vpisno pratiko ali v dnevnik, ka¬
terega je dolžan pisati vsak občinski urad.

Razglasila  se javno dajo na znanje, kakor si je
kod navada, namreč ali s klicanjem pred cerkvijo ali z
bobnom itd., a vrhu tega naj bodo pred občinskim poslopjem
na posebnej deski dovolj časa nabita. Vse t;o je treba tudi
na razglasili uradno potrditi z dostavljenim dnevom in
časom ter s pritisnenim občinskim pečatom.

Stvari, katere so prenujne, da bi mogle počakati do
prihodnje občinske seje, naj se pismeno po okrožnici
oznanijo občinskim oblastnikom, da bi ti možje povedali,
kaj se jim zdi. Starejšina vsacega kraja (občinsk odbornik,
služabnik občinskega redu), komur ta okrožnica pride v
roko, naj jo prečita in tudi potrdi, da jo je res prejel, ter
če je treba, zapiše nanjo, kako o tej stvari misli, a potlej
da jo takoj pošlje v bližnjo vas ali selišče. (Obr. št. <>.)

Kadar se katera stranka oglasi ter pove kakšne svoje
želje, ki se ne dade ustno opraviti, tedaj treba, da občinski

pisar ob kratkem ali vender vse na tanko zapiše, kar še
je govorilo, t. j. da stori zapisnik.  (Ohr. št. 10.)

Občinskim nradovom daje vroč e vanj  e mnogo posla,
kajti občina ljudem ne vročuje samo svojih ukrepov, po¬
zivov in razsodeb: ona vrhu tega vročuje tudi vse, kar
tacega pride od okrajnih in davčnih uradov. To uradno
delo je zato posebno tehtovito, ker je treba, da se prav
stori, kajti potem nastopijo zakoniti nasledki, kateri se pozneje
dado le malokdaj odvrniti. Zaradi tega naj ta posel opravlja
zvest služabnik ali podžup, ki zna tudi pisati. Zakon s
3. decembra 1868. 1. v dež. zak. št. 34. občinskim ura-
dovorn nikakor ne brani, od vročevanja taeili stvarij, katere
gredo na kakeršne koli stranke, ukazovati in pobirati vroč-
barino. Da je laže paziti na podžupa, naj se vroebarina
zabeleži kar na samo pismo, katero se bode vročevalo. A
zaradi razpregleda najbolje kaže, imeti vezano vročil n o
knjigo  ter vanjo zaporedoma vpisavati vse vročbe, tudi
takšne, od katerih je dolžnost pošiljati oblastvom prave
vročilne liste, kateri namreč imajo na sebi podpis tistega
človeka, komur je pismo bilo vročeno. Ako mož, ki se
mu kaj vročuje, ne zna pisati, pa naj se podkriža, a vročnik
zanj podpiše ime. Tudi poročila in vloge, odmeujene
oblastvom, morejo občine razpošiljati s tako vročilno knjigo,
v katero potlej oblastvo potrdi, da je res prejelo poslano
stvar. (Obr. št. 11.)

Prostost od poštarine  imajo občinski uradovi
samo pri stvareh izročenega področja; novci se brez pošta¬
rine pošiljajo tudi jedino tedaj, kadar gredo po ukazi tei¬
na račun same države ali domače dežele ali v stvareh

■>: lo :o

kazenske sodbe. O tac-ili prilikah je treba zunaj na pismi
povedati, zakaj je prosto od poštarine.

Občinskega odbora seje  vsaj štirikrat v leti sklicuje
samo župan, drug nihče ne, ker drugače ne bi imele ve¬
ljavnosti, in pri tem deli je postopati, kakor pišejo §§.
41.' — 48. v občinskem zakoni. (Obr. št. 12.)

Da bi se občinske seje vršile, kakor je prav, ne bode
napak, ustanoviti opravilni red, kateri naj bi imel nekako
te določbe:

1. Občinski odborniki nemajo le pravice samostalno
ali sami ob sebi nasvetavati v sejali, kar se jim potrebno
zdi, nego veže jih dolžnost, županu tudi ovaditi nerodnosti,
katere se morebiti gode po občini.

'Z.  Kadar kaj nasvetavajo, naj obračajo oko vedno le
na vse občine blaginjo, ne gledaje sami svojih koristij. ne
oziraje se na svojo rodbino ali prijatelje, delavce itd.

3. Samostalne nasvete, ako jih žele povedati v seji,
naj nekoliko dnij poprej oznanijo županu, da jih odbor¬
nikom razglasi uže tedaj. kadar sejo sklicuje. Sploh je
treba, da se odbornikom uže poprej daje na znanje, v ka-
terej vrsti bodo v seji tekli razgovori.

4. Pravico, v občinskej seji govoriti, imajo samo od¬
borniki. a poslušalci ne. Govori ilaj se po nekacem redu.
z vrstjo mož za možem. Počakati je, da govornik završi,
kar je začel; zato naj ga nihče ne moti, poprej mu pre-
sekavši besedo.

5. Najprvo je prečkati zapisnik zadnje seje, da se v
njem kaj popravi, ako bi se morebiti komu treba zdelo.
Dobro je, da ga podpišejo vsi odborniki, če tudi občinski
zakon tega ne ukazuje.

-O- 3

16  s <—

6. Prvosednik vsako stvar posebe napoveduje v tacem
redu, v kakeršnem takoj potem pride na vrsto, ter o vsakej
stvari bodi posebe razgovor in glasovanje.

7. Kadar govornik v stran zaide od svoje stvari, naj
mu prvosednik reče: „to ne spada v govor“, a kadar začne
zbadati kacega odbornika ali grditi ga, naj se posvari z
besedami: „to nij po redu“!

8. Kdor je v tistej seji bil uže večkrat tako posvarjen,
temu prvosednik more govorjenje ustaviti.

9. Komur se zdi, da je po nezasluženem svarjen, tak
ima pravico pritožiti se občinskem odboru. Ako razsodba
pritrdi njemu, tedaj svarilo umerje, kar je treba tudi v
zapisnik zabeležiti.

10. Vsak občinsk odbornik more prvosednika opomniti,
da govornika zavrne z besedami: „to ne spada v govor",
ali z besedami: „to nij po redu“; a prvosednik o tem potlej
razsodi sam, ne vprašaje občinskega odbora.

11. Posvetovanje o kakej stvari je završimo tedaj, kadar
uže nihče dalje ne želi besede. Vsak odbornik je upravičen,
svetovati završetek razgovora, o čemer potem razsodi občinski
odbor..

12. Prvosednik je dolžen vselej tako vprašati, da se
more odgovoriti z besedico „da“ ali z besedico „ne“. Glasuje
se navadno „vstavši“, ako glasovalci nasvet pohvalijo, in
„obsedevši“, ako ga zavržejo.

Skrivno glasovanje s kroglami ali z listki, tudi glasovanje
po imenih, bodi tedaj, kadar kaj tacega zahteva pričujočih
odbornikov nadpolovična večina. Voli se z listki. Volitev je
veljavna tudi ob podpolovičnej večini glasov, —jedrno tamkaj
ne, kjer občinski zakon ukazuje obilnejšo večino.

• 17 s

18. Občinski zakon ustanavlja, kdaj je kak ukrep
veljaven ali neveljaven. Nepričnjoči odborniki ne morejo
pismeno glasovati, niti ne kacemu druzemu odborniku na¬
ročiti, kako naj on za-nje glasuje.

14. Vsacemu odborniku je na izvolji, da na kakšno
postopanje občinskega odbora v zapisnik postavi svoj odpor,
ali to samo v tistej soji, v prihodnjej bi ne veljalo.

15. Kadar je dognano vse, kolikor je bilo odmenjenega,
da pride na vrsto, more vsak odbornik besedo obrniti do
prvosednika o tem ali onem, kar se občine tiče, in sme
tudi vzglašati vprašanja, ter županova dolžnost je, razbistriti
mu vse, česar je treba o tej stvari vedeti.

Služabniki občinskega redu  morejo nositi po¬
sebno obleko in tudi orožje (1851. 1. v dež. zak. 4.): niti
ne branijo zakoni, da jili okrajno oblastvo ne bi smelo voditi
k prisegi njih službe, morebiti po obrazca 13.  besedah, in
ako se je to zgodilo, potlej gre teni ljudem vsa vera, kar
se tiče njih službe. Drugi občinski služabniki  ne
prisezajo, a vender more župan zahtevati, da mu v roko
šego, obetaje, trdno se držati svojih dolžnostij. Dobro bode.
postaviti jim navodilo, katero se jim prečita, in stopaje v
službo naj ga tudi podpišejo v znamenje svojega obetanja,
da res hote zvesto služiti.

Morebiti bode občinskim  s 1 u ž a b n i k o m tako n a-
vodilo  pripravno:

1. Občinski služabniki da bodo z ljudmi prijazni ter
uljudno, da jim povedo vse. česar jih kdo povpraša.

2. Uradne tajnosti da trdno hranijo v svojem srci ter
delo opravljajo po zakonih, ki so zdaj v moči.

3. V službi da bodo zvesti in pošteni, ne oziraje se

2

na sovraštvo ali prijateljstvo, na svojo rodbino ali na druge
zasobnike. ter da se ogibljo darila in podkupila, če ne, trdo
bodo kaznjevani ter puščeni iz službe.

4. Zupanu in njega namestniku da bodo vsi poslušni,
delajoč po njega volji in razumi.

5. Opravilni zapisnik in vsa drugačna izkazila da
spisavajo mahoma o vsakej priliki posebe, ter pisma da
hranijo dobro, kajti samo po taeem poti se uradovanje z
redu ne zmakne.

6. Kar keditj vročajo strankam, da vselej dado, kolikor
se koli more, vsacemu v svojo roko; samo takšno vročevanje
dobode potem zakonite nasledke.

7 . Kadar gredo rubit, da ne bodo jemali najpotrebnejše
obleke dolžniku s telesa, niti ne orodja, s katerim si kruha
služi. Ako nema dolžnik premičnega blaga, ki bi se dalo ru¬
biti. naj se ta stvar zabeleži v rubilno izkazilo. (Obr. št. 14.)

8. Občinskega pisarja dolžnost je: nabirati stvari, katere
bodo potem v sejah na vrsti; ob sejali samih pisati zapisnik
ter vanj zabeležati nasvete vsaeega občinskega odbornika
posebe in tudi storjene ukrepe, ter v teh ukrepov zvrše-
vanje potlej storiti vse, česar iu kakor je treba.

!t. Občinski uradniki in služabniki, kadar obetajo, da
se bodo vseh teh dolžnostij držali, treba da županu v roko
šego pred zbranim občinskim odborom, ter da spričo tega
podpišejo svojih opravkov navodilo.

Občinska uradna pisma je v taeem redu hraniti, da
jih bode lehko najti še tudi po množili letih. Prave regi-
strature, z abecednim kazalom je treba. Registratura pri
manjših občinah bodi narejena po čislih, zaporedoma tekočih,
a pri večjih občinah po tvarinah ali materijah.

o: 19 -

Ako je narejena po čislih, zaporedoma tekočih, to naj
se pisma vsacega leta zvrste po številih vložnega zapisnika
ter shranijo mej dvema zvezanima platnicama, na katerih
je zabeležena letnica.

V registraturi po tvarinah  je pisma razpredeliti po
raznovrstnih vsebinah, ali zvežnjev nij treba završavati vsako
leto posebe, — raje naj se po več let vanje spravlja. Na gorenjih
platnicah bodi povedano, kake vrste pisma so notri, n. pr.:

I. O volitvah.

II. O domačih občinskih stvareh, kakeršne so: zapisniki
občinskih sej,gospodarstvo občinske svojine, občinskih cest itd.,
domovinstvo, ženitovanjske zglasnice, učilnica, ubožci, bolnica,
občinski davek, lov, poljaki ali poljski čuvaji, zemljiško raz¬
bremenilo itd.

III. O skrbi za občinski red (policija), kamor spadajo :
kazenske razpredelnice, zapor, odgonstvo itd.

IV. O vojaških stvareh, kakeršne so: vojaški nabor,
žandarstvo, nastanitev, priprege, popisovanje vsega ljudstva itd.

V. Zapisniki o nagodbah.

VI. O različnih stvareh, kakeršne so: dajanje v zakup,
dražbe, vročevanje ter drugi posli izročenega področja.

Kegistraturo je hraniti v tacem posebnem postavni
(omari), ki je pripraven knjigam "in pismom ter ima trden
zapor; vanj se deno tudi vsi razni zakoni in manjše inven-
tarske stvari. Tehtovitejša pisma in listine, občinski inventar,
svoboščine itd. naj bi se rajše spravile v tak arhiv, ki ogenj
do njega ne more.

-x-

9

*

15 .

Kar se tiče tvarine.

1. Posli domačega področja.

I. Gospodarstvo z občinsko svojino. (§. 28., št. 1.)

|0 [ '!bčinska svojina je vse, kar ima občina svojega, in
to je ali občinski užitek ali občinska  im  o vi  n a.

Kar občanje samo uživajo, kakor: pašnike, gozde,
kladeze ali vodnjake, vse to zakon imenuje občinski
užitek;  a take stvari, katere so odmenjene, da se iz njih
dohodkov zalagajo občinski troski, n. pr. travniki, kateri se
dajo v zakup, so občinska  i mo  vi  n a.

.Z  občinsko imovino župan ter poleg njega občinski
odbor gospodari tako. kakor pišejo ,§§. 31., 55., 61 — 86.,
«10—93. občinskega zakona, in kakor zapoveduje poučilo
s 1851. 1. (v dež. zak. 144.).

Kadar ima katera podobčina ali katero selo kakšno
posebno občinsko svojino, tedaj na kranjskej zemlji trije
možje, ki so v to delo nalašč odbrani, tudi gospodarijo ž
njo po občinskem zakoni (§§. 31., 50., 51., 53., 55., 60.,
71., 79., 90., 93.), ker tako veleva dodatek, pozneje ob¬
činskemu zakonu pristavljen.

Ud teh obojih občinskih svojin je treba na tanko ločiti
£ 6 i i h razredov i mo vino,  do katere namreč ne grd
pravica občanom vsem vkupej, nego izmej njih samo neka¬
terim, spadajočim v svoj poseben razred, n. pr. tacim
kmetom, ki imajo po več ali po menj svojega zemljišča,
a  kočarjem ali gostačem ne itd.

Takšno pravno razmerje se največkrat nahaja po kranj-
skej deželi ter se imenuje vkupna svojina, katere nij po
občinskem zakoni razsojati, nego po XVI. poglavji občega
državljanskega zakonika (§. I 1. v obč. zak.), in zatorej pre¬
pire o tacih stvareh vedno doganjajo le sodišča.

Ali ker so do zdaj vselej jedmi občinski oblastniki
gospodarili z občinsko zemljo vsake vrste (s pašniki, gozdi itd.)
ter se davki od nje plačevali iz občinske blagajnice, in se
je tej zemlji vse sploh dejalo občinska svojina, zatorej si
je biti v svčsti, da je tudi res občinska, in kdor bi se po¬
ganjal. da nij, tak bi to stvar dolžen bil stoprav (še lej
dokazati s posebnimi zasobno-pnivnimi imeni, ter če je treba,
tudi z urbarji, rektifikatorijami, zemljiškimi knjigami, z
listinami o zemljiškem razbremenili in o zemljiškem odkupi
ali tudi s tem, da je vedno samo on sedel v nje uživanji.

Občinsko svojino ter vse pravice, kar se jih nje drži,
treba v natančnem inventarji  imeti tako popisane, daje
vse to na vednem razpregledi (obr. št. 15).  Tak inventar
potem rabi v podstavo, kadar se koli gospodarstvo zopet
preoddaje v druge roke.

Da se prav in lepo gospodari z občinsko svojino, zato
naj pred začetkom vsacega leta župan sestavi in spiše pro¬
račun  (obr. št. 1(1.)  občinskih dohodkov in troskov, koli-
keršni se mu zde, da bodo v prihodnjem leti (§. 65.), ter


22 s

i

potem naj ta proračun poda občinskemu odboru, da ga
potrdi (§. 66.). Občinski oblastniki so se potlej vse leto dolžni
trdno držati tega potrjenega proračuna. Ako se naključijo
kaki troski, kateri nijso v proračuni imenovani, treba je,
če stvar nij zelo silna, da stoprav občinski odbor privoli,
predno se plačajo ('§. 67.).

Z občinsko svojino je’ tako gospodariti, da se nikdar
nič ne izmanjša (§. 62.), pa da vender daje stanovitih do¬
hodkov, kar največ more (§. 63.).

Iz občinske imovine ti občanje, ki zdaj žive, naj ne iz¬
molzejo vsega dobička. Kar je konci kita prebitka od troskov,
to naj se prihrani v prihodnje leto (’§. 63.), a mej občane se
razdeliti more samo tedaj, kadar privoli deželni odbor (§. 90.).

Ako bi se kaka stvar glavne svojine zamenjavala za
katero drugo stvar (§.02.), ali ako bi se prodajala ali za¬
stavljala, ali ako bi se na-njo občina hotela zadolžiti, treba
da vse to dovoli deželni odbor, ker drugače ne bi veljalo
nič (§. 90.). Občina tudi ne more na posodo vzeti toliko
novcev, da bi ta dolg presezal letne dohodke, če ne dovoli
deželni odbor (§. 90.). Kadar bi občina hotela glavni občinski
užitek razdeliti mej občane, treba da privoli deželni zbor.

Vsak občan more samo po toliko občinskega užitka
in samo tako dobivati ter takšno pravico ima do njega,
kakor je to bilo do zdaj navada; ali nobeden ne more
dobiti več, razven kolikor potrebuje. Koder nij bilo ni-
kakeršne stare navade, naj to stvar ustanovi občinski odbor
(v podobčinah ustanavljajo tisti trije možje, ki so izbrani
v gospodarjenje §. 31., 64.). Občinski zakon izrecno za¬
poveduje, da iz občinskega užitka nihče ne more dobička
jemati nad svojo potrebo, če ga je poprej po starej navadi

morda tudi res jemal. V tako potrebo se šteje samo to,
cesar liiža in gospodarstvo potrebuje po navadi, a ne nad
navado. Zatorej nij čez občinski zakon, ako občina katerega
tacega, ki ima na pr. nenavadno obilo živine, proti sebi
tudi bolj obloži, nego li tiste, ki na občinskem pašniki
pašo navadno število.

Občine lovske pravice ne morejo same uživati;
dolžne so lov dajati v zakup (štant). Okrajnemu oblastvu
pristoji v zakup dajanje, in to tako, da zakupnik dobode
vsaj petletno lovsko pravico, manjše nikoli ne. Lovščina se
mej občane tako rezdeli, da kdor ima po več zemlje, do¬
bode tudi po več lovščine. Zakonita določita o lovi in lov¬
skih čuvajih so v lovskih patentih s 1786. in 1849. 1.
(1849. 1. v drž. zak. 179., 291., 575., 702.; 1851. 1. v
dež. zak. 354.; 1852.1. v dež. zak. 129.; 1854. 1. v dež.
zak. 152.; 1857. 1. v dež. zak. 351., .381.: .1872. 1. v
poslov, drž. zak. 248.)

Lov bi se'mogel v zakup dajati s tacimi u vč ti:

1. Lov (Slevske) občine se v zakup daje za pet lot,

in to od.do ... .

2. Loviti morejo samo vajeni lovci, kateri naj nikoli
ne prestopijo meji’ tiste občine, ki se jim je v zakup dala,
ter držati se je treba najvišjega lovskega patenta s 7. mar-
cija 1849. 1. in ukaza o lovskih kartah s 25. januvarja
1852. 1., št. 18., slavnega ministerskega ukaza s 15. de¬
cembra 1852. 1. ter tudi najvišjega orožnega patenta s 24.
oktobra 1852. 1.

3. Kdor lovit hodi brez lovske pravice, tacega kaznjuje
politično oblastvo ali ga morebiti zadeno tudi kazenski za¬
koni, kadar stvar tako nanese.

4. Lovski zakupniki in taki zemljiški gospodarji, ka-
keršne imenuje §. 5. najvišjega lovskega patenta s 7. marcija
1.849. L, naj ob svojej odgovornosti v pazko nad lovom
postavijo izučene lovce ali vsaj take vešče moške, ki jih v
to delo za pripravne potrdi politično okrajno oblastvo, ka¬
teremu jih je t. ma tudi zglasiti.

5. Nekoliko zakupnega lova ali vsega preoddati ka-
cemu pazsikupniku ali komu druzemu. bodi si za gotovo
plačilo, bodi si tako, da bi se sebi izgovorilo nekaj ubite
in ujete živali, nikakor ni j dovoljeno, če ne pritrdi politično
oblastvo, ker drugače bi ves ta zmenek bil neveljaven ter
po vrhu bi še kazen zadiha udeležence obeli stranij. Tudi
ako bi kdo hotel kakšen delec svojega lovišča z mejašem
zameniti za drug delec, tega ne bi mogel storiti, če mu
ne dovoli politično oblastvo.

6. Pravica lovskih zakupnikov prehaja na njih dedne
naslednike.

7. Trdno se je držati ukazov, kar jih je zdaj v moči,
govorečih o lovskem nadzori, in posebno deželnih zakonov
na obrambo koristnim ptičem s 17. junija 1870.1., v dež.
zak. 181., in v ščedenje gozdne zveri s 20. decembra
1874. L, v dež. zak. 7. ex 1875. Ti zakoni tako pišejo:

a)  Vselej je loviti in ubijati dovoljeno ptiče, kateri se tu
naštevajo:

Orlja plemena: sfikol selec, modronogi sokol, mali sokol,
sokolič, s kora jak, črni jastreb, skobec, kragulj, ra čar, vir (velika
ahata sova), veliki srsikoper, mali srakoper, sraka, kavran ali
krokar, črna vrana, siva vrana.

h)  Ptiči, katerih od 31. januvarja do 1. septembra nij
loviti ali ubijati, vender od 1. septembra do 31. ja-

o:

25 «-«—

nuvarja jih je ubijati ali loviti, a samo s privolitve
ondiikajšnjega zemljiškega gospodarja, občinskega žu¬
pana in tistega človeka, ki ima lovsko pravico, so ti:

Postolka, sršenovee, dreskač, brinovka, čriu' kos, rujavi srii-
koper. šoja, lešnikovee, dlesk, pinoža, morska konopljiščiea, domači
vrabec, poljski vrabec, strnad. eri

c)  Ptiči, katerih od 31. januvarja do J. septembra nij
loviti ali ubijati, vender od 1. septembra do 31. ja¬
nuvarja jih je loviti ali ubijati, a samo tedaj, kadar
privoli zemljiški gospodar in tist človek, ki ima lovsko
pravico, ter tudi okrajno oblastvo, so ti:

Jastreb rnišar. kasmatonoga kanja, sove (vir semkaj ne spada),
legat (ležetrudnik), velika hudourniea, lastovice, zlato vrinka, vddd
(smrdokiivra), mali plezalec, bčrglez, strižek (palček), kobiličar,
miiharček, trstna penica, gozdni slavec, ponočni slavec, brollca.
črnoglava penica, penica trnovka, povrtna pirnica, griihljasta
penica, rumeni snikoper. grmovšeiea, kovaček, povrtna rudeee-
repka, domača rudečerepka, taščica, višnjava taščica, kraljjeki,
beloritke, mala pevka, sinice, pastirlčke (pliske). drozeg pevec,
mala brinovka, homotar, višnjavi drozeg, kamenati kiis (slegur),
volga (kobilar), miihovčki, poljska vrana, kavka, skvorec, zeba
(ščmkovec), šeegljec, čiž.ek, zeleni dlesk, zalenkasti dlesk. snegir
ali kalin (gimpelj), krivokljunoe. repnik, Škorjanci, žolne ali
detli, vijeglavka, kukavica.

d)  Naposled ni goniti ni loviti"ni ubijati ob teli časih,
kateri bodo imenovani zdaj, nikomur nij smeti:

Jelena od 1. novembra do 30. junija : košute in nje telet od
1. februvarja do 30. septembra; srnjaka od 1. februvarija do
31. mejnika; srne, srnica in srnicke od 1. januvarja do 15. sep¬
tembra: divjega kozla od 1. februvarja do 30. junija: divje koze.
nji ;  kozliča in kozice od 1. decembra do 15. avgusta; zajca od
10. januvarja do 1. septembra; divjih kraljikbv (kiineev) od
1. marcija do 1. septembra; divjega petelina od 1. junija do

31. raareija, ruševca od 15. junija do 31. marcija; divje kokoši
in niševke vse leto ne; tetreva (fazana) od 1. februvarja do
31. avgusta; gozdne jerebice in bele jerebice od 1. junija do 15.
avgusta: skalne jerebice (kotorne) od 1. februvarja do 15. avgusta :
poljske jerebice in prepelice od 1. januvarja do 15. avgusta:
divjih golobov od 15. aprila do 15. avgusta; sloke (kljunača)
od 1. aprila do 15. avgusta; velike race od 1. marcija do 1. julija;
divjih rac, razven velike race, niti divjih gosij, močvirnih in
povodnih ptičev od 15. aprila do 1. julija ne.

Jelen in košuta, srnjak in srna, divji kozel in divja koza
so mladiči do 1. julija tistega leta po porodi.

Prepovedano je, kakeršno koli gozdno žival loviti v
zadrge ali zanke, tudi jemati in pobijati jajca ter mladice
iz gnezd pobirati.

Jajca jemati zato, da se dade valit domačim kuram,
in tudi loviti divjo perutnino, to je po ižimki dovoljeno
samo tacemu, ki ima lovsko pravico, ali njega pomagačem,
katere si je postavil.

8. Zgrabljivo zverino res more vsak ubijati, a streljati
samo tist, kdor ima orožen list.

9. Za kvaro, ki jo preobila množica divjih živalij
dela poljščini, vinogradom in sadnjemu drevju, kmetovalci
dobodo zameno, kakor ukazuje lovski patent s 25. sep¬
tembra 1786. 1. v §. 15. in lovski zakon z 9. septembra
1849. 1. v §. 11.

10. Prepovedan je lov po obdelanih ali pasejanih
njivah in po vinogradih, kadar sad dozoreva (ministerski
ukaz z 21. marcija 1858. 1., št. 1152.).

11. Občina je dolžna skrbeti in paziti, kolikor največ
more, da ne bode lovskih samopašnostij, in zakupniku po¬
kazati, do kod gredo njegovega lovišča meje.

1 2. Zakupnik občinskega lova treba da naprej odšteje
dveletno lovarino, od katere se polovica vzame za položnino
a druga polovica za lovarino prvega leta. Da ne bi po-
ložnina 5 let ležala brez nobene koristi, zato jo je uže kar
v začetki všteti za lovarino zadnjega leta.

IB. Lovarino vsacega leta je pri okrajnem glavarstvi
treba odšteti naprej, in to vselej liže, štiri tedne pred za¬
četkom prihodnjega zakupnega leta, ker drugače bi lov
zopet šel na dražbo ob zakupnikovih troskih in opasnostih.

14. Potem, kadar se bode dovršena dražba tudi res
odobrila, naj tist, kdor je lov na dražbi kupil, plača kolek
dražbenega zapisnika.

Ribja  lov  je zasobnopravna stvar, in ribe love tisti,
kateri so upravičeni. V obrambo te pravice in ribstva
samega je 1852. leta slavni cesarski namestnik bil kranjskej
deželi postavil ribolovne listke. Prepovedano je ribe loviti
s kakeršno koli omotico, z indskimi konopljarni ali s čili-
buho (vranjim očesom, nux vomica) in z dinamitom (1874. 1.
v dež. zak. 14.).

Občinskih gozdov  nij brez dovolitve smeti mej
občane razdeljevati. Kako je zanje skrbeti, piše gozdni
zakon (1873. 1. v dež. zak. 137.).

Občinskim so jednaki tudi tisti gozdje, ki so jih
kmetje zdaj v last prejeli  za svoje stare pravice,
katere so uže poprej v njih imeli; tudi s temi je delati,
kakor z občinskimi.

Kadar bi so bilo treba pravdati  za občino, tedaj
pravdo požene občinski župan, ali ne brez dovolitve od
občinskega odbora (1868. 1., U. N. 19.).

Troski od občinskega užitka, ua pr. davki,
logarji itd., naj se plačujejo iz dohodkov, prikupščin, in
kadar bi tega ne bilo dovolj, to se naredi naklada k dav¬
kom . katero je tako razdeliti, po kolikor ima kdo užitka
(§. 71.). Ako bi iz kacih občinskih troskov imeli samo ne¬
kateri gospodarji koristi, naj te troske tudi samo oni plačujejo.
O troskih iz občinske  i m o v i n e veljajo te naredbe:

a)  ako je v kake troske odmenjena posebna imovina, naj
se ti troski plačujejo najprvo iz te imovine dohodkov
(§. 69.):

b)  ako imajo samo nekateri občanje posebno korist ali
dobiček iz kacih troskov, to naj se tem občanom naj¬
prvo naloži plačilo (§§. 72., 82.);

c) -ako je po kakšnih posebnih pravicah ustanovljeno.

pn koliko na tega ali tega občana pride kacih troskov,
naj to ostane tudi prihodnjič tako (§. 85.);

d)  po koliko troskov pride na vsacega občana posebe,
kadar se zida cerkev, poslopje duhovniku ali učilnica,
in kadar se dola ali popravlja kaka cesta, o tem so
posebni zakoni (§. 85.):

e)  kadar so troski za druge stvari, a ne za te, ki so
bile zdaj imenovane, tedaj naj se plačajo iz občinske
blagajnice (§. 68.);

f)  ako li občinska blagajnica vseh teh troskov ne more
plačati, naj se ukrene postaviti nov davek (§. 78.).
in to ali narediti zloge k davkom ali ukazati tlako
občini na korist, ali pobirati kake drugačne davke.
Naklade k davkom  do po 15 gld. od sto more

občinski odbor sam postavljati, ako je potrebna v navadne
vsakdanje občinske troske. A če se taka naklada ustanavlja

zato. da bi se ž njo kaj novega pripravilo občini, ali da
bi se povečala glavna svojina ter nje dohodki, treba da
pritrdijo tri četrtine volilcev (§. 77.) Nad po 15 gld. od
sto naklade k davkom treba da vrhu tega tudi še deželni
odbor ali sam deželni zbor potrdi (§§. 73., 78., 79.).

Naklade k davkom naj se navrgo na vse občane,
kateri dajo davek; samo na plače in pokojnine, ki jih uži¬
vajo duhovniki, uradniki, učitelji in vojaški ljudje, ter na
občane brez imovine, ki jih zdaj nij v občini, naj se nič
ne navrže (§§. 74., 75.: 1853.1., v dež. zak. 356.; 1854.
1., v dež. zak. 340., 449.) Naklade se razrežejo na vse
občane po jednakej meri, ako se morebiti nij kako drugače
ustanovilo tedaj, kadar so se podobčine združavale v veliko
občino (§§. 70., 7(5.).

Posebna določila o davčnih občinskih nakladah na
gorske desetine so v dež. zak. s 1854. 1. na 36. str., ter
o nakladah na potrošnino so v zb. p rov. zak. s 1829 1.
na 592., 631., 646. in 674. str.; s 1852. 1. na 722. str.
v zbirki finančnih zakonov; 1870. L, U. N. 134,; 1873. 1.,
TJ. N. 68.

Ge je naklada potrjena od vseh stranij, potem naj
občinsko županstvo prošnjo, z dodanim razglašenim ukrepom,
izroči' okrajnemu oblastvu, da M ali ono samo ukazalo
davčnim uradovom te naklade pobirati, ali da bi še drugam
pisalo za to stvar, ako bode treba.

A to naj se zgodi takoj v začetki leta, kajti ako bi
se k davkom naklade pripisavale pozneje, potem bi pri po¬
biranji morda bile kake zmešnjave.

Tlako  peš ali z vozom (§§. 73., 80.) more občinski
odbor sam ukazovati, in tudi ustanavljati, po kakšnej meri

— «■» 30 «->

se razdeli, namreč, po koliko bodi komu tlake ter po ko¬
liko naj plačajo taki občani, kateri tlake nijso delali.

V občinske dohodke teko tudi odredb  in  e od iz-
prejemanja v domovinstvo ter od drugačnih uradnih poslov
(1868. L, v dež. zak. 34.), in vrhu tega pasji davek (1868. 1.,
v dež. zak 18.j.

Odbor more vse te davke postavljati in svoj ukrep
o tej stvari položiti pred deželni odbor, da ga potrdi. Kakšen
bodi ustav o pasjem davki, to kaže obr. št. 17.

Cisto nove davke,  kateri nijso niti naklade ni
tlaka, treba da potrdi deželni zakon (§§. 73., 81.), recimo
kak zlog po velikosti vsacega zemljišča posebe ali po hižnih
številih (1870. 1., U. N. 78.).

A če so uže pred razglasom zdanjega občinskega za¬
kona kakovim troskom zlogi bili ustanovljeni po drugačnej
meri, a ne po nakladi k davkom, utegne ta stvar tudi po
sedaj tako ostati, ker to nijso novi  zlogi (1873. 1., U.N.75.).

Kdor teh davkov ali tistih novcev, katere je dolžan,
ker nij tlake delal, ne bi z lepa hotel plačati, taeega žu¬
panstvo po svojih ljudčh more zarubiti  ter rubljene stvari
mu drugam premekniti. tudi mu jih ceniti in prodati na
dražbi, da iz tega sebe plača (§. 84.). Podžupu, kadar
ide rubit, naj se da rubilna izkaznica (po obr. št. 18.),
da ima pooblastilo v rokah.

Ce kacega človeka zadene stečaj (konkurs), tedaj ob¬
činski davki po zakoni uživajo takšno prednost, kakoršno
državni davki (1871. 1., U. N. 24.).

Blagajniške posle  naj župan opravlja sam, pri-
vzemši ali enega izmej občinskih svetnikov, ali posebnega
upravitelja blagajniškega, in zato blagajnica imej dva ključa.

— #■« 31  *<■—

Prejemke in razhodite je o vsakej priliki posebe mahoma
vpisovati v blagajniški dnevnik (po obr. št. ID.),  a izplača se
naj samo tisto, kar naroči župan, ter nikdar nij prestopiti
potrjenega proračuna. Blagajnieo treba da župan večkrat
pregleda in prešteje, kar je vselej zabeležiti v blagajniški
dnevnik.

Konci leta je (po obr. št. ,20.)  sestaviti dokazan račun,
kateri naj pri župani leži 14 dinj, vsacemu na videz raz-
grnen (§. (56). Potlej ga najprvo presodi poseben odbor, v
to nalašč izbran, ter ga se svojimi nasveti vred poda vsemu
občinskemu odboru, da ga ta z nova na razgovor vzame ter
naposled ustanovi. C,'e je odbor ukrenil kakšen očitek izreči,
naj tist, kogar se očitek tiče, to stvar na tanko razbistri,
in občinski odbor potem reši ves račun, na katerega je
pritožba k deželnemu odboru na iz volji vsacemu. Taki do¬
končno rešeni računi, ki pridejo od samega deželnega odbora,
imajo tudi zvršilno moč v sebi (1871. L, TL N. 183.; 1873. 1.,
TJ. N. 11.).

A na izbor je dano obema strankama, o računi ali
takoj ali potem, kadar je uže rešen, tožbo pognati do sodišča,
kamor prepir o tej stvari tudi spada, če v ta očitek nijso
morebiti zapletene kakšne druge, do zdaj še nedognane
upravne stvari (1870. L, Ut N. 77., 158.; 1878.1., U. K.
11., 15.).

Dolžnost je, vsako leto okrajnemu oblastvu podati
spisano izkazilo, kako se je resnici prilegel občinski pro¬
račun lanskega leta, in okrajno oblastvo ga dalje pošlje
ministerstvu. (Obr. št. 20.)

oz

: <>

2. Skrb. da si bode človek v svesti života in svojine.

(§. 28., št. 2 v obč. zak.)

Ta skrb se razteza na pazko nad vsacim dejanjem
in nedejiinjem, s čimer koli bi človekovo življenje ali njega
svojina prišla v opasnost. Bati se je posebno taeih ljudij,
kateri nemajo poštenega zaslužka ter so brez stanovitega
domu, potikiije se od tukaj do tamkaj. Zato je živa potreba,
da župan vse svoje občane ima na teneem razpregledi. V
to delo bi mu zelo pomogli spisi ljudskega preštevanja, katere
naj bi si zatorej občina dala vselej prepisati.

Nova določila o popotnih listih so zbrana v na¬
vedbi s 1867. 1. (v poslov, drž. zak. 81.). Popotna pisma
daje okrajno oblastvo, in to: popotne izkaznice  v popo¬
tovanje po domačih deželah, in prave popotne liste  v
popotovanje po vnenjih deželah, a popotne karte  v popo¬
tovanje po taeih državah, ki so v društvi popotnih kart. Ob
mejah živečim ljudem je v njih vsakdanjo potrebo dovolj
sama poverilnica.

Obitelj dobodo vsa vkupej samo en popoten list, in
tudi romarjem, kar jih vkupej ide kam na božji pot, more
se dati vsem ob enem samo jedna popotna izkaznica.

Posli dobodo poselskebukvice,  katere naj plačajo
ter nanje vrhu tega kupijo tudi 15 kr. vreden kolek. Ne-
sumni ljudje lehko prejmi) po S leta veljavne bukvice. Ni¬
komur nij smeti družinče v službo vzeti brez take izkaznice.
Kadar posel stopa iz službe, tedaj mu gospodar napravi
svedočbo, katero župan vpiše v poselske bukvice, pridevaje
svoj podpis in pečat (1860. L, v poslov, drž. zak. 41.; 1860. L,
v dež. zak. 60.; 1871. 1., v dež. zak. 40., 60.; 1871. L, v
poslov, drž. zak. 3.; 1867. 1., v poslov, drž. zak. 81.).

Vse to velja tudi o rokodelskih iu obrtnih pomagačih
in o rudarjih, kateri dobodo delav ske bukvice  (1800. 1.,
v dež. zak. 32.).

Obojne bukvice daje župan ter pri okrajnem oblastvi
dobivajo potem še dostavek: „te bukvice v domačej in
tujej deželi veljajo za izkazno pismo. “

Cunjarji naj imajo dopustilne liste (1851. I.. v dež.
zak. 15.-; 1856. L, v dež. zak. 7.); vozniki popotne izkaz¬
nice (1852. L, v dež. zak. 612.), krošnjarji krošnjarske liste
(1858. 1., v dež. zak. 20.1, na katere naj okrajno oblastvo
zapiše, da jih je videlo; laški nožebrusci, olovarji (cinjarji)
(1873. L. v dež. zak. 169.), pocestni orglarji (1856. 1.. v
finančnega ravnateljstva ukaznem listi 120.). slovaški lonce-
vezc-i naj imajo popotne izkaznice ter tudi liste o svojem
prislužki, če ne, izročiti jih je okrajnemu oblastvu. Cigane,
da-si imajo veljavna popotna pisma, ako ne morejo izka¬
zati, s čim si kruha služijo, treba ustaviti in odgnati, od
koder so doma.

Vojaške uhajače na stanišče jemati je hudodelstvo
(§. 220. do 222. v kaz. zak.), in župana, če to zapazi,
veže dolžnost, ovaditi okrajnemu oblastvu; naglavnica (talija)
je postavljena vsacemu, kdor tacega uhajača prime in iz¬
roči (1815. 1., v zb. prov. zak. 455., 637.).

Preseljevanju v tuje dežele zdaj samo še nekoliko pot
zapira vojaška dolžnost (1867. 1., v div., zak. 394.).

Zglaševanje se je v nov red postavilo z ukazom
z 10. majnika 1867.1. (v drž. zak. 157.; 1854. L, v dež.
zak. 7.; 1858.1., v dež. zak. 87.; 1857. 1., v dež. zak. 109.;
1860. 1., v drž. zak. 50.).

N.

3

<> ;

34 ;<•

Po v e c j i ] 1  Beliščih, koder tudi več tujcev prihaja
in odhaja, naj krčmarji in gostilničarji drže tujsko knjigo
(obr. št. 2,2.),  v katero je svoje ime vpisati dolžan vsak
tujec, kadar ondu prenoči. Potlej naj ga krčmar takoj
županu oznani ali po tujskej knjigi ali po zglaševalnem
listi. Kjer se ustavljajo rokodelski pomagači, tam je tudi
imeti jednake prenočilne zapisnike ter županu povedati
vsacega, kdor je ondukaj noče val.

Na prvej strani te knjige bodi tako svarilo:

„Gostilničar je ob svojej odgovornosti dolžan skrbeti,
da se tujska knjiga prinese vsacemu popotnemu človeku,
kateri naj popiše vse nje razpredelke, če ne, kaznjevan bode.“

Vsacega tujca, kateri bi se tega branil, treba takoj
županu ovaditi. Tujske knjige naj župan in žandarstvo
progledajo večkrat.

Po kmetih  je tujce zglaševati povsod ondod, koder
to zapoveduje deželne vlade ukaz s 20. septembra 1X58. I.
(v dež. zak. 87.).

Posle, rokodelske pomagače in rokodelske učence naj
gospodarji povsod županu zglasijo najpozneje v 3 dneh, od
kar so jih vzeli na delo. Potepuhom nihče ne daviij stanišča.

Kdor prekrši kakšno zapoved o zglaševanji, tega kaz-
njuje politično oblastvo.

Odkrit e j a m e in k 1 a d e z e. luže  in  lok  v e. po
vasi treba obzidati ali kako drugače ograditi (z 11. junija
1889. 1.); v kopališča  naj župan odkažo taka mesta,
koder njj opasnosti.

Vsako dejanje, kar jih zdaj bode naštevanih, pokori
in prepoveduje kazenski zakon:  sam sebi ude pohabiti
(§. 409. v kaz. zak.); mešati sc v pretep in rvanje (411.

v kaz. zak.i; po zlu rabiti ustrahovanje svojih domačih
ljudij (§. 413—418. v kaz. zak.); svojo ženo pretepati in
grdo delati z njo (§. 419. v kaz. zak.); pot zapirati na
cestah (§. 422. v kaz. zak.); ne postavljati svarečih zna¬
menj (§. 424. v kaz. zak.); nepazljivo jezdariti in voziti
(§. 427. v kaz. zak.); vprežene konje brez človeka ostav-
Ijati zunaj (§. 480. v kaz. zak, i; imeti zlobne pse (§. 891.
v kaz. zak.); delati tatinske ključe ali Vetrihe (§. 469. v
kaz. zak.) in kupovati sumno blago, katero je morebiti
ukradeno (§. 472.—477. v kaz. zak.).

Da ne bode nesreče po nepazljivosti pri tacili stvareh,
ki se lehko vnemo, zato je ukazano, različno rudninsko
olje,  kameno olje ali petrolej, razpošiljati samo v tacili
sodih, ki ne puščajo mokrote: opasnost po ognji je treba
zapisati na sod in tudi v sam vozni list. Na prodajo ga
dobivajo jedmi taki trgovci, ki jim je v to dano posebno
dopustilo, in dobro jim je treba skrbeti, da se rudninskemu
olju nihče ne približa z golo lučjo. Vrhu tega zakoni uka¬
zujejo še drugačno pazljivost, kadar ljudje takšno olje izde¬
lujejo in čistijo (1865. 1., v drž. zak. št. 40.; 1866. h, v
poslov, drž. zak. 21.; 1868. h, v poslov, drž. zak. 37.).

Pravico, smodnik ali strelni prah  delati in raz¬
prodajati. ima samo država (1853. L. v dež. zak. 841.).
Prodajači dobodo posebno dopustilo in tudi svoja naučila,
ter župana bodi skrb, da vse to res imajo in da res delajo
po zapovedi. Izrecno je ukazano, da tega blaga le malo
hranijo v zalogi na svojem domu. Strelni prah in pokalni
preparati se prevažajo vedno le v gostih vrečah, katere je
tudi še spraviti v sodčke, in razpošiljati je to stvar na
svojih vozeh, zvestim ljudem v rokah, a z nikakeršno pošto

ne. Na sodčke je zapisati, da je v njih strelni prah (s 4
avgusta 1837. L; 1849. 1., v zb. prov. zak, 808.).

Take pazljivosti je tudi treba tedaj, kadar se delajo,
rabijo in razvažajo druge razpočne stvari,  kakeršne
so: strelne kapice od bakra (1850. L, v dež. zak. 349,),
vžigalice ali klinčki (1859. 1., v dež. zak. 153.) in tudi plin
(s 27. novembra 1845. 1.).

Ouvati je, da po seliščih. vaseh in cestah ne bi se
streljalo ni s puškami  ni z mož  n ar  ji.

Prepovedano je, razpočne kroglice in strelno
p a volj  o delati in prodajati.

Kdor najde  kakšno izgubljeno stvar, dolžan je, ako
ne bode nad 1 gld. vrednosti, dati oznaniti, kakor je navada
v njegovem kraji, a če je nad 25 gld. vrednosti, razglasiti
po uradnih novinah (§§. 388. — 398. v občem državljanskem
zakoniki).

S kaznijo prepovedano je: samovoljno odpirati ali
preplezavati zagrade ob železnej cesti, hoditi po tej cesti,
blizu nje živino pasti, in s prosta vse, kar bi vožnji
moglo biti opasno, ter železnocestne služabnike naj v železno-
eestnem ustrahovalnem redu (1847. I.. v zb. prov. zak. 91. >
in v obratnem redu (1852. L, v dež. zak. 42.: 1872. !., v
poslov, drž. zak. 201.: 1874. L, v poslov, drž. zak. 409.)
župani krepko podpirajo, takisto tudi rudarske uradnike,
da se nesreče odvračajo po rudnikih in po kameno-
lomnih jama  h.

Ne samo železnica, tudi telegrafi  imajo svoje zakone
v obrambo, in kdor bi ovadil koga tacega, ki je telegraf
pokvaril, dobode naglavnico (1852. 1., v dež. zak. 428.;
1804. 1., v dež. zak. 0 ).

l)a nihče ne hi nikogar mogel preslepiti pri zlati in
srebri, postavljeni so punce vni urad  o vi  in razločevanje
čiste vrednosti (1824. 1., v zb. prov. zak. 121., 142.; 1844.
k, v zb. prov. zak. 287., 355.: 1866. 1., v poslov, drž. zak.
133., 156.).

Da se ne bi nesreča godila po nevednej ali napačnej
rabi kakeršnega orožja  koli, to je po zakonih posebe
ustanovljeno, kdo orožje more delati, imeti in nositi (1852.
J.,' v dež. zak. 916.; 1855. 1., v dež. zak. 70.. 196.).

Delajo ga samo taki obrtniki, katerim je v to dana
pravica, ter njih dolovniee so pod očesom posebne pazke.
Sploh se mej prepovedano šteje vsako skrito, v zalazne
napade pripravno orožje, bodala in pištole izpod 7 palcev
dolžave. Prepovedano orožje naj župan zaseže ali pobere
in pošlje okrajnemu oblastvu. Izrecne dovolitve mu je treba,
kdor hoče imeti orožje.

Kadar se kam pošilja nad šestero orožja, treba z njim
dati poseben popoten list.

Nikomur nij dovoljeno, imeti preobilo orožja ni streliva.
Neprepovčdano orožje more imeti vsak, a nositi ga nij
smeti: zato je dolžnost, dobiti si orožen list, kakeršne
okrajno oblastvo nesumnim ljudem res daje, ali vender z
nekako pazljivostjo.

Prestopke orožnega zakona kaznjevati pristoji časi
okrajnim oblastvom časi okrajnim sodiščem.

Zupanu je posebno pod očesom imeti izpuščene
kaznjence,  kateri se dele na tri vrste, kadar jih pošiljajo
iz kaznilnic.

Prve vrste kaznjenci so dušno do dobrega predru¬
gačeni ter ne potrebujejo posebne pazke, a drugo vrsto je

nže imeti pod nadzorskim očesom. Še tršega strahu so
vredni tretje vrste kaznjenci, katerim se nikakor nij smeti
preseliti kam drugam, ako jim nij dovolil župan.

Zaradi tega župan dobiva razpredelnice o kaznjencih.
Tako je držati tudi izpuščene prisiljence.

Noč je redu sovražnica; zato naj bodo nočne straže
po vseh vaseh in sehsčih ter tudi pri cerkvah zaradi ognja
ali tatov (1818. 1., v zb. prov. zak. <>28.: 18B4. 1., v zb.
prov. zak. 18., 68.).

Otaeih pogonih, katere politično oblastvo časi dvigne
ali samo po onem ali tem okraji ali po vsej deželi, treba
da pomaga župan s tem, kit svoje ljudi' k njim pošilja. Ti
pogoni naj bodo skrivni. Zupan jih more vzdigovati tudi
sam po svojej občini, ako se mu zdi treba; dobro bode,
sosednjej občini to napovedati. Zakon je v izpodbudilo po¬
stavil naglavmco vsaeemu, kdor prime in izroči razbojnika
ali ubije zgrabljivo zver in vsteklega psii (1846. 1 , v zb.
prov. zak. 268.; 1870. !., v dež. zak. 142.).

Tuje ljudi, ki jim delo mrzi in ki javno prosijo v
boga ime, ter take. kateri so brez izkaznice a ne morejo
izpričati, s čim si kruha služijo, tudi obče vlačuge, ki se
ne umaknejo iz občine, da-si jim je bilo ukazano, potem
izpuščene kaznjence in prisiljence, ako so opasni, treba
odpraviti z odgonom (1871. L, v poslov, drž. zak. 229.).

Kdor je uže večkrat bil odgnan, tacega je moči za¬
poditi  s prepovedjo, da se ali nikdar potem ali vsaj za
nekoliko časa zopet ne povrne, ako nehče biti kaznjevan.

Po navadi okrajno oblastvo razsoja, ali je koga na
odgon dati ali ne; a po kranjskej deželi zakon s 1873. leta
(v dež. zak. -51.) dovoljuje odgonskih postaj občinam, da

: o

- ~ 39

morejo same prisojati odgon tacemu človeku domače dežele,
za katerega se ve, kje ima domovinstvo. Zupan odganjanca
pripre in izpraša, ter o njem ali sam razsodi ali v 24 urah
vsa pisma okrajnemu oblastvu pošlje na razsodbo, ki jo je
treba potlej razglasiti, odgonski popotni list izgotoviti in
človeka dobro izpremljenega dati na odgon.

Pred vsako odgonsko razsodbo je trdno zvedeti, kje
ima odganjanec domovinstvo, in odgon je takoj na znanje
dati deželnemu odboru njegove dežele.

Taki ljudje se strani pošiljajo ali s pravim odgonom
ali s prisilnim popotnim listom (z odkazanim
p o t o m).

Kadar z odkazanim potom, dolžen se je odgnanec v
odmenjenem časi zglasiti svojej občini, da njega prihod
potrdi na prisilnem popotnem listi, katerega potlej zopet
vrne tistemu oblastvu, ki je bilo ta list od sebe dalo. Ako se
odgnanec nij držal odkazanega pota, zadene ga kazen (§. 13.).

Troski za kurilo in opravo odgonskih sob ter tudi
za odgon bol«' 1  občino odgonsko postaje, a vse drugo se
plačuje iz odgnančeve dežele zaklada, ako se ne da izterjati
od njega samega. Zato naj odgnanca njegova občina, kadar
se jej pošlje, na tanko izpraša, alijnore plačati ali ire, in
to zvedbo naj z odgonskim popotnim listom vred izroči
svojemu deželnemu odboru. Odgonske lačune treba da ob
čine odgonskih postaj vsak mesec završavajo in pošiljajo
deželnemu odboru (1868. 1., v dež. zak. 14.).

Obširno poučilo o poslih odgonskih postaj se je raz¬
glasilo 1872. leta (v dež. zak. 19.). Obrazec odgonske raz¬
sodbe, popotnega lista in odgonskega zapisnika je v dež.
zak. 25. ex 1872.

Glavni odgon od Ljubljane na Nemški Gradec je bil
ustanovljen 1871. leta (v dež. zak. 56.; 1878. 1., v dež.
zak. 130.), ter od Ljubljane na Trst in Trebiž s posebnim
ukazom s 1878. leta. Vrhu tega so, kadar se kdo odganja
za mejo cesarstva, tudi še druge zapovedi, recimo, kadar
ga ženo v Lahe (1871. L, v dež. zak. 40.), v Bavorce (1855.1.,
v dež. zak. 4.), v Ruse (s 13. januvarja 1870.1.), v Ogre
(z 22. junija 18(59. L).

Kdor se klati brez stanovitega domii ter ne more
izkazati, s čim se živi, tacega naj sodišče kazni za pote¬
puha, in ga tudi more izročiti kar nadzorskemu očesu.
Ta naredba, ki jo sodišče ukrene a politično oblastvo ukaže
zvršiti, ima tako moč, da te vrste človeka morejo s pre¬
povedjo zatekniti v kakšen odraenjen kraj, od koder mu
nij smeti nikamor drugam iti, in da se mu tudi luža ali
telo preišče, kadar si koli bodi, ter da se sploh nanj trdo
pazi.

O ljudeh, katerim delo mrzi ali katere živi sramno
dejanje ali beračenje, more sodišče ukreniti, da jih je za¬
preti v prisilno delarnico,  kar zopet zvršuje le poli¬
tično oblastvo. Kako jih je v tako delarnico oddajati, kako
tam z njimi delati, hraniti jih in odpuščati iz tega zavoda,
ustanavlja zakon s 1870. leta (v dež. zak. 194.).

A ljudje izpod 18 let svoje dobe se morejo devati
samo v popravuiee mladoletnih ne pokom  eže  v. Ta
zavod je poseben razpredelek prisilne delavnice.

3. 0 cestah. (§. 28., št. 3. v obč. zak.)

Gčste so velike (državne), deželne, okrajne in občinske
ter tudi poljski in gozdni kolovozniki ali kolniki.

Velike ceste državni tehniki pod nadzorom poli¬
tičnih oblastev upravljajo po ukazih, v to stvar posehe raz¬
glašenih. V pravilo bodi to. da se vsaka naredba ali po¬
prava oddaje po občih dražbah. Župani so pričujoči, kadar
okrajni zemljemerec ob meseci plačuje cestne delavce, tei
če jih je vprašanje, tudi odgovarjajo, po čem je kaka stvar
v istem kraji.

Kako je kidati sneg'  po velikih cestah, ustanavlja
zakon z 2. januvarja 1877. 1. (v drž. zak. 48.).

Od jam,  v katerih se koplje sip ali gramoz,  do¬
bivajo gospodarji po nekoliko plačila na leto (1821. h. v
zb. prov. zak. 1194.; 1824. h, v zb. prov. zak. 157.; 1827. L.
v zb. prov. zak. 16.; 1835. 1., v zb. prov. zak. 524.).

Zemljišče,  katero je potrebno v cestno rabo, more
se gospodarju tudi čez njega voljo v občo potrebo odvzeti
< r a z s v o j i ti) za plačilo, kolikor ima vrednosti (1818.1.. v
zb. prov. zak. 347.: 1828. 1., v zb. prov. zak. 30., 34.:
1829. I., v zb. prov. zak. 316.; 1832. 1., v zb. prov. zak. 27.).

Vozovi  naj ne bodo čez 9 črevljev na široko niti
ne pretežko (čez 60 centov) naloženi (1838. 1.. v zb. prov.
zak. 56.) a ne pripeti k zadnjemu koncu kacega druzega
voza (1823. h, v zb. prov. zak. 292., 397.), ceste ne za¬
prte (1834. 1., v zb. prov. zak. 58. in v kaz. zak. §§. 422.
do 424.). O posebnih prilikah je tudi prepovedano prehi¬
tevati vozove pred seboj, pokati z bičem (s 15. avgusta
1773. h), naglo voziti (1819. 1., v zb. prov. zak. 644.) ne
zavirati s coklo (1825. 1., v zb. prov. zak. 369.) in devati
zavorni lanec, kadar nij požledice. Ako se voz voza kreča
ali ogiblje, treba na desno voziti a na levo se krečati, kar
se je uže mnogokrat zapovedovalo (1847. 1.. v zb. prov.

->* 42

: -o-

zak. 292.); težki vozovi naj imajo široka platišča (z 9. maj-
nika 1811. leta.).

< iloba od te vrste cestnih prestopkov  gre v
nbožno blagajnico (1852. 1., v dež. zak. 128.).

Da bi se trdile dovozne ceste  h kolodvorom, zato
je v kranjskej zemlji zakon z 2. marcija 1874. 1. (v dež.
zak. 19.) ustanovil poseben sklad, v katerem se mej soboj
deb :  dežela, okraj in železnica, a upravljajo naj jih okrajno-
cestni odbori (primeri naj se tudi s 1845. I. zb. prov.
zak. 50., 272.; s 1846. I. zb. prov. zak. 106.).

Deželne ceste  ima sam deželni odbor ali namesto
njega deželni zemljemerec pod soboj. Po kranjskej zemlji
do zdaj še nij tacih cest.

Kar se tiče skladu okrajnih cest,  ima vsaka kro-
novina svoje deželne zakone. Po kranjskej deželi je bilo
1866. bita ustanovljeno o vsakej cesti pesebe, v kakšno
vrsto jo je šteti (1866. L. v dež. zak. 50.; 1867. 1.. v dež.
zak. 14.; 1869. L, v dež. zak. 50.; 1870. 1., v dež. zak. 177.:
1872. L, v dež. zak. 5.; 1873. 1., v dež. zak. 47.).

Okrajne ceste upravljajo okrajno-cestni odbori, in to
po zakoni s 5. marcija 1873. 1. (v dež. zak. 34.) ter tudi
po deželnega odbora posebnem tehnično-gospodarskein po¬
učili, ki je odimmjeno cestnim odborom in cestarjem (z
28. junija 1873. 1.)

Ta zakon o cestah ustanavlja, v katero vrsto spada
vsaka izmej njih in kako naj bodo zdelane, ter govori tudi
o skladnih okoliših, o gotovih razhodkih, o tlaki, o kidanji
pocestnega snega, o volitvi cestnega odbora, in razloča,
katere stvari prišteje temu odboru, katere občinam, okraj¬
nemu oblastvu in deželnemu odboru. Preobširno bi bilo,

-o-:

43

tukaj imenovati vsako posebe izrnej teh ustanovil. Kdor bi
.jih rad vedel ali si poiskal tudi nadzorskega redu o ne¬
državnih cestah s 20. septembra 1874. 1. ( v dež. zale. 75.).
ta vse najde v samem deželnem zakoni.

Posebno bodi povedano, da so župani dolžni zvršiti
vsako povelje okrajno-cestnega odbora, cene, zadene jih do
po 100 gld. globe (§§. 23., 24. v zakoni občih cest in potov).

Okrajno-cestni odbor vsako leto zdela proračun pri¬
hodnjega lota in ga postavi v proračun okrajne blagajnice,
da bi mu ona založila troske.

Nad cestami imeti tak nadzor,  da ne bode od ni¬
koder tožbe, pristoji okrajnim oblastvom, katera o posebnih
prilikah tudi morejo kakšno popravo ali naredbo ukazati
ob troskih tistega, kdor je tega kriv (§. 27., v zakoni občih
cest in potov).

Občinske so one ceste,  katere po samej občini
gredo od selišča do selišča ali iz občine v občino, pa da
nijso zasebni potje. Delati jih in popravljati je svoja dolžnost
vsake občine posebe: ali kar se tiče potrebnih novcev in
tlake, to se je držati občinskega zakona ('§§. 4., 5., 12.,
Ib. v zakoni občih cest in potov). Zatorej občinski odbor
ustanavlja, po čem pride novčnega skladu na vsacega ob¬
čana posebe, ter od kod do kod ali kdaj bode kdo tlako
delal, in koliko mu je plačati, kdor je ne misli delati.
Župan izvršuje te ukrepe.

Na tanko je treba pisati zaznamemlo o storjčnej
tlaki in o no.vcih zanjo.  Kadar se delajo potje. nikoli
se ne prestopaj občinskih tal meja; kdor seže v tujo last,
pride sodišču v roko (s 1871. L, D. N. 59., 143., 127.;
s 1873. L, U. N. 150.).


44

Ako se napravljajo večje ceste ali mostovi ob tolieih
troskih, da jih okraj ali občina vseh ne zmore sama, tedaj
občina ali okraj utegne, dokazavši tega dela troske, po¬
moči  poprositi deželnega zaklada (1873. h, v dež. zak. 163.).

Kadar je pričkanje, ali je kakšen pot obeč ali n e 6-
beč,  in ako vstane prepir o tem, razsoja ga občinski odbor
a nad njim deželni odbor (s 1872. h, U. N. 110.; s 1873.
L, U. N. 63.).

Vožnja po vodah  ima na vsakej plovnej reki svoj
ustav povodnega redu, v katerem so zakoni o pristaniščih,
o vlačilnih stezah po bregi, o privezovalnih stebreh in že¬
leznih obodcih (rinkib) ter tudi o vozarim, na pr. kar se
tiče Save (s 1844. 1., v zb. prov. zak. 75.), kar Save in
Savine (z 10. avgusta 1801. h), kar Ljubljanice (s 1848.
L. v zb. prov. zak. 83.).

Ladije na brodeb naj se pretežko ne nakladajo (1876.
1., v poslov, drž. zak. 276.). Brodarina jim je trdno po¬
stavljena (1821. h. v zb. prov. zak. 179.; 1822. 1., v zb.
prov. zak. 64.;  1870. 1.. v ukaznem listi tinanč. mini-
sterstva 13.).

Dopustila o parobrodnih vožnjah dajo politična oblastva
(1858. 1., v dež. zak. 420.).

4. Kako je paziti polja. (§. 28., št. 3. v obč. zak.)

Poljskega nadzora bodi skrb, da ne bi poljščina trpela
kvare, in poljedelstvo sploh je pod njega obrambo.

Posebno treba je, da vsak župan dobro ve zakon o
poljskej obrambi s 17. januvarja 1875. 1. (v dež. zak. 15.).

Ta zakon ustanavlja, katere stvari so poljščina, kakšno
dejanje se imenuje poljska kvara, kako je živino pasti in

— «-• 45

: o-

goniti ter kako oglobiti vsacega prestopnika, zaradi česar
je postavljen cenovnik poljskih glob. Ta zakon tudi veleva,
kako je v službo jemati in k prisegi voditi poljake, da jim
potlej gre vsa vera v njih službi. Poljaki imajo pravico
rubiti in opasano nositi kratko sabljo. Kaznjevati pristoji
občinskim starejšineem a pritožbe presojati okrajnemu obla-
stvu. Kazen nastopi samo tedaj, kadar jo kdo zahteva.

Občinski starejšinci, prodno kaznjujejo po zakoni, naj
izkušajo ljudi zaradi zamene pogoditi z lepa, a če se to
ne da, potem je treba vzdigniti cenitev, in to tako, da do
5 gld. kvare ceni poljak, a kar je više, prisežni možje-
cenitelji. Ako bi okrivljenec z besedo pobijal velikost poljske
kvare, cenjene nad 15 gld., tedaj se okvarjencu odkaže
državljanska pravda, pognati se za ono, kolikor si išče nad
15 gld. zamene. Obsojenca zadeno tudi troški. Rubljeno
živino je povrniti nje gospodarju, če t.a položi toliko novcev,
kolikor je kvare, a rubljeno orodje izpod 5 gld. vrednosti
pripade ubožnej blaga j n ici, ako se je kvare storilo nad to
vrednost. Osem dni je časa, pritožiti se okrajnemu oblastvu.
< ilobe teko v ubožno blagajnico.

Koder se po kranjskej deželi prideluje vino, ondod
velja vi n ograd s ki zakon  z Tl. septembra 18(i0. 1. (v
dež. zak. 52.), ki ustanavlja, da si vinogradci vsake občine
izbero po 3 gornike in tem po 3 nadomestnike za 5 let,
kateri naj pazijo vsega, kar je vinogradom na korist in
blaginjo. Njih bodi skrb vinskih goric ter oni v službo
.jemljo podarje in ustanavljajo, kdaj se grozdje trga, ter v
pričo jim je biti, kadar se vino meri, od česar dobivajo
po nekaj plače. Podarje treba voditi k prisegi, da imajo

potlej take pravice, kakeršne poljaki. Prestopki se kazne
po zakoni poljske obrambe.

V zavetje ptičem , koristnim  zemljedelstvu, imamo
zakon s 17. junija 1870. I. (v dež. zak. 181.), prepove¬
dujoč , tacim ptičem pobijati jajca in razdirati gnezda.
Ivvarljive ptiče je smeti povsod loviti in ubijati, kadar si
koli bodi, a koristne samo od 1. septembra do 31. janu-
varja, če privoli župan, zemljišk gospodar in tist, kdor ima
lovsko pravico, a časi tudi okrajno oblastvo. Prepovedano
je, imeti oslepljene vabnike in ptiče loviti v mreže zagre-
bače in zatikače ter na zadrge ali zanke. Župan prisoja
kazen, na katero se je moči v 8 dneh pritožiti do okraj¬
nega oblastva. Ta zakon je vsako leto grudna meseca in
vspomladi klicati po vseli občinah, ako ne, pride kazen.

Da ne bodo polja snedale gosenice, lirosti  in
druge take živali, zatorej zakon s 17. junija 1870. 1. (v
dež. zak. 185.) ukazuje vsacemu gospodarju, da si drevje
in vrte očisti gosenic, žuželek in zapredkov do konca rnar-
cija meseca, ter da hroste polovi do tistega časa, ki ga
ustanovi župan. Kdor tega ne bi storil, do 20 gld. globe
plača v občinsko blagajnico, in vrhu se naroči komu dru¬
gemu, to delo opraviti ob njegovih troskih. Občina ima
pravico kaznjevati.

Tudi ta zakon je oktobra in februvarja meseca kli¬
cati po občinah. Zupani, kateri ne bi storili vsega, kar je
o tej stvari ukazano, plačajo do po 20 gld. globe,

Da se ne bi širila vinogradska  uš,  ki se je po¬
kazala zadnja leta, razglašen je državni zakon s 3. aprila
1875. 1. (v posl. drž. zak. 141.). Kjer in kadar se začuti
ta kvarljiva žival, povsod in vselej treba zglasiti okrajnemu

- <►« 47 =< -

oblastvii. katero posije vešče može, da pregledajo in pre¬
iščejo, ter.ako se jim zdi opasnost, da prepovedo trsje iz¬
važati, in če je treba, tudi ukažejo vinograde razsaditi.
iozje poruvavši. Kadar je to. naj se gospodarju za kvaro
plača zamena. katero mu zlože vsi vinogradei njegove de¬
žele. Naredbe o tem ukazuje okrajno oblastvo, in 14 dnij
časa je, nanje se pritožiti k deželnej vladi. Kdor o tej stvari
prestopi zakon, more se mu prisoditi do po J 00 gld. globe.

O požiganji  ljubljanskega barja  govori zakon s
18t>6. 1. (v dež. zak. 60.). Uže stara je prepoved, živino
goniti  na mokre travnike (1830. L. v zb. prov. zak. 660.;
1837. 1., v zb. prov. zak. 109.).

Državna darila so • od me njena tacim gospodarjem, ki
pridno ter uspešno sade murve.  V  pomoč znanstvenemu
trudu zemljedelskemu so nalašč odbrani taki prostori, na
katerih se izkuša,  kako bi pri nas rodili razni tuji
sad  6 v i.

Da-si gozdje  spadajo samo v okrajne oblasti pod¬
ročje, vender je županom po gosto prilika in zakonita
dolžnost, da okrajnim oblastvom pomagajo gozdov paziti.
Ustanovila o tem so v gozdnem zakoni s 1852. 1. in tudi
v poučili o tega zakona zvrševanji s 1878. 1. (v deželnem
zak. 137.), ter pišejo, kako se gospodari z lesovi, kako se
gozdne stvari domov nosijo ali vozijo, kako se les plavi,
kako je delati, kadar se zapah gozd ali se v njem zarede
kvarljivi hrosti in črvje, ter govore o logarskej službi, o
kaznjevanji gozdnih prestopkov, o zamenah za gozdno kvaro.
o pregledovanji gozdov in o gozdnem katastri.

Ukaz s 1874. 1. (v dež. zak. 84.) nadeva zasobnikom
dolžnost, nad vsacih 2000 oralij gozda postaviti veščega

-©-!

48 ~

lesarja, ter oba ukaza s 30. majnika 1875. 1. in z 20. ja-
nnvarja 1876. 1. velita, kako se je braniti zalubnika
(zahibnega črva).

Da bi se popravilo konjsko  pl  A me,  zato se o
svojih časih tu ter tam po deželi razpostavljajo državni
žrebci ali pastuhi, kateri se spuščajo za plačo, ter osnovane
so podkovne učilnice in ljubljanski podkovni zavod (1850. l. r
v dež. zak. 5.). Smeti je tudi spuščati zasebnih ljudi)
pastuhe (1866. I., v poslov, drž. zak. 22.; 1874. I., dež.
zak. 59.). Dopustila o zasobnih žrebcih je vsako leto janu-
varja meseca poprositi od okrajnega oblastva. kateremu se
potlej na konci oznani, kako se je vršila konjska plemenitev.

Država vsako leto razdeljuje darila od žrebcev in
kobil. Gospodar, ki išče darila, treba da je plemono ko¬
bilo uže imel, prodno se je ožrebila, in tudi žrebička da
je on sam zredil pod svojo streho. Resnico tega obojega
je občinsko starejšinstvo dolžno izpričati s posebno svedočbo,
ki jo potrdi tudi še okrajno oblastvo.

Vse konjstvo in kobilstvo je v roko dano poljedelskemu
ministerstvu (1869. 1., v poslov, drž. zak. 54.), ter vsaka
dežela je zaradi konjskega plemena dobila svoj poseben de¬
želni navod (komisijo) (s 30. aprila 1870. 1.).

- 5. Kako je paziti na trge, da se prodaje dober živež.

(§. 28., št. 4. v obč. zak.)

Skrbeti je, da bode živeža dovolj in zdravega na pro¬
dajo ter da se ne bi godile prevare v prodajanji.

Posebno je oko obrneno imeti na semnje,  katere
svet imenuje tudi sejme ali senme.  Deželna vlada semnjem
daje dopustilo, ki je zanje plačevati odrAdbino (po 30 gld.

49 •-

od vsacega semanjega dne). Smeti je na semenj priti, ko¬
mur si bodi, tudi inostrancu, ter na njem se more v pro¬
dajo staviti vsaka mej ljudmi navadna trgovina. Občinski
odbor naj ukrene a deželna vlada potem dovoli semanj
ustav, v katerem je šatorina uganjena ter izrečena zapoved,
kako in koliko je na semnjišej smeti pijače točiti (§§. 02.—
70. v obrtnem zakoni s 1854. L, v dež. zak. 81.). Semenj
se z mesta na drugo mesto predene samo z dovolitvijo
politične oblasti (z 22. aprila 1782. L).

Na tržnih dnevih  se prodaje le živež, drva in
druge take stvari; a po zelo množili krajih je pred 11.
uro zjutraj na trg hoditi prepovedano krušnarjem (branjev¬
cem) in tujim prekupcem. Poseben tržen starejšina je po¬
stavljen paziti, da vse teče, kakor veli tržni ustav; tudi
mu je dolžnost, povprek zvedeti živežu ceno, po katerej
potlej izgotavlja cenovne poverilnice, ki jih ob svojih časih
pošilja okrajnemu oblastvu. Dopustilo tržnih dnij ima de¬
želna vlada v rokah. Ljubljanskih tržnih dnij ustav je s
1848. 1., (v zb. prov. zak. 592.).

Treba je hoditi mesa ogledavat,  ako se hoče
imeti zdrav živež. Koder so mesarji, ondod naj bodo tudi
mesovni ogledniki, s prisego postavljeni v službo. Vsacemu
je pridati nadomestnika. Ti možje "od okrajnih zdravnikov
dobivajo nauk, kako se meso ogleduje, in vrhu tega jim
je še tudi izročati pismena poučila. Oglednik naj vselej na
tanko spiše ogledni zapisnik po obr. št. 23.  (s 1839. L, v
zb. prov. zak. 476.; s 1840. L, v zb. prov. zak. 24.).
Dolžan je vsako živinče, dokler je še živo, in tudi potem,
kadar se zakolje in razpdrje, na tanko ogledati, če je bilo
zdravo ali ne.. Mladino izpod treh tednov je prepove-

4

—« 50 !<■ —

dano klati. Samo uže do dobrega uhlajeno meso je dovo¬
ljeno sekati.

Paziti je, da se živež ne bi kvaril, na pr., da ne bi
pivo  imelo v sebi hudega hmelja ter nobenih nadomestkov
(s 1. julija 1832. L), kisavec  ne žvepla ali solne kisline,
vino  ne svinca, žganje  ne bakra, božur  (žafran) ne
mesečka (babjega prstenca) (1860. 1., v dež. zak. 25.); da
se ne bi v prodajo stavila ikrasta s vini  n a (s 25. junija
1787. L), ne zlo (nezrelo) ovočje ali sadje (z ll.janu-
varja 1777. 1.), ne kava  v svinčenih zavojih (1860. L, v
dež. zak. 50.), ne otrovne (strupene) gobe  (1818. L, zb.
prov. žak. 460.), niti ne izkažena moka;  da se ne bi pro¬
dajala samodelska slatina  (1850. L, v dež. zak. 474.;
1852. L, v dež. zak. 465.); da se ne bi sol tehtala z
utežmi od rumene medi (s 4. majnika 1848. 1.). Kdor temu
ne bode pokoren, tacemu se zaseže blago ter zadene ga
tudi še druga kazen. Ce kateri prodaje samodelsko
vino,  ta naj pove, da je samodelsko, ter naj ne reče, da
je iz vindgrada (1821.1., v zb. prov. zak. 79.; 1824. 1.,
v zb. prov. zak. 167.). Prepovedano je, pivo peniti z
brizganjem  (1841. L, v. zb. prov. zak. 241.).

Tudi je treba čuti, da ljudje, živež kupujoč, ne bodo
prevaljeni. Koder ceno še zdaj postavlja oblastvo
po starej navadi (1863. 1., v dež. zak. 8.), ondod je paziti,
da se je res bodo držali prodajači; kdor bi to ceno trikrat
preskočil, izgubi svoj obrt in ovaditi ga je sodišču (§. 478.
v kaz. zak.).

Samo še govedini se zdaj piše cena. Da jo bode
moči prav ustanoviti, naj občinski urad o vsakej priliki
posebe mahoma zabeleži, po čem so v tistem kraji ter po

j 51 *-

oblfžji kože in loj, da se po teh številih tudi mesu potem
najde cena. (Obr. št. 24.).

Gostilničarji naj c e n o svojih jedi j in pijač  imajo
razgrneno po mizah ali nabito po steni. Pekarjem in me¬
sarjem je prepovedano, prestajati (nehati) peči ali klati,
kadar bi se jim zdelo (§. 27. v obrtnem zakoni) ali živež
komu prikrivati (§. 56. v obrtnem zakoni).

Zmenki  mej obrtniki, storjeni kupcem na kvaro,
nič ne veljajo pred zakonom (§§. 479.—481. v kaz. zak.;
1870. 1., v poslov, drž. zak. 72.).

Mlinarjem se je mlinski zakon  razpisal 1815. 1.
(v zb. prov. zak. 159.). Po njem se nikomur ne more
prepovedati, v malin dajati, kamor koli hoče, ter na izbor
je vsacemu, da ali sam svoje žito melje ali da počaka v
malinici, dokler nij mleno. Kdor prej pride, ta prej melje,
ter mlinarjev bodi skrb snage po malinici. Upravičeni so.
ubraniti se moljavega, snetivega ali z rženimi rožički zme¬
šanega žita. Od moke samo ene vrste se v merico jemlje
po libri žita  na vsacih 14 žitnih liber, a od dvojne ali
trojne moke po libri žita na vsacih 16 žitnih liber. Pre¬
stopke pokori globa, a četrti prestopek mlinarju odvzame
pravico mleti.

Kupuj in prodavaj se povsod po no vej meri in
uteži,  katera bodi vselej pravična. Po gosto naj župan to
stvar pregleduje ter zaseže vsako staro ali novo ne preiz¬
kušeno mero, in prestopnika naj ovadi političnemu oblastvu.
Poglavitne ukaze o tem imajo ti zakoni: zakon o novej
meri in uteži (1872. 1., v drž. zak. 29., 615.); o merah
gostilniških, — o tem, kako je tehtnice preizkušati, kako
preizkušati olove sodčke in kako tehtnice mostovnice. Razven

4 *

j 52 =

tega pogledi še v poslov, drž. zak. 1875. 1., 13., 15., 133.,
135., 149., 243., 249. Merosodne uradove je po kranjske]
deželi postavil ukaz s 1875. 1. (v dež. zak. 107.). Usta¬
novljene so merosodne pristojbine, ki jih dobiva državna
blagajnica.

Kako je paziti zdravja. (§. 28., št. 5. v obč. zak.)

Komur je izročena skrb za obče zdravje, temu se
nadeva dolžnost, vedno odvračati vse, kar bode kvarljivo
človeškemu in živinskemu telesu. Naše najdražje blago je
sladko zdravje, ki je vender sploh ljudem vse premalo v čisli.

Zdravje ljudem in živalim najbolj izpodkopavata po-
kažen v z duh in huda pitna voda.  Zatorej bodi občim
oblastvom neprestana pazka, odpravljati vse, kar bi izpri¬
dilo vzdiih in vodo. Zupan svojih očij ne obračaj samo
ven po cestah in očitnih prostorih, nego on pogleduj tudi,
kakšne so znotraj hiže, sobe, dvorišča, delovnice, proda-
jalnice itd.

Uže kadar se daje dopustilo v zidanje  kacega
poslopja, treba izgovoriti, da bode po staniščih dovolj sape
in svetlobe, ter vse to velja tudi o tovarnah različnih obrt¬
nikov, katerim, če tako ne store, morejo oblastva zaradi
obče skrbi tudi pozneje odvzeti dopustilo in ta prostorišča
jim dejati v prepoved (z 20. januvarja 1869. 1., št. 14340.).

Predno ljudje pridejo stanovat v no v o ali tako hižo,
ki je o potopi bila pod vodo,  treba da jo pregleda po¬
seben navod, če ne, gospodar trpi kazen ter izgubi svobodo
od davkov (1823. 1., v zb. prov. zak. 185.).

Gnojne jame  je po noči trebiti (s 27. aprila
1762. 1.), in odtočni žlebovi naj ne bodo nikoli zamašeni.

* 53 !

župana bodi posebna skrb, narejati ali popravljati obče
kladeze in vodo  vaj  e.

Vrhu tega je še mnogo druzega, kar bi moglo biti
človeškemu zdravju kvarljivo. Vse take stvari naj se ne
rabijo ali nikakor nič ali samo z veliko pazljivostjo. Otro-
v  i 1 a in otrovna šarila smejo le taki kupci, ki imajo to
pravico, razprodavati samo tistim ljudem, kateri pokažejo
dopustilo od oblastva, in ob enem je trgovec dolžen to
Prodajanje zaznamenavati v svojo beležno knjigo, kakeršno
piše vsak obrtnik. Tako blago bodi posebno skrbno sprav¬
ljeno in tudi zaznamenano, da je otrovno; sploh treba z
njim delati, kakor veli dvorni dekret z 22. julija 1797. L,
katerega naj bi vsak prodajah te vrste imel prepisanega
ter vedno v svojej prodajalnici nabitega. Kdor podgane
mori z otrovom, temu je treba dopustila od deželne vlade.

Zakon ne išče posebne pazke samo tedaj, kadar se
različna otrovila in vžigalice prodavajo, nego tudi tedaj,
kadar se delajo in razpošiljajo. Mej otrovila se šteje: miš¬
nica, kobalt, raztok, galica (vitrijol), razjedljiva voda, svinč-
nata belina, zeleni volk, kisavnati svinec, svinčnato apno.
pepelik (potošen), cinober, surik (umnik), gumiguta, raz-
jedljivi lug itd. (1848. 1., v zb. prov. zak. 571.; 1866. L,
v poslov, drž. zak. 116.; 1871. 1., v poslov, drž. zak. 325.;
1876. 1., v drž. zak. 123.). Prepovedano je tudi: cukrenina
kvarljivo ošarana (1848. 1., v zb. prov. zak. 571.), zeleno-
izpreminaste igrače otročje (1831. 1., v zb. prov. zak. 356.).
s svincem postrojeno platno (s 10. oktobra 1857. 1.), z
bakrom okovane lule ali pipe tabačne (s 1. decembra
1850. 1.)

— ~ 54 =

Kako je biti skrbnemu, kdor dola ter kam pošilja
strelne kapice in vžigalice,  to ustanavlja ukaz s
1856. 1. (v dež. zak. 343.; 1859. L, v dež. zak. 153.).

Vse prestopke te vrste kazni sodišče (§§. 361 — 371.
v kaz. zak.)

Kdtle-soparnike  vsako leto pregledavajo državni
tehniki ter gospodarjem dajo poverilnice, kakšne kotle so
našli, in v znamenje svojega pregledovanja tudi pečat
udarijo na oddiiškove zaklopnice. Noben kurjač tacih kotlov
ne imej izpod 18 let, in vsak bodi na preizkušnji izprašam
Še obilo drugih ukazov je, ki ustanavljajo, kako treba-
storiti, da sopara ne bi raznesla kotlov (1871. 1., v poslov,
drž. zak. 298.; 1875. 1., v drž. zak. 314., 318.).

Bakrena kuhinjska in mizna posoda  bodi
poolovljena (pocinjena) (1848. 1., v zb. prov. žak. 571.;
1872. 1., v dež. zak. 13.), lončenina postekljena; oni lonci,
ki se dade tako trdno zapreti, da sapa iz njih ne more,
naj imajo oddušek v zaklopnieah (1860. 1., v drž. zak. 515.).

Paziti se je zelenih samodelskih cvetlic  (1862.
1., v drž. zak. št. 92.).

Kdor človeka otme smrti,  tak prejme naglav-
nico  (1833. L, v zb. prov. zak. 201.; 1854. 1., v drž.
zak. 936.).

Ge kdo za-mrtvo obleži, treba ga je oživljati, dokler
nij zdravnika. Kdor od mraza obumre,  tacega je sleči,
v sneg položiti in drgniti s snegom, dokler se. ne pood-
greje, potlej mu telo brisati z gorko tkanino ter položenega
na hladno posteljo na lahko drgniti in pod nos mu v du-
hanje držati hrena, čebule itd. Gasi mine po več ur, predno
zopet oživi.

55 *

Utopljenca je položiti na trebuh — ne postavljati
g a  na glavo — z gorko tkanino ga drgniti in mu telo
vedno preobračati. Usta se mu otrebijo, jezik izpotegne
ven, obd roki se mu iztegnem vzdigujeta k višku ter zopet
devata ob rebrih. Goltanec se mu naj šegeta s peresom a
v nos mu tabaka daje njuhati. Tako se dela, dokler ne
zadiha; a predno je to, mine tudi po 2 uri.

Treščenemu človeku  ali zadušenemu je obličje
kropiti z mrzlo vodo, drezati ga v nos, v goltanec ga še-
getati, telo drgniti in obkladati s testom gorjušne moke.
Dobro je tudi, preobračati ga in obe roki mu vzdigovati,
— vse kakor utopljencu.

Kačji ugriz  treba da se najprvo izpere in potlej
vmane s salmijakovcem ali z mokrino od astramontane.

Otrovancu  se da mlačne vode piti in s peresom
ga je šegetati v goltanec, da bi jad izbljuval, ter mleka,
olja naj pije, da si otrov zamori.

Zamrtnik.e  oživljati uči dež. zak. s 1858 1., na
36. strani.

Vsacega okraja zdravilstvo  je pod okrajnega rfbla-
stva in okrajnega zdravnika roko (1871. 1., v dež. zak. 12.),
in občina le kako kaj pomaga, če je baš treba. Pravica
lečiti je dana samo potrjenim'zdravnikom  (1816. L, v
zb. prov. zak. 488.; 1827. 1., v zb. prov. zak. 181.), ži¬
vinskim lekarjem (1849. 1., v drž. zak. 97.; 1850. 1., v
drž. zak. 1282.) in zobolečnikom (1849. L. v drž. zak.
144.). Vse druge vrače naj župan ovadi za ozdravljuhe
(1854. L, v drž. zak. št. 57.; v kaz. zak. §§. 348., 344.).

Po kacem poti  je celiti bolnike, to ima vsak
zdravnik sam na izvolji, in pod zdravniškim nadzorom je

zdaj tudi smeti lečiti z etrovo soparico (1850. L, v drž.
zak. 2048.), z magnetismom (1824. L, v zb. prov. zak. 286.)
in s homejopatijo (1857. L, v drž. zak. št. 151.).

Zdravnik, ako leči ubogim ljudem, ali če koga celi
ob kacega občega zaklada troskih, ima svoje trdno pra¬
vilo,  po katerem zdravila zapjsuje bolnikom (1867. 1., v
dež. zak. 44.;  1874. 1, v drž. zak. 499.).

Lekarnike  drži vlada pod svojim posebnim pri-
gledom, kar se tiče njih sposobnosti, potrjene z raznimi
svedočbami (1859. 1., v drž. zak. 263.; 1866. 1., v dež.
zak. 48.), in tudi pazi nanje, kako delajo v svojem obrti.
Na tanko jim je odmerjeno, kaka zdravila bodo v njih
zalogi (v lekarskem pravilniki s 1869.1., v posl. drž. sak.
239.) ter po čem so na prodajo (ustav ob odredbini od
zdravil s 1874. 1., v drž. zak. 467.). Vselej se jim neko¬
liko utrga od zdravil, katera prejmo ubožci ali obči zavodi.
Selški zdravniki so dolžni imeti svoje domače lekarne
(1827. 1., v zb. prov. zak. 240.).

Napravljati nove lekarne dovoljuje deželna vlada, ali
okrajno oblastvo jim daje obrtno pravico (1858. h, v dež.
zak. 52.; 1861. 1., v poslov, drž. zak. 6.).

Posebna žena v občini je tudi babica,  katera treba,
da je izprašana s preizkušnjo (1853. h, v dež. zak. 786.),
ter da se trdno drži naučila s 1874. 1., (v posl. drž. zak. 31.).
Postranske babice je ovaditi, da jih prime kazen (1854. I.,
v dež. zak. 307.). Vsako leto se novčne ustanovine razpi¬
sujejo ženskim, katere bi se rade učile babljenja. Zupana
bodi skrb, da pove take občanke, ki bi v to bile pripravne.

Trdili so nekateri v nedavnih časih, da os e p niče
staviti  ne pomaga nič; ali izkušnja uči, da res koristi.

2ato naj moder župan po svojej občini to delo pospešuje,
kolikor more. Šiloma jih zdaj uže ne stavijo nikomur, a
vender je povsod zapovedano, da ima stavljene vsa mladina
•občih zavodov in tudi vsi ubožci, katere občina redi, vsi
vojaki itd. Župana z duhovniki in učitelji vred bodi skrb.
oznaniti in razglasiti, kakor je treba, kdaj in kje se bodo
stavile osepnice, da morejo o pravem časi priti vsi, katerim
J'h je staviti.

Vse tako bodi tudi tedaj, kadar se osepnice stavijo
tistim, ki pridejo zopet, ker se jih prvič nijso bile dobro
prijele, ali kadar se drugič stavijo tacim, ki so jim uže
bile stavljene pred nekaj leti (1840. L, v zb. prov. zak. 383.).
Občinam je bil 1822. 1. prvič razglašen nauk, kako se sta¬
vijo osepnice (v zb. prov. zak. 339.), in potlej 1836. 1.,
(v zb. prov. zak. 675.); 1856. 1. (v dež. zak. 21.).

Bolnice  so obče ali neobče. Obče bolnice uživajo
to dobroto, da jim deželni zaklad povrača troske od siro¬
mašnih bolnikov, kateri ali sami ali njih roditelji ali otroci
in drugi svojci nemajo toliko, da bi mogli plačati postrežbo.
Občinski župan, kadar ga je vprašanje, koliko ima kateri
tak bolnik svojega, naj pove, kakor mu ukazuje vest; kajti
nbogi deželni zakladček se vedno, pomoči prosi od vseh
čiharnih stranij. Ce bolnik troškov res ne more povrniti,
naj župan pošlje njegov ubožni list (po obr. St. 25.).

Obča bolnica se ne more nikogar braniti izprejeti,
razven tacega, kdor ima uže mnogoletno neozdravno bo¬
lezen.

Neobče bolnice nijso dolžne vsacega bolnika preje¬
mati niti ne plačil za svojo postrežbo dajati oblastvom na
odmero. Ubožcu tujec, obolevši v občini, naj se vzame v

občinsko bolnico, kar je treba mahoma dati vedeti njegove
domovine občini. Za troške se terja njega občina, ter če
nij drugače, tudi z navadno pravdo pred sodiščem. V ka-
terej občini koga tujega zadene smert, tista plača njega
pogrebščino, ki jo vpiše mej svoje policijske razhodke. Kdor
je sramno bolan ali garjav, takoj ga je poslati v kakšno
bolnico.

O povračilih take postrežbe je mnogo pogodeb z ino-
stranskimi državami.

Vse tako je delati, kar se tiče blaznic,  samo s tem
razločkom, da predno se jej pošlje kak blaznik, treba iz¬
prositi mu izprejetja vanjo in tej prošnji priložiti zdravni¬
kovo popisovanje in zgodovino vse bolezni. Neozdraven
blaznik se prevzame samo tedaj, če je obče opasen in
kvarljiv. O blaznicah in blaznikih je ustav razglašen z
ukazom s 1874. 1. (v posl. drž. zak. 179.).

Siromaškim in sramežljivim materam ima vsaka de¬
žela svojo porodilnico  in svoj najdenški zavod
1 1836. L, v zb. prov. zak. 40.; 1839. 1., v zb. prov. zak.
470.; 1841. L, v zb. prov. zak. 290.), katerima se troski
zalagajo, kakor veh' ukaz s 1868. 1. (v drž. zak. št. 15.).
Zavod je najdencem skrbnik, dokler jih zaklada z rejo, ter
ima vse na razpregled popisane (1836.1., v zb. prov. zak.
441.). Razpotakne jih po katoliških hižah ter daje od njih
po nekoliko plačila (1831. 1., v zb. prov. zak. 211.). Tacim
rediteljem je treba svedočbe od svoje občine (po obr.
št. 26.)  (1827. 1., v zb. prov. zak. 92.), in potem uživajo
različne dobrote pred drugimi ljudmi (1819. 1., v zb. prov.
zak. 250.). Po kmetih imajo najdenca župan, duhovnik in
okrajni zdravnik pod očesom. V katero občino je najdenca

''pisati, ustanavljajo državnega zakonika ukazi (1859. 1.,
št- 58.; 1862. 1., št. 18.; 1863. 1., št. 105.), ter o njega
podsodnosti govori ukaz s 1856. 1. (v drž. zak. 535.).
Ako najdenec oboli, to mu je dati zdravnika (1833. L, v
zb. prov. zak. 5.; 1839. 1., v zb. prov. zak. 424.), in kadar
umrje, zavodu poslati njega smrtni list (1842. 1., v zb. prov.
zak. 305.). Vedno skrbeti je za tacega najdenca, kateri si
ue more sam kruha služiti (1840. 1., v zb. prov, zak. 150.).
V Ljubljani se je najdenčki zavod opustil 1871. leta (v dež.
zak. 63.) a letos tudi v Trsti.

Kadar po osmoro ljudij v kacem sehsči ali po troje
v kakej hiži oboli za isto boleznijo, tedaj govorimo, da grd
bolezen po ljudeh, a podeželna  se imenuje, ako
seza širje po deželi.

Ker ima ozdravljanje tacim boleznim in tudi osep-
nicam svoj poseben pot, zato naj župan takoj oznani okraj¬
nemu oblastvu, kadar se oglasi kaj enacega, da bi zdrav¬
niki mogli razpoznati, kakšna si je bolezen, zakaj se je
prikazala ter kako se razširja, in da se tudi priredi po¬
trebna pomoč, kolikor se največ more, ter da zdravniki
začno hoditi okolo bolnikov (1825. 1., v zb. prov. zak. 363.).
Ljudje so se dolžni trdno držati vsega, kar jim veli zdravnik,
ter zvesto osebiti vsako hižo, v katero je prišla bolezen,
tudi zdrave sape dajati stanlščem, kaditi (s klorovim apnom,
s 1831. L, v zb. prov. zak. 265.) ter čistiti sobe in obla¬
čila. Učilnica se zapre, če je treba in dokler je treba. V
postrežbo siromaških bolnikov naj imovlti občanje skladajo
novce, a zdravila jim plačuje okrajna blagajnica. Bolnike
pohajati naj se ljudem prepove in mrliče je iz hiže takoj
odnašati v mrtvačnico.

- «-« 60 I-®-

Občine so uže dobivale poučila, kaj je storiti, kadar
nastopi kaka podeželna bolezen, n. pr. ob osepnicah (1845. 1.,
v zb. prov. zak. 350.; 1840. 1., v zb. prov. zak. 412.;
1815. 1., v zb. prov. zak. 512.) in ob koleri (1836. 1., v
zb. prov. zak. 485.). Kdor se teh ukazov ne drži, pade
sodišču v roko (§. 395—397. v kaz. zak).

Kadar zdravnik ali bolniški strežnik, če je po deželi
mačuh ali kolera, umrje za to boleznijo, tedaj so njega
svojci opravičeni, prositi si preskrbnine (1856. 1., v dež.
zak. 313.: 1857. 1., v dež. zak. 313.).

M r 1 i š k i o g 1 e d n i k se je dolžan u veriti, daje  človek
res mrtev, in zvedeti mu je, za katero boleznijo ga je smrt
vzela, ter potem spisati ogledni list. Ako se mu dozdeva,
da je bolezen bila otrovna ali da je ogledovani mrlič umor¬
jen, naj to ovadi mahoma. Imeti mu je zapisnik o mrliškem
ogledovanji ter iz njega ob meseci prepise pošiljati okraj¬
nemu oblastvu. Od vsacega ogleda mu pristoji po 50 kr.,
a v domačem selišči po 35 kr. ogledarine; za siromaškimi
mrliči jo plačuje okrajna blagajnica (1823. L, v zb. prov.
zak. 105.). Zupanu je skrbeti, da ima občina vsaka proti
svojej potrebi po več mrliških oglednikov, kateri naj se
trdno drže teh poučil, a ne, kakor se često pripeti, da bi
pisali ogledni list, mrliča ne videvši.

Ako se mrlič prevaža kam drugam, treba mu je
mrliškega popotnega lista  od okrajnega oblastva.
Tacega mrliča je položiti v dvojno, trdno zasmoljeno rakev
in človeka mu dati v izpremljanje po železnici (z 18. marcija
1866. 1.; s 3. avgusta 1871. 1.; s 1874. 1., v drž. zak. 124 ).

Pokopališča  so izmej bogoslužnih poslopij, zato
jih cerkveni sklad napravlja in popravlja. Daleč naj bodo

— «-* 61  *-* —

od hiž ter obzidana, ali na tacih tleh ne, kamor časi na¬
stopi voda (s 23. avgusta 1784. 1.). Mrliči se zagrebajo
po vrsti svoje smrti (z 10. decembra 1784. 1.), a jam pre¬
kopavati pred 11. letom nij smeti (1874. 1., v dež. zak.
124.; 1858. 1., v dež. zak. 58.). V opuščena pokopališča
nij zopet začeti pokopavati pred 11. letom (1785. L, v
zbirki pravosodnjih zakonov, št. 675.).

Od posebnih grobišč  se utegne jemati plačilo v
cerkveni sklad (s 6. novembra 1855. L). Prepovedane so
mrliške rake v cerkvi (z 9. novembra 1784. L), a neza-
branjene obiteljske rake  mrličem z dišavami namazanim
(1787. L, v zbirki pravosodnjih zakonov, št. 641.). Mrtvaški
prilogi v cerkvi, kakeršni so bili nekdaj v navadi, in tudi
krmine ali sedminske pojedine so zdaj odpravljene (s 24.
julija 1787. L).

Samodavljence  je na tihem zagrebsti na pokopa¬
lišči (1850. 1., v drž. zak. št. 24., člen XVI,, s 24. avgusta
1873. 1.), in tako tudi človeka druge vere (1868. 1., v drž.
zak. št. 49.; 1870. L, v ukaznem listi likovnega in bogo-
častnega ministerstva 492.).

Mrtvačnice  naj  bodo zidanih sten s križi ali mre¬
žami v oknih ter da imajo svoj most (od tal vzdignen
prostor), kamor se polagajo rakve. Ker se štejo mej zdravst-
veno-policijske suhote a ne mej cerkvena poslopja, zato se
ob samem občinskem skladi postavljajo in popravljajo.

Kakor pri ljudeh, tako je tudi pri domačih živalih
neprestano paziti zdravja. Živinske bolezni  se najlaže
odvračajo, ako se v redu poklada zadosti in dobre krme
ter napaja z dobro vodo, in ako se vrhu tega čuje, da se
blaga ne prime tuje živine bolezen.

Od drugod prignano živinče naj se stoprav 11. dan
pusti na občinsko pašo in pojilo. Posebno je mesarskej
živini vselej odkazavati svoj pašnik in svoje pojilo. Živinski
semnji treba da so pod očesom veščega moža. Kadar se
tuja goved žene skozi selišče, naj domača bode zaprta, a
tuja se dene v svoje hleve na krmo. Pazljivost pri me-
sovnem ogledovanji bodi še večja, ako se kje po obližji
oglasi živinska bolezen. Gospodarji, pastirji in kožedirci so
dolžni, vsako živinsko bolezen oznaniti županu, a ta da jo
ovadi okrajnemu oblastvu, če je kolikaj zapazil sumnega
znamenja.

Poglavitne ukaze o govejih kugah imamo s 1859.
leta, in vrhu tega so razglašene tudi še druge zapovedi
(1816. L, v zb. prov. zak. št. 690.; 1837. L, v zb. prov.
zak. 60.; 1835. L, v zb. prov. zak. 101., 191.; 1868. h,
v poslov, drž. zak. 257.). Gospodar, če žene blago na
semenj, treba da ima živinski potni list (1868. 1., v dež.
zak. 32.). (Obr. št. 27.)

Ako se prikaže goveja kuga, tedaj je oblastvu najprvo
z navodom (komisijo) treba ovedeti, če je živina res kužna
ali ne, zakaj se je ta bolezen porodila, in kako ter kod se
najbolj širi? Živina se popiše vsa in dene v trd zapor ter
zabrani se, vkupej jo napajati ali pasti, in povelje se da:
bolna goveda ločiti od zdravih; kupčevanje živinsko in
semnje ustaviti; selišča deti v živinsko prepoved; tudi se
razpiše poseben ukaz, kako je držati hleve, gnoj in tista
mesta, kamor se zakopava mrtvečina; kako je delati s
kožami, rogovi, parklji in lojem, in vsak kraj se razpredeb
na večji in manjši kužni okoliš, pa če je treba, pokličejo
se vojaki na pomoč, da se ne bi prekršil ustanovljeni red.

Sodišče pokori vsacega, kdor ali ne ovadi bolezni ali jo
taji ali skrivaje od drugod prižene kakšno živinče, — s
prosta vsacega, kdor ne stori, kakor mu je rečeno (§§. 40..
402. v kaz. zak.).

Ovčje osepnice  je takoj ovaditi in ob enem usta¬
viti vsako ovčje kupčevanje ter zdrave ločiti od bolnih.
Ubiti je ovco, katera koli dohode hudobne osepnice, a kožo
ter meso zakopati in volno 4 tedne imeti na prepahi. Y
bolezniv ovčjak ne stopaj nihče, kdor streže zdravim ovcam.
Tak ovčjak je treba naposled raztrovati do dobrega. Zdra¬
vim ovcam je takoj staviti osepnice, ker to naj poprej ubrani,
da se ne širi dalje ta bolezen. Osepničava ovca ima po
vsem telesi rudeče lise in meluirce ; tudi se jej upira hrana.

Or m niča  (prisad na slezeni ali vranici) živinče
umori ali takoj ali v nekaterih dnevih, in to se navadno
godi ob gorkejšem časi v leti. Po gosto se ta bolezen vrača
v svoje poprejšnje kraje, koder je uže kedaj bila, ter se
prijemlje in je zelo opasna različnim živalim, tudi človeku
samemu. Treba je zatorej vsako mrtveeino. ki pogine za
črmnico, ter vse, kar od nje ostane, globoko zakopati a hleve
dobro izkidati in učistiti (s 1822. L, v zb. prov. zak. 344.).

Kadar je bolezen na gpbci,  prisadi se sluzna
koža, in v gobci se izpehavajo mehurci ter žival cedi glen
(obilo sline). Bolezen na parkljih  stori, da živinče
ošepa ter dobode vroče parklje; a mehurci, kateri so se
izpehnili nad parklji in mej parklji, popokajo ter se ognoje,
da so potlej kakor prišč ali uljesa (tvorovi). Od živine,
obolele na gobci ali na parkljih, nij uživati ni mleka ni
presnega masla ni mesa. Tudi ob tej bolezni je hleve dobro
izkidati in učistiti.

s 64 ^ —

Vse tacega pazila je treba, ako za kužno pljuč¬
nico ali za grižo  izboli goved, ali če ovcam prepere-
vajo parklji  ali kadar so m etuija ve, krastave ali
garjave. Za kužno pljučnico živina težko diha ter pokaš-
ljuje in hira. Ta bolezen se prijemlje in seza časi na široko.
Ob krastah se delajo napete belkaste lise, ter izpahneni
mehurci tudi popokajo in se potem ognoje, a žival se često
drgne in čeblja, ker jo srbi.

Hudobna konjska s m olika  nad soboj kaže taka-
znamenja: konj je žalosten in omamljen ter kakor n apno
se mu podčeljlistne žleze ali bezgalke in vsa glava zabiihne,
a iz nozdrvij (nosnic) se cedi vozger ali smrkelj; tudi mu
oteko noge, vrat in prsi.

Konjska smrkavost in podkožna črvivost
je zelo otrovna. Kadar je očito, da gre ta bolezen res po
konjih, mahoma treba trdo osebiti in zapreti vse konjuš¬
nice, kamor so poprej devali konje. Dolžnost veže posebno
krčmarje, da v svoje hleve ne dade tujim konjem, če so
kolikaj sumni. Hudo znamenje konjske bolezni je vsak
različen v6zger (smrkelj), izlasti, ako se ob enem tudi
napno mejčeljustne žleze ali bezgalke. Očito smrkavega ali
pod kožo črvivega konja treba naglo ubiti, njega kožo
potem prerezati križem ter jo z merhovino vred zakopati
a konjušnice učistiti, kolikor se najbolj dade. Kdor ima s
tacim konjem delo, naj pazi, da se ne bi nalezel smrka¬
vega otrova a ne nadihal se teh konj soparice ali sape
(1851. 1., v dež. zak. 246.).

Ne le kmeta vsacega posebe, — tudi cele kraje in
selišča zelo bridko udari goveja kuga,  in zategadelj je
o njej razglašenih premnogo zakonov, katerih naj vsak, če

mu jih bode treba vedeti, sam poišče v drž. zak. in v dež.
zak. (1868. 1, v dež. zak. 257.; 1871. 1.. v poslov, drž.
zak. 55.; 1873. 1., v poslov, drž. zak. 333.; 1873. L. v
dež. zak. 12 . 45., 127.).

Psov naj občina ima, kar najmenj more, ker se je
bati vs tekli  n e. Kožedirec ali jahač je dolžan, da jih
večkrat hodi lovit, pa da vsacega, ki nema ovratnika, naglo
prime in v 3 dneh ubije brez milosti, če ga zopet ne reši
gospodar, plačavši 2 gld. zanj. Psom je treba skrbeti za
snago, dajati jim dovolj krme in vode ter paziti, da ne
bodo zdržema na prevelicem pri pokanji solnčnem ali na
prehudem mrazi in da jih ljudje ne bi ščuli niti dražili.
Zelo kvarljiva so jim vroča jedila, dišavske stvari, nedo-
pečen kruh in gnilo meso. Popadljivi psi naj se priklenejo
(§. 391. v kaz. zak.).

Siimen je vsak pes. ako je čemeren, gleniv ali slinast,
vozgriv ali smrkav ter nekako posebno hripavega lajanja.
Tedaj ga je treba zapreti in ovaditi županu, če ne, go¬
spodar pade v kazen (§. 335. v kaz. zak.). Sumnega psa.
kadar ogrize človeka, nij ubijati, dokler se na njem očito
ne pokaže vsteklina.

Ge se kje oglasi kak vstekel pes, mahoma je zapo¬
vedati pasji zapor in kožedircu naročiti, da polovi vse pse,
kar se jih klati, a vsteklino je tudi oznaniti sosednjim ob¬
činam, posebno tistej, od koder se je pes neki pritepel.
Popade li tak pes človeka ali živinče, to naj se rana hitro
izpere s kisavcem, vinom ali razsolom (slano vodo) (1816.
h, v zb. prov. zak. 20.; 1834. 1., v zb. prov. zak. 2.:
1825. L, v zb. zak. 193.; 1837. L, v zb. prov, zak. 27.;
1854. 1., v drž. zak. 485.).

5

= 66  =

Kožedirci so dolžni, take bolne ali sumne pse lo¬
viti, s soboj jemati, zapirati, ubijati, iz kože devati, parati
iu zakopavati; zato jim je treba v svojem domu prostora,
kamor hranijo ulovljeno žival, dokler se ne ubije, in tudi
posebnega mesta, kamor zagrebajo mrtveeino. Zapoved je,
da vsako znamenje, katero bi koli merilo na kakšno živalsko
bolezen, takoj oznanijo okrajnemu oblastvu. Koža in kar
se drži kože ter loj in rogovi so njih, bodi si v domačo
rabo, bodi si v trgovino; a zabranjeno jim je. z mesom
rediti svinje ter živini ali tudi ljudem delati zdravila in jih
razprodajati. Mrhovinskih jam nij prekopavati, predno mine
8 do 10 let (1858. 1., v dež. zak. 58.).

Ti možje naj o svojem posli imajo zapisnik; a pre¬
poveduje se jim, preskakovati cenovnik. kakeršnega ukazuje
kožedirski ustav kranjski s 5. oktobra 1860. 1. Od neka¬
terih del jih plačuje država, od nekaterih ali občine ali
vsak človek sam za-se (z 11. grudna 1871. 1.).

Nadzor nad družino in nad delavci.

(§. 28., št. 6. v obe. zak.).

Ta nadzor se vrši po vseh ukazih, kar se jih tiče
družine, a držati se je posebno poselskega zakona,
kranjskej zemlji razpisanega 1858. 1. (v dež. zak. 20).  v
katerem se nahaja trdno ustanovilo, kako je imeti družino
ob raznih dogodbah, namreč: kadar se jemlje v službo:
kadar se od nje dobiva zadatje (araj; dokle iu ob kacih
uvetili bode tekla služba (§§. 1—9.);  kakšne pravice in
dolžnosti ima gospodar a kakšne družinče (§§. 10—18.):
koliko bode mezde in kakšna hrana (§§. 19., 20.); kakova.
skrb o bolezni (§§. 21. do 28.); zakaj in kdaj se razdere

-0-3

67 ^—

služba (§§. 4. do 8., 24—34.); kako je delati s poselskimi
bukvieami (§§. 34—39.); naposled, kdo ter kako gospo¬
darjem in poslom sodi prepire, ter kdo in kako more
kaznjevati (§§. 40—46.).

Za red mej delavci  skrbi župan. Kdor bi se branil
delati ob kacih posebnih dnevih (ob zaspanih ponedeljkih),
tega je izročiti kaznjevanju (§. 77. v obrtnem zakoni).
Delavci naj ne bodo natlačeni po nezdravih stanieah in
dajati jim je dobro hrano ter v bolezni tudi pomoč (§. 85.
v obrtnem zakoni). Gospodar sam se z delavcem samim
pogodi, kakor se moreta, po čem bode mezde, ter pred
zakonom so brez nobene moči vsi dogovori, ki namerjajo
mezdo povikšati. Kazniti je vsacega ščuvaja, kateri delavce
podžiga, da bi z mezdo poskočili (1870. L, v drž. zak.
št. 43.).

Zakon ne piše nikjer, po koliko  ur  na  dan  je
treba delati. Ustanovljeno je samo to, da otroka pred de¬
setim letom nij siliti k delu, a kadar je dovršil deseto do
dvanajsto leto, uže more delati, vender ne brez posebnega
dopustilnega pisma, niti ne nad po 10 ur, a od štirinaj¬
stega do šestnajstega leta ne nad po 12 ur na dan (§§. 86.,
87. v obrtnem zakoni). Zupanova dolžnost je, da o vsacem
četrtletji poroči okrajnemu oblastvu, ali se tovarne (fabrike)
teh ukazov drže ali ne (zli.  aprila 1872. leta).

Obrtniški pomagači imajo delavske bukvice,  katere
daje občina, ter okrajno oblastvo potem vanje zapiše moč,
da veljajo tudi na popotovanji. Delavske bukvice shrani
gospodar in jih vrne zopet v roko pomagaču, kadar od
njega odhaja, ter mu potrdi vanje, odkle do dokle je delal
pri njem.

5  *

Tudi rudarji dobodo take bukvice (1866.1., v poslov,
drž. zak. 128.).

Prepire  obrtnikom ter njih pomagačem in delav¬
cem prvih 30 dinj razsoja obrtno starejšinstvo, a če tacega
nij ondiikaj, tedaj okrajno oblastvo, in kadar mine ta doba,
potem pravi sodnik.

V kacem razmerji so mej soboj pomagači in go¬
spodarji, ustanavljajo §§. 72—87., v kacem rokodelski
učenci in gospodarji, §§. 88—105. obrtnega zakona, a v
kacem trgovski pomočniki in gospodarji, piše trgovski zakon
v §§. 57—65.

Skrb za blagonravje (§. 28., št. 7. v obč. zak.).

Koder so ljudje vzdržni ter imajo sramežljive in blage
nrave  ali običaje (navade) po božjih in človeških zakonih,
ondod je blagonravje,  ki na njem sloni vsa človeška
združba. Vsaka obltelj posebe naj svojim domačim otrokom
a učilnica vsem vkupej v srci goji to plemenito čutje, ka¬
teremu obča oblastva dajo samo obrambo, od vračaj e vse,
kar bi koga mamilo v zlonravje, da bi se potlej svet spo¬
gledoval nad njim. Tako načelo treba da vodi župana vselej,
kadar pazi blagonravja. da ne bi niti storil premalo niti
segel predaleč in se ne zadel ob denašnje zakone, ki so
se nekoliko umehčali, kar se tiče tega.

O tem so razglašene te zapovedi:

Pod vodnic ali pod vodnikov  in občih nesramnie
nij trpeti, nego tuje treba odganjati a domače držati v
strahi (§§. 509., 511. v kaz. zak.).

Tako Isto je tudi s kaznijo pokoriti ponočnjake
<1834. L, v zb. prov. zak. 202.), paziti na preširnosti ob

— o-2 69 —

zimskem preli po noči, na razkošne ali pohotne shode (s
14. aprila 1853.1.), na božje poti  in ponočne bogoshiž-
nosti po cerkvah, da se ne bi godile kake nerodnosti (z 12.
•najnika 1835. leta).

Kdor ima naložnico  (bot ali ženimo) v hiži namesto
zakonske druže, tacega je na odgovor klicati samo tedaj,
ako se s tem dela javna soblazen (pohujšanje).

Sodišču v kazen  je ovaditi: krvozmesje z ljudmi
svojega rodu (§§. 500—504. v kaz. zak.), sramodejstvo z
nedoletno mladino domače hiže (§. 505. v kaz. zak.), pod-
vodstvo (§§. 512—515. v kaz. zak.), nezakonito (nepostavno)
poroko brez cerkovne dovolitve (§§. 507., 508. v kaz. zak.).
ali če kdo oskruni žensko, obetaje, da jo hoče vzeti (§. 506.
v kaz. zak.), — sploh vsako dejanje, katero nij brez jav¬
nega spogledovanja in graje mej ljudmi (§. 516. v kaz. zak.).

Na krčme  je vedno trdo paziti (1840. 1., v zb.
prov. zak. 109.). Zapirajo naj se po zimi ob desetej a po
leti ob ednajstej uri zvečer; le kadar je kakšen poseben
vzrok, more župan za nekoliko pristojbine dati krčmarju
dopustilo, da čez uro toči.  Ako bi krčmar ne delal,
kakor mu je ukazano, globo plača v ubožno blagajnico
(1855. 1., v dež zak. 50., v dri zak. 402.).

Ker so na plesih z godci  ljudje često kolikor toliko
z uma zmakneni, da se mej njimi tam razno kaj godi, kar
nij lepo in dostojno, ter se tudi novci nepotrebno tratijo,
hlapci pretepajo itd., zatorej ne bodi tacega plesu nikoli
brez dopustila, katero se od župana dobiva za nekaj pri¬
stojbine. plačane v ubožno blagajnico (1827. L, v zb. prov.
zak. 186.; 1840.1., v zb. prov. zak. 379.; 1841.1., v zb.
prov. zak. 112.). Tudi pred svatbo itd. treba k županu

—70 «—

iti po godčevsko dopustilo ter zanje dati pristojbino, (Obr.
it. 28. in 29.)

Gledališke igre  imajo le po stanovitih, z dopu-
stilom potrjenih gledališčih svobodo, a kdor bi tako stvar
kje drugje hotel igrati, privolitve bi mu bilo prositi od
deželne vlade in od ondiikajšnjega okrajnega oblastva. Mej
igranjem je treba držati dostojnost in vsako igro najprvo
okrajnemu oblastvu podati na presodbo (1850. 1., v drž.
zak. 1976.; 1854. L, v dež. zak. 509.).

Popotni glumači,  vrvohodci, godci in ljudje, ki
za plačilo kažejo neznane živali, ter drugi taki, naj tudi
imajo dopustilo od deželne vlade (1836. 1, v zb. prov.
zak. 30.), a vrhu tega so se dolžni zglasiti okrajnemu
oblastvu in županu, predno začno svoje igre. Prepovedano
jim je, kazati nesramne podobe.

Samo taciin siromakom, kateri si ne morejo služiti
kruha, deželna vlada spisuje dopustila, da potem orglice
vrteč  godejo po cestah in ulicah (s 6. avgusta 1819. L,
št. 34325.).

Zupan s kaznijo pokori vsacega, kdor je do živali j
neusmiljen,  bodi si to kakor koli: naj sijih  namreč
ali pretepa ali preobklada njih tovore in vozove ali jim ne
daje krme, kadar in kolikor treba, ali jih na poti goni čez
nemoč ali tako prevaža kam. da jim dela bolečine itd.
(1855. L, v dež. zak. 325.; 1873. L, U. N. 172.).

Igre,  v katerih nihče ne more storiti dobička brez
naključja, sploh nijso dovoljene (1840. L, v zb. prov. zak.
555.; 1857. L, v drž. zak. 419.). Posebno prepovedane
so nekatere, od Nemcev novejše čase izprejete, ki so mej
nami znane le bolj meščanom in tržanom, a do malega

neznane prostemu Slovenil, kateri jim ne ve niti imena;
Nemec jim na pr. veli „ferbelen, makao, halbcvelf (polu-
dvanajstih), polniše bank (poljska banka) 11  itd. (1882. 1., v
zb. prov. zak. 259.). Kdor se v tem ne drži zakona, v
roko pade kazenskemu sodišču, in kateri ovadi tacega igralca,
dohode tretjino globe v nagrado (§. 522. v kaz. zak.). Po
gostilnicah in kavarnah bodi spisek prepovedanih iger nabit
po stenah. Ljudem nižje vrste, rokodelskim pomagačem in
služnikom je zabranjeno, po javnih mestih kvartati in keg¬
ljati ob novce (z 2. junija 1792. 1.).

O različnih stvareh igrati z loterijskimi števili
dovoljuje finančno oblastvo (1855. L, v dež. zak. 516.;
1857. 1.. v dež. zak. 337.; 1865. L, v finančnega mini-
sterstva ukaznem listi 131.).

Zabranjeno je tudi, prodajati inostranske žrebove in
promese;  a kako treba odvedati domače, to ustanavlja
zakon s 1862. 1. (v poslov, drž. zak. 168.).

Prepoved je, srebrni drobiž prodajati draže,  nego
li ima vrednosti na sebi zapisane (1850. 1., v drž. zak. 1971.).

Prosjačit  ali beračit naj ne hodi nihče (1871. 1.,
v drž. zak. št. 88.). Vnenje prosjake je odganjati a do¬
mačim skrbeti za streho in hra.no. S kaznijo prepovedano
je, ljudem, če jih je zadela kaka nesreča, o tej stvari dajati
svedočbe. da bi z njimi v roki od vasi do vasi hodili v
boga ime prosit (1873. 1., v poslov, drž. zak. št. 385.).
V oblast pade kazenskemu sodišču, kdor se uže drugič ali
večkrat povrne prosjačit in je vrhu tega tudi vajen lenobo
pasti (§. 517. v kaz. zak.), ali kdor se pači bolnega ali se
dela, kakor bi imel na sebi ostudne rane itd. (§. 519. v
kaz. zak.), ali če otroci pred 14. letom hodijo beračit

* 72 .

(§. 520. v kaz. zak.), ali če kdo prosjaku posodi otroka,
da mu pomaga darov nabirati (§. 521. v kaz. zak.).

Pijanstvo  naj župan odvira, živo svareč, dokler se
o tem ne razglasi poseben zakon. Ce težaki ali rokodelci
hodijo vinjeni delat na kakšen visok oder. to jih sodišča
pokore po kazenskem zakoni (§§. 523., 524.).

Kadar se praznuje nedelja ali praznik,  to
naj mej božjo službo ali mej cerkvenim obhodom (procesijo)
počiva vsako javno delo, ako nij zelo potrebno. Zadnje tri
dni velioega tedna, veliko in dtihovo (binkuštno) nedeljo
ter na božičen dan ne bodi ni gledališke igre ni občega
plesa ni obče veselice (1868. L, v poslov, drž. zak. 162., 221.).

Ženitovanjske zglasnice. (§. 28., št. 8. v obč. zak.)

V saka dežela ima svoj zakon o ženitevskih do¬
volitvah.  Sploh v moči je dvorne pisarnice dekret s 25.
avgusta 1831. 1., in 1849. L, v drž. zak. 358.; ali s tem
se vender ženitvam ne delajo nikakeršne zadeve ali zapreke.
Po kranjskej zemlji se je držati gubernijskega ukaza s 1.
marcija 1832. L, št. 4264. (v zb. prov. zak. 24. ex 1833.),
ki je postavil ženitovanjske zglasnice, katere župani dajo v
svojem domačem področji, a to ne v dovolitev, nego samo
zato, da bi nekaj bilo prigleda. Po kmetih jedini državni
služabniki, ker imajo o tem svoje posebne zapovedi, ne
potrebujejo ženitovanjskih zglasnic.

Tudi nedoletnikom je dovolitve treba od sodišča, a
mladeničem, kateri so v prvih trijeh vrstah vojaških let,
dovolitve od deželne vlade. Kdor se nij še iznebil vse vo¬
jaške ali brambovske službe, tak do svojega 24. leta samo
vojaškega oblastva prosi ženitevske dovolitve.

-s 73 M-

Za ženitovanjske zglasnice se utegne pobirati odred-
bina (1868. 1., v dež. zak. 34.), katero je zabeležati v za¬
pisnik, zaporedoma tekoč. (Obr. št. 30. in 31.).

Vrhu tega o ženitvah zapovedi piše zdanji ženitevski
zakon (postava) s 1868. L, v poslov, drž. zak. 77., 156.).

Domovinstvo.

Kdor stanuje v občini, ta je ali res občan ali vnenj
človek. Občanje se zopet cepijo na domovine«, kateri imajo
domovinstvo v občini, ter na občinske deležnike, nedo-
movince, kateri v občini plačujejo samo davek (§. 6.).

Vnenj e ljudi  imenujemo one, ki so od drugod,
in v občini ne plačujejo nič davka. Taki nemajo v občini
volilske pravice, a v njej prebivati vender morejo, dokler
ne prekršijo §fa 10. v občinskem zakoni (1869. 1., U. N.
58.; 1874. L, U. N. 161., 165.; 1870. 1., U. N. 155.).

Več pravice v občini imajo občinski deležniki,
ker jej z davkom pomagajo gospodariti; zategadelj jim
zakon dovoljuje, da morejo voliti in biti izvoljeni ter da se
z občani dele tudi v letnih prebitkih (§. 63. v obč. zak.).

Vse čiharne občinske pravice uživajo samo občin¬
ski domovi  n ci. katerim je občina dolžna tudi skrbeti
za hrano in streho, kadar oubožajo. Nekatere občine imajo
svoje domovnice vpisane v posebnej knjigi-matici. (Obr.
št. 32.).

Vrhu tega so po občinah tudi častni občani  a po
mestih in trgih meščani in tržani.  Meščanom pristoji
pravica do vseh zavodov in ustanovili, kar jih je samo
njim na korist osnovanih. Nikdo ne more biti časten občan,
nikdo meščan ali tržim, ako mu občinski odbor posebe ne

-0-3 74 £ ~° —

da te izvrstnine; a golo domovinstvo si kdo pridobode tudi
z drugačnimi dogodki in razmerami, da je potlej občinsk
domovinec

Predaleč bi v stran zaoral, kdor bi tukaj na drobno
našteval vse te razmere in dogodke, katere je v različnih
letih zakon hotel imeti zdaj take, zdaj drugačne; kajti
sukala se je stvar okolo človekovega rodišča in tudi okolo
tega, odkle dokle je kdo kje prebival, kakšno je bilo njega
rokodelstvo ali obrt, in ali se je tujec v občini podomačil
ali vanjo priženil, ali če ga je občina sama ob sebi izprejela
mej svoje ali ne.

Poglavitna ustanovila o vsem tem se nahajajo v po¬
pisnem patenti s 1804. leta in v občinskem zakoni s 1849.
leta (v drž. zak. 203.), v zakoni, govorečem o tem, v katero
občino je koga šteti, s 1859. leta (v drž. zak. 95.), v do¬
movinskem zakoni s 3. decembra 1863. 1. (v poslov, drž.
zak. 278.). Poleg tega je obilo razglašenih še posebnih
ustanovil, katera kažejo pot, kadar bi kdo ne vedel, kako
je prav. Poiskati si jih je v U. N.: 1868. 1., 159., 36.,

67., 11., 16., 31., 47.; 1869. I., 131., 103., 55., 70.,

50., 11., 115.; 1870. 1., 183., 207., 155., 76., 31.; 1871.
1„ 131., 35., 208., 75., 88., 170.; 1872.1., 51., 55., 95.,
106.; 1873. 1., na 79., 23., 83. strani; 1874. 1., na 70.,
75. strdni; 1875. L, na 35., 96. strani.

Zakon piše sploh tako, da katere občine je oča, tiste
so tudi njega zakonski otroci, katere mati, tiste nezakonski
otroci, katere mož, tiste njega žena. Državni uradniki po
domovinstvi spadajo tja, kjer so trdno postavljeni v službo,
a vojaki tja, kjer so imeli domovinstvo, kadar so odhajali
na vojsko. Pred 1849. letom je domovinstvo dobil vsak,

komur se je dal obrt z nastavni ko vo (mojstrovo) pravico,
in tudi, kdor se je ali naselil ali čez 10 let v občini živel
brez popotnega lista. Od 1849. do 1859. L, si je smel
domovinstva iskati vsak, kdor je bil 4 lota brez popotne
izkaznice v občini. Zdanji zakon uže ne gleda tega, odkle
dokle je kdo v občini živel, nego veli, da si domovinstvo
dobivajo največ le samo taki ljudje, katere ves občinski
odbor izprejme v občino.

Občina more postaviti, da se od izprejemanja v do¬
movinstvo plačuje po nekoliko odredbine.

Občina svojim domovincem, ako je poprosijo, daje
domovinske liste  (obr. št. 33.), o  katerih ima poseben
zapisnik (1850. I., v dež. zak. 182.; 1851. I., v dež. zak.
2., 16., 91., 181., 553.). Ako občini od kod po.šljo kacega
brezdomovnega človeka, rekoč, da je njen, dolžna je res
tako delati z njim, da mu dovoli pravico ondukaj prebivati,
a nihče je ne more siliti, da bi mu dala domovinsk list
(1869. I., U. N. 115.).

Skrb za ubožce. (§. 28., št. 9. v obč. zak.).

Izmej najlepših, najblažjih dolžnostij županovih je,
pomagati ubožcem svoje občine." Ako se prime tega dela,
dobrotnik bode siromakom in tudi vsej občini.

Ali da bi ta trudba imela uspeha, treba najprvo
gledati, da ljudje ne oubožajo, kar se najlaže odvrača z
lepim domačim odgojilom, z dobrimi učilnicami in s tesnim
redom po občini.

Skrb za siromake je domača in obča, a to dvoje naj
si vedno ustreza mej soboj, da stori domača milostinja,
česar ne more obča. Domačo darežljivost je treba tako

o: 76

E->-

nasnovati, da nikakor ne daje podščuhe beračenju, ki ga
zakon prepoveduje, pa da se vender pot ne zapira blagej
milosrčnosti, kadar svojemu bližnjemu želi pomagati brez
tujih rok.

Občinskim siromakom je domovinski zakon najkrep¬
kejša podpornja (1863. L, v poslov, drž. zak. 278., §§. 22.
do 31.). Ta zakon piše, da je vsaka občina dolžna, skrbeti
za vse ubožce, kar jih ima v njej domovinstvo, naj si bodo
ali doma ali z domu. Taka dolžnost se občini res nadeva,
ali to vender le tedaj, kadar si ubožec sam ne more služiti
kruha, a njega roditelja, otroci ali zakonsko podružje (§§. 91.,
139., 141., 154. v občem državljanskem zakoniki) nemajo
dovolj svojega, da bi ga navdoljali s potrebščino. Po neka¬
terih krajih se ljudje mej soboj dogovore tako, da vsaka
podobčina (soseska) ali vsako selišče posebe prevzame svoje
ubožce, skrbeti zanje; a to je prazno delo, ker vsa čiharna
občina vkupej ima na glavi vse občinske siromake, ter
vsacemu izmej njih je vrhu vseh tacih dogovorov smeti
vselej prositi njene pomoči.

Za b r e z d o m 6 v n e 1 j u d i so dolžne skrbeti vse ob¬
čine, tistega nabornega okoliša, ki je vanj kateri tak človek
bil vštevan tedaj, kadar so ga klicali k vojaškemu naboru
(§. 27.).

Tujim siromakom,  če jih uahodoma prime kaka
stiska, nij kratiti pomoči niti ne postrežbe o bolezni; a
potlej si je iskati povračila, in zategadelj naj se mahoma
ta stvar oznani siromakovej občini.

Zupanu se je zaradi ubogih ljudij naj prvo dejati v
dogovor z g o s p o d a r j i u b o ž n e b 1 a g a j n i c e. Ti ubožni
zavodi so zdaj županom 'preizročeni uže po množili deželah

■« 77

( ?  gorenjih in dolenjih Avstrijanih, tudi po koroškej in
sleškej zemlji); a v Kranjcih imajo te novce še zdaj po
starem duhovnik in dva moža v rokah.

Župljanske ubožnice so bile postavljene 1788. leta.
Zaloga jim priteka: iz blagovernih oporok; iz eerkovnih
skrinjic; iz pušic, v katere se pobira od hiže do hiže; iz
glob; iz plač od godčevskih dopustil; iz ubožnih tretjin
od vsake ostaline umrših duhovnikov in iz radovoljnih od¬
stotkov ob dražbah.

Njih pravila so ob kratkem taka: starejšina je župnik,
a poleg njega sta dva moža in računar, katere župan in
župnik izbirata po dogovori mej soboj. Župnik, oba moža
in župan razločajo, ali se ta ali on človek zapiše mej ubožce
ali ne. Ob leti je račun polagati pred župana, da ga pre¬
gleda ter potem ali potrdi ali ovrže. Pritožbe na teh mož
gospodarstvo razsoja okrajno oblastvo (1851. L, v dež.
zak. 22.). Kadar je dohodkov premalo, tedaj občine dolože,
kolikor je treba. Zato naj ubožni gospodarji sestavijo pro¬
račun, a kolikor se v njem pokaže nedostatka, tolikšne
pomoči je uže naprej ter o pravem časi poprositi od občin,
da ta razhodek potlej pride tudi v občinske proračune.

Bolne ubožce zastonj celijo okrajni zdravniki, katerim
je o tacih prilikah občina dolžna dajati voz in konja (z 28.
novembra 1785. 1.). Lekarnik o zdravilih vsako leto poda
račun, ter kadar uboštvo potrdita župnik in župan, potem
ga plača okrajna blagajnica (1820. 1., v zb. prov. zak. 483.,
753.). Ubogi ali vender še ozdravni bolniki naj se dade
v bližnjo občo bolnico, ako jih je moči kako premekniti
vanjo. Ubožcem se iz knjig-matic vedno zastonj delajo
izpiski ter zastonj jih je pokopavati (z 2. marcija 1772. 1.;

■« 78

: o

1874. L, v poslov, drž. zak. 101.). Samohrane sirote je
preporočati deželnemu odboru, kadar se razpisujejo sirotinske
ustanovine.

Ubožce, katerim delo mrzi,  da-si imajo zdrave
in trdne ude, treba ponuditi v prisilno delarnico, ako je
očito, da se nehte predrugačiti (1863. L, v drž. zak. 868.,
§. 26.; 1878. 1., v poslov, drž. zak. 385.; 1870. L, v dež.
zak. 194.).

Kadar obrtnikom peša zaslužek in kadar
je kakeršna koli njima ali obča nesreča,  treba
pomagati vsem, katere je najtrje pritisnila nezgoda, ter ako
nij drugače, hranilnice ali društva naj jim dajo na posodo:
a če je napast segla široko na okolo, nabirajo se jim novci,
in to ali samo po svojem okraji ali po vsej deželi ali tudi
po vsej državi, kakor si je treba; a k temu delu je okraj¬
nega oblastva poprositi pomoči (1818. L, v zb. prov. zak.
250., 286,; 1875. L, v dež. zak. 41.). S kaznijo prepo¬
vedano je, ob tacih nesrečah ljudem dajati svedočbe, da
bi z njimi pobirali darove (1873. L, v poslov, drž. zak..
št. 385.). Ob te vrste naključjih se s posebno prošnjo do¬
hode tudi to, da od žita in sočivja, kolikor ga vsak po¬
trebuje v svojem domu, nij plačevati nič uvoznine, ter
komur je to dovoljeno, dade mu svobodsko pismo (ukaz
cesarskega namestnika s 3. septembra 1852. L, št. 8466.).

Vrhu tega se je občinam uboštva braniti tudi s tem,
da zidajo siromakom hiže in hromotnikom hiralnice, da
napravljajo ubožne obednice in take posebne stanice, kjer
se v nizko ceno dobiva juha, ali kamor ljudje hodijo delat
ali kjer se morejo greti po zimi, ter da ustanavljajo pri¬
bežališča ubogim in zapustelim otrokom itd.

* 79 «■

Kako je paziti, kadar se kaj zida, in kako se je čuvati
ognja. (§. 28., št. 10. v obe. zak.)

O postavljanji vsacega poslopja treba odvračati nesrečo,
da ne zadene človeka na život ali na svojino.

Da bi župan res mogel tej dolžnosti ustrezati, zato
.je ukazano, iskati njegove dovolitve,  kadar se ali stavi
novo poslopje ali se kaj priziduje ali predeluje. Naj prvo
je treba, da se njemu pokaže črtež, po katerem bode teklo
zdelo vanje, da potlej on pride z na vodom (komisijo) ogle¬
dovat na mesto, kamor se hoče delo staviti, ter da presodi,
ali se ne misli poslopje iz odkazane vrste preveč ven po-
mekniti. in ali bodo zidovi, stropi, dimniki itd. dovolj
debeli, dovolj trdni ognju, ter ali dobodo notranji prostori
dosti svetlobe in zdrave sape ali ne. če se mu vidi vse
prav, in če razven tega nij druge obče zapreke nikakeršne
ter se tudi mejaš po robi ne stavi nobeden, potem se da
stavbinska dovolitev  (1841. L, v zb. prov. zak. 84.;
1829. L, v zb. prov. zak. 324.). Ako bi se pri tem ogledi
kak mejaš ne dal pogovoriti z lepa, to naj se gospodarju,
kateri misli zidati, mahoma ondu reče, da obče zadeve res
ne upirajo dela, a da je vender-treba poprej tudi mejašev
prepir dognati s pravdo, če je tako, tedaj gospodar po-
zovno tožbo na svoje sopernike takoj začne po §. 72. ob¬
čega sodovnika.

Kadar se postavlja ob velikej cesti  kakšno zde-
lovanje, (katero stoj vselej 4 kilometre daleč od cestnega
rova), tedaj se k ogledu pokliče okrajni zemljemerec, -—
kadar ob skladnej cesti,  privzame se starejšina (prvo-
mestnik) okrajno-cestnega odbora, — a kadar ob želez-

80 *-*-

niči,  povabi se k ogledu ondukajšnji železnocestni zemlje¬
merec (1854. L, v dež. zak. 54.).

(Je ljudje zidajo kakšne obrtovne stavb  in  e, bodi
si tovarne, strojbarska podstrešja, mesnice, steklarnice itd .
držati se jim je §fov 31—38. v obrtnem zakoni.

Hran išče strelnega prahu  stoj vselej iz vasi,
trga ali mesta (1847. L, v zb. prov. zak. 319.; 1848. 1.,
v zb. prov. zak. 235.).

Dela na vodi,  kakeršna so mlini ali malini, jezovi
itd., potrebujejo dovolitve od samega političnega oblastva,
in vrše naj se po zakonih o vodah (1869. 1., v poslov,
drž. zak. 268.; 1872. 1., v dež. zak. 120., 174., 184.).

Vsaka zidatev bodi v skrb izročena veščemu in
razumnemu graditelju,  ter koder se kaj zdeluje,
povsod je postavljati svareča znamenja, da ne bi nahodoma
zadela nesreča koga tacega, ki ne ve, kaj se počenja on-
dukaj (§§. 435—444. v kaz. zak.).

Ako se zidajo ruski dimniki,  nij pozabiti no¬
bene pazljivosti, kar jih ukazuje dvorne pisarnice dekret s
1840. leta.

Kadar je zdelovanje gotovo, treba ga je z n a vod o m
pregledati,  ali je zvršeno res po črteži ali ne, ter ali
so stanice uže dovolj suhe ali ne, da ljudje ne bi izboleli,
če gredo vanje prebivat (1845. 1., v zb. prov. zak. 283.).
Ako gospodar ne pokliče tacega ogleda, to izgubi prostost
od davka, ki je novim hižam dovoljena v prvih letih (1876. L.
v poslov, drž. zak. 78.); tudi ga vrhu zadene še kazen.

Sploh naj se kronovina vsaka posebe drži svojega
stavbinskega zakona.  Kranjska dežela brez Ljubljane
ga ima s 1875. leta (v dež. zak. 70.), ljubljansko mesto

81

s  1852. leta (v dež. zak. 698.), a učilniške stavbine s 1875.
leta (v dež. zak. 49.).

Stavbinski zakon, ki .je razglašen kranjskej deželi
brez Ljubljane, vse na drobno ustanavlja: kdaj treba novo
stavbo res dovoliti; kakove bodo prošnje o stavbinskih do¬
volitvah, kakovi stavbinski črteži; na kaj je dolžnost posebno
paziti stavbinskemu navodu; kako je poslopja zidati sploh
ter kako vsako stvar posebe. Ta zakon tudi opomina, po
kacem poti bi se z nova pozidavala razgrajena (razdrta)
seližča, ter govori o neprepovedanih zidatvenih olajških, o
stavbinskih oblastvih in o kazni.

Čuvanje nad ognjem je odmen.jeno  skrbeti,
da se ne bi kaj vžgalo, in da se ogenj hitro zapazi ter
naglo pogasi, ako se je vnel.

Nihče naj si pod uho ne potiče starega svarila, katero
se nikoli preglasno, nikoli pre-po-gosto ne pripoveduje lju¬
dem : „z ognjem se nij šaliti!“ ZatSrej sodn.ja kazen zadene
vsacega, kdor bi se predrznil: streljati po seliščih ali pre¬
blizu njih, kakor je navada o svatbah in drugih taeih prilikah
(§. 459. v kaz. zak.); kuriti preblizu hoste; tabak piišiti v
hlevi ali na podi (§. 452. v kaz. zak.); na ognjišči sušiti,
kar si bodi (§§. 447., 448. v kaz.-zak.); v kuhinji požigati
saje; pod strehe ali v hleve hoditi z golo lučjo; pepel tja
spravljati, kjer se lehko kaj vname od njega. Vžigalice treba
hraniti skrbno, da otrokom ne pridejo v roke; nad 2 libri
strelnega prahu ali smodnika ni sam trgovec ne imej nobeden
v svojej zalogi.

Dimnike  naj po zimi vsak mesec a po leti vsak
tretji mesec ometa pravi dimničar. Gospodarje, katerih tega
nij skrb, treba prisiliti.

6


—«-» 82  —

Vsako selišče imej svoje ponočne čuvaje,  a vsaka
luža svoje gasilno orodje in vselej zadosti vode v posodah.
Bilo bi dobro, ka bi sleharna večja občina si napravila
brizgalnice ter postavila tak red, da bi uže naprej vedel
vsak človek posebe, katero delo pride nanj, kadar bi se
ogenj gasil. To bode najlaže, ako si občina kar ustanovi
pravo gasilno družbo.

Gasilne družbe  namera je, da več mož vkupej v
trdnem redu ognju branijo človekovega života in njega svojine.
Gasitelji se dele na lestvenike, brizgače in stražnike. Vsak
izmej teh razpredelkov se pod svojim vojarinom ter njega
namestnikom zopet cepi na čete, kakor vojaki. Gasilna družba
ima nad soboj vrhovnega starejšino, katerega si je izbrala
sama, a poleg starejšine je namestnik, nastojnik nad briz-
galnicami, pisar in pribočnik. Posebna pravila ustanavljajo,
kakove može je izprejemati v gasitelje. Nekateri mej njimi
so delavni družabniki a drugi samo z novci pomagajoči.

Na vsacem gorišči ogenj ustrahuje ter delo opravlja
sama gasilna družba, in le tedaj, kadar o posebno velikej
opasnosti ne more ona vsemu kiij, privzame tudi še druge
ljudi na pomoč.

Na gorišči je gasiteljski starejšina gospod, ki mu nij
treba poslušati nikogar; dolžan je samo tedaj, ako bi kazalo
podreti kacega zasobnega gospodarja poslopje, ker mu preti
ogenj, dovolitve vprašati političnega uradnika, če je ondukaj.
ali občinskega župana.

Gasitelji imajo svojo obleko in opravo (kratko halo
ter ali štem ali kapico) in se gasilnega dela vadijo po trdnem
redu, a v družbo stopaje obetajo, da bodo pokorni vsacemu
naročilu svojih glavarjev.

Dohodkov dobivajo nekaj od občine, nekaj od zava¬
rovalnih zavodov in od pomagajočih družabnikov ter kar se
nabere še drugod. Vse to potem zalega, da se kupuje in
trdi gasilno orodje, plačujejo upraviteljni troski in pomoč
daje taeim gasiteljem, kateri ali izbole ali se kako pohabe
v službi.

Kazenskemu sodišču je ovaditi vsacega nastavnika
graditeljskega, zidarskega in tesarskega,  kadar
svoje delo zvrši tako, da se zadeva ob gasilni zakon (§§. 435—
437. v kaz. zak.), vsacega lončarja, hladnoklepa (kleparja) in
ključaničarja, kadar izmej teh kateri napravi take peči ali
cevi, ka bi se po njih lehko zažgalo poslopje (§§. 438—441.
v kaz. zak.), vsacega dimničarja, ako ne zglasi, kadar je za¬
sledil tu ali tam, da bi se kaka stvar nahodoma utegnila
vneti, ali če dimnikov tako ne ometa, kakor je njega dolžnost
(§§. 441—444. v kaz. zak.) To naj se zgodi tudi druzemu
rokodelcu, obrtniku, hlapcu in dekli, ter sploh vsacemu
kdor kiij stori, kar bi moglo požar zanetiti, ali kdor zamudi
storiti, kar bi odvrnilo ogenj (§§. 445—459. v kaz. zak.).

Zupan je dolžan vsako poletje po jedenkrat a vsako
zimo po dvakrati z na vodo m priti ogledovat:  če so dim¬
niki vsi ometeni; če :  po hižah nij kaj tacega, od česar bi
se mogla zapaliti; če povsod imajo dovolj in dobrega orodja
gasilnega; če so pripravljeni, kakor je treba, kladezi in drugi
vodnjaki ter gasilne brizgalnice. O tacih prilikah naj ljudem
zabičuje, da bodo pazili na ogenj, ter naj opomina, koliko
dobrote je od zavarovalnic, ako so poštene.

Kadar je ogenj pogašen,  treba da župan mahoma
začne ovedati, kako se je vnelo, in s človekom, kateri je
tega kriv, naj stori, kakor je prav, ali ga tudi kar ovadi,

6  *

i 84 »

<-e stvar tako nanese. Poleg tega mu je ceniti kvaro in od sebe
dati poročilo, da se naglo narede priprave, ako bi se morebiti
pogorelcem nabirali darovi. Zavarovanim pogorelcem župani
dajo svedočbe, da res nijso zapalili sami svojega poslopja.

Kranjskej zemlji se je razglasil 1852. leta (v dež. zak.
698.) obširen gasilen zakon,  kar se tiče mest in trgov,
in drug zakon te vrste (na 712. strani), kar se tiče vasij.

V njem se nahajajo ukazi: kako je skrbeti, da ne bode
pogorevanja; kako se da naglo zapaziti, ako se kje prime
ogenj; kako je gasiti in kako odvračati bridke nastopke te
napasti. Rečeni zakon zelo mnogo posla naklada županu,
kateri naj bi se trudil, vsa njega določila znati, kolikor
najbolje more.

Ljudske učilnice. (§. 28., št. 11. v obč. zak.)

Moč, ki je dana občinam do ljudskih učilnic, ima v
sebi veliko tehtovitost, kar se tiče državnih koristij in kar
občine same, katera najprva uživa dobiček teh zavbdov.
Zategadelj naj se župan trudi vsak, učilnice razcvetih, kar
se dade, ker s tem si utrdi slaven spomenik, da bodo še
pozni vnuki o njem hvaležni pričali in pripovedovali po občini.

Zakonodavci so se v poslednjih letih-s posebno pomnjo
ozirali na učilnice, katere so tudi res predrugačili do konca.

V podstavo temu prerodu je zakon o ljudskih učilnicah s
1869. leta (v poslov, drž. zak. 277.) ter učilniški in učni zakon
š 1870. leta (v poslov, drž. zak. 219.). Na teh dveh zakonih
so potlej dežele vsaka svoje učilstvo še dalje razsnovale z
deželnimi zakoni.

Niti naša dežela nij pozabljena. Zakona z 29. aprila
1873. leta (v dež. zak. 64.) in s 1875. leta (v dež. zak. 49:)

* 85, «■

P^eta, kdo je dolžen učilnice delati in vzdržati; ukaza s
1874. leta (v dež. zak. 96.. 85.) in s 1875. leta (v dež. zak. 104.)
ustanavljata, kako je zalagati troske učilnicam, ter zakon z
29. aprila 1873. leta (v dež. zak. 55.), kakove pravice imajo
učitelji; a ponovljive učilnice je na noge postavil ukaz s
1874. leta (v dež. zak. 10.); naposled kazni, ki jih napove¬
duje določilo s 1875. leta (v dež, zak. 31.), dajo čutiti, da
.le res treba otrokom v učilnico hoditi zdržema in po trdnem
redu. Zakon s 1870. leta (v dež. zak. 157.) učilnicam po¬
stavlja nadzorska oblastva, kakeršna so: krajevni, okrajni in
deželni učilniški svet, a vsak izmej teh ima svojega nad¬
zornika.

Krajevni učilniški svet, tudi pomnožen, koder in ako
je treba, kakor veli zakon z 29. aprila 1873. leta (v dež.
zak. 55.). ima občinske učilnice pod svojo roko, kar se tiče
odgojila in kar drugačnih, debelejših priprav, o katerih vse
ukrepa on sam ter se potem občinskim oblastnikom oglaša
za potrebne troške.

Posebno učilniške različne razhodke vsacega lota je
de vati v občinski proračun, ako tiij v to rabo dovolj učil¬
niških zalog in ustanovna; zato naj vselej novembra meseca
krajevni učilniški svet županu -izroči svojega proračuna
prepis, kateri kaže, kolikšni se zde troški prihodnjega leta.
(Obr. št. 34.)

Poleg učilnic naj občina tudi gleda napraviti učilnišk
ter detinj  vrt  in  svoj dom otročičem.  Vsak umeje
sam ob sebi, kolika je tacih zavodov korist na kmetih, izlasti
po leti, kadar vsa odrasla družina dela po njivah in po drugod
razkropljena.

- Oi

86  »■

Uradovi domačih sodnikov. (§. 28., št. 13. v obč. zak.)

Te naprave so močan steber samozakonju ter velika
dobrota kmetom, kateri imajo daleč k sodišču. Take uradove
je občinam dovolil postavljati zakon z 21. septembra 1869. L
(v poslov, drž. zak. 407.).

Dano je občinskim odborom na izvoljo, da deno vsako'
občino pod svoj poseben urad ali po več občin vknpej pod
jeden urad tacih sodnikov, katere občinski odbori izbero
izmej domačih, prostih mož.

Ako občina ukrene to naredbo, naj svoj ukrep na
znanje da okrajnemu sodišču, deželnemu odboru in okrajnemu
glavarstvu, ker to glavarstvo ima oblast, potrjevati ali od¬
metati izbrane domače sodnike.

Pred uradovi domačih sodnikov se delajo nagodbe o
različnih stvareh, ki morejo obsezati do po 300 gld. novčne
vrednosti, in vpisovati jih je v posebno, temu delu odmenjeno
knjigo, ker take nagodbe imajo tudi zvršilno moč v sebi.

V tem posli seje držati zakona zli.  majnika 1873. L
(v dež. zak. 80.). Na vsako teh nagodeb je pritisniti kolek,
kakeršnega je treba po zakoni. Zabranjene so nagodbe o
vseh taeih stvareh, katerim zakon gladko prepoveduje vsako
nagodbo sploh (§§. 1380., 1382—1384. v občem državljan¬
skem zakoniki).

Dražbe. (§. 28., št. 13. v obč. zak.)

Po zakoni župan more obče dražbe dovoljavati, na njih
tudi sam prodajati premičnino ter v zakup dajati nepremič¬
nino, a tega nikoli ne mej ostalinsko razpravo, niti ne, ako
se stvar suče okolo kake otročje imovine (s 16. februvarja

87 *

1870. 1., št. 18599.). Katero blago se šteje mej premično,
to ustanavlja obči državljanski zakonik (§§. 293. do 298.).

Dražbo je dati poprej tako na znanje, kakor je navada
v ' tistem kraji, ter napovedati dan in uro. Predno se dražba
? -ačne, naj se ljudem razloči, kdaj in kako bode treba pla¬
čevati itd. Sploh je delati vse po dražbenem zakoni s 15.
.julija 1786. leta (v zbirki pravosodnjih zakonov št. 565.).

Dogovori mej kupci na dražbah nijso prepovedani, a
vender zato ne more tožiti nihče nikogar. Zabranjeno je z
dražbo prodajati tatinske ključe, svete moči (ostanke od
svetnikov), nesramne in prepovedane knjige ali podobe, tabak,
avstrijanske obligacije in tudi vse tako blago, kateremu je
trgovinstvo odvzeto. Od tega, kar se izkupi, treba je po 1
odstotek dati v ubožno blagajnico. Na zapisnik se pritisne
tolikšen kolek, kolikeršen gre od novcev, kar se jih je iztržilo
na dražbi, in to po 4. opomnji, III. stolbi 65tega cenov-
niškega člena, kakor piše zakon s 13. grudna 1862. 1. (v
poslov, drž. zak. 179., 271.); vender kolek ne bodi nikoli
izpod 50 kr. vrednosti.

Po 25 do po 100 gld. globe zadene vsacega, kdor
bi dražbo napravil sam ob sebi.

Kako se delajo zapisniki o- dražbah, kaže obr. št. 35.,
a kako zakupni zapisniki, obr. št. 36.

II. Izročeno področje.

(§. 29. v obč. zak.)

Izročeno področje se imenuje tista dolžnost, katera
občino veže, da, kadar je treba, pomaga opravljati občega
vladarstva posle. Tako dolžnost jim nadevajo obči in še

-« 88

posebni zakoni. Trudovito bi bilo in tudi nepotrebno, našte¬
vati vse one slučaje, ob katerih bi se to utegnilo pripetiti,
zato, ker vrhu tega občinam take stvari tudi naročajo oblastva
ob vsakej priliki posebe. Zatorej hočemo zdaj v misel vzeti
le samo tisto, kar je najnavadnejšega izmej te občinske
delavnosti.

1. Občine imajo pravico kaznjevati.

Občinski zakon je občinam dal oblast kaznjevati
v policijskih stvareh. Kadar koli se kaj zgodi, kar je za¬
služilo kazen, vselej treba res kaznjevati, a naglo, brez no¬
benega samovoljstva ter na tesno po zakonih.

Pod občinsko kaznijo so prestopki policijskih povelij
občinskih (§. 35. v obč. zak.), vrhu tega prestopki stavbin-
skega in poselskega ter onega zakona, ki ustanavlja poljsko
obrambo. Občina tudi pokori krčmarje, kadar čez uro točijo,
in tako vsacega, kdor ali na kacem občem zborišči prekrši
nadzorski red (z 20. aprila 1854. L, v dež. zak. 509.; z 21.
marcija 1865. L, št. 2272.; U. N. 207. ex 1871.), ali se
zadene ob kakšno prepoved, kar jih župan razglasi, da bi
red bil po občini (§. 59. v obč. zak.).

Nedoletna mladina se ustrahuje doma; a vender tudi
občina pokori otroke od 11. do 14. leta njih dobe, ako jih
doma nihče ne drži v Strahi.

Pred vsacim kaznjevanjem je treba do čistega ovedeti,
ali se je storilo res ali ne takšno dejanje, ,s katerim se je
prekršil zakon, ter potem je iskati prestopnikov in različnih
dokazil.

H k a z e n s k e j razpravi  se pozovo zatoženci, svedoki
(priče) in veščaki. Kdor izmej teh ne bi prišel k sodišču,

* 89 »

tega je drugič povabiti in popretiti mu ob enem, da bode
Prignan, ako sam ne pride. Občina poprosi a potem okrajno
oblastvo ukaže, da se tak človek prižene pred sodbo.

Občina more tudi storiti zaočno razsodbo, katera se
obsojencu vroči za prejemni list.

Razpravlja naj se po kazenskih razpredelnicah v pričo
župana in dveh občinskih svetnikov (1858. 1., v dež. zak.
382.). (Obr. št. 37.)

Kar povedo izprašane priče, .to je ob kratkem a vender
'vse razločno in izrecno zabeležiti v razpredelnico, iz katere
tudi stranke, če hote, prepise dobodo ob svojih troskih.
Razsodba naj se ukiene takšna, kakeršna so dokazila, kar
se jih je moglo zvedeti. Mej dokazila je šteti: zatoženčevo
izpoved pred sodnikom, besede različnih prič in veščakov.
tudi razne listine, če so, in več združenih tacih slučajev,
ki sumnjo povikšiijejo.

Po navadi je treba dvejeh prič, ali dovolj je tudi samo
jedna, če vrhu tega na zatoženca sumnja leti od več stranij
ob enem. Vsa vera gre poljaku in občinskega redil služab¬
niku, ako pričata na svojo prisego.

Kazen se vestno  prisojaj, ali zopet ne pretrdo,
kadar jo namreč zakon le sploskoma ustanavlja temu ali
onemu prestopku; a na tesno se je držati kazni tedaj, če
v zakoni izrecna beseda ukazuje, kakšna bodi.

Kadar se odmerja kazen, treba pomneti vseh obtežil,
mej katera se šteje tudi razmerje, v kakeršnem sta si mej
soboj krivec in okvarjenec; obtežila so tudi to: če je kdo
prepovedano dejanje delal neprestano ali ga načinil drugič
ali tretjič; če se je kdo tacega dejanja domislil prvi; če
je z njim storil javno soblazen ali veliko kvaro; če se je

—«-* 90 s

združilo več prestopkov ob enem. A imeti je na umi tudi
vsako o 1 a j š i 1 o, kakeršnaso: prestopnikova mladost, slabo¬
umnost, poprejšnje pošteno ime, prestopnikova razdraženost,
srd ali strast.

Storjeno razsodbo je takoj dati na znanje tožniku in
tožencu, ter nanjo zapisati nauk, kako in dokle se je moči
pritožiti.

Pritožbo  je v 24 urah napovedati a v 8 dneh vložiti
zdelano, da potlej župan vsa pisma te pravde izroči okraj¬
nemu oblastvu.

Obsojenca zadeno tudi vsi troski:  pričam za pot,
za hrano v svojem zapori itd. Pričam se plačuje pot samo
tedaj, kadar so tolikaj ubožne, da žive ob tem, kar zaslužijo
na dan ali na teden, in tudi, če je 4 ure hoda bilo do
sodišča.

Ako je razsodba v moč stopila zato, ker nij, predno
je minola prava doba, nič bilo pritožbe nanjo, ali ker je
takoj izrecno povedal sam obsojenec, da se ne misli prito¬
ževati, ali morebiti zato, ker je razsodbo potrdila tudi višja
sodnja oblast, potem jo je treba zvršiti. Obsojenca je pozvati,
da nastopi kazen; a če ga nij, to naj občina oznani okraj¬
nemu oblastvu, katero ga potlej žandarjem ukaže prignati.

Kadar bi se globa ne plačala, kakor veli razsodba,
tedaj je obsojenega človeka moči zarubiti, ceniti mu blago,
ter če je treba, premekniti kam drugam in razprodati na
dražbi. Pravico to zvršiti ima župan sam po § 84. v obč. zak.

Oe je 3 mesece uže prešlo od onega dne, katerega
je dejanje bilo storjeno, do tega dne, katerega se okrivljenec
pozove na sodbo, ter ako ta človek zdaj uže nema v rokah
nič dobička od dejanja, prepovedanega s kaznijo, tedaj kazen

* 91 •

zastari, in sodišče potlej ne more kaznjevati okrivljenca, ker
je prepozno.

Okrajno glavarstvo po §. 12. cesarskega ukaza z 20.
aprila 1854. 1. (v dež. zak. 346.) pokori vsacega, kdor z
osorno besedo ali kako drugače urazi (razžali) župana, kadar
opravlja župansko službo.

2. Občinska opravila, kar se tiče vojaštva.

Različna so opravila županova, ki mu jih naklada
vojinski zakon in drugi ukazi te vrste. Zupanu je te zakone
treba posebno znati, ker so taki, da nikoli ne more biti
prepazljiv, nikoli prenatančen, kadar ima delo z njimi.

Občina je dolžna, vsako leto v poseben imenik spi¬
sati vse mladeniče,  kateri so do ras tli vojaških let.
Zatorej župan uže novembra meseca poprosi tistih oprav-
nikov. ki drže knjige-matice, da mu iz njih izpišejo, katerega
leta in dne se je porodil vsak posebe izmej onih mladeničev,
kar jih prihodnje leto stopi v vojaško dobo, a po občini je
treba dati na znanje (obr. št. 38.),  naj se ti ljudje od za-
ččtka do konca meseca grudna zglašajo v občinsko pisarnico,
ako nehte biti kaznjevani.

Kar se ob tem zglaševanji zve od vsacega mladca,
to občina dene v imenik, kakeršnega smo imenovali poprej
(obr. št. 39.);  a treba je domače ljudi vpisati posebe, vnenje
posebe. V tem imeniki bodi tak razpregled, da je vse raz¬
ločno : koliko mladeničev je namreč odmrlo; koliko se jih
preselilo kam drugam; koliko jih je uže zdaj na vojsko
vzetih; kakšnega posla se je naučil vsak izmej njih;  koliko
jih zna čitati, pisati ali gosti, in kje zdaj prebiva kateri.
Tudi je dostaviti, če se kdo morebiti nij hotel zglasiti. Kadar

se napoveduje tako zglaševanje, tedaj je, ob enem oznaniti,
da tisti, ki se mislijo prositi od vojaščine, vsa pospešila
svojih prošenj do konca grudna meseca izroče županu, ka¬
teri v začetki januvarja okrajnemu oblastvu od sebe da vse
imenike in tudi ta pospešila.

Zdaj po kranjskej zemlji te imenike občinam zdeluje'
okrajno oblastvo, a potlej občine vanje, ako je treba, samo
še kaj dostavljajo ter zbirajo prošnje tistih, ki se žele iznebiti
vojaščine.

Prositi si časne osvoboditve  zakon dovoljuje samo
jedincem tacih očetov ali dedov, kateri se ne morejo sami
hraniti, in jedincem tacih mater ali babic, katere so vdove,
tudi jedinim doraslim bratom tacih otročičev, ki so brez
očeta in brez matere, a to zopet samo tedaj, kadar bi ti
ljudje res nikakor ne prebili brez njega na domu.

Bratje, kateri uže služijo mej redovno vojsko, ali kateri
še nijso navršili 18. leta, ali kateri si ne morejo pridobivati
kruha. — vsi ti, kadar si njih brat prosi osvoboditve od
vojaščine, toliko veljajo, kakor da bi jih ne bilo na sveti.
A treba je to vse na drobno dokazati, in zato naj držitelj
knjig-matic da od sebe spisano dopoved. koliko zaroda in
kakšnega ima tista obitelj (obr. št. 40.);  to naj podpričata
še dva taka očeta, ki imata tudi sine vojaških let, pa si
jih ne prosita, da bi jima kateri ostal’ doma (obr. št. 41.).
in vrhu naj vse to potrdi tudi sam župan.

Ako vzemo na vojsko mladeniča, kateri se pripravlja,
da bode duhovnik ali učitelj, ali kateri je po kacega človeka
smrti nasledoval domovanje, tacega vender pozneje spet
oproste od dejanjske službe, če je tega poprosil, predno je
bil potrjen. Pospešila taeim prošnjam so učilniške svedočbe,

pri,sodna pisma in občinska izpričevala, govoreča, da res
more to zemljišče rediti petero ljudij, a nad štirikrat toliko
da jih zopet ne more. ter da ga obdeluje tist človek sam,
kateri se zdaj prosi od vojaščine. (Obr. št. 42.)

Mej vojaškim žrebanjem in mej naborom  treba
da je pričujoč tudi župan, ki vender samo daje vojaškim
oblastvom odgovor, česar ga vprašajo, in vrhu tega o mla¬
deničih, katere so tedaj potrdili na vojsko, -  ali kateri se
poganjajo za svojo osvoboditev, podpričuje, da so res pravi
tisti ljudje, kakeršna so njih imena.

K prošnji, katera išče, da bi se od vojaščine spu¬
stil  uže potrjen človek, naj se prilože take svedočbe, ka-
keršne se prilagajo, kadar prosi kdo osvoboditve od vojaščine;
samo še teg'a je vrhu treba, da resnico te prošnje potrdita
dva očeta, ki imata sinove uže na vojski.

Takisto se dela tudi vsako leto, — po sedaj bode to
vselej novembra meseca, — kadar se popregledujejo osvo¬
boditve onih mladeničev, kar jih je uže stopilo iz nabornih
hit. Taki se zdaj štejejo v razpregled nadomestnih pri-
hranjencev in deželnih brambovcev.  Ako se je v
njih domačej rodovini zadnje čase kaj tako izpremenilo, da
zakon tem starejšim vojakom dalje ne more dajati osvo¬
boditve, naj se uvrste ali mej nadomestne prihranjence ali
mej deželne brambovce.

Izmej poglavitnih dolžnostij županovih je, po novem
vojinskem zakoni na razpregledi  imeti odpustnike in
prihranjence,  kar jih prebiva po občini ali kar jih ima
v njej domovinstvo.

Odpustniki so tisti, katere bi dolžnost res vezala, tri
leta opravljati službo na vojski, a kateri vender, bodi si za

* 94 .

to ali za to, kje drugje žive, iu to ali vsa ta tri leta ali
samo nekaj časa. Mej-nje je šteti jednoletne radovoljnike,
oproščence od triletne vojaške službe dejanjske, in take,
kateri so časno na odpusti, ker jih je doma treba.

Prihranjenci so oni, katerih je uže minola dolžnost
vojaške triletne službe.

Vse te vojaške može naj župan ima na razpregled
popisane (obr. št. 43.).  Dolžnost veže vsacega odpustnika
ali prihranjenca, kadar pride z vojske ali se povrača zopet
na vojsko, in sploh vselej, kadar se iz prejšnjega stanovišča
kam premika, zglasiti se k županu, kateri take zglasbe
vpisuje v zglasilno knjigo (obr. št. 44.)  in jih zabeleža tudi
na vojaški list vsacemu vojaku posebe, kolikor se jih zglasi
k njemu.

Vselej ob meseci treba da župan prepiše vse zglasbe,
kar mu jih je prišlo poprejšnji mesec, ter da ta prepis
okrajnemu oblastvu pošlje v izkazilo o različnih izpre-
membah.  O tej priliki naj ovadi vsacega, kdor nij storil
te svoje dolžnosti, da-si prebiva v njega občini ter je še
zdaj prištevan k vojakom (1871. L, v dež. zak. 58.; 1872. L,
v dež. zak. 32., 17., 142.; 1873. 1., v dež. zak. 128, 134,
127.; 1874. 1, v dež. zak. 71.).

Odpustnike, prihranjence in deželne brambovce po
navadi vsako drugo leto kličejo k vojaškim vajam,  in
župan jim izroča pozovnice. Samo ob sebi se umeje, da se
je vojaku treba tudi o tej priliki zglašati k županu, in to,
kadar odhaja z domu in kadar se je zopet vrnil domov.
Oprostilo od vojaških vaj dobivajo samo bolniki in taki
ljudje, ki so se za trdno preselili v kakšno vnenjo deželo, tako
tudi tisti, kateri vedno dokazujejo s potrebnimi svedočbami,

— 0-1  95  —

da jim branijo posebne zadeve, kakeršne so vredne res
premisleka. Prošnje o tej stvari imajo kolek na sebi ter se
z doloženim vojaškim listom vlagajo najpozneje 14 d n i'j pred
vojaških vaj začetkom. A na izber se daje vsacemu, kdor
ima do svojega vojaškega krdela nad 20 milj hoda, vojaške
vaje opravljati pri kacem druzem, bliže stoječem krdeli
(1872. L, v dež. zak. 82.; 1874. L, v dež. zak. 19.).

Vsako leto se vojaci (oktobra meseca) v prigledni
shod  zbirajo tam, kjer stoluje njih sodnji okraj.

Ti shodi se res ponavljajo vsako leto baš tistega dne
v meseci, a vender jih naj župan vselej obče da na znanja
s tem še posebno opominaje odpustnike in prihranjence.
Tja naj pride župan sam ter s soboj naj prinese zazna-
menila o prihranjencih in odpustnikih, da more dajati od¬
govor. zakaj se morebiti on ali ta vojak nij zglasil, ter da
si ondukaj še kaj dopiše v svojo zglasilno knjigo. Od pri-
glednega shoda se je moči tudi oprostiti, in to s prošnjo,
o pravem časi vloženo. Vojakom je na izvolji, iti na shod
kacega bližjega kraja. Kdor se ne more izgovoriti, zakaj
ga nij bilo, tacega veže dolžnost, na poznejšem prigledi
pokazati se tam, kjer stoluje dopolnitvenega okoliša povelj¬
stvo (1872. L, v dež. zak. 82.). »■

Vojake nastanjevati  je delo izročenega občinskega
področja. Ta stvar je v skrb dana okrajnemu oblastvu, ka¬
tero si po daljnejših krajih more postavljati pohodne in
priprežne pooblaščence, ki potem v okrajnega oblastva imeni
ta posel opravljajo po svojej okolini. Pritožbe na različne
naredbe in razsodbe, kadar merijo na vojaško nasta¬
nitev , nemajo v sebi te moči, da bi se kaj odložilo
spričo njih.

« 96

Nastanitev trpi'ali dalje Sasa  ali samo dotlej, dokler
se vojska na pohodi  premice skozi kakšen kraj. če trpi
dalje časa, tedaj stanarina za prostore, ki so v njih pre¬
bivati častniki, teče po stanarinskih razredih, v katere so
občine razvrščene tako, po kolikor stanarine se je tu ali
tam zadnjih pet let povprek dajalo od najetega stanovanja.
Vsaka druga vojaška stanarina se odmerja po trdnem ce-
novniki. Gospodar je dolžen poleg tega dajati svečavo in
kurjavo, ter ne more braniti, da se kuha pri njegovem ognji
in da vojaki jede iz njegove posode. Kdor tega ne more
storiti, taoemu se utrga nekoliko stanarine.

Oproščena od vojaške nastanitve so taka poslopja,
katera so odmenjena, da v njih prebiva cesar, ali kjer so
njega poslaniki, ali koder se nahajajo državne pisarniee,
bolnice in učilnice. Duhovnikom, poštnim, telegrafnim in
železnocestnim uradnikom se nikoli ne odvzame tista stanica,
v katerej sami prebivajo, niti ne prostori, koder je njih
obitelj. Tudi je pravica vsacemu gospodarju, izgovoriti sebi
posebno sobo, ako nij dom tak, da ima vsem svojim ljudem
eno samo stanico, kakor je našim kmetom sploh navada.

Dolžna je vsaka občina ovedati z navodom ter v po¬
seben popisek vse prostore, vojakom v nastanitev
pripravne,  zapisavati in vedno imeti na razpregledi (obr.
št. 45.),  po koliko more vsaka hiža na stan vzeti vojakov,
po koliko častnikov in po koliko konj ob navadnih prilikah,
a po koliko za večjo silo. Po tacem popiski se potlej voj&ki
razdevajo na stan.

Kadar so vojaki na stan uže razpotakneni, potem naj
županski urad stpri zapisnik o tej stvari. (Obr. št. 46.)

-0-3

97  *

(Pogledi v zakon vojaške nastanitve [s 1851. 1. v dež.
zak. 728.; 1852. 1. v dež. zak. 96., 274., 746.]. Zakon uči
tudi odmerjati stanarino [1852. 1. v dež. zak. 294.; 1858. 1.
v dež. zak. 7., 15., 46., 54., 62.J.)

Na tem mesti bode treba govoriti o pri pr egi, za
katero besedo imajo Sloveni raznih krajev tudi še dve drugi,
obe lepi in blagoglasni, namreč prevoj in izprema.  Mi
tukaj rabimo vse tri, kakor se nam ponudi katera.

V6jski za priprego  občine skrbe pod nadzorom
okrajnega oblastva ali pod vodstvom pohodnih postaj po¬
oblaščencev. Kdor koli ima vozno ali tovorno živino, vsacega
veže dolžnost, vojakom dati prevoj, kadar se mu veli. Gasi
je treba več priprege ali tovorne živine, časi m en j; zaradi
tega je vsak svoj kraj sploh razdeljen na veliki in mali
prevodni okoliš. Po kranjskej zemlji vojaki v svojo rabo
jemljo tudi vozove-samce (1871. 1. v dež. zak. 250.).

Okrajno oblastvo ali pohodne postaje pooblaščenec
izpremo razrezuje na vsako občino posebe, a župan jo vsak
po svojej občini zopet ukazuje občanu vsacemu posebe (z 29.
januvarja 1851. leta).

Kadar vojak išče prevoja, naj s pismom, katero ima
ali od kacega vojaškega ali od okrajnega oblastva, izpriča
najprvo, da mu je izprema res odkazana. Potem s pre¬
vodnim poveljem priprego dobode ali od izpremskega za¬
kupnika, a kadar tacega nij, tedaj ali od same občine ali kar
takoj od tistih, ki imajo vozove in konje (1849. 1. v drž. zak.
124., 225.). Kadar vojak izpremo plačuje, tedaj se mu zopet
vrne prevodno povelje, a plačilo prejme župan, kateri ga
potlej izroči dalje, kamor je prav. Župan si naj veli spisati
potrdilo, da je priprega bila res dana (1859.1. v dež. zak. 57.).

7

Izpremnika nihče ne more siliti, da bi dal koleselj
ter vanj vpreženo živino gonil v „dirjanje,“ ali da bi na
dva konja natovoril nad 10 centov (560 kilogramov), ali
vozil čez prvo postajo še dalje. Ako je treba, da izpremnik
čaka nad 6 ur, tedaj mu pristoji čakarlna, ki jo plača tist,
kdor je kriv zamude.

Prosti od prevoja so županje (1814. 1. v zb. prov.
zak. 117.) in tudi poštarji, kar se tiče konj, kolikor jih
potrebujejo, da z njimi vozijo pošto (1849. 1. v zb. prov.
zak. 740.). Vojaštvo gospodarju plača vsacega konja, kateri
pogine mej izpremljanjem (1820. 1. v zb. prov. zak. 105.).
Prevodni vozovi so prosti od mitarlne (1822.1. v zb. prov.
zak. 450.).

Izprema se po svojem posebnem cenovnlki daje čast¬
nikom, kateri z nezapečatenim ukazom hodijo po deželi,
črtat vojaških zemljevidov (1873. 1. v dež. zak. 53.).

Priprega se v zakup ne oddaje tako, da bi kupci na
dražbi zanjo od občine zahtevali kdor menj ta menj plačila,
nego dobode jo tist, kateri največ prevodnih vozov ponuja
v rabo (1859. 1. v dež. zak. 57.).

Župan je dolžen storiti zapisnik o vsakej pripregi,
katero da vojakom.

Kadar se vojska sklicuje v orožje,  tedaj župana
zadene premnogo tehtovltih opravil, za katera se potlej od¬
govarja samo on; zatorej mu nihče ne more preživo pre-
poročati, da bodi zelo tenak in razboren, a da o tacih
prilikah vender vsako stvar delaj spešno.

Najprvo je treba, da vse vojake naglo pokliče v orožje.

Zato naj župan uradno razglasilo, katero je dobil o
tem sklicevanji, po vseh sellščih mahoma da tako na znanje,

-= 99 •-

kakor se mu zdi najpripravneje, ter vsacerau vojaku naj
pozovnico vroči za prejemni list, katerega mu vojak podpiše.

Ob zglaševanji, ki ga bodi v 24 urah konec, župan
vsacemu zastonj da železnocestno vozovnico, ter mu reče,
kam je dolžen iti in obkle ter na katerej postaji železne
ceste ga počaka vojaški vlak. Vsi mudljivei se izroče okraj¬
nemu oblastvu. Četrti dan potem, od kar je bilo na znanje
dano razglasilo vojaškega sklica, treba da okrajnemu obla¬
stvu poda imena vseli onih, katerih nij bilo k njemu, in
da tudi pove, zakaj ne.

Kadar se v orožje deva samo nekoliko vojske,
tedaj se vojaci sklicavajo s pozovnimi listki, katere jim
vročuje župan.

Ob vsacem sklici v orožje navadno tudi nabirajo
konje  vojakom.

Zakon v pripravo tega dela veli vse konje popisovati
vsako leto in jih razvrščati po njih svojstvih  (1873. 1.
v drž. zak 309., 313., 566., 585.). Zupan vsako leto sep¬
tembra meseca daje na znanje, da vsi gospodarji svoje
konje zglasijo njemu do tega ali tega časa. On po tacih
■zgasilih in tudi po svojih ovedbah zvrši konjski popis (obr.
št. 47.)  v dvojnem izvodi, ter ga"položi okrajnemu oblastvu
v roko. Potem oktobra meseca konje po svojstvih razvrsti
poseben navod. pred katerega je vsacemu dolžnost postaviti
svoje konje; ako tega ne stori, zadene ga kazen (1857. 1.
v drž. zak., št. 198.). Žrebet izpod dveh let in tacih konj,
kateri očito nijso dobri, nij treba skazovati. Konjski popis
ima potlej župan tudi mej letom na razpregledi, ter vanj
zaznamenava, kar bi se kako kaj premenilo mej konji, ker vse
to so mu gospodarji dolžni zglašati o vsacem slučaji posebe.

s 100

Ob konjskem nabori je te popise treba izročiti
narodu in pri sebi imeti svedočbe o tacih konjih, kateri
so prosti od skazovanja, in o tacih, kar je očito nedobrih,
ter naposled svedočbe o vseh drugih zaprekah (1875. 1. v
poslov, drž. zak., št. 284.). Tudi konjski nabor naj se pri¬
pravno razglasi. Vsake občine konji se skazujejo posebe, in
to tako, da pridejo na vrsto najprvo tisti, kar je zapisanih
mej dobre, za njimi izvrženci ter na konci vsi drugi.

3. Davčna in novčna opravila.

Davki na prvo roko.

V dolžnosti izročenega področja se všteva tudi občinska-
pomoč, kadar se pripisujejo davki. Občinam ta posel ne¬
koliko nadevajo uže sami zakoni a nekoliko ga o vsake)
priliki posebe ukazujejo oblastva.

Kar se tiče davkov na prvo roko, to je občina dolžna
pomagati posebno tedaj, kadar na vrsto pridejo te stvari:

Zemljarina.

Zdaj se zemljarini postavlja nov red, in občine se k
temu delu privzemajo samo toliko, da v ceniteljski navod
pošiljajo vsaka po dva svoja moža, ter kadar tega navoda
izbranci pišejo zemlji ceno, da je mej njimi tudi ali sam
župan ali namesto njega druga dva,  v občini izvoljena.
(§. 84. v zakoni s 24. majnika 1869. leta v poslov, drž.
zak., št. 197, in v §. 8. začetnega uvoda).

Ce je kaka ujima,  tedaj se k cenitvi pokličejo:
župan ter dva odbornika iz domače a dva iz sosednje občine,
in vrhu še dva cenitelja, katerih nij pritisnila ta nesreča,

* 101  ’

tako tudi vsi gospodarji, kar jih je zadetih. Kadar kaj po¬
gon', naj v 8 dneh, a če je prišla kaka drugačna ujima,
tedaj v 14 dneh političnemu oblastvu kvaro zglasi tist go¬
spodar, kogar je prijela nezgoda, a kadar je tacih gospo¬
darjev več, tedaj zglasita samo dva, izmej vseh drugih
izbrana (1843. 1. v zb. prov. zak. 305.; 1844. 1. v zb. prov.
zak. 150.; 1845. 1. v zb. prov. zak. 48.).

Porazredna domarina.

Na 12 razredov so po svojih prebivatnih prostorih ter
nadstropjih razvrščena vsa poslopja, katera so zdelana ljudem
v stanovišča, ter po teh razredih  je od njih plačevati
ali po več ali po menj domarine (davka od domu ali
Iiiže).

Nadstropje se imenuje samo tist del hiže, kar ga je
od tal in ki ima v sebi stanovišča, kakeršna so pri tleh
tudi. Strehe nihče ne šteje v nadstropje.

Kadar se hiže razvrščajo po razredih, tedaj se devajo
v štetev le sobe in stanice, po katerih ali res kdo prebiva,
ali katere so vsaj odmenjene v tako rabo, pa naj si pre¬
bivanje bode takšno ali drugačno ter ljudje naj si v sta-
novišči bodo ali vedno ali samo - " ob nekaterih časih v-leti.
Vender se v ta razred ne jemljo: kuhinje, kleti, hlevi, podi,
niti ne prostori pod streho, razven stanie, kar jih je on-
diikaj, itd. (1821. 1. v zb. prov. zak. 293., 305., 395.;
1831. 1. v zb. prov. zak. 305.).

V odmero porazredne domarine je občinskim oprav-
nikom treba često hoditi na oglede, kadar koli se namreč
ali stavi kako novo poslopje ali se kaj priziduje ali prede¬
luje; kajti vse to se tiče domarine. O vsakej priliki te vrste

naj po obrazcih uže natisnenili zdelajo zapisnik ter ga izroče
političnemu oblastvu.

Kadar se kaj predeluje, priziduje ali na novo postavlja,
treba to stvar vselej prve 4 tedne oznaniti okrajnemu oblast vu.
Ako li o takej priliki župan skliče ogled, naj privzame vanj
dva občinska odbornika in tudi gospodarja, kateri stavi
poslopje.

časno osvoboditev od vsake zgradarine ter ob enem
od vseh državnih naklad, kolikor bi vsega vkup šlo od no¬
vega zidovanja, od prizidovanja in predelovanja, zakon s 3.
marcija 1868. leta (v poslov, drž. zak. 39.) razteza tudi na
vsako zdelovanje po kmetih. Da se ta osvoboditev res do¬
hode, treba prošnjo vložiti v 6 tednih potem, od kar se je
poslopje začelo rabiti ali od kar je v tako rabo pripravno.
Poznejše prošnje pomagajo samo pri tistih zgradah, katere
so se zidati jele po začetki 1874. leta, in to zopet same
tedaj, ako se dade še trdno dokazati vse dogodbe in razmere,
kar jih je treba v razsodbo (1876.1. v drž. zak. 61., 78.).

K prošnji časne osvoboditve od davkov je priložiti
županskega uradu poverilnico, ki pripoveduje, kdaj se je
začelo zidati, k temu tudi vsega poslopja krajepisen očrt,
v katerem je očito zaznamenano, kar seje morebiti novega
prizidalo, in dodati še dopustilo, ki dovoljuje, da se nova
zgrada more začeti rabiti.

Domovna najmarina.

Ta najmarina je davek,  katerega je plačevati od
naj m a ali najema  (fita), kar ga domačin dobiva od go-
stačev, ki prebivajo v njegovem domu.  Najmarina domovna
je po mestih bila postavljena z ukazom s 26. majnika

* 103 ►

1821 L, (v zb. prov. zak. 337., 317.; 1824. 1. v zb. prov.
zak. 262.). Patent z 10. oktobra 1849. 1. (v drž. zak. 738.)
jo je raztegnil tudi na poslopja, katera ljudje zunaj mest
jemljo v najem.

Po tacih sellščih, koder je vsaj polovica poslopij v
najemi, treba najmarlno plačevati od vsacega poslopja, a
po drugod samo od onih poslopij, kar jih je res v, najmi.
Dolžnosti županove o tej stvari so take:

a)  Župan oznanja rok, v katerem treba, da gospodarji
store izpoved, po koliko dobivajo najma.

b)  Gospodarji, kateri porazredno domarlno plačujejo po
osmem ali še po višjem razredi, naj to izpoved spišejo
na golico, ki ima na sebi razpredelke natlsnene, a
druži gospodarji se morejo tudi kar ustno izpovedati.
Župan te ustne izpovedi zelo na tanko zabeležaj v
pripravljen razpredelni zapisnik, kakeršnega dobiva v
natlsnenih golicah.

c)  Župana res ne more siliti nihče, da bi sledil, če so
se gospodarji svoje najmarlne izpovedali po resnici
ali ne; vender jih je dolžen opominati, ako neres¬
nično povedo kaj tacega, kar je uže njemu znano,
ter nagovarjati, da vse okljuke popravijo do čistega;
a če se branijo, zaznamenati mu je v zaplsnikovo
opomnjo, zakaj tega ne lite storiti.

d)  V razpredelni zapisnik o vseh ustnih izpovedih naj
se deno tudi pismene izpovedi, katerim se doda hižno
število in ime gospodarjevo.

e)  Ge v odločenem roku ne pridejo izpovedi o najmarlni
vseh poslopij, to naj župan njih gospodarje pokliče
pred-se ter jim reče, da se izpovedo. Ako jih nij

) i

-* 104  *

predenj, ali ako ne hte pristati na to, cesar jih je
vprašanje, tedaj župan završi zapisnik ter v opomnji
ovadi ona poslopja ali tiste njih dele, ki bi jih po
njega razumi tudi bilo treba dejati v izpoved o naj-
marini.

f)  Ta razpredelni zapisnik potem župan podpiše sam s
svojo roko, izrecno dostavljaje, da so v njem izpovedi
o vseh poslopjih, od katerih koli je plačevati naj-
marino.

g)  Uradniku, odbranemu v presodbo teh izpovedij, naj
župan vsa potrebna razbistrila da po svojem znanji
ter po čistej vesti, pomagaje mu verno in pošteno.

Razpredelne zapisnike o najmarini je natisniti vsa-
cemu selišču in vsakej davčnej občini posebe.

Vsako poslopje, odmenjeno ljudem v stanovišče,
dobode število, zaporedoma tekoče, ter vsi prostori,
kar jih je v jednem prebivatnem poslopji, naj bodo
po raznih staniščih našteti tako, kakor se ali vkupej
dajo v najem ali jih vkupej sam gospodar ima v
svojo potrebo. Staniščem, od katerih se res ne dobiva
. nič najema, naj se ta najem dožene po primerjanji
(1821.1. v zb. prov. zak. 837., 317.; 1824. 1. v zb.
prov. zak. 262.; 1850. 1. v drž. zak. 1537.).

Dobitkovina.

Po ukazi s 25. marcija 1851. 1. (v dež. zak. 775.)
so okrajna glavarstva postavljena v I. sodnjo oblast, kar
se tiče dobitkovine. V področje jim je dano:

a)  Dobitkovino ljudem odmerjati po nasvetih od občin.

b)  Izbrisavati odmerjeno dobitkovino.

* 105 *

Da se more komu pripisati res tolikšen davek, koli-
keršen se prilega njegovega obrta razmeram, zategadelj je
malo ne vselej treba vprašati župana, da pove sploh, kakšen
je tist kraj, kjer si je kdo obrt ustanovil, in po koliko,
kdaj ter kako ondod prohaja ljudstva, tako tudi, kak in
kolik je ta obrt. Župan je dolžen ovaditi vsacega, kdor
obrtuje, ne plačujoč dobitkovine.

če kdo slobo da taeemu obrtu, od katerega se pla¬
čuje davek, naj vselej potrdi tudi župan, da je tega obrta
res konec (1816. 1. v zb. prov. zak. 61., 89.; 1822. 1. v
zb. prov. zak. 396.; 1832. 1. v zb. prov. zak. 41.: 1838. 1.
v zb. prov. zak. 335.).

Dohodarina.

Občine tukaj navadno pomagajo samo s tem, da plač¬
nikom tega davka razdavajo golice, na katere se potlej
spisujejo izpovedi o dohodarini, ter da te liste pozneje,
kadar so popihani, spet pobirajo in izročajo okrajnemu
oblastvu.

Take izpovedi presojata dva pravična, vešča moža,
( katera v to delo oznani župan, ako davčni urad sam ne
ve nobenega tacega človeka.

O te vrste davkih občinskim opravnikom po gosto
pride kako vprašanje, h kateremu je po §. 27. dohodarin-
skega patenta odgovoriti dolžen tudi vsak drug človek
ustno ali pismeno, kakor mu namreč ukaže oblastvo.

Naposled nij pozabiti, da malo ne vsa povelja od
uradnikov finančne uprave ljudem v roko hodijo po ob¬
činskih služabnikih, ter da je zelo pazljivemu biti, kdor
tako stvar komu vroča, da se ne bi zamudili rokovi, ki

- O-i

106

JO—

jih je postavil zakon z 19. marcija 1876. 1. (v drž. zak.,
št. 28.) vsacemu, kdor se misli k višjej pravici pritoževati
na take ukaze in razsodbe. (V dohodarinskem patenti s
1849. 1. v drž. zak. 813., 651.; s 1850. 1. v drž. zak.
117.; v dež. zak. 142., 154.).

Davki na drugo roko.

Kadar se pobirajo davki na drugo roko ali se kaz-
njuje kak prekršek državnih pripadkov, tačas je tudi župan
uradnim ljudem dolžen pomagati vselej, kadar koli mu
zakon ukazuje to pomoč.

Zupani podporo dajo ob teh slučajih: ako se pre¬
iskuje katera hiža, in ako se oveda, če je res, da je bila
ter dokle je bila kaka stvar ustavila ali prekinila delo v
pivovarni, žganjarni ali cukrarni itd., kadar spričo tega
moteža namreč gospodarji žele, da bi se jim odpisalo kaj
davka. Zupan je dolžen tudi pomagati ob vsacem uradnem
posli, kateri kaže, da se bode na sled prišlo prevari o
državnih pripadkih, ali kjer se je bati, da se uradnim
služabnikom ne bi kdo stavil po robi; tako tudi: kadar se
popisuje ta ali on dogodek; kadar se ljudje uradno izpra¬
šujejo v kazenskej tožbi o državnih pripadkih; kadar ve-
ščaki izrekajo svojo misel, kako se jim zdi to ali to; kadar
se poverilo daje o taeem obrti, od katerega je plačevati
potrošnino, ter kadar se preizkuša mera hladilnim čebrom
in tacim bednjem, ki so odmenjeni, da v njih kaj vre.

Ako je zaradi česar koli naglo treba zaklati kako
žival, da zatorej nij moči, kakor veh zapoved, k temu delu
poklicati finančnega človeka, tedaj zakol v svoje spise za¬
beleži sam župan, kateri more tudi prejeti potrošnino.

—o-s 107 —

4. Druga različna opravila izročenega področja.

Obči državljanski zakonik je (v §. 2.) izrekel to na¬
čelo: „kadarjekak zakon razglašen, kakor je treba,
ne more se nihče izgovarjati, da mu je neznan.“

A zakon se tačas imenuje razglašen, kakor je treba,
kadar se je po državnem ali deželnem zakoniki dal mej
ljudi ter so ob enem to razglasbo povedale tudi uradne
novine (1869. 1. v drž. zak. št. 113.).

Zakonu je res uže do konca ustreženo, ako se po
tacim poti vrši oznanilo; a ker je vender treba, da se stvar
obče razve ter na široko razglasi, zato bode koristno in
pospešljivo, če tudi župani vsak zakon po svojej občini
dado na znanje, kar morejo najbolje. Kako bi se to delalo,
tega ne ukazuje nobena zapoved, in zatorej se oznanjaj,
kakor je v katerem kraji navadneje ter kakor se zdi naj¬
hitreje in najpripravneje. Nekateri župani zakone, kar novih
prinese državni ali deželni zakonik ali kaka uradna okrož¬
nica, javno dajo klicati pred cerkvijo; drugi taka oznanila
v kratkih besedah pribijajo na svojo uradno desko; a še
drugi v občinsko pisarno sklicujejo občane, da jim povedo
ustno. Delaj se tako ali drugače, dolžnost je vrhu vsega
tega vender tudi v županskej uradnej pisarni zakone imeti
razgrnene, vsacemu na videž.

Kar se tiče tiskar  ni  c, naj župani pazijo, da na-
tisnenih stvarij ne bi raznašal ter prodajal nihče, kdor ne
more pokazati svoje posebne dovolitve, in da se to blago
ne bode pribijalo po javnih krajih. Natisnene stvari morejo
zasezati samo državni pravdniki in cesarska oblastva ob¬
čega ustrahovalnega redu.

« 108 »■

Ako bi katere novine popačeno ali zmotljivo poročile
kak dogodek, ki se tiče občine, more župan iskati, da teh
novin prvo število potem zastonj razglasi tudi popravek,
na laži postavljajoč  onega, kdor je pisal zmoto (1863.1.
v drž. zak. 145., 157 ; 1868. 1. v poslov, drž. zak. 330.).

Nobeno društvo se ne more ustanoviti brez dovolitve
od deželne vlade (1867. 1. v poslov, drž. zak. 204.), ter
prepovedano je družabnikom, nositi posebna svoja znamenja.
Tudi kadar bi se narod  hotel zbirati v tabore  na
jasnem, treba politične dovolitve (1867. 1. v poslov, drž.
zak. 208.). Ako bi nagla opasnost pretila občemu redu in
miru po deželi, tedaj more župan zavreti delo vsacemu
društvu, katero še nema dovolitve, in ali prepovedovati ali
razpuščati vse tabore, ki se čez zakon ali sklicujejo ali so
uže na taborišči zbrani.

Navadno sam župan šteje ljudi  ter le po izimki
časi tudi politično oblastvo. O tem je posebno poučilo
s 1869. leta. Mej štetvo je paziti, da se na nčvo postav¬
ljenim hižam dade taka števila, kakeršna si ustrezajo z
davčnega urada katastrom (1869. 1. v poslov, drž. zak.
187:, 309.). Pred vsacirn seliščem naj visi deska, da pri¬
poveduje, kako je selišču ime ter v katero občino in v
kateri okraj se všteva.

Obrti  so nekateri svobodni,  drugi dopuščeni.
Svobodnemu obrtu nij treba prošnje, dovolj je zglasilo
h okrajnemu oblastvu, a nesvobodnemu je dopustila pro¬
siti od okrajnega oblastva. V dopuščene obrte je šteti:
gostilnice in krčme, dimničarstvo, graditeljstvo, kožedir-
stvo, prodajanje različnega starega blaga itd. Kadar se
komu daje obrtovno dopustilo, tedaj po gosto župana ob-

» 109

S-O-

lastva vprašajo o tem in o tem, a on treba da jim pove
y se, kar se tiče ali obrta ali človeka, ter da hodi tudi
k ogledom na tista mesta, kamor si kdo namerja sezidati
obrtovno stavbino. O tacih prilikah je župa.n dolžen paziti
občinskega prida in tudi gledati, da nihče ne podjanre
obrta, predno ga je zglasil ali predno ima dopustilo. Kdor
bi se tako molče hotel splaziti mimo zakona, kaznjujejo
ga za obrtovnega prestopnika (1859. 1. v drž. zak. 619.).

Nagodbe ob izprejemanji obrtnih učencev  ondod,
koder nij zadrug, treba delati pred županom. V bolezni
imajo obrtni učenci pravico do take postrežbe, do kakeršne
pčsli. Pobegne li kateri od njih, to naj se šiloma da zopet
gospodarju v roke. Politično oblastvo razsoja prepire mej
obrtniki in njih pomagači.

Vsaka tovarna  treba da drži imenik vseh svojih
delavcev ter da ima na videz razgrnen služaben red in
tudi blagajnico, v pomoč delavcem.

Trgovske in obrtniške zbornice  so osnovane
trgovcem in obrtnikom na korist. Vsaka od njih ima v
sebi družabnike, izbrane iz trgovskega, obrtniškega in ru¬
darskega oddelka (1868. 1. v poslov, drž. zak. 199.; 1850. 1.
v dež. zak. 890.).

Po nekaterih deželah cesarstva so bila 1869. leta
postavljena posebna obrtna sodišča  (1869. 1. v poslov,
drž. zak. 255.). Izbirati može v tako sodišče pomaga tudi
župan (§§. 7. in 12.).

Pravila trgovskim sodiščem  piše zakon s
1864. leta (v drž. zak. 299.) a trgovskim poverjen-
cem  zakon s 1852. leta (v dež. zak. 955.J in zakon s
1857. leta (v dež. zak. 88.).

110  .

Župani, kadar jim naroči sodnik, opravljajo tudi
uradne posle državljanskega sodišča,  a tedaj se
jim je držati ukaza s 1850. leta (v drž. zak. 1089.). Taka
opravila so: zabeležek o kacega človeka smrti, popisi pre¬
mične imovine, cenitve, dražbe premičnega blaga in vročbe.
Od vsega tega, ako hote, dobivajo tudi pristojbino.

Občinska oblastva so dolžna pomagati kazenskim
sodiščem in državnim p r a v d n i k o m v poslih ka¬
zenskega prava,  ter ako jih je česa tacega prošnja,
ustrežejo naj, kar morejo najspešneje; a če so kake za¬
preke, treba da jih mahoma dade vedeti (zakon kazenske
pravde v §§. 26., 36.).

Njih dolžnost je, slediti vsako hudodelstvo in vsak
pregrešek, kar jih je one vrste, katerih sodišče ne pre¬
iskuje samo zato, ker je kdo zahteval. Vrhu tega naj
zapovedo take neodložne naredbe, po kakeršnih bi se dalo
zvedeti, kdo ter kako je prekršil zakon, ali kakeršne uteg¬
nejo krivcu ustaviti beg in ubraniti, da se ne zabriše sled
za storjenim hudodelstvom. A nikakor naj ne mamijo
hudodelca, še dalje počenjati kazensko dejanje, ter naj ga
ne izkušajo prelestiti v izpoved svoje krivde (zakon ka¬
zenske pravde v §§. 24., 25.).

Kadar je opasno odlagati, tedaj župani morejo kar
brez nobenega sodnikovega povelja ukazati, da se preišče
taka hiža,  v katerej so koga zasačili na prepovedanem
dejanji ali za katero svet govori na vsa usta, da je sumna
(zakon kazenske pravde v §. 141.). Po §§. 274—276.
mitninskega in samotržnega zakona more tudi finančno
oblastvo županu dati moč, hižo iti preiskovat zaradi kacih
finančnih stvarij.

= 111  .

Ako se kdo skriva, ker ve, da mu hote v svoje roke
oddati kako pismo  kazenskega sodišča, tedaj treba
pismo odpraviti k županu, kateri naj ga iskanemu človeku
potlej da tako vedeti, da mu napoved pribije na vrata
njega stanišča ter ob enem tudi na župansko poslopje
(§§. 79., 80. v zakoni kazenske pravde.).

Kadar se porotnikom  sestavlja imenik  (1873. 1.
v  drž. zak. 503.), župan tudi pomaga s tem, ka z dvema
drugima, katera so odbrali občinski oblastniki, vsako leto
v začetki septembra meseca spiše imena vseh mož, kar
jih je klicati mej porotnike. (Obr. 48.)  Kadar je ta imenik
zgotovljen, potem se razglasi obče oznanilo, da bode osem
dnij dovoljeno vsacemu, priti ga citat in o tej priliki zgla-
šati svoje prerekanje, o katerem potlej razsodi navod ob¬
činskih mož. Porotnik treba da je navršil 30. leto svoje
dobe ter da zna čitati in pisati; da je avstrijansk državljan;
da je vsaj leto dnij stanoval uže poprej v občini, ter da
vsako leto plačuje vsaj po 10 gld., a po večjih mestih
vsaj po 20 gld. davka na prvo roko brez naklade. Odvet¬
niki, beležniki, profesorji in doktorji imajo to pravico sami
ob sebi, ako tudi ne bi plačevali davka.

Nesposobni  k porotniškemu uradu so taki možje,
ki jih je sodišče imenovalo raztočnike, ter ki so zapleteni
ali v stečaj ali v kazensko preiskovanje, tako tudi vsi,
kateri so izgubili pravico dati se v občini voliti, in kateri
sploh ali po telesi ali po duši nijso v to rabo.

Izobčeni  so državni uradniki, služeči vojaki, du¬
hovniki, ljudski učitelji ter poštni, železnocestni, telegrafih,
parobrodni uradniki in služabniki.

Osvobojeni so možje, kar jih je nad 60. letom
svoje dobe, potem ne služeči vojaki, profesorji, zdravniki,
1'ekarniki, državni in deželni poslanci mej zborovanjem,
tako tudi vsi, kateri so stoprav lani porotnikovih.

Završetek.

Naposled bodi imenovanih še nekoliko pogla¬
vitnih zakonov,  z dostavkom, kod se nahajajo. Res nijso
otovre, da bi župan prevečkrat imel dela z njimi; a vender
se mu bode namerilo zdaj ter zdaj, da jih poželi pogledati.
Zatorej bi mu radi ustregli ter povedali, na katerej strani
tega ali onega zakonika jih je poiskati, kadar bi jih bilo
treba vedeti.

Taki zakoni so:

Osnovni zakoni o pravicah avstrijanskih državljanov, 1867. 1., v poslov,
drž. zak. 217.

Obramba osobne svobode in svoje pravice v domiičej liiži, 1862. 1., v
poslov, drž. zak. 177.

Obramba skrivnosti v pismih, kadar se komu dopisuje, 1870. 1., v
poslov, drž. zak. 71.

Politični ustroj avstrijanske države, 1867. 1., v poslov, drž. zak. 27.,
■ 52.; 1868. 1., v poslov, drž. zak. 61., 251.

Ustroj zdravilstvu, 1870. 1., v drž. zak. 125., v dež. zak. 198., 224.;
1871. L, v dež. zak. 12.

Novi zakon o žandarstvi, 1876. 1., v poslov, drž. zak. 31.

Katoliške cerkve pravno razmerje, 1868. 1, v poslov, drž. zak. 77., 80.

1869. 1, v poslov, drž. zak. 53.; 1874. 1, v poslov, drž. zak. 101.
Nekatoliške cerkve pravno razmerje, 1861. 1., v poslov, drž. zak. 79.,
85.; 1866. L, v poslov, drž. zak. 27.

Pravno razmerje zidom, 1867. 1., v poslov, drž. zak. 217. ; 1868. 1.,
v poslov, drž. zak. 81.; 1860. 1, v poslov, drž. zak. 3., 13., v
dež. zak. 26.

Zakon o razmerji raznovereev mej soboj, 1868. 1., v poslov, drž. zak. 81.
Gospodarstvo s cerkveno imovino, 1860. I., v drž. zak. 278., 295.

■* 113  *

Zakon, kako je zidati cerkve in poslopja duhovnikom, 1863.1., v dež. zak. 23.

Razmerje mej cerkvijo in mej učilnico, 1868. 1., v poslov, drž. zak. 80.

Zakon o ljudskih učilnicah, 1869. L, v drž. zak. 277., 452.; v poslov,
drž. zak. 163.

Učilniški in učni zakon, 1870. L, v drž. zak. 219.

Verski nauk po učilnicah, 1868.1., v poslov, drž. zak. 97., 80.; 1872. 1.,
v poslov, drž. zak. 250.

Kako ^'e delati, kar se tiče učilniških zamud, 1875. 1., v dež. zak. 31.

Ponovljive učilnice, 1874. 1., v dež. zak. 10.

Ukazi oh učilniških poslopjih, 1873.1., v dež. zak. 55.; 1875. L, v dež. zak. 49.

Nadzorna oblastva nad ljudskimi učilnicami, 1870. L, v dež. zak. 157.

Učiteljske izobraževalnice, 1869. 1., v drž. zak. 277., 463.; 1871. 1.,
v drž. zak. 1.

Pravna razmerja učiteljem v Krajncih, 1873. I, v dež. zak. 64.

Trgovski zakon, 1863. L, v poslov, drž. zak. 1.

Trgovske zbornice, ustanovljene, 1850. L, v drž. zak. 711.; 1868. L,
v poslov, drž. zak. 199.

Trgovski poverjonci, 1852. 1., v drž. zak. 993.; 1857. L, v drž. zak. 390.

Zakon o novčnej borsi, 1873. 1,, v drž. zak. 593.

Zakon o blagovnej borsi, 1860. L, v drž. zak. 103.

Zakon o delniških družbah, 1873. 1., v poslov, drž. zak. 391.; 1874. L,
v' poslov, drž. zak. 249.

Hranilnice, ustanovljene, 1844. 1., v zb. prov. zak. 332.

Obrtni zakon, 1859. L, v drž. zak. 619.

Zakon v obrambo vzorkom (muštrom) kaeega blaga, 1858. 1. v drž. zak.
688., 707.; 1865. L, drž. zak. 127.

Zakon o svoboščinah, 1852. 1., v drž. zak. 817.

Zakon, govoreč, od česa nij plačevati poštarine, 1865.1., v drž. zak. 343.

Kako je železnicam dajati dopustila, 1854. 1., v drž. zak. 949.

Patent o zemljiškem razbremenili, 1853. 1., v drž. zak. 737.; 1857. 1.,
v drž. zak. 701.; 1855. 1., v dež. zak. 64.

Vojinski zakon, 1868. 1., v poslov, drž. zak. 339.

Razprogled nadomestnih prihranjeneev, 1873. 1, v dež. zak. 22., 129.

Jednoletni radovoljniki, 1868. 1., v poslov, drž. zak. 339. §§. 120—147.;
1869. 1., v dež. zak. 22., 41., 45., 77.

Vojaške izobraževalnice, 1852. 1, v dež. zak. 222., 227., 276., 335., 445.

Razpregled odpuščenih vojakov in vojaško služno razmerje, 1872. 1., v
dež. zak, 32.; 1873. 1, v dež. zak. 128., 134.

8

= 114

S  -O--

Brambovski zakon, 1869. 1. v poslov, drž. zak. 176.

Ukazi o zemljarfni, 1843. 1., v zb. prov. zak. 165.; 1844. 1., v zb.
prov. zak. 146.

Postavljanje novega redu zemljarfni, 1869. 1., v poslov, drž. zak. 197.
Zgradarina, zapovedana, 1831. 1., v zb. prov. zak. 305.; 1821. 1.. v
zb. prov. zak. 293., 305, 317., 337.

Patent o dobitkovfni, 1816. 1., v zb. prov. zak. 61.

Patent o dohodariiii, 1849. 1., v drž. zak. 813., 651.

Potrošnina, 1829. 1,, v zb. prov. zak. 240., 346.

Zakon o mitnfni in o samotržji, 1836. 1, v zb. prov. zak. 4., 52., 459.
Pravilnik mitnicam, 1819. 1, v zb. prov. zak. 723.

Kazenski zakon o državnih pripadkih z 11. junija 1835. 1.
Postavljanje novega redii narodnej banki, 1851. 1., v drž. zak. 381.
Zakon o posojevalnih blagajnieah, 1873. L, v drž. zak. 695.
Posojevalnica na zemljišča, 1864. 1., v drž. zak. 215., 222.
Posojevalnica trgovcem in obrtnikom, 1855. I, v drž. zak. 615.
Novčanstvu se postavlja nov red, 1858. L, v dež. zak. 241., 290.,
437., 582., 547.

Zakon, kolikšen bodi kolek o raznih prilikah, 1850. 1.. v drž. zak.
455.; 1862. 1., v poslov, drž. zak. 179., 271.; 1876. L, v poslov,
drž. zak. 65., 116.

Ustroj sodiščem sploh, 1868. 1., v drž. zak. 335.

Ustroj kranjskim sodiščem, 1867. I, v dež. zak. 98.

Ustrojni zakon o sodiščih, 1850. 1., v drž. zak. 1101.

Opravilni red sodiščem, 1853. 1., v drž. zak. 3J51.

Odvetniški zakon, 1868. 1, v poslov, drž. zak. 210.

Beležniški zakon, 1871. L, v poslov, drž. zak. 161.

Sodnje oblasti pravilnik, 1850. 1, v drž. zak. 949.

Obči državljanski zakonik s 1. junija 1811. 1.

Zemljeknjižni zakon, 1871. 1., v poslov, drž. zak. 241.

Razprave o neprepirnih stvareh, 1854. 1., v drž. zak. 841.

Obči zakon o menicah, 1850. 1., v drž. zak. 591.

Rudarski zakon, 1854. L, v drž. zak. 551.

Kazenski zakon, 1852. 1., v drž. zak. 493.

Kazenske pravdo zakon, 1873. 1, v drž. zak. 397.

. 115  »■

Obrazci.

Obrazec 1.  (na 11. strani).

Imenik

vseli tistih (Turjaških) občanov, kateri imajo pravico voliti (§. 12. v
obč. vol. zak.). Ta popis je ob enem tudi volilsk imenik  (§. 17.
v obč. vol. zak.).

Najprvi se zapišejo častni občani ali častni meščani ali tržani,
koder jih je kaj, potem vsi tisti občani, kateri imajo sami ob sebi pra¬
vico voliti, naj-si plačujejo■ davek na prvo roko ali ne, ter naposled
vsi drugi občani po vrsti svojega davka. V opomnjo se zabeležajo
tisti, ki so morebiti izgubili volilsko pravico, ker so bili kaznjevani itd.

Obrazec 2 . (na 11. strani).

Glasovnica

občinske volitve v (Liižarskej) občini (§. 26. v obč. vol. zak.).

8 *

Obrazec 3. (na 11. strani).

Prigledniea

občinske volitve (Pod Goro).

To priglčdnieo je treba pisati na dva izvoda.

Obrazec 3. (na 12. strani).

Vložni zapisnik.

Obrazec 5. (na 12. strani).

Zapisnik o razdanih domovinskih listih.

Po tein obrazci se more tudi narejati zapisnik o razdanih p6-
selskili in delavskih bukvieah.

117

Obrazec d. (na 12. strani).

Zapisnik o tujcih.

Obrazec 7. (na 12. strani).

Poselski zapisnik.

Obrazec S. (na 12. strani).

Zapisnik o pazki na hudodelce.

« 118

c  -O-

Obrazec O. (na 13. struni).

Okrožnica.

Županstvo (Senozdške) občine svojim podobčinam in starejšinani
(služabnikom občinskega redu) daje to na znanje:

(Tukaj treba povedati, kaj se oznanja.)

Obrazec 10 . (na 14. strani).

Zapisnik,

storjen v županskem uradu (Dobrepoljskem) v (17.) dan (aprila) 1877.
(Gregor Strnad iz Ponlkev), hiž. štev. (5.), govori tako:

(Tukaj treba ob kratkem zapisati, česa želi.)

Obrazec 11 . (na 14. strani).

Vročil na knjiga.

* 119

Obrdzec  12. (na 15. strani).

Zapisnik,

storjen ob seji občinskega odbora (Moravskega) v (2.) dan (grudna) 1879.,
do poludne ob 9. uri.

V seji so bili:

(Jurij Kraševec), župan.

(Andrej Oblak), odbornik.

(Matej Zakrajšeak), odbornik itd.

Župan je denes napovedal sejo, kajti na vrsti je nekoliko občin¬
skih stvarij, o katerih se je treba dogovoriti, in pričel je razgovor,
preštevši odbornike ter izrekši, da je zbor ukrepieen, ker se je vanj
sešlo dve tretjini glasovalcev.

(Semkaj dolu so zapišejo razpravo in ukrepi, z dostavkom, kaj se je ukrenilo
soglasno a kaj z večino glasov; tudi jo zabeležiti kake drugačne dogodke, n. pr. če je
kdo šel iz zbornice, ker je bil sam zapleten v katero stvar, ki se je o njej bilo treba
razgovarjati, ali če je koga prvosednik posvaril z besedami: „to nij po redu!“ itd.)

Obrazec 13. (na 17. strani).

Prisega

služabnikom občinskega redu.

V Boga vsemogočega in vsevedočega prisezam, da, postavljen
v služabnika občinskega redu (v Sodražici), hočem z največjo skrb¬
nostjo, s trdno vernostjo in tesno po svojej vesti pospeševati moč zdanjih
zakonov in ukazov, razglašenih zato," da bi si mogel vsak biti v svesti
života in. svojine ter da bi se ohranil mir in red mej ljudmi; prisezam,
da hočem ovaditi vsaeega zakona prestopek, ne gledaje ni prijateljstva
m' sovraštva, niti ne svojega prida ali svoje kviire; tako tudi, da ne
bodem nikogar nedolžnega lažnjivo tožil ali nanj obračal siimnje; da
hočem brez nobenega vprašanja vselej do konca zvršiti vse, kar in
kakor mi ukaže ali moj župan ali mi naroee uradovi, ter da se brez
vednosti in privolitve svojih načelnikov v ničemer  ter nikoli ne bo¬
dem ogibal svojih dolžnostij.

Tako mi pomoči Božje!

120

l-o -

Obruzec l-t. (na 18 . strani).

RuMlna izkaznica

o dolgovih.

Podžupu (Juriju Krču) se ukazuje, da dolžnikom, imenovanim
tu notri, zarubi premičnino ter da zarubljene stvari popiše.

Od dolžnikov, ki nanje v tej izkaznici merijo čisla (5., 6. in 7.),
treba zarubljene stvari premekniti k županu.

Ob enem se ukazuje, da cenitev in dražba zarubljenih stvarij
bodi v (12. dan avgusta) in v (2. dan septembra 1878. 1.), obakrati
ob 10. uri do poludne in to tam, kjer bodo zarubljene stvari, ter na¬
poveduje se, da je ob drugej dražbi smeti zarubljene stvari prodati
tudi izpod cenitve.

Podžup naj to oznani dolžnikom ter zadnjo nedeljo poprej
dražbo okliče pred župljiinsko cerkvijo.

V županskem uradu (Slavinskem) v (1. dan julija 1878).

Ivan JKalister s. r.
župan.

Dolžnikovo

ime m pri¬
imek

Dolžan jc

si

-o si

a> s

Koliko

trld. Ikr

Popis

rabljene

premičnine.

'L

dostavkom,
kam se je
morebiti
prcdejala

gld. kr.

S

gld. ikr,

Čislo,

zaporedoma tekoče

: 121

:-o-

Obrazec  li>. (na Sl. strani).

Inventar

(Konpoljske) občine (1877.) leta.

Stvari občinske
iinovine

Oporanja

Nepremičnina

Pravico

S Glavnico

4 Orodje in priprava . .

5 Občina ima terjati . .

G Občina je dolžna

doma tekoče

Obrazec Ki. (na 21. strani).

Proračun

o dohodkih in troskih (Mokronoške) občine, kolikeršni kažejo da bodo
( 1880 .) leta.

Čislo, zapore¬
doma tekoče

1

, 2

4

5

6

7

8

Vsega vkup

Opomnja

Troskov bode .

Ako se ti troski primerijo do¬
hodkom, katerih je .«

to bode nedostatka . j

Nedost.itek je treba tako namestiti, da se po (3) gld.
naklade navrže na vsacih 100 gld. davka, plačevanega na prvo
roko, a županu se daje oblast, poskrbeti, da se bode to res
moglo zgoditi.

V županskem ur&du (Julidnskem)

v (8. dan marcija, 1880.)

Župan s. r. Občinski svetniki s. r. Občinski odborniki s. r.

: 124  ••

Obrazec 17 . (na 30. strani).

Ustav

o pasjem davki  v (Razdrtskej) občini.

Po deželnem zakoni s 13. decembra 1868. leta (dež. zak. v 18.
letniki 1869. 1.) v (Razdrtskej) občini od denes naprej postavljamo
pasji davek.

Po 3 gld. davka je na leto plačevati od vsaeega psa, kadar
navrši 2 meseca; od priklenenih, lovskih in vprežnih psov se daje po
pol menj davka.

Ves davek je ob enem plačati uže naprej.

Vsak pasji gospodar treba da v 14 dneh potem, kadar se bode
oznanil ta ustav, svojega psa zglasi občini ter mu kupi znamenje, da
ga bode pes nosil za vratom. Znamenje ima število davčnega registra
v se udarjeno.

Vse pse brez tega znamenja polovi kožediree, a prve 3 dni se
bodo vender, vsak za 1 gld. 50 kr. plačila, zopet vračevali gospo¬
darjem, če morejo dokazati, da so res uže odšteli pasji davek. Kadar
bode 3 dni minolo, potem se tak pes ubije, in tako tudi vsak pes, od
katerega nehče gospodar plačati davka.

Tega ukaza prestopnike zadene do po 10 gld. globe ali do po
48 ur zapora.

Iz županskega uradu (Razdrtskega) v (1. dan januvarja 1870).

Obrazec št. 18 . (na 30. strani.)

(Išči obrazca št. 14 .)

Obrazec št. 19 . (na 31. strani.)

Blagajniški dnevnik

(Kameniške) občine 1878. leta.

K a č u n

o (Lipavske) občine dohodkih in troskih (18 . . leta).

125

č

O

O

126

koliko seje v poglavitnih stvareh proračun (1878. leta) prilegel resnici ter kake naklade je bilo (1879. leta)
zaradi nedostatkov treba navreči na davke, kakor dovoljuje ministerski ukaz s 26. majnika 1874. leta, st. 3714.

127

5-0 -

Obrazec 22. (na 34. strani).

Tujska knjiga.

Obrazec 23. (na 49. stremi).

Zapisnik mesovnega oglednika.

Obrazec 24. (na 51: strani).

Kako je govedini postavljati ceno.

* 128

Iz teli zabeležkov se da najti, po čem je povprek kilogram pitane
živine, kilogram kož in kilogram loja. To se na pr. dobode tako:

Troski:

1. Za živinče, težko 200 kilogramov, denimo kupa .

2. Potrošnine.

3. Po 20 od sto vojinske naklade, zatorej . . . .

4. „ 20 „ „ naklade v deželni zaklad, zatorej .

5. „ 10 „ „ občinskih naklad, zatorej . . . .

6. „ 3 „ „ recimo da svoj dobiček in mesarski

troski vzemo od kupa, katerega je bilo 80 gld.,

zatorej . .

Vsega vkup .

80 gld. — kr.

JI

10

42

42

21

>7

2 „ 40 „
85 gld. 55 kr.

Dohodki:

1. Za 25 kilogramov loja . . . ■ .9 gld. — „

2. „ kožo, ki je imela 25 kilogramov,.10 „ — „

3. Zatorej se za 165 *) kilo gramov mesa izkiipi . . 66 „ 55 „

Vsega vkup . 85 gld. 55 kr.

Troski so povrneni ter našli smo, da je meso treba sekati po
40 kr. kilogram.

*) Prodalnega mesa je šteti samo 165 kilogramov ; kajti od 200 kilogramov je
vzeto najprvo 25 kilogramov loja, a po 5 kilogramov od sto (tukaj 10 kilo¬
gramov) upade meša potlej, kadar se uliladi; koža in otroba (drob) se ne všteva,
ker živinsko težo po navadi ustanavljajo tako, da jemljd vanjo le čisto meso in loj.

Obrazec 25. (na 57. strani).

Ubožni list.

S tem listom podpisani občinski župan  svedoči, da (Ivan
Potrebnik), s pridevkom tudi (Požar) imenovan, doma iz (Gabrija),
hiž. št. (3.), po svojem domovinstvi štet v (Dobravsko) občino, nema
niti premičnega niti nepremičnega blaga niti ne svojega človeka no¬
benega, kateri bi zanj plačal po zakoni, ter da zatorej od njega nikakor
nij moči izterjati onih (84 gld. 25 kr.), katere je na njegovo^bolezen
in strežbo (Ljubljanska) mestna bolnica potrošila v (tretjem) četrtletji
18 . . leta.

Iz (Dobravskega) županskega uradu
v (2. dan januvarja, 18 . .)

(Ime in priimek) (Ime in priimek)

župnik. župan.

129

Obrazec 26 . (na 58. strani).

Svedočba

v izprejemanje kaeega najdenčka.

Potrdilo se daje, da je ženska, katera je s soboj prinesla to
svedočbo (Marija Nosanka), žena (Marka Nosana), doječa drugi mesec,
doma iz (Ribniškega) okraja, (Ribniške) župnlne iz (Gorenje Vasi),
hiž. štev. (9.), in da je v 23. leti, trdnega zdravja, ter da ima dvoje
svojih živili otrok. Ona želi v odrejo dobiti najdenčka (najdenko), ki
naj se jej v roko da brez skrbi, ker ga (jo) res more hraniti in je
vrhu tega žena tudi blagonravnega žitja, da se zatorej nij bati, kakor
bi otroka hotela imeti v zle namene ali da bi ž njim grdo delala.

Iz (Ribniškega) županskega uradii

v (15. dan aprila meseca, 18 . . leta).

(Ime in priimek) (Ime in priimek)

župnik. župan.

Obrazec 27 . (na 62. strani).

čislo v zapisniki (127). (Trebanjskega) okraja.

Živinski popotni list

o govedih iz (Dedčje Vasi), kjer zdaj nij goveje kuge.

Daje se potrdilo, da je ta živina bila zdrava, predno se je gnala
proč, ter da niti tod niti po obličji nij goveje kuge.

Iz (Trebanjskega) županskega uradii

v (27. dan oktobra, 18 . .).

(Ime in priimek)

župan.

9

«-■ 130  «

Obrazec 28. (na 70. strani).

Uodčevsko dopustilo.

Dopuščeno je (Luki Obrezi) iz (Cirkniee), hiz. štev. (27.), v
(26. dan januvarja meseca, 18 . . leta) smeti čez uro točiti in tudi
napraviti ples ter najeti 4 godee.

Iz (Cirkniškega) županskega uradu
v (24. dan januvarja, 18 . .).

(Ime in priimek)

župan.

Obrazec 20. (na 70. strani).

Zapisnik o godčevskih dopustilili.

O godČevskih dopustilili in o dovolitvah, točiti čez uro, naj ima občinski urad
tak zaporedoma tekoč zapisnik:

—~ 131

Obrazec 30. (na 73. strani).

Ženitovanjska zglasniea.

Podpisani županski urad (Planinski) s to zgliisnieo uradno
svedoti, da se je rej k njemu zglasil (Pavel Kujavee). ki je navršil
(27.) leto, doma iz (Ivanjega Sela), luž. štev. (3.), (Planinske) župnine,
ter povedal, da se misli oženiti z (Agato Podržajevo), ki je navršila
(20.) leto, doma iz (Grearjevca), hiž. štev. (1.), (Planinske) župnine,
ter dostavljeno bodi, da te ženitve ne upira nikakeršna zakonita zadeva.

Iz (Planinskega) županskega uradu
v (27. dan julija, 18 . .).

(Ime in priimek)

župan.

Obrazec 31. (na 73. strcini).

Zapisnik o ženitovanjskih zglasnicali.

Obrazec 32. (na 73. strani)

Občinska knjiga-matica.

9 *

Obrazec ‘iS. {na 75. strani).

Domovinski list,

s katerim (Vidrijska) občina svedoei, da ta,

ki mu je ime: (Peter Bezilj),

in je po svojem dostojanstvi, obrti, ali rokodelstvi : (rudokop),
ncoženjen ali oženjen: (oženjen),
ima domovinstvo v tej občini.

Iz (Vidrijskega) županskega uradu

v (20. dan julija meseca, 1878. leta).

Svoj podpis tistega, komur se daje domovinski list:
(ime in priimek).

Obrazec -S4. (na 85. strani).

V imeni vSfe občine:
(ime in priimek)
župan.

Proračun ob učilniških potrebah,

kar se tiče razhodkov in dohodkov ( 1880 .) učilniškega leta v
(Kostanjeviškej) učilnici.

133

l<> -

Obrazec 35. (na 87. strani).

Zapisnik o dražbi.

Županski urad (Smledski), denes po opravilih v (Zapozih),
v (27. dan oktobra meseca, 1879. leta).

Pričujoči so:

na konci podpisani možje.

Prošnji (Mihaela Kopitarja) iz (Zapogov) se je njegovega pre¬
mičnega blaga dražba dovolila ter postavila na denašnji dan ob (9.)
uri do poludne, kar je tudi bilo pred (Smledsko) župlj/insko cerkvijo
oklicano, kakor je tod navada.

Vsaeemu, kdor je na dražbo prišel, bodi povedano, da je kupljene
stvari treba takoj plačati v gotovini ter jih v 24 urah potem premekniti
drugam.

Obrazec 36. (na 87. strani).

Zakupni zapisnik.

Županski urad (Topliški), denes po opravilih na (Obrhi),
v (30. dan marcija meseca 1879. leta).

Pričujoči so:

na konci podpisani možje:

Prošnji (Petra Maleja) z (Obrha) se je dovolilo, na drobno v
zakup dati svoje četrtinsko zemljišče, ter dajanje v zakup se je po¬
stavilo na denašnji dan ob (9.) uri do poludne, in to tako, da bode
vsak kos posebe in vsak na svojem mesti oddajan v zakup. Vse to je
bilo v (23. dan tega meseca) pred (Topliško) župljansko cerkvijo
oklicano, kakor je tod navada.

■ 184

Vsak, kdor je semkaj prišel, kaj v zakup jemat, naj posluša
to uvete:

1. Zemljišče se v zakup daje na drobno, vsak kos posebe, in
zakupljeno ostane 5 zaporedoma tekočih let od zdaj naprej.

2. Zakupšeina se bode (Petru Maleju) plačevala vsaeega pol
leta naprej, o sv. Juriji in o sv. Mihaeli.

3. V zakup se daje po katasterskej mapi, a (Peter Malej) ne
more biti porok, da bi na tej mapi res bilo vse na tanko prav izmerjeno.

4. Dolžnost je, kadar bode minolo 5 let, da se zemlja svojemu
gospodarju zopet vrne vsa tako obdelana, kakor je denes, in prepove¬
duje se, na tem zemljišči kako drugače ali po novem začenjati kme¬
tovati, hosto nad potrebo sekati in jo prenarejati ali v travnike ali v
njive, košenino preoravati v polje, orne njive ostavljati (puščati) v ce¬
lino, da bi se po-njih kosila trava itd.

5. Dolžnost se naklada zakupniku, po vinogradih trsje (trte)
grobati in pozasajati, koder in kakor bode treba, ter zemlje sploh
nikoder ne opuščati.

6. Če zakupniku pridelke vzame toča, slana, povodenj ali kaka
drugačna ujima, on zaradi tega ne bode mogel nikoli nič zakiipščine
utrgavati.

7. Zakupnik treba da tudi plača kolek na zakupni zapisnik,
kolikor namreč ga pride nanj.

Obrazec •17 . (na 80. strani).

Kazenska razpredelnica.

Obrazec OS. (na 91. strani).

Razglas

mladeničem, kateri stopajo v vojaško dobo.

Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 18 . . leta, na¬
poveduje se s tem oznanilom vsem po (Vrhniškej) občini prebivajočim
domačim in vnenjim mladeničem, kar jih zdaj stopa v vojaško dobo,
namreč kateri so se porodili 18 . . leta, da se vsak od njih mej tistim
časom, kar ga bode letos od začetka do konca grudna meseca, k žu¬
panskemu uradu (Vrhniškemu) zglasi ali samosobno (to je, da sam
pride) ali pismeno, — ako ne, vsafiega doleti kazen po zakoni. Kar
je vnenjih mladeničev te vrste po občini, ti naj s soboj prineso pi¬
sanje, iz katerega je videti, koliko let so navršili in, od kod so.

Ob enem se napoveduje vsem, kateri si mislijo prositi ali časne
osvoboditve  ali osvoboditve od dejanjske službe vojaške,
da mej tistim časom, kar ga bode letos od začetka do konca grudna
meseca, županskej pisarnici (Vrhniškej) izroče vsa svoja zakonita po¬
spešila (dopovedi, svedočbe itd.).

Iz županskega uradu (Vrhniškega)

v ( 28 . dan novembra 18  . .).

(Ime in priimek.)

župan.

—<>-*  lb6

Obrazec 39. (na 91. strani).

Iz (Litijskega) okraja: (Kotredeške občine),

imenik vseh mladeničev, kateri 18 . . leta pridejo v navadni vojaški nabor I. vrste (porojenih 18 . . leta).

137

Obrazec 40. (na 92. strani).

Dopoved

iz krstnih (rojstvenih), poročnih in mrtvaških knjig-matic, kar se tiče
obitelji (Filipa Kožemala), doma iz vasi (Brod) imenovane, hiž. štev. (4.),
v občini Dolenjega Logatca,

Iz (Logatske župnine v (8. dan januvarja 18 . .).
Da je vse tako res tudi v knjigah-maticah, svedoči

držitelj knjig-matic:

(Ime in priimek.)

O pom u ja. a)  Najprvo se zapise oča, potlej mati, da-si morebiti sta uže
odmrla, kar je treba zabeležiti v odmenjeni razpredelek, in vrbu dostaviti, v kateri dan,
mesec in leto se je to zgodilo. Za roditeljema so na vrsti otroci po svojih letih, od
največjega do najmanjšega, ter mej njimi tudi ta sin, kateremu se prosi osvoboditve.
Zamolčati nij nobenega otroka. Če ne živi mej šVojimi, ker je na pr. vzet na vojsko,

ali ker je drugje naseljen v tem ali kacem druzem selišči, v tej ali kakej drugej občini

ali v tujej deželi, ali ker se je kara priženil ali Šel iz dežele ali izgubil se po. sveti,

da nihče ne ve, kam, naj se to dene v opomnjo. Imenovati je tudi tiste otroke, kar

je uže mrtvih.

b)  Ako si mladenič osvoboditve prosi zato, ker je on jedini vnuk, naj se obitelj
postavi tako po vrsti:

1. ded,

2. baba,

8. oča,

4. mati,

5. strijci, *)

G. otroci.

, *) Strijci so o č e t i n i bratje.

m

Obrazec 41. (na 92. strani).

Sveddčba

v časno osvoboditev od vojaščine.

Midva podpisana občana, katera imava tudi vsak po svojega
sina tacih let, da bodeta klicana v prihodnji vojaški nabor, pa jima
ne prosiva časne osvoboditve ali rešitve od dejanjske službe na vojski,
pričava, da (Filip Kožemal), porojen 18 . . leta na (Brodi), hiž. štev.
(4.), res ima doma toliko in tacih svojih ljudij, kolikor in kakeršnih
je zapisanih v dopovedi, ki je priložena sub A., in da nihče izmej
njih nij zamolčan, ter da (troje ali četvero, petero itd.) teh ljudij
hrani in redi on sam.

V izpisek iz davčne glavne knjige lastninske naj se pogleda,
koliko orje ta obitelj zemljišča ter po koliko plačuje davka na leto.
Midva pričava, da je ta izpisek do konca resničen ter dostavljava tudi
to, da se bode ta obitelj hranila zelo s težka, če se nje zemlja začne
drugače obdelovati, na pr. če se da v zakup ali če se delavci bodo
najemali.

Tem ljudem žitek skopoma dajo (poljski pridelki in živinska ter
svinjska prireja itd.).

To stvar na tanko presodivši ter po svojej vesti razmislivši na
vsako stran, svedočiva, da je (Filip Kožemal) svojim ljudem res doma
tako zelo potreben, da ne bi imeli ob čem živeti, ako bi njega dalje
časa ne bilo mej njimi; tudi pričava, da je do zdaj on tej svojej
dolžnosti ustrezal, kolikor je mogel.

Občinska moža:

Luka ©vsfce s. r.

Jožef Prosinec s. r.

Potrjam, da je vse to, kar se zgoraj piše, do konca res, ter
da sta občinska moža to svedočbo tudi res sama podpisala vsak s svojo
roko, in dostavljam, da imata vsak po svojega sina taeih let, da bo¬
deta klicana v prihodnji navadni vojaški nabor, in to (Luka Ovsec)
sina (Andreja) d.) naborne vrste, a (Jožef Prosenee) sina (Vrbana)
(II.) naborne vrste.

Iz županskega uradu v (Dolenjem Logatei)

v ( 18 . dan januvarja 18  . .).

Župan:

(ime in priimek.)

i 139 *

Obrazec 42. (na 93. strani).

Svedočba

v rešitev od dejanjske službe na vojski.

Midva podpisana občana, katera imava tudi vsak po svojega
sina taeih let, da bodeta klicana v prihodnji vojaški nabor, pa jima
ne prosiva časne osvoboditve ali rešitve od dejanjske službe na vojski,
pričava, da ima (Ivan Pavša), porojen 18 . . leta (na Brezovej Gori),
hiž. štev. (2.), domovanje, kakeršno je zaznamenano v prišitem izpiski
iz davčne glavne knjige lastninske, ter da plačuje državnih davkov
toliko, kolikor mu jih je v tej knjigi pripisal e. kr. davčni urad; tako
tudi, da to zemljišče, ki ga je (Ivan Pavša) nasledoval po svojega
ujca (Gregorja Vraniča) smrti, res more petero družine rediti, a da
štirikrat toliko ljudij ne bi moglo, in da je (Ivan Pavša) imovnik te
nepremičnine, katero sam obdeluje, na njej stanovito sedeč.

Občinska moža:

Matčj Žrtrbej s. r.

Martin Pertitec s. r.

Potrjam, da je vse to, kar se zgoraj piše, do konca res, ter da
sta občinska moža to izpričevalo tudi res sama podpisala, vsak s svojo
roko, in dostavljam, da imata vsak po svojega sina taeih let, da bodeta
klicana v prihodnji navadni vojaški nabor, in to (Matej Žiirbej) sina
(Jurija) (II.) naborne vrste, a (Martin Penitee) sina (Vladislava) (III.)
naborne vrste.

Iz županskega uradu (na Krškem)

v (24. (lan fcbruvarja 18 . . leta).

Župan:

(ime in priimek.)

Obrazec 43. (na 94. strani).

Razpreglčdnica

vseh odpiistnikov in prihriinjeneev (Grasljtipeljske) občine.

140  «

o

Cfl

3  o>

O

Čislo,

zaporedoma

tekoče

V katerem
vojaškem krdeli
služi

Kakšnega čina

je

s

CD'

Opomnja

CO

<>

Zglasilna knjiga

vseh odpustnikili in prihranjeneih (Borovniške) občine.

Zapisnik o voj&škej nastanitvi.

141

'Bfnmodo

-P o ns

g P e8 £

S g i3 p-

S ® 'S P« c

Pl —

-.s, »1 • J

n  „ o- .. a

P ‘-Ps <u ^ P

■S3 p

OD;« ^ D

O PS
-c«
Pl *5?

900}[04 umopajodnz
‘oisip'

* 142

Konjski popis

(Mejvodske) občine, kar je namreč 18  . . leta konj in tovornih živalij bilo zglašenih
in razvisečnih po njih svojstvi.

Kje se katera stvar nahaja

po abecsdnom redu.*)

Amati,  sode itd., gl. preizkušati.
Habiče,  56.

Bakrena,  posoda, 54.

Barje , ljubljansko : njega poži¬

ganje, 47.

Berači,  gl. prosjaki.

Blagajnica:  občinska, 4., 6., 21.,

22., 28., 30 .,  46.; okrajna, 43.,

59., 60., 77. ; tovarnskih delav¬
cev, 109.; ubožna, 42., 69., 76'.,

77., 78., 87.

Blagu:  kateremu je trgovmstvo od¬
vzeto, 87.; blago surnno, 35.
Blagonrdvje:  skrb za-nje, 68 — 72.
Blaznice  in blazniki,  58.

Bolezen :  postrežba v njej, 58., 66 ,

76., 109.; bol. neozdravna, 58.;
podeželna, 59., 60. ; sramna 58.

Bolezni:  človeške, 54—60.; žival¬
ske sploh, 61 — 66.: goveje 61 —
65. ; konjske, 64., 65.; ovčje,

63., 64.; pasje, 65., 66.
Bolnice, 57., 53.,  77 , 96.

Bolniki, 54—00.,  76,77.; ubožni
domači, 59.; ubožni tuji, 76.

Bolno družinče:  skrbeti zanje, 66.

Božja služba,  72.

Božji potje,  32., 69.

Brambovci,  deždlni, 93.. 94.

Branjevci,  49.

Brezdomovni ljudje,  32.,40.,75.,76.

Brizgalnice,  gasilne, 82., 83.

Brodovi  in brodarina,  44.

Bukvice:  delavske, 12., 33., 67.;
poselske, 12., 32.

Cena:  gostilniška, 51.; govedini,
50.; prodalnemu živežu, 49—51.

Cenitve,  110.; pogorelega poslopja,
101.; poljske kvare, 44.; obso¬
jenčeve premičnine, 90. ; ob
ujmah, 100.; zaradi dolga na
občinskih davkih, 30.

Cenovnih:  kožedirski, 66.; občinskih
odredbin, 4.; poljskih glob, 45.;
priprežni, 98.; prodalnega živeža,
50.; stanarine vojaške, 96.

*) To kazalo je tako spisano, da, če na pr. želi kdo najti, kje je : ^zemljiški
odkup* 4 , treba poiskati ali besede „odkup“, ali besede „zemljiški u . Nekatere tehtovitejše

stvari so res tudi zapisane po dva krati, po tri krati, vsaka na svojem mesti ; a povsod
se tega poti nij bilo držati zaradi prostora. Druge stvari so zopet stisnene tako, da uči
samo jedna glavna beseda vse, na pr. vseh raznih ^zapisnikov**, „zakonov“ itd. išči
le pri besedah „zakon“, „zapisnik“. — Števila (cifre) kažejo strani.

« 144  «—

Certifilcdti,  gl. poverilnice.

Cestarji,  42.

Ceste,  28., 35., 10—14.,  79.
Cigdnje,  33.

Cinjarji,  gl. olovarji.

Cokla:  z njo zavirati ali ne, 41.
Cukrdrne,  106.

Cunjarji,  33.

(Jakarina,  priprežna, 98.

Častni:  meščani, 4.; občani, 4., 73.
Častniki,  96., 98.

Človeški život,  32—40.

Crteži,  stavbinski, 79., 80.

Orvje,  kvarljivi gozdom, 47.
čuvaji,  lovski, 23,; ponočni, 38., 82.
Darila,  državna : od murv, 47.;

od žrebcev in kobil, 48.

Da vena opra vila,  ob činska, 100-10 6.
Davki:  na 1. roko, 5., 100 — 100.,
111.; na 2. roko, 5., 100.;
novi, 5., 29., 30.; občinski, 3.,

21., 28—30.;  pasji, 30.; zgra-
darinski, 52., 101 — 105.

Dekle,  gl. posli.

Dela na vodi,  80.

Deldrnice,  prisilne, 40., 78.

Delati,  po koliko ur na dan, 67.
Delavci,  66., 67., 109.

Deležniki občinski,  73.

Delomrzni ljudje,  38., 40., 78.
Desetina,  gorska, 29.

Deska,  viseča pred seliščem, 108.
Deželna vlada,  6., 7.

Deželni:  odbor, 6., 7.; dež. učil¬
niški svet, 85.; ustav, 10.; zaklad,

44., 57.; zbor, 5., 8., 22., 29.

Dimnicarji,  81., 83.

Dimničarstvo,  108.

Dimniki,  79., 81., 83.; ruski, 80.

Dnevnik:  blagajniški, 31.; uradni
občinski, 12.

Dabitkovina,  104.

Dohodarina,  105.

Dohodki:  na katere nij naklade k
davkom, 29.; doh. občinski, 3.,

4., 6., 20-23., 27-30.; doh.
ubožne blagajnice, 42., 69.,

77., 87.

Dolg,  občinski, 3., 4., 6., 22.

Dom,  svoj otročičem, 85.

Domače področje  občinsko, 4—7. ;
njega posli, 20—87.

Domači sodniki,  4., 80.

Domarina,  porazredna, 101., 102.

Domovinci,  občinski, 73—75.

Domovinstvo,  4., 30., 73 — 75.

Dopustilo:  godčevsko, 70.; obrtno,
108.; parobrodnim vožnjam, 44.;
popotnim glumačem, 70.; sem¬
njem, 48., siromakom, vrtečim
orglice, 70., tržnim dnem, 49.;
v kupovanje in razprodavanje
otrovnih stvarij, 53.; v razpro¬
davanje strelnega prahu, 35.;
dop. stavbinsko, 52.

Dovolitve:  stavbinske, 79.; v pre¬
davanje natisnenih stvarij,' 107.
ženitevske, 72.

Dražbe, 80., 87. ; cestne, 41.; kadar
obsojenec ne plača prisojene
globe, 90.; kateri bi dražbe
napravljali sami ob sebi, 87.;

■« 145  =

dražbe lovskega zakupa, 27.;
premičnega blaga, 110.; dr. rado-
voljne, 2.; dr. vojaške priprege,
98.; zaradi dolga na davkih, 30.

Drevje,  sadno, 26.

Drobiž,  prodajati 71.

Drugoverci,  61.

Društva,  ustanavljati, 108.

Družina,  66., 68.; — glej tudi
posli.

Države tuje:  pogodbe z njimi, 58.;
teh držav promese in žrebovi, 71.

Državni prdvdniki,  107., 110.

Državni zbor,  8., 9.

Duhovniki,  29., 77., 96., 111.

Fdbrike,  gl. tovarne.

Fdmilija,  gl. obitelj.

Farbe,  gl. šarila.

Februvdrska ustava,  9.

Fit,  102-104.

Foršpan,  gl. priprega.

Garje:  človeške, 58.; ovčje, 64.

Gasilna družba,  82., 83.

Gasilno orodje,  82., 83.

Gaz,  gl. plin.

Glasovnica,  občinske volitve, 11.

Gledališča  ter njih igre, 70., 72.

Globa:  kako je zanjo terjati ob¬
sojenca, 90.; od cestnih pre¬
stopkov, 42., 43.; od dražbe,
če jo kdo napravi sam ob sebi,
87.; od prekršenega občinskega
redil, 4.; od prepovedanih iger,
70. ; prestopnikom mlinskega
zakona, 51.; prestopnikom polj¬
ske obrambe, 45.; prestopnikom

potrebnih naredeb o vinograd-
skih ušeh, 47.; prestopnikom
vinogradskim in tistim, ki si
drevja in vrtov ne otrebijo go¬
senic itd., 46.; prisojena nede¬
lavnim županom, 6.; tudi tistim,
kateri bi se branili prevzeti ob¬
činsko volitev, 6.

Gnezda,  ptičja, 26., 46.

Gobe,  otrovne, 50.

Godci,  69, 72.

Goljufija,  gl. prevara.

Gorniki,  45.

Gosenice,  46.

Gospodarji  in njih delavci, njih
rokodelski učenci ter pomagači
in trgovski pomočniki, 34., 67., 68.

Gospodarstvo:  občinsko 2—6., 20
do 23., 27 — 31.;  ubožnega
starejšinstva, 76., 77.; gosp. z
lesovi, 47.

Gostilnice,  71., 108.

Gostilničarji,  34., 51., 64., 88.

Gozdje:  20., 21.; razdeljevati jih
mej občane, 27.; gozdje neob-
činski, 47.

Gozdna kvara,  47.

Graditelji,  80., 83.

Graditeljstvo,  108.

Gramoz,  cestni, 41.

Grobišča,  posebna svoja, 61.

Grimtne bukve,  gl. zemljiške knjige.

Gruntni davek,  gl. zemljarina.

Hiralnice,  78.

Hiže,  ki so bile pod vodo o potopi,
52.; h. nove, 52.; kaka števila
10

-0-3

146

1-0—

je novim hižam dajati, 104., 108.;
hiže osebiti v bolezni, 59.; hiže
posebne siromakom, 78.; hiže
preiskovati, 106., 110.; hiže raz¬
vrščene na prebiviitne razrede,
101.; — gl. tudi poslopje,
stavbi ne  in zidanje.
Hladnoklepi,  83.

Hlapci,  gl. posli.

Hlevi,  62., 81.

Hrosti,  46.; kvarljivi gozdom, 47.
Hudodelci  in hudodelstva,  10., 12.,

33., 37-40., 69., 110.

Igrati,  o čem z loterij skimi števili, 71.
Igre,  gledališke, 70., 72.; igre, ki

so prepovedane, 70.

Imeniki:  o mladeničih vojaškega
nabora, 91.; o porotnikih, 111.;
o tovarnskih delavcih, 109.; o
sklieeviinih vojiieih, 99.; o vo-
lilcih, 6, 8 — 11 .

Imovina:  občinska, 2., 3., 6., 20
do 23.,  28.; otročja, 86.
Inostranci,  gl. tujci.

Interpelacije,  gl. vprašanja.
Inventar,  občinski, 19., 21.
Izkaznice:  popotne, 32., 33.; ljudje
brez nobene izkaznice, 38.; izk.
rubilne, 18, 30.; volilske, 9.
Izprema,  gl. priprega.

Izročeno področje,  občinsko, 3 , 5.,

7.. 14., 87 — 112.

Jahači,  gl. kožedirci.

Jame:  gnojne, 52.; kamenolomne,
36.; odkrite, 34.; j., v katerih
se koplje sip ali gramoz, 41.

Jezdariti,  nepazljivo, 35.

Jezovi,  80.

Kačji ugriz,  55.

Kapice,  strelne, 36 , 54.

Karte:  lovske, 23.; popotne, 32.

Kataster  davčnega uradu, 108.;
kat. gozdni, 47.

Kava,  50.

Kavarne,  71.

Kavcijon,  gl. položnina.

Kazen:  občinskim odbornikom 2.,
kazen poljske kvare, 44., 45.;
kazen tistim, ki prekršijo ob¬
činski red, 4.; tistim, ki pre¬
stopijo zakon ptičje obrambe, 46.;
tistim, ki nehte prevzeti ob¬
činske volitve, 6.; kazen, katero
prisodi občina, 5., 8.; kako je
kazen odmerjati, 89.; kazen za¬
starela, 90.

Kazenska:  pravda, 110., 111.; kaz.
pravica občinska, 88 — 91.; raz¬
sodba občinska, 89.

Kazenske:  razprave občinske, 88 do
89.; razpredelnice, 89.

Kazensko:  pravo, 110.; sodišče,
83., 110.

Kaznjenci,  izpuščeni, 37., 38.

Kegldnje,  71.

Kisavec,  50.

Kludezi,  20, 34., 53., 83.

Kleparji,  83.

Klinčki vžigdlni,  gl. vžigalice.

Ključdničarji,  83.

Ključi,  tatinski, 35., 87.

Knjiga:  beležna trgovska, 53.; tuj-

ska, 34.; vroeilna, 14.; zgla-
silna o vojaeih, 94., 95.

Knjige,  nesramne in prepovedane,
87.

Knjige-mdtice,  77., 91., 92.; ob¬
činska knjiga-matiea, 78.

Kolek:  na domačih sodnikov na-
godbe, 86.; na poselske bukviee,
32.; na zapisnik o dražbi, 27.,
87.; na prošnje ob osvoboditvi
od vojaških vaj, 95.

Kolera,  60.

Kolniki  ali kolovozniki,  40.

Konfiscirati,  gl. zasezati.

Konje,  vprežene ostavljati zunaj, 35.

Konjedirci,  gl. kožedirci.

Konjska plemenitev,  48.

Kunjstvo  in kobilstvo,  48.

Konjušnice,  64.

Konkurs,  gl. stečaj.

Kontumdcija,  gl. zaočna razsodba.

Kopališča,  34.

Kotli-sopdrniki,  54.

Koze,  gl. osepniee.

Kože,  51., 62, 64., 66.

Kožedirci,  62., 65., 66.

Kožedirstvo,  108.

Krajevni učilniški svet,  85.

Kraste,  ovčje, 64.

Krčmarji,  34., 51., 64., 88.

Krčme:  obkle jih je zapirati, 69.;
v kakšen obrt se štejo, 108.

Krošnjarji,  33.

Krušnarji,  49.

Krvozmesje,  69.

Kufren,  gl. bakren.

Kuga:  goveja, 62., 66.; človeška, 59.

Kuhinja:  požigati v njej saje, 81.

Kupljarice,  gl. podvodniee.

Kuriti,  preblizu boste, 81.

Kvartanje,  71.

Kvartiranje,  gl. nastanitev.

Legitimacije,  gl. izkaznice.

Lekarniki,  56., 77.

Lepo zadržanje,  gl. blagonravje.

Lesarji,  48.

Lesovi,  gl. gozdje.

Licitirenge,  gl. dražbe.

List:  domovinski, 12., 75.; do-
pustilni eunjarski, 33.; kroš-
njarski, 33.; ogledni mrliški,
60.; orožni, 26., 37.; prejemni,
89., 99.; smrtni, 59.; ubožni,
57.; vojaški, 94., 95.; vGzni, 35.;
vroeilni, 14.; zglaševalni, 34.

Listi popotni,  sploh, 32., 33.; listi
popotni:  mrliški, 60 ; odgon-
ski, 39.; pridani pošiljanemu
orožju, 37.; živinski, 62.

Listine,  dokazoviilne, 89.; občinske,
18.; o zemljiškem razbremenili
in o zemljiškem odkupi, 21.

LAstki:  pozovni, 99.; ribolovni, 27.

Logarji,  28, 47.

L6n,  gl. mezda.

Loncevezci,  33.

Ijijnci,  ki se dade trdno zapreti, 54.

Ljončdrji,  83.

Lončenina,  54.

Lov,  23—27.

Lazanje,  gl. žrebanje.

Imzi,  gl. žrebovi.

10 *

-o-s

148  *-

Luč,  gola, 35., 81.

Luže  in lokve  po vaseh, 34.
JHačiih,  60.

Malini,  51., 80.

Meje:  občinske, 43.; prestavljati jih,
7.; meje zakupnega lovišča, 26.
Menjavati,  občinsko svojino, 22.
Mera,  gostilniška, 51.

Mera  in utež,  nova, 51.; preizku¬
šati jo, 51., 106.

Merosudni uradovi,  52.

Mesarji,  49., 51.

Meso,  49., 51.; od bolne živine,
62 , 63.

Meščani,  73.

Mezda:  delavcem, 67.; občinskim
služabnikom, 4.

Mladoletni nepokorneži,  40.
Mleko,  od bolne živine, 63.

Mlini,  gl. malini.

Močvir,  gl. barje.

Muka,  50., 51.

Mostovi,  44.

Možje-cenitelji,  poljske kvare, 45.
Možje-volilci,  8., 9.

Mrhovina,  gl. mrtvečina.

Mrliči,  59—61.

Mrtvašnice,  59., 61.

Mrtvečina,  62—66.

Nabor,  konjski, 99., 100. vojaški,
91-93.

Nadzor:  nad delavci in družino,

66., 68.; nad občinskimi oblast¬
niki, 4—7.; nad zdravniki, 55.
Nadzorniki,  učilniški, 85.
Nadzorsko oko,  37., 40.

Naglavnice,  33., 36., 38., 54.
Nagodbe:  pred uradovi domačih
sodnikov, 86.; nag. ob izpre-
jomanji obrtnih učencev, 109.
Nagrada,  71.

Najdenčki,  58., 59.

Najem,  prebivatni, 102—104.
Najmarina,  domovna, 102—104.
Najti,  izgubljeno stvar, 36.
Naklada  k davkom, 3., 5., 28  do

20.,  102.; kateri dohodki so
od nje svobodni, 29.

Nalužnice,  69.

Nastanitev,  vojaška, 95—97.
Naučilo,  občinskim služabnikom,

17., 18.

Nedoletnik,  88.; kadar se ženijo, 72.
Nedomovinci,  občinski, 73.
Nesramnice,  38., 40., 68.

Nesreče obče,  gl. ujirne.
Neusmiljenost,  do živalij, 70.
Norci,  gl. blaznice.

Novce,  pošiljati po pošti, 14.
Novine,  108.; uradne, 36., 107.;
Nožebrusci,  33.

Numare,  gl. števila.

Občani  brez imovine, 29.

Občine:  jediniti v vkupna opravila,
7.; razdružati jih, 10.; trgati
jih na dvoje, 5.; ustanavljati
jih, 10.; združati jih, 5., 7., 10.,
29.; obč. ne morejo voliti v imeni
vseh občanov, 12.; obč. odgon-
skih postaj, 38., 39.; obč. selske,

8., 9.; velike, 10,, 29.

Občinski odbor,  gl. odbor.

—149  >

'Obednice,  ubožne, 78.

Obhodi cerkveni,  72.

Obitelj,  68., 96.; nje popotni list, 32.

Oblastniki,  občinski, 2—8,10., 12.

Obligacije,  avstrijanske, 87.

Obrti,  105., 106., 108., 109.

Obrtniki,  50., 51., 67., 78., 108., 109.

Odbor:  občinski, 3—5.; njega

ukrepi, 2., 3—8., 43.; teh ukre¬
pov zaviranje, 2., 5.; njih zvr-
ševanje, 2., 3.; odb. okrajno-
cestni, 42., 43., 79.; odb. po¬
seben, v presojevanje letnega
računa, 31.

Odgonstvo,  38., 39,, 40.

Odkup,  zemljiški, 21.

Odpor,  postavljen v zapisnik ob¬
činske seje, 17.

Odpustniki,  vojaški, 93., 94., 95.

Odredbine:  občinske, 4., 30., 73.,
75.; od seiminjih dopustil, 48.;
od zdravil, 56.

Oficirji,  gl. častniki.

Ogenj,  38., Sl — 84.

Ogerske kraljevine  državnopravno
razmerje, 9., 10.

Ogledi:  stavbinski, 79., 80., 81.,

101., 109.; ogl. zaradi čuvanja
nad ognjem, 83.; zaradi poraz-
redne domarine, 101.

Ogledniki:  mesovni, 49., 62.; mr¬
liški, 60.

Okoliš:  dopolnitveni, 95.; kužni,

62., naborni, 76.; priprežni,
97.; skladni, 42.; volitveni, 9.

Okrajni učilniški svet,  85.

Okrajno oblastvo,  5—8.; njega na-
redbe in razsodbe, 6.

Okrožnice:  občinske, 13.; uradne,
107.

Oktoberska diploma,  9.

Olje,  rudninsko, 35.

Olovdrji,  33.

Omotica,  27.

Opravila občinska,  gl. uradovanje.

Opravilni red:  državnega in dežel¬
nega zbora ter deželnega odbora,
9.; opr,, red občinski, 4., 15.

Oprostitev,  gl. osvoboditev.

Oproščenci,  od triletne službe vo¬
jaške, 94.

Orglarji,  pocestni, 33., 70.

Orožje,  36., 37.

Osepnice:  človeške, 59.; staviti jih,
56.; — ovčje, 63.; staviti jih, 63.

Oskruniti žensko,  obetaje poroko, 69.

Ostanek,  gl. prebitek.

Osvoboditev,  časna od zgradarine,

102 .

Osvoboditve,  vojaške različne, 92—95.

Otroci:  ako pred 14. letom pros-
jačijo, 71.; kdaj je otroke za¬
četi k delu siliti, 67.; otroci od
11. do 14. leta, 88.; otroke po¬
sojati prosjakom, 72.; otroci
ubogi, zapusteli, 78.

Otročja imovina,  86.

Otrovancem  pomagati, 55.

Otrovila,  53.

Ovočje,  50.

Parobrodne vožnje,  44.

Pasja vstelclina,  38., 05., 00.

* 150

Pastuhi,  gl. žrebci.

Pašniki,  občinski, 20., 21., 23., 62.
Patenti:  dobodarinski, 106.; lovski,

23., 26.; orožni, 23.; popisni, 74.
Patronstvo,  4.

Pdvolja,  strelna, 36.

Pazka,  na hudodelce, 12 , 37., 38 ,

39., 110.

Peharji,  51.

Pepel,  81.

Petrolej,  35.

Pijanstvo,  72.

Pisar,  občinski, 13., 14., 18.
Pisdrnice,  državne, 96.

Pisma:  občinska uradna, 3., 13.,

14., 18., 19.; popotna (raznovr¬
stna), 32., 33 , 37., 38 , 39., 60.,
62.; prisodna, 93.; svobodska, 78.

Pivo,  50.

Pivovarne,  106.

Plača,  županu in občinskim svet¬
nikom, 4., 10.

Plačilo,  namesto tlake, 3., 13., 30.,
43.

Platišča,  široka, 42.

Plesi  z godci, 69, 72.

Plin,  36.

Poddrji,  45.

Podobčine,  20., 22., 76.; združati
jih, 7, 29.

Podobe,  nesramne in prepovedane,

70., 87.

Podpisovanje,  uradnih pisem ob¬
činskih, 3., 13., 15.

Področje:  državnega in deželnega
zbora ter deželnega odbora, 9.;

občinskih oblastnikov in nad¬
zornih oblastev nad njimi, 2—8.
Področje občinsko:  domače, 4—7.;
njega posli, 20—87.;  izročeno,

3., 5., 7., 14., 87—112.
Podoodnice  in podvbdniki,  68.
Pogodbe, s  tujimi državami, 58.
Pogoni,  38., 39.

Pogorelci,  84.

Pogrebščina,  za ubožnim tujcem, 58.
Pohabiti,  ude sam sebi, 34.
Pohujšanje,  gl. soblazen.

Pokalni preparati,  35.

Pokati,  z bičem, 41.

Pokopališča,  60., 61.

Poljaki,  45., 89.

Poljedelstvo,  44—47.

Poljska:  kvara, 44.; obramba, 44-
Pdljščina,  26., 14.

Poloznina,  lovska, 27.

Pomagači:  občini dani ob nje
troskih, 5., 7.; pom. obrtniški,

33., 67., 109.; rokodelski, 33.,

34., 67., 71.

Pomoč novčna,  iz deželnega za¬
klada, 44.

Pomočniki,  trgovski, 68.

Ponedeljki zaspani,  67.

Ponočne bogosliižnosti,  69.
Ponočnjaki,  67.

Pooblaščenci:  deželnega odbora, 6.;
pohodnih postaj, 95., 96.; pri-
prežni, 95.

Popis:  konjski, zaradi vojaštva, 99.;
vseh prostorov, pripravnih voja¬
kom v nastanitev, 96.

Popotni listi,  gl. listi.

Poročilu,  občinska, odmenjena ob-
lastvom, 13., 14.

Porodilnice,  58.

Poroka,  brez cerkovne dovolitve, 69.

Porotniki,  111.

Posli  (družina), 12., 32., 34., 66,67.

Posli,  gl. uradovanje.

Poslopje:  dopustilo v njega zidanje,
52.; poslop., ki je bilo pod vodo,
52.; posl. novo in prezidano,

52., 101 „ 102.; poslop. podirati
ob ognji, 83.; poslop. prebivatno,

101., 102.; poslopje, svobodno
od vojaške nastanitve, 96.; —
gl. tudi liiže, stdvbine  in
zidanje .

Posojati:  ljudem ob ujmah, 78.;
otroke prosjakom, 72.

Postaje:  odgonske, 38., 39.; po¬
hodne, 96.

Postava,  gl. zakon.

Poštarina:  svoboda od nje, 14., 15.

Poštarji,  98.

Pot:  odkazan, 39.; plačan svedo-
kom, 90.

Potepuhi,  34., 40.

Potje,  oboi ali neobči, 43., 44.

Potrošnina,  29., 106.

Poverilnice:  cenovne, 49.; o kotlib-
soparnikih, 54.; popotne, 32.;
županskega uradu, 102.

Poverjenci,  trgovski, 109.

Povračilo:  občinskega dolga, 3.;
povr. za prostore, oddane čast¬
nikom, 96.

Pozovnice,  vojaške, 94., 99.

Prah, strelni,  35., 80., 81.

Pratika,  vpisna, 13.

Pravdanje,  za občino, 27.

Pravica:  kupovati in prodajati

otrovila, 53.; pravica lovska,
23—25., 26., 27.; prav. ozdrav¬
ljati bolezni, 55.; prav. podelit-
vena, 4.; prav. prodajati strelni
prah, 35.; prav. ribolovna, 27.;
volilska, 9., 10., 11.; prav. do
občinske svojine, 20—22.; do
občinskega užitka, 22.

Praznovati,  nedelje in praznike, 72.

Prebitek,  občinske blagajnice raz¬
deljevati mej občane, 4., 6., 22.

Pregreški,  gl. prestopki.

Prehitevati,  vozove pred soboj, 41.

Preizkušati,  mero in tehtnice, 51.,
106.

Prekupci,  tuji, 49.

Prelo,  zimsko, 69.

Premoženje,  gl. imovina.

Prenočevanje,  34.

Prepiri:  mej gospodarji in posli,
67.; mej mejaši, kadar se kaj
zida, 79.; mej občani za svoje
pravice, 6.; za vkupno svojino,
21.; mej obrtniki ter njih de¬
lavci in pomagači, 68., 109.;
prepiri o letnem računi, 31.; o
potih, 44.

Prepovedi:  nezdravih prostorišč,

52.; prep. živinske, 62, 63.,
64.; županove, 88.

Preseljevanje,  v tuje dežele, 33.

s

- <-* 152

Prestopki:  cestni, 42.; gozdni, 47.;
kazenskega zakona, 11., 110.;
malinskega zakona, 51.; nad-
zorskih povelij občinskih, 88.;
nove mere in uteži, 51.; prest,
obrtni, 109.; prest, orožnega
zakona, 37.; prest, poljski, 45.,
46 , 88.; prest, raznih naredeb
o vinogradskih ušeh, 46., 47.;
prest, stiivbinskega in posel-
skega zakona, 88.; vinograd-
skega zakona, 46.

Preštevanje,  ljudsko, 32., 108.

Pretepanje  in rvdnje,  34.; pret.
svoje žene, 35.

Prevara:  o državnihpripadkih, 106.;
prev. v prodajanji, 48—52.

Prevoj , gl. priprega.

Priče , 88—91.

Prigledni shod,  vojaški, 95.

Priglednica,  občinske volitve, 11.

Prihranjenci,  nadomestni, 93., 94.

Prikupila,  občinska, 3.

Pripddki,  državni, 106.

Pripravniki učiteljski,  nabornih
let, 92.

Priprega,  vojaška. 97., 98.

Prisega:  podarjeni, 45.; poljakom,
45.; služabnikom občinskega
redu, 17.

Prisiljenci,  izpuščeni, 38.

Pristojbine:  merosodne, 52.; mr¬
liških oglednikov, 60.

Pritožbe:  kako jih je izročati, 8.;
prit. na finančne ukaze in raz¬
sodbe, 106.; na gospodarstvo

ubožnega starejšinstva, 77.; na
kake naredbe o vinogradskih
ušeh, 47.; na kazni poljskih
prestopkov, 45.; na letni račun
občinski, 31.; na občinske na¬
redbe in kazni, 4 — 8,, 90.; na
okrajnega oblastva naredbe, 6.;
na posvarila v občinskih sejah,
16.; na volilske imenike, 5., 6.,

9., 11.; na volitve občinskega
starejšinstva, 12.; na županove
naredbe, 4,5.;  prit. o vojaškej
nastanitvi, 95.; prit. tujih ljudij
v občini, 5.; zaradi prekršenega
zakona, 7.

Privilegije,  gl. svoboščine.
Procesije,  gl. obhodi cerkveni.
Prodajdči:  otrovnih stvarij, 53.;
strelnega prahu, 35.; živeža člo¬
veškega, 48—52.

Promese,  tujih držav, 71.
Proračun:  cestni, 43.; občinski,

3., 21., 31.; okrajno-eestnega
odbora, 43.; ubožne blagajniee,

77. ; učilniških potreb, 85.
Prosjaki,  38., 71.; delomrzni, 40.,

78. ; prosjiikom posojati otroke,
72.

Prostost,  gl. svoboda,

Prošnje:  vojaških stvarij, 92., 93.,
95.; o časnej osvoboditvi od
zgradarine, 102.

Protest,  gl. odpor.

Prvomestnik,  gl. starejšina.
Prvosednik,  občinskih sej, 2., l(i.
do 17.

* 153  •

-Psi: vstekli, 38., 65., 66.;  zlobni,
35.

Ptiči:  24—26.; ptiči koristni, 24.,
46.; kvarljivi, 46.

Puncevni uradovi,  37.

JRačun:  letni občinski, 3., 4., 31.;
župana prisiliti, da ga stori,
6.; rač. odgonski, 39.; ubožne
blagajnice, 77.; učilniški, 85.

Radovbljniki,  jednoletni, 94.

Rajslcetina,  gl. zavorni laneo.

Pake,  mrliške in obiteljske, 61.

Razbremenilo,  zemljiško, 21.

Pazglasi:  državnih zakonov, 107.;
konjskega nabora, 100.; raz¬
glasi mladeničem vojaških let,
91.; razgl. občinskega odbora
ukrepov, 4.; razgl. o volitvah
v deželni in državni zbor, 9.;
razgl. uradni občinski sploh, 13.;
razgl. vojaškega sklica, 98., 99.

Razpdene stvari,  36.

Razprave:  kazenske občinske, 88.
do 91.; ostalinske, 86.

Razpregled:  nabornih konj, 99.;
občinske svojine, 21.; občin¬
skega uradovanja, 12. ; raz¬
pregled o domovinskih listih,
o pazki na hudodelce, o po-
selskih ter delavskih biikvicah
in o tujcih, 12.; o najdencih,
58.; o prostorih, vojakom v na¬
stanitev pripravnih, 96.; o raz¬
danih uradnih pismih in listih,

12. ; o tlakah in plačilih zanje,

13. ; o vroeevanji, 14.; o vseh

občanih, 32.; o vseh različnih
vojacih, 93., 94.; razpr. v ime¬
niki nabornih mladeničev, 91.
Razpustiti,  občinske oblastnike,

6., 7.

Razsvojiti,  zemljišče, 41.

Razžaliti,  župana, 91.
Registratura,  občinska, 18., 19.
Rektifikatdrije,  21.

Reservisti,  gl. prihranjen«.

Rešitve,  uradnih poslov občinskih,

12., 13.

Ribja lov,  27.

Romarji,  32.

Rubljenje,  18., 30., 45 , 90.
Rudarji,  33., 68.

Rudniki,  36.

Sadje,  gl. ovoeje.

Sadno drevje,  26., 46.
Samoddvljenci,  61.

Samodelska slatina,  50 ; samodel.

cvetlice, 54.; samod. vino, 50.
Seje,  občinske, 2., 4., 5., 7., 14.
do 15.,  18.

Semnji,  48.; semn. živinski, 62.
SJibdi,  razkošni ali pohotni, 69.
Sip,  cestni, 41.

Siromaki,  gl. ubožci.

Sirote,  78.

Sklad:  cerkveni, 60., 61.; cestni,

42., 43.

Sklepi,  gl. ukrepi.

Sklicevanje,  vojaško v orožje, 98., 99.
Služabniki:  državni, 72.; občinski,

3., 4., 13., 14., 17., 18., 105.; slu¬
žabniki nadzorskega redu ob-

s 154

s-o-

činskega, 13., 17., 18., 89.; že-
leznocestni, 36.

Službo izgubiti:  občinsko, 11.; žu¬
panovo, 7.

Smodnik,  gl. prah strelni.

Sneg,  pocestni, kidati, 41., 43.

Sublazen,  javna, 69 — 70.,  89.

Sodišče:  državljansko, 110.; ka¬
zensko, 83., 110.; obrtno, 109.

Sodniki,  domači, 4., 86.

Sol,  50.

Soseske,  gl. podobčine.

Spisi,  gl. pisma.

Srab,  gl. garje.

Sramodejstvo,  40., 68, 69.

Starejšina:  gaslteljski, 82.; okrajno-
cestnega odbora, 79.; selski, 13.;
tržni, 49.; ubožne blagajniee, 77.

Starejšinstvo:  občinsko, 5., 12.,
45.; obrtno, 68.

Starina,  108.

Stdvbine,  79—84.; stavbine: na vodi,
80.; obrtovne, 80.; — gl. tudi
hiše, poslopje  in zidanje.

Stečaj,  30., 111.

Steklina,  gl. vsteklina.

Straže,  gl. čuvaji.

Streljanje,  36., 81.

Strelni prah,  gl. prah strelni.

Strežniki,  bolniški, 60.

Strupi,  gl. otrovila.

Svedočbe:  lekarnikom, 56.; de¬

klam in hlapcem, 32.; svedočbe
učilniške, 92.; o konjih, svo¬
bodnih od vojaškega skazovanja,
100.; o nesrečah in lijrnah, 71.,

78.; v izprejemanje kaeega naj¬
denčka, 58.; v osvoboditev od
vojaščine, 91., 92.

Svedoki,  88—91.

Svetniki,  občinski, 3.,  4, 11., 30.,
89.

Svinina,  50.

Svoboda:  od naklade k davkom, 29 ;
od poštarine, 14.; od vojaške
izpreme, 98.; od vojaške nasta¬
nitve, 96.; od uvoznine, 78.

Svoboščine,  občinske, 19.

Svojina:  človekova, 32—40.; ob¬
činska, 20—23.; prodajati, za¬
menjavati ali zastavljati jo, 22.;
svojina vkupna, 20., 21., 22.

Sacila,  gl. cenitve.

Šarila,  otrovna, 53.

Satorina,  49.

Ščedenje,  gozdne zveri, 24.

Sčuvdji,  mej delavci, 67.

Sonanje,  gl. ščedenje.

Spitali,  gl. bolnice.

Špricalnice,  gl. brizgalniee.

Stdcije,  gl. postaje.

Stant,  gl. zakup.

Stattit,  gl. ustav.

Štempelj,  gl. kolek.

Števila,  dajatinovimhižam, 104., 108.

Stiftenge,  gl. ustanovine.

Štirne,  gl. kladezi.

Strdfenga,  gl. kazen.

Šuta,  cestna, gl. gramoz, sip.

X'abak,  87.; piišiti ga v hlevi ali
na podi, 81.

Tabori,  88 , 108.

Takse,  gl. odredbine.

Tulije,  gl. naglavnice.

Tarifa,  gl. eenovnik.

Teatri,  gl. gledališča.

Tehniki,  državni, 41., 54.

Tehtnice,  51.

Telegrafi,  36.

Tesarji,  83.

Tiskdrnice,  107.

Tlaka:  cestna, 42.; drugačna ob¬
činska, 3., 13., 28., 29., SO.,
43.

Točiti:  pijačo na semnjišči, 49.;

točiti čez uro, 69., 88.

Tovarne,  52., 67 , 80, 109.

Tožba pozorna,  79.

Treščenega človeka,  oživljati, 55.
Trgovanje,  48—52.

Trgovske  in obrtniške zbornice,  109.
Troski:  bolniški, 57., 58.; cestni,

28., 42, 43.; občinski, 20.,

21., 22., 28—SO.;  obsojenčevi,
katerega kažnjuje občina, 89.;
troski z občinskim v Žitkom in
z občinsko imovino, 28.; kadar
se zida cerkev, poslopje duhov¬
niku, učilnica itd., 28.; kako
jih je razdeljevati, kadar se več
občin združi šiloma, 6.; troski,
o katerih so posebne pravice,
28.

Tržni dnevi,  49.

Tujci:  delomrzni, 38.; ubožni, obo-
levši, in pogrebšeina za taeimi,

57., 58.; tujci na seinnjeh,
48.; tujci v občini, 73 , 75.;

zapisnik o tujcih, 12.; tujce
zglašati, 34.

Ubožci,  2, 3., 75—78.:  ubožci
delomrzni, 40., 78.

Ubožnice,  župlj.inske, 77.

Učenci:  obrtniški, 109.; rokodelski,
34, 68.

Učilnice,  59., 68, 75., 96.; ljudske,

84., 85.; podkovne, 48.
Učilniške:  svedočbe, 92.; ustano-

v ne, 85.

Učilniški svet,  85.

Učitelji,  28., 84, 85.

Ude pohabiti,  sam sebi, 34.
Uliajdči,  vojaški, 33.

Ujime,  78, 100.

Ukrepi,  občinskega odbora, 2 , 3.,
5.; njih zaviranje, 2., 5.
Uradniki:  državni sploh, 29., 72.;
njih domounstvo, 74.; finančni,

105., 106.; občinski, 18., 30.;
poštni, 96.; rudarski, 36.; te-
legrafni, 96.; železnoeestni, 36 ,
96.

Uradovanje,  občinsko, 2 — 8., 12.

do 19.;  zalenobiti ga, 5,6,7.
Urbarji,  21.

Urlavbarji,  gl. odpustniki.
Ustanovine,  56., 73., 78 , 85.
Ustav:  deželni, 9.; kožedirski, 65,
66.; semanj, 49.; tržni, 49.;
tržnih dnij ljubljanskih, 49.;
ustav o blaznicah in blaznikih,
58.; o pasjem davki, 30.; ob
odredbini od zdravil, 56.

Ustava  avstrijiinskih zemelj, 9.

-s 156 *

Ustrahovanje,  domače, 35., 88.

Utež  in mera , nova, 51.; preizku¬
šati jo, 51., 106.

Utopljence , oživljati, 55.

Užitek,  občinski, 20.;  gospodar¬
stvo z njim, 2.; po koliko ima
kdo pravice do njega, 22.; raz¬
deliti ga mej občane, 22.; troski
z njim, 28.; zamenjavati, pro¬
dajati, zastavljati ga, 4., 6., 22.

Vaga,  — gl. tehtnice  in utež.

Veliki posestniki,  gl. vlastelji.

Veščdki,  47., 88., 89., 105.

Vetrihi , gl. ključi tatinski.

Vinugradci,  45., 47.

Vinogradi,  26., 45—47.

Vinogradska uš,  46., 47.

Vkupna svojina,  20., 21.

Vlačuge,  gl. nesramnice.

Vlastelji,  8.

Vloge,  občinske, odmenjene obla-
stvom, 14.

Vnenji ljudje,  gl. tujci.

Voda,  52, 61, 65, 82.; dela na
vodi, 80.; vožnja po vodi, 44.

Vodnjaki,  20, 83.

Vodovdje,  53.

Vojaki, 91—100.;  njih domovin-
stvo, 74.; poklicati jih na po-
■ moč, 62.

Vojaški ljudje,  29.

Voleči razdelki,  5, 9, 11.

Volilci:  mestni in tržanski, 8, 9.;
občinski, 3, 5, 9.

Volilska pravica,  9, 11, 12.

Volitve:  občinske, 5, 6, 11, 12.;

vol. v deželni in državni zbor,
8, 9.; vol. v občinskih sejah, 16.

Voziti,  nepazljivo, 35.

Vozniki,  33.

Vozovi,  41, 97, 98.

Vozovnice,  železnoeestne, 99.

Vožnja,  po vodi 44.

Vprašanja,  vzglašati v občinskih
sejah, 17.

Vročbarina,  14.

Vročevdnje,  14, 18, 105, 111.

Vročinska bolezen,  gl. mačiih.

Vrt:  detinj, 85.; učilniški, 85.

Vrvohodci,  70.

Vsteklina,  pasja, 38, 65—60.

Vžigalice:  hraniti, 81.; prodajati,

54. ; rabiti in razvažati, 36, 54.

Zadruge,  obrtne, 109.

Zadržanje lepo,  gl. blagonravje.

Zadušenega človeka,  oživljati, 54,

55.

Zakol  brez finančnega človeka, 106.

Zakon:  deželni, 5, 30, 42.; do¬
movinski, 74, 75.; gasilni, 84.;
gozdni, 27.. 47.; kazenske prav¬
de, 110, 111.; zakon kazenski,
23, 34.; malinski, 51.; mit-
ninski in samotržni, 110.; ob¬
činski, 10, 15, 16, 20—23,
30. itd.; obrtni, 67.; poljske
obrambe, 44.; zak. poselski, 67.;
stiivbinski, 80.; učilniški in
učni, 84.; vinogradski, 45..;
vojinski, 91.; zakon volitveni
občinski, 6, 11.;-§. 17. v njem
izpremenjen, 11.; zakon ženi-

tevski, 73.; zak. o dražbah, 87.;
o državnozborskej volitvi, 9.;
o novej meri in uteži, 51.

Zakoni:  cestni, 40 — 44.; lovski,
23., 24, 25., 26., 27.; orožni,
37. ; o telegrafih in železnicah,
36.; v obrambo koristnim pti¬
čem, 24., 46.

Zakup :  lovski, 23 — 26.; nepre¬
mičnega blaga, 86.; občinske imo-
vine, 20.; vojaške priprege, 98.

Zalubnik  (zahibni črv), 48.

Zdmrtnike , oživljati, 54., 55.

Zabčna razsodba,  89.

Zapisnik :  mesovnega oglednika,

49.; občinskih sej, 15 — 18.;
zap. odgonski, 39.; opravilni,
18.; prenočnini, 34.; rokovni,
13.; vložni, 12., 18.; zakupni,
81.; o domovinskih listih, 12.;
o dražbah, 87.; o godčevskih
dopustllih, 69.; o izpovedih do-
movne najmarine, 103.; o mr¬
liškem ogledovanji, 60.; o pazki
na hudodelce, 12.; o poselskih
in delavskih bukvieah, 12.; o
poslih, 12.; o stavbinskem ogledi,
102.; o tujcih, 12.; o vojaškej
nastanitvi 97., o vojaškej pri-
pregi, 98.; oženitovanjskih zglas-
nieah ter o njih odredbini, 73.,
ob ogledi zaradi porazredne do-
marine, 101.; zap., kadar katera
stranka govori, česa želi, 14.

Zasezati :  blago, 50. ; natisnene
stvari, 107,; prepovedano orožje,

37.; staro ali nepreizkušeno
mero, 51.

Zastarela kazen , 90., 91.

Zavarovalnice,  83., 84.

Zavorni lanec,  41.

Zborišča,  obča, 88., 108.

Zdravila, 55., 50.,  77.; kožedir-
ska, 66.

Zdravje,  človeško, 52—60.

Zdravniki, 50.,  58., 60.; zdravniki
okrajni, 49., 55,, 58.; potrjeni,
55.; selski, 56.; živinski, 55.

Zemljarina,  100., 101.

Zemljemerci:  deželni, 42.; okrajni,
42.; železnocestni, 80.

Zemljiške knjige,  21.

Zgldsnice,  ženitovanjske, 72., 73.

Zglaševanje,  sploh, 33., 34.; na¬
bornih mladeničev, 91.; vojakom
k županu, 94., 95., 99.

Zgradarina,  52,, 101 — 101.

Zidanje, 79 — Sl.;  zidanje ob ce¬
stah in železnicah 79.; paziti,
kako je treba, kadar se kaj
zida, 79.; — gl. tudi liiže,
„ poslopje  in stavbine.

Zidarji,  83.

Zlogi k davkom,  4., 5., 6., 28., 29.

Zmenki:  mej obrtniki, 51.; mej
kupci na dražbah, 87.; zmenki,
mezdo povikšati delavcem, 67.

Zmrzlega človeka  oživljati, 54.

Znamenja,  svareča, 35., 80.; zna¬
menja posebna svoja, kacih dru¬
žabnikov, 108.

Zobolečniki,  55.

Zver,  divja, 24—26,; zgrabljiva,
26.; naglavniea od nje, 38.

Žanddrstvo,  34., 90.

Železnice,  36,, 79., 80.

Ženini,  izmej prvih trijeh let vo¬
jaške dobe, 72.

Ženitovanjske zgldsnice,  72., 73.

Ženo,  svojo, pretepati, 35.

Žensko oskruniti,  obetaje poroko, 69.

Žganjarne,  106.

Žganje,  50.

Živež,  prodalni, 48—52.

Živina:  mesarska, 62.; kako je ži¬
vino pasti in goniti, 36., 45.; ne
goniti je na mokre travnike, 47.

Živinski:  lekarji ali zdravniki, 55.;
semnji, 62.

Život človeški,  32—40.

Žlebovi,  odtočni, 52.

Žrebanje,  vojaško, 93.

Žrebci,  48.

Žrebovi  tujih držav: njih proda¬
janje prepovedano, 71.

Župan,  1 — 3.; on opravlja tudi
posle državljanskega sodišča,
110.; zavira občinske ukrepe,
2., 5.; prisiliti ga, da stori letni
občinski račim, 6.; razžaliti ga,
91.; vzeti mu službo, 7.; njega
naredbe, 4, 5., 7., 8.; prepo¬
vedi, 88.

Župani,  nedelavni, 5., 6., 7.

Žuželke,  46.

Žveplenice,  gl vžigalice.

S 16  v n i č e k,

v katerem se tolmačijo nenavadnejše ali ne povsod
mej Sloveni  govorjene ter tudi  nove  besede.*)

liaker-kra m., das Kupfer.

Barjč-ja, n., (na Igi), močvir, der Morast; „mah“ je po nemškem:
„das Moos“.

Bdš adv., ravno; gerade, durehaus: baš denes, ravno denes ; bsiš tod
je prišel, ravno tod ; nema baš nič, durehaus niehts ; a smešno je
reci, da je ta beseda turška, ker se v najstarejših (doturških) slo¬
venskih knjigah eita: „buhu ; buhuma, biihiimi, buši“ itd.
Bedčnj-nja, m., 1) otlo drevo, ein liohler Baum ; 2) posoda, podobna
čebru ; der Bottieh.

Beležim knjiga, knjiga ali bukve, kamor se kaj „zabeležiije“ ali
zamerkuje; das Vormerkbueh.

Belčžnik, m., der Notar ; pogrešno je pisati „biiežnik“, ker to je na
podstavi staroslovenske besede bčlegii m., das Zeichen (znamenje),
in ti „belegi“ so po vsej priliki bili obeljena  drevesa, kajti naš
Tolminec  tako belo znamenje po drevji še zdaj imenuje „be-
ležen-žni“ f.

*) ©p6miija. Ker je v tem slovnički za dokazovanje tu ter tam bilo treba
staro slovenščine, zatorej opominamo, da nas je prignala sila, dati staroslovenskim be¬
sedam ta nenavadna pismena znamenja: it  za tak poluglasnik, kakcršnega ima novo-
slovenska beseda „bezeg tt  dva krati v sebi; i  zopet za staroslovenski poluglasnik, ki je
poprejšnjemu podoben, a mečji od njega, ter ga je naš jezik uže izgubil; y  za tak
glas, ki se je nekako izrekal, kakor „uj“; on  za staroslovenski holinik „o u  (to je „o“,
bohnivo ali skozi nos izrekan) ; en  za staroslovenski bobnik „e“ (bobnivo izrekan „e u );
H  za on staroslovenski „e“ („jat u  imenovan), kakcršnega imajo kranjski Dolenjci v be¬
sedah : belo, cesta, mleko, vleči  itd.; a temu e  je taka služba izročena samo v
staroslovenskih besedah tega slovnička,  — drugače smo po vsej tej knjižici v
novoslovenskib besedah s tacim e  vedno zaznamenavali tist e, kateri se govori v be¬
sedah : rebro, sestra, sebi, tebi, meni  itd.

= 160

Beležniški zakon, die Notariatsordnung.

Blagaj niča f., kasa.

Blagajnik m., kasir.

Blaginja f., dober uspeh, sreča; das Wokl, die Wohlfahrt; s prosta,
,,blaginja“ je to, kar zdaj pogrešno imenujejo: „blagor“ ali
„bliiger-gra“, govoreč: na „blagor“ svoje domovine itd.

Blagonr.lv en-vna-vno adj., kdor je lepega zadržanja ali vladanja'
vvohlgesittet.

Blagonravje n., lepo vladanje ali zadržanje; die Sittsamkeit.
Blagovčren-rna-rno adj., pobožen; froinm.

Blagovna borsa, die Waarenborse.

Blaznica f., hiža, kjer imajo zaprte blaznike (norce); das Irrenhaus.
Blaznik m., norec; der Irrsinnige.

Bodalo n., der Doleli (neko orožje).

Bolnica f., spital.

Bdžur-žura m., žafnin; der Safran.

Bnimbovci (deželni), die Landwehrmiinner: neslužeči brambovci,
die nieht aktiven Landvvekrmanner; bolje bi se morebiti dejalo:
„domači“ brambovci.

Brezdombven-vna-vno adj., kdor je brez domu; heimatlos.

Brizgiič m., kdor brizga, kadar se gasi ogenj; der Losehmann.
Brizgalnica f., šprlcalnica; die Spritze.

Brizgati vb., sprieati; spritzen.

Brodarina f., plačilo od vožnje v ladiji, kadar se kdo probrodi s te
strani na ono; das Fiihrgeld; — primeri: poštarina.

Cenitelj m., iaeman; der Sehatzmann.

Ceniteljski n a vod, die Sehatzungskommission.

Cenovna poverilnica, das Marktpreiszertifikat.

Cenovnik m., tarifa.

Cčstar-rja m., kdor cesto snaži blata itd.; der Wegriiumer.

Cčv-vi f., ror; die Bohre.

Cukrdrna f., die Zuckerfabrik.

Čakarina f., plačilo taeemu, ki je čakal in s tem potratil čas; das
Wartgeld; — primeri: poštarina.

Častni občim, das Bhrenmitglied einer Gemeinde; častni meščan,
der Ehrenbtirger einer Stadt.

« 161  *

Čilstnik m., oficir.

Ččta f., tropa; die Rotte.

Četrttnsko zemljišče, četrt ali četrtina zemljišča; eine Viertelhube.

Čtharen-rna-rno adj.: „čiharen“ ima vselej pred soboj besedico ves:
„vsi eiliarni“ ljudje, namreč: vsi ljudje od prvega do najzadnjega.
— Ta ponovila vredna beseda je mnogo rabila našim starejšim
pisateljem, a zrastla je, kakor se kaze, iz korenike „čit, oit,“ sam-
meln ; primeri srbski „čitav“ adj, ganz; zatorej bi „ čili aren" stalo
namesto „čitharen,“ a to namesto „čitkaren,“ kakor tudi „sleharen,
sleheren“ stoji namesto „sledkaren“ : sledkar,  tandem, endlieh
(Miki. lex. 325).

Cin m., šarža (mej vojaki), sliižna stopinja; die Cliarge.

čislo n., število; die Zalil.

Citati vb., brati na bukve; lesen.

Črnmtca f., volčič; der MOzbrand.

Črnilo n., tinta.

Črtati vb., risati; zeiehnen.

Črtčž-teža m.; der Plan.

Davčeii-čna-čno adj., kar pristoji k davkom: davčni urad, to je
urad, ki pobira davke, das Steueramt; davčna občina, die Steuer-
gemeinde.

Davki na prvo, na drugo roko, pravi, nepravi davki; direkte, indi-
rekte Steuer.

Dedni naslednik, verb, jerb ; der Erbe; dedič (dedov pravnuk ali
vntik), kaže da se je iz početka imenoval samo on, kdor ostaje
doma na dedini (Stammhaus) ; der Majoratsherr.

Dejanjska služba (na vojski), der Priisenzdienst.

Delarnica f., das Arbeitshaus; izgovarjati je, kakor „kolarniea.“

Delavske Mkvice, das Arbeitsbueh.

Delomrzeu-zna-zno adj., komur delo mrzi; arbeitsseheu.

Dčlovniea f., prostor, kjer obrtniki ali rokodelci delajo ; die Werk-
stiitte.

Detiuj adj., otročij.

Deželni zaklad, der Landesfond.

Dimničar-rja m., der Ranelifangkeiirer.

Dimnik m., der Rauclifang.

11

Dnevnik m., posebna knjiga, v katero se zabeležki ali zamerklla pišejo
„d;in za dnevom das  Tagebueh, das Journal.

Doba ene volitve, die Wahlperiode.

Dobitkovina f., die Brwerbssteuer.

Doliodarina f.. die Einkommensteuer; — primeri: poštarina.

Dokazilo n., vse, s čimer se more kaj dokazati; das Beweismittel.

Določba f.; določilo n., besede (v zakoni, v zapovedi), katero določajo,
da kaka stvar bodi tako, a ne drugače; die Eeststellung, die Be-
stimmung; — primeri: ustanovilo.

Domarina f., davek od domu ali liiže; die Haussteuer; porazredna
domarina, die Hausklassensteuer; — primeri: poštarina.

Doinovdnje n., Haus und Hof, das Besitzthum.

Domovinec-nea m., kdor ima domovinsko pravico; der Heimats-
bereehtigte.

Domovinsk adj., kar pristoji k domovini: domovinski list, der Heimat-
seliein; domovinski zakon, das Heimatsgesetz.

Domovinstvo n., domovinska pravica; das Heimatsrecbt.

Dopolnitveni okoliš, der Erganzungsbezirk.

Dopdved-vedi f., die Auskunft, die Aufklarung.

Dopustilen-lna-lno adj., kar se tiče dopustila: dopustilni list, der
Lizenzscliein; dopustilno pismo, der Erlaubnissekein.

Dopustilo n., koncesija; die Konzession.

Dostojanstvo n., stan (kadar se govori o ljudeh višje vrste); die
■Wiirde, der Charakter: ta gospod je po svojem dostojanstvi (po
svojem stani) duhovnik.

Dostojnost f., spodobnost; die Wurde, der Anstand.

Dražba f., lieitirenga.

Dražben-beua-beno adj., kar pristoji k dražbi: družbeni zakon, die
Lizitationsordnung ; družbeni zapisnik, das Lizitationsprotokoll.

Drcvorčd-rčda m., ob kacem poti po obeh straneh v dolgih vrstah
nasajeno drevje; die Allee. Kar se tiče te besede rojstva, primeri:

kolodvor, parobrod.

Druža f., die Genossin; tako mož imenuje ženo, kadar se lepo gledata.

Družabnik m., kdor je stopil v kako društvo, ta je potlej družabnik
tega društva; das Mitglied einer Gescllsehaft.

Državni prhvdnik, der Staatsanvvalt,

I)ržavnopr;iven-vna-vno adj., kar se šteje mej prava ali pravice
kake države; staatsreehtlieli.

IMliovo-ovega adj., binkušti; Pfingsten.

{Sfaliea f., vitrijol; der Vitriol.

Gasilen-lna-lno adj., kar pristoji h gasilu ali gasitvi: gasilni zakon,
die Feuerordnung; gasilna družba, die Feuerwekr. — To društvo
bi se tudi moglo imenovati „gasiteljstvo,“ ker je ustanovljeno zato,
da gasi ogenj; a „požarna straža 11  je brezumno ime, katero po
človeškej pameti more pristojati samo ponočnim čuvajem, ki so res
po vaseh zaradi ognja ali požara na straži.

Glasovnica f., die Stimmliste.

Glavna lastninska knjiga, das Besitzhauptbueh.

GMvnica f., kapital.

Gledališče n., teater.

GI611 m., obilo nečiste sline, kakor jo tešči na pr. bolna žival; der
Geifer.

Globa f., kazen ali štrafenga v novcih (denarjih); die Geldstrafe.

Glumač m., tak človek, kateri ljudem kaže ali pripoveduje kaj vese¬
lečega, šalivega, smešnega; komedijant; der Koinodiant, der Gaukler,
der Possenreisser.

Godbarina f.. plačilo od godbe; der Spielkreuzer; — primeri: po-

štari na.

Gčdčcvsko dopustilo, die Musiklizenz.

Golica f., list, na katerem je nekoliko natisnenega a nekoliko pro¬
stora praznega, da se potlej popiše; das Blanquett.

Gorjušen-šna-šno adj., žonofov; von Seni. Stara slovenščina ima
besede: goruha f., gorjuha f., gorušiea f., der Senf; gorušimi adj.,
gorjušimi adj., gorušičinu adj., von Senf, in iz tega vidimo, da
nam je treba pisati: „gorušiea“ (ne „goršiea, gorščiea 11 ) der Senf,
in „gorušičen“ (ne „goršeen“ adj.) von Senf; obraz: „gorjušen“
sem jaz odbral zato, ker je blagoghisnejši.

Gornik (vinogradski), der Bergmeister.

Gospodljiv-ljiva-Ijivo adj.. kdor bi rad gospodoval; herrsehsiiehtig.

Gostae m., človek, kateri v tujej liiži prebiva (gostuje); der Imvohner.

Gostilnica f., oštarija; das Wirthsbaus.

Gostilničar-rja m,, birt; der Gastwirtii.

11 *

* 164

Graditelj m., kdor kaj gradi ali zida; der Baumeister.

Gramdz-mdza m., gl. sip cestni.

Hala f., kratka suknja; die Blouse.

Hiralnica f., kiža, kamor jemljo take ljudi, ki hirajo; das Siechenhaus.

Hladnoklfep-lčpa m., gl. klepar.

Hdt-ti f., gl. naložniea.

Hranilnica, die Sparkasse.

Hrbet-bta m.: poleg drugih stvarij znaei tudi zadnjo stran kaeega
spisa; die Riiekseite; morebiti bi se bolje dejalo z Kusi vred :
„pleee-ea“ n.; a beseda „hrbet“ rabi vender tudi Srbom.

Hrost m., kober; staroslovenski „hronstii in „hronšti,“ ter poslednja
teh dveh ustreza slovenskej besedi „hroše,“ a vzel sem jaz prvo,
ker je blagoglasnejša.

linč pravno, gl. pravno ime.

Ime zasobuopravno, gl. zasobnopravno ime.

Imenik m., spis, v katerem so kaki ljudje zapisani z vrstjo po svojih
imenih; das Namensverzeichniss, das Namenregister: volilski imenik,
die Wiihlerliste.

Imovina f., premoženje; das Vermbgen.

Imovit-vita-vito adj., premožen; vermoglieh, bemittelt.

Imovnik m., kdor ima kako stvar; der Besitzer.

Inostrdnec-nca m., tujee.

Inostrinsk adj., tiij.

Izimek-mka m., die Ausnahme: izimek je to, kar nij po navadi, na
pr. „po izimki“ sem v sredo šel v mesto, ker po navadi hodim
ob sobotah.

Izkazilo n., zapis, kateri izkazuje,  kakšna je katera stvar, kje si
je, koliko je ima kdo itd.; der Ausvveis, die Naehrveisung.

Izkaznica f., list ali pismo, s katerim kdo „izkazuje“ svojo pravico
do kake stvari; die Legitimation, die Legitimationskarte: popotna
izkaznica, die Passlegitimation, Reiselegitimation; rubilna izkaznica,
der Exekutionsausweis.

Izkiizno pismo, die Legitimationsurkunde.

Izobčiti vb., storiti, da kdo potem uže ne bode obenik ali deležnik
kake stvari; aussohliessen; staroslovenski: obištiniku, der Tlieil-
haber, Theilnehmer.

= 165  :

I z o 1) r a ž e v :i I n i c ji f., zavod, kjer se mladina uči in obtesuje ali izobraža;
die Bildungsanstalt.

Izpdved-i f., vse, česar se človek izpove, bodi si pred duhovnikom
ali pred sodnikom, ali kje drugje; die Aussage, das Gestiindniss,
das Bekenntniss.

Izprčma f., gl. priprega.

Izpremin m., das Schillern (v Laščah.)

Izpremfnast adj., sohillernd (v Laščah.)

Izpremfuati se vb., izpreminati šaroto ali barvo; schillern (v Laščah.)

Izpremnik m., kdor koga izpremlja z vozom ali s tovorno živino :
der Vorspanner.

Izrecno adv., ausdriicklich (mej Belimi Kranjci); kratko in brez
okoliša „rečeno“ s tako besedo, da vsak urneje; ako rečem: hlapec
Marko je oral, izrecno imenujem, kateri hlapec je bil ter kaj je
delal.

Izvažati vb., ven voziti, — iz tega kraja voziti v kak drug kraj;
exportiren.

Izvod-vdda m., das E.vemplar: pismo v dveh izvodili ali v dveh pre¬
pisih ; in Duplo.

Izvrstinna f., častna prednost; der Vorzug; srbski „izvrština,“ der
Vorzug. — Naši pisatelji so v to stvar vzeli besedo „odlika,“ ali
odlika je (v Laščah) die Abfertigung, a Srb „odliko“ imenuje das
Versohnungsgeld fiir einen Mord, kar je tudi spet „Abfertigung.“

J;id -a m., strup ; das Gift.

Jahač m., (v Dolenjcih), konjedirec.

Jasno: na jasnem (staroslovenski): .pod milim nebom; imter freiem
Himmel, in menim, da bi se tudi moglo reči: na jasnem polji, im
freien Felde; na jasnej cesti, auf offentlieher Strasse itd.; —
primeri staroslovenski: na jasine bespokrova; na jasino, in aperta.
— Te besede nam je zelo treba.

Javen-vna-vno adj., kar je pred vsega sveta očmi in ušesi; offent-
lich; — primeri ; obee.

Jedinec-nca m, jedrni sin.

Jedndlik adj. (v Laščah), jedntiko velik; gleich gross.

Juha L, župa; die Suppe.

■> 166

Kajti adv., ker; weil: ne vidi, kajti je slep, — ker je slep.

Kava f„ kafe; der Kaffee.

Kavdriia f., das Kaffeehaus.

Kazen-zni f., štrafenga; die Strafe.

Kdzensk adj., kar se tiče kazni: kazenski zakon, das Strafgesetz;
kazenska razpredelnica, die Straftabelle, das Strafregister.

Kaznilnica f., zavod, kjer imajo v zapori hudodelce; die Strafanstalt.

Kazniti-fm; kaznjevati-njujeni vb., štrafati; strafen.

Kaznjčnec-njenca m., kdor je zdaj ali je prej bil kaznjen  v za¬
pori; der Striifling.

Kisavec-vca m. (okrog Loža), jesih; der Essig.

Kliidez m., Štirna; die Zisterne.

Klepar-arja m., klamfar; der Klempner.

Klet-ti f., kelder; der Keller.

Ključ tatinski, vetrili; der Dietrich.

Ključiiničar-rja m., šlosar: der Schlosser.

Knjiga f., bukve: zemljiška knjiga, das Grundbueh; knjiga-matiea,
die Matrik; — primeri: prvopis.

Kččar-rja m., kajžar; der Hausler.

Kolek m., štempelj; der Stempel. — če to besedo iz imenovalnika,
predenemo v kak drug piidež, to dobodemo „kolka, kolku“ itd.; a
tako slove tudi „kolk, kolka, “ die Hiifto, no sklanjati „kolek, koleka,"
jezik strogo prepoveduje; zatorej bi se morebiti namesto „kolek“'
bolje reklo „okolek-lka“ m.

Kolodvor-ora m., der Bahnhof; kar se tiče te besede rojstva, primeri:

parobrod, drevored.

Konjušnica f., konjski hlev; der Pferdestall.

Kopališče n., mesto, kamor se ljudje hodijo kopat; der Badeplatz.

Krajepisni očrt, die topographische Beschreibung.

Kraljik-ljikil m., domač ali pitan zajec; das Ivaninehen.

Krčma f., oštarija; das "VVirthshaus.

Krčnuir-arja m., der Wirth.

Krdčlo n., tropa, oddelek vojske; die Truppe, der Truppenkorper
v Laščah se govori tudi „krdelo“ n. ter poleg tega „krdel-eli“ f.

Krivda f., krivica; die Schuld.

Krivee-vca m., kdor je kake stvari kriv; der Schuldige.

« 167  -

KrOšnjar-rja m., kdor po hižah blago v krošnji raznaša na prodajo;
der Hausirer.

Krošnjarski list m., der Hausirpass.

Knišnar-rja m., branjevec ; der Fragner, Greissler. Beseda „kritšna-
rica,“ die Brotverkauferin, navadna v Laščah.

Krvozmčsje n., die Blutsehande.

K vtira f., škoda; der Sehaden.

Kvariti vb., pačiti, kaziti, izpriditi; verderben, fiilsehen.

Kvarljiv-ljiva-Ijivo adj., škodljiv; schadlich.

Lanec-nca, m., ketina; die Kette.

Liist-tf f., das Grundeigentlnim. Ta beseda rabi samo tedaj, kadar
govorimo o „zem]ji'šči“ : o njivah, gozdeh, travnicih, vinogradih itd.,
a nikoli ne o preiničnej ali drugačnej stvari; — primeri: lasten
in vliistelj.

Lastčn-tna-tno adj., kar pristoji k lasti; Grundeigentlnuns-. Tudi
ta beseda rabi samo tedaj, kadar se menimo o „zemljišči,“ a nikoli
nij mej čisto govorečimi Sloveni slišati: moj „lastni“ brat; z „lastno“
roko se je podpisal itd., nego vedno le: s „svojo“ roko; „moj“
brat; ali, če kdo hoče z besedo poudariti „svojino,“ to tudi: „svoj“
brat me je okral, mein eigener Bruder; „svoje“ oči' so me pre¬
motile, meine eigenen Augen : „svoja“ roka ga je ubila, er mordete
sieh selbst; „svoji‘ :  k „svojim“; mi smo si „svoji,“ wir sind an-
venvandt; „svoj“ rod nerad pomaga; „svoj“ kruh je najslajši. —
Neslovenski je: „lastna“ mati itd. Korenika: „vlad“ herrsehen,
nemški „walten,“ zatorej „last“ in „lasten“ namesto „vlast,“ pla¬
sten" ; — primeri: last in vlastelj.

Lastnina f., gl. last.

Lastntnsk adj., kar pristoji k lastnini: lastninska glavna knjiga, das
Besitzhauptbueh.

Lečiti vb., (v Notranjeih); ondod govore: lečiti komu (ne: koga),
celiti, zdraviti; lieilon.

Lekiir-rja m., zdravnik; der Arzt.

Lekarna f., apoteka.

Lekiirnik m., apotekar.

Lekarski pravilnik, die Pharmakopoea.

Lepotno drevje, die Zierbaume.

-= 168  *-

Lesar-rja ra., kdor gospodari s kacim lesom ali gozdom; der Wirth-
schaftsfiihrer.

Lestvenik m., kdor hodi po lestvah (lojtrah); der Steiger.

Letnica f., letno število; die Jahreszalil.

Libra f., funt; das Pfund.

List o prislužki, der Ervverbsehein.

Listina f., tehtovito pismo, katero kaj velieega potrjuje; die Urkunde.
Ldgar-rja m., borštnar; der Forster.

Lokva f., luža, (navadno obzidana).

Lov, lova m., die Jagd.

Ldv-vi f., lovljenje; der Fang: ribja lov, der Fischfang (navadno v
Laščah).

Lovarina f., kar se plačuje od lova, vzetega v zakup; — primeri:

poštarina.

Lovišče n., prostor, koder se zver fovi in strelja; der Jagdbezirk.
Ldvščina f., dohodek od lova; das Jagdertriigniss.

L d /.j e n., vinsko trtje; die Weinreben; — primeri: trsje.
Mačuh-euha m. vročinska bolezen; der Typhus.

Malinica f., prostor v malini spodaj, kjer kamenje teče in kjer se
zasiplje žito (v Laščah).

Med-di f., rumena med, das Messing; meden-dena-deno adj., mes-
singen (slišal v Laščah).

Menica f., der Wechsel.

Merosbdni urad m., urad, kjer se preizkuša ali presoja mera in utež;
das Aiehamt.

Meščiiii-ana m., Stanovnik kaeega mesta; der Stadtbevvohner; do
konca pogrešno je pisati: „mestjan“ ali „mestnjan“ (1).

Mezda-dč f., Ion; der Lohn.

Milostinja f, almožna.

Mitarina f., kar se plača na mitnici; die Mauthgebiihr.

Mitnica f., šranga; die Mauth.

Mitnina f., col; der Zoll. Tej stvari nemarno prave besede; „mitnina“
je sama soboj res dobra, a neprijetno se zadeva ob „mitarino‘';
Rusi govore „pošlina,“ a Srbi „earina,“ der Zoll; nobena teh se
ne zdi nam pripravna.

Mitniusk adj., kar pristojik mitnini: mitninski zakon, die Zollordnung.

s 169 ;

Mostarinska zakupščina, der Briickenmauth-Paehtsehilling.

Mostovnica f.: „tehtm'ea-mostovniea,“ tehtnica z mostom, die Briicken-
wage.

Motčž-tčža m., die Storung.

Mrtvdčnica f., die Todtenkammer.

Mrtveci na f., crklina, mrhovina; das Aas.

Ndbor -d ra m., nabiranje raznih vojakov; die Stellang, die Rekru-
tirung: konjski nabor, die Pferdesteilung.

Načelnik m., poglavar, starejšina; der Vorgesetzte, der Vorsteher.

Načelo n., podstavna misel, glavno vodilo; der Grundsatz.

Nadejati se, nadejem se vb., npati. pričakovati; hoffen, envarten.

Nadomčstek-stka m., kar se dene namesto kake druge, boljše stvari,
na pr. želod namesto kave; das Surrogat.

Nadpolovična večina, die absolute Majoritiit; — primeri: podpolo-
vtena večina.

Niidzor-ora m., pazka; die Aufsieht. — „Nadzor“ je plemenitejša
beseda, nego li „pazka.“

Nadzdren-rna-rno adj., kar pristoji k nadzoru: nadzorno oblastvo,
die Aufsiehtsbehorde.

Nadzornik m., kdor nad kako stvarjo drži nadzor, da nanjo pazi;
der Aufseher. — „Nadzornik“ je plemeniteje rečeno, nego li „pazm'k.“

Nadzbrsk adj., gl. nadzoren : nadzorsko oblastvo, die Aufsiehtsbehorde;
nadzorsko oko, die Polizeiaufsieht; nadzorski red, policija; die Po-
lizei; — primeri: ustrahovalni red.

Nagla vnica f., talija; die Taglia.

Nagddha f., glihenga ali dogovor mej kaeimi ljudmi; der Vergleieh,
die Uebereinkunft.

Niigrada f., posebno poplačilo za kako delo; die Priimie.

Naliddoma adv., nenadoma; unverhofft. Bazlieno se govori in piše ta
beseda: „nahotoma,“ „nehotema“ itd., a jaz jo tu pišem tako, kakor
jo (slišano v Ribnici) ima Vodnik v nečem rokopisnem zabeležki;
nje podstava je: na-hod-iti, daraufkommen, etvvas treffen, linden;
primeri: najti (na-iti), finden.

Najdenčki zilvod, hiža, kamor jemljo najdene otroke; das Pindelhaus.
Nikakor se mi nij dalo zapisati; „najdeni'šnica“ (kar je namesto:
„najdeniščniea,“ na podstavi nemožne besede: „najdenišče“), in

tako je tudi: bolnišnica,•“ „zdravnišniea’‘ ter vsaka druga „nišnica“
te vrste grd nestvor (Ungetlnim), do konc-a neznan slovanstvu.

Najem, najma in najčni-jema m., najemanje ter tudi plačilo od
najete stvari; fit: staroslov. „naimii“ m., conductio; rnerees, qua-
quid eonducitur; pensio: „n;ijem, najma 11  je bliže srbščini, a „najem-
jema“ Slovencem prikladneje. Podstava tej besedi je: na-im  („im“
znači „vzeti;“ nehmen), ter Miklošič (Gram. II , 1875., 15.) govori:
„za-imii“ in „za-jemu,“ oboje od prvotnega: „za-jimii.“

Na j m arin a f., davek od najma ali fita; die Zinssteuer: domovna naj-
marina, die Hauszinssteuer; — primeri: poštarina.

Naklada (k davkom), der Steuerzuschlag.

Naldžnica f., neporočena ženska, živoea z možem; die Konkubine.

Nnmčstek-stka m., die Aequivalent-Gebiiln\

Namet (k davkom), die Steuerauflage.

Nil past f., po resnici znači „der Ueberfall," a vrhu tega: 1) nesreča,
ujma; der Ungliieksfall, der Elementarsehaden; 2) opasnost ali
nevarnost; die Gefahr; 3) izkušnjava; die Versuchung.

Napredek-dka m., premikanje naprej, kar se na pr. tiče vednosti in
znanja; der Fortschritt.

Naslednik dedni, gl. dedni naslednik.

Naslčdovati-dujem, vb., jerbati, verbati; erben.

Nastaniti; nastanjevati vb., deti ali devati na stan ali kvartir;
einquartiren.

Nastavnik m., mojster; der Meister.

Nastdjnik m., nadzornik: nastojnik nad brizgalnicami, der Spritzenmeister.

Nasvet-sveta m., kar kdo svetuje storiti; der Antrag.

Naučilo n., gl. navodilo.

Navddljati vb.: koga s čim (v Laščah), dovolj dati; Geniige thun,
leisten. Ta beseda ima podstavo: dovolj, genug, ter stoji namesto
„nadovljati;“ staroslovenski: dovleli vb , geniigen, dovljati vb. r
befriediget sein, itd. Morda bi se nemška beseda „Leistung,“ za
katero zdaj nemarno nič, dala imenovati „navdolja“ f., ter potem
„navdoljati,“ „navdoljavati“ (koga s cim) leisten.

Nilvod-voda m., komisija; die Kommission: naborni navod, die Stel-
lungskommission, die Assentirungskommission; navod konjskega
nabora, die Pferde-Stellungskommission.

s 171 •

Xa v o <h'lo n , kar človeka more voditi, da potlej ve, kako je to ali
dno stvar treba delati; die Instruktion; srbski: „navoditi,“ anleiten;
— primeri: poučilo.

Xedoleten-tua-tno adj, kdor nema še svojih let; minderjiihrig.

Xedostdjati -sta jem : nedostati - stanem vb , mankati; mangeln,
fehlen, abgelien.

Xedost;itek-tka m., pomiinkanje; der Abgang, Mangel.

Xego adv., 1) ampak, temue; sondern: dva tega ne storita, nego treh
je treba, — ampak treh je treba; 2) nego, nego li adv., kakor;
als, — kadar stvari mej sobdj primerjamo: ti imaš večje bogastvo,
nego (nego li) jaz, — kakor jaz.

XeodIdžen-žnsi-žno adj., kar se ne da odložiti; keinen Aufsehub
leidend: „odložljiv“ je on, kdor more odložiti (aktiv), a „odidžno“
je, kar se da odložiti (passiv); v tem mrzki greši večina sloven¬
skih novin.

Xepremičirina f., tako blago, ki se ne da premakniti; das unbevveg-
lielie G ut; — primeri: premičnina.

Xeprestiino adv., neprenehoma; nnauflidrlieh.

Xjdhati vb., šnofati; schnupfen. Smešna je bila pred nekaj leti sko¬
vana beseda: nosljati, schnupfen.

Xovčiinstvo n., das Miinzwesen.

Xovčen-čna-čno adj., kar pristoji k novcem: novčni posli, Geld-
gesehafte.

XSvec-vca m., denar; das Geldstiick.

Xovine f. plur., cajtenge; die Zeitung: uradne novine, die Amts-
zeitung; ;,Laibaolier Zeitung 11  so Kranjcem take uradne novine.

Xozdrvi-vij f. plur., nosnice, smrček; die Nasenlocher, die Niistern.

Xujen-jna-jno adj., kar se zelo mudi; kar je silno; dringend.

ObčiUi-čitna m., das Gemeindeglied, kdor biva v občini, kakor »gra¬
jan,“ kdor žive v gradi, samo da je „občan“ od krajše podstave
„obeč,“ a ne od cele besede „občina,“ kakor tudi „Zatičan“ (človek
iz Zatičine) od „Zatik,“ a ne od „Zaticina,“ in srbski „Dubrovka,“
die Ragusanerin, tudi od „Dubr-“ (staroslov. „donbrii“ m., Wald),
a ne od „Dubrovnik,“ Ragusa, od koder bi se dobilo „Dubrov-
ničanka' 1 ; primeri dalje: staroslov. „mirjaninii“ m., der Laie, kdor
prebiva mej svetom, a ne v duhovstvi: „miru“ m., svet; die Welt;

„seljaninu (novoslov. „seljan,“) kdor prebiva na ,,seli,“ der Land-
mann; „zemljaninu,“ der Landsmann. Nikomur ne more biti po
godi srbska beseda, navadna v Bački: obštinar, der Gemeinde-
angehorige, kajti obrazilo „ar“ semkaj ne služi ter bi se ta beseda
ne bila taka porodila brez nemškega zasekavanja v slovanski jezik.

Občina f., 1) v Ribnici: zemlja, do katere ima pravico vsak občim; der
gemeinschaftliehe Grund: ta pašnik je občina (gmajna), vsak pase po
njem; 2) die Gemeinde: staroslovenski „obiština,“ die Gemeinsehaft.

Občinsk (občinsk, a ne: občinsk) adj., kar prfstoji k občini. Občinski
oblastniki: odbor ter z njim občinsko starejšinstvo, die Gemeinde-
vertretung; starejšinci ali občinsko starejšinstvo: župan ter vsaj
dva občinska svetnika, der Gemeindevorstand; občinski red: ob¬
činska policija, die Gemeindepolizei; občinski zakon, die Gemeinde-
ordnung, das Gemeindegesetz; občinski volitveni zakon, die Ge-
meinde-Wahlordnung.

Obeč-bča-bče adj., do česar ima vsak pravico; česar more biti vsak
deležen; kar je vseli, a ne samo jednega; gemeinsam, gemeinselmft-
lich, allgemein, ofFentlieli: „obča zemlja 11  (v Ribnici), po katerej
more vsak pasti, drva sekati itd., der gemeinschaftliehe Grund, der
Gemeindegrund; „obeč pot,“ der gemeinschaftliehe Weg; „obča
cesta, 11  die allgemeine, offentliche Strasse; staroslovenski: obišti
adj., deležen, theilhaftig; gemeinsam, eommunis: obište žitije, das
Zusammenleben; obištaja criky (obča cerkev) namreč: katoliška
eerkev. Tej besedi nasproti stoji „neobee“ in „zasoben (osobinsk); 11
primeri tudi „javen,“ ker se s to besedo časi v zmisli srečuje. —
Obči državljanski zakonik, das allgemeine biirgerliche Gesetzbuch.

Obednica (ubožna), die Volkskiiehe. — Slovenu je „ljudska kiihinja, 11
kakor nič, in te mrzki po nemščini spakudnine besede se živ krst
ne more poprijeti, ker ne ve, kaj se hoče z njo povedati.

Obliod-bdda m., procesija; die Prozession.

Običaj m., navada; der Braueh.

Obitelj-itelji f., familija; die Pamilie.

Obiastvo n., kar se je poprej imenovalo „gosposka;“ die Behorde:
okrajno obiastvo, gosposka v beeirki; die Bezirksbehorde.

Obodee-dea m., rink, rinka; der Ring; za nemško besedo „Ring“
nemarno prave, obče veljavne svoje besede.

- 0-2

173  »

Obratni red, die Betriebsordnung; bolje bi se tukaj morebiti reklo
,./vozni red,“ ker je govorjenje o železnici.

Obrest-i f., interes od kapitala.

Obrt m., das Gewerbe.

Obrten-tna-tno adj., kar pristoji Ii kaeeniu obrtu: obrtni pomagač,
der Gevverbegelnlfe; obrtni učenec, der Gewerbelehrling; obrtno
sodišče, das Gevverbegerielit.

Obrtnik m., der Gevverbsmann.

Obrtniška zbornica, die Gewerbekammer.

Obrtovati-ujem vb., kak obrt imeti in opravljati; ein Gewerbe treiben.

Obrtdveu-vna-vno adj., gl. obrten.

Obtežilo n., erscliwerender Umstand.

Očrt m., obris; der Umriss: krajepisni očrt, die topographisclie Be-
sehreibung.

Odduškova zaklopnica, das Sieherheitsventil.

Odgojilo n., vzreja otročja; die Brzieliung.

Odgon-gona m., švip; der Seliub.

Odgdnstvo n., das Seliubwesen.

Odkazan pot, die gebundene Marschroute.

Odkup-kfipa m., die Ablosung durcii Kauf: zemljiški odkup, die
Grundablosung.

Odlbg-loga m., odlaganje; der Aufschub.

Odlok-ldka m., kar pripoveduje, kako se je o tej ali onej stvari ukre¬
nilo ali odločilo ; der Besclieid.

Odobriti vb., potrditi, pohvaliti; gutheissen, billigen; — primeri :

pohvaliti.

Odpdr-pora m., besede, s katerimi se kdo ustavlja ali upira kakej
stvari; der Protest: staroslovenski „otiipreti sen“ vb., reeusare;
zuriickvveisen, Einspraclie tliun; ruski „otpoz - ,“ Widerstand.

Odpust-pusta m, der Urlaub; trden odpust, dauernde Beurlaubung;
na trden odpust dani vojaci, die dauernd Beurlaubten.

Odpustnik m., der Urlauber.

Odrčdbina f., taksa; die Taxe.

Odstdtek-tka m., kolikor se „od sto“ gold. glavnice plača obresti;
procenta; das Prozent.

Odtočni žičb, der Abzugskanal; žleb ali kanal, po katerem se kaj odtaka.

174 *■

Odvesti-vedem; odvedati-vedam vb, oddati; an Mann bringen.

Odvesti-vezem; odvoziti; odvažati vb.; z vozom odpeljati; \veg-
fahren (etivas).

Odvetnik m., jezični doktor; der Advokat.

Odvetniški zakou, die Advokatenordnung.

Ogledariua f., plačilo od kaeega ogledovanja; dio Bescbaugebiilir; —
primeri: poštartna.

Oglednik m., kdor kako stvar ogleduje; der Beseliauer: mesovni ogled¬
nik, der Eleisclibeseliauer; mrliški oglednik, der Todtenbeschauer.

Oglobiti-bim (koga) vb., komu prisoditi globo (štrafengo v denarjih);
eine Geldstrafe verhangen.

Okolina f., obližje; die Umgebnng, der Sprengel.

Okoliš m., der Umfang, der Bezirk, a to v tacem zmisli, kakor na
pr.: dopolnitveni okoliš, der Erganzungsbezirk; kužni okoliš, der
Seuelienbezirk; naborni okoliš, der Stcllungsbezirk; prevodni okoliš,
der Vorspannsbezirk; skladni okoliš, der Konkurrenzbezirk.

Okrhj-krhja m., becirk; der Bezirk; najbolje bi se reklo „kotar-iara
staroslovenski „kotarh“ m., die Umgrenzung; srbski „kotar,“ die
Umfriedung.

Okrajen- j na- j no adj., kar se tiče okraja: okrajno glavarstvo, die
Bezirkshauptmannseliaft; okrajno oblastvo (gosposka v beeirki), die
Bezirksbeliorde.

Okrajno-cestui odbor, der Bezirksstrasjen-Aussoliuss.

Ok.rivljenee-nea m., človek, katerega česa okrive ali obdolže; der
Besehuldigte.

Okrožnica f., uradno pismo, katero se „okrog“ pošilja, na pr. od
župana do župana, ter se z njim kaj daje na znanje; das Zir-
kulandum, das Umlaufssehreiben.

Okvsirjencc-nca m., komur se je storila kvara; der Besehiidigte.

01, <51a in olu m., stara slovenska beseda za ono stvar, ki se zdaj
po novem imenuje „pivo;“ das Bier.

Olajšilo n., mildernder Umstand.

Olov-a-o adj., kar pri stoji k olu; Bier-: olove drožji, die Bierliefe;
olovi sodčki, die Bierfiisser.

Oloviir-rja ni., cinjar; der Zinngiesser; podstava tej besedi je „olovo“
n., svinec; das Blei.

■» 175

Olovkn f., klajbos; der Bleistift; — primeri: olov.tr.

Opasen-sna-sno adj, nevaren; gefiihrlieh.

Oprtsnost f., nevarnost; die Gefalir.

Opbmnja f., die Anmerkung; podstava tej besedi je „o-po-inin-,“ a
korenika: min (novoslov. mn: ,,mn-en-je,“ (staroslov. minenije),
die Meinnng, „p6-mn-eti,“ gedenken); poleg te korenike je druga,
krepkejša: min: „o-po-min-ati“ (ne opominjati); beseda „o-po-m-ba“
je zato nepravilneje skovana, ker je v njej zadušen koreniti „n,“
kateri treba da trden ostane; primeri: sumnja.

Oporoka f., testament.

Opravilni red, die Geschaftsordnung.

Opravnik m., kdor opravlja kako delo; der Funktioniir.

Oprostilo n., oprostitev f.; gl. osvoboditev.

Oprostiti-lm vb.; gl. osvoboditi.

Oproščenee-uea m., izfrajanec; der Befreite.

Oren-rna-rno adj., orna je zemlja, katera se orje: orno polje, das
Baufeld.

Orožni list, der \Vaffenpass.

Osebiti vb. (v Kotranjeih), kako stvar tako odločiti, da nihče ne pride
blizu nje; absondern; staroslovenski „osobiti sen,“ abgesondert und
einsam sein; — primeri: zasdben.

Osepnice-nic f. plur., koze; die Blattern. — Zelo smešno se je zavrgla
beseda „koze“ (Blattern), in to, kakor s vedoči uže množnik sam
(koz<5), od nemškega ,,die Poeken,“ kar zaznamenava „meliureke,“
a koza ali kOzel (der Boek) nema tu nič opraviti; ali vender se
jasno kaže, daje  bila „koza" na umi onemu bistroglaveu (padarju?),
kateri je to besedo na slovenski jezik preložil prvi. Podstava besedi
„osepniee“ je „osep,“ ker se po tej bolezni koža „osiplje.“ — Ovčjo
osepniee, Sehafblattern; Srb to bolezen imenuje „stroka“ f.

Osnovni zakon, das Grundgesetz.

Osoba f, priona; die Person; — primeri: zasoben.

Osobcn-bna-bno adj., kar se tiče osobe; personlieh: osobna svoboda,
die personliehe Freilieit; — primeri: zasoben.

Ostalina f., kar ostane po mrtvem človeki; die Verlassenseliaft.

Ostalinska razprava, die Vcrlassabhandlung.

Ostitviti; ostiivljati vb., pustiti, puščati; lassen: ostavitl je, storiti,

< 176

da kaka stvar kje „ostanestehen lassen; a pustiti je, storiti,
da kaka stvar „otide'‘ strani; gehen lassen, sehieken; gl. pustiti.

Osvoboditev f., oprostitev, izfrajanje; die Befreiung: časna osvoboditev,
die zeitliehe Befreiung.

Osvoboditi vb., izfrajati; befreien.

Oš.irati vb., pobarvati; fiirben.

Otrdba f., „notroba,“ kar je znotraj; drob: staroslovenski ontroba,
das Eingevveide.

Otročja imovina, otročji denarji; das Pupillarvermogen.

Otrov-ova m., strup; das Grift.

Otrovdnec-nca m., kdor je ostrupljen; der Vergiftete.

Otrovati-ujem vb., 1) ostrupiti koga (zavdati komu); vergiften; 2)
spraviti na koga svojo tako bolezen, ki se prijemlje (v Notranjcih);
ansteeken.

Otroveu-vna-vno adj., 1) strupen; giftig; 2) otrovna bolezen je taka,
ki se prijemlje; ansteekend. #

Otrovilo n., s čimer se more kaj otrovati; der G-iftstoff, die Giftvvaare.

Ovdditi vb., (v Notranjcih), koga zatožiti, o njem kaj nedobrega po¬
vedati; anzeigen, angeben, denunziren.

Ovadnik m., kdor koga zatoži, o njem pove kaj nedobrega; der An-
zeiger, der Denunziant.

Ovčjak m., ovčij hlev; der Schafstall.

Ovedba f„ die Erhebung, Naehforsehung.

Ovedeti, ovem; ovedati-vedam vb., ovprašati, ovpraševati; zvedeti,
zvedati; naehforsehen, erheben.

Ovočje n., drevno sadje; das Obst.

Ovratnik, Zavratnik m., kar je okolo vratu ali za vratom; das
* Halsband.

Ozdraven-vna-vno adj., kar se da ozdraviti; heilbar: ozdravna (a ne
„ozdravljiva“) bolezen, heilbare Krankheit.

Ozdravljuh m., der Kurpfuseher.

Parobr6d,-dda m., ladija, katero goni sopara; das Dampfschiff; —
nova ter zelo neokretno skovana beseda, a vender jo je prijel malo
ne ves slovanski jug; ruski je „parohod;“ — primeri: kolodvor,
drevored.

Pastuli m., žrebec; der Hengst.

-> 177  =

Paza kapnik m., kdor od zakupnika vzame kaj v zakup; det- After-
paeliter.

PAziti vb., merkati; Acht geben.

Pazka f., merkanje na koga ali na kaj; die Aufsiclit, die Invigilirung;
primeri: nadzor.

Paznik m., kdor pazi na kako stvar; der Aufseher; — primeri:

nadzornik.

Pckiir-kiirja m., der Baeker; „pek“ je po nemškem: der Beek (dia-
lektiscli).

Pepelfk m., potešen; die Pottaselie.

Pisarni ca f,, kanclija.

Pismeno adv., s pismom (a ne z jezikom) kaj povedati; sehriftlieli;

— primeri: ustno.

Pivo n., vse, kar se pije; a zdaj se „pivo“ imenuje samo „das Bier;“

— primeri; ol.

Pivovarna f., poslopje, kjer se vari (dela) pivo; die Bierbrauerei.
Pleinenit-nita-nito adj, žlahten; edel.

Plin m., gaz-a, das Gas.

Poddr-rja m., kdor pazi na vinograde; der Berghiiter : staroslovenski
„pondari“, hrvatskoslovenski in srbski „pudar“, ker iz vinogradov
podi kvarijive živali in tati.

Podelitvena pravica, das Verleihungsreeht ; pravica, po katerej more
kdo podeliti ali dati komu kako službo, ustanovino itd.

Podeželna bolezen, die Epidemie.

Podjčd m., podzemeljski beli črv, kateri se pozneje izprevrže v hrosta;
der Engerling.

Podjeti-imein ali -jamem; podjemati-jčmljem vb., prevzeti, pre¬
vzemati, nase vzeti, nase jemati; unternelimen. Tako so pisali naši
stari knjižniki: Trubar itd.; staroslovenski: podiijenti; pogrešno
je „podvzeti“.

Podjetje n., die Unternehmung; kar kdo podjame ali česar se poloti,
da bi si kaj dobička zaslužil, na pr.: postaviti kak most, zdelati
cesto itd.; staroslovenski: podiijentije; nedobro je reči „podvzetje“.
Podjetnik n., der Unternehmer; nedobro je „podvzetnik“.

Pddobčiua f., soseska; die Untergemeinde.

12

- 178  5 -® —

Podpolovičua večina, die relative Majoritat; — primeri: nadpoio-
viena večina.

Področje n., kolikor ali kar ima kdo „pod s^ojo roko 1 ' ali oblastjo;
srbski: područje, der Wirkungskreis: domače področje, der selb-
stiindige Wirkungskreis; izročeno področje, der iibertragene Wir-
kungskreis.

Podnižje (zakonsko): zakonski mož sam ali zakonska žena sama; die
Ehehiilfte.

Podružnica vojaškega skazovanja, die militarisehe Prasentirungs-
Expositur.

Podsddnost f.: pod katero sodišče kdo spada, tjakaj pristoji po svojej
podsodnosti; der Gerielitsstand.

Podstitva, f., podloga; die Grundlage, die Basis.

Podstrešje n., prostor, pokrit se streho.

Podščuha f., (v Laščah), der Untersehleif, die Vorsehubleistung.

Podvoduica f., rufijanka; die Kupplerin.

Podvodstvo n., riifijiinstvo; die Kuppelei.

Podžup m., (v Notranjeih), županski služabnik; der Gemeindeamts-
diener.

Pogiidba f., koritrakt; der Vertrag.

Pogon-gdna m., goniti in loviti hudodelce, potepuhe, tati itd.; die
Streifung.

Pogonjič-njlča m., kdor živino poganja; der Viehtreiber.

Pohabiti vb., pokaziti, izpriditi; verderben, verstiimmeln.

Pohajati vb., na pr. bolnike; obiskovati; besuchen (navadno okolo
Jlenguša v Gorenjcih).

Pohod-lioda m, marš vojaški; der Marsch.

Pohoden-dna-dno adj., kar pristoji k pohodu: pohodna postaja, die
Marschstation; pohodnih postaj pooblaščenec, der Marsehstations-
Kommissiir.

PoliOten-tna-tno adj., poželiv nečistoče; rvohlliistig; gl. razkošen.

PohviUiti vb.: v zbori se kak nasvet pohvali, kadar se vanj pritrdi;
den Antrag annohmen; — primeri: odobriti.

Pojilo n., mesto, kjer se napaja živina; die Tranke.

Pokojnina f., penzija; der Ruhegehalt, die Pension.

Poljak m., poljski čuvaj; der Feldhiiter.

— 179  —

Poljska obramba, der Feldschutz.

Poljščina f, kar vzraste na polji; die Feldfrucht.

Položnimi f., kavcija, kavcijon; die Kaution; morda bi se še bolje
reklo: zalog' m., založnimi f.

Pomagač rokodelski, der Handvrerksgeselle; pomagač obrtni, der
Gewerbegehilfe.

Pomočnik trgovski, der Handelsgehilfe.

Ponedeljek zaspani, der Blaumontag.

Ponovljiva učilnica, die Wiederkolungssehule.

Pooblastilo n., die Vollmacht, Ermiiclitigiing.

Pooblaščenee-nca m., komur kdo drug da oblast v svojem imeni,
da v njega mesto kaj opravlja; der Bevollmaehtigte; — der Kom-
missiir: pohodnih postaj pooblaščenec, der Marschstations-Kommissar;
priprežni pooblaščenec, der Vorspanns-Kommissar.

Pooloviti-vim vb., pocinjiti, poeinjati; verzinnen; — primeri: olovar.

Popisni patent, das Konskriptionspatent.

Popdten-tiia-tno adj.: popotna izkaznica, die Passlegitimation ; po¬
potna karta, die Passkarte; popotni list (pos), der Reisepass; mrliški
popotni list, der Leiehenpass; odgonski popotni list, der Schubpass;
prisilni popotni list, der Zwangpass; živinski popotni list, der Vieh-
pass; popotno pismo, die Reiselegitimation.

Popravnica f., zavod, kamor devajo mlade ljudi, da bi se predruga¬
čili ; die Besserungsanstalt.

Popregledovdti vb., zopet pregledovati; revidiren.

Porodilnica f., hiža, kamor hodijo neomožene matere porajat (rodit);
die Gebiiranstalt; krače bi se morebiti reklo „porodniea“, kakor
„bdlnica“ (staroslovenski boliniea), das Spital.

Porotnikovilti-kujem vb,, porotniški posel opravljati.

P6sel-sla m., 1) hlapec ali dekla; der Dienstbote; 2) opravek, die
Besehaftigung: občinski posel; občinski opravek.

Poselsk adj., kar pristoji poslu, hlapcu ali dekli: poselske biikviee,
das Dienstbotenbueh; poselski zakon, die Dienstbotenordnung; po-
selski zapisnik, das Dienstbotenprotokoll.

P.osMšen-šna-šno adj., ubogljiv; folgsam.

Posojevulna blagiijuica, die Vorsehusskasse.

12 *

* 180  *•

Posojevdlnica f., die Kreditanstalt: posojevalniea na zemljišča, die
Bodenkreditanstalt.

Pospešilo n., kar kako stvar (kako prošnjo) pospešuje, podpira; das
Forderungsmittel, der Belielf.

Pospešiti; pospeševati vb., uspeli dajati kakej stvari; fordern.

Postilja f., štacija; die Station: postaja dopolnitvenega okoliša, die
Ergiinzungsbezirksstation; postaja konjskega nabora (konjska na¬
borna postaja), die Pferdeassentirungsstation; odgonska postaja,
die Schubstation; postaja (brambovskega) razpreglednega uradu,
die (Landwelir)- Evidenzhaltungsstation; postaja vojaškega skazo-
vanja, die militiiriselie Priisentirungsstation.

Postavee-vea m, omara, kosten; der Kasten.

Postekliti-im vb., kakej stvari dati steklasto (glažasto) vnenje lice;
verglasen; podstava je „steklo“, das Glas.

Postrojiti vb., (v Gorenjcih okolo Kamene Gorice), pripraviti, popra¬
viti, narediti; vorbereiten, priipariren.

Poštarina f., kar se na pošti plaža od pisma; das Postporto. Srbi
posebno ljubijo končnico „arina“, kadar imenujejo davke in pri¬
stojbine: „glavarina ; ‘, die Kopfsteuer; „svatbarina“, die Hoehzeits-
gebiihr; „krvarina“, das Blutgeld itd. Te končnice sem se največ
držal tudi jaz, ker je zelo pripravna ter človek v hipci umeje, da
je to kakšen davek ali kaka pristojbina; ali treba vender nij, da^
bi se o tacih prilikah jemala samb končnica „arina“, kajti Srbi
ima na pr. poleg „krvarina“ tudi „krvnina“ (das Blutgeld), potem:
„dimnica“, die Rauelifangsteuer, „okleština“ (oldetština), ono pla¬
čilo, katero se daje tistim, ki se za druzega kolnejo (prisezajo) itd,,,
a mi Slovenci: „mostnina“, „mostovma“, das Briickengeld; „po-
grebščina", die Leichenkosten; „drvaščina“ (podstava: druvisk-),
die Gebiihr ftir das Holzungsreeht itd.

Potrošiuna f., die Verzehrungssteuer.

Poučilo n., die Instruktion; primeri: navodilo. — Po nemškem jezici
je zasiikneno: „poduk“, „podučiti;“ primeri: „unterriehten“.

Povečati vb., storiti, da je kaka stvar potem „ večja;" vergrossern.

Povelje n., ukaz; der Befehl: povelje konjskega privoda, der Pferde-
vorftilirungs-Befehl; povelje vojaškega sklica, der Mobilisirnngs-
befelil.

-* 181  *

Poveljstvo n., das Kommando: poveljstvo dopolnitvenega okoliša, das
Erganzungsbezirks-Kommando.

Poverilnica f., certifikat.

Povčrjenec-nca m., der Agent.

Pozasiijati vb., zopet zasajati; naehsetzen.

Poziv m., klicanje; die Vorladung; der Anfruf.

Pozdvna tožba, die Aufforderungsklage.

Pozdvni listek, die Einberufungskarte.

Pozovnica f., der Einberufnngszettel.

Pozvati-zovem; pozivati-zivain vb., poklicati, klicati (pred sodišče);
vorladen.

Požledica f., gladek led po cesti; das Glatteis; po nekatere kraje se
govori tudi „žlediea“ in „požlepica;“ staroslovenski: „žledica“
(pogrošno, namesto: žledica), Miki. lex.

Prilil strelni, smodnik, pulver; das Schiesspulver.

Prilvda f., der Prozess: zakon kazenske pravde, die Strafprozess-
ordnung, Starej slovenščini pravida znaei „resnico“, „pravico“,
ter še 1515. in 1516. leta so se Sloveni krvavo borili o svojej
„starej pravdi", in po mojem naj bi se ta častita beseda pred so¬
diščem in v knjigah zopet jela rabiti, kakor nekdaj, znamenujoč
„pravico;“ a za „Prozess“ bi se potlej moglo vzeti ali „pravdanje“
(Reelitshandel) — tudi Srbu je „pravda“ das Redit und der
Reehtsliandel, a „pravdanje“ die Reehtfertigung und der Prozess
— ali bi se upotrebljala katera teli besed: „prniea, prepor, pre-
pirnja“, vse od korenike „pr“, od koder je tudi „prepir;“ srbski
„parba, razpra, parniea“, der Prozess; staroslovenski „preporinii“
adj, den Prozess betreffend.

Pravilnik m., das Regulativ.

Pravilo n., regulica; die Regel, die Norm.

Prdvno imč, der Reelitstitel; tist vzrok (uržoli), na katerega se kdo
opira, kadar dokazuje svojo pravico do kake stvari.

Pravno razmerje, das Reelitsverhiiltniss.

Pravo n., pravica; das Redit: kazensko pravo, das Strafrecht. Naše
uho se besede „pravo“ v tem zmisli nikdar ne privadi, da-si je
res navadna Rusom in severnim Slovanom obča, ter naš jezik se
je nikoli ne poprime, ker to je pridevnik (adjektiv) srednjega spola

- 0-1

182

v samos talniškcj službi, kakeršnih stvarfj se slovenščina trdo brani,
ako jih nema uže od starine v sebi ohranjenih, na pr. „blago“,
n., dieWaare, ,.brezdno“ n., der Abgrund itd. Staremu jeziku je za.
„pravico“ rabila tudi beseda „pravina“, ki je stokrat boljša, nego
li „pravo“. V tej knjižici sem vender tudi jaz pisal to in druge
take besede, ker sem se zopet bal prehudo tor pre-po-gosto zaora-
vati v novino.

Pravo sodu ji zakon, das Justizgesetz.

Prebitek-tka m., ostanek; der Uebersehuss.

Prebivaten-tna-tno adj., pripraven v prebivanje: prebivatni prostori,
die Wohnungsriiume.

Predeti-denem in predejati-deuem vb., drugam deti; iibertragen,
transferiren.

Preizkusiti; preizkušati vb.: preizkušati mero; amati; aielien.

Preizkušnja f., izpraševanje v učilnici (šoli); die Priifung.

Prejčmni list, der Empfangssehein.

Prekiniti-nem vb., storiti, da kdo prestane (neha) od kacega dela;
unterbreehen.

Prekršek-ška (kaeega zakona), die Verletzung des Gesetzes.

Prelčstiti vb., prevariti; staroslovenski: prelistiti, iiberlisten.

Prelo n., predenje; mladih ljndij večerni shod po zimi v kakej hiži,
kjer dekleta predo; die Zusammenkunft in der Spinnstube.

Premičnina f., blago, ki so da premokniti; barenblago; das beweg-
liehe Gut; — primeri: nepremičnina.

Prepitli-paha m., die Liiftung; der Durehzug.

Prerčkanje n., die Einsprache, die Einrede.

Preskrbnlna f., užitek ali novci, s katerimi se preskrbe žena in otroci
kaeega odmršega moža; der Versorgungsgenuss.

Presno maslo (v Laščah), die Butter.

Prestati-stdnem; prestdjati-stajem vb., prenehati, prenelnivati ;
aufhoren.

Pretlti-im v., žugati, groziti; droben ; — pogrošno se piše „protiti“.

Prevara f., goljufija; der Betrug.

Prevažati vb , prepeljavati z vozom; transportiren.

Prevodno povelje, die Vorspannsordre.

Prevoj-voja m., das Geleit; gl. priprčga.

-0-3

183 -

Pribočnik m., adjutant.

Prtgled-glčda m„ die Kontrolle.

Priglčdni shod, dio Kontrollsversammlung.

Prigleduica f., die Gegenliste.

Prihrana f., die Reserve.

Prihrdnjenec-nca ra., der Reservist: nadomestni priliranjenec, der
Brsatzreservist.

Prijatelj-telja m., der Freund; prosti Sloven ima tukaj obrazilo
„tel (tl)“, staroslovenski „tlii“, kakeršno se v jezici nahaja tudi:
staroslovenski „dentlii“ m., novoslov. „detel-tla“ (poleg „-tela“),
srbski „detao-t!a“, der Buntspeeht; staroslovenski: „petlu“ ra.,
srbski „pijetao-tla“, der Hahn; staroslov. „vitlu" m., eine Masehine,
srbski „vitao-tla“, der Haspel. — Zatorej niti „prijatel-tla“ ne
more biti pogrošno; — primeri: umčteljuost.

Prijava f., zglasilo; die Anmeldung.

Priklad-klada (k davkom), der Steueraufselilag.

Prikupilo n., kar se prikupi; das Hinzugekaufte.

Prikupščina f., das Einkaufsgeld.

Prflog-loga m., ofer v cerkvi; das Opfer in der Kirche ; der Opfergang.

Priloga f. kar je h kacerau pismu priloženo; die Beilage.

Prinuditi vb., prisiliti; ndthigen, zvvingen.

Pripadki (državni), das Gefiille.

Pri proga f., der Vorspann; — primeri: izprčma in prevoj.

Priprežni pooblaščence, der Vorspanns-Kommissar.

Prirediti vb., pripraviti in ukazati, cesar bode v kako delo treba;
vorkehren, anordnen, veranlassefi.

Prisilen-lna-lno adj., kar koga sili h kakej stvari; prisilna delarnica,
das Zivangsarbeitshaus; prisilni popotni list, der Zivangpass.

Prisfljenec-iica m., kogar v delavnici „prisilijo“ delati; der Zwiingling.

Prisodilo pismo, die Einantivortungsurkunde.

Pristanišče n., tako mesto ob reki ali pri morji, kjer ladije pristii-
jejo (ljudje jih pripravijo do suhega ter jih tam ustavijo in pri¬
vežejo); der Gandungsplatz, der llafen.

Pristilti-tu nem vb. (na kaj), dovoliti; einwilligcn.

Pristojati, prtstojim; pristojimo, pristojite, pristoje (3. pers.
plur.) vb., 1) spodobiti se komu: tebi ne pristoji tako govoriti;

-* 184

2) pravico, oblast imeti: okrajnemu oblastvu pristoji, lov dajati v
zakup; 3) pripadati ir kakej stvari; dazu gehoren: te dve njivi
pristojita k mojemu zemljišču, gehoren zu meinem G rund und Boden ;
4) katerega človeka svojina biti, Einem gehoren : to meni pristoji
(to je miije), das geliort mir.

Pristojbina f., plačilo, katero komu po kakej pravici gre ali pristoji;
die Gebiihr.

Prišč m., tvor, ulje, gnojno meso na živem telesi; das Gesehvviir;
„zapriščen-ščena-ščeno“ adj., zelo rudee v obraz, kakor je to od
ognja ali od premnozega pitja; hoehroth im Gesieht, kupferig (v
Laščah); — primeri: tvor in ulje.

Prodajiilnica f., štaeiina; das Verkaufslokale.

Prddalen-lna-lno adj., kar je na prodajo: prodalna živina, to je,
živina, katera je na prodajo.

Prehajati vb., hoditi (skozi kako mesto, kak kraj); durehpassiren.

Proračun m., tak račun (rajtenga), iz katerega jo videti, koliko pri¬
hodnje leto kaže dohodkov in troskov; das Praliminare, der Vor-
ansehlag.

Prosjačiti vb., beračiti; betteln.

Prosjilk m., berač; der Bettler.

Prvomestnik m., der Obmann; namesto te besede bi se bolje reklo
„starejšina;“ — primeri: starejšimi.

Prvopis-pisa m., pismo, kakeršno je kdo prvič zapisal, predno se je
potlej prepisalo; das Original; staroslovenski (srbski) se je to ime¬
novalo in po Istri se imenuje še zdaj „matica;“ — primeri: knjiga.

Prvosčdnik m., kdor ima v seji prvi sedež; der Priisident; — čisto
slovenski bi se tak mož imenoval starejšimi.

Pustiti, puščati vb., lassen: pustiti je, storiti, da kaka stvar „otide“
strani, gehen lassen, schieken; a ostaviti je, storiti, da kaka stvar
kje „ostane“, stehen lassen; gl. ostiiviti.

Račun m., rajtenga; die Rechnung.

Računar-arja m., kdor piše račune; der Reehnungsfiihrer.

Radovoljen-ljna-ljno adj., kar se godi z rade volje; freiwillig; rado-
voljna dražba (lieitirenga), katero kdo napravi sam rad, a ne pri¬
siljen.

RadovOIjnik jednoletni, der Einjiikrig-Freivvillige.

TJ a kil f., jama, na pr. pod cerkvijo izkopana, da so vanjo poprej poko¬
pavali imenitnejše mrliče; morebiti bi v to bolje služila beseda
„grobniea“ ; die Gruft.

Rakev-kve f., truga mrtvaška; der Sarg: ta stvar se imenuje tudi
„krsta.“

Ravmitelj-telja m., kdor kako stvar vodi, ravna; der Leiter, Direktor;
staroslov. ravinatelji.

Razbistrilo n., razjasnilo; die Aufkliirung.

Razbistriti vb., dopovedati, razjasniti; Auskunft geben, aufkliiren.

Razbdreii-rna-riio adj., razumen, premišljen, pameten; verstiindig.

Razbremenilo n., odjemanje kacega bremena (kake teže); die Ent-
lastung: zemljiško razbremenilo, die Grundentlastung.

Razcvčtiti vb., storiti, da kaj razcvete; zur Bltithe bringen.

Razdelek-lka m.: voleei razdelek, der Wahlkorper.

Razdružiti vb., ločiti, kar je bilo združeno; aufibsen.

Razglasilo vojaškega sklica, die Mobilisirungs-Kundmachung.

Razgraditi; razgrajati vb., podreti, podirati zgradbo ali poslopje;
zerstoren; — primeri: razsaditi.

Razhddki m. plur., troski; die Ausgaben, Unkosten.

Razjedi j iva voda, das Scheidevvasser.

Razkošen-šna-sno adj., poželiv nečistoče; vvolilliistig; gl. pohoten.

Raznoverci m. plur., ljudje različnih ver mej soboj.

Razprava f., die Abhandlung; bolje je rečeno „razprava,“ nego li
„obravnava. “

Razpredčlek-delka m., die Rubrik, die Abtheilung.

Razpredelni zapisnik, das tabellariSelie Protokoli.

Razpredelnica f., rubrizirte Tabelle: kazenska razpredelnica, die Straf-
tabelle, das Strafregister.

Razpregičd-gleda m., die Evidenz, die Ersichtliehkeit.

Razpregleden-dna-dno adj., kar prfstoji k razpregledu: razpregledna
občina, die Evidenz-Gemeinde; razpregledni okoliš, der Evidenz-
Bezirk; razpregledni dopolnitveni okoliš, der Evidenz-Ergiinzungs-
Bezirk; razpregledni zapisnik, das Evidenzprotokoll; razpregledni
urad, die Evidenzhaltung; brambovski (deželnostrelski) razpregledni
urad, die Landvvehr- (Landessehiitzen-) Evidenzhaltung.

Razpreglednica f., das Evidenz-Verzeichniss.

« 186  *

Razprostranjen adj., razširjen, obširen; ausgedehnt.

Riizred-reda m., razvrstitev, razdelitev v svoje razne oddelke; klas:
prvi kliis, drugi klas itd. ; die Klasse.

Razsoditi: razsajati vb.. pomvati, kar je bilo vsajeno; die Pflanzung
zerstbren: veter razsaja, reisst Bilnme aus; primeri: razgraditi.

Razsodba f., urtelj; das Urtheil.

Razsol-a m., slana voda, slanomur; das Salzwasser, die Salzbruhe.

Razsvojiti vb., svojinsko, lastninsko pravico vzeti z odkupom itd.;
expropriiren.

Raztdenik m. tist, kdor svojo imovino raztaka (raztoei); zapravljivec;
der Versclnvender; ,,zapraviti" je po nemškem „vertlmn.“

Raztok-toka m., der Spiessglanz (srbski).

Raztrovdti vb., kakej stvari, kacemu prostoru vzeti otrovljivost; des-
infiziren.

Razvrstitev-tve f, die Klassifikation : konjska razvrstitev, die Pferde-
klassifikation.

Razvrstiti; razvrščati (po svojstvih) vb., v razrede ali klase deti,
devati; klassifiziren.

Redovna vojska, die Linientruppen.

Rešiti vb., kak uraden spis dovršiti in odpraviti; erledigen.

Riboloven listek: kdor ima tak listek, mote loviti ribe; die Fischerei-
kaite.

Rob m. : po robi se staviti, sich widersetzen; ustavljati se komu.

Rodbina f., žlahta; die Anvervvandtscliaft.

Rotlišče n., kraj, v katerem se je kdo porodil; der Geburtsort.

Roditelja m. dual., starši; die Eltern; naša zdanja beseda ,, starši"
je po nemškem „Eltern.“

R6k-u m., brišt; die Prist. Nekateri pišejo „obrbk," a to znaei drugo
stvar, namreč ,, porcijo," die Portion; die Lohniing.

Rokodelec-lea m, der Handvverker.

Rokoven zapisnik, das Fristenprotokoll.

Rov-ova m , der Graben.

Rubilna izkaznica; rubilno izkazilo, der Exekutions-Ausweis.

Rudiir-darja m, kniip; der Bergknappe.

Samodavijenec-nea m., kdor se sam zadavi ali umori; der Selbst-
morder (srbski).

Samo del sk adj.: samodelsko .je vse, kar ne zraste, nego kar človek
umetalno sam dela; kiinstlieli erzeugt; Dolenjec imenuje tisto vino
samodelsko, ki ga človek naredi; kiinstlielier Wein.

Samohrau-brana-brano adj., kdor se sam hrani; sicli selbst erniihrend.

Samosdben-bnu-bno adj., sam soboj, a ne po kaeem druzem eloveki;
„samosobno“ se zglasiti, sicli personlich melden; „samosobna vo¬
litev," kadar kdo sam voli, a ne po kaeem namestniki; die direkte
Walil.

SamostiUen-lna-Ino adj., sam ob sebi stoječ, samosvoj; selbstandig.

Samosvdj-svdja-svdje adj., kar je samo svoje, samostalno; selbstandig:
samosvoja gradšoina: taka gradščina, kije  sama svoja občina; das
ausgeseliiedeno Gutsgebiet.

Samotržen-žna-žno adj., kar pristoji k samotržju: samotržni zakon,
die Monopolsordnung.

Samotržje n., komur je dana pravica, da s kako stvarjo trži sam
(a drugi ne), tak ima samotržje; das Monopol.

Samouprdven-vna-vno adj., kdor svojo stvar sam upravlja ali da sam
ž njo gospodari; autonoin; — primeri: samozakdnje.

Samovoljstvo n., delanje samo po svojej volji; die Wilikuhr.

Samozakdnje n., kdor si daje „sam zakone" (postave), ta ima samo-
zakonje; die Autonomie; — primeri: samoupraven.

Sčl, sla, m., pot, ki je kam poslan ; der Bote.

Sel išče n, vsak kraj, koder so ljudje naseljeni: vas, trg, mesto; die
Ortschaft.

Sčlo n., selišče; die Ortschaft.

Selška občina f., občina na seli ali na kmetih (a ne mestna); die
Landgemeinde.

Sip-sfpa m., cestni sip, šiita; der Sehotter; — primeri: gramoz.

Sklad m., kadar več gospodarjev sklada kake troske, na pr. da se
naredi cesta, sezida učilnica itd., to se imenuje sklad; die Kon-
kurrenz.

Skladen-dua-dno adj., kar pristoji h skladu: skladna cesta, die Kon-
kurrenzstrasse; skladni okoliš, der Konkurrenzbezirk.

Sklicevalen-Ina-Ino adj., kar so tiče sklicevanja: sklieevalni dan,
der Mobilisirungstag; sklieevalni imenopis, die nominative Kon-
signation.

* 188  ►

Sklicevanje vojaško, die Mobilisirung.

Skopljenec-nca m., rezana žival: konj-skopljenec, der Wallaeh.

Slatina f., voda, zmešana s kako rudnino, da je potem slana ali kisla;
das Minerahvasser.

Slčharen-rna-rno adj, vsak ; jeder; — primeri: člharen.

Sldba-e f.: to je samo krajši obraz besede „svoboda,“ katero Srbi
izrekajo „sloboda“ (1 namesto v), in tako so jo izrekali tudi naši
predniki. Sloba znači „prostost, fr;ijest“; die Freiheit, der Urlaub,
der „Absehied“; v Štircih se govori še zdaj „sloba,“ a kranjski
Sloveni so pozabili, od kod je ta beseda, in jo zamenjali za besedo
„slovo-esa“ n. (das Wort).

Slučaj m., naključje, prigodek; der Fali, der Zufall.

Sluz m., žlejm; der Schleim.

Sluzna koža f., die Sehleimliaut.

Smodnik m., strelni prali, pulfer; das Scbiesspulver.

Smrtni list, v katerem je potrdilo, da je kak človek res umrl; der
Todtensehein.

Soba f., čimer; das Zirnmer.

Sdblazen-zni f., pohujšanje; das Aergerniss (mej Belimi Kranjci);
staroslovenski „siiblaznu“ m., „siiblazni“ f., seandalum; srbski
„sablazan“ f.; beseda „pohujšanje“ je storjena po nemškej.

Sbdenj-dnja-dnje adj., kar pristoji k sodu ali sodišču: sodnja oblast
(stopinja), die Instanz.

Sodišče n., das Gerielit. — Kikakor se mi nij hotelo zapisati besede
„sodnija‘ : , ker obrazila „nija“ zdaj vse čiharno slovanstvo nema,
razven nas, katerim je najprvo oea Marko (1781. 1.) zapljunil be¬
sede, kakeršne so: „abotnija“ die Thorheit, „prostnija“ die freie
Herrsohaft, „zdravnija“ die Arznei, „lakotnija“ die Unersiittlichkeit
itd. (morebiti opiraje se na besede: „eopernija, uhernija, kaplanija,
kompanija“), ter za njim je iz Gutsmannovega peresa (1789. 1.)
prišlo: „škofnija“ das Bisthum, „vesnija“ die Dorfsehaft, „porok-
nija“ die Biirgschaft, „prešušnija“, der Ehebruch itd., potem iz
Vodnikovega: „sodnija“, in iz Metelkovega (na 42. strani): „gor-
nija 1 ' das Berggerieht; a pozneje smo porodili nestvor za nestvo¬
rom: „obrtnija, uradnija, eolnija, stotnija^ itd. — Vredno bi bilo
tiikej barbarščini slobo dati! Po mojem bi so za „Gerieht“ zopet

vzela stara beseda „sod“, izrekana, kakor „pot“ der Weg, a
„ Richter" bi zopet bil „sodee“, kakor je tudi Hrvatom in Srbom
še zdaj.

Sodniki domači, das Vennittlungsamt; die Vertrauensmanner.

Sodovnik m., die Gerichtsordnung.

Soglasno adv. : soglasno se kaka stvar ukrene, kadar jo vsi pohvalijo,
a nobeden ne pograje; einstimmig.

Sploskoina adv., vse sploh, povprek, kar po vrhu; in Bauseh und
Bogen; govori se tudi „splazoma".

Spomenik m., kar se komu stvori, sezida, postavi, da ga bodo ljudje
pomneli mnoga leta; das Denkmal; srbski: „spoinen“, das Andenken.

Sposdben-bna-bno adj., pripraven, prinareden; fahig.

Spričo praep. (v Ndtranjcih), zavoljo; wegen: spričo tebe, — za¬
voljo tebe.

Sramodčjstvo n., die Unzucht.

Stan-a m., stanovišče, kvartir, prenočišče; die Wohnung, das Quartier,
die Herberge.

Stanarina f., das Quartiergeld; — primeri: postanim.

Stanarinski razred, die Quartierzinsklasse.

Staniča f., soba, kambra; die Kammer.

Stan išče n., gl. stan.

Stanovišče n., stanovanje; die Wohnung, der Aufenthaltsort.

Stanovnik m., prebivalec; der Eimvohner.

Starejšina-e m., vsak mož, kateri je v kakej stvari prvi. Sloveni
so taeega tudi uže imenovali ,,naprej postavljeni", od nemškega
„der Vorgesetzte", a vedno so prav govorili: »svatovski starejš/na",
kateremu nikakor nij treba biti najstarejšemu po letih; v starej
slovenščini „starejšfna“ znači: der Krste seines Gleichen, das
Oberhaupt, der Anfiihrer, der Vorstand.

Starejšinci občinski : župan in vsaj dva občinska svetnika (sveto¬
valca) ; der Gemeindevorstand.

Starejšinstvo občinsko ; gl. starejšinci ; starejšinstvo obrtno, die
Genossensehaftsvorstehung.

Stiivba f., poslopje, zdelovanje; das Gebaude.

Stiivbina f., gl. stavba.

Stiivbiu.sk adj, kar prfstoji k stavbi ali stavbini: stavbinska dovo¬
litev, die Baubewi)ligung; stiivbinski zakon, die Bauordnung.

Stečaj m, kant, faliranje; der Konkurs.

Steklarnica f., glažuta; die Glashiitte.

Stolba f., vse stopnice ali štable pri štengak ob enem; die Stiege,
die Treppe; staroslovenski: „stliiba“, srbski: ,,stuba“.

Stdprav adv., še le; erst: stoprav denes je prišel, — še le denes.

Stranka f., die Partei, — ljudje jedne strani, jedne misli, katerim
nasproti stoje ljudje druge strani ali drugačne misli: tožniki in
toženci; tudi človek nasproti človeka: tožnik in toženec; stranka
se vrhu tega imenuje posamičen človek, ki pride v kak urad česa
prosit ali iskat.

Straža f., valita; die Waelie.

Stražnik m., kdor je na straži; der Waehter.

Strčlec-lca m., der Jager (pri vojacih), a ne „lovee' 1 .

Strelivo n., česar je treba v streljanje: smodnik itd.; der Sehiess-
bedarf.

Sulidta f., podstrešje, kamor se kaka stvar spravi ter umakne mokroti
(v Notranjcih).

Sumen-mna-mno adj.: človek je siimen, kadar ga imajo na sumnji,
da je storil kaj nedobrega; verdachtig; pogrošno je „sumljiv“, ker
to znači: verdaclitigend, argw6hnisch.

Sumuja f., sum; der Verdaeht; staroslovenski: „suminja“ f.: na
sikanji (na sumi) ga imajo ali dolže ga. Vidimo, da je v besedi
,,sum“, koreniti ,,n“ odpadel, zato je ,,siimnja“ bolje, kajti v pod¬
stavo ima (staroslov.): su-min-eti sen, vb., dvojiti, dvomiti;

zvveifeln; — primeri: opbmnja.

Surik m., der Mennig.

Svatba f., olicet; die Hochzeit.

Svedoeba f., das Zeugniss.

Svedbk-doka m., priča; der Zeuge.

Svčt-včta m, 1) der Batli; 2) die Eatlismiinner, kar bi se bolje
reklo: „svetništvo“.

Svčte moči f., plur., ostanki od svetnikov; die Relicpiien (staro¬
slovenski).

Svetnik m., svetovalec; der Bathgeber.

-c-! 191

Svoboda f., prostost, fnijest; die Freiheit.

Svoboden-dna-dno adj., prost; frei.

Svdbodsko pismo, der Freipass.

Svoboščina f., privilegija.

Svojina f., das Eigenthimi; kar ima kdo svojega, razven zemlje,
namreč: gozdov, pašnikov, njiv, travnikov itd., ker to se imenuje
„lastnina“.

Svojstvo n , lastnost; die Eigensehaft; beseda „lastnost‘ :  je po nemškem.

Šarilo n., barvilo; der Farbestoff: staroslov. „šaru“ m., „šara“ f.,
„šarota‘' f., barva, die Farbe; „šariti, šarovati", bunt maclien, fiirben.

Satorina f., štongeld; das Marktstandgeld.

Ščedčnje n., šonanje, šparanje; das Selionen, Sparen; izrekati je to
besedo, kakor: grmenje.

Sčedeti-ini vb., sonati, šparati; selionen, sparen.

Slčm-čma m , železno, medeno ali usnijeno pokrivalo na vojaškej glavi;
der llelm; staroslovenski: šle mil; „ čelada" je iz laškega jezika:
„eelata“ f., der Helm.

Število n,, znaei tudi luimaro in cifro.

Tabor-bora m., znaei tudi: mnogo ljudij, zbranih na jasnem; die
Volksversammlung.

Tdjnost f., skrivnost; das Gelieiinniss.

Takoj adv., precej, mahoma, Gorenj ei govore: „t’koj“ ali „koj“; staro¬
slovenski: „tu tako,“ sogleieh.

Tehtnica f, vaga; die Wage.

Telitovlt-vita-vito adj, kar mnogo telita ali ima obilo vrednosti;
wiohtig.

Teloviidee-dca m, der Turner.

Tesiir-drja m, der Zimmermann.

Tiskaruica f., drukarija; die Buelidruekerei.

Tkanina f, tkana stvar.

To, (štirski) te eonj.: ako storiš, kar si obetal, „to“ ti posodim voz
in konja; wenn du tliust, was du versprochen, „so“ leilie ieh dir;
Štirci govore: ako storiš, kar si obetal, „te“ ti posodim voz in konja;
a najobičneje nam o taeili prilikah pogrešno rabi od nemškega ,,so“
tesno preložena besedica „tako“: ako to storiš, „tako“ ti posodim
voz in konja. — Tega se je ogibati v eistej slovenščini.

Tdčka f., der Punkt.

Tovarna f., fabrika.

Trgovina f., blago, katero se prodaje na trgi, na semnji ali kjer si
bodi.

Trgovinstvo n., pravica, po katerej se kako blago more prodajati mej
trgovino.

Trgdvsk adj., kar se tiče trgovstva: trgovska zbornica, die Handels-
kammer; trgovski pomočnik m., der Handelsgehilfe; trgovsko so¬
dišče, das Handelsgerielit.

Trošiti vb., novce izdajati na kake troske (koštenge); sich in Unkosten
setzen; nekateri pogrošno pišejo: „trositi.“

Troški m. pl., špendije, koštenge; die Unkosten.

Trsje n., vinsko trtje; die Weinreben; — primeri: Iozje.

Tiijska knjiga, das Fremdenbuek.

Tvarina f., stvar, od katere se kaj stori; der Stoff, die Materie; moglo
bi se tudi reči: tvorivo n., kakor „predivo,“ kar je v to, da se
prede, pivo, kar je v to, da se pije itd.

Tvdr-vdra in -voru (v Trubarji) m., ulje; der Abszess, eigentlich
,,das Gebilde, 11  zatorej se ne piši „tur,“ kakor izrekajo po nekatere
kraje; — primeri: prišč in ulje.

Ubdžni list, das Armutliszeugniss.

Ubožnica f., liiža, kamor vzprejemajo ubožce; das Armenhaus.

Uččnec-nca m., kdor se uči; der Lelirling; der Schiller; obrtni učenec,
der Gewerbelehrling; rokodelski učenec, der Handwerksbuische.

Učilnica f., šola; die Seliule.

Učilo n., pospešilo (knjige ter vsaka druga potreba), da se mladina
laže uči; das Lehrmittel.

Učitelj m., kdor uči; der Lehrer.

Ujima f., nesreča po toči, ognji, povodnji, slani itd.; die Kalamitiit,
der Elementarschaden; nekateri govore „ujima,“ drugi „ujma“:
podstava je „u,“ proč, hinweg, ter „im,“ vzeti, nehmen: das Hin-
weggonommene.

Ukrčp-krepn m., sklep; der Beschluss: deželnega zbora ukrep, der
Landtagsbeschluss.

Ukrčpati-krčpljem ali -krčparn; ukreniti (namesto ,,ukrepniti“
vb., sklepati, skleniti; besehliessen; einen Besc-liluss fassen.

- 198  *

Ukr8piSeu-ena-8no adj.: zbor je ukrepižen, kadar je v njem toliko
glasovalcev, da morejo ukrepati; beselilussfiiliig.

Ulje -esa n., tvor, der Abszess; pisati je „uije,“ a ne „ule“ (primeri:
ojč-jdsa n., die Doielisel); ako bi glas 1 ne bil mekak, to bi slula
ta beseda ,,ulo-esa,“ kakor ,,kolo-esa“; —■ primeri: prišč in tvdr.

Umeteljnost f., die Kunst; staroslovenski „umeteli“ m., poleg „ume-
telinu" m., der Kundige; „umetelinu adj., kundig, a novoslovenski
(v Laščah): ,,umetaven-vna-vno“ (piši: „umetalen-lna-Ino“ adj.,
geseliiekt, „umetavncst“ (piši: „umetalnost“) f., die tresohiekliehkeit;
zatorej najpravilneje: „umetalen,“ ,,umetalnost“; poleg tega po
starej slovenščini „umetelen,“ „umetelnost“; nepravilno je „umeteljen,“
„umeteljnost“; a do konca pogrošne so naše nove skovanke: „umeten“;
„umetnost.“

Uprava f, gospodarstvo; die Verwaltung: finančna uprava, diePinanz-
venvaltung.

U ]> r iiv e n - v na - v n o adj., kar pristoji k upravi; administrativ.

Upravičen-čena-čeno adj., pravico imejoč; bereehtiget.

Upravitelj m., kdor kako stvar upravlja ter z njo gospodari; der Vervvalter.

Upraviteljen-ljna-ljno adj., kar pristoji k upraviteljstvu; Verwaltungs-.

Upraviteljstvo n., gospodarstvo s kako stvarjo; die Venvaltung.

Upravljati, vb., kako stvar upravljati: imeti jo pod svojo roko; go¬
spodariti z njo; vervvalten.

Urad-a in -u m., das Amt: davčni urad, kjer pobirajo davke; das
Steueramt.

Uraden-dna-dno adj., kar pristoji..h kacemu uradovi; iimtlich.

Uradnik m, kdor ima v kacem uradi službo; der Beamte.

Uradovati-iijem vb., opravljati posle kacega uradu.

Ura žiti vb., razžaliti; beleidigen.

'Ustanovilo n., kar kako stvar ustandvlja, kako je treba da bode;
die Peststellung, die Bestimmung; — primeri: doldčba.

Ustanovina f., štiftenga; die Stiftung, das Stipendium.

Ustanoviti vb., 1) kako stvar postaviti, sezidati; grunden; 2) z besedo
kakej stvari trdnobo ali državo dati in izreči, kako je treba, da bode;
feststellen, bestimmen.

Ustav-stdva m., (staroslovenski), znači malo neto, kar „zakon“ ; das
Statut.

13

= 194  *

Ustilya f., konstitucija; die Konstitution, die Verfassung.

Ustno adv., miindlich: ustno se kaka stvar pove z „usti,“ a ne s
„pismom“; obraz „ustmeno“ je pogrešen, ker govorimo „usta,“ a
ne „ustma“; beseda „pismeno“ je dobra, kajti nje podstava je
„pismo,“ in baš obraz „pismeno“ je kriv, da so nekateri pisali
tudi „ustmeno.“

Ustrahovalni red, policija; die Polizei. Slovenski bi se morebiti reklo
bolje: „čuvarstvo,“ die Polizei; „euvar,“ der Polizeidiener; „Suvarsk“
adj., polizeilieh; — primeri: nadzdrsk.

Ustroj-stroja m, die Organisirung.

Ustrojili zakon, das organisehe Gesetz.

Utčž-teži f., 1) težila alibetje (gvihti) pri tehtnici (vagi); dasGewiclit;
2) tudi sama tehtnica; die Wage.

Uvčriti vb., prepričati; iiberzeugen.

Uvčt-včta m., dogovor, domenek; nekateri pišejo tudi „pogoj,“ kar se
mi ne zdi dobro; die lledingung.

Uvozntna f., col, plačevan od kake stvari, katera se je pripeljala od
drugod; der Einfuhrzoll.

Užitek občinski, das Gemeindegut.

Večina f., večje število; die Mehrheit, die Majorkah

Terno adv., znači tudi „zvesto“; treu.

Tčrnost f., zaznamenava tudi „zvestobo“; die Treue.

Včše adj., kdor kako stvar dobro „ve“ in umeje; der Sachkundige.

Veščiik m., kdor je kakej stvari „vešč“ ; der Sachkundige.

Videž-ideža m., der Anbliek; vsem ljudem na videz postaviti: tako
postaviti, da „vidijo“ vsi ljudje (v Senožečah).

Vinogradska uš, die Eeblaus.

Vkladališče n., suhota, v katero se kaj vklada; das Magazin.

Vkupna svojina, das gemeinsehaftliehe Eigentlnim; lastnina ali svojina,
do katere ima več ljudi) pravico.

Tlačilna steza f., ob velikej reki taka steza, po katerej ljudje, konji,
voli gredo, kadar na vrvi za soboj vlečejo ladijo na vodo (proti
curku) ; der Hufsohlag, der Treppehveg.

Vlada f., die Regierung.

Vliistelj-stelja m., der Grossgrundbesitzer, kar naše novine zdaj grdo
in pogrešno imenujejo „veiiki posestnik 1 '; staroslovenski: „vlastell,

■* 195  !

vlastelinu," der Fiirst, derHerr; srbski »vlastelj," der Maehthaber,
»vlastelin," der Edelmann, „vlasteostvo,“ der Adel: »bolje je moje
pueanstvo (Biirgerstand), nego tvoje vlasteostvo, reže u Dubrovniku
imatna pužanka siromašnoj vladiei (adelige Frau).“ Korenika besedi
»vlastelj" je „vlad“, od koder „vlast,“ »last," der Grundbesitz, in
zatorej „vlastelj“ najprvo znaei „der Grundbesitzer," a pozneje „der
adelige Grundbesitzer." Besed »posestnik,“ »posestvo" nij sloven¬
ščina vedela do novejših časov, imela je samo besedo »posest," die
Besitznahme: v posest vzeti (in Besitz nelnnen), od starobavorskega
„der Besess" (pisez), in to od lat. posessio; niti srbščina še zdaj
no ve niš ni za »posest" ni za »posestvo" a ni za »posestnika,"
kajti srbski je »posjed" m., die SitzgeselJsehaft, der Besuch; »posje-
dovati" besuehen; — starostov, »družiteli" (držitelj) der Besitzer,
(srbski: »država, državina," der Besitz); a nam Slovenom je »go¬
spodar" to, kar Nemcu »Besitzer, Hausbesitzer" (srbski »gospodar"
Herr, Eigenthiimer), a »dom, domovanje" nam je to, kar Nemcu
Hausbesitz, Haus und Hof," in »last, lastnina" to, kar Nemcu
»Grundbesitz," a »lastnik" to, kar Nemcu »Grundbesitzer"; —
staroslovenski »vlastiniku," der Herr (prinoeps), der Maehthaber. —
Primeri: liist in lasten ter tudi: zemljan.

Vloga f., pisanje, ki so »vlaga" ali vklada v roko županskega uradu
ali kaeega sodišča itd.; die Eingabo.

Vldžni zapisnik, das Exbibiten-Protokoli.

Voditi koga k prisegi; dati komu prisego; beeiden ; staroslovenski:
na roton, vir roton, rote voditi.

Vodnjakm , naprava, ki drži vodo vsebi; der Wasserbehiilter, dieZisterne.

Vodovaja f., naprava, po kateroj voda kam priteka od daleč; dieWasser-
leitung; staroslovenski »vodovažda" ; podstava je: »vodo voditi."

Vojak m., Soldat.

Vojarfn m. (v Dalmatini), vodeč, voditelj; derFiihrer; der Leitmann.

Vojaščina f., voj.ištvo n., soldiiščina; das Militarwesen.

Vojsišk adj., kar pristoji k vojaštvu: vojaške vaje, die Waffeniibungen ;
vojaški list (vojaški pos), der Militiirpass; vojaški ljudje, Militar-
personen.

Vojinsk adj., kar se tiče vojne: vojinska naklada, der Kriegszusehlag;
vojinski zakon, das Wehrgesetz; vojinsko pomorstvo, die Kriegsmarine.

13 *

196

Vojna f., der Krieg; — primeri: vojska.

Vojnoslftžni list, der Widmungsschein (pri vojacih).

Vojska f., 1) armada; die Armee, das Heer; 2) der Krieg; — gl.
vojna.

Voljči razdelek, der Wahlkorper.

Voltlski imenik, die Wahlerliste.

Volitven adj., kar pristoji kvolitvi: volitveni okoliš, der Wahlbezirk;
voiitveni zakon, die Wahlordnung.

Vozarina f., plačilo od vožnje; — primeri: poštar in a.

Vdzger-gra m., smrkelj; der Nasenausiluss.

Vozni list, der Fraehtbrief.

Vozovnica f., die Fahrkarte.

Vpisna pratika f., večja pratika z golimi listi v sebi, da se nanje
kaj zabeleža; der Einschreibekalender.

Vprašanje n., interpelacija; die Interpellation.

Vrač m., zdravnik, der Arzt.

Vreča f., Žakelj; der Saek.

Vrlidven-vna-vno adj., kdor je na vrhu, nad vsemi drugimi; der an
der Spitze Stehende.

Vrččba f., vročevanje; die Zustellung.

Vročbarina f., plačilo podžupu od vročene stvari; die Zustellungs-
gebiihr.

Vročilen-lna-lno adj., kar se tiče vročila ali vročevanja: vročilna
knjiga (v katero se vpiše vsako pismo, ki se je komu vročilo), das
Zustellungsbuch; vročilna pola, der Zustellungsbogen ; vročilni list,
der Zustellungssehein.

Vročiti; vrččati; vročevdti vb., kako stvar komu dati, dajati v svoje
„roke“; zustellen.

Vročnik m., človek, kateri kaj vročuje; der Zusteller.

Vrvohodec-dca m., kdor hodi po vrvi; der Seiltiinzer.

Vsebina f., kar ima kaka stvar „v sebi": vsebina sodu je voda, vino itd.;
der Inlialt.

Vzdržati-držam (ne: -držim), nedovršljiv glagol (v Laščah); aus-
halten, erhalten: sina (v)zdrža ujee: priglas oster na „r.“

Vzduh m., zrak, die Luft; staroslov. „viizduhu“ m., die Luft: boljša
beseda, nego li „zr<ik,“ katera mej vsemi Slovani samo v slovenščini

znamemije „Luft,“ in to po laškem zasekavanji; kajti romunščini
se jo z nami vred pojem „Luft“ pomešal s pojmom „Ansehen, Miene,“
ker latinska beseda „aer“ (Luft) v laščini slove tudi „aria“ in v
francoskem jezici „air,“ ter znači v tem obrazi obojim „Anselien,
Miene.“ Sloven je naopako (na robe) od pojma „Tjieht, Sehkraft,
Gesieht, Form“ preskočil v pojem „Luft.“ Korenika je „zrk“ (videti,
sehen), od koder novoslovčnski: „zrkalo, zrcalo,“ der Spiegel, der
Augenstern; srbski: „zrak m., zraka f., ždraka f.,“ der Sonnen-
strahl; staroslov.: „zrakii,“ die Sehkraft, das Auge, die Form.

Vzdrek-rka m., das Muster.

Vžigalica f., žvepleniea, vžigalni klinček; das Ziindholzchen.

Zabcležck-žka m., zapisek, zamerkilo; die Aufzeichnung, die (schrift-
liche) Aufnahme: zabeležek o kacega človeka smrti, eine Todesfalls-
aufnahme; — primeri: zaznamenilo.

Zabeležiti; zabeležati vb., zaznaraenati, zaznamenavati; zamerkati,
zamerkavati; aufzeichnen.

Zablčiti; žabi če vati vb., einsehiirfen, einpriigon.

Zabraniti vb., prepovedati; verbieten.

Zadatje n. (staroslovenski), ara; die Darangabe, das Angeld.

Zadeva f., zapreka, zadržek; das Hinderniss: tako je govorila uže stara
slovenščina; srbski „zadjeva,“ das Hinderniss. Zdanji naši pisatelji
so besedo „zadeva l ' skovali z novega ter jej dali neokretno značilo:
„die Angelegenheit,“ na podstavi nemške govorice: „was das be-
To je treba odpraviti, ker se spotiče ob vse slovansko
svojstvo; — primeri: zapreka.

Zadruga f., die Genossenseliaft.

Zahtevati vb., iskati ali hoteti, da se kaj da ali stori (pogerovati):
begehren, fordern, verlangen.

Zaklopuiea f., das Ventil: oddiiškova zaklopnica, das Sicherheitsventil.

Ziikol-kdla m., klanje; die Schlaclitung.

Zakon m., znači tudi to, kar „postava;“ das Gesetz: zakon kazenske
pravde, die Strafprozessordnung; zakon o poljskej obrambi, das
Feldsehutzgesetz.

Zakonik m., cela knjiga ali več listov po samem zbranih, s katerimi
se ljudem razglašajo zakoni (postave); das Gesetzbueh, die Gesetz-
sammlung.

- 198  =-

Zakonit-nita-irito adj., kar je po zakoni; gesetzlieh: zakonita za¬
poved (zapoved po zakoni ali postavi).

Zakonoddvee-vca m., kdor zakone (postave) daje; der Gesetzgeber;
staroslov. „zakonodaviei“.

Z.lkup-kupa m., štant, kadar govorimo: njivo v zakup ali štant vzeti;
der Paeht, der „Bestand“.

Zakii p en - pna - pn o adj., kar pristoji k zakupu: zakupni lov, die ge-
paclitete Jagd; zakupni zapisnik, das Verpaelitungs-Protokoll.

Zakupnik m., kdor kaj vzame v zakup; štantman; der Paohter.

Zakupščina f., novci, kateri se dobivajo od zakupa (štanta); der
Paehtseliilling.

Zalenobiti vb.: kako delo zalenobiti, v nemar pustiti, zanemariti;
naše zdanjo besede: „mari, nemaren, marati 11  in s temi vred novic
skovane: „marljiv, maren, zanemariti 11  izvirajo iz nemščine: staro-
visokonemški „mari“, srednjevisokonemški „maere“, bekannt, be-
aehtenswert, vviehtig, tlieuer und wert, lieb. (Miki. Fremdworter).

Zalubnik m., lirost za smrekovim hibom; der Borkenkafer.

Zamčna f., odškodovanje; der Schadenersatz. Besedo ..odškodovanje 11
so skovali po nemškej „Entsckadigung“: staroslovenski „zamena“,
srbski ,.zamjena“, der Ersatz, die Vertretung.

Zamrtnik m., kdor je videti mrtev, a vender nij; der Scbeintodto.

Zit- mrtvo adv.: za-mrtvo obležati; kadar kdo obleži, kakor da je
mrtev (v Laščah); fiir todt liegen bleiben.

Zabcna razsodba f., iirtelj ali razsodba, storjena komu za očmi,
ker ga nij bilo k sodišču; das Kontumaz-Urtheil.

Zapisnik m., das Protokoli: zapisnik o pazki na hudodelce, das
Invigilirungs-Protokoll; zapisnik o tujcih, das Fremden-Protokoll.

Zapreka f., zadržek; das Hinderniss; — primeri: zadeva.

Zapustčl-tela-telo adj.: zapusteli otroci; zapuščeni, zanemarjeni;
vervvahrlost.

Zarddi praep., zavoljo; wegen: zaradi tebe, — zavoljo tebe.

Zaseei-sčžera; zasezati-sezam vb., pobrati, pobirati; strani vzeti,
jemati; konfiseirati; konfisziren.

ZasOben-bna-bno adj., privat: zasoben človek je sam „o sebi 11 , od¬
ločeno živeč, ne vtikaje se v javne službe in posle; zasobna tudi
more stvar biti, ako je odločena, da nij državna ali obča: „za-

199  -

soben pot“, po katerem nema vsak pravice hoditi; „zasobno pravo 11
pravica, katero imajo kaki ljudje mej soboj, a država ne; das
Privatreeht; a „zasobnopravno“ je to, kar se tiče te vrste pravic;
privatreclitlieh. — Beseda „zasoben“ je v tem zmisli novega poroda
in pogrešna, kajti v starem jezici „zasobi“ adv., znači „alternatim 11 ,
(wechselsweise, Eines um’s Andore, der Eine um den Andern),
srbski „zasob“ adv. „zasobice“ adv., nach einander (za soboj), a
z druge strani stara slovenščina kaže: „osobe, osobi 11  adv., abge-
sondert; vrhu tega staroslov. „osobiti“ vb., novoslov. „osebiti“ vb.
(v Senožečah), ločiti, storiti, da bodo kaka stvar sama „o sebi 11  ali
posebe; absondern; srbski: „osobina, osobština 11  das Sonder-
vermogen, das Privatvermogen; novoslov. „osobenjak“, der Ableber
(eigentlieh: der Private), „osobenjiea“, die Einsame, „osobenjščina“,
das Ausgedinge, „os6ba“, die Person: bitje samo „o sebi 11 , ločeno
od vsacega druzega bitja svoje vrste (das Ich). — Vse to nas uči,
da je „osobenj“ iz početka značilo „privatlebend;“ a ker ima pri
nas „osobenj“ adj., „osobenjak“ m. itd. zdaj uže vender svoje po¬
sebno, ožje značilo, zatorej bi se morebiti reklo: „osobin“, der
Privatmann; „osobinsk“ adj., privat; „osobovati“ vb., privatisiren.
Tudi pri tej besedi sem se v knjižici bal zaorati v novino, a zatorej
pripovedujem tukaj o njej svoje misli, ter v lažji razum dostavljam
še to: kar nij obče ali vkupno, to je osobinsko, a kar nij jlivno
ali očito (očitno), to je domače ali skrivno (tajno).

Zasebnik m., der Privatmann; — gl. zasoben.

Zasobnopraven-vna-vno adj., kar ima samo zasobne pravice, a občili
ne; privatreclitlieh: zasobnopravno ime, der privatreehtliehe Titel;
— primeri: zasoben.

Zastarčti-im vb., verjahren: zastarela kazen, verjahrte Strafe.

Zastop-stdpa m., die Vertretung; staroslovenski: zastonpii; — gl.
zastopiti.

Zastčpiti; zastopati vb., namesto koga druzega stopiti in ga braniti,
govoriti ali kaj opravljati zanj; vertreten: staroslovenski: zaston-
piti, zastonpati (v jednacem zmisli).

Zategadelj adv., zavoljo tega; deswegen.

Zatekniti vb., človeka zatekniti v kakšen kraj, od koder mu je potlej
prepovedano iti kam drugam; interniren.

-0-3

200

Zavod-voda m., kaka naprava, na pr. učilnica, bolnica, delarnica itd.;
die Anstalt.

Zavoj-vdja m., 1) zavita, zakrivljena stvar: kositi po zavojih kacega
potoka; die Windung; 2) stvar, v katero se kaj zavije; zavitek;
der Umsehlag, das Couvert, die Hiille.

Zavorni lanec, rajsketina; die Reisskette.

Zavreti-vreni; zavirati vb., ustaviti, ustavljati: kakšen ukrep zavreti,
suspendiren, einsteilen.

Završetek-šetka m., konec, okonček; der Sehluss. „Završetek“ je
Srbom navadna, a ne po tesnili pravilih storjena beseda, ker se
je izvrgla po analogiji dobre besede „začetek;“ pravilneje se reče:
„završek“, „završilo“, „završitev;“ a ker jo je ustvaril ndrod, za¬
torej je ne odmotamo.

Završiti vb., končati, dokončati, okončati; seliliessen, na pr. sejo,
račun, zapisnik itd. završiti. Do zdaj so neokretno v to rabo jemali
besedo »skleniti;“ a uže Krelj je o taeili prilikah pisal „završiti
tudi »končati 11 , „okončati“ je bolje rečeno, nego li »skleniti".

Zazmimenati-znamenam; zaznamenovati-znamemijein ; zazna-
liienavati-navam, vb., znamenje dati kakej stvari; bezeichnen.
Podstava tej besedi je: „znamen-ije“, a ker je ta glagol nekamo
dolg ter ima priglas daleč zadaj, zato se je v hitro govorečih ustili
pokvaril v obraz: »zaznamvati, zaznamjati", ali tako nij pisati;
staroslovenski; „znamenati, znamenavati, znamenovati, zaznamenati“;
srbski: »žlamenovati".

Zaznamemlo n., zamerkilo; die Vormerkung; — primeri: znbeležek.

Zbornica f., poslopje, kjer se zboruje; zbirališče; der Versaminlungs-
rauin: poslanska zbornica, das Abgeordnetenhaus; gospodska zbor¬
nica, das Herrenhaus; trgovska in obrtniška zbornica, die Handels-
und Gewerbekammer.

Zborovanje n., tista doba, dokler kak zbor (deželni, državni zbor)
hodi v seje, ali dokler zboruje; die Session. — Naši poslanci so
v to stvar nepremišljeno od Hrvatov prevzeli v našo rabo nerodno
izbrano rusko besedo „zasedanje;“ ali staroslovenski je „zasedati“
nachstellen, srbski „zasjedati“ nachstellen; sieli versitzen srbski

E-O-

—m 201

„zasjeda“ der Hinterlialt; der Platz unten am Tisehe; srb. „zasje-
danje“ das Lauern; das Versitzen; a Sloven konja „zaseda“, das
Pferd besteigen. Neokretneje nij bilo moči izbrati.

Zdeloviinje n., poslopje; das Gebaude.

Združba f., znači tudi „Korperschaft“.

Zčl, zlil-« adj., nedober, hud; bose, selileeht: zlo jabolko (v Laščah),
nezrelo jabolko.

Zeniljan-iina m.: (veliki) zemljan, der Grossgrundbesitzer; tako je
severni Slovan krstil južnoslovanskega „vlastelja“ : češki: zemanin
m., (namesto „zemianin“, po naše „zemljan“), poljski: ziemianin
m., der Gfutsbesitzer, der Landedelmann, — o »velikih posestnikih 1 *
nij po vsem slovanskem sveti nikoder ni sluha ni duha; — pri¬
meri: vldstelj.

Zemljariua f., davek od zemlje, griintni davek; die Grundsteuer; —
primeri: „poštarina“.

Zemljeknjlžen-žna-žno adj., kar se tiče zemljiške knjige: zemlje-
knjižni zakon, das Grundbuchsgesetz, die Grundbuehsordnung.

Zemljemerec-rca m., kdor zna zemljo meriti; der Ingenieur.

Zemljevid-vfda m., die Landkarte.

Zemljiška knjiga f., gruntne bukve; das Grundbueh.

Zglasilna knjiga, das Meldungsbueh.

Zglasilo n., die Meldung.

Zgldsiti; zgldšati: zglaševati vb., meldati; melden.

Zgliisiiica f., list, s katerim se kaj zghiša; der Meldzettel.

Zglaševdlni list, der Meldzettel; — gl. zglasnioa.

Zgriida f poslopje, zdelovanje; das Gebiiude.

Zgradarina f., davek od kake zgrade ali poslopja; die Gebiiudesteuer;
— primeri: poštarina.

Zloben-bna-bno adj., hudoben; bosartig.

Zlog (k davkom), die Steuerumlage.

Zlonriivje n., slabo zadržanje ali vladanje; die Sittenlosigkeit.

Zobolečnik m., zdravnik zobem; der Zahnarzt.

Zvčdba f., kar se je o kakej stvari zvedelo; die Erhebung.

Zvdženj-žnja m., po več stvarij vkupej zvezanili; das Biindel, der
Paszikel.

Zvršflna moč f., die Exeeutivkraft.

14

Z vrši ti vb.: kakej stvari konec dati, dognati jo; vollzieiien; odborov
ukrep zvršiti; storiti, da se zgodi, kar je odbor ukrenil ; tudi znači
„eksekviratiexequiren.

Ženima f., neporočena ženska, živoča z možem; — gl. naložnica.

Žen itc\ska dovolitev, der Khekonsens.

Ženitovanjska /.glasnica, der Bliemeldzettel.

Žganj dr na f., suliota, kjer se dela (kuha) žganje; die Branntvvoin-
brennerei.

Žitek-tka m., hrana, živež; der Lebensunterhalt.

Zitje n., življenje, das Leben.

Život m., znači najprvo to, kar imenujemo „življenje;“ das Leben.

Žleza f., bezgalka; die Driise.

Žrčb m., loz, s katerim se loža (losa); das Loos.

Žrebanje n., lozanje (losanje); das Looscn.

Župl.jansk adj., farni : župljanska cerkev (farna cerkev), die Pfarrkirche.

Župnimi f., fara; die Pfarre. — Najbolje bi se dejalo kar samo:
Mpa f.

Žuželka f., 1) vsak droban, črn ali rujav hrostek (keberček); 2) vsaka
preščipnena žival, kakoršna je na pr. osa; das Insekt.

Kako je citati okrajšale besede.

Obč. zale.  čitaj: občinski zakon.

Bež. zale.  „ deželni zakonik.

Brž. zak.  „ državni zakonik.

Poslov, drž. zale.  čitaj: poslovenjeni državni zakonik.

Kaz. zak.  čitaj: kazenski zakon.

TJ. N.  čitaj: Upravne Novine avstrijanske (Oesterr. Zeitschrift fur Ver-
waltnng).

Zb. prov. zak.  čitaj: zbirka provincialnih zakonov Provinzialgesetz-
sammlung des illyrischen Guberniums).

Okrajšek „št.“ kaže število,  kakor se namreč razni zakoni
po vrsti drug za drugim nahajajo v tem ali onem zakoniki.

Ostala z arabskimi znamenji pisana čisla ali števila uče, na
katerej strani je treba tega ali onega zakona poiskati, na pr.:
„1867. 1. v poslov, drž. zak. 27., 52.“ — naj se tako eita: „zakon s
1867. leta, ki ga je najti v poslovenjenem državnem zakoniki na 27.
in 52. strani.“

Obče veljavnim ukazom je poprej vsaka avstrijanska dežela posebe
imela svojo zbirko provincialnih zakonov; zatorej, kdor bi ne mogel
v roko dobiti zbranih zakonikov ilirske gubernije, ta si potrebnega
zakona poišči v kake druge dežele zbirki, ee jo ima.

Takisto je do malega tudi, kar se tiče deželnih zakonikov.

J

V zalogi

pri

KLEINU in KOVAČU

Špitalske ulice št. 5,
so sledeče knjige na prodaj:

I.eiliadeu fiir Gemeindevorsteher in ihren Gesehaften
des selbstiindigen und iibertragenen Wirkungskreises. Vom k. k.
Bezirkshauptmann Anton Globočnik. — Cena 80 kr.

Zakoni in ukazi za vojvodino Kranjsko v ročni
izdaji: 1. zvezek. Tretji natis. Obsega: Občinski zakon za Kranj¬
sko. — Izterjevanje po sili javnopravnih deželnih, okrajnih ali
skladnih zalogov. — Občinske takse. — Davek od psov. — No¬
vela h kazenskemu zakonu. — 2. zvezek. Drugi natis. Obsega :
Zakoni in predpisi o obrambi poljščine in o varstvu poljedelstva,
o čuvalnili organov za deželno kulturo, o lovu , orožju in vino-
gradski red. — 4. zvezek. Obsega: Deželno ustavo in deželni za-
stop zadevajoči zakoni in druge določbe. — 6. zvezek. Obsega:
Zakoni o cestnih stvareh i. t. d. — 7. zvezek. Obsega: Ribarski
zakon. — Ribarsko-policijske izvršitvene določila. — Naprava ri-
barskih okrajev. — Vse to skupaj v eni knjigi vezano trdo v
platnu velja 3 gld.

Ntavbinski red. Zakon vojvodine Kranjske s 25. oktobra 1875.
(V slovenskem in nemškem jeziku.) — Cena 40 kr.

It e d o požarnej policiji in o gasilnih stražah za

vojvodino Kranjsko brez Ljubljane. — Postava od 15. septembra
1881. Z dodatkom: Načrt pravil in službenega reda

za osnovo prostovoljnih požarnih straž. (V slovenskem in nemškem
jeziku.) — Cena 30 kr.

Poučilo o nalezljivih kužnih živinskih bolezni uštevši govejo kugo
in kako je mesovnim oglednikom na deželi ogledo¬
vati živino in meso.  Cena za 1 iztis 50 kr.; kdor 10 iz-
tisov skupaj vzame, dobi pa 1 iztis po vrhu.

Poselske bukviee. (V slovenskem in nemškem jeziku.) Cena
15 kr.

Učna »pričala (Lehrbrief) slovenska in nemška, po 20 kr.

Občcrazumljivo poučilo o koleri in o odredbah zoper
njo. Sestavljeno po naročilu c. kr. ministerstva za notranje stvari.
Cena 15 kr.

Kratki nauki in pravila o koleri. Cena 3 kr.
Egiptovska očesna bolezen. Cena 4 kr.