PROSVETA / GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE I UrodnlAki In upravnlAkl prostori HAT South Uwndale A v«. Off»c« of Publication 1687 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell well 4904 MMÉ»....... iu«» )9 194)0 Um Act »I la. IM. «I Mm et " a. im» far wHirs a» special mH <1 po«fae provided for « t CHICAGO ai ILL.. PETEK. 17 SEPTEMBRA (SEPT 17). 1S4I HA*, Act of Oat. A ISIt, authortsod o* Juno 4. 1011 Subscription SS.00 Yearly STEV.—NUMBER 119 SpopM med delavci in policijo v Parizu Stavkovni val zajel Francijo. General Charles de Gaulle zahteva razpis splosnih volitev Parla. 16. sept —Čez 130 delavcev in policajev je bilo ranjenih v spopadih in izgredih v glavnem delu Pariza. Komunisti so oklicali stavke, da paralizirajo Francijo, ki je zabredla v resno ekonomsko krizo. Čez 90,0Q0 avtnih, jeklarskih in letalskih delavcev je zastavkalo. General Charles de Gaulle in njegovi pristaši so aktivni v krajih doline ob reki Rhone. General je na poti v Pariz. Levičarji in desničarji so izkoristili tedanje politično mrtvilo, nezadovoljstvo in brezupno stanje v svoj prilog, da pridejo na kr-| milo. Maurice Thorez in Jacques Duclos, voditelja komunistične stranke, sta sestavila načrte glede oklica splošne stavke v znak protesta proti novi vladi, katere predsednik je Henri Queuille, ker se je odločila za zvišanje davkov, odbila pa zahtevo za zvišanje plač. Izgleda, da se Francija ne bo izvlekla iz ekonomske krize kljub ameriški pomoči, katero dobiva na podlagi Marshal-lovega načrta. Ljudstvo je nezadovoljno, ker cene stalno naraščajo. General De »Gaulle zahteva razpust narodne skupščine in .razpis splošnih volitev. On zbira sklad 250,000,000 frankov in pričakuje, da se bodo milijoni Francozov strnili pod njegovo zastavo. - Prect letstoko tovorno v pari« škem predmestju se je spopadlo 2,500 stavkarjev z orožniki in policaji. Spopad je sledil, ko je uprava tovar.ne ignorriala pritožbe stavkarjev. Stavkarji so napadli orožnil^e in policaje kamenjem, opeko in drugimi predmeti. Policijska sila je bila ojačana in končno je razpršila stavkarje. V drugih krajih Francije se nepokoj med delavci širi. Čez 40,000 kovinarskih delavcev je zastavkalo v provinci Sombre. Pridružilo se jim je več sto železničarjev in drugih delavcev. Marshall bo le nekaj dni v Parizu Poziv na boj proti resoluciji Izdal ga je direktor progresivne stranke Chicago. — "Vsi Čikažani se morajo boriti proti resoluciji, katero je predložil mestni odbornik John Burmeister," pravi Zalmon Garfield, direktor progresivne stranke v čikaškem o-kraju, v pozivu. "Resolucija za hteva, da morajo vsi izvoljeni in nastavljeni mestni uradniki ter uslužbenci položiti prisego lojalnosti in izjaviti, da niso komunisti. , V svojem svarilu o možnih komunističnih poskusih izolaci je glavnega dela mesta in sabo-tiranja javnih naprav je Bur meister prezrl nevarno možnost da bodo komunisti izpustili opi ce iz zverinjaka v Lincolnovem parku. Mnogi politiki v mestni hiši, ki zahtevajo čistko, se ob našajo kot opice." Župan Martin Kennelly je podprl Burmeisterja. "Morali bi vedeti, kdo dela za mesto," je dejal. "Strinjam se z županom, da bi morali vedeti, kdo v resnici sabotira javne naprave in pode želsko elektrifikacijo," je reke Garfield. "Vedeti bi morali tu di. kdo je v ozadju zvišanja voz nine na cestni in nadcestni že leznici in kam gre denar. Zvl sanje je dejanska in dnevna sa botaža Ta nI ponocna mor meatneua odbornika, ki ne mor spati. • Ta histerija ae je pričela T a f t - Hartlevtvim protidelav skim zakonom In se nadaljuje Podžigajo jo ljudje kot sta mest na odbornika Burmeister in Du bota Žal oh t no Je. ker je župan Kennellv blagoslovil poskuse, ' katerih H!| j* uničenje civilnih avol*iAčin. Dobil je poročilo od poslanika Smitha Washington. D. C.. 16. sept.— Državni tajnik George C. Marshall je dejal, da ne more sedaj povedati, kako dolgo se bo mudil v Parizu, kjer se bo pričelo zasedanje generalne skupščine Združenih narodov prihodnji torek. Ker je mednarodna situacija napeta, bo morda v Parizu e nekaj dni. Na vprašanje časnikarjev, ali pričakuje, da se bo sestal z ruskim zunanjim ministrom Molo-tovom v francoski prestolnici, je odgovoril, da je bil informiran, da bo Molotov v Parizu ob otvoritvi zasedanja skupščine Združenih narodov. Na drugo vprašanje, ali se strinja z izjavo bivšega britskega zunanjega ministra £dena. da se je mod narodna situacija poslabšala, je odgovoril, da pogajanja v Moskvi in Berlinu niso prinesla zaželji-vega rezultata. Pred sestankom s časnikarji je Marshall dobil poročilo od W. B. Smitha, ameriškega poslanika v Moskvi. Dejal je, da se nanaša na razgovore med poslaniki za-padnih držav in sovjetskimi voditelji v Moskvi. Marshall ni hotel razkriti vsebine poročila. Mnenje prevladuje, da ni optimistično. London. 16. sept.—Diplomatič-ni krogi pravijo, da bodo razgovori o berlinski krizi premeščeni iz Moskve v Pariz. Poslaniki za-padnih držav se bodo sestali z Molotovom, preden bo odpotoval Pariz. Tožba proti klav-niškemu trustu Vlada zahteva razcepitev in reorganisi-ranje kompanij Chicago. 16. sept.—Vlada je vložila tožbo pri federalnem distriktnem sodišču proti štirim velikim* klavniškim kompani-jam. Te so Swift & Co., Armour.«» Co., Cudahy Packing Co. in Wilson Si Co. Obtožene so monopolistične prakse, Vlada fuhteva v tožbi razcepitev klavniikega trusta in reorgani ziranje na 14 separatnih in kon kurenčnih kompanij. Besediki kompanij so izjavili, da je tožba političnega značaja, ker se bližajo volitve. "Swift & Co. ni kršila nobenega zakona," je dejal njen predsednik John Holmes. "Značilno je, ker je bila tožba vložena v začetku vo lilne kampanje. Očitno je, da je poskus zvrnitve odgovornosti za inflacijsko dviganje cen na kompanije. Popolnoma sem u-verjen, da bo kompanija oproščena, ko bodo sodišču predložena vsa dejstva." George A. Eastwood, načelnik Armour Sc Co., je dejal, da so bile slične obdolžitve že večkrat izrečene in vselej zavrnjene pred sodišči. On je zanikal trditve, da so profiti kompanije odgovorni za dviganje cen mesu in klavni živini. Tožbo proti klavniškim kom-panijam je vložila protitrustna divizija federalnega justičnega .departments. Poslaniki ne bodo govorili s Stalinom Molotov jih informiral, da je zapustil Moskvo Moakva. 16. sept ,— Zunanji minister V. M. Molotov je informiral poslanike zapadnih držav, Domače vesli ,% i Is Clevolanda Cleveland.—Po dolgi bolezni je v bolnišnici umrla Marie Somrak, stara 38 let, rt>jena v Cle-velandu, članica SŽZ Zapušča moža Josepha, dva sinova, ma ter in tri poročene sestre. Nov grob na vakodu Olean, N. Y. — V bližini Youngsvilla, Pa., »o 3. sept. na- šli v nezavesti Joaspha Merhar-|naj opuste poskuse glede sestan-ja, toda predno j« "prišla zdrav-niška pomoč j t bil že mrtev. Vzrok smrti je bilo vnetja mo žganov radi vročine. Pokojni je delal večinoma po gozdovih v okolici Corryja, Pa. Doma je bil iz Bukovja, fara Studeno pri Postojni. Tukaj v Oleanu zapušča razporočeno ženb in hčer, v Weston Millsu, N. Y., poročeno) hčer in dva vnuka, v starem ka s premierjem Stalinom, ker jo zapustil Moskvo in odšel na počitnice. Molotov še ni odgovoril na protest poslanikov proti stališču maršala Vaailija Sokolovskaga, ruskega vojaškega governerjs v Nemčiji, na konferenci z vojaškimi governerji zapadnih držav v Berlinu. Na konferenci go vernerjev je bila razprava o ru* kraju pa brata in sestro. Par ski blokadi zapadnega Berlina, dni pred smrtjo j« bil na obisku Ameriški poslanik W. B v tej naselbini, pokopan pa je f bil v Youngsvllht, Pa. Sugestije o oboroževanju Nemcev v ameriški coni Dobile le niso odziva v državnem departmentu. Vojaške enote razpusčene v marcu lanskega leta Waaklngion. D. C.. 16. sept.— ' oboroževanje Nemcev v ameriški Ker so se ameriško-aovjetski od- coni lahko sovjeti razglasili za nošaji v Nemčiji poslabšali in se pojavila nevarnost preloma, se slišijo sugestije, naj Amerika oborožuje Nemce v svoji okupacijski coni. Sugestije so eksplo-tivnega značaja in politični di-namit v napeti mednarodni situaciji. Sugestije niso dobile odziva v državnem departmentu. Celo člani generalnega štaba nočejo Smith, francoski poslanik Yves razpravljati o ustanovitvi voja- Chataignaau in britski odpoala- trdnjave na nemškem osent- nec Frank Roberta so konferira-| U"* **Pr»v /h oboroževanje II ■ Kli»l#\é «i ê 4 \ k«i» l/ Il/tnA. 1 Franci te. Velike Hritaniie Melui- Akcija proti kanetdekim delegatom $**> Francisco, Cal — Ameriške lmigracijske oblasti niso dovolile ducatu kanadskih delegatov prihoda v Ameriko in ude ležitva konvencije unije Mine, Mill St Smelter Workers CIO, ki so je pričela v tem mestu 13. septembra. Konvencija je poslala imigracijskemu uradu in predsedniku Trumanu telegram s protestom. V protestu pravi, da je akcija imigracijskih oblasti povezana z verigo dogodkov in vzorec policijske države, Prej so oblasti zabranile vstop kanadskim delegatom na konvencijo unije United Electrical, Radio Si Machine Workers v New Yorku. Poljaki veterani v briteki sluibi London, 16. sept.—Vojni urad poroča, da je 62,000 poljskih vojnih veteranov v službi kot de-ovna sila Ti so bivši vojaki poljske armade, katere poveljnik je bil general Anders. Čete bodo • nalagale tovore San Francisco, Cal., 16. sept.— Armada je naznanila, da bodo čete nalagale vojaške tovore. Na naznanilo je takoj odgovoril Harry Bridges, predsednik unije pristaniških in pomolskih delavcev, da na bo držal križem rok, če bodo četo prevzele vlogo stav-kolomcev. Bridges je zapreti I z raztegnitvijo stavke. Poskus tatvine poljskih pridelkov Farmarji in odjemalci žrtve Chicago. 16. sept.—Henry A Wallace in farmarji, ki podpira jo progresivno stranko, so izjavili, da vidijo poskus tatvine poljskih pridelkov y tem letu. Kot lopovi v zaroti |o omenjeni procesorji živil in tqgovci, vodi teljl demokratske in republikan ske stranke pa kot ,sodelovalci. Žrtve zarote naj bi bili farmarji in odjemalci. Obdolžitva ja izrekel Wallaco na konferand s časnikarji. Sestal"«« je t nji mi, preden je zapustil Chicago in odletol v Buffalo, N. Y., kjer bo govoril na shodu. "Procesorji živil in trgovci f žitom bodo pograbili S50.000.000 v prihodnjih mesecih," je delal Wallace. 'To vsoto bi morali dobiti farmarji. Žito se prodaja se daj pod ceno in dobiček se stega v žepe špekulantov Gospodinje niso deležne koristi nižjih cen, katere špekulanti plačujejo far marjem za žito." Wallace je imel razgovore z reprezentanti farmarjev v Chi cagu. Naznanil je, da bo ponov no govoril v Chlcagu 26. seplcm bra in 15 oktobra. II z Molotovom v torek. Poro- Francije, Velike Britanije, Belgi čilo pravi, da ni bil sprejet no-¡J* *n Holandije proti komuni-ben zaključek. Nadaljnja kon- *niu. Privatno priznavajo, du bi fcrcnca dana. med njimi je napove-j Poslaniki zapadnih držav so / nAllohp C P t P 4 nameravali obiskati Stalina, da I "«««/**« bi ga pridobili za svoj predlog. | ■■ • Stalin naj bi dal nova navodila ZUSedle CTI meSlU maršalu Sokolovskemu, naj se drži dogovora, ki je bil sklenjen na konferenci vojaških gover-nerjov pred dvema tednoma. Poalaniki trdijo, da je maršal prezrl dogovor, ko je predložil nove zahteve kot ceno za preklic ruske blokade zapadnega Berlina. Amerika mora biti močnai pravi Dewey Albany, N. Y„ 16, sepC-^Go» verner Thomas E. Dewey, predsedniški kandidat republikanska stranke, ja dejal, da mora biti Amerika tako močna vojaška država, da se Je ne bo nobena agresivna sila drznila napaati. To mnenje Je izrazil v prokla-matiji dneva letalske sile. lzja vil je, da mora Ameriku Imeti močno in izvežbano oboroženo silo, da bo pripravljena na vse eventualnosti. SIN KITAJSKEGA DIKTATORJA GOVORI 0 SOCIALNI REVOLUCIJI ftangha). Kitajska. 16 sept— General čiang Čingkuo, v Rusiji izobražen sin diktatorja Kal-4eka, je pred veliko množico izjavil, da je Kitajska danes v vrtincu socialne revolucije V svojem govoru je kritiziral nepatrlo-tične trgovce in kitajske bogatine Čingkuo je prišel v šanghaj kot ekonomski šef v svrho izvajanja odredb svojega očeta, ki naj bi ustavile inflacijo. Dal je aretirati že več sto trgovcev in bankirjev zaradi kršenja odredb. Kljub aretacijam se cene dvigajo. "Naša nova ekonomska politika je socialno revolucionarno gibanje,** je dejal pred množico, ki mu je navdušeno aplavdlrala "Nekateri bogatini in špekulanti ao nagrmadili ogromno bogastvo na račun krvi, solz in trpljenja delavskih slojev Odredil liun na podlagi odredb konfis- kacijo bogastva in zdaj se prizadeti pritožujejo in vpijejo, da so bili oropani. Ako je ropanje v interesu zaščite delavskih slojev in življenja dobrih državljanov, sem jaz ropar " Njegov govor je bilo prvo od-prUi priznanje preokreta v levičarsko smer v vladni politiki, odkar je parlament dal oblast Kaišeku do vladanja z dekreti Rumunija obdolže na kršenja pogodbe Državni department objavil vsebino protesta Washington. D. C.. 16. sept.— Amerika je obdolžilu Kumunij» kršenja mirovne pogodbe moti njo In zavezniki. Izjavila j«, da bivša sovražna država zapostav Ija ameriške interese v Rumuni jI v prilog ruskim interesom I Državni department Je obja vil vsebino protestne note, ka {toro je poslal rumunski vladi I Protest Je proti rumunskemu za I k<(nu, ki Je bil nedavno uveljav I Jen In določa podi žavljenje In j dustrij, bank, rudnikov, tran spor taci je In drugih podvzetij Rumunski vladi ({a Je dostavil Rudolf Schoenfleld, ameriški poslanik v Bukarešti. Johneton konferiral z ruskimi uradniki Moskva, 16 sept - firic John-h ton, predsednik organizacije ameiiških filmskih kompanij, Je konferiral z ruskimi filmskimi uradniki. loalana v vse de žele hnUkeua in>|ieriju lUket-na letala brlUkraa Up« liodo dobile Francija Belgija, llolandi-ja in Lukaemburška. ki mi v vo i je vlada odicdila pie^lr«! zalog | orožja, streliva in diut/euo voj nej/a materiala "V nedanjlh okolnostlh," Je re kel Morrison, "mota vlada |*>d-v/eti korake v iriteienu tfbram lie, kei ril dtu) Cone oglasov po dogoeoru^-Nokoptel dopisov in aenoeočenih člankov so no vračajo. Rokoptel Utererno vsebina (¿rtiče, povesti, drama, pesmi lid.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaja, «o Je prilošU Advertising rates on sa^meit.—Manuscripts of and unsolicited articles will not bo returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc« will bo returned to sondas only whan accompanied by sell addressed and stamped envelope. Naslov na oso. kor trna stik s Itetoasr PROSVETA 2957-19 So. Lawndalo Ave« Chicago 29. Illinois Kianovska zmaga v Georgiji v Georgiji so zadnji teden imeli primarne volitve, pri katerih so zmagali klanovci, pristni fašisti na jugu. Za governerja je zmagal njih kandidot Herman Taimadge, sin pokojnega Eugena Talmadgeu, ki je bil leta 1946 izvoljen za governerja, toda je umrl par dni prej predno je imel zasesti governerski stol. Klanovci »o potem uprizorili puč in na očetovo mesto posadili sina Hermana, sedanjega zmagovalca. Ker je večina legislature izvo lila na izpraznjeno mesto podgovernerja, je Georgija nekaj časa imela dva governerja, dokler ni državno vrhovno sodišče odločilo proti "kronprincu" Hermanu Talmadgeu. Kdor v Georgiji, sploh v vseh južnih državah zmaga pri primarnih volitvah na listi demokratske stranke, je tudi izvoljen. Končne volitve so le gola formalnost. Odločilne so primarne volitve, ker pride na jugu v poštev le ena stranka: demokratska, ki je povsem totalitarska. Na oblasti se drži s strahovlado, korupcijo, volilnim davkom in enostavnim zanikanjem osnovnih državljanskih pravic milijonom državljanov, zlasti pa zamorcem. Politična demokracija je na jugu največja farsa. Ker je v Ameriki po vojni v teku gromovita kampanja za "demokratiziranje" vzhodne Evrope in Sovjetske Rusije, kakor tudi za očiščenje vlade vseh "prevratnih" in "prolidemokra-llčnlh" elementov, bi človek pričakoval, da bo ves "demokratični" tisk in radio s kongresnim neameriškim odborom in zvezno vlado vred zdaj—ako prej niso hoteli—posvečal vso pozornost tem klanovskim volitvam v Georgiji, sploh šlrom vsega juga in zahteval upostavitev politične demokracije doma. Toda nič takega se ni zgodilo in se ne dogaja. Človek je moral brskati po meščanskem tisku, da je izvedel o rezultatu teh volitev v Georgiji. Z drugo besedo: organi javnega mnenja, ki so zadnja leta izbruhali iz sebe milijarde besed za "obrambo demokracije" širom sveta, zlasti pa v Italiji, Franciji, na Poljskem, Cehoslovaškem, Ogrskem, širom vsega Balkana—ti protektorji in "zagovorniki svetovne demokracije" se čisto nič ne zmenijo za protektiranje demokracije v lastni deželi. Zmaga fašističnih kla-novcev v Georgiji ali v kaki drugi državi Unije jim je deveta briga. Treba J« rohneti proti totalitarskemu kooomunizmu, vihteti rdeče strašilo in pražiti coprnice. Ni čudno če v Evropi, zlasti v sovjetski sferi pravijo, da jim ni za tako "demokracijo". ★ Herman Taimadge je zmagal v Georgiji s klanovsko parolo "bele nadvlade", kakor tudi radi posebnega političnega ustroja, s katerim se reakcija drži na krmilu. Zvezna ustava sicer pravi, da se ne sme nikomur kratiti ali zanikati volilne pravice radi rase, polti ali nekdanjega suženjstva (previous condition of servi-tude). Ampak Taimadge se je v svoji kampanji ob čikanju tobaka zaklinjal, da pod njegovim režimom ne bo Imel noben "nl-ger" pravice do glasovnice. S to "platformo" je šel pred volilce iz razloga, ker so se zadnjih par let zamorci sem in tam osmelill, se registrirali in šli na volišče Po deželi sicer ni bilo dosti takih primerov, zlasti ne v nekaterih okrajih, večje število pa po mestih, kjer se počutijo nekoliko bolj varni. V okraju Taylor je leta 194« šel na volišče samo en zamorec—vojni veteran—toda drugi dan je bil ustreljen radi svoje predrznosti. Tudi pred zadnjimi volitvami jo divjal pravi teror proti zamorcem zlasti po deželi. Klanovci so jim grozili na vse načine, na predvečer volitev tudi puščali pred hlšiml male pupirnate rakve. V nekem okraju je bil tudi to pot ustreljen neki zamorec, ker je šel nu volišče. Po več okrajih so jih stotine črtali iz volilnega imenika, drugod pa so jim sta vili absurdna vprašanja in jih s tem diskvalificirali. Poleg volilnega davka, tasne segregacije In diskriminacije in terorja ima jo tudi razne druge šlkane, na primer "educational tests". S tako "šolo" lahko diskvalificirajo vsakega nezaželjenega volilca, pa naj Rabiti komentarji Belltngham, Woeh.—Zelo me zanima, kako se bo končal spor med Titom in Moskvo. Prečital sem urednikove članke o tej zadevi. Z nekaterimi njegovimi ugotovitvami se aicer strinjam, namreč da je v ozadju tega, spora najbrže balkanska federacija, na drugi strani pa ne verjamem, da bi se Moskva vtikala v notranje zadeve Jugoslavije. Brat urednik slika Moskvo kot diktatorja. Well, recimo, da to tudi je, a pozabiti ne smemo današnje razburkane čase, v katerih si stojita nasproti dva sistema! Pozabiti tudi ne smemo, da je šla Rueija skozi talke čase; ako bodo njene zaveznice formirale lastne organizacije, bo njen boj toliko težji. Demokracija, svoboda!—to so lepe besed«, ampak v današnjih časih so le besede in ničesar drugega. Če je Moskva diktator, j« diktator proti zlu. Tako je z "diktaturo" dvigpila svoje narode kulturno in gospodarsko, kateri so bili še pred desetletji na nizki stopnji civilizacije. Ti narodi so ob meji 'Kitajske in v Sibiriji. Ko so zavezniki formirali mejo med Jugoslavijo in Italijo, se je Rusija zavzela za Jugoslav!» jo! Če Rusija danes ne mara Henry Wallace, predsedniški kandidat progresivne stranko Burlingtonu. N. C., v razgovoru a policiJokim kapotanom. 'Id J« mirno gledal na napadale«, ko so motali jajca ▼ Wallace «Učni prizori so s« ponavljali v mnogih mestih na Jugu. kjer Je Walla«« drugih zvez, je po mojem mne- nastopil kot govornik. Južnjaška reakcija, kukluksovci In dlksl nju opravičena. Če se malo krati napadajo ozremo okoli, vidimo, da se isto zahteva povsod. Vzemimo za primero tri muko-katoliško orga-nizaoijo. Tudi ona ne trpi nobene druge zveze. Povsod via* da "diktatura". Če je Moskva diktatura, potem je vse naše življenj« ena sama velika diktatura, posebno če nimaš denarja Moskva pravi, da so države v njeni zvezi "suverene". Urednik Prosvete se je cinično spotaknil' ob to besedo, s čemer misli reči, da faktično niso suverene, lato lahko trdimo o ameriških državah. Sploh je ni države na svetu, da bi bila popolnoma neodvisna od drugih. Če je katera država neodvisna, je to Zveza sovjetskih socialističnih republik, katera ima največ neiz črpanega bogastva in največ zemlje. Pozabiti tudi ne smemo, da Rusija več ne obstoja. V okviru Sovjetske unije so države z ena» kimi pravicami in dolžnostmi» Da se razumemo: Suverena država je tista, ki je priznana od drugih držav kot neodvisna država in ki si sama urejuje svyje zadeve ter z oboroženo silo brani svoje meje itd. To pomeni "suverenost". Ampak dokler si ti dolžan, si odvisen In kdo ni danes odvisen od ame* riških bankirjev? Torej če n tiste "suverenosti" v Rusiji, je ni niti pod Marshallovo "mare-lo", prav tako ne v senci Wall Strecta! Zatorej mora prvi držati svoje sile skupaj, ako hoče zmagati! In najbrže se Tito dobro zaveda, da je zagrešil. Toda kaj je zagrešil? To bomo še zvedeli. Mi, mali ljudje, lahko pač . Id s« bori sa pravico, ¥ daj ne bo "nadčlovekov" ali milijonarjev, pač pa bo resnični socializem. Vsak Član družbe bo moral prispevati gotov čas k pro-di^kdji, v zameno pa bo deležen vfilf ^esar bo Potreboval- To" refife bo nihče govoril o pla- čaVpii privilegijih. Če opažu* jehio potek napredka v ZSSR in delo mladine v Jugoslaviji, lahko pridemo do zaključka, da bo v prihodnjih 50 letih svet naredil veliko večji korak k na- predku kot ga je v zadnjih 500 cago Zadnjič sem omenil, kaj mi* slim, kako bo na svetu čez 50 bo bel ali črn. Toda tu še ni vse. V Georgiji imajo tudi še danes sistem indl- samo ugibljemo. rektnih volitev. V tej državi je odločilno to, v kolikih okrajih ztnaga kandidat, ne pa večina glasov. Okraji so razdeljeni v tri ......v «I*» prebivalstvu), srednje In male. N I let. Že poko7ni We^dVli Will ki i okraji »WlUo po tri glasove, srednji po dva. z najmanj prebivale1, ^ en ,vet al| ..On0 l»a «naga V državi je samo osem okrajev s tremi glasovi, M)Worlri., vojni ^ je itka. z dvema glasovoma vsak. 121 pa z enim glasom Oafm največ- L , d<| ,mo k|Jub or^anlzaciji jih okrajev ima nu primer eno tretjino prebivalstva države, toda j Mrutenjh nHrodobno kakšna novica, zakopana sicer globoko v notranjih straneh časopisov, ki da misliti, da tudi na Japonskem ni vse v redu in da naše "svobodno podjetništvo" ne zna delati čudeže. Taka novica, ki pove o današnjih razmerah in življenju na Japonskem več kot vsa poročila, ki slikajo uspehe generala MacArthurja, je sledeča, ki je bila menda po pomoti objavljena v čikaski Tribuni: "Mnogi Japonci ipllelo' vodo ...." je naslov te novice, ki se dalje glasi: "Zadnje čase izvršijo mnogi Japonci samomore s tem, da skakajo v rezervoarje za pitno vodo. Razumljivo, oblasti so radi tega zelo nevolj-ne, čemur se ni čuditi, kajti ljudje morajo piti to vodo. Uslužbenci pri vodnih napravah sicer pravijo, da trupla -ne oku-žavajo vode, toda že sama misel na to je velika neprijetnost. Očitno se je prioel val samo morov s samomorom nekdaj naj-slovitejšega japonskega noveli sta Osama Dazaija. On je šel k vodnim napravam, ki so okrog 10 milj izven Tokija, ter skočil v kanal, ki zalaga rezervoar z vodo." Za njim je skočilo v isti kanal mnogo drugih oseb, oblasti pa poročajo, da so izvlekle iz 11:,.»;-} «i .ni t» i domnevam, da lahko presojam našo ekonomsko politiko nasproti Rusiji.' Trdno sem prepriča na, da delamo na tem polju tragične pogreške. Prve mesece v tem letu so Ze-dinjene države in Sovjetska unija zamenjavali -vsak mesec za milijone dolarjev blaga. Mi smo ji v prvi vrsti prodajali stroje, ona pa večinoma krom, magnezij, kadmij, ribe, kožuhovino, les Ob času kongresne debate o Marshallovem načrtu, so kon grešniki ostro kritizirali naše po-šiljatve Rusiji, češ da so rabljene za oboroževanje. Rezultat te kritike je bil, da je kongres sprejel prepoved izvažanja materiala, ki se lahko rabi v mi-litaristične svThe. V mesecu nigju se je naš eksport v Rusiji pogreznil na $200,000. V juniju pa še niže, tako da sploh ni bil zapisan v regularnem trgovinskem katalogu. Na drugi strani pa mi še vedno kupujemo od Rusije veliko množino magnezija, kroma in kadmija, kovme, ki se rabijo pri izdelovanju orožja. Kaj pa je v tem tdko strašno? Tukaj navajam štiri glavne vzroke, kateri po mojem mnenju Jasno pričajo, da je naše stališče napačno, neplodno in destruktivno: ' 1. 'Trgovina je še eno polje, na katerem se bi lahko vršila kooperacija med Sovjetsko unijo in Zedmjenimi državami. Mor da ne moremo doseči sporazuma v ideologijah, lahko pa bi ga doT segli v medsebojnem itrgovanju. Po tej poti je možnost priti do sporazuma na drugih področjih. Vzlic temu pa smo mi, ne Rusi, porušili to podlago za sporazum. ....i L- tf- , . ,, , 2. Trditev, aa mi ne smemo samo 24 glasov. Okraj Fulton, kjer |e mesto Atlanta s pol mi tega namena A prišlo bo in še- lljuna prebivalcev, pri volitvah nu več ne šteje nego okraj Troup |# |f,d pr|dr cnanott do „vobo. i 46.000 prebivalci. K, ,)uMM „„ mt>r, ,nanoilt g|u. Ta volilni sistem, v katerem ni nobenega sluha o kakšni demokraciji, je bil uveden zato, da politični bossi in njih gospodarji lahko poljubno dominirajo dr/avo s čim manjšimi kampanjskimi stroški Vse kar je potrebno i«< to, da se koncentriralo na naj» žiti le prnfitu, torej ni svobodna. ampak v okovih. Ko bo en- Glas iz Bartona Veliko se sliši in piše, da se naša mladina odtujuje, kar pa ne odgovarja resnici. Otroka ima vsak takšnega, kakršnega vzgoji! Razumljivo, če otroke gonimo v kovačnico laži in če čitajo samo kapitalistične časopise, to ne more dobro vplivati nanje. Mladina je ukaželjna, toda kaj to koristi, ako čita samo zavajalne časopise, kateri zlasti sedaj tako tulijo o komunizmu. V kinematografih tudi ne kažejo drugega kot ravbarije in druge pustolovščine. Torej vsepovsod sama lumparija! O Škofovih sinovih pa lahko rečem, da sta vzgojena v naprednem duhu, kar je zasluga naprednih staršev. Da, resničen je star pregovor, ki pravi, da jabolka ne pade daleč od drevesa. Sedaj pa nekoliko o ameriškemu delavcu. Smešno se mi vidi. ker je ameriški delavec v politiki tako slabo podkovan. To ga zelo tepe, a siromak te ga ne vidi. Nosi svojo kožo na prodaj, na stavkovno stražo, kjer ga večkrat policisti prete-pejo, včasih dobi'tudi kroglo, a kljub temu se ne zdrami! Kdaj se bo delavec toliko spametoval, da bo uvidel, da je njegova Barton. 0.-Naj nekoliko po- 8tavkovna slraia v voliini koči? ročam o svatbi Škofovega mlaj- Ce bi znal praviIno voiiti, W iz-šega sina Stanlevja Svatba se vo,u ukp |jl|dskc zagtopnlke, je vršila kar na farmi pri Sko-|katcri nc bi prolektiraii sUvko- lomcev. Pa ne samo to! V pravičnem družabnem in gospodar fu dne 22. avgusta. Udeležba ni bila preveč velika, ker je bilo vse narcieno na hitro v I ¡¿^"redu sploVTne bi blio stav-tedna Vzlic temu pa je fcllo ko,ompev veliko zabave in vsega v izobi-Jcrnt i «iirict v.» v r—n.ri n«d vla- »t" Stan it? Je nevesto kar s I Čez nekaj mesecev bodo glav-^J^Z^sLTi b^o mi- * PoMjsi Ona je „ naše ne volitve in delavec ima vso Z*!Ticl^li D^kadir Francozinja in ze priliko, pokazati svojo moč. ven- |čel« ogromna dela. Da. kadar,, - ^ _ , dar pa ni upanja, da se bo zdra- bodečo žico, da odvrnejo nesrečneže od samomorov." Ta novica veliko pove, a jo je čital le malo kdo. Če bi se kaj podobnega godilo za "železnim zastorom", recimo da bi izvršil samomor kakšen slovit pisatelj v Rusiji ali pa Jugoslaviji, za njim pa še nekaj ducatov drugih oseb, bi vse kapitalistično časopisje novico naznanilo na prvi straneh z mastnimi črkami, zaeno pa ugotovilo, da je vsled silnega terorja in gospodarskega kaosa, nemogoče žive-} ti za železnim zastorom. Tragični pogroški v ameriško-sovjetskem trgovanju V Chicago-Sunu je napisala ekonomistka Sylvia F. Porter sledeči članek o ameriški-sovjet-ski trgovini: V mesecu juniju smo pro?-dali Rusiji za manj kot $50.» 000 blaga. Nekaj tednov pred tem smo mi, ne Rusi, malone pretrgali ekonomske vezi. Mi, ne Rusi, smo napovedali ekonomsko vojno! , Vse to je zame strahotno dejstvo s strahotnimi zapletki! Po mpjem mnenju ni to klicanje na boj samo popolnoma Jzgrešeno, ampak tudi popolnoma prazno, destruktivno in brez koristi. Kot državljanka Zedinjenih držav Lahko samo opazujem z grozo razpadajoče politične vezi m «d dvema najmogočnejšima narodoma, zaeno pa molim, da bi vendar na kakšen način zmagala razum in pamet in da bi dosegli mir. -Kot prouöevalka ekonomije manj obljudene okiaje in poskrbe. da njih kandidati dobe v njih J ^ riu„>n,, ,V(,iHKinl Ht bodo1'0 prijazno,dekle. večino in zmaga je njihova Te okraje razmeroma lahko k£- Lrad|h vr|iki pro,oktl%. o kakrš ! ženinov brat Joe pa nam je de- jj"' *> preveč *Mlrt troli,.,t», ker je med bednim ^Kie>elsklm preblvilstvom se večja, n(h d-|W| ^ nr Mn(amo i |al krill#k *as , tvojo plano-har- 1 komunizmom. - nevednost rasni in drugi predsodki še bolj vkorenlnjen nego po Ktt|fW ^ (WHVHkr pla. man)ko nftVaten» imenitno igra. Apeliram na svobodoljubne mestih Ct bienkanje na prednike ,n ignorance pa hujskanje^, Kd(( „ ^ ^ , ^ (>h(| ftko(f>vddajo gvoje „u- proti zamorcem ne zadostuje, vi na razpolago pa dolarji za kupo vanje glasov Demokratska stranka v Georgiji, kak«»r jmi vsotn jugu, je 10(1' • v rokah notoričmh in najbol) liiezvestnlh pa korumpiranlh političnih valpetov. ki imujo svoje »edele navadno na okrajnih aod-ni;ah Ti polrtt« tu val pet i m» stoprueentno v /akupu raznih wall-streetskili kot pot acij m privilegiranih interesov. Harper's Maga zine zs september lena boitših revij) ima /elo in f< m mati ven članek, v katerem je me u'lr" napredni . . . stranke. »* d^ži načela deli In vladaj. Loula Brogaat. MAURICE J. TOBIN Seri sveenl delavski tajnik. ki bi se lahko rabila za o-rožje, nima prave podlage. Razumljivo, da ne smemo razkriti naše vojaške skrivnosti, toda zamenjava pluga za platino je popolnoma na mestu. Seve, če bomo postavili našo trgovino na podlago, da ne smemo eksporti-rati nobene stvari, ki se bi lahko porabila v vojne svrhe, potem sploh ne moremo trgovati. Dandanes, v dobi totalne vojne, se rabi vvsako blago in tva-rina pri izdelovanju orožja. 3. če mislimo, da bomo po tej poti preprečili Rusiji, da ne bo dobivala materiala, ki ga potrebuje, se zelo motimo. Rusija ima zlato in lahko plača; one lahko snubi ali pa grozi prodajalcu. Ona bo dobila material, ki ga potrebuje, pa naj se mi še tako deremo. Najbrže bo dobila naše blago v kakšni drug» deželi, a pod drugačno znamko. 4. Ta ekonomska politika napram Rusiji samo vzpostavlja nove zapreke in zadržuje ekonomsko obnovo v drugih državah. To ni pot v mir, ampak v novo svetovno vojno! Znanstveniki "beše" Is atom» isldh laboratorijev Bedasto postopanje kongresnega odseka za raziskovanje protiameriških dejavnosti ima že dalekooežne posledice tudi < na pblju znanstvenega eksperimen tiranja in raziskovanja atomske energije. Ta odsek je ošmiral že mnogo uglednih liberalcev v tej deie-li, tako tudi mnogo atomakih znanstvenikov, kateri ao znani kot naprednjaki. Razumljivo, da ne ugaja nobenemu znen-stvoniku. da bi ga politično terorizirali nazadnjaški poiitikaši, kot so člani omenjenega odseka Radi tega je pred kratkim re-signiralo okrog 40 odstotkov a tomakih znanatvenikov. ki ao bilo v atomskih lsborstorijih v Oak Ridgeu Tonn. Ray Stoughton predsednik eksekutivnega odseka znanstvenikov in inženirjev v Oak Rtdgeu. je izjavil, da radi teh restgnacij že trpi delo v raziskovanju atomske energije "Od-> sek za raziskovanje protiameri ' ških aktivnosti močno ovira dein na področju atomske energije s tem da blati znanstvenike in vzpoetavlja nad njihovim delom ' totalitarno klimo " FFITK. 17. Slf UMBRA 1M« PRO* V*TA WA TEDNA V INDIA I. ftvajber Popotni zapiski (Nadaljevanje in konec.) Raješvar Rao, ki pripada haj-. darateadski študentovski zvezi, sporoča, da ima v "neodvisni in od angleškega jarma osvobojeni" kneževini Hajdarabad sam ma-• haradža ali nizanv kar mu pravijo, 5,100,000 oralov zemlje, ki mu letno donaša 25,000,000 rupij, dninarji na njegovih poljih pa zaslužijo na mesec po 10 do 12 rupij. V doljm Burmi, v pokrajinah Pegu, .Hantavadi, Ineein Miaungma, je zemlja do dveh tretjin v rokah fevdkaleev. Tudi v Kalkuti najdeš marsikaj, kar ti pojasni in izpopolni poročila delegatov. Brž ko stopiš iz hiše na cesto, te že obda množica razcapaneev. Če neeeš v rokah kakšen zavojček, se ti brž pridruži možak z veliko plosko košaro: "Gospod! Jaz sem kuli. Dovolite, da vam ponesem prtljago . . Osemleten čistilec čevljev nam sledi dolgo in nas skuša v zasilni angleščini prepričati, da imava na Škornju madež in da se ' bodo škornji svetili dva tedna kakor sonce, če jih bo on okrta-1 čil. Fant mora sam preživljati, osemglevo družino. Ne on ne njegov oče ne ded niso nikoli nosili čevljev. Kdor koli je kdaj potoval po Indiji, ve, da je tir lakota in pomanjkanje na ogled, čeprav to veš, te pretrese slika indijskega življenja. Desettisoči neverjetno " razcapanih in skoraj nagih ljudi tavajo kakor sence po cestah ali brskajo po odpadkih, da bi našli olupek oranže ali banane. Beda v tej deželi je strahotnejša kakor jo moreš dopovedati. Nasprotja v Kalkuti jo napravljajo še očitnejša. Veličastna je palača governer-ja zapadne Bengalije. Obdana je z visoko kovinasto ograjo, za katero vidiš negovane livade, cvetlične nasade in vodomete. Ob vhodu se košati lev iz mavca, ki ima prednjo šapo položeno na zemeljsko oblo. Onkraj ceste, prav nasproti vratoirt, pa je legel .^na pločnik beraču To vam je docela izsušeno bitje, ki je še komaj podobno človeku. Vsa njegova obleka je . ozek prepas čez ledja. Leži podolžno na kamniti plošči in dviga roke. Mlada ženska nese v naročju dveletnega otroka. Komaj še lahko prestavlja noge in izčrpani, negibni otrok visi kakor mrtev na njenih ramenih. Ženska «ledi nekemu ameriškemu gen-tlemenu in ge prosi za majhen dar, pri čemer ponavlja: "Maharadža. maharadža!" Zdajci pa ameriški "maharadža" obstane in ji .zagrozi s pestjo, nakar ga prestrašena ženska pusti v miru. V razkošnih nOčnih zabaviščih plešejo pod jasnim nebom na-lišpane tuje dame s svojimi ka-valirji ob tuljenju džeza, ob šumenju vodometov in bučanju močnih ventilatorjev. Ulico dalje, na drugi strani, pa spe na golih tleh številni ljudje, ki nikoli niso imeli strehe nad seboj. — ---m e. e . Razumemo ogorčenje in sovraštvo, s kakršnim govore delegati mladinske konference o početju imperialistov v južnovzhod-ni Aziji. Mladi Indijci, Burmani in Malajci si ne delajo nikakšnih iluzij o sedanjem stanju v avo-jih deželah. Vsi vedo, da ae bo treba še boriti za pravo neodvia-nost Indije, Burme ali Malaje. Angleži so iz Indije "odšir. Izročili so oblast tako imenovanemu "narodnemu vodstvu" v Indiji in Pakistanu, oziroma ma-haradžam in knezom. Toda tuji " imperialiati so si docela pridržali nadzoratvo nad gospodarstvom te dežele, še zlasti nad industrijo. Da, industrija! Tisti čas. ko smo se mudili v Kalkuti. je bila tam indtjška industrijska razstava Veliki lepaki in časopisni oglasi so skušali privsbljati občinstvo. Beza te ve naj bi. kakor so pisali listi, prikazala "velike pridobitve tehnike in obrti v Indij*" Obiskali smo razstavo. Ozki prašni drevoredi zakrnelega parka ao imeli na veeki strem majhne paviljone v slogu prodajal-. nic pešava i ikega bazarja Brž pri vhodu je *teh> več tankov, ki so bili domačega izdelke, zraven pa oklopni avtomobili.in topggi angleškega izdelka. Na nekem tovornem avtomobilu so v Bom-. boju resda montirali grobo ob- delan lesen okvir. Toda obiskovalci se brigajo zgolj «a tkanine in rezbarije iz «lonove kosti, saj so ti indijske posebnoati že iz ti-v# davnine. Modernih strojev ali naprav na razstavi ni bilo. In to v deželi, ki ime toliki železne rude in premoga!bi imele težko industrija Kolonija je fnili, da bodo preložili metropolo iz Kalkute proti severu, ki je po njihovi sodbi bolj miren. Vse v4adne ustanove, poslaništva, banke in rezidenee velikih ma-haradž «o v na vem mestu. Stori Delhi je navadna Indija: ozke .ulice in majhne bajte; trume umazanih, sestradai\h Hin-dujcev in muslimanov. Pešci stopajo na blago, ki je razprostr-t o. kar na .pločniku, z nogami odrivajo smrdeče kopice gnijočih pomarančnih in bananskih olupkov. Ogledujemo si znamenitosti Delhija. Tu je veličastna mofte* vladajoči državi privesek za do- ^ Kutb.ud.din Aibek Njen 80 bavo surov m. V tem pogledu so * bila angleška oblastva vselej in vseskoz dosledna. Na neki seji korfference je izvajal Satjapal .Dang, predsednik vseindijske študentovske zveze: "Kje je neodvisnost, kje je demokracija? Kje je nacionalizacija zemlje in poglavitnih panog industrije? Vee to se je izkazalo za slepilo. Nedrt nove ustave za Indijo je v posmeh pričakovanju ljudstva. Diktatorska pooblastila za preztdenta, nikakšnih zajamčenih pravic za delovno ljudstvo, ohranjene kneževi? ne . . . Kaj naj delovna mladež pričakuje od takšne vladavine? Ostali smo kolonija; samo zunanji ofcesek «e je spremenil. Le s strnitvijo naših sil in s silami napredka in demokracije na vsej zemeljski obli bomo postali močnejši kakor naši sovražniki in si bomo lahko priborili resnično neodvisnost." * * * Dne 2. februarja je bilo na čast konferenci mestno zborovanje z geslom: "Roke stran od Azije!!' •Od Majdanskega trga do parka in stadiona Dežbandu je 9 km daleč. Kljub žgočemu soncu se je zbralo čez 17,000 ljudi. Tu so bili delegati in gostje konference, delovna mladina Kalkute in kmetje iz bližnjih vaai. Demonstracija je zapolnile vho dolgo cesto, da je bil promet prekinjen. Poleg nas so stopali mladi Bengalci, ki ao vzklikali parole. Eden je pričel peti naprej, drugi so povzeli vzklik: "Inkvila sindabad!—Nej živi revolucije!" —"Samrad Džobed Azija toro! imperialisti ven ,iz Azije!T Iz velikih rjavih tramvajev in odprtih zelenih avtobusov, ki so zastali sredi iive reke, čujemo pozdravne besede. Vsi pločniki so polni in tisoči opazujejo pohod z oken in balkonov. "Dol e njim, dol!" mu odgovore tisočeri glasovi v oglušujočem 2boru. Mračilo ae je že, ko so prišli demonstranti v park Dežbandu. Poaedli ao po travi, ki je bila še vroča od aončne pripeke. Predstavniki delegacij se zbero na tribuni. Pozdravljajo zbor in poročajo o konferenci in njenih nalogah. Nina Žvanija, ki spregovori v imenu sovjetske dele gacije, je toplo pozdravljena. Sploh sprejema indijska mladina sovjetsko delegacijo povsod prav prisrčno. Radi bi čim več zvedeli o našem življenju. Za nimajo se za kolektivno gospo darstvo, za obrtne šole, industri jo. književnost, gledališče in šport. Obsipajo nas z vprašanji, ki jim ni konca ne kraja. Številni poročevalci oblegajo vodjo naše delegacije. Zadovoljni smo opazili, da marsikateri mladi Hindujec pozna razmere v Sovjetski zvezi in njeno zunanjo politiko Sovjet sko književnost poznajo in cenijo. Ko je neke indijske ljudsko gledališka družba priredila pose ben večer s plesom in petjem, so nas 6eznsnlii s skupino mladih književnikov. Eden izmed njih je preložil nekatere pesmi Konstantina Simonova iz angleščine v bengalščino. Zdej objavlja v nekem kalkutakem listu svoj prevod Birmmovtjega r o m a na "Dnevi in noči". Napredne plasti indijske inteligence poznajo in cenijo Gorkega, Majakovske-ga, šolohova . V največjih kalkuUkih b ion kopih so predvajali sovjetski barvni film "Parada mledoati". Gledalci ao ga venomer prekinjali z burnim odobravanjem Ob kaocu razstave ae kar niso hoteli ratiti. o • « Na povratku iz Kalkute srno ae uatavilt v Delhiju V novctt) Delhiju Je vse snažno in spodob-no; nizke bele in rjave vile ee skoraj izgubljajo v bohotnem ar-lenju pravih akacU- Novi Delbi ao začeli graditi leta 1911. ko ae je na jugu pričelo širiti uporniško gibanje in so Angleži skle MARŠAL TITO V KROPI metrov visoki minaret je kakor U treh orjaških šahovskih stolpičev, postavljenih drug na drugega. Mošeja stoji že nad 700 let. Naokrog vidimo razvaline starih stavb in pokopališča mohame-danskih vladarjev. V Red Fortu (Rdeči trdnjavi)—v stari trdnjavi velikih mogulov—so ohranjeni čudoviti spomeniki moheme-danske gradbene umetnosti. Pa-ača šaha Dtahana, biserna mo-iieja, marmorni paviljoni, vse to je kakor iz Tisoč in ene noči. A tudi tu ni nič motilo angleških kolonizatorjev, da ne bi bili zraven postavili visokih zoprnih vojašnic ca svojo vojsko. Ti sivi kamniti zaboji razblinijo vso pravl.iičnost. Da bi okrepili svoje gospostvo, so kolonizatorji; vselej "ščitili vsa verstva Indije": islam, budizem, hinduizem in drugo. Vsa ta verstva kultivirajo kar najbolj mračne predsodke in verovanje. V mošeji Džama Mašid iz 17. stoletja je poseben oddelek, kjer razkazuje mlad duhoven zapovrstjo "prvi in drugi zapisek korana", ki pa je baje napisal Mohamedov posinovljenec. Nato pokaže marmorno ploščo, na katero je prerok Mohamed nekoč postavil svojo nogo. In zgodil se je čudež: marmor se je topil kakor vosek, da je ostal odtis noge shranjen, marmor pa je brž nato okamenel . . . Nadalje si lahko ogledemo Mohamedove sandale iz velblodjega usnja in debelo rjavo kocino iz pre-rokove brade. Ko ao nam pokazali vse te relikvije, so naa še poprosili za milodar "v prit} svetišču" in "za molitve v naše zdravje." Ni se še polegel trušč, ki ga je zbudil umor Gandhija, Pred mestom stoji na praznem prostoru betonski oder, obden z bodljiks-vo žico. Tu so nedavno sežgali Gendhijevo truplo. Ne betonu leže uveli cvetni listi nekakšnih divjih zimskih rož, Mladi Hindujec v beli ljudski noši se pripelje na motornem kolesu, sname venec z ramena in 4{a položi pred postament. Potem nam pripoveduje v skrbno zbranih angleških besedah, kakšne so bile svečanosti ob sežigu trupla. "Tu vam je stalo morje ljudstva. Pandit Nehru je bil tu in Patel je bil tu in z vsegu sve ta ao ae zbrali ljudje. Pepel so razdelili med zaupnike iz provinc in ti so ga potem vrgli v vodo. Peščica pepela je tu poko pana. On ni. maral, da bi ae Hin-duti in muslimani klali. Paj saj veste, da Je neketerim ljudem M v prid. Ti ao ga tudi umorili." Zgroženo govori naš sobeaed-*ik o fašističnih morilcih iz Raš-trije Sevok ftangh Prevod ime* na te organizacije se glasi: "Družba državnih služabnikov". Pod pritiskom Javnega mnenja ao oblastva Razpustila to organizacijo in nekatere člane zapr- Ljubljana. — Starodavna Kn>» pa na Gorenjskem, znana po svoji kovinarski industriji, je sprejeta 6. avg. v svoji sre^i kot gosta največjega sina naših narodov, maršal« Tita. Maršal je priiel na obisk v Kropo popolnoma nepričekova-no; na ulici ob potoku, ki teče skozi kraj. je btk> tistega dopoldneva samo nekaj žena in otrok. Ker niso takoj spoznali maršala, so ga radovedno opazovali in mu dajali na njegova vprašanja razna pojasnila o življenju Krope in prebivalstva ter o raznih stavbah, ra katere se je gost zanimal. Slika pa se je mahuma spremenila, ko je nekd" ves razburjen in vesel vzkliknil: "Pa saj to je tovariš Tito!1" Vzklik je šel od ust do ust. od človeku do človeka in kot bi trenil se je razgibala vsa Kropa. Ljudje «o prihiteli iz hiš.in s polja in vse prebivalstvo je obkolilo priljubljenega voditelja naših narodov. Zbfani ljudje« z mladino na čelu so spremili maršala do Šole in vsi so z vzklika-njem pokazali svoje >veselje, da imajo v svoji sredi maršala Tita. Neka stara ženica pa je korajž-no.pristopila k mariaJu, mu stisnila roko in ga poadravila v imenu vsegu prebivalstva. Takoj nato je stopil do maršala Tita tudi 87 letni kovinarski delavec Valentin Šolar,.eden izmed ustanoviteljev kovinarske zadruge v Kropi "Plamen" ter mu izrekel dobrodošlico še »posebej v imenu kroparskih kovinarjev. V spremstvu upravitelja kovinarske šole inž. Jožeta Bandelja, učitelja v gimnazijskem tečaju prof. Franca Kapusa, direktorja bohinjske gimnazije Simona Lenarčiča ter drugih, si je maršal Tito ogledal nato' šolske proatore in se zelo zanimal za uspehe učencev, nakar je v spremstvu vsega ia, peč pa zato, da bi Jih zalči-tila pred ljudsko jezo. Člani indijske vlade radi govore na svojih Javnih nastopih o demokraciji in avobodi. To jih pa nikakor ne moti, da ne bi zverinsko zasledovali komunistične stranke, ki ae bori zs enot noat in pravo nacionalno neodvisnost Indije. Bamo tu v Delhiju so v dveh mesecih petkrat preiskali poslopje centralnega komiteja KR in polleija je vse prebrakala, plenila, zapirala. Oblastva pripravljajo flrepo-ved komunistične stranke. Nikomur ni skrivnost, da so pregon komunistov zapovedall an gleški imperialisti. c • • Mladinska konterenca dežel južnovzhodne Azije bo nedvomno zapustila globoko sled v političnem življenju današnje Indije. Delavnost udeležencev na tej konferenci poičujc o splošnem razmahu nacionalne in politične samozavesti azijskih narodov. Milijonske množice delovnega ljudstva ne morejo In nočejo več živeti po starem One razumejo pravi smisel zvitih mahinactj imperialistov, ki bi radi nadaljevali svojo oblasl v Aziji pod novim plaščem Vedno širše ljudske množice ae vključujejo v borbo proti ompeiializmu. In ta borba se ne more končati drugače kakor s popolno zmago sil demokracije In napredka nad al lami reakcije in teme. S to mislijo smo po dveh tednih zapustili indijo. prebivalstva krenil pred itovnr-M vijakov m ftebljev Tieinen" kjer ga je sprejela skupina delavcev in delavk. Tu je poadre-vil maršala Tita direktor tovarne Jože Videm-, ki mu je isročil v dar lep kovinski izdelek, nato pa, po ogledu tovarne, izrekel prušnjo delavstva, zbranega ne tovarniškem dvorišču, de Jim spregovori nekaj besed Maršal Tito se je prošnji rad odaval in med odobravanjem «pregovoril med drugim tele besede: "Tovariši in tovarišice! Nisem prišel sem, da bi govoril, prišel sem, da vidim to ataro vas. toda, de vi to telite, vam moram reči, da me je aeio ugodno presenetilo dejstvo, da sem v vaši vaai našel tako važno in koristno tovar- bUssima ■ I LAWRENCE ORAD1BEK. tajnik bol od.l •mrmem vjmovmx. «ir*at mu* « TÍIW OOMSA, «p ra vi ulj Fioavata IU Viiuu 111 KUIMIIUO lOVHr- .imiCCNT CAINKAa naš petletni plan, aa našo 'J.-a. vta . ZiItaka narodna noša. Slovenska narodna podporna jednota MIT-It to Lawndale Ave. Chicago It. Illinois olavni qoaon i LawoCala Ave« l-awndala Ava . Uwaia Av* ■ Laweala Ave., mi a«. LawoCala Ava. Chtoaee S«. M " lawlil Ave., CMaaa* H. OL Lavfttfal« At« . cwdft is, 111 I. IU JI» IP'#lllt>l^ civic« «srolu . N, lirljr ukrnllr IfftW t, ItAMll r. i»l loaeen riroirr SSulTAIU*Ofc(CH. «asta ok roll* NSW es'ini IV Mimo okrali* ril ank poi4iak. o«nu> okioéiv .. , uatu rrraovicH, »r«*s«caui Aff.» JolnilüWi, Fi naiiiiKiai _______aia« aasiwnMB a» nuninsiiu K »a. nos ti«, n«rytcii. r« san «ñu ei ciruñad ¿. I us sm funiuii ai, at. u«as it m« m narra at, 1j»I«1l1M«. ni«, rabi m Av«. Um Acaetaai SUA Stil HI W . kouiMlua. Moni no induatrialiaacijo. Bieet ni velika, po avojem pomenu in irdel-kih pa je zelo važna. Zelo pri-jetno me je tudi preaenetilo, ker sem tukaj naAel mladino, ki ae merljivo uči, ki al prizaduve, da bo čimprej s svojim znanjem ahitila naši državi, služil« izpolnitvi našega petletnega planu." teh beaedah je navdušenje naraslo in prebivalci ao znova jeli vzklikati: Titol Tito! 2ivele Titove mlodinal-t-Maršel je meto pohvalil tpriaadevanje učiteljev, starih delavcev podjetja, ki prenašajo svoje izkušnje s poukom na mladino, kar bo kori-atilo vsemu našemu ljudstvu, nato pa naglaail, da ustvarjamo veliko delo, ko hočemo izgraditi srečno sooielistidno državo, v kateri bo vaak «človek živel areč-nujše življenje. "Hočemo torej ustvariti «reč-nejšo bodočnost i za vtis i za po-kolenja, ki prihajajo," je neda-Ijeval meršal Tito. HTo Je, tovariši, težavno delo, ki zahteva od vaakega mladinca in mladinke, od vaakega delavca in delavke, od vaakega našega kmeta največjo požrtvovalnost, Reči moram, de smo nejsrečnejši prav zaradi tega, ker «o naši delovni ljudje sploh, vsi, ki pošteno mislijo, razumeli to veliko Idejo ustvarjanja boljše bodočnosti. Delovni polet, ki se po vsej državi z ogromnim navdušenjem vse bolj rezvija, nam keže, da bomo ml dejansko ntogll ustvariti tisto, kar smo ai postavili kot nalogo. Tovariši In tovarišice, nam še ni lehko, jaz to vem. Nekateri zahtevajo več kruha, kakor je to na primer dejala tukaj neka stara žena, a drugi, kakor ta vaš stari ustanovitelj te tovarne, zahteve več strojev itd. V«e to nam Je potrebno. Razumljivo je, da je na prvem mestu kruh, kajti ljudje morajo jesti, da lahko delajo. No, vi val veste, da smo morali pri delu za obnovo m izgraditev naše drževe vsako ma-lenkoat kupovati v tujini za zlato, « zlato ao naše rude, naše ko-vine, naše žito itd., skratka morali smo irvažetl tudi kruh, krt mi nam v inozemstvu dejali, da nam ne bodo dali strojev, če jim ne dumo kruha, in mi smo ga morali dati. To pa ae Je čutilo življenjski ravni naših ljudi, ki ao ae ponekod tudi Jazi i i na in nam to zamerili. Toda obljubljam vem, da letna ne bomo jedil samo koruznega kruha, temveč tudi pšenlčnega (Odobravanje) Zemlja je rodila bolje kakor lani, a naši delovni ljudje, delavci mladinci In vsi naši delovni državljani so Izdelali! preteklem in letošnjem drugem letu petletke že mnoge predmete, ki Jih je morale doalej naša država uvažati. Danes že izdelujemo doma št« vi In« stroje, sa katere amo morali popiej dajati zlato in jih plačevati zelo drago. A 4e leto, dve leti, in tedaj nam bo treba i/.vežali zelo malo tega ker nam |e poliebno Kruha apioh ne bomo izvažali, razen tedaj kedai ga bom*» imeli več, kakor ga bomo sarni po-Irebovell. Mislim, da bo do tegu tudi kmalu prlMo.** (Navdušeno dolgotrajno odobravanje j Ko je maršal Tito naglaail koristno delo, ki ga vrle v kovinar-ekem podjetju v Kropi, ki nej poatane kova« nic« novih sfjo»oh nih kadrov, ki bodo ptispevall k uieaničenju velikih nelog Je nadaljeval "Vsi inw puvorili n« knitgte. -o in povedali smo akotaj vae, lun je bilo treba Hotel bi m l 4e samo toliko, da ne glede nu to, kai bo kdo pripovedoval v inozemstvu, na» to ne more in ne sme ovirati pri našem delu lAroS ÍU58**_ «udoltn ueoM ----- DONALO j. LOTaiČM. ... taoth at, C'I*v*land )«. OWu .mi a« l.awnSal» Ave Chía««« I«. Ill jet ao Lawn «a la Ava Cl.loaf« ni ----Mas a 1 .orabani Ave.. Sarvryn. ni ...........—loo a »«»um a«., tava«, oat* ia«T Bo Truarttuil Av«.. cftloaco M 01. AITTON SirULAJ, sr^^nma CASIILUa SAMNK K Louis KArtnut AKoaum oauM ,»..—.ao« IV. Anns ■ 111 Taaar ai. lanfiw, r«. tw rorost Ava, JohnHown. ra M ae «sna Av« w . Duluth t, «aa» «SM W «lito at. Cía valone B. OMo ________JM1 9a. Lawnooia Ave, rhi«aso SS. ni w. — ......................«.-■■■■■»D«s «i jo tt»|e. je Ijuboton moja aofo vsepovsod. Orom ikcsi naš. Zvosds, ki je nad V ZAGREBU je iu*davno bila revija delavskih kulturno-umetniikih druš lev, te dni pa so bili sloveano razglašeni rezultati. Za najboljši pevski /bor je bil proglašen, mešani zbor diuštva "Vinko Je ko samo o Firdusiju, ae je pisateljem, .ki so navadno v njih i m i j m ivedovul i zgodbico, začela dozdevati ta slava nekoliko prt« ver vsiljive. D\a .ili trije precej slavni ljudje m. umrli v teh dneh, a nlhč« e /.»nje ni zmenil in njihove | in ki je zaradi njega topilu» hrupa Saj niti na ulicah t» io mogiHt* več prestajati. vse nedotaknjeno, se v domnevah." "Zgubljali so P 'rga se je nekega jutra • da se je v Bagdadu, ivalniški ulici, zgodil 'i«n,iva«ien zločin. '"•< i je bila n.ipadcna 12-»■•« ui u/in.« <«če. mati In de-'"•K V .tka od dvanajstih H imela n.« levi sliatii lato • • ku 11 ikui no r.tno. Kop i in bil \ r ma, v hiš« je bilo Nenadoma m> pozabili na Fir-duaija. Stara Zora je videla, kako ae is dneva v dan manjša število onih. ki so prihajali, da bi bdeli pri Flidusijevem truplu. Ta večer ni bilo nikogar več. Dobra služabnica, ki je vzdihovala in godrnjala, ko je videla, kako so v hišo njenega gospodarja nuvalilt tujci, se ni jezila, ker so jo pustili samo. Umi-la, očistila je malo stanovanje, Nato pa je tri noči čisto sama bdela pil velikem pesniku Na večer četrtega dne. ko Je žt medlcla od utrujenoati. je nekdo potrkal na vrata. Vstopilo Je mlado, revno oblečeno, a ljubko dekle, nedolžnega m milega obraza —Kd«» sle" Zetulba, vaša soseda —Ah da Mala šivilja t vogla. In kaj hočete? . Zetulba je zardela m zajec-Ijala: Prišla »rm pogledat .. npr«»-•tite ... A glejte, ze vet dni m nikogar h gospodu Firdusiju . .. Tedaj sem si rekla: morda ni nikogar, ki bi bdel, in čt bi njegova oskrbnica hotela, da bi Jaz . . . Stara služabnica je objela Ze-tulbo In tri noči prod pogrebom je mala delavka bdela pri velikem pesniku. . * Sedela jt na stolu pri vzglav-ju mrtveca, šivala obleke za reveže in si, da ne bi zaspala, po-pevala kratke Firduaijeve pesmice. Kupili bomo si stvari prelepih, sprehajali se bomo po predmestjih; plavice modre so in rože rožnate. Ali pa: Dekleta, le plašite, zavrtite se. Pela je polglasno. In zdelo se je, da se Firdusi smehlja v svojo spleteno bradb. Tretjo noč je Zetulba pripeljala s seboj svojo malo sestrico, dveletnega otroka, ki* ji Je bilo ime Krika. Ko jt mala Krika videla Fir-dusijevo truplo, zavito v zlato tkanino, in na rokah vse polno zlatih zapestnic in obraz pobarvan, je rtkla vsa zamakljtna: —Oh! In dodala: —Lepo! —Poljubi ga, je rekla Zetulba. —Prav rada, je rtkla Krika. In zazdtlo se j t, da se Pirdusi, ki se je it dva ttdna dolgočasil v svoji vtčnosti, sedaj zares zabava. • Medtem pa je nenavadni zločin v Korenovniški ulici še vedno vznemirjal domišljijo. Vsak hip so naznanjali, da so morilca odkrili. In množica se jt v neumni radovednosti dan in noč drenjala pred hišo zločina. Odposlanci z dežele, ki so čakali na Firdusijev pokop, so se porazgubili po gostilnah in po zabaviščih. In stražniki so jih morali pobirati po križiščih; docela so pozabili, zakaj so prišli. » Vendar pa se je določenega dne, v dušeči vročini, pogrebni sprevod začtl pomikati. Da bi pokazal svojo ljubtzen do ljudstva, je Firdusi zahteval, naj ga peljejo v njegov zadnji dom v mrliškem vozu za revtže, in eden izmed prirediteljev se je domislil, da bi se bolj približal Mojstrovi misli, naj bi smrekov voz spremljal še "pes reve-žev". Bagdadski zoološki vrt je torej pre.skrbel nekega kodra. A ker žival ni hotela iti za vozom, so jo za pogrebni vol privezali, ščene je vleklo verigo, se valjalo po prahu in tulilo. Nato sta stopali Zora (in Zetulba; in na krsti sta bila samo dva venca; eden iz rož in drugi iz vijolic. Za ženskama je korakal lepi častnik, kraljevi odposlanec. Za lepim častnikom se je z iztegnjenimi jeziki in mahedra-vimi rokami vleklo 50 Perzijcev, ki so rdeli in se potili pod na vpičnim soncem. Vsak med njimi je moral brati govor na pesnikovem grobu; in po poti so se pahljali z rokopisi. Mnogi no st izmuznili že med potjo. Zavili so jo v krčmo, da bi se osvežili, in žalni sprevod se je po malem osipal. In za govorniki ije je pomikal težek voz, poln ostb, ki so bile na videz, živt, a se kljub temu niso ganile. Kujti te osebe so bile iz voska in v Dripokajoči vročini so se počasi topile in so jokale goste solze. To so bile figure iz muzeja, kjer so bile razstavljene vošče- PRODA SE 40 akrov obsegsjočs farma ob lepi izdelani cesti, poraščeno s smrekami in drugim drevjem. Zelo pri-merem prostor zs gssolin postajo, turistične kabine, sli pa za piknike. Oddaljeno je le 1 in M milje od mesta Criwitz, Marinette County, v državi Wisconsin. Zs ceno in druga pojasnila obrnite se pismeno na lastnika: Thomas Terchek, P. O. Box 205, Library. Pa. Janko Premrl-Vojko; narodni Heroj ls Prlmorake. ne podobe znamenitih sodobnikov. Mnogi med njimi, visoki uradniki, slavni učenjaki, člani raznih Akademij, Panamiki, Ne-raniki, Pastoriki in drugi, ki so bili primorani zaradi svoje službe ali zaradi svojega položaja udeležiti se pogreba, so prišli na bistro mistl, da bi si prihranili trud in dolgočasja: namesto, da bi šli za pogrebom aami, so tja poslali svojt podobe. In ljudje tega niso opazili; nih-5e namreč se ni zmenil za ta x>rni sprevod. Od štirinajstih pesnikov pa niti eden ni Drišel. • v. a Ko je žalostni nt pa žalni spre-vod, ki se je manjšal na vsakem uličnem voglu, dospel do groba Ali-Maboula, ni bilo nič pripravljenega. En delavec je spal, di*u-gi so šli pit. Zora j t tresla spečega: —Kakkšna sramota! Kaj takega! Pojdi, dečko, in poišči enega svojih tovarištv in tu pod palmo izkopljita majhno jamo za mojega gosjx>da. , Saj ga vendar ne moremo odnesti nazaj, ali ne? • . Od petdesetih govornikov se jih je deset dobro držalo; brali SO'svoje govore drug za drugim in brž ko so dogovorili, so odhajali, brisoč si pot. Destti, aisjheo «tsrčflk, ki je ostal sam š kraljevim častnikom, obema ženskama in vbzom z voščenimi figurami, je hladnokrvno začel brati svoj rokopis: —Zakaj se je narod zbral v tako nepreglednem številu? Komu veljajo navdufr;ne hvalnice te množice, ki je ni moči prešteti? Dobričina, ki je bil mat*j uva-ževana oseba, 4e pripravil zelo j dolg govor, tako da sta delavca, I ki sta čakala, da zasujeta grob, nestrpno godrnjala. Prestrašeni starček je žrtvoval zaključek govora. • Zora je točila vroče solze, Zetulba pa je ihtela. Kraljevi častnik se je približal lepi deklici: —Vi ste brez dvoma Firdusi-jeva norod niča, gospodična? —Ne, gospod, bila sem njegova soseda in pri njem sem bdela zadnje tri noči. —To me presenecfuje; lepa kakor ste, ste brez dvoma tudi dobra ... Toda ne jokajte več, prosim vas, obrišite te lepe oči . . Lepi častnik je nekaj časa ta ko govoril , . . Nato se je skloiftl nad Zetulbo in poljubil pjene zlate lase. j Kmalu je mala nehala jokati. Obrisala si jt oči, prijela lepega častnika za roko in obadva sta odšla proti mestu. Prav ko sta stopala skozi veli ka bagdadska vrata, jt Zttulbin i Smeh zazvenel jasno kot ptičje petje. In iz višin večnosti je stan preblaženi in predobri Firdusi z dobrohotnim pogledom sledil zaljubljenemu paru. In ob grobu kleče je stara služabnica sama jokala za Firdusi-jem. OGLEJTE HA« KRASNI VENETIAU ROOM In našo raaatave Atraktivne središčna komade za o bed no mizo, s pozlačenim okvirjem ogledala in male živalske slike "v steklu in porcelanu." ROČNO BARVANE SVETILKE ... in kompletna darila, parfumov v steklenicah, trejih itd. Mi specializiramo v izdelovanju in popravljanju okrasov glaževine. Mi zgladimo omarske površke, ogledala, sploh steklo vs^h vrst. Mi popravimo cerkvena okna, vaša okna naredimo hepremočljlva in vaše prezračnike popravimo. Naš zastopnik vam poda prosto preračun—nobenih stroškov in ne obveznosti. Kličite: Hudson 4000. NORMAL G LABS CO. 7530 So. Halatad St • Chlcafo DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišeta Proavati ali v glavni urad SNPJ. nt pozabita T naslovu napraviti poštno številko 23 sa boesdo "Chicago". Ns kuverti vselej sapMtoi Ckl-cago 23. IU. To bo olajšalo delo na čikašld pošti, nam pa pospešilo dostavljanje pošto. TISKARNA S.N.P.J. --sprtjtma vas- v ti»kariko obrt upadajoča dola Tiska vabila za vtaelict In shodt, vizitmce. časnike, knjiga, koledarja, letakt Itd. v slovenskem, hrvataktm, slovaškem, ¿tikam, angleškem jeziku in drugih ...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAKJVI . . . . Vaa pojasnila dajt vodstvo Uskarnt .... Cene zmerne, unijsko delo prvo vrsto Pišite po Informacijo na naalov: SNPJ P R i N T E R Y »57 SS S. Lenmdale A vrne . . Chicago t* Utišata TIL SOCKVKLL Naročite novo knjigo o Jugoslaviji! THE SILENT PEOPLE SPEAK (Tiho ljudaivo govori) Jo naslov novo knjigo o Jugoslaviji. ki )o Jo napiaal poananl ameriški čaanikar in radijski komentator Robert St. John. Lanako loto ae Jo mudil devet moeacev v Jugoslaviji in proučeval razmere. Knjigo Jt napiaal v Bohinjski Bistrici. Zanimala bo vso Amorikanoo. ki iolo videti pravo eliko o ras-morah v Jugoslaviji izpod peresa oaebe, Id Jt imela j>rillko poznati oba Jugoelavijl—prod-aprilako kraltovlno In sedanjo novo ljudsko republiko. Posebno pa bo sanimala A meri -kanca Jugoalovanakega porekla. Naroči so lahko ▼ uradu SANS-a, 3424 WEST 28th ST., CHICAGO 23. ILLINOIS. (V Clovolsndu tudi pri tajniku podruinlco ši. 39 ▼ SND.) Sanaovi člani dobijo pri naročilu poeeben popuat ($3.50). drugače pa aiano knjiga $4.00. A CITIRAJTE ZA PROSVETO» Listnica uredništva Ker poštni zakon prepoveduje vsako oglašanja kakršnega koli aročkanja v listih, prosimo vat dopisnike. Id oglašajo priredbo svojih društev ali drugih organizacij. ali pa kako drugo akcijo sa zbiranje denarja, naj v trojih poročilih nt omenjajo eročk ali aročkanja, kakor tudi no kartnlh ali iombulskih sabav, ako Jt sanjo določana vstopnina. Poštna uprava sahtova od nas, da mora vso tako oglašanja is lista. Prosimo. drills at toga« NAZNANILO: Ktr nas jt žt vtč ljudi naprosilo za naslovt jugoslovanskih oblastev v Združenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi: Yugoslav Embassy, 1520 — 16th St.. N. W. Washington 9, D. C. Naslov urada jugoslovanskega konzula pa st glasi: Yugoslav Consuls io General. 745 — 5th Avenue, Now York 22, N. Y. in Yugoslav Consulate General 188 West Randolph Street Chicago 2, Illinois Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku. V Proavati so dnevne svetovne in dolavako veatL Ali Jih «tata vsak dan? "PROSVETA" 1S57 a LAWNDALE AVE. Chicago 23, 111__________________ Vaša naročnina na "Prosvsto" ja potekla z .19. V slučaju, da Jt od strani uprsvnlštvs kakšna pomota, takoj obvoatito. da sa Ista popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SOi Za Zdvuš. države la Eaaada 88JS Za Chicago la »kolleo Ja 1 I 5 tednike 4 • 4.4$ 1 tedalk ta. t tednika ia___ 5 tednika la___ 4 tednika ia.____ 5 tednikov Ia. Za Evropo jat Daevnlk 511.00 — Tedalk 52.10 ji kupon, prilafeie potrebne vsota Order v pisasu Ia si aaroMte Presvsto. Ust ki Jo 7.1$ 4.7$ s» Prišteti se sasa le eae ¿lana Is drutina. ki ta dereUje Ia ki šive ali stanujejo na anaas la latem naslovu. V noben«» slučaju ae veš kot 5 tednikov Pafasnllai—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prišteti, preneha biti član SN P J. ali če se preeell proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti člsn ls dotična družine, ki Je tako skupno naročena na dnevftlk Prot veto, te takoj naznaniti upravnlitvu lista. In obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora uprsvnlštvo mižati datum ta to vsoto nsročniku ali pa ustsvlU dnevnik. PROSVETA. BNPJ. »557 a Lawndale Ava. Chleava 55. IlUnafc I) 5) $) 4) $) fma . .. Čl. ara On a Ifaalrr Ustavite teda sle dotik «la» dk la ta petpU ev Maja dmšti • Ute k eseji naroči čl trm tfal od kn Aft. fi JI., n_ ČL .ČL dmštvs 4L Ksdsr se press lit», vse le) nsmsnite svoj ttsrl In novi naslovi