Onvum la vomro vaaions^ #vuid v primorski uTr'p j ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koper | JUNIJ 2000 leto 6 številka 76 cena 120 SIT/Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ PORTOROŽ PartcfcirošM direktorji protiiuitež Občini &&&% Portoroški direktorji oziroma managerji so se neformalno organizirali v Klubu portoroških direktorjev z namenom, da bi hitreje in bolj enotno oblikovali skupna stališča do ključnih razvojnih vprašanj v občini Piran. Pet pomembnih sklepov Občinski svet Občine Piran je na 14. redni seji, 8. junija 2000, odločal o pomembnih zadevah za razvoj občine 1. SKLEP: DA za prvo javno garažno hišo pri pokopališču. 2. SKLEP: Imperial Palače hotelirstvo d. o.o. mora plačati nadomestilo za uporabo stavbenga zemljišča. 3. SKLEP: Občina Piran mora kriti izgubo (svojega) JP Aerodrom Portorož d.o.o. 4. SKLEP: Občinski svet Piran je preložil glasovanje o predlogu odloka o spremembi odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran za Laguno Bernardin, dopolnjen v letu 2000. Na kratko: Odločitev o tem ali smejo Hoteli Bernardin sedanji mandrač spremeniti v morski park oziroma tam zgraditi nove bazene ali ne, so (iz bojazni, da bi šlo za pregrob poseg v obalni pas), preložili na naslednjo sejo. 5. SKLEP: Metropol Group d.d. mora plačati komunalni prispevek za gradnjo njihove garaže v znesku okrog 200 milijonov tolarjev. O tem bo dokončno odločilo sodišče. Več o delu občinskega sveta Piran v občinski prilogi. Koncert v počastitev Dneva državnosti bo v soboto, 17. junija ob 20.00 uri v Gledališču Tartini v Piranu Ljubiteljem zborovske glasbe se bodo predstavili pevski zbori treh slovenskih starih mest: Pirana, Škofje Loke in Ptuja. Soorganizatorja sta Občina Piran in Portoroški pevski zbor. Prost vstop. Simbolično označili najglobjo točko slovenskega Jadrana (38, 50 Unic Sub Ugo Fonda s.p. in potaplajči Potapljaškega kluba Orka so ugotovili najglobjo točko slovenskega Jadrana, ki je približno 250 m oddaljena od rta Madona v Piranu. Točko so označili tako, da so na dno spustili, 2,5 - tonsko piramido, ki bo nosila ime Piramida Cousteau. Vaški praznik v Sv. Petru 30. 6., 1. in 2. 7. 2000 V Sv. Petru bo tudi ob letošnjem trardicinalnem vaškem prazniku zelo pestro. V petek 3. junija bodo Šavrinke predstavili svojCD, v soboto 1. julija zvečer zvečer ob 20.00 uri se bo pričel srečoiov. Izžrebali bodo tudi vtopnice za nagrado Primorskega utripa. Velika tombola bo v nedeljo, 2. julija, ki se bo začela ob 19.00 uri. Tobmola: Nekaj časa glavni v Sv. Petru bo rdeči Fiat 600. V soboto ob 19. uri bo tudi karjši program pri Tonini hiši. Vse tri dni se bo vrstil nogometni turnir. Vstopnina bo le v nedeljo na tobmoli. Dobro začeto turistično leto Leto 2000 se je v Sloveniji v turističnem smislu začelo dobro in nas navdaja z optimizmom. Že do konca aprila je v naših turističnih nastanitvenih objektih prenočilo za 14 % več turistov, ki so ustvarili za II % več nočitev. V našem napomembnejšem turističnem kraju, v Portorožu so zabeležili za tretjino več tujih turistov, domačih pa kar za četrtino več kot v prvih štirih mesecih 1999. V turizmu letos vse lepo in,prav, žal pa je hkrati zaslediti premalo iniciativ in poguma (prej ovire) za sodobne organizacijske in povezovalne oblike v turizmu na lokalni ravni. d# ■^09 ^ IZOLA EXPRESS OPTIKA Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500 TERME® PALAČE Portorož Portorose Slovenija Mesec KOPELI v Termah Palače V mesecu juniju vam z 10 % popustom nudimo številne vrste kopeli: blatne kopeli,"kopeli s slanico, z morsko vodo, z algami, mediteranske, aromatične in galvanske kopeli, kopeli Palače ali kopeli Portorož. V THALASSO CENTRU pa si lahko privoščite tudi katero izmed izjemnih storitev, kot so: Thalaxion, Škotski tuš, Vichy masaža, Multi jet masaža, whirlpool s slanico.... Priporočamo tudi obisk lepotnega centra ter termalnorekreacijskega centra z bazeni, savnami, tepidariumum in solarijem. Zdravje je sol življenja. Vabljeni v Terme Palače Informacije in rezervacije: Tel.: (05) 696 5011,696 5012 m mm& iz energetsko najvarČnejših PETKOMORNIH profilov / ŠIRINE 7 cm, trojno tesnenje Tel.: 063 759 13 80, fax: 063 754 478 Tel.&fax: 061/724 61 13 S le/, številke Primorskega utripa Uredništvo in oglasiš Tel & te/e faks056770185 tei.056777M ) pošten Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 674-5342 Foto color laboratory - Obala 41, Portorož, tel.: 066/674-5100 - izdelava fotografij, prodaja fotografskega materiala In opreme IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME Komisija Državnega sveta obiskala tudi Županjo Občine Piran “Ni lahko biti župan občine, ki nima trdno določenih mej” Sprejem pri Županji ■ » ' , Komisija DS si ogleduje še vedno nedoločen morski prostor z Ladjo Burja pred Savudrijo Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve v Državnem svetu Republike Slovenije je 27. marca 2000 na pobudo državne svetnice Katarine Ovca Smrkolj obravnavala Resolucijo o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v Istri in na morju, ki jo je Civilna družba Slovenije za mejo v Istri poslala v Državni svet. Pristojna komisija je sklenila, da bo zaradi neposredne seznanitve z mejno problematiko obiskala občino Piran in se “na terenu” seznanila z mejno problematiko. Ves čas jih je spremjal tudi Joško Joras, svetnik Občine Piran, ki je dal tudi pobudo za neposredni ogled nedorečenega obmejnega območja na morju. Komisija, ki jo je vodil njen predsednik Franc Batagelj, si je “sporno” območje ogledala z vseh zornih kotov. Iz neposredne bližine so opazovali mejno črto, ki poteka po kanalu Sv. Odorika, tik ob hiši Joša Jorasa, svetnika Občine Piran. Savudrijo, na kateri še vedno stoji kakšnih 25 Hektarov podarjenega ozemlja pokojnega Antonia Caccic piranski občini pa so si ogledali z ladje M/L Burja. Pristali so v piranskem pristanišču, ob 14.30 pa delegacijo sprejela županja Občine Piran Vojka Stular. Sprejem in dobra “učna ura” pri županji očitno nista bila predvidena za javnost. To smo lahko izvedeli šele na seji, vendar se zaradi interesa javnosti, ki ne sme biti okrnjen, nismo umaknili. Sicer pa smo prejeli vabilo vabilo z drugega naslova. Aktivnosti Občine Piran na tem področju je komisiji na kratko obrazložil direktor občinske uprave Pero Zovko. Vojka Štular je bila kratka in jasna. “ Občina Piran lahko zvezi z odprtim vprašujem meje na morju deluje in ukrepa le v okviru svojih pristojnosti. Sicer pa je Ustava lokalnim skupnostim odvzela mnoge bistvene stvari. Želimo si, da bi se te stvari čimprej uredile. Spoštujemo delo vseh diplomatskih komisij in diplomatskih pogajalcev. Morda res tudi v začetku nismo bili uspešni. To kar se sedaj pogovarjamo, sodi na državno raven Mi smo o meji v Občinskem svetu že razpravljali. Za nekatere zadeve smo pooblastili Odbor za obalni pas”. Nekdo iz komisije se je vprašal kako posestnik (beri župan) upravlja svoje posestvo, če ne ve do kod seže njegova zemlja? Nekaj kritičnih besed je padlo tudi na bivšega zunanjega ministra dr. Borisa Frleca, “ki ne želi zaostrovati odnosov”, želi mirno reševanje obmejnega vprašanja s Hrvaško. Člani so z žalostjo ugotavljali, da je 10-letje mimo, "nismo pa nič storili”. Slovenija vseskozi igra nekakšno pasivno vlogo. Je v defenzivi, so dejali. Tudi to ni najbolje, če se prehitro menjavajo predsedniki slovenskega dela diplomatske komisije za mejo s Hrvaško. Danijel Starman je pohvalil svetnika Joška Jorasa, ki je na tem področju kar aktiven, poleg tega pa živi na “žarišču dogajanj”. Vprašal se je kaj pričakujemo od lokalne skupnosti Piran? “Skupaj z gospo Vojko sva glasovala za Deklaracijo o pomorski usmeritvi naše države. Občina Piran, kot izjemno strateška pomorska enota je zmanjšana že za več kot 1/3. Kaj je državno, kaj (Slika: Bild) Od tragične prometne nesreče, v kateri sta umrla princesa Dinana in njen novi življenski sopotnik Afayed so minula že skoraj tri leta. Toda ugibanj in spletk še ni konec. Še pred nedavnim je nemški Bild na naslovnici objavil fotografije Jamesa Hevvitta, nekdanjega princesinega učitelja jahanja, fotografijo mlajšega Dianinega sina Harryja in bivšega moža, princa Charlesa. List kajpak ugiba, ali princ Harry ni vse bolj podoben trenerju jahanja Hevvittu, s katerim naj bi princesa “vseh src” Diana imela tudi intimne odnose, Charles pa naj bi se takrat že vse bolj “nagibal” Camili... Afayedov oče je po tragični smrti svojega sina in Diane dal v neposredni bližini postaviti spominsko obeležje , ki pa si ga ogleda vse manj ljudi. Je že res, da čas celi rane in spomini bledijo. Na sliki: Spominsko obeležje in usodni podvoz v Parizu. FOTO: Breda Krajnc, Primorski utrip občinsko? Danes smo videli hrvaški nasad školjk, slovenski ribiški inšpektor pa jih ne sme odstraniti, ker država ne funkcionira. Res daje Hrvaška pomorska velesila z 200 tisoč vojaki, kljub temu pa bi morali na tem področju delovati nekoliko pogumneje. Zadržati vsaj to, kar smo že imeli.” Dr. Lovro Šturm, predsednik slovenskega dela mešane diplomatske komisije za mejo (sedaj tudi že minister za šolstvo) je priznal, da pogajanja s Hrvati o meji na morju niso enostavna. Zahtevamo celovit Piranski zaliv, le kako do cilja? Spoznanja, ki jih je komisija odnesla s seboj v Ljubljano bodo koristna podlaga za to, ali se bo Državni svet odločil razpravljati o Resoluciji in hkrati tudi “novi strategiji pogajanj s Hrvati. Joško Joras seje zahvalil Županji za sprejem in pozval na večjo aktivnost. Že na 14. seji Občinskega sveta Piran (8. junija 2000) pa je dal svetniško pobudo, da bi ta organ ponovno razpravljal o mejnih vprašanjih s Hrvaško. FOTO: FK-INFORMA Prejeli smo Veliko neurejenega z lastnino Občine Piran v Savudriji Članica Nadzornega odbora Občine Piran dr. Saša Žužek Rešek je 10. maja 2000 napisala poročilo o pregledu dokumantacije, ki jo hrani Občina Piran in je pomembna za uveljavljanje občinske lastnine v Savudriji. Občinska lastnina obsega parcele in nekatere objekte, ki jih je v oporoki leta 1893 zapustil tedanji občini Piran Antonio Caccia. V poročilo ni zapisano, mislimo pa, da gre za 25 hektarov ozemlja. Pravnomočno je bilo lastništvo potrjeno na sodišču v Trstu leta 1914. Odvzeto je bilo z agrarno reformo leta 1947. V občini in Upravni enoti potekajo aktivnosti za uveljavitev zahtevka IS Občine Piran, ki je bil vložen pri Sekretariatu za upravne zadeve v Piranu dne 7. 6. 1993. Najstarejši ugovor, ki je shranjen v občinskih dokumentih je “Spomenica občinskega ljudskega odbora Piran za zopetno priključitev savudrijskega predela k občini v obsegu stare občinske meje”. Dokument ni podpisan, videnje le žig Oznaka: Maj 1970, strogo zaupno! V komisiji, kije bila pooblaščena pregledati te dokumente so bili dr. Duša Krnel Umek, Andrej Grahor in Gustav Guzej. Povzetek: Neurejena mapa ne vsebuje tega, kar bi morala... Državni svetniki v Piranskem zalivu Konec maja letos seje delegacija državnega sveta Republike Slovenije prišla ogledati položaj meje v Piranskem zalivu od ustja Dragonje naprej. Povabil naj bi jih Joško Joras, svetnik piranskega občinskega sveta. Ob tem je bila omenjena tudi Civilna družba Slovenije za mejo v Istri, zato moram odpraviti morebitne nesporazume. Civilna družba Slovenije za mejo v Istri nima s tem obiskom nobene povezave, kot nima nobene povezave s predlogom poslanim v državni svet, da bi se postavila zahteva meje s Hrvaško na starih občinskih mejah Pirana. Takšna definicija bi pomenila samo počasno umikanje od zahtev hrvaške po Piranskem zalivu. Civilna družba Slovenije obisk takšne narave tudi v celoti odklanja, kot nesprejemljiv. Kajti nezaslišano je, da se državni svet odloči za ogled meje v Piranskem zalivu, z namenom, da bi na “licu mesta” ugotovili, kako naj presoja vprašanje meje na morju in v ustju Dragonje. Nezaslišano je že zato, ker omenjena skupina operira s terminom “meja v Piranskem zalivu” (in z ogledom le-te, jo tudi na nek način priznava). Nezaslišano je tudi zato, ker si državni svet ogleduje problematičnost meje na morju in v Istri “na terenu”, ko vsak Slovenec ve, da ne tiči problematičnost v geografiji, ampak v nacionalni zavesti in v državotvornosti. Državni svet naj bi se raje vsedel in proučil vse materiale, ki govorijo o tej problematiki in na __________________________________ takšen način usklajeval svojo nacionalno in politično dolžnost z zgodovinskimi dejstvi, skladno z interesi države, ne pa da hodi zapravljat državno-svetniški čas in davkoplačevalski denar za barke in dnevnice za ogledovanje petdesetletnih vsem poznanih zmot in zlonamer nekaterih ključnih slovenskih politikov. Očitno je organizator tega obiska iskal na takšen brezploden način političnega larpulartizma predvsem možnost zbiranja točk pred jesenskimi volitvami, kar je, najmanj kar je lahko, obžalovanja vredno. Koordinator Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri Frane Goljevšček ^ ^ rv^k rv Sveti limi k INFORMACIJSKI BILTEN OBČINE PIRAN JUNIJ 2000 LETO 1/ŠTEVILKA 1 S Spoštovani občani, cenjene občanke! Pred vami sta dve novi strani v vašem časopisu, ki ju je uredništvo odstopilo izključno obvestilom iz občinske uprave Občine Piran. Za ta skupen korak smo se odločili zato, ker ste nam občani dali vedeti, da niste dovolj seznanjeni z našim delom. Čeprav sredstva javnega obveščanja zelo korektno, natančno in pozorno spremljajo dogajanja v občinski palači, pa zaradi prostorskih stisk in tehničnih omejitev ne morejo vedno predstaviti vsega, kar se nam in vam zdi pomembno. Ker včasih zaradi nepopolnih informacij lahko pride tudi do hude krvi, smo se odločili, da temu naredimo konec. Odslej se boste lahko vsak mesec tudi na občinskih straneh v časopisih Primorski utrip, Portorožan in II Trillo sami seznanili z vsem, kar vas zanima. Vsekakor je dobra obveščenost najpomembnejši dejavnik pri ocenjevanju uspešnosti deta občinske uprave in občinskega sveta. Treba je vedeti, katere stvari so v pristojnosti lokalne skupnosti in katere je pod svoje okrilje vzeta država. Pogosto nam občani pripisujete grehe, ki so povsem zunaj naših pristojnosti. Problematike črnih gradenj, obalnega pasu, krajinskih parkov, cest, ribolova, obratovalnih časov lokalov... so le del tistega, kar se je namenila reševati država, pa ji ne gre najbolje od rok. V odnosih z Ljubljano bo zato treba še marsikaj doreči, kar pa je bilo v politični zmedi preteklih mesecev skoraj nemogoče. Težava se morda skriva tudi v tem, da občina Piran v samem političnem vrhu države že dolgo ni imela svojega predstavnika. V občini Piran smo se v okviru prizadevanj za boljše informiranje odločili tudi za postavitev spletnih strani, vendar pa smo ubrali povsem nov pristop k novemu mediju, ki tako samozavestno prevzema eno vodilnih vlog pri obveščanju javnosti. Naše spletne strani bomo namreč pripravili z vašo pomočjo. V poletnih mesecih lahko na naslovu občina. piran(a)piran. po v. si sporočite vse želje, pobude in predloge v zvezi z zasnovo spletnih strani Občine Piran. Obljubljam vam, da jih bomo prebrali in jih skušali v največji meri upoštevati. Prepričani smo, da smo izbrali najboljši način, da se izognemo zgolj suhoparnim podatkom o turističnih zmogljivosti občine. Želimo si, da bi se podrobno seznanili tudi z organizacijo in delom občinske uprave ter občinskega sveta ter dobili priložnost, da spoznale in se približate ljudem, ki stojijo za nazivi. Za obiskovalce naše občine pa smo namenili poseben sklop spletnih strani, ki smo ga poimenovali »Turistična ponudba«. Ker ostajamo daleč najbolj razvita turistična občina v Sloveniji, gre za zelo zahteven projekt, ki ga bomo morali sproti dopolnjevati. Vsekakor pa vam bomo že v juliju ponudili kar precej zanimivih in le klik oddaljenih informacij. Kako bomo vaše pobude uresničevali, boste lahko redno spremljali v prihodnjih številkah lokalnih časnikov, v tej pa vam bomo podrobno predstavili potek 14. seje Občinskega sveta in nekatere dejavnosti občinske uprave v preteklem mesecu. Prisrčen pozdrav! Županja Občine Piran Vojka Štular, prof. 14. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE PIRAN Prelom n e odl očitve. V četrtek, 8. junija 2000, so svetniki občinskega sveta Občine Piran sklenili eno izmed najplodnejših sej doslej. Čeprav je dnevni red obsegal kar 16 točk, so jih zaključili v enem samem dnevu, vendar ne na račun razprav, ki so bile tehtne, premišljene in poglobljene. Svetniki so se - kot je v tem mandatu že običajno - na sejo temeljito pripravili in v sodelovanju z občinsko upravo sprejeli tudi nekatere prelomne odločitve. Tako so pod streho spravili Odlok o oskrbi z energetskimi plini na območju Občine Piran in Odlok o inšpekciji in redarstvu v Občini Piran, uredili vse tekoče premožensko pravne in kadrovske zadeve, ter sprejeli Program priprave prostorsko izveODemh aktov m strokovnih podlag za leto 2000. Sprejeli so tudi poročili za leto 1999 in programa dela za leto 2000 Javnega Podjetja Aerodrom Portorož in Športnega centra Piran, sklep o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna Občine Piran in sklep o soglasju k Statutu Znanstveno - raziskovalnega središča Republike Slovenije, Koper ter predlog Odloka o izbešanju zastav v Občini Piran v prvem branju. Svetniki so na predlog županje sprejeli tudi odločitev, da bodo prispevali po deset tisoč tolarjev za piranske občane, ki so v eksploziji na Gregorčičevi ulici izgubili svoje domove. Županja in podžupana so na poseben žiro račun, ki ga je v ta namen odprla Občinska organizacija Rdečega križa Piran, nakazali po dvajset tisoč tolarjev. Seveda pa je javnost najbolj zanimalo, kako se bodo svetniki opredelili do predloga sklepa o oddaji stavbnega zemljišča za izgradnjo garažne hiše pri pokopališču, dolgov Garažne hiše Metropol in podjetja Imperial Palače ter do predloga Odloka o spremembi odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dogoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran za Laguno Bernardin, dopolnjen v letu 2000. Vsi vemo, da predvsem v poletnih mesecih v Piranu in okolici kronično primanjkuje parkirnih mest. Problem parkiranja je delno olajšala vzpostavitev parkirišča na Fomačah, seveda pa ga ni rešila. To bo možno šele z izgraditvijo ene ali več manjših garažnih hiš ob obrobju Pirana, ena od lokacij pa je prav gotovo sedanje zunanje parkirišče ob pokopališču. Svetniki so poudarili, da bo izgradnja garažne hiše ob pokopališču mesto Piran razbremenila zlasti v poletnih mesecih, ko tu poleg domačinov, ki obiskujejo pokopališče in zaposlenih v Piranu, svoja vozila puščajo obiskovalci, ki se hodijo kopat v Fieso. Preusmeritev mirujočega prometa v garažno hišo bo tudi prek celega leta zagotovila varen prehod piranskim osnovnošolcem, ki se sedaj do svojih klopi prebijajo med nagneteno pločevino. Zato se svetniki županjo pooblastili naj z JP Okolje sklene pogodbo, na podlagi katere bo Občina Piran podjetju Okolje oddala parcelo ob pokopališču v velikosti 621 m2 izključno v namene izgradnje garažne hiše. V investicijo mora JP Okolje vključiti tudi izgradnjo pešpoti/stopnišča in javno razsvetljavo od vhoda v garažno hišo na cesti Arze prek Oljčne poti do OŠ Cirila Kosmača Piran in javnih ulic v Piranu. V garažni hiši so po investicijskem programu predvideni tudi poslovni prostori in 265 parkirnih mest, vključno s parkirnimi mesti na strehi garaže. Vsi prihodki od prodaje poslovnih prostorov ter parkirnih mest bodo namenjeni izključno izgradnji garažne hiše in izgradnji javne infrastrukture. Svojo skrbnost v zvezi z javnimi sredstvi so svetniki dokazali tudi ob razpravah o plačilu komunalnega prispevka za Garažno hišo Metropol in plačilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Imperial Palače hotelirstvo d.o.o. Portorož. Kljub spravljivim nastopom novega predsednika Metropol Group d.d., gospoda Zorka Žerjala, in direktorja Imperial Palacea, gospoda Rafaela Dodiča, so vtrajali pri tem, da morata obe podjetji svoje dolgove poravnati. Gospod Žeija! se je z odločitvijo svetnikov strinjal in poudaril, da bo v kratkem na občinski svet prispela podrobna ponudba o načinu plačila približno 200 milijonov tolatjev dolga. Tudi gospod Dodič je pojasnil, da bo dolg njegovega podjetja v višini 26 milijonov tolarjev poravnan v kratkem in sicer prek dokapitalizacije Imperial Palacea s strani večinskega lastnika Toncity Pacific Investicije. Kolegom svetnikomje predočil tudi svoje načrte v zvezi z obnovo starega hotela Palače, vendar pa ti niso bili predmet točke dnevnega reda, zato svetniki o njih niso razpravljali. Še najbolj burna je bila razprava o nadaljnji usodi Lagune Bernardin. V ponudbi za spremembo plana so Hoteli Bernardin orisali tudi idejno zasnovo predlaganih posegov v prostor. Med drugim so zapisali, da izjemna lega Hotelov Bernardin, tik ob morju, in zaščitena laguna ter mila mediteranska klima Piranskega polotoka zagotavljajo idealne pogoje za ureditev Morskega parka, ki ga pred vplivi burje varuje še Bernardinski hrib. V lanskem letu izpeljana prenova južnega dela pritličja Hotela Pristan v sodoben bazenski kompleks je z rezultati letošnje sezone investitorja prepričala, da je ravnal pravilno. Izredna funkcionalnost in zanimiva popestritev rekreacijske ponudbe so investitorja spodbudili, da seje odločil za drugo fazo izgradnje Morskega parka, ki naj bi povezala notranje bazenske površine z laguno. Velike betonirane površine okoli lagune naj bi se ozelenile, laguna pa naj bi se preoblikovala v kopališče, popestreno z različnimi vodnimi igrami in atrakcijami. S preureditvijo lagune v kopališče naj bi se privezi za čolne ukinili.Ukinitev naj bi bila potrebna predvsem z ekološkega vidika, zaradi onesnaženega morja in onesnaženega mulja, ki seje z leti nabral na dnu mandrača. Podaljšali naj bi se še obstoječ pomol ob vhodu v laguno, ki bi bil tako primeren za pristajanje turističnih ladij in za krajše postanke jaht. Predlog Hotelov Bernardin je svetnikom vzbudil kar nekaj dvomov. Mag. Josip Rugelj (SDS) je poudaril, da naj bi kljub zemljiško-knjižnem izpisku, daje laguna funkcionalni objekt v lasti Hotelov Bernardin, šlo za del obalnega pasu, torej javno dobro. Takšen poseg v obalni pas, pa bi po mnenju mag. Ruglja, predsednika odbora za morje in obalni pas, kije za ta poseg že pred časom izdal negativno mnenje, predstavljal nevaren preccdens. Izrazil je bojazen, da bi primeru lagune utegnili slediti še številni drugi grobi posegi v že tako ogroženo slovensko morje. Opozoril je tudi na dejstvo, da zakon o vodah še ni sprejet in da bila kakršnakoli odločitev v tem trenutku preuranjena, s čimer so se strinjali tudi nekateri drugi svetniki. V nasprotju s svetnikm Rugljem pa je svetnik Luciano Milok (ZLSD) menil, da nekdanja ladjedelnica ne sodi pod posebno zaščito in da občinski svet ne sme predstavljati cokle razvoju turistične dejavnosti, ker je turizem edina panoga, kije ostala v občini. Preureditev lagune bi bila po njegovem mnenju korisma, saj v tej obliki ne koristi niti Hotelom Bernardin, niti občanom in turistom. Podobnega mnenja je bil tudi svetnik Patrick Vlačič (Lista mladih), kije sicer opozoril na pravno nedorečenost, a ocenil, daje laguno treba primemo urediti, saj zaudaijajoč mandrač kot tak ni del skrbno varovane mediteranske dediščine. Po njegovem mnenju bi predvideno podaljšanje pomola prispevalo k večji varnosti kopalcev, ki kopališče zdaj delijo z ladijskimi vijaki. Izrazil pa je bojazen, da bi Hoteli Bernardin po sprejetju tega odloka zaprli sprehajalno pot, ki povezuje Piran s Portorožem, kar seje v preteklosti že dogajalo. Čeprav bi bilo v odloku mogoče natančno določiti širino sprehajalnih in kolesarskih poti ter pot za intervencijska vozila, pa številni svetniki niso bili prepričani, da bi Hoteli Bernardin ta prost prehod v resnici zagotovili. Prav dosedanji odnos Hotelov Bernardin do občanov, Občine Piran in občinskega sveta je postala rdeča nit razpravljalcev, ki so po daljšem posvetovanju končno odločitev preložili na eno izmed prihodnjih sej. Naslednja, 15. seja Občinskega sveta Občine Piran, bo predvidoma 20. julija. LAGUNA BERNARDIN PREDVIDENI POSEGI Legenda bi, I kja usmvDoa oa-ocu kjem p*nc t'v ^ 1 Vtm POVRŠNE Č2Š3 STROJCA vrač v eeztN s prdjvnm povrsnam " otriEv hpausca • VHH V NOTRAJU BA2D£ <3 VHOD V SIRONCO \jž/////A pera. STOPNd ■ B.«-•.«■€PES fROCOCEZ ZAPORO MED RA2DCH N KKJH • • • • • PES FOT TOBOGAN 00 BAZENA KARAVANA CVETJA 2000 V soboto, 3. junija 2000, je v občini Piran že drugo leto zapored potekala akcija brezplačne razdelitve cvetličnih lončinc, s katerimi so občani polepšali svoj kraj pred prihajajočo glavno turistično sezono. Letos sta organizatorja Občina Piran in Hortikulturno društvo Portorož akcijo izvedla v obliki Karavane cvetja, s čimer sta poskrbela, da so cvetlične lončnice prispele v prav vse krajevne skupnosti. V okviru karavane cvetja je Županja Občine Piran Vojka Štular občanom razadelila prek pet tisoč lončnic, kar pa je bilo komaj dovolj, saj je odziv na akcijo presegel vsa pričakovanja. Karavana cvetja je na svojo pot krenila ob 9. uri izpred Tartinijevega trga v Piranu, kjer se je že pred začetkom akcije zbrala precejšnja množica ljudi. Cvetje se je hitro preselilo v roke Pirančank in (kar številnih) Pirančanov, ter od tam na okenske police. Karavana seje nato ustavila še v Portorožu in Luciji, kjer se je po pričakovanjih zbralo največ ljubiteljev cvetja. Tudi tu je županja komaj lahko ustregla vsam, ki so lončinco želeli dobiti prav iz njenih rok. Zato si je karavana nabrala nekaj minut zamude, kar pa prebivalcev Sečovelj, naslednje postaje na poti, ni zelo motilo. Čeprav bi si cvetje lahko vzeli tudi sami, so počakali na županjo in s tem dokazali, da piranskim občanom šteje predvsem dober namen in ne prihranek pri denarju. V Sečovljah seje zbralo tudi zelo veliko mladih ljubiteljev cvetja, kar je akciji dalo še posebno draž. Karavana je kmalu za tem ujela svoj ritem in pravočasno prispela v vasi Sv. Peter, Novo vas in Padno, kjer so prebivalci poskrbeli za pravo praznično vzdušje. Kljub temu, da so vaščani precej dobri poznavalci cvetja, jim ni zmanjkalo vprašanj za predsednika Hortikulturnega društva Portorož, g. Marka Moškona, ki ni skoparil niti s cvetjem niti s svojimi neprecenljivimi nasveti. Še zlasti prijetneje bilo vnovično snidenje županje z vaščani Padne, ki so skupaj s predstavniki uprave Občine Piran, Občinskega sveta, direktorjem portoroškega Casina, gospodom Aldom Babičem, in celo naključnimi turisti konec preteklega meseca očistili stezo do vaškega izvira. Čeprav je zastavljena naloga zahtevala številne praske in odrgnine, so bile te do prihoda karavane cvetja že povsem zaceljene. Veliko globlje se je med vaščane vrezal vtis, da Občina Piran ni pozabila na svoje podeželje in da zelo resno načrtuje njegovo takojšnjo vključitev v celovito turistično ponudbo. Hipnotični sijaj zelenega bisera občine bi morali namreč odkriti tudi obiskovalci, očarljivo gostoljubni domačini pa bodo sami poskrbeli, da se bodo k njim še vrnili. Županja je vaščanom Padne poleg cvetja podarila tudi skupne fotografije s posvetili, poseben cvet pa je namenila najstarejši vaščanki 90-letni Mariji Frankarli, ki je županjo pričakala na svojem domu. Karavana cvetja je svojo uspešno pot ob 13. uri sklenila v Strunjanu, kjer so hitro pošle še zadnje cvetlice. Akcija je tako v celoti dosegla svoj namen, kar pomeni, da lahko piranski občani nanjo računajo tudi prihodnje leto. (pr) JAVNA ZAHVALA Zahvljujem se vsem, ki ste sodelovali pri akciji odstranjevanja posledic eksplozije na Gregorčičevi 9 v Piranu. Še zlasti pa bi se rada zahvalila pripadnikom Gasilske brigade Koper, ki so s svojim bliskovitim posredovanjem preprečili veliko hujšo katastrofo, občinskemu štabu za civilno zaščito, ki je akcijo organiziral in vodil brezhibno, požrtvovalnim prostovoljcem Petru in Robertu Ventinu, Aleksandru Simiču, Tuliu Jurinčiču, Franku in Andreju Periču, Branku Jelenu, Jožetu Puglju, Milanu Matovini, Francu Primožiču, Vanji Vidmarju in Petru Šešku iz Gasilskega društva Piran, Milanu Ukmarju iz civilne zaščite, policistom iz PP Piran in osebju Splošne bolnišnice Izola. Piran bo za vedno ostal vaš dolžnik. S spoštovanjem! Županja Občine Piran Vojka Štular, prof. 08CUKA PIRAN. POR rOROSkJ ZBOR, AVDTIORJJ PORTOROŽ. ZVEZA KULTURNI I DRUŠTEV KAROL Ml IOR PIRAN IN 11 Al BANSKA SAMOIVRAVNA NARODNA SKUPNO&l - PIRAN Ob Dnevu državnosti vas vabimo na 4. srečanje pevskih zborov Nacionalnega združenja zgodovinskih mest Slovenije v soboto, 17. junija 2000. ob 20. uri v gledališču Tartini Zborovsko srečanje "Se passi per di qua,, v soboto, 24. junija 2000. ob 21. uri v gledališču Tartini Promenadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran v nedeljo 25. junija 2000, ob 9. uri pri hotelu Palače in ob ll.uri na Tartinijeve,m trgu Obisk piranske delegacije na Madžarskem ob tisočletnici madžarske države Minuli konec tedna se je na obisku na Madžarskem ob tisočletnici madžarske države mudila tričlanska delegacija občine Piran. Delegacijo so sestavljali županja, Vojka Štular, predstojnik Urada Županje, Atilio Radojkovič in višja svetovalka za mednarodno sodelovanje, Nada Zajc. Predstavniki občine Piran so se udeležili kar dveh praznovanj v dveh madžarskih mestih. Obe mesti ležita ob Blatnem jezeru. Delegacija je najprej obiskala mesto Keszthely, ki leži na skrajnem zahodnem delu jezera. To mesto je član predsedniških mest in z njim ima naša občina že čvrste stike. Na enodnevnem obisku pa se je naša delegacija mudila tudi v mestu Balatonboglar, ki leži na južni obali Blatnega jezera in si zelo želi vzpostaviti trajnejše stike z Občino Piran. V obeh mestih je bila delegacija zelo lepo sprejeta. Piranska delegacija je na svečanih prireditvah, ki so bile za Madžare izjemnega pomena, zastopala občino Piran s tem pa tudi Republiko Slovenijo. Ob tisočletnici madžarske države je bila vsakemu madžarskemu mestu na posebni slovesnosti izročena Zastava Milleniuma. V Keszthelyju je zastavo izročil sekretar na madžarskem zunanjem ministrstvu, v Balatonboglarju pa je navzoče nagovoril in izročil zastavo sam madžarski zunanji minister. Piranska delegacija je pomembno obletnico madžarske države želela obeležiti tudi s trajnim darilom, z grafiko s podnapisom v slovenskem in madžarskem jeziku. Ob izročitvi darila županoma Keszthelyja in Balatonboglarja je županja poudarila, da se prek svoje madžarske narodnosti z Madžari veseli in praznuje tudi naša država Slovenija. Piranska delegacija se je na ločenih pogovorih sestala s predstavniki mesta Kezsthely in mesta Balatonboglar. Poudarjena je bila možnost sodelovanja na gospodarskem področju, še posebej na področju turizma, ki je skupna značilnost vseh treh občin. Ob ogledu turistične infrastrukture je bila naša delegacija še posebej navdušena nad termalnim zdraviliščem Heviz v neposredni bližini Keszthelyja, pogovori pa so potekali tudi v smeri možnih povezav in sodelovanja med termalnimi zdravilišči v obeh občinah. Ob slovesu je Županja Občine Piran poudarila svojo željo, da bi se stiki med predstavniki občin in mest razširili tudi na sodelovanje med gospodarskimi subjekti ter povabila predstavnike obeh mest na skupni sestanek v bližnji prihodnosti v Piran. Višja svetovalka za mednarodno sodelovanje Nada Zajc, prof. Piran, 18. junij 2000 ob 9.30 uri ■ w primorski uVp Na podlagi lO.člena Odloka o priznanjih Občine Piran (Uradni list RS, št. 6/96 in Uradne objave, št. 19/99 ) Komisija za podeljevanje priznanja Občine Piran “ Zlati grb Občine Piran “ Občina piraN COMUNE Dl PIRANO razpisuje PRIZNANJE OBČINE PIRAN Občina Piran vljudno vabi fizične in pravne osebe, da posredujejo predloge kandidatov za priznanje Občine Piran v letu 2000. Občinski svet podeljuje priznanje : ZLATI GRB OBČINE PIRAN posameznikom za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja ali dela. Predlogi za podelitev priznanja morajo vsebovati: naziv in ime pobudnika, ime predlaganega prejemnika priznanja in osnovne osebne podatke, obrazložitev pobude, dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi. Rok za oddajo prijave je 31. julij 2000. Priznanje bo podeljeno ob prazniku Občine Piran. Upoštevali bomo samo popolne predloge, ki bodo oddani v razpisanem roku na naslov : Komisija za podeljevanje priznanja Občine Piran „ zlati grb Občine Piran „ Tartinijev trg 2, 6 330 Piran. Piran, 15.6.2000 Predsednica komisije Milena OBLAK-JUH, dr.med. Poletni režim proste plovbe v Piranskem zalivu Tudi v letošnjem letu pristojni organi Republike Hrvaške in Republike Slovenije v času od 15. 6. do 1.10. ne bodo opravljali mejne kontrole nad dnevnimi migracijami turistov obeh držav in turistov tretjih držav, ki bodo s plovili, namenjenimi razvedrilu ali športu oziroma navtičnemu turizmu, pluli v Piranskem zalivu in dnevno pristajali na obali sosednje države. Turisti pa se morajo še isti dan vrniti na obalo, s katere so prišli. To je le ena od prijetnih novosti, ki so jo predstavniki policije sporočili za javnost.V petek, 19. maja so se namreč v Škocjanu, v Regijskem parku Škocjanske jame, sestali na tradicionalnem srečanju pred turistično sezono 2000 predstavniki Policijske uprave Koper pod vodstvom direktorja Emila Čeboklija in predstavniki Policjske uprave Istarske iz Pule pod vodstvom načelnika Milana Pempera. Delegaciji sta se pogovarjali o zagotovitvi čimboljše pretočnosti prometa na istrskih mednarodnih mejnih prehodih v času turistične sezone in se dogovorili, da bodo promet preusmerjali na manj obremenjene mejne prehode. V ta namen se bo tranzitni promet preusmerjal iz Kopra proti Šmarjam čez mejni prehod Dragonja v Republiko Hrvaško proti Bujam in iz Črnega Kala proti Kubedu čez mejni prehod Sočerga v Republiko Hrvaško proti Buzetu, saj je na Hrvaškem dokončana hitra cesta Reka - Pula. Iz smeri Republike Hrvaške se bo promet preusmerjal na iste mejne prehode v obratni smeri. Mejni prehod Sečovlje pa naj bi bil namenjen predvsem turistom, ki bodo potovali v istrska letovišča, s tem pa bo razbremenjena obalna cesta za turistični promet med slovenskimi obmorskimi kraji. Delegaciji sta potrdili tudi dogovor, ki so ga sklenili predstavniki Ministrstva za notranje zadeve R Slovenije in Ministrstva za notranje zadeve R Hrvaške na delovnem razgovoru 15. 6. 1999 v Ljubljani glede režima proste plovbe v času turistične sezone, ki sicer velja že od leta 1992. Tako tudi v letošnjem letu pristojni organi držav v času od 15. 6. do 1. 10. ne bodo opravljali mejne kontrole nad dnevnimi migracijami turistov obeh držav in Borčevska misel v pesmi in besedi Združenje borcev in udeležencev NOB občine Piran je na programski sejo skupščine Združenja borcev in udeležencev NOB, 23. maja 2000 v prostorih KS Portorož ocenilo delo, ki je bilo uspešno in plodno ter v razpravi prejelo pohvalo. Letošnje in prihodnje leto bo delo potekalo po njihovih osnovnih smernicah s poudarkom na proslavo ob 80-letnici fašističnega terorja in poboja v Strunjanu. Občinsko združenje borcev bo organiziralo jubilejno proslavo s kulturnim programom. Misel o sedanjem političnem stanju, pa je med razpravo najbolje izraženo v pesmi tov. Sonje Frančič - Dc Rosa, tajnice KO ZB Lucija: Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva Ustanovitelj in izdajatelj: Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, TelVFas: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140, E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Medla Service - Tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tcl.& fax: 05 6677 0185, GSM 041/697-725 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper List izhaja sredi meseca, cena za izvod je 120 SIT Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel7Fax: 05 677 0185, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Podružnica Lucija, Obala 125, tel.: 6777 140 Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS it. 8V/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8 %. r I ai i« I vi i im IAu.vn© Sf 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085 SLOVENIJA Sem ljubila te, ko te tujec strašno je teptal vsa dolga vojna leta , ko kri je tekla ti iz tisočerih ran. Umazanci krvavih rok, ki tebe so izdali, po vojni daleč so zbežali, se skrivali, a niso mirovali. Prepojena vse s krvjo si naših očetov in sinov, ponosna vsa v svoji žalosti, končno svobodna si. S hinavsko politiko so azilante pripravljali, da tebi Slovenija bi še škodovali. Po vojni mladi, stari, vsi smo pri izgradnji pomagali, zidali in gradili, se vsake zmage veselili. S položajev delovne ljudi podijo, a iz tujine gospode nam delijo. O mati Slovenija, ki za svobodo toliko si žrtvovala, ne dovoli, da drugačni sedaj nas razprodaja. turistov tretjih držav, ki bodo s plovili, namenjenimi razvedrilu ali športu oziroma navtičnemu turizmu, pluli v Piranskem zalivu in dnevno pristajali na obali sosednje države. Turisti pa se morajo seveda še isti dan vrniti na obalo, s katere so prišli. Na srečanju sta delegaciji razpravljali tudi o trenutni problematiki ilegalnih prestopov državne meje na skupni državni meji med R Hrvaško in R Slovenijo na območju pristojnosti in delovanja Policijske uprave Koper. Skupna ugotovitev je, da se število prestopov državne meje na tem območju stalno povečuje, med obravnavanimi ilegalci pa prevladujejo predvsem državljani Romunije, Turčije, Irana in Makedonije. Kljub zglednemu sodelovanju policijskih uprav na tem področju pa si bosta obe strani prizadevali, da bosta sodelovanje še okrepili in vložili maksimalne napore za zajezitev te problematike. Okrepiti pa nameravajo tudi dejavnost policijskih uprav za preprečevanje vseh oblik organizirane kriminalitete. Srečanje s sindikalisti iz Sindikata Istre V torek, 23. maja sta Obalni sindikat gostinstva in turizma KS 90 in Obalna sindikalna organizacija KS 90 gostila predstavnike Istarskih sindikatov (Pula). Delovni obisk hrvaških kolegov pomeni krepitev lani vzpostavljenih stikov med obema sindikatoma in priložnost za izmenjavo izkušenj in mnenj, predstavitev težav, s katerimi se soočajo zaposleni, še pri svojem delovanju, ter priložnost za primerjavo delovnopravne zakonodaje in drugih aktov, ki urejajo delovnopravni položaj zaposlenih v dejavnosti. Gostje so obiskali portoroške Hotele Palače, kjer so opravili razgovor s sindikalnimi zaupniki, ter spoznali potek, priprave na sklenitev in prednosti podjetniške kolektivne pogodbe. Podoben razgovor so v popoldanskem delu opravili še s sindikalnimi zaupniki v hotelu ZDUS Delfin Izola, kjer so podrobneje spoznali vsebino delavskega soupravljanja, s poudarkom na vlogi in pomenu sindikata. Hrvaško delegacijo je vodil predsednik Sindikata Istre predsednik Bruno Bulič, delegacijo gostiteljev pa Toni Kambič, predsednik Obalnega sindikata gostinstva in turizma KS 90 in Marij Černe, predsednik Obalne sindikalne organizacije KS 90. \ Pravijo: Pod Titom je bilo zelo hudo naj tisti vsi diplome vrnejo, naj na delo zdaj gredo in vrnejo štipendijo. MALI OGLASI 7 Luciji najamem garažo, po možnosti v triplexu v ulici xxx. divizije ali bližini TPC. °onudbe na telefon: 05 6773 660, 041 847 412. Iščemo zastopnika za zbiranje oglasov za Primorski utrip Tel.: 05 6770-185 V Izoli in okolici iščemo polovico hiše z vrtom. V poštev pride tudi zamenjava; za trisobno stanovanje v Izoli (v prvem nadstropju) z doplačilom. Pokličite na tel. 641 55 10, po 18.00 uri °odjetje za proizvodnjo in prodajo tesnil išče zastopnika na področju Primorske. Tel.: (062) 782 136 Aloe vera Zdravilne sadike Prodam Tel.: 066/770-448 Pokličite zvečer LC815SAGEM Pol leta star, z etuijem in simm kartico - nagrada 1000 SIT/kar-tica, prodam. Kličite: 0602/85488 ali 041/290 386 Celovito urejanje in vzdrževanje okolice, vrtov, zelenic,žive meje, grmovnic, barvanje ograj, žlebov in drugo . Informacije in naročila na telefon 066 - 527- 828 od 08,00 do 12,00 in od 14,00 dol8,00 ure Urejanje in vzdrževanje okolice, vrtov, zelenic, obrezovanje žive meje, grmovnice itd. Informacije in naročila na telefon 041 - 789-413. Prevajam nemške, angleške, slovenske in srbske tekste Deu Južnič Nevenka, Fiesa 25, 6330 Piran Tel. 05/6745543 RAČUNOVODSKI SERVIS nudi kompletne računovodske storitve in svetovanje s področja davčne zakonodaje, delovne zakonodaje in DDV. Smo strokovni, ažurni in cenovno ugodni. Po dokumentacijo pridemo tudi na sedež podjetja. Tel.: 061/558-257, tel.&fax: 556-186. PROSEKTA d.o.o., Ljubljana, Celovška c. 150. \______________________✓ AAADRI Nova oglaševalska revija 6.skupščina delničarjev Droge Portorož Delničarji portoroške Droge so preko 400 milijonov tolarjev namenili za dividende. Za namene izplačil nerazporejeni dobiček iz preteklih let. Delničarji Droge Portorož so na 6. skupščini delničarjev (26. maja), odločali o delitvi ustvaijenega dobička v letu 1999. Minulo poslovno leto je bilo za Drogo uspešno, saj je bil ustvarjeni čisti dobiček v višini 1.151 milijonov SIT, za 9% višji kot v predhodnem letu. Čisti prihodki iz prodaje in usredstvenih lastnih učinkov so znašali 13.923.206 tisoč tolarjev, kar predstavlja 4% porast, medtem ko so čisti prihodki iz prodaje na tujih trgih znašali 3,3, milijarde SIT kar je za 5% več kot v letu 1998. Več kot tri četrtine izvoza so dosegli na trgih republik bivše Jugoslavije. Nosilna programa v prodaji ostajata kava na domačem trgu, ki prinaša 38% čistih prihodkov iz prodaje ter mesni program v izvozu, ki ima 18% delež v čistih prihodkih iz prodaje. V letu 1999 so ustanovili lastna podjetja v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in na Švedskem, po administrativnih zapletih pa je pričelo s poslovanjem tudi podjetje Slovita v Moskvi. Posebno velja omeniti lanske kazalce uspešnosti; 12% povečanje dodane vrednosti na zaposlenega, 6,5% rast vrednostne produktivnosti ter ponovno pridobitev certifikata ISO 9001. Kapital družbe so povečali za 16%, medtem ko je donosnost kapitala znašala 11,4%. Ustvarjeni čisti dobiček poslovnega leta 1999 v višini 1.151.443.937 SIT je ostal nerazdeljen, družba pa bo za namene izplačil porabila sredstva nerazporejenega dobička iz preteklih let. Delničarji so tudi sprejeli sklep, s katerim so za izplačilo dividend namenili 417.082.800 SIT, medtem ko so 9.100.000 SIT predvideli za udeležbo uprave in nadzornega sveta na dobičku. Dividende v višini 1.475,00 SIT bruto na delnico bodo delničarji prejeli najkasneje do konca junija. Dividende bodo pripadale tistim delničarjem, ki so bili na dan 30.5.2000 vknjiženi kot imetniki delnic pri Centralni klirinško depotni družbi d.d.. Delničarji so sprejeli sklep o spremembah oz. dopolnitvah statuta, ki se nanašajo na spremebe dejavnosti in spremembe sedeža družbe, ki se zaradi nove tovarne seli v Izolo. Poleg seznanitve skupščine s predstavnikoma delavcev v nadzornem svetu Droga d.d., so lastniki za pooblaščeno revizorsko hišo imenovali družbo K.P.M.G. Slovenija d.o.o. Ljubljana. Metropol Group se ponaša z vrhunsko kakovostjo -certifikatom ISO 9001 Zadnje kadrovske spremembe na vrhu Metropola nimajo nič skupnega s preverjeno kakovostjo gostinskih storitev družbe Metropol Group. Podjetje je namreč 25. maja 2000 uspešno prestalo zadnjo kontrolo predstavnikov BVQI (Bureau Vcritas Quality International) in obdržalo certifikat kakovosti ISO 9001, ki gaje pridobilo že maja 1998. Cerifikat velja tri leta, ob tem, da se izvaja kontrolna presoja vsakih 6 mesecev. Prizkus je bil povsem uspešen, so zapisali v sporočilu za medije. Opravljena pa je bila tudi razširitev veljavnosti certifikata na celotno poslovanje “novega” podjetja Metropol Group, torej vključno z decembra lani pripojeno družbo Grand Invest. Znano je, da poslej, po velikokrat nerazumljivih organizacijskih in statusnih oblikah, podjetje znova deluje le pod enim imenom - Metropol Group d.d. Za pridobitev in obdržanje certifikata je v precejšnji meri zaslužen prejšnji predsednik uprave, Vojko Starovič. Novi predsednik uprave Metropol Group Zorko Žerjal pa je z velikim zadovoljstvom sprejel to priznanje kot dobro spodbudo za uspešen začetek dela. Marezige - vas upora in prireditev V znameniti istrski vasici, v Marezigah, so igrali, peli in pili najboljši refošk Prvo mednarodno srečanje pihalnih orkestrov Marezige 2000 Na sliki: Iztok Klenar, Zdenko Ferletič, Marjeta Kavalič Milinoj Čotar, ki so na novinarski konferenci v prostorih Vinakoper predstavili program 28. praznika refoška in program I. mednarodnega srečanja pihalnih orkestrov v Marezigah. FOTO: FK-Primorski utrip V okviru praznovanja 100. obletnice delovanja KUD Marezige 200/2001 je bil v zameniti primorski vasici upora v soboto, 20. maja obetaven kulturni dogodek - 1. mednarodno srečanje pihalnih orkestrov, k sta ga organizirala Kulturno društvo Marezige in Pihalni orkester Rokava Marezige. Predsednica organizacijskega odbora Marjeta Kavalič je prireditev predstavila že nekaj dni prej na novinarski konferenci v kleti Vinakoper. Nastopilo je pet pihalnih orkestrov: Stadtkapelle Spittal an der Drau (Avstrija), Filarmonica Leonardo Linda di Nogaredo Prato -Martignacco (Italija), Gradska glazba Trsat Rijeka, Varosi Fuvoszenekar Zalaegerszeg (Madžarska) in pihalni orkester Rokava Marezige. Bila je parada, sledil je dvig zastave srečanja, pozdrav župana MO Koper Dina Pucerja. Slavnostni govornik je bil akademik Ciril Zlobec. Zvrstili so se nastopi orkestrov, pozno popoldne pa je bil posvet dirigentov s strokovnimi kritiki pod vodstvom prof. Mihaila Gunzeka. Sledila je zabava na prazniku refoška. Program je vodil Bogdan Kavrečič. Zanimive obletnice v Marezigah Slavnostna akademija ob 100. obletnici Kulturnega društva Marezige s podelitvijo priznanj bo 13. januarja 2001. 15. maja 2001 bo 800.obletnica marežganskega odpora. 19. maja 2001 bo 2. mednarodno srečanje pihalnih orkestrov. Bi je že 28. praznik refoška Organizatorji se tudi letos niso izneverili tradiciji Dežele Refoška. V dneh od 18. do 21. maja 2000 so v Marezigah priredili praznik izbranih dobrot, ki jih pridelujejo naši vinogradniki, praznik ljudskega kulturnega izročila, ki daje identiteto temu prostoru. Letos so vinski del programa obogatili in popestrili s strokovnimi srečanji in z možnostjo degustacije vseh vin, ki so bila ocenjena. V kulturni del programa pa sta bili vključeni mednarodni srečanji pihalnih orkestrov in pevskih zborov. Zaščitna znamka in nadzor nad kakovostjo refoška V četrtek, 18. 5. ob 17.00 je bilo strokovno posvetovanje o zaščiti Refoška. To cenjeno vino naj bi le dobilo svojo zaščitno blagovno znanmko. Dr. Vido Vivoda je govoril o teranu in refošku v Istri, Iztok Klenar o koprskem refošku z geografskim poreklom, Zdravko Mastnak o cvičku, Miran Sotlar pa o trženju refoška. V petek, 19. 5. ob 13.00 uri je bila v Hramu Vinakoper okrogla miza na temo: Prihodnost refoška, ob 16.00 uri pa občni zbor društva vinogradnikov. Iztok Klenar, enolog v Vinakopru je povedal, da so na posvetu o zaščiti refoška sklenili, da ustanovijo , konzorcij, ki bo bedel nad kakovostjo in proizvodnjo refoška. Med ustanovitelji konzorcija bo tudi podjetje Vinakoper. Svečana otvoritev 28. praznika refoška, odpiranje Kanave in degustacija vin je bila v petek, 19. ob 18.00 uri v Marezigah. V povorki so sodelovale skupine iz Kubeda, Ospa in Čenturja. Kaže, da so se Čenturci izkazali najbolje. Tudi v soboto in nedeljo je bilo pestro: Ob 12.00 je bila predstavitev vinogradnikov in degustacija , ob 15.00 nastop pihalnih orkestrov. V nedeljo, 21. 5. seje pričel program že ob 12.00 uri z odpiranjem Kanave in degustacijo vin. Ob 14.00 uri so nastopili mladi harmonikarji. Ob 16.00 je bila povorka, ob 17.00 podelitev medalj najboljšim vinogradnikom, ob 17.30 pa mednarodno srečanje pevskih zborov. Nastopili so Folklorna skupina Rezija, mešani pevski zbor Sokol iz Buzeta, Vokalna skupina Klapa Lungoman iz Umaga, mešani pevski zbor Fran Venturini, Domjo in moški pevski zbor Lopar. Ob 18.30 bo tradicionalno srečanje harmonikarjev, vse dni prireditve od 20. ure naprej ples s skupino Modri val. Refošk ni poceni Degustacijski kozarček najboljše kapljice je veljal 100 SIT (enotna cena). Liter nagrajenega refoška 1.500, nagrajene malvazije 1.200 SIT, enota cena za liter vina pri gostincih 1.000 SIT. V Marezigah so v teh letih že toliko napredovali, da bomo za razliko od prvega srečanja, namesto iz plastičnih, pili vino iz pravih kozarcev z emblemom. Sicer pa refošk, ki naj bi ga v koprskem vinorodnem okolišu pridelali že okrog 4 milijone litrov, ni več tako poceni. Morda tudi zato, ker rdeče vino po dolgem času spet dobiva na veljavi. O tem so se obiskovalci lahko prepričali tudi v Marezigah. Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem objavilo javni razpisi za sofinanciranje projektov na področju turizma Vsi roki še niso zamujeni! Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je tudi v letu 2000 pripravilo javne razpise za sofinanciranje različnih projektov na področju turizma. Za sofinanciranje turističnih pireditev je na voljo 80 milijonov SIT, za sofinanciranje turističnih programov 147 milijonov SIT, za sofinanciranje investicij v obnovo in razvoj turističnih objektov pa kar nekaj več kot milijardo SIT nepovratnih sredstev. Javna razpisa za sofinanciranje turističnih prireditev in turističnih programov sta bila objavljena v Ur. listu št. 34-35, v petek 21. aprila 2000, tretji razpis za sofinanciranje investicij pa je bil objavljen v Ur. listu št. 36-37, 5. maja 2000. Za javna razpisa za sofinanciranje turističnih prireditev in programov je bilo opravljeno odpiranje vlog 5. junija, drugo odpiranje vlog na ta dva razpisa pa bo 4. 9. 2000. Na vsakem odpiranju je na razpolago polovica razpoložljivih sredstev. 31. maja 2000 je potekel rok za oddajo vlog na prvo odpiranje za javna razpisa za sofinanciranje turističnih programov in sofinanciranje turističnih prireditev. Na prvem odpiranju vlog 5. junija je bilo za sofinanciranje turističnih prireditev namenjenih 40 milijonov SIT, za sofinanciranje turističnih programov pa 73,5 milijona SIT. V kolikor sredstva niso porabljna se prenesejo na naslednje odpiranje vlog. Prav tako se bodo lahko vloge, ki bodo na prvem odpiranju zavrnjene zaradi premalo razoložljivih sredstev, upoštevale pri naslednjem odpiranju. Do roka je prispelo skupno 219 vlog za sofinanciranje turističnih programov in 258 vlog za sofinanciranje turističnih prireditev. Vsi, ki se do tega roka niso uspeli prijaviti bodo imeli še eno možnost, saj se lahko na javna razpisa za sofinanciranje turističnih prireditev in turističnih programov prijavijo do 31. 8. 2000, kajti drugo odpiranje vlog bo 4. 9. 2000. V ponedeljek, 5. 6. 2000 pa je potekel rok za prijavo na javni razpis za sofinanciranje investicij v obnovo in razvoj turističnih objektov, za katerega je predvideno kar 1.073.478,00 tolarjev nepovratnih sredstev. Do 1. 6. 2000 so prispele na ta javni razpis le tri vloge, je zapisala Jasna Radič, Služba za odnose z javnostmi v Kabinetu ministra. Marina Portorož Za dividende dobrih 120 milijonov SIT Skupščina delniške družbe Marina Portorož je 19. maja 2000 obravnavala in sprejela revidirano poslovno poročilo za leto 1999. Kot poroča SPEM - PE Portorož, so v Marini Portorož kljub mnogim nepredvidenim izrazito neugodnim okoliščinam, uspešno poslovali. Prihodek je bil v primerjavi s predhodnim letom večji za 6,2 %, racionalizacija poslovanja pa je prinesla povečanje čistega dohodka za 10,7 %. donosnost sredstev pa 8,8 %. Čisti dobiček iz poslovanja v letu 1999, ki znaša 237,982.486,30 SIT, bo po sklepu skupščine ostal nerazporejen. Za izplačilo dividend pa je skupščina namenila nerazporejeni čisti dobiček iz let 1996 in 1997 in revalorizacijo dobička iz let 1994 do 1997. Na podlagi tega izračuna znaša dividenda 400,00 SIT na delnico. Skupščina je imenovala tudi nov nadzorni svet družbe, ker seje sedanjemu iztekel mandat. V NS so bili imenovani: mag. Gregor Velkavrh, Drago Naberšnik, Vladimir Prelc in Irena Kastelic, poleg teh pa sta člana nadzornega sveta še Dragica Kovšča in Franko Prodani, ki sta bila imenovana s strani delavcev. V Hitu so bili presenečeni Napoved stavke, ki jo je predsedniku uprave HIT, delniške družbe, poslal reprezentativni sindikat v družbi HIT d.d., SIDS, enota Nova Gorica in njena, sicer kratka uresničitev, je bila pravo presenečenje za družbo v kateri stavkajoči prejmejo povprečno po 400.000 SIT plače! Uprava HIT, delniške družbe, je napoved stavke prejela v trenutku, ko so pogajanja za podjetniško kolektivno pogodbo prehajala v zaključno fazo. Napoved stevake so sicer skrbno preučevcli, se pogovarjali, na koncu ostali začudeni, saj se je večina pogajanj nanašala na vsebine, ki so predmet stavkovnih zahtev. Uprava Hit obenem izraža zaskrbljenost, saj sc zaveda, da se s stavko v vsakem primeru lahko še poslabšajo že sicer zaostrene razmere na tržišču. Dejstvo je, daje HIT ob enormnih davkih, ki jih podjetje mora plačevati za svojo dejavnost, kljub težkim okoliščinami razmeroma dobro posloval. Je pa tudi res, da plače, o katerih je bilo v precejšni meri govora v stavkovnih zahtevah, predvsem zaradi davčnih obremenitvah in tržnih razmer, niso uspele naraščati v skladu z inflacijo že v lanskem letu, pa tudi v letu 2000 ne. Sicer so plače zaposlenih v HIT, d.d., še vedno daleč nad slovenskim povprečjem, tudi nad povprečjem plač v drugih igralniških podjetjih. Povprečne plače stavkajočih znašajo okrog 400 tisoč tolarjev! Uprava meni, da je HIT še vedno uspešno podjetje, ki mora za svoj jasno začrtani koncept, ki g£t je začel uresničevati po sprostitvi zakonodajnih omejitev, zagotoviti dovolj sredstev, da bi lahko nadoknadili razvojni primanjkljaj preteklih let. Od ustreznega razvoja podjetja namreč zavisijo dolgoročno zagotavljanje zaposlitve in še nadaljnje nadpovprečni standardi Hitovih zaposlenih. Uprava je za javnost zapisala, da je bila pripravlljcna nadaljevati pogajanja s sindikatom, saj se zaveda, da bi morebitna stavka prizadejala nepopravljivo škodo v odnosu do gostov, ki jih prav nič ne zanimajo ne slovenska zakonodaja, ne nezadovoljstvo nekaterih zaposlenih. I w primorski utp Dober začetek turistične sezone V kabinetu ministra za malo gospodarstvo in turizem so zbrali in posredovali za javnost nekaj podatkov o turističnem obisku v Sloveniji v prvih štirih mesecih leta 2000. Iz večine primarnih in sekundarnih turističnih virov se turistični tok v Slovenijo veča. Razveseljiva je tudi rast obiska iz daljnjih bogatih dežel, ki očitno postajajo naš pomemben turistični trg. V prvih štirih mesecijh 2000 je pri nas v Sloveniji prenočevalo 14 % več turistov kot v istih mesecih 1999. Ustvarili so za 11 % več skupnih prenočitev. Uspešno rast sta imela tako domači kot tujski turizem. Domačih turistov je bilo 6 % več, ustvarili so za 6 % več prenočitev, tujih turistov je bilo 22 % več, ustvarili so 18 % več prenočitev. Najpomembnejši porast obiska beležimo iz Italije (+ 49 %), Hrvaške (+20 %), Avstrije (+ 17 %), Velike Britanije (+ 14 %) in Nemčije (+ 6 %). Precej seje povečal tudi turistični obisk iz ZDA (+ 37 %). Turistični obisk iz držav, za katere so bili uvedeni vizumi, predvsem iz Turčije in Rusije, iz meseca v mesec niha, vendar je težko oceniti ali gre za veliko škodo. Ruski turisti so na primer aprila ustvarili v Sloveniji za 66 % več prenočitev kot v istem času 1999. Primerjava z letom 1998 pa pokaže, da je turistični obisk v dveh letih porasel za 13 %. Med 26 najpomembnejšimi turističnimi kraji je v štirih mesecih 2000 kar 22 krajev zabeležilo večji turistični obisk kot v prvih štirih mesecih leta 1999. Izpostaviti je treba resnično velik porast turističnega obiska v našem najpomembnejšem turističnem kraju Portorožu. Tujih turistov je bilo v 4 mesecih za 33 % več, domačih pa za 25 % več. Uresničujejo se napovedi direktorja LTO, GIZ Občine Piran, Ivana Siliča, da gre za letošnjo obetavno turistično sezono. Tudi v drugih obalnih krajih seje turistični obisk povečal. Turizem v novi organizacijski preobleki Kaj imajo Sečovlje od turizma? Od skupinskih obiskov Sečoveljskih solin, razen izpušnih plinov s ceste, nimamo nič. Ne prodamo niti ene limonade, je malce v šali na prvem iniciativnem sestanku za pripravo programa celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) za območje KS Sečovlje, dejal eden izmed maloštevilnih udeleženvcev in tako plastično prikazal stanje sečoveljskega turizma danes. Minister Janko Razgoršek, Franci Križan in Tomaž Zajc so na novinarski konferenci v Ljubljani (1. 6.) predstavili aktivnosti Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, Slovenske nacionalne turistične organizacije in slovenskega turističnega gospodarstva pred letošnjo poletno turistično sezono, ki bo po napovedih zelo uspešna. Predstavniki ministrstva za malo gospodarstvo in turizem in Slovenske nacionalne turistične organizacije (SNTO) so predstavili aktualne teme s področja turizma. Kot so povedali je potekel rok za prijavo na javni razpis za generalnega direktorja SNTO, zato bo v kratkem treba imenovati generalnega direktorja. Izvajanje zakona o pospeševanju turizma in podzakonskih aktov zahteva tudi večkrat posebno tolmačenje ministrstva, saj je bilo (in še vedno je) kar nekaj zapletov v zvezi z ustanavljanjem Lokalnih turističnih organizacij, zlasti glede statusnih oblik. Predstavili so tudi vsebino in glavne značilnosti razpisa za sofinanciranje projektov s področja turizma, statistične podatke o turističnem obisku v Sloveniji v prvih štirih mesecih in promocijske aktivnosti pred pričetkom poletne turistične sezone. Bistvo vsega naj bi bilo, da bo turizem bolje organiziran, turistična sezona pa naj bi bila občutno boljša od lanske. Za izvajanje posameznih podzakonskih aktov Zakona o pospeševanju turizma je Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem oblikovalo ustrezne strokovne komisije, in sicer za področje pridobitve statusa društva, ki deluje v javnem interesu in komisijo za dodelitev statusa turističnega območja. Gospodarska zbornica Slovenije je oblikovala izpitni odbor in izpitno komisijo za preizkus usposobljenosti za turističnega vodnika in turističnega spremljevalca, uvedla pa je tudi register za vodenje evidenc turističnih agencij in register turističnih vodnikov in spremljevalcev. Turistična agencija si mora pridobiti licenco Prehodno obdobje poteče 29. 8. 2000 Zakon o pospeševanju turizma (Ur. I. št. 57/98) je za opravljanje dejavnosti organiziranja turističnih potovanj in prodaje oziroma posredovanja turističnih potovanj določil pridobitev licence, ki jo izdaja Gospodarska zbornica Slovenije. Hkrati je zakon v prehodnih in končnih določbah določil, da morajo organizatorji potovanj in turistični agenti, ki so ob uveljavitvi tega zakona že opravljali dejavnost organiziranja in prodaje oziroma posredovanja turističnih potovanj in letovanj, pridobiti icenco v skladu s 37. členom ZPT v dveh letih po uveljavitvi zakona ZPT. GZS je do konca aprila letos že izdala 65 licenc pravnim in fizičnim osebam, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za opravljanje dejavnosti. Prehodno obdobje poteče 29. 8. 2000, do takrat pa mrajo biti izpolnjeni pogoji za opravljanje dejavnosti organiziranja turističnih potovanj in prodaje oziroma posredovanja turističnih potovanj. Tudi glede določil glede izpolnjevanja pogojev za osebe, ki hočejo opravljati dejavnost turističnega vodnika in turističnega spremlejvalca, se je začelo nekako muditi. Rok 29. 8. 200. Izpitna komisija pri GZS je do konca aprila letos, na podlagi pisnega in ustnega preizkusa znanja in seveda strokovne izobrazbe, izdala 75 dokazil o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti turističnega vodnika in 5 dokazil o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti turističnega spremljevalca. Šport kot pridobitna dejavnost Zakon o pospeševanju turizma je na področju športa, ki se opravlja kot pridobitna dejavnost določil, da to lahko opravljajo pravne osebe in podjetniki pod pogojem, da usposabljanje izvaja oseba, ki ima licenco za opravljanje strokovnega dela ali oseba, ki jevpisana v razvid zasebnih športnih delavcev pri ministrstvu, pristojnem za šport. Pogoje iz 42 člena ZPT je treba izpolniti najkasneje v roku dveh let po uveljavitvi omenjenega zakona, ki bil objavljen v Uradnem listu 14. 8. 1998, veljati pa je začel 15. dan po objavi, torej 29. 8. 2000. Na podlagi pravilnika o merilih za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, je strokovna komisija Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem obravnavala 65 vlog turističnih društev. Izdanih je bilo 39 pozitivnih odločb. Le 8 odločb o priznanju statusa turističnega območja Za pridobitev statusa turistič nega območja je treba izpolnjevati določene pogoje. Prav tu pa se ponekad resno zatika. Na podlagi 13 prejetih vlog občin za pridobitev statusa turističnega območja, je Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem izdalo 8 odločb o priznanju statusa turističnih območij, ki skupno pokrivajo 14 občin. Občina Piran tega statusa formalno še nima.Status področne turistične organizacije pa ima Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč. Občine, ki imajo prihodek od turistične takse so pravočasno sprejele ustrezne odloke, v katerih so uredile evidenco in pobiranje ter porabe sredstev. Veliko vprašanj glede ustanavljanja lokalnih turističnih organizacij Najprimernejša statusna oblika za organiziranost Lokalnih turističnih organizacij (LTO) je zavod. Kdaj uvedba obvezne članarine? Občine so za pospeševanje turizma na svojem območju oziroma za območje več občin, doslej ustanovile skupno 13 lokalnih turističnih organizacij, okrog 10 pa jih je v ustanavljanju. Na naslov Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem je prispelo veliko vprašanj zlasti v zvezi s statusom lokalnih turističnih organizacij, saj zakon ne določa statusne oblike Lokalnih turistilčnih organizacij, kar je verjetno ena njegovih glavnih hib. Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je pripravilo mnenje o statusni obliki LTO, ki je usklajeno s Službo vlade za zakonodajo. Ob upoštevanju veljavne zakonodaje je najprimernejša statusna oblika za organiziranost LTO zavod po Zakonu o zavodih (Ur.l. RS št. 12/91 in dalje) in javni gospodarski zavod po Zakonu o gospodatrskih javnih službah (Ur. I. RS št. 32/93 in 30/98). Vsebinsko bi bila sicer najprimernejša statusna oblika gospodarsko interesno združenje (GIZ) po Zakonu o gospodarskih družbah, vendar ostaja formalna ovira po 499. členu ZGD, ki med drugim določa, da člani združenja odgovarjajo za obveznosti združenja z vsem svojim premoženjem! Tukaj pa se začne zadeva zapletati. V povezavi z Zakonom o pospeševanju turizma (ZPT), ki določa, da so člani LTO pravne osebe in podjetniki posamezniki, katerih dejavnost je neposredno povezana s turizmom, sobodajalci ter tisti kmetje, ki opravljajo gostinsko dejavnost, je namreč nezdružljivo in nedopustno, da bi obveznim članom naložili odgovornost za vse obveznosti združenja, kljub temu, da niso prostovoljni člani. V obstoječi zakonodaji ni podlage, da bi to odgovornost razmejili tako, da bi jo imeli samo člani ustanovitelji, ne pa tudi obvezni člani po ZPT. Zato bo Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem začelo postopek za spremembo Zakona o pospeševanju turizma, za katero je eden od osnovnih namenov podrobnejša določitev statusnih oblik lokalnih turističnih organizacij. Menimo, da kaže v občinah, kjer so zadevo zapletli do mrtve točke (nimajo statusa turističnega območja, niso izvolili nadzornega organa itd.jenostavno še malo počakati. Zaradi negodovanj posameznikov v zvezi z obveznim članstvom in uvajanjem članarine v LTO, ministrstvo želi opozoriti, da je namen sorazmerne zastopanosti članstva in uvedbe članarine predvsem v organiziranem sodelovanju in odgovornem skupnem odločanju o programu pospeševanja turizma, ki ima posledice za vse s turizmom povezane dejavnosti. Za opravljanje dejavnosti LTO mora ustanovitelj zagotoviti sredstva iz predvidenih finančnih virov, šele kasneje, ko lokalna skupnost pridobi status turističnega območja, se lahko uvede članarina kot dodatni vir za izvajanje tistega dela programa, ki ga določi članstvo. Iniciativni sestanek je bil v ponedeljek, 29. maja v prostorih OŠ Sečovljcv Sečovljah. Sklicatelja sta bila Krajevna skupnost Sečovlje (predsednica Sveta KS Mirela Flego) in Turistično društvo Sečovlje. Kako vključiti ponudbo naravne in kulturne dediščine, kmetijstva, gostinske ponudbe, prenočišč, ljudskih običajev, rekreacijsko ponudbo KS Sečovlje v program razvoja in od tega tudi nekaj imeti, zlasti pa pridobiti tudi denarno pomoč iz programa CRPOV, je bila poglavitna tema razgovora udeležencev. Na sestanku je bila tudi Nataša Umek z Občine Piran. Lili Mahne je udeležencem zastavila 13 globalnih vprašanj, na katera so iskali odgovore. Med vprašanji so bila tudi takšna: Ali je turizem kot dejavnost že prisoten v vašem kraju? Katere so prednosti v vašem kraju? Kaj slabega lahko prinese turizem vašemu kraju? Zanimivosti v Sečovljah? Gospodarski vidik turizma. Seznam turističnih objektov, ki jih v Sečovljah že lahko ponudijo obiskovalcem, kateri so v lasti domačinov in na sploh, ali si v Sečovljah želijo povečati turistični obisk? Zanimovo je, da je večino tega kar so našteli udeleženci, že sestavni del ponudbe v različnih prospektih raznih hotelskih organizacij in turističnih agencij (Sečoveljske soline. Solinarski muzej, Letališče...), le da domačini od tega, razen izpušnih plinov in ropotanja (letala), nimajo nič. Našteli so kar nekaj objektov in turističnih točk, ki bi jih kazalo aktivirati za potrebe turizma; Krog nad Sečovljami, nekdanje plovne poti, nekdanji rudnik, kmečki turizem...). V Sečovljah je dobra klima, imajo naravni park Sečoveljske soline, sol, mokrišče, ki šteje za ramsarsko rariteto (posebnost), Dragonjo, na kateri je bilo nekoč 15 mlinov, oljke in oljčno olje, dovolj morske in sladke vode, vina, sobodajalstvo, gasilske veselice, lahko bi organizirali naravoslovne dneve in še kaj. Menili so, da bi bilo treba trasirati bolj primeren vhod za ogled Sečoveljskih solin in solinarskega muzeja, saj morajo turisti sedaj obvezno čez naš mejni prehod. Nihče izmed govornikov pa ni pomislil na bodočo Schengensko mejo, ki bo v marsičem spremenila utrip in sliko Sečovelj. Kdo v tem kraju lahko na organiziran način pritegne turiste in jim nudi tudi ustrezne informacije? Trije klošarji, ki čakajo na mostu pred trgovino in prosjačijo za denar, zagotovo ne. V Sečovljah bi radi imeli svoj TIC (Turistično informativni center). Skratka, želja je nešteto. Razpisni rok za rok za predložitev programov CRPOV poteče 20. julija. Zato bodo, kot smo razumeli, tudi v Sečovljah pripravili vlogo in dodatno izjavo, da so za zaiteresirani za takšno obliko razvoja in programa. FOTO: FK-INFORMA Turistična pomorska povezava Ankaran - Portorož ne visi več v zraku Promocijska vožnja in tiskovna konferenca na ladji Big Red od Portoroža do Kopra, za povabljene, je 15. junija T\idi Izolska občina podprla projekt, vendar pod določenimi pogoji. Breda Pečan, županja Občine Izola je v sporočilu za javnost zapisala, da je seznanjena s projektom Turistična pomorska povezava Ankaran - Portorož, ki gaje predlagalo in ga namerava izvajati Podjetje za gospodarsko dejavnost na vodi Aquamarine d.o.o. Izola. Županja ugotavlja, da je projekt zastavljen tako, da predstavlja dodatno popestritev turistične ponudbe v Slovenski Istri. Občina Izola se je v svojem programu pospeševanja turizma v občini v letu 2000 opredelila, da bo podpirala dejavnosti, ki bogatijo turistično ponudbo in gostom v Izoli omogočajo večjo izbiro storitev v času, ko se zadržujejo na tem območju. “Na osnovi predhodnih ugotovitev izjavljam, da bo Občina Izola podprla poskusno uvedbo pomorske linijske povezave med Portorožem, Piranom, Izolo, Koprom in Ankaranom v letu 2000 iz sredstev turistične takse do višine 2.500.000,00 tolarjev. Izplačila se bodo izvajala mesečno na podlagi dokumentiranih mesečnih poročil o realizaciji prevozov v preteklem mesecu. Na osnovi analize izkoriščenosti linije in uspešnosti poslovanja se bo Občina Izola po zaključeni turistični sezoni odločila, ali bo v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah in Odlokom o gospodarskih javnih službah v občini Izola, skupaj z Mestno občino Koper in Občino Piran, pristopila k sprejemu usklajenega Odloka o koncesiji za opravljanje javnega potniškega prevoza v pomorskem prometu in skupaj s sosednjima občinama izvedla razpis za izbor izvajalca teh prevozov, ki bo omogočil enakopravno obravnavo vseh zainteresiranih potencialnih izvajalcev”. Ker je Mestna občina Koper že obljubila letošnjo finančno pomoč, pričakujejo, da bo enako storila tudi Občina Piran, vendar naj bi nekaj primaknilo tudi Minstrstvo za malo gospodarstvo in turizem, je dejala Vojka Štular. TPC II Lucija po načrtu Prodano že 60 % poslovnih prostorov Parkirišča pred Bine barom v Luciji ne bo več? GIF Stavbenik Koper, ki je sedaj že v večinski lasti Primorja iz Ajdovščine, v skladu z načrtom uresničuje gradnjo velikega trgovskega in poslovnega središča (TPC II), ki je povezan z obstoječo stavbo TPC. V Novi poslovno trgovski zgradbi. ,ki so jo že zasteklili, pa tudi garaža je že skoraj nared, je 84 poslovnih prostorov. Kot nam je po. telefone, povedal Dario Barrile, ki je pri omenjeni družbi odgovoren za marketing, vse teče po načrtu in kupci naj bi se torej še pred novim letom vselili v svoje prostore. Lucija bo jih tako imela skupaj z obrtno cono že okrog 250. Verjetno veliko preveč? V TPC II sc seli upravni del Poslovne enote Banke Koper iz Pirana in celotna agencija iz Lucije, M- Degro pa bo tukaj odprl veliko železnino. Povprečna cena za m2 poslovnega prostora znaša okrog 370 tisoč SIT. Doslej so prodali že okrog 60 % poslovnih prostorov. So optimisti. Na voljo bo tudi nekaj brezplačnih parkirnih mest, usoda sedanjega parkirišča na makadamu pred Blue barom pa je negotova, saj tu po načrtu ni predvideno. GIP Stavbenik Koper Namesto načrtovanega dobička izguba Lansko poslovno leto je bilo za d.o.o. iz Izole. Okrog 460 milijonov koprski Stavbenik prelomno. Družba tolarjev so pridobili s prodajo je po reorganizaciji začela poslovati nepotrebnih nepremičnin. Tretjino kot enovito podjetje v večinski lasti teh prilivov so vložili v nakup Primorja iz Ajdovščine, novo vodstvo večinskega deleža TPC Livade (direktor Peter Fabiani) pa naj bi d n o. Zaradi združitve več družb z podjetje potegnilo iz globoke omejeno obvezo v enovito, je, kot zadolženosti in stagnacije v razvoju. sporočajo, prišlo tudi do večjega Za leto 1999 so načrtovali 5,4 števila presežkov delavcev. Število milijarde tolarjev prihodka, vendar zaposlenih se je zmanjšalo za 49 in načrtovanega niso dosegli. Skupna jih je sedaj v podjetju še 347. vrednost njihovih terjatev do upnikov Zaradi dolgih sodnih postopkov znaša več kot 500 milijonov tolarjev. izterjave je rezultat skromen. Kljub Med naj večje dolžnike sodi Marinvest težkemu položaju je podjetje vložilo v razvoj 270 milijonov tolarjev, od tega 150 milijonov v opremo in 120 milijonov v tržno gradnjo v Izoli in v Luciji. Kjub velikemu trudi Stavebnik poslovnega leta 1999 ni zaključil pozitivno, ampak z izgubo v višini 111,5 milijona tolarjev. Poemben del izgube predstavlja tudi odpis slabo zavarovanih terjatev dolžnikov v tujini.Tudi za letošnje poslovno leto načrtujejo dobiček... Dve nesojeni investiciji avstralskega podjetnika Okrušeni Palače hotel v Portorožu in do pred kratkim še štrleče železo iz temeljev načrtovanega poslovnega središče Toncity v Kopru Stari Palače hotel sredi mondenega Portoroža je, verjeli ali ne, nezavarovana zgradba in sodeč po sliki postaja nevarna tudi za mimoidoče. Kdo bo odgovarjal za morebitno nesrečo? Občina Piran kot lastnica objekta ali dolgoletni najemnik Impcrial Palače hotelirstvo d.o.o., oziroma njen novi direktor Rafael Dodič? Odgovora seveda ni na dlani, kakor tudi ne na številna vprašanja, kijih okrog tega nesrečnega hotela postavljajo številni ljudje. Pred kratkim smo iz zaneslijivih virov izvedeli, da naj bi vodilni predhodniki žiro račun Toncityja z raznimi plačili za razne projekte in podobno obremenili kar za okrog 1,5 milijarde tolarjev, najemniška firma Imperial pa ima tako ali takože nekaj časa blokiran žiro račun. Nekdanji absolutni lastnik Toncityja Jose Zrim, ki je večinski lastnik družbe Imeprial Palače hotelirstvo d.o.o. naj bi bo besedah (honorarnega) direktorja Rafaela Dodiča, sam, brez udeležbe manjšinskega lastnika, izpeljal prenovo Palače hotela? Večkrat celo žolčni medijski napadi na Hotele Palače kot manjšinskega lastnika družbe Imperial Palače ob vsej godli, ki so jo že davno zakuhali, verjetno tudi niso povsem upravičeni? FOTO: FK-INFORMA Gradnja Drogine tovarne v Izoli teče po terminskem planu Selitev že decembra? V Obrtni coni v Luciji še ena poslovna zgradba SGP Koper namerava do konca leta v Obrtni coni v Luciji zgraditi še eno poslovno halo v velikosti 1200 kvadratnih metrov. Zaradi ceste (odcep Jagodje - Mala Seva ali Dobrava - lucijska obrtna cona leta 2004 ali pozneje) bo nova zgradba precej manjša od obstoječe. Tudi ta bodoča zgradba je predvidena za trg. O ceni za m2 nam niso znali povedati, saj se že dogovarjajo z nekim kupcem, ki namerava odkupiti celotni objekt. S tem pa razvoj lucijske obrtne cone še zdaleč ni končan. Novo lokacijo naj bi si našla tudi betonarna. Občina Piran bo zgradila dostopno kamionsko cesto, ki bo potekala čez njive, od križišča pri Rosi baru v Luciji do obrtne cone. Preselili naj bi odpad ter na tem širšem prostoru postavili skladišča M- Degro, nekaj sto metrov naprej, na južnem pobočju, gledano v smeri liminjanske doline, pa naj bi po načrtu zraslo 32 stanovanjsko poslovnih hiš. Pred nedavnim si je strokovna delegacija Občine Piran z županjo Vojko Stular in Borisom Kočevarjem na čelu, to območje tudi temeljito ogledala. Z izgradnjo nove Drogine tovarne v izolski industrijski coni, ene največjih letošnjih industrijskih naložb v Sloveniji, vredne okrog 45 milijonov DEM, se bodo Drogi Portorož odprle nove razvojne možnosti, občutno pa bodo, kot so zapisali, zmanjšali tudi stroške poslovanja. Selitev bodo opravlili decembra. Glavni izvajalec del je ljubljanski SCT. Najprej je opravil vsa pripravljalna zemeljska dela, zatem so se lotili izgradnje sklopa proizvodnih objektov in sicer: montažnih hal za kavo, čaje in mesni program, visokoregalna skladišča, poslovno - tehnološkega objekta ter upravne stavbe. Predviden je tudi ločen energetski objekt. Nova tovarna, ki jo mora SCT skupaj s kooperanti izročiti investitorju do konca novembra, ima sedaj že vidne in jasne obrise. Generalni izvajalec SCT z deli sledi celotnemu terminskemu planu, izjema je le poslovna stavba, kjer je zaradi odloga prestavitve vodovoda, problema ropota v bližini stanovanjskih objektov zaradi potrebnega miniranja skal in podobno, prišlo do 20-dnevne zamude. V minulem tednu je SCT v izgradnjo vključil prve ekipe za izvajanje obrtniških del. Delovni urnik je podaljšan, da delo poteka od 6.30 do 21.00 ure zvečer. Na gradbišču se tako v naslednjih mesecih vse do novembra pričakuje pravi živžav. Sedaj je prepozno govoriti o tem kaj je Občina Piran, ki ji bo očitno ostal le še sicer kar rentabilni turizem, storila ali poskušala storiti, da bi ta pomemben gospodarski gigant zadržala na svojem območju? Nekaj vprašanj si zastavljajo seveda tudi v Izoli, kaj s staro Drogino tovarno Argo in visokim dimnikom? FK ■ w primorski utp Nadaljevanje s 1. strani Klub direktorjev protiutež Občini Portoroški direktorji oziroma managerji so se neformalno organizirali v Klubu portoroških direktorjev z namenom, da bi hitreje in bolj enotno oblikovali skupna stališča do ključnih razvojnih vprašanj v občini Piran. Portoroški direktorji oziroma managerji so se neformalno organizirali v Klubu portoroških direktorjev z namenom, da bi hitreje in bolj enotno oblikovali skupna stališča do ključnih razvojnih vprašanj v občini Piran. Tako so tudi prvič v torek, 6. junija 2000 v prostorih portorške Marine sklicali tiskovno konferenco, na kateri so v obliki predlogov predstavili javnosti potrebne ukrepe za odpravljanje že dobro znanih ovir za hitrejši razvoj najbolj turistično usmeijene občine , ki ustvari 24 % vseh nočitev v državi. Dotaknili so se štirih ključnih problemov; prihodnost javnega letališkega podjetja Aerodrom Portorož v Sečovljah, reševanje problematike mirujočega prometa in gradnja garažnih hiš v občini Piran, prenova starega Palače hotela in možnosti za ureditev golf igrišča z 18 luknjami na območju občine Piran. Portoroški direktorji so prepričani, daje obstoječo pogodbo med občino in družbo Impcrial Palače hotelirstvo d.o.o. potrebno takoj prekiniti. Še najbolj plastičen v svojih izvajanjih je bil Marino Antolovič, ki je dejal, da sedanje neurejeno stanje navedenih stvari že ovira razvoj turističnega gospodarstva. Ni izključeno, da bi stari Palače hotel tudi dobesedno podrli in odstranili, če se ne bo prej sam porušil. Člani kluba direktorjev predlagajo, da bi država dodelila nepovratna sredstva za prenovo dela hotela, ki je spomeniško zaščiten, občina pa bi se odpovedala komunalnim prispevkom. Reševanje težav z mirujočim prometom je možno samo z gradnjo podzemnih garažnih hiš. V tem je prihodnost portorškega turizma, so prepričani. Opozorili so, da bi Občina Piran morala držati “dano besedo” in Metropol Group d.d. oprostiti plačila komunalnega prispevka. Tako bi morala ravnati tudi za druge pobudnike gradnje garažnih hiš (Hoteli Morje, Palače Hoteli). Občina naj v svojih prostorskih načrtih predvidi tudi možne lokacije za ureditev golf igrišč. Za igrišče z 18 luknjami je potrebnih 70 hektarov zemljišča. Kje? V sečoveljski dolini ali na delu opuščenih solin. Člani kluba direktorjev so: Danilo Daneu, Marino Antolovič, Enes Lojo, Miran Gaspari, Čedomil Vojnič, Zorko Žerjal (Metropol Group), Aldo Babič in Ivan Silič. Nadaljevanje s 1. strani Simbolično označili najglobjo točko slovenskega Jadrana (38, 50 m) Unic Sub Ugo Fonda s.p. in potaplajči Potapljaškega kluba Orka so ugotovili najglobjo točko slovenskega Jadrana, ki je približno 250 m oddaljena od rta Madona v Piranu. Točko so označili tako, da so na dno spustili, 2,5 - tonsko piramido, ki bo nosila ime Piramida Cousteau. Do te točke sojo privlekli s čolnom iz piranskega mandrača. Piramida je visela na vrveh, pritrjenih na tri bele balone, tako da se pri vleki ni dotikala tal. Na piramidi je napis' Najglobja točka slovenskega motja. Simbolično dejanje so opravlili ob 90 - letnici rojstva nejvečjega svetovnega raziskovalca motja in znanstvenika Jac Ques Cousteau, kije umrl leta 1997. Potapljaški klub Orka je na piranskem obrežju pripravil tudi razstavo o delu tega pomorščaka in raziskovalca. Najnižja točka slovenskega morja je po metodi izračuna poprečja nizkih voda v globini 38,50 m, tako imenovana geodetska globina pa je še za 40 cm večja. Gladina nad piramido ni posebej označena, saj se točka, kjer je naše morje najbolj globoko, nahaja prav na plovni poti. Ugo Fonda je dejal, daje bila vidljivost motja pri dnu slaba, le kakšna 2 metra, vendar pa je operacija postavitve betonske piramide potekala brez zapletov. Na piramidi je poleg napisa tudi navzdol obrnjeni slovenski grb.Očividci tega izjemnega dogodka smo lahko opazovali tudi letošnje zelo zgodnje cvetenje morja, ki se je najbolj razbohotilo v mandračih, kanalih in tik ob obali, nekoliko dlje proti odprtemu motju pa je videti le nekaj manjših belkastih sluzastih pasov, pod gladino pa polno raztresenih “belih kosmičev”. Dodatno pokojninsko zavarovanje SKLAD OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV 1000 Ljubljana - Vošnjakova 6 Tel.: 01 -132 5371, telefaks: 01 -131 8303 Zastopnik ^J-olfzo ^oxai) ±.h. 6333 Sečovlje - Sečovlje 1 Tel.: 05 - 677 3266, GSM: 041 626 338 Ni se smejal Ali je Vojko Starovič zapustil Metropol Group po lastni odločitvi? Ob novici o zamenjavi na vrhu delniške družbe Metropol Group so sc med ljudmi razširile govorice, da zdaj že bivši predsednik uprave hotelskega podjetja, ki je doslej doživelo že vrsto statustnih oblik, sprememb in tudi imen ter se že nekaj let otepa z izgubo, ni odšel iz Metropola po svoji lastni odločitvi. Novico o zamenjavi na vrhu smo “med prvimi” izvedeli novinarji na novinarski konferenci 23. maja, na kateri so hkrati že predstavili tudi novega direktorja. Milan Ževrat, predsednik nadzornega sveta , je povedal da je sklep o zamenjavi sprejel nadzorni svet na seji 18. maja, že naslednji dan (19. maja) pa je prenehala funkcija dosedanjemu predsedniku uprave Vojku Staroviču. Taje na novinarski konferenci med drugim dejal, da si je po osmih letih direktorovanja rekel, daje prišel čas za spremembe. To mu zelo radi verjamemo. “Odločil sem se za nove izzive...” Vojko Starovič na vprašanje novinarja Borisa Šuligoja ni hotel povedati kje bo služboval, zelo skrivnostno pa so mu šle iz ust tudi številke o finančnem zdravju podjetja, ki je, sodeč po informacijah, hudo zadolženo, njihovi nekateri obrati pa so pod Milan Ževrat hipotekarnim varstvom upnikov. Povedal je, da so pred nekaj meseci z upniki dosegli reprogramiranje obveznosti družbe v višini 2,3 milijarde tolarjev, da je podjetje finančno konsolidarno ter da so postavljeni temelji za dobro poslovanje. Le zakaj bi potem tako uspešen direktor zapusti firmo? Vrednost celotnega premoženja podjetja naj bi bila okrog 6 milijard tolarjev od tega 3,5 milijarde lastniškega kapitala in 2,5 milijarde tolarjev kreditov. Obresti so kar hude, 150 milijonov tolarjev letno. Na vprašanje Primorskega utripa od kdaj pojetje (ki je bilo že v različnih statusnih oblikah) v resnici posluje z izgubo (nekateri trdijo, da že od naslednjega leta naprej, ko je prevzel podjetje Starovič) je bivši predsednik uprave dejal, da je imel Metropol Group samo enkrat izgubo. To bi povsem držalo, saj je Metropol Group (novo ime za nekdanji GHM) res mlado podjetje... Izguba podjetja se prenaša iz leta v leto, po zakonu pa jo podjetje mora pokriti v petih letih od zabeležbe oziroma bilančnega izkaza. O višini lanske izgube niso hoteli govoriti, ker še do takrat niso imeli revidiranih podatkov o bilanci uspeha. Kakšno je torej bilančno stanje? O tem bi zagotovo kaj več vedeli povedati finančniki, če so imeli dostop do Občine Piran o plačilu skoraj 200 milijonov tolarjev komunalnega prispevka za gradnjo garažne hiše, ki ga Občinski svet Občine Piran ni preklical. Novi direktor oziroma predsednik uprave Zorko Žerjal, diplomirani ekonomist iz Kopra, kije bil nekaj časa zaposlen tudi v Marini Portorož, Hotelih Bernardin in v prodajni službi TOP Portorož je dejal: “Nova funkcija predstavlja zame velik izziv. Najprej si želim pridobiti zaupanje zaposlenih in upravičiti zaupanje lastnikov”. Prav slednji bodo s to zadolženo firmo imeli še veliko skrbi. No, nekaj vrednosti pa jim je le bilo “podarjeno” v upravljanje. Med največjimi lastniki s 40,1 % deležem je namreč družba za upravljanje NFD, sledijo Kapitalski sklad, ki ima 13,2 % delež. Odškodninski sklad ima 10% delež. Zvon 7,3 % delež, Zlata moneta 6,2%. Zaposleni nimajo omembe vrednega deleža. Starovič pa je menda svoje delnice že pravočasno prodal? Na sliki: Vojko Starovič, Milan Ževrat in Zorko Žerjal na tiskovni konferenci v GH Mctropl 23. maja 2000. Urad za žensko politiko 080 12 13 Nov urnik klicev Po novem svetovalka Urada za žensko politiko sprejema klice od ponedeljka do četrtka od 10 do 12 ure. Zaupni delavki na Uradu lahko poveste vse o problemih žensk v naši družbi, ki so povezani predvsem s kršitvami na delovnem mestu, v družini... Nove turistično informativne table in karta Slovenske Istre IKJ d.o.o. - skupina SISart bo na Slovenski Obali postavila nove informacijske table s potrebnimi informacijami in vektorsko izrisanimi kartami občin ali le njenih delov. Portorož in Piran bosta sodobne turistično informacijske table dočakala že letošnjo sezono, slogovno enake table v Izoli in Kopru pa naj bi postavili naslednje leto. Podjetna skupina SISart je izdala tudi nadvse zanimivo izletniško turistično karto Slovenske Istre. Delegacije norveške občine Bjugn obiskala občino Piran Župan Občine Bjugn Arnfinn Astad s soprogo in članico občinske uprave ter učenci 10. razreda OŠ iz Bjugna so si med enotedenskim obiskom nabrali številne lepe vtise. Izmenjava obiska. Arnfinn Astad Župan mesta Bjugn Vaš Piran je lepo mesto V izjavi za Primorski utrip je gospod Arnfinn Astad, župan prijateljskega norveškega mesta Bjugn (iz norveščine v slovenščino je prevajala Marina Ogrin) med drugim povedal: “Zelo sem zadovoljen, da smo lahko skupaj s skupino učencev, ki jim je naša občina krila del stroškov potovanja, prišli na obisk v Piran. Za nas Norvežane, ki živimo precej na severu, so kajpak to topli južni kraji. Vaše mesto Piran je zelo lepo in slikovito. Videli smo vrsto kulturno-zgodovinskih vrednot, ki jih morate ceniti. Medtem ko so se naši učenci družili in spoznavali z vašimi, sva midva z gosteljico gospo županjo Vojko Stular na uradnem pogovoru sprejela tudi nekaj konkretnih zaključkov in ugotavljala katere so lahko stične točke še večjega sodelovanja med občinama. Turizem je zagotovo ena izmed njih. Županja je obljubila, da nam bo delegacija vaše občine vrnila obisk”. V soboto, 3.6.2000, v zgodnjih jutranjih urah je obisk v naši občini zaključila delegacija prijateljske občine Bjugn, ki so jo sestavljali župan Arnfinn Astad s soprogo in prcdsatvnica občinske uprave, Rita Sundet ter 10. razred osnovne šole iz Bjugna, na svojem zaključnem izletu. Med enotedenskim bivanjem pri nas so si nabrali številne lepe vtise in doživetja. V nedeljo, 28.5., dopoldan jih je pozdravil podžupan Drago Žerjal, ki je leta 1985 kot predsednik takratne občinske skupščine tudi podpisal listino o prijateljstvu, sedanji bjugnski župan pa je bi član tedanje bjugenske delegacije. V nedeljo so goste pozdravili tudi Ljubo Petkovič, pobudnik sklenitve prijateljstva, ter nekateri študentje, ki so se udeležili izmenjave mladih med občinama; Norvežanka Magni Grlj, ki si je ustvarila družino pri nas, Marina Ogrin, ki odlično obvlada norveško (in ima tudi že družinico) ter Ana Popovič, kot zadnja udeleženka v projektu izmenjave mladih. V nedeljo so goste po Piranu popeljali piranski gimnazijci in jim razkazali lepote našega mesta. Stik med šolama je bil vzpostavljen že prej in mladi so si že vneto dopisovali in si pošiljali e-maile. V ponedeljek so si gosti v naši občini ogledali Portorož, Forma vivo, marino, Sečoveljske soline ter Tonino hišo. Popoldan pa so se bjugnski učenci in naši dijaki pomerili v odbojki na plaži v Portorožu. V torek je imela županja Občine Piran Vojka Štular, prof. uradne razgovore z bjugnskim županom Arfinnom Astadom. Sledila je otvoritev razstave umetniški del piranskih gimnazijcev ter sprejem za vse goste v piranski mestni hiši. Nato pa je ravnatelj piranske gimnazije, Borut Antonič, prof., goste povabil na ogled gimnazije. Popoldan pa so po odbojki naši dijaki goste popeljali na panoramsko vožnjo z ladjo. Sreda je bila rezervirana za ogled našega glavnega mesta ter Postojnske jame in Hrastovelj. V četrtek so si gostje želeli ogledati bližnje Benetke. Žvečer pa so se domačini in gostje zbrali v sproščenem vzdušju na poslovni večerji. V okviru uradnih razgovorov sta župana sprejela kar nekaj konkretnih zaključkov. Dogovorila sta se, da je potrebno listino o prijateljstvu, ki je bila podpisana pred 15. leti, posodobiti in nadgraditi. Sprejetje bil dogovor o sodelovanju na področju šolstva in kulture ter gospodarstva - turizma. Podrobno bosta sodelovanje sicer še razčlenila na drugem delu uradnih razgovorov avgusta v Bjugnu, kamor je bila povabljena piranska občinska delegacija ob njihovem občinskem prazniku. Glede sodelovanja med šolami, pa sta se župana že dogovorila, da se bodo obiski izmenjavali vsako drugo leto. Ob tej priložnosti je župan Bjugna že povabil en razred piranskih gimnazijcev, da naslednje leto obiščejo Bjugn. Nada Zajc, prof. Višja svetovalka za mednarodno sodelovanje, Občina Piran PESTER ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA 1999/2000 V torek 30. maja 2000 so v avli občinskle palače z uvodnim nagovorom piranske županje Vojke Štular, otvorili razstavo umetniških izdelkov. Skozi vse leto sojih nadebudno izdelovali v krožkih oziroma delavnicah Gimnazije Piran. Gimnazijci so svoje nadarjenosti preizkušali v keramični, slikarski, fotografski delavnici ter krožku slikanja na svilo in steklo. Mentorji perspektivnih umetnikov so bili: Apolonija Krejačič (keramična delavnica), Fulvia Zudič in Martina Žerjal (slikanje), Edvard Poniž (fotografski krožek) ter Tatjana Ploj za delavnico slikanja na svilo in steklo. Vsi mentorji so pri delu z gimnazijci pokazali zvrhano mero dobre volje. Otvoritev razstave je bila hkrati sprejem norveške delegacije dijakov in nekaterih njihovih spremljevalcev, ki so si okoli enajste ure z zanimanjem ogledali prostore piranske gimnazije in malo pokramljali z dijaki, ki so jim sami lahko povedali kaj o občutkih, ki jih imajo v šoli in o vsem, kar je nevsakdanje goste pač utegnilo zanimati. Da bo zaključek šolskega leta še bolj pester, bo poskrbela, sicer maolštevilčna odprava, ki se bo udeležila festivala mlade ustvarjalnosti na Ptuju, devetega in desetega junija. Tadeja Golubovič ■ w primorski 0^'p Dr. Darko Opara Rad delam z ljudmi Dr. Darko Opara , specialni pedagog, direktor Centar za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan je pred dnevi slavil svoj šestdeseti rojstni dan. Tako kot mnogi, smo mu prišli čestitat tudi mi iz Primorskega utripa in mu zaželeli, da bi še veliko let uresničeval svoje plemenite ideje in dejanja, ki bi jih lahko zlili v skupni imenovalec - aktivnost in zvestoba stroki ter skrb za ljudi s posebnimi potrebami. Rodil seje na Dolenjskem, končal Pedagoško fakulteto v Ljublani, doktoriral v Zagrebu, bil ravnatelj v OŠ Valdoltra, je svetovalec za šolstvo, leta 1968 pa je prišel v Strunjan. V Centru za usposabljanje Elvira Vatovec je prevzel zahtevno nalogo ravnatelja Centra. Na prvo kuverto pokojninskega zavoda bo moral še počakati kakšni dve leti in pol. S tem pa še zdaleč ni povedano vse o osebnosti dr. Darka Opare. Podiplomski študij je začel opravljati v Pragi, vendar se je zaradi takratnih znanih težav z nostrifikacijo diplome, preselil v Beograd in leta 1987 diplomiral na Defektološki fakulteti. Leta 1972 je začel predavati na takratni Pedagoški akademiji v Ljubljani. Od takrat pa je tudi tesno povezan s šolstvom, kot sodelavec, strokovnajk na tem področju, saj je leta 1988 postal tudi docent na Pedagosški fakulteti. Enota Koper. Bil je predsednik Društva defektologov Slovenije. Na raznih znanstvenih srečanjih in kongresih je podal okrog 50 svojih znanstvenih prispevkov, ki bi jih lahko strnili v zajetno strokovno knjigo. Dr. Darko Opara je humanist. Kar dolgo je kolebal, ali naj ostane v šolstvu, ali naj svoje znanje in sposobnosti uresničuje neposredno med ljudmi. Odločil se je za slednje. Vodi tudi Strokovni svet pri Ministrstvu za šolstvo za področje vzgoje in usposabljanja ljudi s posebnimi potrebami. Pred nedavnim je pripravil tudi elaborat, v katerem je opisal svoje poglede na skrb za starejše ljudi. Graditi le domove za upokojence in človeka nasilno iztrgati iz svojega okolja ni najbolj humana rešitev, meni dr. Opara. “Sem človek, ki ima rad ljudi okrog sebe”, nam je dejal. “Ne bi bil intelektualec, če ne bi hotel nekoliko globje spoznavati bistva stvari. Vedno iščem odgovore na vprašanja, zakaj tako, zakaj se procesi ovijajo v takšno in ne drugačno smer” Dr. Darko Opara velikokrat na svoja vprašanja ni dobil pravega odgovora. Življenje je pač sestavljeno iz mozaika različnosti. Vendar so stavri, ki jih človek včasih preprosto tudi ne more razumeti. Na primer v politiki. Dr Opara je bil štiri leta občinski svetnik ZLSD v Občini Piran, takrat, ko ta Stanka ni imela večine. Danes s kančkom grenkobe ugotavlja, da še tako jasna vprašanja in stališča ter tudi dogovori v politiki velikokrat ne veljajo nič. Sedaj je član stranke DeSUS Piran in zelo koleba, ali bi se odločil za kandidaturo za poslanca v Državni svet, ali pa naj raje še naprej ostane v stroki. Politika očitno ni stroka, “je grda reč”, je dejal. Je nekaj umazanega, kar se je globoko vsidralo pri naših ljudeh. Zlasti dogodki v zadnjem času, ko se najvišji organi in kandidati tožarijo in iščejo vsak svojo resnico na Vrhovnem sodišču. “Čudim se dr. Drnovšku. Lahko bi bil velik gospod v mednarodnih finančnih in gospodarskih krogih, pa sedaj lahko po njem pljuva vsak cepec. Hvala lepa, gospoda. Jaz si kaj takega ne dovolim”. Veliko ljudi ni na pravih mestih, da o sposobnosti ne govorimo! Poslanci najprej zjutraj odprejo časopis in pogledajo, če o njih kaj piše”. Bi kandidirali za poslanca DeSUS v DZ? “Nimam prav nobene želje, da bi s vključil v politiko”. Dr. Darko Opara je že 33 let direktor Centra za usposabljanje Elvira Vatovec v Strunjanu. Začetki današnjega Centra segajo v leto 1953. Takrat je v manjšem objektu v Portorožu pričela z delom “pomožna šola” z domom in se kmalu poimenovala v Vzgojni zavod Elvira Vatovec. Uradno je bil zavod ustanovljen 27. 12. 1955 z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Koper (OLO) št. 1731-55. Zavod je dobil ime po partizanski učiteljici in borki za pravice uporabe slovenskega jezika, Elviri Vatovec. V prostore nekdanjega samostana v Strunjanu se je zavod preselil leta 1960. Na tej lokaciji pa je bil v letih 1974/75 zgrajen nov objekt. Skladno z veljavno zakonodajo in sistemom organiziranosti tega področja je ustanovitelj centra Občina Piran. Taje 18. maja 1991 sprejela Odlok o ustanovitvi Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan kot samostojnega javnega zavoda. Center ima tudi nekaj svojih podružnic in oddelkov; v Divači, Strunjanu, Kopru in štiri OŠ s prilagojenim programom v regiji. Leta 1994 je Center proslavil 40. obletnico obstoja in delovanja. Svet za prosveto in kulturo tedanjega okraja Koper je leta 1951 začel popisovati število razvojno motenih otrok. Za tedaj imenovano pomožno šolo je bilo predlaganih 31 otrok slovenske narodnosti in 16. otrok italijanske narodnosti. Danes je v Centru za usposabljanje Elvira Vatovec 200 otrok in odraslih, v različnih oblikah usposabljanja, na več lokacijah. Za te ljudi s posebnimi potrebami skrbi 86 zaposlenih. Večina prihaja v Center dnevno (vozijo otroke z Obale). Razveseljivo je, da otroci Center sprejemajo kot šolo. O težavah in zapletenosti tovrstne vzgoje bi lahko veliko napisali. Na vprašanje, kakšni so ti ljudje, nam Dr. Darko Opara odgovarja: “Človek ima 200 do 300 lastnosti. Pri nekaterih gre žal za znižanje intelektualne sposobnosti, se težko učijo, imajo težave v socialnem življenju, nekateri težko sami presojajo kaj je prav in kaj ni. To niso agresivni ljudje. Vsi so dobri. Izhodiščna stvar , ki usodno vpliva so odnosi, naše razumevanje teh otrok. Dostojanstvo človeka je sveta stvar, odgovarja dr. Opara. Nič prepovedovanja, nič groženj. Vrednote, razumevanje. Za zaključek našega pogovora z dr. Oparo naj zapišemo nekaj citatov iz bogate literature Centra za usposabljanje: “Kultura naroda se meri po skrbi za nemočne”. Citat dr. Inge Krogh: “... kako človeški je narod, je mogoče ugotoviti po tem, kako skrbi za svoje slabotne soljudi”. In še citat dr. Darka Opare: “Če bodo vsi želeli dosegati več, potem bomo več tudi dosegali po načelu vsak doseže toliko, kolikor zmore in hoče”. Franc Krajnc Piranska SLS+SKD Slovenska ljudska stranka začela z delom Na ustanovnem združitvenem zboru dosedanje podružnice SLS Piran in dosedanjega občinskega odbora SKD Piran, ki je bil 8. junija 2000 zvečer v sejni dvorani Krajevne skupnosti Portorož so izvolili organe Občinskega odbora združene stranke. Predsednik Občinskega odbora je Aldo Babič, podpredsednica dr. Saša Žužek Rešek, tajnik Joško Joras, blagajnik Marjo Valič. Člani Občinskega odbora so Ingrid Mahnič, Sandi Čeligo, Bruno Potokar^ Irena Čendak - Cvetičanin, Franjo Žele, Božidar Jevševar, Jakob Mejak, Rozana Špeh, Mirko Orlič, Mirko Potočnik in Marjo Valič. Gre za prvi takšen odbor na v Slovenski Istri, ki se mu je uspelo konstituirati že naslednji dan po izvolitvi nove vlade. Dr. Saša Žužek Rešek je dejala, daje Občinski odbor SKD že pred letom dni jasno poslal stranki sporočilo, da je združitev s Slovensko ljudsko stranko stvar vesti in računov. “Račun nam je uspel 7. junija v parlamentu, ko smo dobili novo vlado. Upamo, da bomo izpolnili vsa pričakovanja in uresničili konkretne naloge. Na vprašanje zakaj toliko nezaupanja v medijih do nove združene stranke in vlade dr. Žužkova odgovarja, daje to morda pogojeno s strahom pred spremembami. Predsednik Aldo Babič je dejal da so odprta stranka, imajo svoj program, ki temelji na razvoju našega kraja in mlade generacije ter odpiranju novih' delovnih mest. Program bodo kmalu predstavili javnosti. Člani občinskega odbora združene stranke SKD+SLS Slovenska ljudska stranka Piran nazdravlajajo uspehu Pohod za srce V soboto, 17. junija bo v organizaciji Istrske turistične zveze, TD Vanganel, TD Marezige in Društva za srce, prvi pohod po stezah in kolovozih od Vanganela do Marezig. Zbirno mesto jev Vanganelu ob 7.45 uri kjer bo tudi merjenje krvenega pritiska, vpis v kartonček in odhod po markiranih stezah in kolovozih. Uradna otvoritev pohoda, ki so mu dali naziv Pot za srce, bo v Marezigah v soboto ob 10.30 uri. Pohodnike bo do pozdravili predstavniki Zveze in Društev. Sledi ožigosanje kartončkov, podelitev majic za prvih 20 pohodnikov - in pot pod noge. Pohodniki bodo lahko na poti občudovali dva slapa v flišu in se osvežili ob izvim potoka Morigla, ki je bil v preteklosti za mnoge ljudi edini vir dobre pitne vode. Organizatorji vabijo rekreativce, da se v čim večjem številu udeležijo tega zanimivega pohoda. Prejeli smo DeSUS razočaran nad Salmičevo V četrtek, 8. junija 2000 je bila v Kopru izredna seja odbora Območne organizacije DeSUS Koper, na kateri so (za zaprtimi vrati) razpravljali o zanje nerazumljivem početju poslanke Ede Okterič- Salmič, ki je glasovala za ministre vlade, ki jih je predlagal Andrej Bajuk. Jože Sedmak, predsednik Območne organizacije Koper in Območnega odbora DeSUS Koper je med drugim zapisal: “ Razočarani in ogorčeni smo nad njeno odločitvijo, daje glasovala za listo ministrov, ki jih je predlagal predsednik Vlade RS dr. Andrej Bajuk. Sedaj tudi več ne dvomimo o tem , kako je glasovala na tajnem glasovanjem. Ko je v DZ obrazložila svoj glas je med drugim poudarila, da njena odločitev za podporo vladi ni politična. Trdno smo prepričani, daje glasovanje opravila s političnimi nagibi in osebnimi razlogi. O tem, po našem mnenju, ni nobenega dvoma. Sicer pa naj javnost oceni in izreče svoj pogled in oceno za njeno ravnanje. Eda Okretič - Salmič je junija 1999 izstopila iz naše stranke. Njena obrazložitev glasovanja za ministre Bajukove vlade nas je dokončno prepričala, da ne spoštuje več in ne upošteva programskih usmeritev in ciljev DeSUS. Ogorčeni smo še posebej, ker je bila izvoljena na naši kandidatni listi in ker je izneverila zaupanje naših volivcev. Podpiramo poslansko skupino DeSUS v Državnem zboru, ki je poslanko izključila iz poslanske skupine in da predlaga Državnemu zboru njeno zamenjavo na položaju podpredsednice Državnega zbora.” Koper Praznovanje Sv. Nazarij a Letošnje praznovanje zavetnika Kopra, Sv. Nazarija bo trajalo kar štiri dni. Začelo se bo 17. junija. Program prireditev, ki bodo na več lokacijah v mestu (od Titovega trga, prostorov Italijanske skupnosti vse do Prešernovega trga in Pristaniške ulice) je na novinarski konferenci (13.6.) predstavil Damjan Vremec, predsednik Turističnega društva Koper. Folklora na Prešernovem trgu bo 17. junija ob 18.30 uri. S pesmimi in plesi se bo predstavilo več pevskih zborov in folklornih skupin. Nastop pihalnih orkestrov na Titovem trgu Na Titovem trgu v Kopru se bosta 23. junija ob 20.00 uri zvečer predstavila Pihalni orkester Rokava Marezige in Godbeno društvo Sv. Lazar iz Boršta. 30 junija ob 20.00 uri pa bo na Titovem trgu koncert - Glasbena inventura mladih. Na Slovenski Obali plapolajo že tri modre zastave Letos bodo na Slovenski obali izobesili skupaj že kar osem modrih zastav; tri v marinah in pet na kopališčih. V času Intemautice v portoroški Marini je modro zastavo izobesila dr. Tanja Mihalič, Županja Občine Piran jo je pomagala izobesiti na kopališču v Salineri, 13. junija pa so to slovesnost opravili tudi pri glavnem vhodu na plažo Krka - Zdravilišča Strunjan. O pomenu modre zastave in okoljevarstvene vzgoje- za turizem in sicer, je govoril Mitja Logar, koordinator Društva za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji (DOVES). Televizijska oddaja Rete 4 “La domenica del villlaggio” v Piranu Županja Občine Piran Vojka Štular je sredstva javnega obveščanja obvestila, da so se pri Berlusconijevi televiziji Rete 4 -Mediaest, na podlagi prizadevanj Občine Piran v preteklih mesecih, odločili, da bo italijanska televizija zaključno oddajo spomladanskega ciklusa “La domenica del villaggio” realizirala v mestu Piran in sicer v nedeljo, 18. junija 2000. V ta namen so na občini ustanovili organizacijski odbor, ki ga bo vodli Ivan Silič, direktor Lokalne turistične organizacije. K sodelovanju so povabili tudi turistično gospodarstvo. To je priložnost za predstavitev naših kulturno zgodovinskih značilnosti, turističnih zmogljivosti, gastronimije in krajinskih lepot, je zapisala županja Vojka Štular. Za oddajo bo Lokalna turistična organizacija prispevala 3,5 milijona tolarjev. Odlična poteza izolske občine Lokali za en tolar že funkcionirajo V izolski občini so na konkreten način znali dogovoriti na vprašanje, kako oživiti mestno jedro in aktivirati zapuščene poslovne prostore, ki so cicer bili v slabem stanju. Ponudili sojih v najem “za en tolar” in jih 12 že oddali najemnikom, ki imajo podje, status samostojnega podjetnika, kulturnega delavca, oziroma se ukvarjajo z umetnostno obrtjo. Najemniki so si lokale doslej v glavnem že uredili in na javnih površinah pred lokali turistom in domačinom ponujajo svoje izdelke in storitve. Domačini, so potezo izolske občine, ki v svojih zamislih in dejanjih vedno prehiteva dve sosednji, pozdravili, čeprav ni manjkalo zavisti, češ, lokale so najemniki dobili zastonj. Nihče pa se ni vprašal, koliko stroškov in dela so imeli tako eni in drugi, da je 12 doslej zapuščenih lokalov sploh lahko zaživelo. Občina kot najemodajalec je vsem najemnikom seveda postavila tudi določene pogoje glede umika in podobno. Jože Černelič, ki je to akcijo tudi konkretno izpeljal nam je povedal, da pogodbe o najemu lokalov za en tolar veljajo do 15. septembra, po tem roku pa bodo videli kako in kaj. Takrat tudi ni več toliko turistov, zato je pričakovati, da nekateri, ki se vozijo iz oddaljenih krajev pogodbe ne bodo podaljšali. Mikavno ponudbo sta sprejeli tudi Snežiča Krajnc iz Lucije, ki na Ljubljanski ulici ponuja izdelke umetnostne obrti iz keramike in znana akademska slikarka Fulvia Zudič, ki je skupaj s kolegico Martino Žerjal v Koprski ulici odpirla slikarsko pravljično delavnico za otroke in odrasle. Pri tržnici ponujajo izdelke iz stekla. V kratkem nameravajo prirediti tudi nekakšno uradno otvoritev. Skratka, vse to se splača tudi ogledati. vca POSLOVNA TAJNOST Bi radi izvedeli kaj piše v "zloglasni" pogodbi o dolgoročnem 99 - letnem zakupu starega Palače hotela. Strogo varovana pogodba ni več skrivnost saj jo je direktor Imperial Palače hotelirstvo d.o.o. in občinski svetnik že razdelil med svoje kolege. O pogodbi v naslednji številki. Tijuana Križman vse uspešnejša plesalka Tijuana Križman, dolgoletna plesalka pri Flipu (mentorica Stasja Mehora) , in pri baletni skupini Metulj v Piranu (mentorica Lili Pogačar) obiskuje 2. letnik Srednje glasbene in baletne šole v mariboru, hkrati pa tudi nastopa na različnih tekmovanjih. Tako je na mednarodnem tekmovanju v Freiburgu (Nemčija), kije bilo od 12. do 14. maja letos, v svoji kategoriji osvojila dve nagradi; 3. mesto v klasičnem plesu in 3. mesto v modernem plesu. Na tekmovanju v Firencah, od 2. do 4. junija 2000, je v svoji kategoriji junior dosegla 3. mesto. V Firencah je prejela tudi denarno nagrado 500 tisoč lir. L Evrobus Uspešno enomesečno križarjenje po Sloveniji čem je kepanje Na osrednji portoroški plaži JP OKOLJE boste za dnevno karto plačali 450 tolarjev (odrasli) in 260 (otroci). Popoldanaka karta 380 (odrasli), 190 (otroci). Sezonska karta za domačine 2600 (odrasli), 1300 (otroci). Kabina 600 tolarjev, ležalnik 650, senčnik 650. Tobogan: 100 SIT en spust. Odbojka 1000 SIT na uro. Plaža Hoteli Morje: Dnevna karta 450 SIT (odrasli), 290 (otroci). Popoldanska karta 390 (odrasli), 200 SIT (otroci). Sezonska karta 2600 (odrasli), 1300 (otroci). Ležalni stol 700 SIT, senčnik 650 SIT. Plaža Metropol Group: Dnevna karta 400 SIT (odrasli), 250 (otroci). Sezonska karta za domačine 2000 (1300 otroci). Ležalni stol 400 SIT, senčnik 400 SIT. Bazeni Metropol Group: 800 SIT (odrasli), 500 za otroke. Popoldanska karta 380 SIT (odrasli), 190 za otroke. Sezonaka karta za domačine 2600 SITza odrasle in 1300 za otroke. Ležalni stol 600 SIT. Plaža Salinera Strunjan: Dnevna karta 500 (odrasli), 300 za otroke. Popoldanska karta 300 za odrasle, 200 za otroke. Sezonska karta za domačine 3000 za odrasle, 2000za otroke. Plaža Simonov zaliv: Dnevna karta 500 SIT, za otroke 250 SIT, popoldanaka karta za odrasle 300,za otroke 150 SIT. Projekt cvrobusa, potujočega informacijskega centra o Evropski uniji, je uspešno izpeljal Urad Vlade za informiranje. Akcija evrobus je bila del načrtnega obveščanja slovenske javnosti o EU in njenem pomenu za prihodnost Slovenije. Evrobus je krenil na pot 8. maja 2000 in je na svoji vožnji obiskal Prekmurje, Koroško, del Notranjske in Primorsko. S vojo bogato pripročno knjižnico se je predstavil tudi v Kopru, Izoli in Piranu. Nekateri mimoidoči so Evrobus le začudeno opazovali, številni pa so stopili vanj, kjer so lahko od ustrezno poučenih informatork dobili informaciji in publikacije. Lokalni mediji se tokrat res ne moremo posebej pohvaliti o vnaprejšnjem informiranju ljudi o prihodu evrobusa v določeni kraj. Morda je bil tudi zaradi tega obisk nekoliko bolj skromen. Na sliki Primorskega utripa: Evrobus v Izoli Poslovalnica TPC Lucija, J. tel./fax: 066/773-296 >- Poslovalnica Koper, Pristaniška 2, tel.:066/278-600, fax: 066/276-788 * IZDELAVA BARVNIH FOTOGRAFIJ PO NAPREDNEM APS SISTEMU * ZASTOPSTVO IN PRODAJA ROČNIH UR 8REIL J' ■ w primorski Mp Cvetje pove več kot tisoč besed Županja Občine Piran je v soboto, 3. junija 2000 podelila občankam in občanom 5000 lončnic “Lončnice, ki s pomladjo prekrijejo okenske police po vsej občini, govorijo, da smo Pirančani topli, prijazni in gostoljubni ljudje”, so zapisali na letak, s katerim so obvestili občanke in občane kako se bo gibala Karavana cvetja, ki je svojo pot začela ob 9.00 uri zjutraj v Piranu in se ustavila pred sedeži osmih Krajevnih skupnosti v piranski občini. Najbolj živahno je bilo na Tartinijevem trgu, kjer se je zbralo okrog 1000 ljudi, zato so kar hitro podelili njim namenjenih 2000 lončnic. Pred stavbo KS Portorož, kjer so podelili 800 lončnic, se ni zbralo veliko ljudi in je bilo svetja na pretek. Karavana je nato nadaljevala pot do Lucije (1000 lončnic), Sečovelj (300 lončnic), Sv. Petra (300), Nove vasi (200), Padne (150), nazadnje pa se je ustavila v Strunjanu, kjer so podelili 250 lončnic. Predsednik Hortikulturnega društva Portorož Marko Moškon in županja Občine Piran Vojka Štular sta prepričana, da so ljudje s svojim odzivom Karavani cvetja omogočili, da postane nova tradicija piranske občine. Seveda ni manjkalo tudi komentarjev na račun akcije češ, da bi bilo bolje, če bi denar, ki ga je občina porabila za lončnice in karavano, raje namenili kakšni revni družini v Piranu. Izvirnost akcije - rože za občane na Slovenski Obali - je treba iskati pri županji izolske občine Bredi Pečan. Kako zanimivo bo šele, ko bo kot zadnji rože delil tudi Dino Pucer, župan Mestne občine Koper. Cvet za najstarejšo vaščanko Padne Ob priložnost brezplačne razdelitve cvetličnih lončnic 3. junija 2000 v Padni, je županja Občine Piran Vojka Štular obiskala na domu najstarejšo vaščanko, 90-letno Marijo Frankarli, ji čestitala in izročila poseben cvet. Na sliki: Županja Občine Piran Vojka Štular prijazno deli rože. 2. liRovna Kolonija v Kohlu H&elfin %3zola Pod pokroviteljstvom Zveze društev upokojencev Slovenije je bila v času od 31. maja do 3. junija v hotelu Delfin ZDUS v Izoli 2. likovna kolonija, na kateri je sodelovalo 20 članov, ki so narisali in podelili Hotelu Delfin 25 slik. Ustvarjalce - ameterje je pozdravila tudi piranske županja Breda Pečan. V svojem pozdravnem nagovoru je izrazila prepričanje, da bo slikarska kolonija postala stalnica na tem zanimivem prostoru in v lepo obnovljenem hotelu Delfin v Izoli. Vesela sem, da Izola privlači vse kar je dobrega, je dejala. Slikarji, vsi upokojenci, so prišli v Izolo iz Ljubljane, Murske Sobote, Rogaške Slatine, Celja, Trbovelj, Novega mesta, in s Ptuja. Strokovni vodja likovne kolonije je Marjan Maznik iz Novega mesta. Organizacijski vodja Ivo Tovšak, prav tako iz Novega mesta. Udeležence so pozdravil tudi Branko Simonovič, direktor Delfin hotela ZDUS d.o.o, Jože Vild, predsednik komisije za kulturo in izobraževanje ZDUS , Stojan Rutar Tajnik draštva LIK, in Ivan Stojan Rutar, Likovni klub Solinar. Likovnik Ernst Bransberger iz Murske Sobote po ogledu razstave likovnih del v hotelu Delfin, podaril Branku Simonoviču sliko z motivom Stara domačija s štorkljo. Fotografije: Primorski utrip Ljubljana Odprli so največje slovensko trgovsko središče francoske družbe E. Leclerc Zlati boben 2000 2. do 6. oktober Dogajanja bodo po vsej Obali, zaključna prireditev pav večnamenski dvorani na Bonifiki Napovedi, da glavne - zaključne prireditve s slovesno podelivijo nagrad ne bo več v portoroškem Avditoriju, držijo. To je na novinarski konferenci v Ljubljani, na kateri ni bilo direktorice Avditorija Janc Tolja, povedal predsednik festivala Zlati boben, Jurc Apih. Res pa je, da sc bo sedmi oglaševalski festival nove Evrope , na katerem se bo med 2. in 6. oktobrom 2000 predstavilo 24 finalistov, odvijal v Portorožu (po vsej obali), zaključno prireditev pa bodo iz znanih razlogov v preteklosti, preselili v koprsko večnamensko dvorano Bonifiko. Lani je namreč obiskovalce na zaključni prireditvi v nedokončanem amfiteatru Avditorija, na katero so povabili tudi predsednika republike Milana Kučana, precej zeblo. Nič manj prijetno (zaradi vetra in dežja) ni izpadla otvoritvena slovesnost v takrat še razdejanem Tartinijevem gledališču v Piranu. Jure Apih je pred nedavnim za Primorski utrip zatrdil, da jim je lanska prireditev prinesla precej škode. Oglaševalski festival nove Evrope Zlati boben seje v sedmih letih svojega obstoja že dodobra utrdil kot najpomembnejši oglaševalski festival vzhodno od Cannesa. Lani je pritegnil več kot tisoč aktivnih udeležencev in obiskovalcev. Sam festival pa že tudi precej presega meje nove Evrope. Na Zlatem bobnu 2000 se bodo predstavile legende oglaševanja; Michael Conrad, Leo Burnett, Sebastjan Turner, Jim Aitchison, Simon Anholt, Donald Gunn, Letviss Blackwell in drugi. Dvanajst najboljših bodo nagradili s prestižnimi zlatimi urami znamke Omega. IO 93.4 MHz VEDEŽEVANJE KONDOR VEDEŽEVALKA LUCA IN DRUGE LJUBEZEN, POSEL, ZDRAVJE ©f® - - 27 Z obvezno navedbo J56 sit/min. V sredo, 7. junija so na Jurčkovi cesti v industrijski coni Rudnik pri Ljubljani odprli novi hipermarket E. Leclerc, trenutno največje slovensko trgovsko središče hkrati z raznoliko ponudbo. Ob otvoritvi so pripravili degustacijo in zabavo kot se to spodobi, vse do sredine junija pa bodo kupci lahko vsak dan poskusili srečo tudi v nagradnih igrah. Trgovsko središče ima 8.300 m2 prodajne površine, kupcem pa je na voljo kar 1.300 parkirnih mest. Kupci bodo lahko v trgovini in 13 specializiranih prodajalnah ter lokalih izbirali med bogato paleto kakovostnih izdelkov kot so špecerija, tekstil, bela tehnika, elektronika, knjige, zgoščenke, gospodinjski pripomočki, orodje, nakit in drugo. V trgovskem središču so tudi francoska pekarna, banka, frizerski salon, čistilnica, loterija, kavarna, vinska klet in restavracija. Direktor slovenskega trgovskega središča E. Leclerc Jan -Francois Higonet obljublja predvsem tudi nizke cene, poročata Karidia Toure in SPEM.. >OIVIATES d.Oj Produkcija in trženje programa TV CAPPIS PP. 253,6320 POPTOPOŽ IbL/fa* (066) 471 - 401 GM: 041 631-017 c-mail: info@domales.si ww.domaLcs.si Ulica 15.maja 10 6000 Koper SLOVENIJA Tel.: 066/480-705 ftut 066/480-710 ■ W ¥ yj©yi 41 SILOVIT® POČIL® P® SLEPIM EMSPLPIMIV PIPAM® Vozik arose hotel je preprečiti trčenje z vozilom znamke megan z nasprotne smeri, ki je izsililo prednost. Sunkovito je zavil na levo in pri tem čelno trčil v MX Rezultati analize bodo znani v roku enega tedna Skoraj zagotovo gre za eksplozijo vnetljive substance. Policija sicer ničesar ne izključuje. Verjetno pa ne gre za sabotažo, še manj za eksplozijo bombe. V soboto zvečer ob 22.20 seje na glavni cesti v Luciji (na križišču pri Rosi baru) pripetila prometna nesreča, v kateri seje huje poškodovala sopotnica v enem od udeleženih avtomobilov, voznik pa je bil lažje poškodovan. 26-letni B.G. iz okolice Kopra je z osebnim avtomobilom znamke Renault megane pripeljal iz Seče proti luciji in v križišču zavijal levo. Pri tem je izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila Seat arosa, 30-letnemu I.V. iz Izole, ki je tedaj pripeljal iz nasprotne smeri. Da bi preprečil trčenje, je slednji sunkovito zavil na levo, vendar je pri tem čelno trčil v Citroen MX, s katerim je tedaj po nasprotnem pasu iz Seče pripeljal 25-letni Ž.J. iz Lucije. Vozili, ki sta trčili je dobesedno zasukalo. MX je zletel zletel v obcestni jarek. Na srečo v tem avtomobilu, čeprav je bil hudo zmečkan, ni bilo poškodovanih. Voznik arose seje lažje poškodoval, huje pa seje poškodovala njegova sopotnica, 24-letna N.B. iz Izole, oba pa so odpeljali v izolsko bolnišnico. Po trčenju je arosa pričela še goreti, vendar so gasilci, ki so prihiteli na kraj nesreče, požar še pravočasno omejili in pogasili. Na kraju dogodka seje zbarlo veliko ljudi iz okoliških stolpičev in dobro uro in pol nemo opazovalo dogodek. Policija je začasno preusmerjala promet v križišču. V tednu, ko se je zgodila prometna nesreča v Luciji so na območju, ki ga pokriva PU Koper obravnavali 5 prometnih nezgod, v katerih je ena oseba izgubila življenje, 2 sta bili huje, 4 pa lažje telesno poškodovani. FOTO: FK - 1NFORMA Ljudje so ves dan prihajali in nemo zrli v ruševine Od močne eksplozije v gostinskem lokalu Krokar pub na Gregorčičevi ulici v Piranu 30. maja 2000 ob 4.35 uri, ko je bila v nesreči ena oseba tudi poškodovana, je minilo že skoraj tri tedne. Ljudje, zlasti stanovalci v stavbi in okoliških stanovanjih so si od šoka nekoliko opomogli, čeprav tega strahovitega poka verjetno nikoli ne bodo pozabili. Človek si skoraj ne more predstavljati kaj lahko naredi sila eksplozije. Grozno, je dejal Pavel Lovrečič, ki je prvi pomagal ponesrečenemu. Na kraj nesreče so bile poslane vse interventne službe, mesto je bilo takorekoč blokirano. Policija in kriminalisti s strokovnjaki Centra za kriminalistično tehnične preiskave so opravili pregled kraja eksplozije, iz ruševin odvzeli vzorce različnih snovi in potrdili, da je šlo za eksplozijo plinov ali hlapov. “Okoliščine so vsekar čudne”, so nam povedali na policiji, šele natančna analiza bo potrdila ali ovrgla različna sumničenja. Na kraj nesreče je prišla tudi županja Občine Piran, Vojka Štular. Občinski svetniki so o dogodku razpravljali in se odločili nameniti vsak po 10 tisoč tolarjev od sejnine , županja in podžupana pa vsak po 20 tisoč tolarjev. Na Gregočičevi življenje že teče po ustaljenem tiru. Lokali v neposredni bližini že obratujejo, najbolj poškodovane zgradbe pa kot kaže ne bo treba porušiti. Ostaje le še vprašanje koga bremeniti za velike stroške, ki jih je povzročila nenavadna ekspozija? ©viTiiNdji (Ni PHidJITlN® mA TUJOSTI Ali poznate ta pojav, smo vprašali dva turista, ki sta v soboto zjutraj v mandraču na Bernardinu strmela v neprijetno belo gmoto. Ja, das ist Kloake! (Seveda, to je kloaka!), sta nam na kratko odgovorila. Malce presenečeni, da še nista slišali za cvetenje morja, smo jim začeli razlagati pojav, čeprav ga je težko obrazložiti celo v slovenščini. Neprijetna bela sluz, ki jo povzročajo cvetoče alge, se najbolj bohoti prav v raznih mandračih, tik ob obali in v kanalih, ki se zlivajo v morje. Na kopališčih jo lahko zadrži gosta mreža. Prav grdo je bilo videti kanal Fazan v Luciji, v katerem so ribe tik pod gladino nemočno lovile kisik in se vrtele v nekakšnem krogu. Nič bolj obupen ni bil pas morja na plaži nasproti hotela Marko, mandrač v Bernardinu in v Piranu. Nekoliko dlje v zalivu je videti le manjše podolgovate bele sluzaste pasove, pod gladino pa nenakšne bele kosmiče, ki se še niso uspeli strniti v sluzaste gmote. Ko se te gmote sedejo na dno zmanjka, kisika za drobne morske organizme, ki se znajdejo pod plaščem odmrlih alg. Edino doslej najbolj učinkovito zdravilo proti cvetenju morja je burja, ki gladino nekoliko razgiba in ohladi. Ljudje si ta pojav že dolgo razlagajo različno. Najbolj preprost odgovor iščejo v tem, da je morje pač preobremenjeno s “hranilnimi” izpusti s kopnega, kar naj bi omogočalo “cvetenje” oziroma bohotenje alg. Zanimivo je, da nekateri turisti kljub vsemu tega neprijetnega pojava, ki odvrača, sploh še ne poznajo. Kakšno bolj natančno informiranje gostov o tem pojavu verjetno ne bi škodilo. Cvetenje v kanalu Fazan v Luciji. Nekoliko se vidijo tudi ribe, ki lovijo kisik. Turisti opazujejo cvetenje morja v mandraču na Bernardinu. Poškodovan sosednji lokal POSKUŠAl OROPATI KIOSK Nezneni storilec je 6. junija zgodaj zjutraj razbil šipo na kiosku 3DVA pri marketu M-Degro v Luciji, vendar ni uspel ničesar odnesti, ker gaje presenetil alarm. Zbežal je, za seboj pa je pustil razdejanje. Policija mu je že na sledi. Fotografije: Primorski utrip PIRAN SKOZI OKNO VRGEL TV SPREJEMNIK Piranski policisti so 10. 6. zvečer, do iztreznitve, pridržali 38-letnega B.K. iz Lucije. Med prepirom z domačini na Verdijevi ulici v Piranu je skozi okno iz prvega nadstopja na ulico vrgel TV sprejemnik, ki se je razletel na koščke. K sreči ni zadel nikogar od mimoidočih. Ker se tudi po prihodu policistov ni umiril so ga odpeljali s seboj. Prijavili ga bodo še v postopek pri sodniku za prekrške. IZOLA NEZNANEC ZALUČAL KAMEN V VETROBRANSKO STEKLO Dne 10. 6. med 2.00 in 6.30 zjutraj je neznanec v Izoli zalučal kamen v vetrobransko steklo tovornega vozila znamke Mercedes-Benz, ki je bilo parkirano pri vrtcu Školjka. Steklo se je razsulo na koščke, v kabini pa je ostal kamen. Škoda znaša 50 tisoč SIT. Junij 2000 Zoran Predin primorski u^p Njegov priimek izhaja iz priimka Predikaka, kot se je pisal njegov oče. Zdi se, da je bil Zoki (Zoranovo nadime, op.a.) vedno tam, kjer se je nekaj dogajalo, da je vedno poskrbel, da so se mu razmere prilegale. Je bivši aktivni košarkar, ki ga je nadaljnje kariere opeharilo to, da je premalo zrasel, pa je povsem po naključju nato pristal v glasbi in ostal v njej vse do danes. pravi način, moraš ugotoviti, na žalost tudi to, da moraš včasih zelo paziti, kaj se z njimi pogovarjaš.« Pravi, da ima vedno tremo, kar pa se mu zdi zelo pozitivna stvar, »ker to pomeni, da imaš odnos do svojega dela, da ceniš in spoštuješ publiko in te tudi prisili k temu, da se boljše pripraviš. Se pravi, da te treme ne izgubiš.« O oboževalkah... »Zdaj me ne oblegajo več, če tako rečem. Svoj čas pa so me in to je zelo prijetno. To je ena fina »zafrkancija,« ki sodi k glasbi, k rokenrolu in to je v redu.« Razumljiveje, da doživlja odzive ljudi. Včasih ga kdo ustavi, se strinja z njim, kdo se tudi ne. Zgodi pa se tudi, da Zokija kdaj zamenjajo za koga drugega. »To je zelo, zelo različno,« sam pokomentira in na vprašanje o tem, kako se navadiš, da nisi popolnoma anonimen dodaja: »Slava nosi s sabo dobre in slabe strani. Moraš se naučiti s tem živeti. Vsak poklic nosi s sabo svojo dobro in slabo stran. Policaji, kirurgi, grobarji, mesarji, zdravniki, itd. Vsak ima svoje pluse in svoje minuse.« Zase pravi, da je radoveden in da rad spoznava nove ljudi. Pri pisanju drznih besedil, ne misli na to, da bi ponagajal politikom, zelo pa ga razkurijo neumnost in bedaki, ki po njegovem, naredijo Veliko škode: «Čudna stvar je, kako je neumnost demokratično razporejena po svetu. Neumnost ne pozna ne barve kože, ne meja, ne jezikov, ne razlike v kulturi. Če je nekdo neumen, je enako dobro neumen tako v Južni Ameriki kot nekje v Rusiji ali pa še kje drugje. Upajmo, da bomo tudi mi, ki mislimo s svojo glavo, znali kdaj biti toliko številčni kot tisti, ki so neumni.« Pozimi je napisal: «Uresničeval sem svoje sanje. V Parizu sem položil vrtnico na grob Edith Piaf in pel svoje pesmi Francozom v francoščini.« To je bilo zanj nekaj posebnega, saj v neponovljivem petju Edith Piaf čuti silo in veselje do življenja. Lani je obiskal tudi London. Letos se bo vrnil v Pariz, oktobra bo pel v Ameriki, drugo leto vAvstraliji, januarja leta 2001 pa lahko pričakujemo njegov nov CD. TADEJA GOLUBOVIČ Tudi sedaj, v največji evforiji nogometa v Sloveniji, je košarka ostala na prvem mestu, pravi naš priljubljeni glasbenik in dodaja daje v nogometu samo amater... Ustvaril je veliko različnih zasedb, med katerimi mnogo ljudi pogreša Lačnega Franza in tudi Zoran pri tej temi ni ravnodušen: »Obdobje Lačnega Franza je bilo eno najlepših obdobij mojega življenja. Na žalost nič ni večno. Treba je iti naprej, spomine pa prepustiti lepši preteklosti.« Je eden izmed trojice, kije trenutno najbolj IN, s svojim projektom »Slovenija gre naprej.« Tako ga novinarji množično oblegajo, zato se je nenehno pojavljalo vprašanje, kaj za njega sploh pomeni ta oseba-novinar: »Novinarji so pomebni, predvsem zato, ker preko svojih medijev, svojim bralcem prenesejo svoje misli, čustva in razmišljanja. Včasih se zgodi, da kdo ne more priti na koncert, nato prebere, kaj o tem piše novinar in potem pride naslednjič. Novinarje tudi v redu, ker preko njegovega intervjuja ugotoviš, kaj si določeni ljudje mislijo o tebi in potem, ko to »sestaviš« na V OŠ Cirila Kosmača Piran Srečanje prvega kroga Zdravih šol Slovenije V petek, 9. 6. in soboto, 10. 6. je bilo v prostorih Osnovne šole Cirila Kosmača v Piranu srečanje prvega kroga Zdravih šol Slovenije. Srečanje je organizirano v okviru aktivnosti v pripravah na ministrsko konferenco “Mladi ljudje in alkohol”, ki bo decembra letos v Stockholmu na Švedskem. Europian Alcohol Action Plan (EAAP), ki si prizadeva za zmanjšaje škodljive rabe alkohola v Evropi je pobudnik akcije “Sporočilo v steklenici”, kakršen je tudi naziv in namen njihovega srečanja v Piranu. Delovni dan je potekal tako, daje vsaka šola na kratko predstavila svoje delo (plakate, igre, zloženke). Po predstavi so se otroci razdelili v manjše skupine in pisali izjave, namenjene najvišjim organom oblasti. V soboto, 10. junija so mladi prikazali svoje rezultate dela in preživeli “alternativni dan na plaži”. Mladi so si ogledali tudi mesto Piran. Informativno razvedrilni časopis *Brezplačni mali oglasi Tel.&fax: 066/272-642, 273-231, 272-286 PRIMORSKI SEJEM Koper, 22. - 25.6. 2000 PROGRAM STROKOVNIH /N DRUŽABNIH PR/R£D/T£V ČETRTEK, 22,6. 2000 (predviden pričetek ob 19.00 uri) VEČERNI PROGRAM-»OTROŠKI DAN IN FRIZURE ZANJE« (predviden pričetek ob 19.00 uri) Revija frizur v organizaciji sekcije kozmetikov OOZ Koper in frizerjev OOZ Koper z glasbenimi gosti in animacijo sejemskega radia CAPRIS; Do zaključka sejma glasba v živo PETEK. 23.6. 2000 DNEVNI PROGRAM (predviden pričetek ob 11.00 uri) Strokovni posvet »MOŽNOSTI KREDITIRANJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBMEJNI REGIJI« - Predstavitev Slovenskih, Italijanskih in Hrvaških izkušenj. Predstavitve bodo opravili Regionalni razvojni center Koper, Interconfidi Nordest Padova, Confidi Belluno in Istrska razvojna agencija Pula. • »PREDSTAVITEV MEDREGIJSKE INFORMACIJSKE PISARNE« - Predstavitev bodo opravile Tržaška gospodarska zbornica in GZS OZ Koper. VEČERNI PROGRAM - »DANMLADIH in FRIZURE ZANJE - ČISTO IN« (predviden pričetek ob 19.30 uri) Revija frizur z modno revijo v organizaciji sekcije kozmetikov in frizerjev OOZ Koper z glasbenimi gosti in animacijo sejemskega radia CAPRIS; • Do zaključka sejma glasba v živo. SOBOTA. 24.6. 2000 VEČERNI PROGRAM-»IZBOR OBRAZ PRIMORSKEGA SEJMA« (predviden pričetek ob 19.30 uri) Predstavitev frizur in izbor »obraz Primorskega sejma« v skupni organizacije sekcije kozmetikov in frizerjev OOZ Koper in ADELUS MODEL z glasbenimi gosti in animacijo sejemskega radia CAPRIS; • Do zaključka sejma glasba v živo. NEDELJA. 25.6. 2000 DNEVNI in VEČERNI PROGRAM - »DAN STAREJŠIH OSEB« TEMO ZDRAVJE na razstavnem paviljonu Zavoda za zdravstveno vartsvo: BREZPLAČNE MERITVE KRVNEGA PRITISKA (ves čas sejma) in ostale aktivnosti društva za zdravje srca in ožilja Slovenije - podružnice za Slovensko Istro na njihovem razstavnem prostoru; Predavanje »ZDRAVO ŽIVETI SKLADNO Z LETI« ■ Predavanje »DEJAVNIKI TVEGANJA OBOLENJ SRCA IN OŽILJA« Predavanje »BOLNIKOVE PRAVICE IN ZDRAVJE« Predavanje »KAKO UČITI OTROKE O ZDRAVJU« • Predavanje » O PREHRANI GENERACIJ, PREHRANA OTROKA IN MLADOSTNIKA« • V sklopu VEČERNEGA PROGRAMA bo revija POROČNIH FRIZUR IN OBLEK v organizaciji sekcije kozmetikov in frizerjev OOZ Koper z glasbenimi gosti in animacijo sejemskega radia CAPRIS. Do zaključka sejma GLASBA V ŽIVO. URNIK SEJMIŠČA: vsak dan od 10.00 do 22.00 ure Zaradi zgodnjega zaključka redakcije PRIMORSKEGA UTRIPA je program je okviren in pridržujemo ob^Zv loSS” di|: ,XCredPX” 2 nrnlk0” Pn"dittV PriP0r0“" Sk“ Ustanovili so Univerzo za tretje življensko obdobje i * V prostorih Krajevne skupnosti Lucija je bil v četrtek (1.6.2000) ustanovni občni zbor društva Univerze za tretje življensko obdobje Piran, na katerem so izvolili organe društva in sprejeli program aktivnosti ter načela svojega dela. Za predsednico društva so izvolili Fanči Kuharjevo, ki ima poleg Gustava Guzeja in drugih veliko zaslug za ustanovitev društva. Člane je pozdravila Uidi županja Občine Piran, Vojka Štular. Na ustanovnem zboru so podelili “diplome” prvim tečajnikom računalništva, predstavniki Narodne skupnosti Italijanov pa so društvu pocelili knjigo II sal de Piran. Društvo si prizadeva, da bi dobilo svoje primerne prostore za delovanje.. rv PBIlilORKA TRSTELJ 67 KANAL tel-: (065) 56-236 - fax: (065) 32-325 televizija Primorka že štiri leta med nami Droga Portorož je kupila Konzum v Sarajevu P/,0!3 ^'d -Se,ie Pr«a:‘j1a"a “Javni razPis za prikupljanje zatvorenih ponuda”, ki je bil objavljen v Oslobodjenju 13. maja 2000 za nakup podjetja Konzum d.d. po izklicni ceni 5.028.238 KM Podjetje Konzum d.d. predstavlja drugo največjo verigo maloprodajnih objektov V Sarajevu. Droga se je prijavila na razpis na podlagi predhodnih preverb in ocenjene vrednosti nepremičnin. Javno odpiranje ponudb je bilo 9. junija 2000 in sprjeta je bila njena ponudba. Nakup podjetja Konzum d.d. predstavlja strateško naravnanost povečanja izvoza in bo predvidoma zaključen do začetka septembra. to CtoOtoopa Če bi imeli atletski stadion v Luciji... Atletsko prvenstvo piranskih osnovnih šol je bilo organizirano v Kopru EX TEMPORE VIPAVSKI KRIŽ 2000 Pri hotelu Mirna v Portorožu 31 zanimivih Na inicciativo športnih pedagogov in športnega centra Piran je bilo maja letos na koprskem stadionu organizirano prvenstvo piranskih osnovnih šol. Hkrati so imele prvenstvo tudi koprske šole. Pri mlajših kategorijah je tekmovalo 45 učencev, pri starejših 39. Skupaj so se pripeljali z avtobusom. Skoda pa je, ker zraven niso mogli pripeljati tudi svojih navijačev. To bi vsekakor bilo lažje in tudi možno, če bi imeli atletski stadion, na primer kar v Luciji. Vseeno pa so učenci pokazali veliko prizadevnosti, kar nekaj rezultatov pa kaže na potencialne atlete. Rezultati mlajše deklice 1000 m: 1. Lokovšek Nina, 2. Zubič Maja, 3. Žnidaršič Anja 300 m: 1. Letica Klara, 2. Filipas Anja, 3. Seljak Andreja 60 m: 1. Milovanovič Dijana, 2. Fičur Roberta, 3. Ljubijankič Mirela Met žogice: 1. Jurekovič Ingrid, 2. Palanar Elma, 3. Čadež Sara Skok v višino: 1. Čoga Petra, 2. Ipavec Mojca, 3. Begič Mirela Rezultati mlajši dečki 1000 m: 1. Plahuta Timotej, Terzič Aleksander, 3. Hamzabegovič Adis 300 m: 1. Grossi Luka, 2. Luznar Jaka, 3. Jagrinec Dejan 60 m: 1. Zubič Gregor, 2. Delucia Robert, 3. Udrih Žiga Met žogice: 1. Pristotnik Andrej, 2. Bajič Miloš, 3. Tancer Miha Skok v višino: 1. Klobas Marko, 2. Šabanovič Edim, 3. Vidmar Viki Skok v daljino: 1. Fatorič Edvard, 2. Braškin Toni, 3. Vok Moreno Starejše deklice 60 m: 1. Želavec Nastasija, 2. Goričanec Mateja, 3. Milovanovič Dijana Met žogice: 1. Perič Maja, 2. Perčič Sandra, 3. Podgornik Gaja Skok v daljino: 1. Smiljanič Sanja, Hadžič Elvira, 3. Bajželj Lana Skok v višino: 1. Golja Aja, 2. Cipev Vera, 3. Petaver Maja Met krogle: 1. Bobola Sabrina, 2. Doničič Izabela 300 m: 1. Vukovič Maja, 2. Lovrič Tjaša, 3. Čibej Anja 1000 m: !. Zorman Kira, 2. Šahini Marika 4x100 m: 1. OŠ Cirila Kosmača Piran, 2. OŠ Lucija, 3. OŠ Lucija II Starejši dečki 60 m: 1. Gudič Andrej, 2. Perger Marko, 3. Dvorski Branko Met žogice: 1. Perossa Jaša, 2. Moro David, 3. Jevševar Jure Skok v daljini: 1. Terčelj Rok, 2. Senegačnik Luka, 3. Desardo Manuel Skok v višino: 1. Klobas Marko, 2. Gorela Miha, 3. Golob Oton Met krogle: 1. Karinja Luka, 2. Denis M, 3. Janez M 300 m: 1. Maglica Jaka, 2. Kraševec Alex, 3. Memedi Amir 1000 m: L Flego Alen, 2. Košuta Rok, 3. Lizalovič Alen 4x100 m: 1. OS Cirila Kosmača Piran, 2. OŠ Lucija Po zaključku tekmovanja so Športni center in športni pedagogi OŠ Lucija prvim trem tekmovalcem iz vsake discipline podelili medalje. 4. ADRIA CLASSIC 2000 Društvo ljubiteljev starodobnih vozil in plovil Adria Classic iz Kopra prireja v soboto, 17. junija 2000,4. Adria Classic 2000 -rally starodobnih motorjev in avtomobilov. Start Adria Classic 2000 bo na Pristaniški ulici v Kopru. Prvo vozilo bo startalo ob 10.01 in nato vsako minuto po eno vozilo. Vozila bodo najprej peljala po obiskanih ulicah Kopra, saj se rally odvija ob praznovanju mestnega zaščitnika Sv. Nazarija. Pot bodo nadaljevali ob obali vse do starega izolskega mandrača, kjer bo prehodna kontrola in prigrizek pred gostilno Ribič. Gostitelji bodo Občina Izola, Turistično društvo Izola, gostilna Ribič in Picerija Mapa. Iz mandrača jih bo pot vodila skozi Jagodje proti Štrunjanu. Vožnja se bo nadaljevala po lokalni ovinkasti cesti na pobočju strunjanskega zaliva, vse do Belega Križa, nato skozi Portorož proti Luciji in hotelu Lucija, kjer bo prehodna kontrola, prva spretnostna vožnja in pogostitev s strani hotela Lucija. Iz Lucije se bodo odpravili v smeri Sečovelj, se povzpeli do Kort in neposredno po Šaredu zavili proti Gažonu, kjer bo potekala točnostna vožnja. Na križišču v Šmarjah bodo zavili levo, v smeri Kopra. Peljali bodo mimo naselja Šalara do Vanganela. Poljih bo nato vodila v smer Ankarana. Nadaljevali jo bodo skozi Bertoke po stari magistralni cesti vse do spretnostne vožnje in cilja v Kopru. Najboljšemu velja nagrada Turističnega društva Koper. Prihod v Koper je predviden ob 16. uri. V Vipavskem Križu so v nedeljo, 28. maja odprli dvodnevni 3. mednarodni keramično-slikarski ex tempore Vipavski Križ 2000 in podelili nagrade za najboljša in izvirna dela v keramiki in na likovnem področju. Ex tempore, ki se ga je udeležilo 60 ustvarjalcev, bo odprt do konca junija. Prireditev sta v nedeljo, 28. maja organirala Kulturno umetniško izobraževalno društvo POC iz Ajdovščine in Sklad za ljubiteljske in kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ajdovščina. Namen delavnic je bil poudariti vrednote, lepote in naravno bogastvo Vipavske doline. Oba dneva so potekale glinarske delavnice pod izkušenim vodstvom zakoncev Žorž iz Kanala in so imele izobraževalni oziroma izpopolnjevalni namen. Prikazanih je bilo tudi več različnih vrst peke keramičnih izdelkov, ki dajejo posebne učinke. Skrivnost teh pek sta udeležencem ex tempora pokazala prof. Boris Roče z Reke in Miljanka Simšič iz Ljubljane. Poudarek je bil predvsem na razvijanju znanja iz keramike. Naša Vipavska dolina sicer nima tovrstne tradicije, prepričani pa smo, da jo lahko ustvarimo in negujemo. Keramiki, ki so se želeli udeležiti tudi tekmovalnega dela, so svoje izdelke izdelali doma in so že dokončane in označene dostavili za ocenjevanje. Mnogim je bila za izhodišče znamenita vasica Vipavski Križ, drugim pa so pomenili izziv ostali kraji, običaji ali naravne znamenitosti tega konca naše domovine. Ex tempora se je udeležilo 60 ustvarjalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije, razstavljenih del pa je bilo še mnogo več. Strokovna žirija v sestavi Petra Fon Škrjanc, Damjana Plešnar in Milovan Valič, je imela zelo težko nalogo. Izbrala je tri avtorje. V keramiki je prejela prvo nagrado Marta Pavline iz Izole, drugo in tretjo Ferdo Žorž in Lilijana Gaberc. Za likovno delo je prejel prvo nagrado Janko Kastelic, drugo sta si delila Pavle Ščurk in Marjan Miklavec, tretjenagrajeni pa je bil Alfred De Locatelli. Marinka Kverh, tajnica društva POC EURO 2000 Slovenija: 3 ZR Jugoslavija: 3 Uredništvo Primorskega utripa čestita slovenskim nogometašom na Evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem za lepo igro, izjemno borbenost in veliko promocijo naše domovine - in bratsko podeljene gole. 27. INA Croatia rally Posadka Bržan/Župevec uspešna Target Motorsport je s svojim tekmovalnim avtomobilom Citroen Xsara N 2000 med 11. in 13. majem nastopil na drugem rallyju letošnjega državnega prvenstva - 27. INA Croatia rally. Na 27. INA Croatia rallyju je Target motorsport zaključil z izrednim uspehom. Posadka Bržan/Župevec je dosegla naslednje uvrstitve: Prvo mesto N2000 na slovenskem prvenstvu Prvo mesto N200 na evropskem prvenstvu Prvo mesto N-skupno na slovenskem prvenstvu Tretje mesto N-skupno na evropskem prvenstvu Četrto mesto skupno na slovenskem prvenstvu Izola Slikarske skupine razstavljajo V četrtek, 15. junija ob 20.00 uri bodo v cerkvi v starem mestnem jedru v Izoli (poleg bivše OŠ z italijanskim jezikom, Gregorčičeva ulica) odprli skupinsko razstavo slik s skupnim naslovom Preko trnja do zvezd (Per Ardua ad Astra). Razstavljena bodo dela slikarske skupine Jutranja rosa Izola, slikarske skupine Skupnosti Italijanov Santorio Santorio Koper in slikarske skupine Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran, izdelana v letu 1999/2000 pod mentorstvom akademske slikarke Martine Žerjal._________ zidnih poslikav Na slikarski delavnici zidnih poslikav na prostem, 8. junija pri hotelu Mirna v Portorožu, so v organizaciji Skupnosti Italijanov Piran (pod vodstvom Liliane Stipanov, Martine Žerjal in Fulvie Zudič) likovni umetniki: Ivan Rocco, Bruno Bonin, Jasna Busič, Tatjana Magazin, Izabel Pliško, Blaženka Rocco, Antonio Rocco ml., Neli Sluga, Gianna Tomšič, Martina Žerjal, Andrej Lošin, Sergej Prinčič, Daša in Cveto Ličen, Ana Jeretič, Rozina Maraž, Marija Pereza, Brigita Rustja, Vida Sirca, Jožica Sorta, opravili lepo delo. Dolg betonski sivi zid zadaj za hotelom Mirna so spremenili v krasno podobo različnih, kar 31 velikih poslikav, ki jih sedaj že lahko občudujejo domačini in turisti. Hoteli Palače so tako s pomčjo spretnih rok umetnikov in njihovega smisla za estetiko, napravili odlično potezo. Anton Kastelic razstavlja v Strunjanu V sredo, 24. maja zvečer, so v galeriji Krka-Zdravilišču Strunjan odprli razstavo slik iz cikla Primorski pejsaži Antona Kastelica iz Ljubljane. Razstava bo doprta do 21. junija. Avtorja in njegovo delo je predstavila umetnostna zgodovinarka Nives Marvin, v imenu gostitelja pa mu je čestital tudi direktor Miran Gaspari. Anton Kastelic se je v devetdesetih letih uveljavil kot krajinar, ki pa stalno in neprekinjeno obiskuje slovensko Istro in jo v različnih tehnikah zapisuje v številnih obmorskih vedutah, pejsažih in marinah. V Krkinem razstavišču so prvič predstavljene najnovejše slike v tehniki olja na platnu, nastale v zadnjih mesecih. V vsebinskem smislu avtor ohranja tradicionalne motive jedrnic v mandraču, sončnih zahodv na morju, izsekov obmorskih mest in podobno. Barvitost primorskega ambienta, svetloba njene spremenljivosti v različnih trenutkih, je pritegnila tudi Antona Kastelica. Njegove slike so intimni zapisi določenega ambienta in časa, realizirani v univerzalni slikarski govorivi, je zapisala Nives Marvin Mačke pospravile račke? Pred dobrim mesecem dni nas jev uredništvo pokilcal bralec Pavle Godnič iz Lucije in nam povedal, da je v kanalu Fazan v Luciji videl mladi rod račk (na sliki). Takrat smo jih našteli trinajst, morda jih je bilo celo več. Nedavno tega smo jih opazili le še sedem. Usoda izginulih račk ni daleč od resnice, da so jih pospravile mačke ali podgane, morda jih je razstrgal tudi kakšen pes, kuna... To kar jih poleti najbolj ogroža pa je seveda izjemno umazana voda v kanalu Fazan. Bičkarji, ki se tam zredijo so strupeni, upamo, da ne za račke, ki jih ljudje radi hranijo, opazujejo in občudujejo. Kako preprečiti črvivost češenj? Na drevesu so dozorele lepe rdeče češnje, a kaj ko so vse črvive Tako težko pričakujemo lepe rdeče sadeža, potem pa razočaranje. Vse češnje so črvive. Pa saj smo pozimi škropili, tudi pred cvetenjem... Ko odpremo zrelo češnjo, opazimo kako v njej veselo miglja kakšne bel črviček. Eni zamižijo in češnjo pojedo s črvom vred, drugi, ki tega ne zmorejo, se jim odrečejo. Ličinke napadejo šele, ko se zelena barva češenj spreminja v rumeno Iz priloge Delo & Dom povzemamo, daje ličinka češnjeve muhe v zorečih in zrelih plodovih lahko kar redna gostja. V nevarnosti so predvsem pozne sorte in to toliko bolj, če je med zorenjem toplo in suho vreme. Češnjeva muha meri približno pol centimetra, je rjavkasta z rumeno liso na hrbtni strani. Leteti začne že maja, junija pa odlaga jajčeca na plodove češenj. Takrat se namreč zelena barva plodov spreminja najprej v rumeno. Iz jačec se izležejo ličinke, ki se zavrtajo v meso blizu koščice. Vesela pojedina traja tako dolgo, dokler ličinka ne dorasle. Dobrega pol cm dolg črviček se spusti na tla pod krošnjo drevesa in se plitvo v tleh zabubi. Buba prezimi, spomladi pa se iz nje izleže češnjeva muha. Ciklus se iz leta v leto ponavlja. Kako se izogniti temu škodljivcu? Pomembno je, da češnje oberemo še preden črviček povsem dorasle. Ali pa... Črvivi neubrani plodovi so vir nove črvivosti Črvivi neobrani plodovi padejo na tla (pa tudi tisti, ki jih odmetavamo, ker opazimo črvivo češnjo) in so vir nove črvivosti za naslednje leto. Zato poskušajmo drevesa čim bolj natančno obrati. Rumena plošča Že v začetku junija obesimo na drevo ramene lepljive plošče. Muha namreč cilja na rumeno barvo (na romenkaste plodove) in bo zgrešila plodove, ker so rumene plošče mnogo bolj upadljive. Plošče obesimo na vse strani drevesa, le na severni strani to ni potrebno. Proti škodljivcu se lahko borimo tudi s kemičnimi sredstvi, vendar je treba upoštevati predpisan odmerek, strupenost, čakalno dobo - “karenco”. Kaj nam torej ostane? Češnje škropimo, ko postanejo plodovi rumenkasti in do obiranja manjka precej več kot teden dni. Iz tega sledi, daje škropljenje proti tovrstni nadlogi v nepravem treminu dokaj neuspešna zadeva. Sicer pa se o tem posvetujte s prodajalcem, strokovnjakom. 'Raki na vpogled gostom V Restavraciji Pavel v Piranu si gostje na terasi lahko ogledajo še žive rake in rakovice v zato prirejenem akvariju, preden končajo v kuhinji in potem kot izvrstna morska specialiteta na krožniku. Znani gostinec Pavel Lovrečič pravi, da rak velja za samotarja. Če pa bi Jastoge (ti imajo močne klešče) dali skupaj v tesen akvarij, ne da bi jim predhodno zavezali klešče (tudi to je treba znati napraviti sicer se lahko zgodi, da vam enostavno odseka prst), bi se raki medseboj poklali. Tako pa pridno čakajo kdaj bodo na vrsti. Avtor izdelave kotvskp/M: štev, 090 -44--27 OVEN Če se boste kar naprej vrteli pred ogledalom boste zamudili tistega, zaradi katerega se opazujete. Tudi v notranjosti je potrebno kaj postoriti. Ne čakajte na vlečno službo, kajti ta vas lahko veliko stane. Če še vedno računate na tistih nekaj prijetnih trenutkov pa imate vsekakor prav. Ravnajte se po svoji vesti. Obisk, ki se vam napoveduje že nekaj mesecev bo tokrat prišel, in seveda tudi ne praznih rok. Potrudite se, splačalo se bo. B//< Bližina vode bo blagodejno vplivala na vašo romantično dušo. Poskušajte vplivati še na nekoga, da se vam bo pridružil. Tudi v poslovnem življenju lahko sodelujete z mnogimi, le nikar se ne zapirajte vase. Čeprav boste nekoga obiskali nenapovedano vas bodo veseli, saj znate ustvarjati dobro razpoloženje. Svoje probleme tokrat raje zamolčite, vse se bo razpletlo pravočasno. DVOJČKA Za regrad je že veliko prepozno, razen če ga boste šli iskat visoko v gore. Za vitamine bi se splačalo , morda pa tudi za kakšno novo in koristno srečanje. Nikar ne zanemarjajte svoje zunanjosti , kajti veliko jih je, ki tudi na videz dosti dajo, pa še sami se boste bolje počutili. Nenadoma boste postali zadovoljni s svojimi odločitvami, tokrat naj vam ne manjka previdnost, saj kaj hitro lahko pade negativna ocena. Glede prevoznega sredstva pa razmislite, morda bi bil ravno sedaj pravi trenutek za spremembo, le vse dejavnike morate preveriti. KAK Potovanje bo trajalo mi malo časa, ali pa vam bo samo zdelo tako kratko. Ne jemljite po nepotrebnem s seboj preveč prtljage. Čas je napočil tudi za obisk starejše osebe, ki do vas goji posebno spoštljiva čustva, vi pa ste ji premalo hvaležni za vse, kar ste od nje že prejeli. Poskrbite za pošten obračun in bolje se boste počutili. Izogibajte se vlage. V nasljednjih dneh pa ne pozabite na darila, ki ste ga prejeli in kdo vam gaje dal. Še vedno vas pričakuje. /EV HF1 STRJLEC Pošteno se boste morali spopasti z očitki in klevetami, ki se kot ogenj v vetru hitro širijo. Čeprav ste zanetili samo iskrico boste morali gasiti veliki požar. V začetku se vam bo zdelo nemogoče obvladati nastalo situacijo, sčasoma pa boste ugotovili kje tiči pravo jedro. Nekdo pričakuje vaš odgovor. Tisto kar ste pred časom premlevali v mislih bo začelo dobivati pravo podobo. Mnogim boste za vzor in čestitke bodo kar deževale. DEVICA £3 ill Nikar ne hodite nenadoma tako lahko vodljiva oseba. Morali boste narediti preobrat. Tokrat zamenjajte vloge in začnite narekovati nekaj svojih pravil. Če je odeja prekratka se ne boste pokrili čez glavo, ali pa boste ostalih mrzlih nog. Torej premislite, kaj je pomembnejše, ali pa se morda odločite za kaj novega. Vaše gredice so resnično vzgled okolici, zato bi bilo dobro, da je tudi vaša notranjost podobna zunanjosti. Ne bo težav, le malo pogumna potrebujete. KOZOROG Toplo vodo so že zdavnaj izumili, torej se raje lotite česa novega. Če boste strokovno pristopili , vprašali za mnenje pravo osebo ali morda celo dve in začeli na samem začetku boste čez čas, vendar to še ne jutri - tudi vi želi spoštovanje in nekoliko slave. Zdravje naj vas ne skrbi, to kar vas muči je le preobremenjenost in morda malce slabe vesti. Težave boste zlahka odpravili. Nekateri vas bodo celo posnemali. Ponosni boste na to. 7ENTN/CA Nekdo, ki vam ne da spati, spi miren in globok spanec. Če mu hočete prebuditi srce, je to premalo kar ste storili. Kadar vas žuli čevelj, obujte drugega ali pa hodite bosi. Pomemben je občutek ne le zunanji videz. Zanesljiv in varen korak je vreden svoje cene. Želje , ki vam rojijo po glavi bodo dobile smisel. Zaradi tiste rjavolaske pa bodite prepričani, da vas ni izdala. Prepustite se vetru, ki piha iz več smeri. ŠKOKPUON LfKrema za sončenje, sončnik in kopalna I1 obleka so vaši glavni rekviziti, s katerimi se ubadate. Malo preveč otročje obnašanje nekoga zelo vznemirja, prav zato velikokrat naletite na hladen očitajoč pogled. Če je Martin Krpan tovoril sol s svojo kobilico nikakor ne pomeni, da je bil neumen kmet. Poštenje, preprostost in logično razmišljanje so odlike, ki jih morate spoštovati. Za svoj košček kruha poskrbite sami. Ledvice in mehur so tokrat vaša šibka točka. Je že res da je za vami nekaj napornih mesecev, a če se boste smilili samemu sebi in nič ukrenili se tudi partner ne bo več trudil. Vsega spoštovanje vreden je, torej mu morate ponuditi odprto dlan. Vzemite si kakšen vikend samo za družino in ponovno vzpostavite nekaj romantičnih priložnosti. Tudi na delovnem mestu boste imeli občudovalce. Pred vami so kratki dnevi in še krajše noči. VODNAR. Ker ima laž kratke noge je najbolje, da nemudoma razkrijete resnico, če nočete zabresti v še večje težave. Razumeli vas bodo, saj ste si spoštovanje pridobili že zdavnaj. Nekdo bi se rad naslonil na vašo ramo, vi pa jo spretno izmikate in ga puščate v negotovosti. Ozrite se okrog sebe in preverite čigavo je kaj. Vaša barva gotovo ni kričeča. Ostanite pri svojem tudi v bodoče. Nikar toliko ne glejte na uro, razporedite si čas malo drugače in vse boste obvladali. RIBI £ Ker je rana ura zlata ura bi bilo dobro, da bi tudi vi to vedeli. Veliko več boste imeli od vsakega zgoraj začetega dneva. Čeprav vam postelja zvečer nič ne pomeni bi bilo zelo koristno, da malo premaknete svoj umik. Okolica vas bo razumelay vi a boste imeli v glavi vsaki dan veliko več svežih ideja in jih tudi s pridom izrabili. Če je lonec prepoln lahko poči, ne napolnite ga čez rob. Tiste misli, ki vam rojijo po glavi pa kar naj bodo hudomušne, nekoga s tem osvajate. Štorklja gnezdi tudi pod dekorjem Nova rubrika VEDEŽEVANJE I Za velike čaplje velja, da se rade vračajo v Prekmurje in gnezdijo na dimnikih, drogovih, celo ob cesti. Tale na sliki si je našla svoj začasni življenski prostor na dimniku na strehi trgovine v Oplotnici, tik pod mrzlim Pohorjem. V gnezdu so trije mladiči, kijih samica skrbno čuva, medtem ko samec išče hrano. Ko prinese kakšnega slepiča, žabo ali kaj podobnega, iztegnejo male kljunčke in se veselijo pojedine. Ko bodo zrasli, to pa bo nekje v jeseni, bodo skupaj s staršema odleteli daleč na jug. Verjetno se bo par zopet vrnil na staro mesto. * Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož. Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. I Primorski utrip št. 76 I Brezplačno vam odgovarja 09044-27 I vedeževalka LUCA I Vprašanje: Ustanovili so Varnostni sosvet Občine Piran V veliki sejni dvorani občinske palače Piran sta županja Občine Piran Vojka Štular, prof. in komandir Policijske postaje Piran Igor Gjerkeš v četrtek, 15. junija 2000 ob 11.00 uri podpisala ustanovno listino Varnostnega sosveta Občine Piran. Varnostni sosvet je posvetovalno telo Županje, hkrati pa predstavlja obliko partnerskega sodelovanja med Občino Piran in Policijsko postajo Piran. Varnostne sosvete so ustanovili tudi že v nekaterih drugih občinah, na primer tudi v Izoli. Varnostni sosvet v piranski občini bo opravljal več nalog; obravnaval in analiziral bo varnostne razmere s področja javnega reda in miru, klasične kriminalitete, varnosti v cestnem prometu, zaščite in reševanja in druge varnostne problematike. Predlagal bo ukrepe za zagotavljanje prijaznejšega in varnejšega življenskega in bivalnega okolja, sodeloval bo z organi in organizacijami, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, usmerjeno k zagotavljanju večje varnosti občanov in k spodbujanju varnostnega organiziranja občanov, obveščal bo pristojne organe, organizacije in institucije na pojave določene problematike s področja varnosti, razvijal in spodbujal varnostno samoorganiziranje občanov v primeru potrebe in opravljal druge naloge. Bernardin Prvo mednarodno srečanje voznikov motornih čolnov V Hotelih Bernardnin poteka od sobote, 10. junija do nedelje, 18. junija 2000, prvo mednarodno srečanje voznikov motornih čolnov -Portorož 2000. Srečanje je prvič izvedeno pod okriljem Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem RS. Za brezhibno organizacijo in potek srečanja skrbita dolgoletna organizatorja številnih ADAC srečanj v Portorožu, Uwe J.G. Menzer in Marjan Jakič. Več podrobnosti o prvem takšnem srečanju bodo povedali na novinarski konferenci v Kongresnem centru GH Emona, 16. junija ob 15.00 uri, ki se je bodo udeležili tudi minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek in pokrovitelj srečanja Tomaž Zajc, državni sekretar za turizem ter Uwe Menzer in Marjan Jakič, glavna organizatorja srečanja. PRIZNANA VEDEŽEVAIKA UNA MO MSI MON STOP CreitTDG S.P. ■ ISA SIT/MIN.) J* . ■ v- Obala 114, Lucija Tel.:066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329 PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO Strokovno srečanje ob 10-letnici konservatorskega dela v cerkvi Sv. Jurija Piran Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, Restavratorski center Republike Slovenije in Župnija Sv, Jurija Piran organizirajo v Piranu 19. in 20. junija strokovno srečanje in novinarsko konferenco, na kateri bodo (v Tartinijevi hiši ob 12. uri) predstavili rezultate 10-letnoga konsevatorskega dela v cerkvi Sv. Jurija. Predstavitev poteka restavratorskih del bo 19. 6. ob 15. uri. V ceTkvi Sv. Petra bo ob 19. uri začasna postavitev Križanega in otvoritev razstave. V torek, 20. junija bo predstavitev konservatorskih in restavratorskih del v cerkvi Sv. Štefana, Ob 13. uri je predviden ogled cerkve Sv. Jurija. Nova (začasna) slovenska vlada Pred bržavnim zborom so v sredo, 6. junija 2000 prisegli ministri nove slovenske vlade, ki jo vodi dr. Andrej Bajuk. Poleg njega jo sestavlja še 17 ministrov. Odlok o imenovanju ministrov je objavljen v Uradnem listu št. 51, 9. 6. 2000. Z izvolitvijo nove vlade se Slovenija nekako pomika na desno. Redne državnozborske volitve konec leta 2000 pa bodo poakazale, katera politična opcija si zasluži večinsko zaupanje volivcev. V novi vladi naj bi bilo tudi občutno manj državnih sekretarjev. V prejšnji jih je bilo 55. Predsednik vlade in ministri Dr. Andrej Bajuk, predsednik Vlade Republike Slovenije; Dr. Miha Brejc, minister za delo, družino in socialne zadeve; Dr. Matjan Senjur, minister za ekonomske odnose in razvoj; Zvonko Ivanušič, minister za finance; Dr. Jože Zagožen, minister za gospodarske dejavnosti; Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Mag. Rudi Šeligo, minister za kulturo; Janko Razgoršek, minister za malo gospodarstvo in turizem; Dr. Peter Jambrek, minister za notranje zadeve; Janez Janša, minister za obrambo; Dr. Andrej Umek, minister za okolje in prostor; Barbara Brezigar, ministrica za pravosodje; Mag. Anton Bergauer, minister za promet in zveze; Dr. Lovro Šturm, minister za šolstvo in šport; Dr. Andrej Bručan, minister za zdravstvo; Dr. Lojze Marinček, minister za znanost in tehnologijo; Lojze Peterle, minister za zunanje zadeve; Dr. Tone Jerovšek, minister brez listnice, odgovoren za področje zakonodaje. Generalna sekretarka vlade je dr. Verica Trstenjak. Izberite svoj ritem i-Net Banka s poslovanjem preko Interneta plačila in prenosi GSM bančništvo promet in stanje naročila storitev premoženjska bilanca obrestne mere menjalniški tečaji info izračuni pooblastila 080 3003 brezplačna telefonska številka za vsa tehnična vprašanja ICb anka Koper Banka Koper d.d., Pristaniška ulica 14, 6502 Koper, tel.: (066) 461 100, fax: (066) 37 451, www.banka-koper.si