?37. št.
S* IctOi
Poštnina pavšalirana.
Posamezne številke 1 D.
'»Ki
(Jo-
Nočnina za kraljevino v, . SHS 6SeCno 15 » Lemo 180 D
Inozemstvo;
*S^° 20 D. Letno 240 D
• etios Ipna mm vrsta 50 pa, a, rečkrat popns
L/Ce«k
'HSjani, v sobotoj 14. oktobra 1922
•3 L.
Uredništvo:
Wolfova ulica l/l. Telefon 300
-“>ko.	,	Uprava	•
/ Marijin trg; S. Telefon m
/	Rokopisi	se ne vračajo.
Vprašanjem je priložiti zorna i	za	odgovor.
»ažEaKššsMUca
mil  ii i	'	"”m"n
^©iitiina situadla v rokah David avl(a.
AVIDOVICEVA vodilna vloga bo izzvala nove spopade
.DEMOKRATSKI STRANKI. SLAB VTIS KOMPROMISNE REZOLU« NA HRVATE, VLADA V HUDI KRIZI. USTANAVLJANJE »JUGO-SLOVANSKIH KLUBOV«.
HRV.
W Zagreb
'^buaa. V%i na
13.
okt. (Izv.) »Slobodna prinaša v svoji današnji šte-^	- vodilnem mestu sledečo sliko
Političnem položaju, zlasti z ozirom « 2 °rovanie glavnega odbora in po* j.	kluba	demokratske	stranke:
^edsednika demokratske stranke Lju-kot ^ovi(-’a smatrajo v Beogradu *tr Zlrtagova^ca riad prosvetnim mini-Svetozarjem Pribičevičem. — ief511^3 ga z°Pet Postavila na svoje i*® in rrm je pripustila popolnoma svo-roko v pripravljalnih delih za H*** razmet na Hrvatskem, — aro nezadovoljnežev v demokratski vo je oni, ki so vodili boj za |Spfou«cik> demokratske stranke, s ^ zadovoljni in smatrajo za sla-5°^ Ucj, ie je včeraj izpustilo obvla« P -ilIaja iz rok, ker je Davidovih Itdno večino in vodilno vlogo ne U v stranki, ampak sploh pri razvoz-2*0ju zamotanega političnega položaja. 5®TEtdi tega sodijo v tukajšnjih pouče-krogih, da zadeva še ni poravnana r* Pričakujejo nadaljnih akcij toliko s I?911* Pribičevica, kolikor s strani nje-*°vih nasprotnikov. V krogih zunaj de-jjjokratske stranke, ki pa so za nada-•tevanje akcije zagrebškega kongresa, Izraža bojazen, da bo Davidovičeva ^Pina po včerajšnjem kompromisu rabila zaupanje pri Hrvatih, zlasti pa r11 hrvatskem bloku in da se bo na ta ®*$n ojačilo stališče radikalcev in po-"•frio Stojan Protiča. Boje se tudi, da Pribičevič, ki se bo sedaj nekoll-r* Umaknil v ozadje, zopet v ospredje ® da utegne dobiti v stranki pomoč.
Ravno tako se tudi boje, da bi mi-j^trski predsednik Pašič utegnil sedaj hirati vladno krizo z namenom, da
izvaja pritisk na demokratsko stranko, da se prilagodi današnji koaliciji, pri kateri bi Pribičevič še nadalje sodeloval, ali pa da bi demokrate iz vlade izrinili in da bi radikalci iskali novih kombinacij, čim dobe proste roke. Včeraj je minister Timotijevič javao izjavil, da mora na vsak način priti do krize vlade in da pride do precejšnjih izprememb. Tudi minister Pribičevič je priznal, da jc vlada v hudi krizi. V kolikor se da presoditi po prvih vtisih in razpoloženju neposredno po sklepanju na demokratskem zboru, menijo krogi, ki so doslej največ pripomogli k temu, da je prišlo do akcij v liidžah in Zagrebu, da je potrebno, da se nadaljuje ta akcija v smeri in na podlagi resolucije zagrebškega kongresa javnih delavcev in da se mora izvajati dosledno, z vso energijo in vztrajnostjo, vendar pa pri tem ne sme biti Odvisna od notranjih razmer v kakršnikoli stranki ali skupini V Beogradu se nahaja še vedro dr. Smodlaka, predsednik zagrebškega kongresa. Delajo se priprave, da se tukaj ustanovi, neodvisni Jugoslovanski klub, ki naj na podlagi resolucije kongresa zbere okrog sebe vse one elemente, ki, ne glede nato, ali so pristaši kake stranke ali ne, ki bi hoteli delovati na podlagi jugoslo vanske zajednice, katera bi začela stvarno reševati važna državna, posebno pa hrvatsko vprašanje. Taki »jugoslovanski klubi« naj bi se ustanovili v vseh večjih središčih države. Relativni uspeh Davidovičev v demokratski stranki in neuspeh Pribičevičeve intran-sigence bosta ra vsak način olajšala akcijo politične prcorijcntacije v vprašanju konsolidacije države in hrvatskega vprašanja.
. Paiiž o poSoialu vlade.
^AŠIC PROTI JUGOSLOVAN. KURSU DEMOKRATSKE STRANKE.
Radikalci za rekonstrukcijo vlade, vendar žele, da se
HRVATSKEGA VPRAŠANJA NE REŠUJE BREZ NJIH.
vedno ni nemogoča stvar, ker je v de-
. Beograd, 13. okt. (Ikv.) Kakor poro-j* »Vreme«, je ministrski predsednik ^oia Pašič v seji radikalnega kluba jasno sliko o točasnem položaju ?ade. Poudarjal je, da je postal del 'tetnokratcv nezvest sklenjenim dogo-j0rom in uvedel akcijo, ki stremi za da strmoglavi vlado. S svojo ude-“bo na zagrebškem kongresu so se *®okrati jasno izrekli proti dosedanji jetiki. Demokratski klub je tem pojmom v svoji posebni resoluciji dal ^»inost, da tudi za naprej zasledujejo cilje. Potrebno je pač, da se po-S^ba z demokrati podvrže reviziji fpVzljc težkočam položaja pa Je mini-j^ki predsednik Pašič prepričan, da izhod. On meni, da se mora ohra-dosedanji politični kurz. Sporama 2 demokrati klub vsem težavam še
mokratski stranki sami močnejša skupina, ki želi, da se nadaljuje dosedanje sodelovanje z radikalci. — Nato so govorili poslanci Uzunovič, Ceda Kostič in Srskič, nato pa zopet Pašič in petem Vujičič. Vsi govorniki so se bavili s težavnim političnim položajem in so izjavili, da je rekonstrukcija vlade absolutno potrebna. Kritizirali so tudi postopanje Davidovičeve skupine. Tudi V radikalnem klubu so s posebnim poudarkom naglašali važnost hrvatskega vprašanja in potrebo ugodne rešitve, ne sme se pa dovoliti, da se to vprašanje reši brez sodelovanja radikalcev. Vsak tak poskus je Že vnaprej obsojen, da ne bo imel uspeha. — Seja radikalnega kluba je bila nato prekinjena in se je popoldne nadaljevala.
Voralsni« invalidov in iuine Srbije na demokratskem zboru.
^ Beograd, 13. okt. (izv.) Včeraj ob popoldne se Se nadaljevala seja
poslancev in glavnega odbora ^^kratske stranke. Razpravljali so o ^Serah v južni Srbiji Po daljši de-1 je bil sprejet sklep, naj že prej iz-
vqi:
|^e?i odbor zbere materijal o potreb-v tej pokrajini glede javne var-agrarnega vprašanja, socialnih 2^tier in prometa in da skuša vse te '*eve udejstvuj -koi n-ajne in kot del Srama demokratske stranke. Na
predlog slovenskega delegata Josipa Turka je bil sprejet sklep, da izraža demokratska stranka željo, naj se čim-prej reši vprašanje invalidov, državnih nameščencev in poljskih delavcev. Za Izvedbo teh zakonov potrebna sredstva naj dobi vlada iz izenačenja neposrednih davkov in iz povišanja trošarine na alkoholne pijače, zlasti pa žganje. Do-nese naj se tudi zakon o vojni odškodnini. Z vso strogostjo naj se nadaljuje boj proti draginji.
^NE OLAJŠAVE ZA ŽIVILA V PASIVNE KRAJE.
5trst?e°grad’ ia oktobra. (Izv.) Minilo^ 0 Za promet je dovolilo znižanje t)QSj tarifov za živila, namenjena v 5o 0kraje države in sicer od 30 d'J Se bo^j k°v' Da se preprečijo zlorabe.
aiogii te ugodnosti poslužiti le
Ss morejo izkazati z dovoljenjem za Promet in s potrdilom V°iie?rStVa Za soc^no Politiko. Ta do-®toin rVSe rnoraio preložiti tovornim Ji-ta živila ne pridejo v roke
^lan,	-	-
W	morajo	biti	adresati le go-
lia (jlr e organizacije. Ta olajšava ve-
j aPfda 1923. Množina živil, k! uži-
D^.Ug°dnosti, znaša za ministrstvo
V^//1C(3elstvo 3000 vagonov in 30CVJ
iitiko 2a ministrstvo za socialno po-
»a ed živila, za katera je dovolje-
tovornina, spadajo tudi kr-
BOLOARSKO ljudsko glasovanje GLEDE KAZNI MINISTROM VOJNIH KABINETOV.
Beograd, 13. okt (Izv.) Iz Sofije poročajo, da je bil na včerajšnji seji bolgarskega sobranja po govoru Daska-lova, ki je v svojih izvajanjih napovedal opozicionalnemu bloku vojno, sprejet zakon o ljudskem glasovanju glede kazni za ministre vseh kabinetov od leta 1912 do 1918. Za obsodbo so glasovali zemijoradniki in komunisti,
POVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TARIF NA POLJSKEM.
Varšava, 13. okt. (Izv.) Železniško ministrstvo naznanja, da se. s 1. novembrom znižajo tovornine za 50%, osebni tarifi pa za 100%. S 1. decembrom se tovornine zvišajo za nadaljnih 50%,	1
NADALJEVANJE POGAJANJ S BLOKOM.
Beograd, 13. okt. (Ivz.) Kakor se doznava, odpotuje v nedeljo demokratski poslanec Pavle Angjelič v Zagreb, da nadaljuje pogajanja, s člani hrvatskega bloka, posebno pa s predsednikom hrvatske republikanske seljačke Stranke Radičem glede udeležbe na ku-manovski proslavi in pri potovanju jugoslovanskih parlamentarcev v Prago.
SODELOVANJE HRVATSKEGA BLOKA TUDI S ST. PROTICEM.
Zagreb, 13. okt. (Izv.) »Slobodna Tribuna« poroča iz Beograda, da je hr-vatski blok obvestil Stojana Protiča, da more računati na simpatije in na even-tuahno sodelovanje hrvatskega bloka pri njegovi akciji, ki bi se naslanjala na prejšnja pogajanja med njim in blokom. Ta korak hrvatskega bloka se smatra tukaj kot posledica ©slabljenja zaupanja v odločnost Davidovičeve akcije, od katere je hrvatski blok mnogo pričakoval po zagrebškem kongresu.
AKTIVEN MINISTER ZA VELIKO SRBIJO.
Beograd. 13. oktobra. (Izv.) K?ikor se doznava, namerava minister za pošte in brzojav dr. Žarko Miiadino/ič odstopiti in ne pride več v poštev pri sestavi novega kabineta. Vzrok za njegov odstop je iskati v dejstvu, da se je udeležil radikalskega kongresa v Somboru, na katerem je govoril za Veliko Srbijo. S to njegovo izjavo ni bil zadovoljen demokratsKi klub, ki smatra, da ni dopustno, da se aktiven minister izjavlja za izpremembo imena aaše države, ki je že določeno v ustavi. To mnenje demokratskega kluba delijo tudi mnogi radikalci, med niimi tudi ministrski predsednik Pašič. (Za demokrate je Velika Srbija samo ime! Lepo jugoslovanstvo! Op. uredn.)
PRISEGA POSLANCA RADIČEVE
STRANKE V NAR. SKUPŠČINI.
Beograd, 13. >okt (Izv.) Včeraj ob 4. uri popoldne je v predsedništvu narodne skupščine prisegel zvestobo kralju in ustavi v prisotnosti predsednika narodne skupščine dr. Ribarja poslanec hrvatske republikanske seljačke stranke Hausler, ki je pred kratkim izstopil iz Radičeve stranke. Dr. Hausler se bo sedaj udeleževal sej narodne skupščine. Govori se, da namerava vstopiti v srbsko republikansko stranko. Doznava se, da je dr. Hausler deial, da pride v Beograd še več poslancev Radičeve stranke.
BORZNA POROČILA
Curih, 13. oktobra. Berlin 0 205, New York 537.25, London 23.83, Pariz 40.725, Milan 22.90, Praga 18.30, Budimpešta 0.215, Zagreb ?075, Bukarešta 3.275, Varšava 0.05. Dunaj 0,0072, av strijske krone 0.008.
Berlin, 13. oktobra. Dunaj 3.48, Budimpešta 104.86, Milan 11385.75, Pariz 20.474.35, London 11.985, New York 2721.59, Curih 50536.75, Praga 9038.15.
Praga, 13. oktobra. Dunaj 0.035, Berlin 1.02, Rim 125.75 Budimpešta 1.115, Pariz 223.25, London 131.05, New York 29.55, Curih 553.50, avstrijske krone 0.035, italijanske lire 126.75.
Dunaj, 13. oktobra. Zagreb 284.75— 285.25, Beograd 1339—1141, Berlin 28.15—28.45, Budimpešta 29.45--29.55, London 327.100—327.700, Milan 3136— 3144, New York 73.785—73.935, Pariz 5574—5586, Praga 2497—2503, Sofija 475.50—476.50, Curih 13.710—13.740. Valute: ameriški dolarji 73.360—73.660, bolgarski levi 456—450, nemške marke 28.30 —29.30, angleški funti 326.600— 327.600, francoski franki 5515—5545, italijanske lire 3102.50--3117.50, jugoslovanski dinarji 1125—1129, romunski leji 452—454, švicarski franki 13.615, češkoslovaške krone 2485—2495, madžarske krone 29.20—29.40.
Zagreb, 13. oktobra, Devize: Dunaj 0.08425—0.08925, Berlin 2.25—2.55, Budimpešta 2.45—2.75, Italija 270—274, London 277—282, New York 62.50—
63.50, Pariz 478.50—483.50, Praga 213.50 —216.50, Švica 1170—1180, Varšava 0—0.82. Valute: Ameriški dolarji 61.50 -
62.50, avstrijske krone 0.0865—O, angleški iunti 271,50—276.50, francoski franki 473.50—478.50, bolgarski levi 0—40, češkoslovaške krone 205.50—213.50, nemške marke 2.40—0, italijanske lire 266—270.
Beograd, 13. oktobra. (Likvidacijski tečaji.) Devize: Dunaj 0.086, Nevv York 63, London 279.SO, Milan (izplačilo) 279, Ženeva 1180, Pariz (izplačilo)
480.50, (ček) 4481, Praga 215, Sofija 42, Bukarešta 38.75, Berlin 2.40, Budimpešta 2.52. Valute: fraacoski franki r&L italijanske lire 272,
Velikosrbska koaiidla.
Zanimiva je koalicija med demokrati in radikalci. Na zunaj se proglaša kot njen političen temelj vidovdanska ustava in pa potreba, da se izgradijo izvršilni zakoni, katere ta ustava predvideva. Formalno se koalicija tudi lahko sklicuje na parlamentarno bazo, kjer more vsaki čas prejeti zaupnico stopedesetih po* slancev, to je ene dobre tretjine vseh poslancev!
Toda, ko bi mogla koalicija kazati ne samo na program izvrševanja vidovdanske ustave, temveč tudi na ugoden razvoj naših notranjih nacionalnih raz* mer. Naloga stranke, ki ustavo brani in izpeljuje, pa ne sme biti le vladanje zu vsako ceno. V prvi vrsti se je treba ozirati na narod in državo. 7 o se plitvi,, vsa politika deluj na to, da se nacija kot taka konsolidira, kajti le država, ki vsebuje konsolidirano nacijo, more izvršiti svojo zgodovinsko nalogo. Pogla-vitno ni, da se je vidovdanska ustava izglasovala in da so se pripravili tudi nekateri njeni izvršilni zakoni. Glavno vprašanje, na katero bi morali odgovoriti zagovorniki koalicije za vsako ceno, je stanje nacije, je nacionalna konsolidacUa
v državi.	v
Ljudstvo jugoslovanske države je Uvelo veliko stoletij državno oadeljenot
razvijalo se je ločeno. Šele skupna država je ustvarila prvo zajednico. Tej prvi, politični zajednici mora slediti duševna, državljanska, nacionalna. Z nacionalno konsolidacijo menimo ravno oživotvoriiev duševne, državljanske, nacionalne ali jugoslovanske zajednice. To bi moral biti vrhovni smoter ustave in vsega
političnega dela naših strank.
Ali moremo danes po dveletnem obstoju radikalnodemokratske koalicijš reči, da se je taka zajednica uresničila ali pa samo omogočila? Nasprotno. Danes imamo muslimansko, hrvatsko, slovensko, nemško, madžarsko, albansko in makedonsko duševno zajednico, ki z današnjo izrazito zavestjo dokazuje globoko nacionalno in duševno razdvojenost prebivalstva jugoslovanske države, Ta razdvojenost se obrača neposredno proti državi, ker jo država z vidovdansko ustavo in z javnim delom radikalnodemokratske koalicije ne zadovor
Huje.	_
Za treznega političnega presojevalca bi bila s to konstatacijo koalicija obsojena. Dejstvo nacionalne in duševne konsolidacije jugoslovanstva bi motat, biti najvišji kriterij za presojo vlade in vsake koalicije. Temu sodnemu dvoru se tako radikalci, kakor tudi demokrati dosledno umikajo, Njim gre samo za
ministrovanje in vladno moč!
Le tako je mogoče razumevati, da demokratska stranka, oziroma njena desnica, ki na žalost šteje tudi med slovenskimi demokrati nekaj zagrizenih pristašev, odklanja rezolucijo in gibanje zagrebškega kongresa ter rajši vstraja dalje v koaliciji z radikalno stranko, ki je očitno velikosrbska. Kdaj je radikalna stranka izrekla tako, naravnost pravoverno jugoslovansko politično izpovedan je, kakor možje, ki so pripravili in zborovali na zagrebškem kongresu?, Kdaj je radikalna stranka priznala, da je treba vidovdanslzo ustavo revidirati v smislu resničnega jugoslovanstva, recimo v imenu države, v enakopravnosti, samouprave, v ravnovesja med hrvatskimi, srbskimi in slovenskimi gospodarskimi in kulturnimi težnjami?
Pa, zakaj pristaja radikalna stranka na vidovdansko ustavo in njeno dosledno izpeljavo? Ali morebiti v interesu jugoslovanstva? Ali ni danes že vsakomur očitno, da je radikalna stranka tako strastna zagovornica te ustave samo zato, ker je v njej velikosrbska dominanta? Radikalna stranka je v tem oziru vsaj poštena, ker zagovarja ustavo iz velikosrbskega prepričanja, demokratska s ranha pa očitno samo iz vlastoljubia in ministrske strasti njenih desničarskih voditeljev. Kje bi bilo mogoče, da sicer sodeluje demokratska stranka z ministri radikalci, ki se ne sramujejo propagirati na javnem zborovanju velikosrbsko idejo, kakor je na somborskem radikalskem kongresu storil aktivni minister pošte in brzojava Žarko Miladinovič?
Nizkoten je očitek zagrebškemu kongresu, da je hotel cepiti demokratsko stranko! Nasprotno, demokratski stranki je kongres veleval, naj se odpove koaliciji z radikalno velikosrbsko politiko in naj se oklene novega pomladka iskrenega nacionalnega in demokratskega čutenja ter integralne revizije ustave v smislu čistega demokratizma in jugoslovanstva. Seveda tak preokret bi zahteval eno ali dve žrtvi njenih zaslepljenih pristašev velikosrbske koalicije;
Rajši velikosrbska koalicija, kakor pa zbližanje z ostalimi jugoslovanskimi skupinami našega naroda. Rajši razdor do skrajnosti, kakor pa ozdravljenje in konsolidacija naše nacionalne zajednice. Položaj je tako jasen, da ga samo slovenski demokrati mladinske sorte ter zagrebški in splitski advokati ne morejo razumeti, ter da rajši razpade vsa napredna Slovenija in izgine v klerikalizmu, kakor da odnehajo od oblastne razdelitve, ki so si jo vtepli v glavo!
Kongres avstrijske žeike narodno socilalistiSne stranke.
JUGOSLOVANSKI UDELEŽENCI S POSLANCEM DERŽICEM NA CELU. JAVEN SHOD ČEŠKIH NARODNIH SOCIALISTOV PRED DU-. NAJSK1M RATHAUSOM.
Naš! delegati na Dunaju. Češka narodna socijalistična stranka v Avstriji ima dne 14. do 16, t. m. na Dunaju svo
ja zborovanja in sicer danes zborovanje mladine, jutri zborovanje stranke, v ponedeljek pa manifestacijski shod v dvorani dunajskega magistrata. Na ta zborovanja je prijavljenih iz Cehoslo-vaške republike več posebnih vlakov. Iz Ljubljane je včeraj z opoldanskim brzovlakom odpotovala na Dunaj delegacija narodnosocialistične stranke pod
vodstvom poslancev Deržiča in Brand-nerja.
Dunaj, 13. oktobra. Češki narodni socijalisti prirede 16. t. m. na dunajskem magistratu javen shod, na katerem bodo govorili tudi zastopniki ostalih slo* vatiskih narodov. Pričakuje se velike udeležbe iz češkoslov. republike. Iz Jugoslavije prideta na shod poslanca Det« , žič in Brandner. Nemški riacijonalisti smatrajo ta shod kot izzivanje in prefce
s protidemonstracijami.
16 MILIJONOV DINARJEV ZA INVALIDSKO UDRU2ENJE.
Beograd, 13. oktobra. (Izv.) Inva lidsko udruženje dobi še ta mesec od vlade 16 milijonov dinaijev kot podporo do 1. novembra t L
NA GRŠKEM MIR IN RED.
London, 13. okt. (Izv.) Kakor poročajo listi, je položaj na Grškem popolnoma neizpremenjen. Pq deželi vlada mir in red.
KONČNO SOGLAŠA ITALIJA Z NAM!..
Beograd, 13. okt. (Izv.) »Politika* doznava, da se je včeraj dosegel med-našo in italijansko vlado popolen spo» razum v vseh podrobnostih glede Lz* vedbe rapallske pogodbe. Sedaj ni več razlik v naziranjih. Jugoslovanski poslanik v Rirnu Antonijevič in italijanski državni podtajnik v ministrstvu za zunanje stvari Tosti di Valminuta sta izdelala zapisnik tega sporazuma, ki se. predloži zunanjemu ministru Schanzer-. ju po njegovem povratku ,v J2iia.
Pozor! Naš novi podlistek. Pozori
V najkrajšem času prične Izhajati naš novi podlistek
»Tajinstveni morilec deklet"
ki po napetosti dejanj In raznovrstnosti slik prekaša vse do sedaj objav« ijene, priznano dobre podlistke našega lista. Tajinstveni mož z masko živi dvojno življenje: eno je posvečeno maščevanju očeta, katerega mu je zastrupila propala ženska, drugo pa ljubezni do čistega, nedolžnega dekleta. Neprestan boj divja r njegovi duši. Dekle ga vleče k mirnemu srečnemu življenju, strašna prisega, ki jo je prisegel ob očetovi krsti in njegova strastna narava pa ga podi od umora do umora, od zločina do zločina. Strašno orožje, katerega je ustvaril njegov ženij, mu da v roke vsa sredstva, katere premore človeštvo in ga stori skoro nepremagljivega. Končno pade v naročje smrti skupaj s svojim dekletom in z vsemi svojimi tovariši, ki so mu bili v življenju brezpogojno vdani in se potopi v kristalnočiste globine morja.
Naše naročnike In čitalce opozarjamo na naš novi podlistek In jih prosimo, da opozore nanj tudi svoje znance in prijatelje.
Dunajsko pismo.
Dunaj, U. okt 1922.
Ko so tudi slovenski listi pisali, da dobi Avstrija 540 milijonov zlatih kron kTeditov, si morda nihče ni le približno prav predočil vso ogromnost te svote ▼ sedanji avstrijski valuti. — Treba namreč pomisliti, da se računa ena zlata krona z okroglo 15.000 sedanjih papirnatih kron. V sedanji valuti torej dobi Avstrija kreditov za:
8,100.000,000.000 K, ali: osem bilijonov in stotisoč milijonov, ali: 8100 milijard. Jugoslovenskih kron je to po pri* Ukl 32 milijard. Torej tudi v jugosL valuti je to ogromna svota. Kaj vse bi mogla Jugoslavija izvršiti s tolikim denarjem.
Posojilo 8100 milijard preseza vse državne dohodke, posredne in neposredne, za tri leta. Na vsako osebo v Avstriji pride okroglo 1,300.000 K. Tu 9fi torej že otroci rode milijonarji I
Z bilijoni so dosedaj računali menda edino astronomi. Zato prenesimo te avstrijske bilijone v astronomijo. — Zapomnimo si, da meri ena krona 11.5 cm na en meter jih gre 8.7, na kilometer torej 8700. — Srednja oddaljenost zemlje od solnca je 149,500.000 km. Ako bi torej mogli narediti iz samih papirnatih kron trak z zemlje na solnce, bi porabili zanj Sele 1.200.600,000.000, ali: en bilijon in dvestotisoč šeststo milijonov kron. Iz celokupne svote posojila bi torej mogli narediti nad šest takih trakov, ki bi segli z zemlje na solnce, ali: trikratno pot na solnce in nazaj. — Naš navadni Človeški razum ne more tako lahko pojmiti ogromnost te svote. Vsi tiskarski stroji v Evropi bi tekli lahko noč in dan, da bi nam natiskali same avstrijske krone.
Ker samo s kronami nič ni, naredimo račun in primero s tisočaki, ki so 19 cm dolgi. Na vsak kilometer pride torej 5263 tisočakov.
Srednja oddaljenost lune od zemlje znaša 385.080 km. Papirnati trak samih tisočakov z zemlje na luno bi pobral torej komaj 2.026,676.040 avstrijskih tisočakov, Ker jih dobč v obliki novih kreditov 8.100,000.000 ali 8 milijard in sto tisoč, bi torej mogli napraviti iz samih tisočakov osem pasov z zemlje na luno. Ob najmanjši oddaljenosti lune od zemlje bi naredili lahko celo papirnati trak iz samih desettisočakov.
Toliko denarja torej dobi Avstrija, ako bo hotela. — Ako je ta država količkaj življenja zmožna, si ustvari ob »oliki pomoči sijajno bodočnost. In vendar se mnogi krogi še pomišljajo, ali hočejo ta denar sprejeti ali ne.
Ko se je državni kancelar dr. Seipel vrnil iz Ženeve s pogodbo v žepu, so ga tu sprejeli na prav svečan način. Prinesel je torej ogromno denarja, obenem jamstvo, da ostane državna,neodvisnost nedotaknjena. — Seveda zahtevajo države, ki jamčijo za te kredite, tudi primerne garancije, kako se bo ta denar porabljal; zahtevajo finančne reforme in kontrolo. — To kontrolo pa hočejo poroki vršiti na zelo delikaten in obziren način, sprva s kontrolno komisijo (dokler denar ne bo vplačan), pozneje pa edino z enim komisarjem, ki bo docela nepristranski veščak in kake povsem nevtralne države. — Vse stranke so se hočeš nočeš sprijaznile s takim posojilom, o katerem se končno utegne zgoditi, da ga le plodno uporabijo, izvedejo razne investicije, — o vračanju bo govorila bodočnost. — Edino soc. ••ikrati so se nekam upirali, ali zdi s.., da je bilo to bolj iz zavisti nego resnično mišljeno. Ker so izvedli to ogromno akcijo politiški nasprotniki, s« soc. demokrati evro v jezi in zavisti in napovedali so odpor. Pa so se že precej ohladili — in prihodnji teden se na Dunaju že sestane kontrolna delegacija vseh prijateljskih držav. — Pričakujejo neko zboljšanje in potem stabilizacijo avstrijske valute. Ko bo stabilizacija zagotovljena, začne poslovati nova notna banka in dobimo nove novčanice. Čez to dobo ne gredo ne ugibanja in ne pričakovanja. »Potem pojde samo!« pravijo optimisti.
Čehi na Dunaju se živahno gibljejo, združujejo, organizujejo, zborujejo itd. Veliko jih je odšlo od novembra 1918. dalje, a menda še več se je oglasilo takih tičev, ki so prej potuhnjeno živeli na Dunaju, a jim je v novih razmerah vzrastel pogum. — Po sanžermen-skem miru so dobili tudi dunajski Cehi češke šole, ali Čehi s temi šolami niso zadovoljni. Pred kratkim so imeli v ogromni ljudski dvorani rotovža CRat-haus) protfestni shod proti sedanjim češkim šolam. Udeležba ogromna; kolo-salna dvorana je bila nabito polna. Govorniki vseh strank so enako obsodili sedanje šole. Glavni pogreški so: poduk se vrši le poldnevno, ker za češke šole ni posebnih poslopij in se poduk vrši v raznih nemških šolskih poslopjih. Učni pripomočki so zelo revni. Toda glavno Je to, da je večina učiteljstva nemškega mišljenja čeprav ne smejo podučevati nemščine, ki Jo Čehi na Dunaju zahtevajo In potrebujejo. Ta prepoved Ima namen, da mnogi stariši ne bodo pošiljali otrok v šole, kjer se nemščine ne nauče. — Pre-
tekli petek je bil enak protesten shod
na Zofinju v Pragi, kjer so govorili tudi zastopniki dunajskih Čehov. — čehi v domovini zahtevajo za avstrijske Čehe take šole, kakoršne daje češka republika svojim Nemcem. Reciprociteta! — Ta vzgled podajam politikom v Jugoslaviji, v kolikor bi se dal porabiti v korist Slovencem in Hrvatom v Avstriji. Dokaz nam je tudi, da se nam ni treba bati, ako se vsa javnost v Jugoslaviji zanima za usodo svojih bratov. Reciprociteta tudi tu!
Jugoslovanska kolonija ni dosti manjša od predvojne dobe. Utegne nas biti 12.000. Tu imamo doslej že 5 bank, ravno toliko spedicijskih podjetij, več eksportnih in importnih družb in odlično število velikih in malih trgovcev in industrijcev. Društev imamo več. O priliki kaj več o našem društvenem in
socialnem življenju. Za danes rečem le: kako drugače bi vse lahko bilo, da imamo tu na poklicanih mestih ljudi, ki bi se le količkaj zavedali, kaj je njihova naloga in dolžnost. Namesto v oporo so nam v pogubo in nam mečejo polena pod noge. Upamo, da bo kmalu bolje.
Prihodnjo nedeljo 15. t. m. bo imelo svoj občni zbor »Udruženje Jugosiaven-sklh žena u Beču« v prostorih našega generalnega konzulata. — To društvo se ni ustrašilo pridevnika »jugosioven-sko«, kakor je to storilo »Udruženje Srba, Hrvata I Slovenaca u Austriji«, ki združuje avstrijske državljane našega plemena. Nesrečen upliv uradnih osebi Zato pa gre tako, kakor gre. Ni pravega veselja do dela! Ko se ozdravijo nevzdržne razmere v domovini, bo tudi za nas na Dunaju bolje!
A. G.
Politične vesti
Zaupni sestanek bivših demokratov.
V četrtek zvečer se Je vršil v zbo-rovalnici mestnega magistrata zaupni sestanek dr. Ravniharjevih in dr. Tril-lerjevih pristašev. Sestanka se j? udeležilo okoli 80 oseb. O poteku tega sestanka poroča »Slovenski Narod« sledeče: »Sejo je otvoril dr. Vladim. Ravnihar, ki je po kratkem pozdravu takoj dal besedo dr. Karlu Trillerju, da oriše situacijo, ki je nastala z ozirom na predstoječe občinske volitve in navede momente, ki govore za to, da se vsi oni, ki ne soglašajo z vodstvom in politiko oficijelne jugoslovenske demokratske stranke politično opredele z ozirom na občinske volitve. V svojem govoru je naglašal, da je situacija v Ljubljani sedaj takšna, da Je treba iskati sodelovanje predvsem narodno-soci-alne stranke, ako se hoče ljubljansko občino zopet zasigurati napredni stvari. Omenil je, da so narodni socialci pripravljeni za sporazumno delo. Pogajanja, ki so se v tem pogledu vršila, so bila docela uspešna. Podrobnosti tega sporazuma sta poleg dr. Trillerja podala še dr. Ravnihar in dr. Vodušek, na kar je bil soglasno sprejet predlog, da se odobri sporazum, sklenjen za bodoče občinske volitve z narodno socialno stranko. Sporazum sloni na popolni pariteti obeh strank. Nositelj skupne kandidatne liste bo dr. Vladimir Ravnihar. Posvetovanje je trajalo od enčetrt na 21. do tričetrt na 23.«
Zbor demokratske otranke v Beogradu.
V Beograd je bil sklican zbor demokratske stranke z namenom, da izreče sodbo o politiki svojega predsednika Ljube Davidoviča, ker se je, kakor znano, udeležil zagrebškega kongresa javnih delavcev. Pribičevičanci so cel čas po zagrebškem kongresu v svojih glasilih zatrjevali, da večina demokratske stranke obsoja politiko Ljube Davidoviča. Na strankinem zboru samem so se pristaši Svetozarja Pribičeviča zaradi
j tega hudo zaletavali v svojega predsednika L. Davidoviča, in so zboru priporočali, naj njegove politike ne odobri. Pričakovanja Pribičevičevih privržencev pa se niso uresničila. Zbor demo-
kratske stranke je namreč izrekel svojemu predsedniku Ljubi Davidoviču soglasno zaupnico in enodušno odobril njegovo politiko, ki meri na spravo med Srbi, Hrvati in Slovenci. Zbor demokratske stranke je celo izjavil, da je demokratska stranka pripravljena sodelovati pri vsaki akciji v tem smislu pod pogojem, da se ta akcija naslanja na Vidovdansko ustavo, in da ni naperjena niti proti državnemu, niti narodnemu edinstvu, niti strankinemu programu. Ta sklep strankinega zbora pomeni poraz Svetozara Pribičeviča in njegovih privržencev, ki so venomer zatrjevali, da srbsko-hrvatskega spora ni in da se Hrvatov ne more pripoznati kot činitelja, s katerimi bi se mogla vršiti pogajanja državnopravnega značaja. Vsak otrok pa ve, da gre v sporu med Srbi, Hrvati in Slovenči za vprašanja državnopravnega značaja. Tb vedo tudi Pribičevičanci, ki so takoj po zagrebškem kongresu izjavili, da ni mogoče izvesti resolucije tega kongresa, brez revizije ustave. Ideje zagrebške resolucije prodirajo vedno giblje med narod in osvajajo vedno širše kroge, med katerimi se je prepričanje o potrebi pomirjenja in. sloge med Srbi, Hrvati in Slovenci tako globoko ukoreninilo, da ga nobena diplomatična resolucija ne more več preslepiti. Volla naroda je, da se nepotrebni spori med tremi Jugoslovanskimi narodi, ki so steber države, poravnajo in zanese med nje zopet sloga in edinstvo. Tej volji naroda pa bo morala slediti tudi demokratska stranka, ako noče priti pod kolo časa.
Ako je zbor demokratske stranke sprejel v resolucijo med drugim določbo, naj se Vidovdanska ustava, predno se revidira, izvede do konca, ni temu pripisovati nobene posebne važnosti. Možnost revizije ustave se tu priznava, čeravno pogojno. To pomeni le začasno odgoditev vprašanja revizije ustave, dokler politični dogodki ne dozore, ki bodo demokratsko stranko prisilili, da skliče nov strankin zbor, in »z ozirom na politične okolnosti« sklene revizijo ustave. Te politične okolnosti lahko nastanejo že, ako pride hrvatski blok v parlament. Takrat pa bodo za revizijo ustave glasovali nele Davidovičevi prijatelji, ampak tudi Pribičevič, Kukovec in Žerjav, samo da ne zlete iz vlade.
Gospodarstvo.
Ameriška koruza In mast.
Veliko Je bilo vzrokov, ki so povzročali draginjo pri nas in jo stopnjevali do nevzdržnosti. Dasiravno agrarna država, ki pridela življenjskih potrebščin mnogo več, kakor jih pa more doma porabiti, se Je vendar povsod občutilo neznosno pomanjkanja najnujnejših življenskih potrebščin. Glavna uzroka temu sta bila pač nadvse zanikrni promet in pa nečedna špekulaci-
ja. Ze dolgo si je vlada z različnimi odredbami in na različne načine prizadevala, zajeziti vedno naraščajoči val draginje, ki Je grozila državo dovesti do katastrofe. Vendar Ji nikakor ni hotelo uspeti, po našem mnenju zato, ker ni bilo prave volje, delovati samo v tem pravcu. brez ozira na osebne, partijske in mnoge prijateljske Interese. Končno pa se je smernica vladinega delovanja vendar uravnala v pravo
Arh. Kregar Rado:
IfeieiniSki plusi Valerije Mirne.
Po precejšnjem odmoru Je nastopila v Ljubljani do sedaj pri nas še nepoznana umetnica plesa, Valerija Kratl-nova. Lansko leto je gostovala v opernem gledišču slavna Sent Mabera ter s svojimi orijentalnimi In drugimi eksotičnimi plesi očarala občinstvo. Sigurno so njeni plesi občinstvu še v spominu, zato hočem potegniti nekako paralelo med onimi Sent Mabere In zadnjimi Valerije Kratinove.
Sent Mabera Je plesala plese po večini orientalskega Izvora, prilagodene nazorom modernega plesa. Vendar so Imeli tl njeni moderni plesi neko strogost, izrazujočo se v ostrem ritmu, ozko spojeni z godbo, kostumom in mi-ljejem. Plesi Sent Mabere so brez vsesa tega inventarja, skoro nemogoči. So bUl premišljeni, sharmonirani z vsem, kar plesalko obdaja, računajoč z neko dekoratlvnostjo celokupne figure, harmonično se spajajoče z obleko, njeno barvo ln ozadjem ter svetlobnimi efekti. Njen ples ni učinkoval sam na sebi, temveč skupno z tremi dekorativnimi
■ununiit..Iuriuiiu	ia	HUHi
Plesi gdč. Kratinovč pa tvorijo nekak prelvor iz teh do gotove meje še vezanih neosvobojenih plesov, v one najmodernejše struje. V »Oda!eski« in v »plesu v templu« spominja v kostumih in celotni kompoziciji na Sent Ma-bero. Loči se v »norcu« ter krene na popolnoma samostojno smer ekspres, plesa v »mraku« in »skrbi«. Najprvo hočem ostati pri plesih, ki so našemu pojmovanju najbližji. »Ples v templu« Je precej klasične vsebine, Izrazujoč darovanje svečenice Vsemogočnemu božanstvu. Je to ples, ki zahteva gotov milje, to je scenerijo In luč. Ne mislim tu mogoče celo svetišča z vsemi mogočimi bogovi in žrtveniki, temveč le označeno z enim samim trinogom, na katerem žari žerjavica ter gori kadilo. Le plamen luči razsvetljuje svečenico, vse drugo leži v somraku. Seveda, to doseči v dvorani Filharmonije, je popolnoma izključeno. Človek se vpraša, zakaj se ni dalo umetnicama na razpolago operno ali vsaj dramsko gledišče? Pa vsaj ne zato, da ne bi prišel naš balet v slabo luč? Neverjetno malo je smisla za resno umetnost. Naš baletni naraščaj gre študirat v Helerau, kjer Je ta umetnica profesorica, če ne bode go-sjoliuhoo. snreiet se notem ne smemo
čuditi. Pa dovolj tega. Ples kot Je omenjeni in »Odaliska« potrebuje brezpogojno ozadja, luči, ker drugače zgubi polovico na efektu. So to plesi, v katerih izpopolnjujejo omenjeni dekorativni elementi njihovo umetniško dovršenost Ples je učinkoval kljub vsem tem ne-dostatkom sijajno. Plesalka Je doživljala darovanje, vse je bilo ko pesem, ko živa harmonija.
Povsem nova Je bila njena kreacija »Mrak«. Ples brez godbe, v gestah dramatizirana misel. Momentano Je gledalca ta ekstremnost frapirala. Ritmika občutena in podana brez prisiljenja, naravno, prosto ali vendar strogo dovršeno. Tu se je plesalka oprostila vseh dekorativnih pripomočkov, vsega kar ni izključno le ples in dokazala, da je tudi to mogoče, ali težko, zelo težko, težko še pojmovati. Je to poskus nove smeri plesne umetnosti, ali smel in dovoljen le izjemam-genijem. Momentano sem se bal, kaj če obstane, če ne bode mogla naprej, če... In zmogla je, občinstvo je strmelo, ni si upalo dihati in ona Je ustvarjala...
Izredno krasen je bil norec, kljub svojej komiki —- tragičen. Momentano se zavedajoč, in zopet blazen, poln fantastičnih občutkov in vizij, bežoč pred
njimi in zopet vesel, pripovedujoč, — plešoč in Jokajoč, vse obenem izlivajoč se iz občutka v občutek; iz največjega veselja v največjo grozo. Umetnica se oslobodi vse dekorativnostl, vseh pripomočkov, hoteč dvigniti ples do najvišje popolnosti. Človek bi imenoval to sicer dramatičen ples. In to pride povsem do izraza v »Skrbi«. Ze ime samo Je nekaj ekstremnega. Lajik bi se smejal, plesati skrb in vendar. Bil Je to najbolj drzen poskus — ne poskus, to je že zase dovršeno delo.
Zopet ples brez godbe, ples skoro oproščen ritma; ostanejo le gibi in ti fantastični v dosedanjem plesu nemogoči, učinkujoči često neestetično ali vendar zgrabijo gledalca, da jih občuti. Tudi tu se zgublja estetika, ostanejo le utisi močni, često brutalni. Plesalka se valja po tleh, se plazi, krči, skače, teka, se zvija in vendar ni nelogično, ni komično', temveč resno — tragično — silno. Zal, da na programu ni bil tiskan verz, katerega je plesalka takorekoč ilustrirala — dramatizirala.
Skrb, gledajoča na človeka iz tisoč oči, iz vseli kotov, plazeča se skozi okno, vrata, vstajajoča, rastoča, vedno večja, vedno groznejša, dokler ga nje* na teža ne stare in uniči.
smer in uspeh ni izostal. Dinar se I
koliko izboljšal in ves položaj je bil v državi popolnoma drugo lice.
Mnogo je pri tem izboljšanju up vala dovolitev prostega uvoza žlViJ skih potrebščin in otežkočenje izvoz« istih. Ko je dovolila vlada Pr, Vti masti in koruze, so pričele takoj Pa cene domačemu blagu. Poleg tega
bila s tem tudi odvrnjena nevarno lakote v pasivnih krajih, ki bi je s ne zakrivila naša letina, kakor se je zelo resno trdilo, temveč nadvse solatni promet v državi. Kljub te da sta ameriška moka in mast mn0 cenejši od domačega blaga, se cene^, mu do sedaj še niso izravnale z cenr mi ameriškega blaga. To iz enostavne*« vzroka, ker se še ni uvozilo zadosT*j količin cenejšega blaga in pa ker vsi tega in vsled prometnih težkoč to bi * go še ni moglo prodreti v vse kraJ® notranjosti države. Ameriško kori« plačujejo po 3 in pol dolarja franko J* dranska pristanišča, kar znači po d našnjem približnem tečaju dolarja o*5, glo 220 dinarjev za 100 kg, medtem K* se mora plačati za bačko koruzo dinarjev. Vsled tega bo ameriška K ruza izoodrinila bačko ne samo v ° daljenejših pasivnih krajih, temveč cew v Bački sami, ker prevoz iz luke pa ^ Bačke ne stane več ko 40 dinarjev ** 100 kg.
Prva korist te velike pocenitve K* ruze bi bila, da bodo domači poljedel začeli v velikem obsegu rediti svinj Nekaka ovira temu je sedaj odredb* da se smejo mršave svinje prosto “ važati, dočim je določena za izvoz belih prašičev občutna Izvozna čari®* Vsled tega se izvaža mnogo suhih sv** nj, ki jih kupujejo sosednje države £ rejo in poljedelec nima pravega int* resa za rejo debelih svinj, ker jih P* ne more prodati tako, kot bi jih labW» ako bi ne bilo take carine na ta Prehodna doba je res nekoliko težavo* toda ko se bodo cene izenačile, bo ravnotako tudi kmetovalec, ki sed« godrnja, dobiček. Kajti s padanjem c*® življenskim potrebščinam se bodo P1** merno uredile cene tudi vsemu drut* mu blagu.
Vladi je uspelo, dobiti za drŽaV^ ceno mast. Ameriška mast se plačuj* že po 21 dinarjev za kg, sicer še povsod, vendar mora ta cena kmai® prevladati, ako bo le uvoz zadost* močan. In kadar bo doseženo to, ted« pa se lahko brez nadaljnega dovolv oziroma zniža izvozna carina na d* bele svinje.
'+ Slaba nemška žetev. Nemški dt* žavni statistični urad je ugotovil, da j® letošnja žetev zelo slaba. Ozimna p|®" nica je vrgla 16,271.574 q proti 26,239 tisoč 370 q lanskega leta. V enaki raz* meri so nazadovale vse druge žitarice' Edino krompir je obrodil IzvanrednO dobro ter se ga je pridelalo okrot
34,000.000 ton, za 8,000.000 ton več k* kor lansko leto.
-f Prometne izpremembe. SpreJ* manje brzovozne in sporovozne robe * vozovnih nakladih za Simbach loco jjj tranzit v smeri proti Nemčiji, je ra® prenatrpanja do nadaljnega ukinjen0. Dovoljena je živad in brzopokvarlJlV* roba. Medpotne in že sprejete pošilJK* naj iztečejo. Dovoljenje Izdaja ravn** teljstvo Linz.
+ Naša trgovina s Švico. Po benih švicarskih podatkih je znaš*“ skupni Izvoz iz naše države v 5^?; leta 1921. 450.059 q, 1709 kosov in 16 J blaga v vrednosti 46,682.631 Švicarsk*** frankov. Uvoz iz Švice v našo drfa^® pa je znašal v istem času 4414 o, 14.948 kosov blaga v vrednosti 5,491 soč 357 švicarskih frankov.
+ Pred po cen} en Sem masti. Tedj® pride prtko Hamburga v Ljubija^ amerikanska mast, ki bo stala, posta' ljena v Ljubljano, 86 K kg.
i
Ni Še povsem začrtana pot, ali tu se čuti stremljenje oslobodlti se zij In ustvarjati prosto, slobodno. sloboda je le za močne ljudi v um*t®^ sti, za genije, vse drugo Je smešna pija izražujoča nerazumevanje, ^ efekt le v zunanjih formah In gf*V ali frazah, Je pa v resnici puhla in izrazna.
Sijajna kreadja Je M »veter«,®*' lahno prhutaje, kot ptičja krila, joč, šepetajoč, zaljubljeno, taj^s^ no, mehko, pripovedujoč bajke, n®*« ali postaja močnejši, zašumi in zfv« pa zopet zaplahuta in se umiri.
Plesala, nalahno, polagoma In hitro, _ treje, pa zopet mirno vedno bol kler končno gibanje ne neha —
Krasen je bil umetniški večer, stvo, malo ga je bilo ali t° Je * jn kom uživalo ustvarjajočo ume ^Letnici se ob koncu vsakega plesa f iskreno zahvalilo. Umetnica Je uspeh le Žal samo moraličen — nega pa sigurno ne.
Rodoljubi, podpirajte ... družbo sv. Cirila ia Met«-3-
*tev. 237.
.JUGOSLAVIJA* 14. oktobra 1922.
Dnevne vesti.
*!" delegacija ministrstva financ
V na ,)a Uradno: V Uradnem listu izide israjšem času pravilnik za izvrše-L, Podpisov o pobiranju takse za tllbio barete, orfeje, kafešantane in Vsak5 Po^e^a' lem pravilniku mora j. ° tako Podjetje takoj prijaviti obrat . enemu oblastvu in voditi trgovske o vseh dohodkih. Vstopnice, pro-in kuponi za garderobo morajo *. ~‘2osani in taksirani, in na njih moto cena *n datum označena. Od a drugih kosmatili dohodkov se tari j ta^sa> ki znaša 20 odstotkov,
™dično na podlagi knjig. Vsakemu tu se mora izročiti iz bloka račun, ki ®ra biti uradno žigosan. Za prestopke , u Predpisom pravilnika so predvi--ne občutne kazni (1000 do 10.000 D.).
st°m, ki ovadijo prestopke oblastvu, polovica kazni (najmanj 500 kot ovadnina, ako jo zahtevajo in l 0 ni oblastvo že poprej zaznalo za ^vo dejanje.
**• Državni zavod za pospeševa-
jj* Industrije in obrti v Beogradu. P» ^^Pošiljke omenjenega zavoda, ki je zadnjem času poslovati, so
tolčene poštnine.
U *- Stavka vseučlllšklh profesorjev.
J* Varšavskem vseučilišču so vsi pro-*°rji radi slabega materijelnega stanja v stavko.
toiT* Zvišanje draglnjskih doklad o-jj^nikom. Pišejo nam: Pod tem na-pišejo listi, da je finančni mini-sprejel tozadevni predlog ministra Jjuotranje stvari Poleg tega je baje 2®*ni§ko poveljništvo poskrbelo tudi j?*0- da orožnikom pomaga z organiziram menaž po postajah, ki bodo do-Primerne olajšave. K temu naj bo J®euieno, da smo že neštetokrat čitali, jJ bil predlog o povišanju sprejet,
7 ie odobren kredit 40 milijonov K .jsvrho. Vse pa je ostalo le na pa-l^U in orožniki stradajo naprej. Predlo je bilo, naj bi se tudi orožni-reduciralo in zmanjšalo število P*tuj. Tega ne bo treba, ker vsak kdor Jmore odide sam. Na mnogih krajih JpUVljajo varnostno službo vojaki, ker J1 orožništva. Kaj je orožnik ali pa /jjl&k za varnostno službo, ni potiebno ?®*ebej povdarjati. Kar pa zadeva iz-J’U5anje razmer orožništva z organi-jkunjem menaž po postajah, bi bilo ze-
5 Umestno, ako bi se pravilno izvedlo. icda, kakor smo izvedeli iz dobro in-™hniranih virov, se je zgodil ravno v Jelici Ljubljane, v Kozarjah, nasrro-
slučaj. To postajo se je opustilo, Panike Pa premestilo na Brezovico v J®*® gnile in- razpadle barake, kjer ni 'htnernega prostora niti za stanovanje ^ Šele za kuhinjo itd. S tem se gotovo J Odpomoglo orožnikom, pa tudi ko-javne varnosti je v tem slučaju dvomljiva.
Jugoslovanski konzulat v Zliri-Je bil osnovan 1. t. m. Za konzula * 1*11 imenovan g. Milan Schwarz, rojen ^krebčan.
— Cene kruhu v Beogradu padajo.
6 Jtna uprava beograjska je določila Pfe za čas od 12. do 18. t. m. za beli ^ 6 Din, za črnega 5 Din za kg.
^ — Umrl je v Gradcu trgovec Ema-
Christof. Pokojnik je bil brat Jo-Christofa, vodje zasebnega učnega v°da v Ljubljani,
povednost s smrtjo. Nedaleč od Op* stoji na nekem travniku lesena ba-V njej je nastanjenih nekaj voja
*•■» Nepreviden vojak plačili svojo
sklep. Priv i zal je za okno konec dolge tanke vrvi, na drugem koncu pa :e napravil zaikc ter vtaknil vanjo glavo. Nato si je prerezal z rjavo britvijo žile na obeh rokah. Potem je pa skočil z okna na ulico. Vsled telesne teže se je vrv utrgala in treščil je na ulico z glavo navzdol ter si razbil črepinjo, ter obe roki. V hipu se je nabralo okoli njega mnogo radovednega ljudstva. Telefonirali so na rešilno postajo, toda došli zdravnik, ni mogel ugotoviti drugega kot da je nesrečni delavec mrtev.
— Okraden pek. Iz stanovanja peka Jakina v Stožcah je ukradel neznan uzmovič 800 dinarjev, 4000 lir in še nekaj drugih stvari. Tatvine osumljen je neki kiojaški pomočnik, ki je tisto noč pri Jakinu prenočeval.
— Draga črna kava. Ko je Viktor Vilter v Zagrebu obstal s svojim avtom pred kavarno »Bristol« in skočil na črno kavo, mu je med tem časom neki uz-\ movič ukradel z avtomobila pokrivač, vreden 300 dinarjev.
— Roparski napad. V sredo, dne 11. t. m. dopoldne so prišli neznani zločinci v hišo posestnice vdove Antonije Lokar v Preski pri Šmartnem pri Litiji ter pobili njo in njenega 11-letnega sina Franceta do nezavesti. Nato so pobrali ves denar, obleko in perilo ter iziginili. Obe žrtvi so v petek popoldne prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer ležita še vedno v nezavesti in je malo upanja na ozdravljenje. Oba mati in sin imata strašne rane na glavi
— Zopet boj med vojaki in detektivi. Pretečeni teden je hotelo več detektivov v Osijeku aretirati nekega pijanega vojaka, ki je razgrajal po ulicah. Temu pa se je uprla neka vojaška patrulj, ki je z bajoneti napadla detektive, jih več ranila in nato še streljala za njimi. Nato je vzgledna patrulja odšla v več gostiln in povzročila velike eks-
C6SG
— Skrivnosten uboj. Pretečenega pondeljka ponoči je spremljal posestni-cov sin Jožef Ažman iz Paške vasi več deklet, s katerimi je pri nekem posestniku ličkal koruzo. Ko se je od deklet poslovil in odšel proti domu, je dobil nenadoma udarec na glavo. Zavlekel se je domov, kjer Je še o dogodku izpovedal; napadalca ni niti videl niti slišal. Naslednjega dne je umrl. Storilca dose-daj še niso izsledili.
— Izvršenje smrtnih obsodb. Po odredbi kasacljskega sodišča so se pričele te dni izvrševati smrtne obsodbe, ki so jih apelacijska in kasacijska sodišča odobrila. V torek je bilo ustreljeno v starih mejah Srbije preko 20 obsojencev, največ v vranskem in bltoljskem okrožju. Smrtne obsodbe se izvršujejo še nadalje, vseh skupaj se jih bo izvršilo okrog 200.
— Tatvina Jermenov. Čevljar Fr. Grašina se je vtihotapil v trgovino Pavla Caterja v Kapli pri St. Jurju ob Taboru in mu ukradel več jermenov, vrednih približno 12.000 kron. Tatu je izsledil pes celjske policije. Jermena so našli v čevljarjevem stanovanju, čevljar jo je pa že popihal
— Originalna demonstracija. V Dresdcnu se je te dni dogodila zanimiva scena. Neki meščan je bil s svojo soprogo vržen iz stanovanja. Naložil je svoje stvari na voz, zapeljal na trg z živili in na vsa usta začel grditi stanovanjski urad. Naenkrat se je zbralo krog njega mnogo ljudstva, ki je "lavno odobravalo njegovo početje.
= Vlom v barako. Pred par dnevi je vlomil neznan tat v barako Katarine Marčan v Lattermanovem drevoredu. Ukradel je dežnik in za par sto kron jestvin.
= Policijske vesti. Dne 5. t. m. je bil ukraden v vozu elektr. železnice od kavarne Evropa do mestnega magistrata platnen rujav kovček, v katerem se je nahajal en senčnik elektr. svetilj-ke in en par zakrpanih šlap. Na kovčku je bil pritjen napis: »Ažman lg., Kropa«. — V času od 7. do 9. t m. je bila iz nekega vrta v Rožni dolini ukradena 5 m dolga in tričetrt cole debela cinka-sta cev za vpeljavo vodovoda. Cev je vredna 200 kron. — Krovcu Mihaelu Prestenjaku iz Dravelj štev. 46 je bilo dne 11. t. m. izpred trgovine Doroteje Kregar ukradeno 2000 kron vredno kolo.	...	.
= Cirkus Drina ostane v Ljubljani do pondeljka. Prihodnji dve predstavi se vršita v soboto in v nedeljo in sicer v soboto ob 4. uri pop. posebna predstava za dijake po znižanih cenah. Program za dijaško predstavo: Rokoborba Šturman (Čehoslov.) contra don Rosano (Madrid). Zvečer: Tom Sajer (Juž. Amerika) contra Popovič (Trst) traja do rezultata. Angleški boks do rezultata. Effendi (Grška) contra Semič (Dalmacija.) Rokoborci prvovrstni. V$e točke so zelo zanimive.
Oktober 20. petek »R. U. R.« A. Oktober 21. sobota »Romant. duše«. E. Okt. 22. ned. Ob 3. pop. Jack. Straw«. Okt. 22. ned. Ob 8. zv. »R. U. R,« Izv, Oktober 23. pond. »Romant, duše«. D.
Opera:
Oktober 17. torek »Tajnost« Izven Oktober 19. sreda. Večer dramatičnih plesov. Pleše Val. Kratinova, profesorica na DalcrozejeVem zavodu v Hellerau. Izv.
Oktober 19. čet-tek »Triptvchon«. D. Oktober 20. petek zaprto.
Oktober 21. sobota »Tajnost«. C. Oktober, 22. nedelja »Lakme«. Izven. Oktober 23. ponedeljek zaprto.
Celie.
1,7» med njimi: Franc Leone, star 20 j^lvan Ferari, star 20 let in Mihael
°be je pred par dnevi v zgodnjih ju* i^lih urah izvrševal inšpekcijo pri bli-J:®1 barakah, pred katerimi leže kupi
 - - ........................
^Mnšpekciji je nesel granato v bara-
ki ue
Sp
2®»b____________ .	.
'biicije. Tam je našel avstrijsko gra* (l 0 V premeru 42 milimetrov. Po kon-C11 Inšpekciji je nesel granato v bara-|U Tam je tolkel z njo ob železen rob postelje. Ropot je zbudil več vo-j^v 12 spanja. Eden od njih je opozo-. neprevidnega kaplarja, naj vrže gra-V$e° neraudoma vstran, sicer bo spravil v nesrečo. Toda ta mu je odgovo-naj bo le brez skrbi za svojo kožo, Ljt?n dobro ve, da je granata prazna. Vei*T Je. da si jo hoče ogledati iz rado-l«no$ti Par trenotkov kasneje pa je tL ata razpočila z močnim pokom. Opcijo je bilo slišati daleč naokoli.
Je odtrgala kaplarju desno roti« jLVa druga pa sta zadobila težke ra-to w^Sem telesu. Kaplar je pol ure na-vsled izkrvavljenja, ostala dva V Pa so spravili z avtomobilom vo,nico.
P°snstva- V Beogradu Je *Voje * ^0nar Gjorgjcvič posilil sestro hiri. ?i e"e’ let staro Jaroslavo Ven-VJočinec le imel deklicoyzaprto dva daj j 10 le omamil s kloroformom. Se-5* s, mila policija »čednemu« svaku klico . in ka oddala kamor spada. De-oddali v. bolnico.
*hw 7,dcn samomor. V tretjem nad-5e štev> 4 v ulici Alessandro vec iV ^Sr!u Je stanoval 60 letni de-Bratassevich. Starček je bil L^kraj Cen in v te> sv°j’ bolezni je ® Ča, !c,žil prijateljem, da ni več aa-’ ko si bo vzel življenje. In res, tintv] j« izvršil svoj Žajostni
Ljubljana.
= Saldkor za državne nastavljen«
ce. Minister za socialno politiko oddelek za javno pomoč je naročilo pokrajinski upravi, naj nemudoma sporoči število nabavljalnih zadrug ih število članov, ki pridejo v poštev pri razdelitvi sladkorja.
*= Novost za Ljubljano se obeta z vrtnarsko razstavo, katero prirede trgovski vrtnarji iz Ljubljane v dneh 21. do 25. okt. t. L Srečno izbrani prostor je jahalnica na Bleiweisovi cesti, da bode prireditev prišla do veljave. Eksotičen utis bodo napravile izbrane vrste palm, pomešane z pestrim cvetjem, umetno vezenje bode povečalo krasni utis. Razstava bode nudila duševni užitek vsakemu obiskovalcu in ga oprostila za trenutek morečih skrbi. Vstopnica bode znašala za osebo Din 5, za vojake in dijake polovico. Zadnji dan razstave je namenjen brezplačno za šolsko mladino, katera se Je udeleži korporativno v spremstvu učiteljstva. Cisti dt-biček je namenjen mestnim ubožcem. Med časom razstave so cvetice sl. občinstvu na razpolago v prodajo, vendar se iste šele po zaključku oddajo odjemalcem.
as= Banaška molra. Na Vodnikovem trgu prodaja tvrdka Viktor Šober bana-ško moko in sicer za pecivo kg 22 K, za kuho 21 kron kg in za kruh 19 K kg.
s=r Tudi psi niso več varni — brecl tatovi namreč. Trgovcu I. V Ruparju na Tržaški cesti štev. U, je bila ukradena štiri mesece stara resasta lovska psica, rujave kostanjeve barve, bli-ši na ime »Živa«.
Seja občinskega sveta bo v ponde-Ijck ob 18. uri v mestni posvetovalnici.
Francoski krožek v Celju. Na zadnjem ustanovnem občnem zboru se je sklenilo, da si preskrbi krožek primerne prostore. Celjska Čitalnica je pri odborov! seji sklenila, dati prostore v knjižnici na razpolagos kjer se bodo prirejah stalni sestanki in bo tudi najpotrebnejše čtivo na razpolago.
Iz finančne službe. Preglednik finančne kontrole pri oddelku fin. straže v Celju g. Fr. Stanič je. premeščen v Šoštanj kot voditelj oddelka.
Prvenstvena nogometna tekmo med Atletiki in Svobodo v Celju, se vrši v nedeljo 15. t. m. popoldne.
Hmeljska kupčija v Savinjski dolini popolnoma počiva. Vsled zboljšanja vrednosti našega denarja se kupci vzdržujejo kupovanja. Položaj je tak, da je prej misliti še na nazadovanje, kakor pa na izboljšanje cen. Vsled teh razmer so hmeljarji letos zašli v precej težek položaj.
Preobteženo električno omrežje v Celju. Ker je električno omrežje po mestu posebno v zimskih mesecih vsled večje porabe toka za razsvetljavo preobteženo je mestni magistrat odredil, da se morajo vsi motorji, v mesecih oktober, februar in marec ustaviti ob 17. uri, v mesecih november, december in januar pa že ob 16. uri. Lastnikom motorjev, ki bi se tej odredbi ne pokorili, se odvzame tok.
Sokolstvo.
Dramatični odsek Sokola Moste priredi v nedeljo, dne 15. oktobra veseloigro v treh dejanjih »V Ljubljano jo dajmo*. K obilni udeležbi vabi odbor.
Dramatični odsek Sokolskega društva na Viču ponovi v nedeljo dne 15. oktobra 1922 burko »Charleyeva teta«.
Glasbenika diletanta vabi Orkester Sokola L k sodelovanju. Pričelo se Je z naštudiranjem povsem novega programa za zimsko sezijo in to v društvenih prostorih na trgu Tabor, kjer irna orkester svojo lastno dvorano z vsemi udobnostmi. Posebno dobrodošli so godbeniki na pihala, katerim se stavi na razpolago ev. tudi instrumente. Vljo-linisti z dobro podlago imajo najlepšo priliko, da si pridobe orkestralno rutino. Primanjkuje tudi čelistov. Prijave se izvrše lahko pismeno na Orkestralni odsek Sokola I. ali pa ustmeno v priliki redovnih vaj v torkih in petkih ob 8. uri zvečer.
Šport in turistika.
Klub kolesarjev in motociklistov
Ilirija v Ljubljani priredi v nedeljo dne 15. t. m. motociklistične in kolesarske dirke na Ljubljanski grad za prvenstvo »Ljubljane« za leto 1922. Proga: Karlovški most — drevored na grajski planoti km 0.960. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Dirka otvorjena za vse klube v območju koles, podsaveza za Slovenijo. Prijavnina: za motocikliste Din 20, za kolesarje Din 2 se sprejema do sobote 14. t. m. do 11. ure zveečr v kavarni »Prešeren«. Za zmagovalce so razpisane Častne kolajne in diplome ter prvaku naslov: Prvak Ljubljane 1932«. Vsi tekmovalci In reditelji se morajo nahajati že ob 2. uri popoldne na Startu. —- Vodstvo.
Gledališče in glasba.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Drama:
Oktober, 17. torek zaprto.
Oktober 18. sreda »Hlapci«. B Oktober 19. četrtek »Jack Strav«, U
Opera. Melodično presladka, deloma na pol že opereti približujoča Delibe-sova opera »Lakme« je v četrtek zvečer privabila v gledališče mnogo občinstva, največ morda zaradi nastopa g. Betetta, ki je v vlogi Nikolante pokazal vse vrline svojega mehkega basbari-tona in je hkratu razvil silno impozantno igro. Njegovi sijajni kreaciji je hvalevredno stala ob strani ga Lovšetova. Njen glas je izredno mil, nežen in prisrčen. V dvospevih z g. Betettom smo občudovali dva glasova, pač res dva bisera, brušena v Hubadovi šoli. Bojimo se, da nam ga Lovšetova ne uid.e kam drugam in trdno upamo, da jo u-prava gledališča stalno pridobi za naš oder. ■— Vsi ostali solisti so pomagali predstavi do lepega uspeha, pravtako sta tekmovala med seboj orkester in zbor, da sta vsestransko zadovoljila. Inscenacija opere Je dostojna.
Profesor dr. Pavel Kozina je pretekli teden priredil v dvorani Filharmonične družbe produkcijo svojih gojencev. Nastopili so trije in sicer tenorist g. Burja, baritonist g. Berlot in pa sopranistinja g. Ančikova. Najboljši je brezdvoma g. Burja, ki je vkljub temu da se šola še le kratko dobo, poslušalce s svojim prikupljivim glasom naravnost presenetil. Tudi g. Berlot jč s svojim močnim glasom, ki se bo z nadaljnim študijem gotovo še razvil, precej impo-niral. Gdč. Ančikova je, dasi ima prožen glas ugajala nekoliko manj. Na začetne uspehe svojega pevsko-pedago-škega delovanja je dr. Kozina lahko ponosen, njegovi šoli pa želimo čim lepšega procvita.
Večer dramatičnih plesov Valerije Kratinove. Ker se je pri plesnem večeru Valerije Kratinove v dvorani Filharmonične družbe navzoča publika izražala, zakaj se prireditev ne vrši v enem izmed naših gledališč, ki so bolj za prireditve te vrste sposobna, na kar je opozorila tudi kritika, se je upravnik Nar. gledališča g. Hubad odločil, da angažira odlično in priznano umetnico za en večer in s tem ustreže izraženim željam in nudi neskrajšan užitek. V ta namen je odstopil operno gledališče in sicer na dan 18. okt. t. 1. Valerija Kratinova profesorica na Dalcroze-jevem zavodu v Hellerau je prva, ki k nam prinaša pri nas še malo poznato moderno smer plesne umetnosti, ki izvira i2 ritmike in plastike. Opozarjamo napredno občinstvo na to izvanredno u-metnico, ki je pred kratkim žela pred beograjskim, mariborskim in dr. razprodanimi gledališči sijajne uspehe.
Operni pevec gospod Julij Betetto sodeluje na koncertu Glasbene Matice ki se vrši v pondeljek, dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani Na tem koncertu poje kot svojo prvo točko eno najlepših basovskih modemih oper in sicer pesem Pierola iz opere »Mrtvo rnesto.« Opera je delo komponista E. \V. Korngolda, ki ie že kot deček vzbu jal zanimanje svetovnih glasbenikov in pa kritikov. Pesem Pierota je nalepša točka te opere, ter Jo g. Betetto prišteva k najboljšim točkam svojega bogatega vzporeda. Kjerkoli jo je še pel, Je dosegel ž njo največje uspehe, med drugim posebno na dunajski državni operi, kier je še vsakokrat po odpeti pesmi žel viharen aplavz na odprti pozomici. V drugem svojem nastopu pa poje tri pesmi in sicer znamenitega liričnega skladatelja Slovenjegradskega rojaka Wolfa »Spev Wevlin« in pa priljubljenega našega komponista Michla novejše delo na Prešernove lieseJc »Pevcu«. Oba ta dva samospeva poje vr >Ii v Ljubljani pred 14. leti. — Občhistvo opozarjamo na nastop Betetta na našem koncertnem odru, saj je gotovo, da nam bo njegov nastop nudil izreden glasbeni užitek. Spremlja ga priznana naša pianistinja gospa Dana Golia-Kobler-jeva.
Marionetno gledališče v Ljubljani.
Pred dvemi leti je naš slikar Milan Klemenčič z hvalevredno žilavostjo sestavil in opremil marionetno gledališče v Ljubljani. Vsa kulturna javnost je z veseljem pozdravila to novo simpatično kulturno podjetje, ki ie pripravilo našim malčkom veliko neprisiljene in izvirne zabave. Iz raznih tehtnih vzrokov, predvsem vsled pomanjkanja ma-terielnih sredstev, je moralo podjetje s predstavami prenehati. Sedaj pa se je neumorni delavnosti in agilnosti slikarja Klemenčiča posrečilo, znova oživiti marionetno gledališče, gotovo v nemalo veselje vseh starišev in mladine. —
Lutke in vsa oprema je
Letošnji program je posnet iz najboljše
češke, nemške in italijanske marionet, ne literature, ter obsega med drugim tudi nastopne igre: »Rožencvet ln Lilijana« in »Tri želje« od Pocdja, Bendo rf o ve »Zakleti kalif«, »Dr. Faust« V slovenski predelavi dr. Laha; iz mo-nakovskega marionetnega gledališč* Schmidtovo: »Skrivnostno zrcalo«. 1* italijanske Commedia dell’arte »Mrtvec v rdečem plašču« in »Trojčki iz D** maska«. Nadalje enodejanke:	»Pre-
skušnja«, »Obuti maček«, »Snegulčica« »Gašper v Kini«, »Gašperček kot Pri®®« »Gašperček-slikar« in »Začarani dežnik«. Predstave se vrše v Mestnem domu v veliki dvorani in sicer v nedeljo 15. okt. ob 3. uri popoldne in ob 6. uri zvečer. Te predstave bodo gotovo zbudile pri vseh, ki se zanje zanimajo, veselje; je pričakovati obilega obiska, zlasti mladeži.
murni in oiM.
H. Sienkievvlcz. Z ognjem ta m*-čem. Povest iz davnih dni. Prevel dr.
R. Mole. 3. snopič. S slikami. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Strani 129 — 192. Cen* 7.50 Din. Tretji snopič nove izdaje velikega in zanimivega Sienkiewiczevega zgodovinskega romana je izšel ter I* opremljen z lepima ilustracijama. Ta ta prva dva zvezka se dobita pri Tiska ni zadrugi v Ljubljani.
Umetniška Šola Probuda v Ljubil ata si je stavila za glavno nalogo, Ustanoviti umetniško šolo, ki Je nam do?** daj država še ni dala. Začetek je bil težak, vendar šola kljub vsem težko-Čam lepo napreduje. Letos se šola nekoliko poveča ter dobi nov oddelek Z* kiparstvo pod vodstvom našega kiparja Bernekerja V grafičnem oddelku J* uvedena letos litografija. Novost 1» predavanja o modernem pismoslovju ta o opremi knjig, ki je namenjeno v prvf vrsti nastavljencem v tiskarnah.
Planinski koledar za leto 1923 izide sredi novembra ter se bo razposlal vsem lanskim naročnikom. V slučaju, da je kateri spremenil svoje bivališče, ali če ne reflektlra na koledar, naj blago« voli to naznaniti založništvu v Mariboru. Vsled pošiljanja na stari naslov ta nesprejetja koledarja se ga je mnogo poizgubilo, kar je, ako se prišteje 5* številne sprejete neplačane izvode, pri sedanjih visokih cenah za tisk in poštnino, občutna škoda. Cena se je moral* zvišati na 6.50 dinarjev, s poštnino na 7 dinarjev, kar naj blagovolijo vzeti C. naročniki na znanje. Upamo, da nam ostanejo vsi dosedanji naročniki tudi to leto zvesti in pridobijo mnogo novih odjemalcev med člani in nečlani, ker bi bili sicer vsled zadnjih neuspehov primorani smatrati letnik 1923 kot zadnjo Izdajo.
Dr. Vinko Šarabon, Zgodovtask* anekdote, 1922. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 10 Din. Slovenci nismo imeli dosedaj še noben* zbirke anekdot. Dr. Šarabon, poznan slovenski zgodovinar, je zbral razlita* anekdote, ki jih je uredil po poglavjih. Pri nekaterih občudujemo fino poanto pri drugih hudomušnost, pri tretjih duhovitost, pri nekaterih pa sili poučna stran v spredje, druge zopet izvabijo smeh na še tako mrk obraz. Kdor st hoče prav do solz nasmejati, obenem P* brati prav zanimivo in poučno čtivo naj seže po tej krasni zbirki, ki je redkost med našo literaturo.
Tečaj za fresko-sllkanje v Ljubljani priredi naš priznani freskant, akado-mičnl slikar Simon Ogrin od 20. okt do 20. nov. V svrho določitve podrobnosti se vrši sestanek Interesentov 16. t ta. ob 17. uri v Tehniški srednji Šoli, pritličje, desno, soba št. 1. Ukpvlha bo znašala za ves mesec samo 100—150 dinarjev, zato naj nikdo ne zamudi t* prilike, ki se ne povrne več Pismen* prijave je nasloviti na vodstva Umetni* ške šole Probuda, Ljubljana. Teba. Sr. Sola.
Društvene vesti.
Tovariši Jadranašil V soboto, dne t4. oktobra ob 20. se vrši v društvenih prostorih sestanek vseh članov t dnevnim redom: program društvenega d* la v letu 1922-23. Udeležite se vsll Od-bor j. n. a. d. Jadran.
ANT.ČERNEflfc
8
V 1JUBLJANA
PERILO
za dame, gospode in deco, oprema za novorojenčke,
po nainižjih cenah prt:
i- Sinkovič n»i R. Soss
Ljubljana, Mestni tli 19.
Gospodarske vesti.
4* Oddaja zgradbe barake. Dne 16. oktobra t 1. ob 11. ur dopoldne se vrši pri Inženirskem odelenju komande IV. aimijske oblasti v Zagrebu (Jezuitski trg 4) druga pismena ofertalna licitacija za zgradbo barake v Vrapču pri Zagrebu, Predmetni oglas je v pisarni “trgovske in obrtniške zbornice v Ljub« Ijani interesentom na vpogled.
+ 'Važno za vse trgovce in industri-jalce! Na svoje posredovanje je trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani dobila danes dne 12. oktobra sledečo brzojavko: »Vaš telegram od 10. oktobra ukazuje odboru, da tudi za prispelo trgovsko blago izda dovoljenja samo za uvoz brez pravice za nakup deviz. Generalni inšpektor Jakovljevič J. br. 18220.
+ Knjigovodstvo v dinarjih. Ministrstvo trgovine in industrije je odredilo, da morajo vse ustanove, ki so obvezane javno polagati račun, voditi
svoje knjige in bilance v dinarjih in sicer do začetka letošnjega leta.
+ Produkcija Sira v Srbiji. 2e pred vojno je izvažala Srbija različne vrste sira, zlasti v kraje na obali Sredozemskega morja. Največ producira južna Srbija znanega sira »kaškavalj«. Ta sir se v pretežni večini izvaža v Carigrad in Aleksandrijo. Zelo se zanima za ta sir Amerika.
'+ Žetev tobaka v Macedoniji je bila letos povprečno mnogo boljša od lanske, tako po kvantiteti kakor po kvaliteti. Zlasti izborno je uspela žetev okoli Metarsa, Kijanija in Lavarosa.
+ Izvoz lesa iz Jugoslavije je znašal v prošlem letu 500.000 vagonov, od katerih odpade samo na Slavonijo 300.000 vagonov.
4- Nova naredba o prijavi zalog življenskih potrebščin. Ministrstvo za socialno politiko je izdalo glede prijave zalog, ki je predpisana po členu 2 pravilnika k zakonu o pobijanju draginje dne 2. oktobra dopolnilno naredbo, po
kateri se ima za sedaj prijaviti samo zaloge sledečih predmetov:	pšenico,
rž, koruzo, ječmen, oves, pšenično moko in sicer ločeno krušno moko in moko za kuho, dalje koruzno rnoko, otrobe in kokalj. Prijavo imajo izvršiti trgovci, trgovska skladišča, prometna podjetja, banke in denarni zavodi, posebej za vsak našteti predmet, koliko je zaloge proste za prodajo, dalje koliko je že prodano In komu, in končno koliko ima pri kom drugem trgovec v zalogi. Mlini morajo razen teh podatkov še navesti koliko je v mletju in za koga se melje. Zveza gremijev opozarja vse interesirane kroge na to važno naredbo, ki je sicer za topotno prijavo dospela nekoliko prepozno, ker poteka z 10. oktobrom prijavni termin.
r+Izplačevanje 20% bonov. Boni glaseči na 1000 K, se izpremenijo v državno posojilo in se obrestujejo s 3% ter jih bo država amortizirala v 13 letih. Bone, ki znašajo manj kot 1000 K, se bo izplačalo leta 1922/23 do zneska
25 milijonov dinarjev. Do konca decembra 1923 pa se bo izplačalo vse te bone.
+ Amerikanska mast. Vsled visokih ceri naše domače masti so pričeli uvažati amerikansko mast, ki jo prodajajo povprečno po 32 K za kg. T a cena pa je še previsoka, ker je šla ta mast skozi veliko rok, kajti v Nemčiji jo prodajajo po 18 Din kg.
-f Tarifi za pre\oz žitas moke trt krme v svrho prehrane so znižani za 50%.
+ Naši reparacijski prejemki. Na račun vojnih reparacij srno prejeli od Nemčije 15,773.1 li mark v zlatu, 110,340.705 mark v papirju ter 85.850 frankov v denarju in blagu. Poleg tega še 11.962 konjev in 819 volov. Od Bolgarije smo dobili 12.000 koz, 5000 konjev, 4000 volov, 600 krav in 50 bikov. Od Madžarske smo prejeli nekaj premoga.
+ Nova kotiranja na beogradski borzi. Uprava beogradske borze uvede kotiranje španskih pezet (ček Barselo-
na), belgijskih frankov ^ek Bms^^l
holandskih forintov (ček Am in poljskih mark (ček Varšava), ranjem se je pričelo v četrtek.
-f- Posvetovanje interesentov o viznih naredbah. Zveza trgoVsKi“.. .q9 mi jev in zadrug sklicuje na sp •željo trgovskih krogov za sodo'to • 14. oktobra ob 6. uri popoldne v ' dvorano mestnega magistrata v	^
Ijani posvetovanje vseh intef trgovskih in industrijskih ter oor krogov glede novih deviznih a	_
Na zborovanju bo podal poročilo o ferenci pomočnika ministra financ 8-PlavŠiča z gospodarskimi korpor ^ mi zvezni načelnik Ivan Jelačin. K udeležijo zborovanja tudi člani nega odbora, bo dana trgovcem pru^ da obrazložijo svoje konkretne sl ^ in dobijo potrebna pojasnila. Zato J . interesu vseh trgovcev, da se zbolO.f nja zanesljivo udeležijo.
£. OABOR1AU:
Zločin v Orcivalu.
Konec.
»Rešite vsaj svoje Ime; orožje Je pri rokah.«.
Odskočil je, kakor da je zagledal smrt.
*Ne,« je rekel, »ne, saj še lehko pobegnem! Skrijem se. Odpravim se sam, a ti prideš za mano!«
»Povedala sem vam že, da je prepozno; policija je obkolila hišo. Pot iž nje drži v ječo, ?.ko ne na morišče.«
»Uidem Jim preko dvorišča.*	,
»Zastraženo je; evo!«	.	■
Planil je k oknu in zagledal agente gospoda Lecoqa. Ko se je obrnil, je bil njegov obraz napol blazen, gnusen od groze.
»Vseeno bi poizkusil,« je dejal čez hipec, »preoblekel bi •e...«
»Brezumnež! Tu v tejle sobi vas čaka policijski agent; ©vo vam zapornega povelja, ki ga je položil na mizo.«
Trčmorel je spoznal, da je izgubljen brez rešitve.
»Tedaj moram res umreti!« je zamrmral.
»Da, morate; a piej napišite priznanje svojih zločinov, da ne bodo sumničili nedolžnih ljudi..
Kakor v sanjah je sedel mizo, vzel peno, ki mu ga je pomolila Laurence, In zapisal:
»Preden stopim pred večnega Sodnika, izjavim, da sem sam in brez pomagačev zavdal Sauvresyju in umoril groiico iTrčmorelsko, svojo ženo.«	„
Ko je dodal podpis in dan, jc Laurence odprla enega izmed predalov pisalne mize, v katsrem sta bila dva samokresa. Hektor je vzel enega, ona drugega.
Toda kakor nekdaj v hotelu in kakor ob’ Sauvresyjevi smrtni postelii je Tremorel tudi zdaj začutil, da ga ostavlja pogum. Ko s? je nastavil cev na senec, je prebledel, zobje so mu zašklepetali In pograbil ga js takšen trepet, da. mu je padla pištola na tla.
»Laurence,« je zastokal, »m!Ia moja, kaj to s teboj?«
»Z menoj? Prisegla sem, da vam hočem slediti, kamorkoli pojde vaša pot. Ali me razumete?«
»Oh, to je strašno,« se ie obotavljal. »Sauvresyja nisem Umoril jaz. zavdala mu je ona, to je dokazano; z dobrim zagovornikom bi menda «
Gospod Lecoq je zasledoval pretresljivi nastop od besede do besede, od kretnje do kretnje. Hote ali nehote — kdo ve? — je pritisnil na vrata, da so zaškripala.
Laurence je mislila, da se vrata odpirajo In hoče agent stopiti v sobo; zbala se je, da ne bi pal Hektor živ policiji v roke...
»Strahopetec!« Ie vzkliknila. »Ustreli, podlež, če ne — ■—«
Hektor se je obotavljal; vrata so spet zaškripala. Laurence je ustrelila. Trčmorel je ležal mrtev na tleh.
Laurence je naglo pobrala njegov samokres; že ga je obrnila proti sebi, ko je priskočil gospod Lecoq ter ji izvil orožje.
»Nesrečnica!« je zavpil. »Kaj hočete storiti?«
:• »Umreti hočem. Kako naj zdaj še živim?*-.
»Da, prav lehko živite,« je odgovoril detektiv, »In še to vam povem, da morate živeti.«
»Propala ženska sem...«	■	„
»Nikakor ne! Ubog otrok ste, zapeljan po brezčastnem človeku. Če mislite, da je vaš greh res tako velik, živite zato, da se Izpokorite zanj. Tudi veliko goije, kakor je vaše, ima svoj pomen na tem svetu, ako si išče hladila v usmiljenju in ljubezni do bližnjega. Delajte dobro: to vam bo nova vez, ki vas bo spajala z življenjem. Vdali ste se varljivim obljubam zločinca: zato pomnite, vi, ki ste bogati, da so na svetu uboga dekleta, ki bi lehko živela pošteno, pa se morajo prodajati za košček kruha. Obrnite se k tem nesrečnicam in rešujte jih razvrata; obnovljena njihova čast bo tudi vaša.«
Gospod Lecoq je med govorjenjem opazoval Laurence; videl je, da ji segajo njegove besede v srce. Toda njene oči so bile še vedno suhe in njih blesk je ostal vznemirjajoč.
»Sicer pa vaše življenje ni vaša last,« je povzel detektiv. »Mati ste!«
»Oh,« je odgovorila, »ba5 radi otroka moram umreti, ako nočem kesneje poginiti od sramu, ko me bo vpraševal, kdo mu je oče ...«
»Lehak bo odgovor, gospodična, ako mu pokažete moža poštenjaka, vašega starega prijatelja gospoda Plantata, ki mu je pripravljen dati svoje Ime.«
Stari sodnik je umiral od tesnobe; a vendar je imel še toliko moči, da je rekel:
»Laurence, dete moje milo! Rotim vas, ne odklonite!...«
Te preproste besede so v svoji brezmejni nežnosti genile nesrečno devojko ter jo vrnile življenju. Zajokala je na glas; bila je oteta!
Gospod Lecoci je jadrno ogrnil Laurence s šalorn, ki S j opazil na bližnji komodi; nato je v teknil devojkino leka pazduho očeta Plantata.	_
»Hitro,« mu je velel, »odvedite Jo; mojim ljudem j® , ročeno, naj vas ne ustavljajo, a Palot vam posodi svojega ,
voščka.«	'	,	T a*
»V OrcivaL Gospod Courtois je po meni obveščen, hčerka živi; pričakuje jo. Brzo, brzo!«	,	-	^
Ko je začul drdranje voza, v katerem se Je odpeljala renče z očetom Plantatom* se je vrnil detektiv k Trfemor vemu truplu.	„	.	g
»Evo lopova, ki sem ga pehnil v smrt, namestu da prijel in izročil pravici,« je rekel sam pri sebi. »Ali sem irj_* pravico? Ne. A vest mi ne očita ničesar. To pomeni, da s*? storil prav!«	^
v	XXVIII.
Ze drugi dan po Tremorelovi smrti so Izpustili Ripaflte jjj Guespina na svobodo. Prvi je dobil štiritisoč frankov, da * kupi Čoln in pravilno mrežo, a drugi desettisoč frankov, z ljubo, da ga čaka enak. :ota čez leto dni, ako se naseli pošten vrtnar v svojem domačem kraju.	•
Cez štirinajst dni je oče Plantat poročil gospodično renče Courtoisevo, v neizmerno presenečenje orcivalskih ZiM in radovednežev, ki niso nikoli dobili ključa do te uganKf novoporočenca sta odpotovala še tisti večer v Italijo, re da ostaneta v tujini vsaj leto dni.	' ^
Oče Courtois je pravkar prodal svoje lepo posestvo v civalu; naseliti se hoče kje na jugu in išče v ta namen obči®? ki bi potrebovala dobrega župana.
Kakor vsi drugi ljudje, bi tudi gospod Lecoq že davno vt zabil valfeuillusko prigodo, ki se je vobče malo razvedela ' JaVnosti. da mu ni notar predvčerajšnjim na vse zgodaj osebji* prinesel zelo ljubeznivega Laurencinega pisma in velike*? svežnja kolekovanih papirjev.
Ti papirji so bili lastninske listine o ljubkem domova1«? očeta Plantata v Orcivalu. »kakor leži in stoji, s pohištvom opravo, hlevom, skednjem, vrtom in drugimi pritiklinami *fr dvema oraloma travnikov v okolici trga ...«	.
»O čudo!« je vzkliknil gospod Lecoq, »vsaj enkrat se sem trudil za nehvaležne ljudi! Velja: Iz radosti rtad te® redkim dejstvom sem pripravljen postati orcivalski tržan.*
■
MALI fH OGLASI lf
PRODAJA:
LOKAL, v katerem ie gostilna s stanovanjem v Zagrebu, Gornji grad na prometnem mestu radi prevzetja drugega posla. — Ponudbe naslofiti na Hugo Pleško, Zagreb. Mletačka ulica 9.
663
Ljubljane, tudi na deželo. Ima več let pisarniške prakse. Ceni. ponudbe prosi pod šifro »Zanesljiva« na upravo lista.	665
ENONADSTROPNO HIŠO z 9 stanovanji na Selu. Vpraša se Vodmatska ulica 4a. Moste pri Ljubljani. 659
POZOR TRGOVCI! Vilo s 3 sobami. 4 kuhinje, skladišče za 4 vagone jabolk, lep vrt in 3 hlevi po ugodni cen!. Franc Schvvarz.. trgovec sadja. Pesnica. 656
VILA, dograjena v letu 1922 z zdravo solnčno lego v Ljubljani, obstoječa iz 5 sob s kuhinjo, pralnico, kopeljo in drugimi pritiklinami, z elektr.. razsvetljavo in cen-■trrlno kurjavo, prosta takoj. Informacije pri upravi lista.
640
MESTO HIŠNIKA iščem, eventuelno tudi pomagam pri gospodarju. Sem brez otrok, vaien tudi konj. Ponudbe pod »Hišnik« na upravo lista.	664
KROJAŠKI POMOČNIK, vajen vsega dela, želi mesta v kako boljšo delavnico na deželi ali v bližini mesta. Naslov pri upravi lista. 661
Okrožni zdravnik
dr. Raznožnik
se je stalno naselil
v Ložu.
Ordlnira od 8—12 are.
Ob petkih dopoldne ordlnira ie n s dali e v CERKNICI.
kleparskega POMOČ.
NIKA v trajno delo sprejme Alojz Korče. klepar v Cerknici pri Rakeku.	658
ENODRUŽINSKO HIŠO ob cesti, pripravna za vsako obrt, v Zagorju ob Savi. Natančneje pri Franc Sluga, Zagorje št 69 ob Savi. b4G
IZPRAŠAN ZIDARSKI MOJSTER, (jugoslovanska preizkušnja), špecijalist za žeiežobetonska dela za visoke stavbe išče mesta kot glavni delovodja ali poslovodja samo na večjih zgradbah. C. ponudbe prosim na upravo lista pod )2eiezobeton«.	657
RAZNO:
■000 K NAGRADE, kdor bi poizvedel za kak dobro ohranjen pletilni stroj za kupiti. Ponudbe pod »Pletilni stro! 5—10* na upravo lista.	662
SLUŽBE:
SAMOSTOJEN VRTNAR, samski, isee stalne službe kie na deželi, prevzamem eventualno tudi kako vilo ali malo .posestvo v oskri>o. Naslov v upravi lista. 667
VEČ' SPOSOBNIH POTNI-KOV iščemo za Ljubljano in okolico, za prodajanje, kakor tudi za inkaso proti stalni plači in proviziji. Predstaviti se je osebno ali pismene ponudbe poslati: »Singer. šivalni Strojevi, Baurne in Ko., Ljubljana, Selenburgova ul. 3.	666
V NAJEM se vzame tako] trgovski lokal eventuelno gostilno in inventarjem kje na deželi ali blizu mesta na kakem prometnem kraiu. Cenjene ponudbe na upravo lista pod »lokal«.	629
!Mfiij|iiniiiiiimuniiM .....
Pri svojem odhodu v Lož se poslavljam tem potom od svojih pri jateljev, znancev In bivših pacijentov. OSTANITE ZDRAVI! Qr. Raznožnik.
e
Gradbeno podjet
Dul h
LjUl)ll(lll3, Bohoričeva ai. 20.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
IŠČE S.E STANOVANJE z 2 ali vsaj 1 sobo in kuhinjo (ali tudi seba s kuhinjo) za tukei troti nagradi. Ponudbe pca »Stanovanje« na upravo lista.	633
Sune gobe
a2
kupuje
Sever 2 Ca., Ljubljani
Wolfova ulica 12.
GOSPODIČNA želi preceniti dosedanje pisarniško mesto, najraje kam Izven
Miiie-iiimiikii!!
V SOMBORU (Baika) s« prodajalo radi selitve moderne kletke stabilne, vendar razloilllve, ta ibiranle perutnine, obteaaloie do 3000 slav In prlbllino 100 kletk za bližji transport Trgovske zveze na razpolago. — Naslov pove An. zev. Drago Beseljak. Uubllana, Sodna ulica štev. 5.
Zahvala.
Vsem, ki so mojega preljubega sina edinca
FRANCKA
tolažili in posečali v bolezni, g. primariju dr. Murglu za njegovo požrtvovalnost, dalje vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in so mu s cvetlicami, petjem, govori in godbo izkazali zadnjo ljubav ter me iskreno tolažili in sočustvovali z menoj, se prisrčno zahvaljujem.
Franc Pa psi,
vlili revldent 1. i-
Naznanilo,
Naznanjam, da sem otvorfl v MARIBORU Slovenska ul. 20 tovarniško zalogo elektrotehničnih predmetov. Zastopam tudi dunajski tovarni ing. L. Neumann in Arnold Pragan,
Bogata laiogal	Tovarniške	t«nei
IVO MIHORKO
tovarniška zaloga elektrotehničnih in tehničnih predmetov*
MARIBOR, Slovenska ul. 20.
Thomas Holt Lloyd
TRST, Piazza UnitS fls 6.
Direktni izvoz svinjske masti, slanine in loja iz Združenih držav.
„SINTA“
Splošna Industrijska in trgovska družba
LJUBLJANA. Mžkloliževa cesta 15
dobavila iž skladišča ali tovarne:
Gospodarske stroje In r«un& orodje, stroje In druge potrebščine ze
karstvo
Nosilce, betonsko ieiem Ute cev!. 2ko, strelno lepenko Vse vrste ieteza, pločevin, žebljev Rasltžna orodja, okove za zgradbe ter razne hline in kuhinjske
Motorje vseh vrst za pogon z bencinom, sirovim oljem In s pare Cele naprave za izdelovanje plina in briketov Tražiricei. ogibe, vozove in vse druge potrebščine industrijski!}
Cevi sa vodovode in plin ter vse tozadevne armature.
Na!ug@d^@!ša nabada prilika m trgovce ^ indusfrlfce po tvorniški ceni.
——	................ ■	—-ggg
raimfii r-■ ■--------- -1 n n mr»r rmriimuTm iMif !■ ■ um mef mren—i—— Tl ■ —
Najstavejža špedicijska tvrdka v Sloveniji
R. RANZINGER,
LSubSlana	špedicijska	pisarna	Jeseni^.
Podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Briovozni in tovorni nebtratojJ^g, met ia Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenja Podjetje za prevažanje P
Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo.	m
Brzojatf; Ransinger.	Interurban teiefo®
JUG0SL0V7 NSKI KREDITNI ZAVOD
v LJUBLJANI	,
regi str, zadruga z omefeno zavezo, ffiarijin trg 8 ob Uubip
Podružnica v MORSKI SOBOTI obrestuje hranilne vioge na knjižne P°
SV(o	rfavica.
altih, breiodbitka rentnega In Invalidskega	^
Večje vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem 18
obrestujejo tudi višje po dogovoru.	„ 11.323-
Telefon Stev. 54.	......... Čekovni ra«“°
Glavni in odgovorni urednik ^.orko fakin.
Izdaja »Jugoslov. Devinsko d. d.«.
Tiska »Zvezna tiskarna*
* UnbU«*