• JAVNIM RAZPRAVAM NA POT
O samoupravni 
preobrazbi SIS 
v Ljubljani in 
o financiranju KS
V  mesecu novembru bo v Ljubljani potekala javna razprava o predlogu samoupravne organiziranosti SIS družbenih dejavno-sti y Ljubljani in o osnutku Družbenega dogovora o financiranju KS na območju [jubljanskih občin.
• Samoupravna preobrazba SIS družbenih dejavnosti v Ljubljani
Z dclovanjem SIS nismo bili zadovoljni. V različnih razpravah so ljudje poudarjali, da so sisi preorganizirani, predragi, raz-drobljeni, nepovezani in da v njih ni praktično nobene svobodne menjave dela. Na podlagi tega je delovna skupina pri MK SZDL pripravila konkreien model za prenovo SIS družbenih dejavno-sti, ki ga je P MK SZDL dalo v najširšo javno razpravo, tako strokovno kot polkično.
Vedeti pa je treba, da predloženega modela ni moč v celoti uresničiti brez prednostnih sprememb zvezne in republiške ustave ter sistemskih zakonov za posamezna področja družbenih dejavnosii. Vendar pa praksa kar sili v aktivno vlogo predlagate-lja, to pomeni, da bodo zaključki javne razprave naš prispevek k oblikovanju novih ustavnih in zakonskih rešitev.
Želimo si, da bi organizacijsko zbrane zaživele že leta 1990. In kateri so cilji prenove?
-  Preseči sedanjo razdrobljenost, preorganiziranost in nepo-vezanost institutov, služb, organov in institucij, ki se ukvarjajo s problematiko družbenih dejavnosti v občinah in v mestu.
-  Doseči kvaliietnejše upravljanje v SIS ob preprostejšem, manj zapletenem, manj zamudnem ter racionalnejšem angažira-nju delavcev v gospodarstvu in negospodarstvu.
-  Ločiti oblikovanje in izvajanje politike na posameznih po-dročjih družbenih dejavnosti od strokovnega dela ter priprave strokovnih podlog za oblikovanje politike na posameznih po-dročjih.
-  S povezovanjem posameznih sorodnih področij, med kate-rimi naj bi potekala svobodna menjava dela, s poenostavljanjem organizacijskih oblik ter z zmanjšanjem njihovega števila prispe-vaii h kvaliieii in demokraiičnosti dialoga med uporabniki in izvajalci ter s tem h krepitvi načina svobodne menjave dela.
-  Izkoristiti prednosti, ki jih nudi Ljubljančanom življenje in delo na zaokroženem življenjskem in delovnem prosioru.
-  Preseči prakso, ki je poistovetila SIS kot prostor za uresni-čevanje svobodne menjave dela s posameznimi strokovnimi služ-bami ter z izvajalskimi organizadjami.
-  Zagotoviti racionalno organiziranost strokovnega ter admi-nistrativno-tehničnega in finančno operativnega dela za potrebe SIS.
Predlog samoupravne organiziranosti SIS predvideva, da bi s samoupravnimi sporazumi v Ljubljani ustanovili SKUPNE SIS, in sicer za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno varstvo, socialno varstvo, raziskovanje in kulturo.
To pa pomeni, da bi namesto sedanjih 54 organizirali 6 skupnih SIS na nivoju mesta Ljubljane.
Skupščine predlaganih SIS naj bi bile organizirane dvo-domno. Izvršilne naloge na; bi opravljali izvršilni odbori skupš-čin SIS. Ti naj bi s svojimi tclcsi in komisijami prcvzeli vrsto izvršilnih nalog, ki so do sedaj obremenjevale dnevne rede skupščin SIS.
Novosti bi bile na področju SIS za vzgojo in izobraževanje, v kateri bi opravljali SMD za področje predšolske vzgoje, osnov-nega izobraževanja, usmerjenega izobraževanja, višjega in viso-kega šolstva.
V  SIS za zdravstveno varstvo bi se dogovarjali le za osnovno zdravstveno varstvo. Bolnišnično in specialistično zdravljenje ter zdraviliščna dejavnost pa bi bila predmet republiške zdravstvene skupnosti.
V  SIS za socialno varstvo bi se združili programi za otroško varstvo in socialno skrbstvo ter socialno varstvo, to pomeni, da bi se v novi SIS oblikovaJa celovita politika socialnovarstvenih pravic. Povedati pa moramo, da nov predlog predvideva dru-gačno skrb samoupravne organiziranosti SIS za zaposlovanje, ki naj bi postal neke vrste republiški sklad, ki bi deloval preko regionalnih zavodov za zapoclovanje.
Na področju raziskovalne dejavnosti bi organizirali skupno raziskovalno skupnost Ljubljane, ki bi bila usmerjena h pogla-vimim problemom občin in mesta. Tudi na področju kulture bi ustanovili skupno kulturno skupnost vseh ljubljanskih občin.
Na področju telesne kulture je več variant. Ena izmed njih predvideva, da bi se to področje urejalo preko skupnega sklada za financiranje telesne kulture pri ZTKO.
Če se bodo v Ljubljani odločili za 6 skupnib SIS, bo to pomenilo, da bomo morali tudi strokovne, finančne in tehnično-administraiivne službe SIS ustrezno organizirati in to tako, da bo nov sistem strokovno kvaliteten, pa vendar cenejši.
Nekaj novosti bo tudi na področju delegiranja delegatov v SIS. Funkcijo delegacije bo lahko prevzel delavski svet OZD ali pa svet KS. Konference pa naj bi se oblikovale po funkcional-nem principu, to pomeni, da bi v eni konferenci oblikovali svoje interese delavci trgovine, gostinstva, šolstva...
(nadaljevanje na 2. strani)
O samoupravni
preobrazbi SIS
v Ljubljani in
o financiranju KS
(nadaljevanje s 1. strani)
Novosti je veliko, pred nami je, da dorečemo kako v zaostre-nih gospodarskih pogojih ohraniti samoupravno vsebino na po-dročju družbenih dejavnosti, vendar pa tako, kot počne dober gospodar, ko vsak dinar obrne dvakrat, preden ga porabi.
# Dmžbeni dogovor o flnanciranju KS na območju ljub-ljanskih občin
Po ukinitvi »glavarine« smo imeli v Ljubljani po občinah zelo različno urejeno financiranje KS. Z novim družbenim dogovo-rom želijo predvsem poenotiti sistem finansiranja KS v Ljub-ljani. Nov družbeni dogovor podobno sistemsko ureja financira-nje KS, kot imamo to urejeno v naši občini.'Prinaša pa tudi nekaj novosti.
Udeleženke družbenega dogovora bodo zagotavljale sredstva v zvezi s stroški za poslovne prostore (najemnina in redno vzdrževanje, ogrevanje, čiščenje, nadomestilo za uporabo stavb-nega zemljišča) v višini do 200 m2.
Sis materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti na podlagi samoupravnih sporazumov v KS bodo zagotavljale celotna sredstva za delovanje svojega delegatskega sistema.
S tem družbenim dogovorom bodo udeleženke določile izho-dišče in osnove za financiranje - za opravljanje strokovnih in administrativno-tehničnih del za uresničevanje programa dela KS tudi za delovanje DPO in drugih DO.
Do sedaj je to bila le dobra volja KS, od sedaj pa bodo sistemsko zagotovljena sredstva. Mogoče bo kdo iz tega sklepal, da bo sedaj KK SZDL imela svoja sredstva. Žal flnanciranje dejavnosti KK SZDL ostaja še vedno odprto, to pomeni, da bomo morali v okviru RK SZDL doseči dogovor o fmanciranju KK SZ0L.                                                                      B. P.