Sneženi mož.
Mrzle roke, rdeča lica,          Rame so se raztopile,
a na ustnih vrisk in smeh!    ni trebuha, ni več rok.
Smo postavili možica,           Kaj so v zemljo se zarile,
mvtev zdaj leži na tleh.         da možic več nima nog?
Solnce nam z neba nagaja,    Vidi se, da nas ne mara, veter piha na vso moč...      pa je šel na drugi svet! Mož se pod rokami taja,       Z njim odšla je zima stara ust več nima, nos je proč.     in pomlad prihaja spet!
Janko Samec   .