OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva Dravske banovine „OBRTNI VESTNIK" izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: eeloletno Din -MI'— polletno Din 20’— posamezna številka . . Din 1'— Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", „SpIošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru1* in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vraJajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XIII. letnik. V UUBLJANI, dne 4. julija 1930. Štev. 27. Veličastna manifestacija obrtniške samozavesti, XXII. redna skupščina Saveza hrvatskih obrtnikov v Samoboru. Na Petrovo se je vršila XXII. red-«a skupščina Saveza hrvatskih obrtnikov v Samoboru poleg Zagreba. Na tej skupščini so se zbrali poleg mno gobrojnega zavednega članstva S.H.O tudi predstavniki vseh večjih obrtniških organizacij. Zastopali so Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani načelnik g. Josip Rebek in odbornik g. Fran Iglič. Za Zemaljski Savez zanatlij-skih udruženj i esnafovv Beogradu je bil navzoč predsednik g. Kosta Gino-vič, za Savez obrtnikov vSarajevu tajnik g. dr. Andric. Obrtna zbornica v Beogradu je poslala svojega zastopnika g. Šustara, Trgovska in obrtna zbornica v Sarajevu predsednika g. Marica, Zbornico v Zagrebu in Osjeku je zastopal tajnik g. dr. Festepič. S posebnim vlakom so se podali skupščinarji v prijazno in zgodovinsko mestece Samobor, kjer.so bili od tamošnjih obrtnikov in prebivalcev gostoljubno sprejeti, nakar se je raz vila inpozantna povorka na čelu ji godba. Pred mestno hišo je pozdravi! župan v imenu občine zbrane zborovalce, nakar so se podali k zborovanju. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik S. H. O. g. Milan Ramo-. ščak. Skupščini so prisostvovali delegati 74 organizacij po 112 zastopnikih. Prisotnih obrtnikov pa je bilo okroglo 400. Po pozravnih nagovorih si' je razvila obširna debata o referatu predsednika o zadevi novega osnutka obrtnega zakona. V to debato je posegel tudi g. Josip Rebek, ki je ponovno obrazložil stališče in poglede obrtništva Dravske banovine. Ugotovil je tudi, da je vse obrtništvo dr- žave enodušno v svojih principijelnih zahtevah edino v vprašanju in značaju zasebnih obrtnih zbornic je stališče slovenskih obrtnikov ločeno. Rekel je: Mi Vam naše prepričanje ne vsiljujemo, vendar hočemo po pridobitvah in izkušnjah, ki smo se jih pridobili na tem polju s prijateljskimi nasveti in bratsko pomočjo pomagati. Tožite o nedelavnosti Vaših zbornic in niste zadovoljni z ukrepi, ki jih vrše te zbornice. Ne najdem tolike krivde na tajništvih Vaših zbornic, a krivdo nosite Vi sami, ki dopuščate po svojih zastopnikih v zbornicah, da se tako vrši. Naši zastopniki morajo biti odgovorni našim organizacijam in ne smemo dopuščati, da se na mestih, kjer imamo naše zastopstvo vrši preko volje onih, ki so poslali svoje zastopstvo«. Obširni referat je podal tudi tajnik Saveza g. Čupak ml. o značaju posebnih zbornic, g. Rozenberg je pa poročal o delu na polju obrtniškega zavarovanja. Sledile so še nekatere točke tičoče se notranje organizacije Saveza, nakar je bila izvoljena po večini stara uprava in se je v lepi soglasnosti zaključilo tako veličastno in uspelo zborovanje bratskih nam tovarišev Hrvatov. Po skupščini se je vršil komerz v hotelu »Lavica«, kjer so se vršile napitnice, ki so ponovno potrdile vez, ki veže v najtežjem času močno obrtniško družino. Bratskemu savezu čestitamo k velikem uspehu! 10-letnica Obrtniškega društva v Brežicah. Obrtniško društvo v Brežicah je priredilo ob priliki svoje 10-letnice lepo uspelo obrtno razstavo združeno z obrtniškim zborovanjem. Razstava sama na sebi je pričala o spretnosti tamošnjega obrtništva in so bili nekateri izdelki tako krasni, da bi se lahko kosali z marsikatero drugo razkošno izložbo. Trud, ki so ga zastavili razstavljalci v to razstavo je bil hvaležno poplačan z velikim moralnim uspehom in uverjeni smo, da tudi v gmotnem. Na verandi Narodnega doma se je dopoldne vršilo slavnostno zborovanje, ki so se ga udeležili tudi zastopniki naših osrednjih organizacij. Predsednik g. Josip Holy je, potem ko so se enodušno sprejele pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju in ministru trgovine in industrije, pozdravil predsednika Saveza Hrvatskih obrtnikov g. Rozenberga, načelnika Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Josipa Rebeka in g. Frana Igliča ter odbornika Zveze obrtnih društev v Celju g. Jerneja Golčarja. G. tajnik je'nato podal kratko zgodovino in delcr obrtnega društva. G. Rebek je pa v obširnem govoru obrazložil številnim zborovalcem pomen in delo obrtniških organizacij ter v vznesenih besedah bodril obrtništvo k složnosti in samozavesti. Za svoje izvajanje je žel od navzočih navdušeno priznanje in zahvalo. Govorili so še g. Fran Iglič iz Ljubljane v imenu ljubljanskega obrtniškega društva in g. Golčar v zastopstvu Zveze obrtnih društev vCelju. Na zborovanju je bila sprejeta soglasno tudi sledeča resolucija: Obrtništvo, zbrano na slavnostnem občnem zboru dne 8. junija 1980 v Brežicah ob Savi, pozdravlja osnutek novega obrtnega zakona, ki ga smatra za sprejemljivega, vendar prosi gospoda ministra za trgovino in industrijo, da spopolni gotova določila tega osnutka v smislu predlogov iti sklepov, ki jih je zavzela konferenca delegatov Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani dne 24. aprila t. 1. Osobito povdarja, da naj se zagotovi obrtništvu obligatorno zavarovanje za slučaj bolezni, nezgode, starosti, onemoglosti in smrti. Gospodarski razvoj obrtništva zahteva, da se merodajni faktorji, zlasti pa Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, kakor tudi Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani in Mariboru, zavzamejo za gospodarski podvig obrtništva dravske banovine. V to svrho naj se pripravijo predpriprave, ki naj streme potom nabavnih in produktivnih zadrug, ustvariti gospodar- sko produktivnost obrtniškim gospodarjem in njega delavstvu. Z novim davčnim zakonom smo pričakovali olajšavo davčnih bremen, moramo pa žal konstatirati, da je ma- li obrtnik najobčutneje prizadet. Zahtevamo uvedbo eksistenčnega minimuma pri pridobnini, kakor v prejšnjem zakonu pri dohodnini, ter odpravo davka na poslovni promet. Kreditno vprašanje obrtnika postaja vedno bolj pereče in težavnejše. Z ustanovitvijo Zanatske banke kraljevine Jugoslavije smo pričakovali, da dobimo podružnico tudi v Ljub ljani. Ta pa do danes še ni ustanovljena; vsled tega zahtevamo, da se ista čimpreje ustanovi in da s tem možnost obrtniku za cenejši kredit. V dosego naših ciljev je sveta dolžnost vsakega zavednega obrtnika, da pristopa v krog organiziranege obrtništva. Obrtno društvo naj mu bo pomoč in zaščita pri njegovem stremljenju. V složnosti in medsebojni ljubezni si vstvarjamo močne organizacije, da zamoremo ž njimi izvesti veliko delo v korist našemu stanu in našemu gospodarskemu razvoju. Zborovanje je poteklo v lepem soglasju in s hvaležnostjo se pridružujemo k prvemu 10-letnemu jubileju. Obenem pa tudi čestitamo neumornemu predsedniku g. Josipu Holyju in agilnemu odboru na krasnem in uspelem aranžmaju razstave in zborovanja. Splošne dolžnosti davkoplačevalcev vlil. četrtletju 1930. 1. UsluŽbenski davek. — Delodajalci so dolžni od uslužbencev pobrane zneske odpremiti davčni upravi najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Delodajalci, ki ne zaposlujejo preko 20 uslužbencev, plačujejo ta davek v davčnih znamkah, katere nalepljajo ob vsakem izplačilu v davčne knjižice. 2. Rentni davek. — Zavodi, naprave in podjetja, ki so dolžna pobirati rentni davek z odbitkom ob izplačilu davku zavezanih prejemkov, morajo odpremiti v I. polletju 1930. pobrane zneske s predpisanim seznamom v dveh izvodih v 45 dneh po poteku polletja, to je do vštevši 14. avgusta 1930. 3. Davek na poslovni promet. — Davkoplačevalci, ki vodijo knjige opravljenega prometa, so dolžni do konca meseca julija 1930. plačati od padajoči davek od prometa, opravljenega v II. četrtletju 1930. 4. Dospelost neposrednih davkov. — Neposredni davki za II. četrtletje 1930. dospo v plačilo dne 1. julija 1930., plačati pa se morajo najkasneje do dne 15. avgusta 1930., sicer se prisilno izterjajo. 5. Dospelost nekaterih perijodičnih taks. a) Do dne 15. julija 1930. so delniške družbe dolžne predložiti davčni upravi seznam v I. polletju 1930. otvorjenih tekočih računov in plačati odpadajočo takso v kolkih; b) tretji obrok dopolnilne prenosne takse za 1. 1930. zapade v plačilo v času od dne 1. do vštetega dne 15. julija 1930.; c) točilno takso za pravico, da se točijo pijače, je plačati za II. polletje 1930. do dne 31. julija 1930. Ustanovitev produktivne zadruge kovinarjev. G. Ivan Rebek iz Celja je v svojem članku »Naprej« priobčenem v našem listu dne 20. junija, dal nekake smernice, kako in kje naj si pomagajo kovinarji. Podčrtuje zadružno misel in jo hoče uveljaviti. Namen je dober in hvalevreden, vendar pa težko izvedljiv. Ustvariti zadrugo, ki bi imela namen samo nekako posredovati in zbirati naročila potom potnikov in reklame, bi se težko obnesla. Razlogi, ki govore proti temu, so predvsem psihološkega značaja. Naj navedem samo en slučaj, ki se je žalostno končal. V Solkanu pri Gorici so snovali mizarji nekaj podobnega. Do razdora je prišlo pri načrtu, kako razdeliti posamezna naročila. Vsi so bili prepričani, da se bo tu postopalo enostransko in da bo stvar služila samo nekaterim, četudi je njen namen, da služi vsem. Danes je težko voditi tako organizacijo, tako, da bi zadovoljila vsaj eni tretjini članov, ker pri delitvi komisij, bi se gotovo sprli, ker vsak bi se smatral, da je prikrajšan in oškodovan. Financiel-nega uspeha bi ne bilo, ker propaganda stane in vsaj v začetku bi ne žela zadruga preveč uspeha. Vodstvo take zadruge bi moral prevzeti mož, ki je popoln trgovec in, ki pozna trg in kako se ga obdeluje. Takih ljudi pa žalibog pri nas imamo jako malo. Produktivna zadruga bi se obnesla samo med posameznimi strokami. Recimo kovači, ki naj bi izdelovali pluge in drugo poljedelsko orodje, katero uvažamo. V krajih, kjer je 10 kovačev, bi ti osnovali nekako produktivno zadrugo in se specializirali na eden ali dva produkta, samo pluge in brane. Ravno tako druge kovinarske panoge. Vse te posamezne stroke naj bi se združile v zadrugo, ki naj nabavlja materijal ter na na zunaj brani interese zadrugarjev, Posamezne stroke, bi bolje in lažje obdelovale trg in si iskale specialen predmet. Močna centralna organizacija bi to samo pospeševala z nasveti in nabavo potrebščin v zmislu kot ga navaja g. Reber. Za kovinarje je ogromno polje dela. Zadružna organizacija nakupa in prodaje bi bila res nekaj potrebnega. Vendar mora iti tu vse v zmislu zahtev časa in specializacije. Mi uvažamo nebroj blaga, katerega bi lahko naši kovači naredili doma in mu dali svojo znamko. Pri nas je še dovolj polja za delo in to posebno z ozirom na našo kmetijstvo, ki bo stalno potrebovalo moderno orodje za obdelavo zemlje. Po drugi strani pa so razne obrtniške stroke, ki so še na- Štev. 27. i^—iitt m* vezane na uvoz orodja in drugih potrebščin. Kovinarji vseh strok imajo interes na tem, da se osnuje organizacija, ki bo prodajala njih produkte in jim nabavljala vse potrebščine. Da hi se pa o"snovala organizacija, ki bi delovala le kot nekak posrednik, je preveč tvegano z ozirom na uspeh. Dobro bi bilo, da bi se za to važno idejo kovinarjev zainteresirali tudi drugi, ki se pečajo z zadrugarstvom, ker le s tako temeljito izmenjavo misli, bi se stvar izkristalizirala in postala jasna. Moje mnenje je: Vsaka stroka zase, da se izvede specializacija. Organizacije strok pa v centralo, ki naj se bavi direktno s prodajo in nakupom. o. <;. J. Steimuan, strok, učitelj. Razpoke in vrezi pri čevljih. Največkrat se pojavijo razpoke na členih, kar je posledica stalnega pripogibanja in napetosti pri korakanju. Večkrat so taki vrezi in razpoke druga poleg druge. Da se take razpoke popravijo, je najbolje, da se prešije sem in tja v podobi kače. Ta način prešivanja je najenostavnejši in najbolj trpežen. Pod razpoko potisnemo s šilom košček lahkega usnja, katerega moramo na obeh straneh egalizira-ti (pošerfati), to pa zato, da mesta, kjer šivamo, radi obilo šivov ne postanejo trda in da nogo ne tišči od podložene krpe, odnosno večkratnega šiva. Na večja poškodovana mesta, posebno v bližini podplatovih robov, ki jih ni mogoče drugače popraviti, je položiti krpo. Krpo izberemo vedno jednako staremu usnju, ne prelahko in ne premočno, vendar pa iste vrste, iz ostankov, ki jih .ima vsak shranjene. Krpa naj bo vedno dovolj velika, da ne bo treba čez nekaj časa poleg prvega mesta še drugo prišivati. Dandanes se sploh dela malo s krpami, treba je to tudi odsvetovati in napraviti pol nove čevlje. A. K. Kako naj krojač (ica) naročniku pove ceno. Pri napovedi cene se dostikrat pozabi na najvažnejše točke, ki zelo ovirajo napredek v obratu. Pri krojačih je ta napaka: Ko pride naročnik k njemu in ga vpraša za ceno, reče krojač: . fazona stane toliko,« ne da bi se preje informiral, kaj naročnik pri obleki zahteva in kako namerava plačevati (na obroke ali ta-koj). Obleka se da izdelati na ta ali oni način, lahko dobi kake gube, našite žepe itd. Tudi če hočemo zadeti lepo moderno linijo, je treba precizne izdelave; torej vse take zahteve naročnika dajo dosti več dela, kakor gladko navadno oblačilo. Razumljivo je, da mora biti za take vrste oblačila cena druga in sicer višja, prav tako tudi, ako stranka plačuje na obroke. Pravilno je, da ima krojač določene cene samo za gladka navadna oblačila in proti takojšnjemu plačilu. Ako pa stranka potem zahteva na oblačilu kaj posebnega ali da plačuje na obroke, se cena izpremeni. Cena mora biti odvisna vedno od kroja, izdelave ter od termina plačila. Omenjene stvari nam morajo biti kažipot, ki vodi do cene, zlasti dandanes, ko so tako pogoste izpremembe in ko vladajo različne zahteve. Tudi plačevanje na obroke je bolj v navadi kakor kdaj poprej. Zato moramo, predno povemo ceno, dobro preračunati in se točno informirati o vseh okoliščinah, ki vplivajo na ceno. Nikdar se ne sme računati na hitrico, brez pomislekov ali površno, ker se potem to ne da več popravit. Običajno je, ko pride naročnik h krojaču, da ga najprej vpraša za ceno. Ker je pa med naročniki tudi dosti takih, ki jim gre samo za ceno, nima pomena, da pri eventuelnem razgo-varjanju odgovor zavlačujemo. Naša parola mora biti, ko vpraša stranka za ceno, zvedeti od nje, kakšno oblačilo želi. Nato takoj zračunamo in jo po- vemo s pripombo »Pri takojšnjem plačilu« (pripombo omenimo samo tistim strankam, ki jih ne poznamo, o katerih ne vemo, kako plačujejo). Če stranka glede plačila misli drugače, bo že omenila. Ako reče, da bo plačevala na obroke, jo je treba vprašati, v kakih zneskih in presledkih in to radi tega, ker se povišek mora ravnati po roku odplačila. Če so plačilni obroki večji in pogosti, je račun preje poravnan, torej ne bo cena veliko od normalne, ako pa so roki plačevanja daljši in obroki majhni, se cena seveda primerno poviša. Procenti se priračunajo h glavnici (k računu) vedno pavšalno, n. pr. če bi bila cena pri takojšnjem plačilu 1000 Din. Ako pa stranka plačuje na obroke s 5% poviškom, je cena 1050 Din. Zadnja cena se pove potem stranki. Povišek naj bo vedno rajši nekaj procentov večji nego manjši, ker se rok odplačevanja rajši podaljša kot skrajša. Procentni povišek naj bo vedno tak, kakršnega bi moral plačevati sam za isto izposojeno vsoto. Res je, da gredo take stvari pri krojaški obrti precej težko. Naročnik, četudi se zaveda, da mora povsod za posojilo dati odškodnino, pri krojaču tega noče priznati. Takim naročni- kom, ki so vsem znani, je treba ob drugi priliki povišek že k ceni pri-računati. Tega načina se poslužujemo pri strankah, ki jim iz gotovih razlogov glede plačila nočemo omeniti (tistim, ki plačujejo na obroke). Na primer: Ako stranka prinese krojaču vse blago in potrebščine, se ji cena brez zavlačevanja hitro pove. Ako pa stranka prinese krojaču samo blaog, torej brez potrebščin in če hoče vedeti skupno ceno (za delo in potrebščine), se ravnamo po temle redu: Ceno povemo vedno deljeno, čeprav imamo potrebščine v zalogi (doma). Potem šele si lahko oboje seštejemo in povemo skupno vsoto. Deljeno povemo najprvo zato, ker stranka ne ve, koliko stanejo potrebščine, in ker tega ne ve, si lahko misli, če je vsota velika, da je delo silno drago. Ako pa potrebščin nimamo v zalogi, povemo stranki ceno samo za delo, za potrebščine izve lahko šele potem, ko smo jih kupili, odnosno vidi iz predloženega računa. Ako pa stranka prinese blago in samo en del potrebščin, se držimo zadnjega načina (ceno povemo samo za delo). Ker takoj ne moremo ugotoviti, koliko bi vse to, kar manjka, stalo, to lahko ugotovimo šele pri nakupu. (Nadaljevanje sledi.) Dolak Adolf, strok, učitelj Tehn. sr. šole. Dovrševalna dela v mizarski stroki. (Nadaljevanje.) Nadalje se mora pri brušenju obdržati prvotna, z ostrino orodja napravljena oblika, sicer izgubi predmet vso privlačnost, ako so robovi zabrušeni, oblika profilov deformirana itd. Končno mora biti brušena ploskev enakomerna — gladka, ne sme biti razpraskana. Te praske so z grobo ostrino brusilnega sredstva prerezana lesna lakna in se pokažejo pri poznejšem luženju kot temne črte in so v estetskem oziru velika napaka. Koliko nejevolje, skrbi in drugih neprilik povzročajo take praske, ve vsak iz lastne izkušnje. A »iz vsake zadrege se najde izhod«, pravi pregovor. Navadno je pa samo eden izhod pravilen in tu se nam stavi važno vprašanje: Kako se naj brusi?« Temu vprašanju pridružimo takoj še drugo vprašanje: »Katera ostrina in velikost brusilnega zrna je najpri-kladnejša?« Odgovor na prvo vprašanje je različen: Eni priporočajo brušenje samo v smeri laken, češ, da se le tako doseže čista in gladka površina. To navidez utemeljeno mnenje zavračajo drugi s trditvijo, da se,ravno in gladko ploskev doseže le z vsestranskim brušenjem, torej tudi preko laken, poudarjajoč, da je treba pač znati brusiti. To pravilno naziranje potrjujejo tudi številni slučaji iz prakse, ki nam kažejo ne samo umestnost, ampak tudi potrebo ^brušenja preko laken. 1. Na večjih ploskvah najdemo po končanem obdelovanju z orodjem številne manjše neravnine, katere se najbolje in najhitreje odstranijo z brušenjem preko laken, ali kakor se pravi, »valove rezati«. 2. Mnogi izdelki, kakor polnila, mizne plošče, parketni vzorci, intarzije in podobno so dostikrat iz več v različni smeri ležečih lesov sestavljene, tako da sploh ni mogoče vsak posamezni kos brusiti samo v smeri laken. Nadalje danes tako priljubljena in zelo razširjena uporaba grčevine (Maser-fournier) sama na sebi izključuje brušenje samo v smeri laken. 3. Najboljši dokaz izvršljivosti in pravilnosti brušenja preko laken nam nudi — strugar. Ta sploh ne more drugače brusiti, kakor samo v smeri preko laken. 4. Končno moramo upoštevati, da živimo v stoletju strojev. Številne brusilne naprave, razni brusilni stroji, brez katerih bi bil obstoj mnogih strok ogrožen, če ne nemogoč, nam nudijo nepobiten dokaz, da se more brušenje vršiti v vsaki poljubni smeri laken in da je končni uspeh odvi- sen od strokovno pravilno izvršenega brušenja ter od izbire primernega brusilnega sredstva. Debelina brusilnega zrna se ne da predpisati, ker je odvisna ne samo od vrste lesa, temveč tudi od načina obdelave, ostrine brusilnega sredstva in še drugih okolščin; tako n. pr. zadostuje pri z dobro ostrino rezila obdelani ploskvi stekleni papir št. 0—00, pri z rašpo in pilo oblikovanih kosih pa št. 3 in stopnjema do št. 00, dokler ne postane površina popolnoma gladka. Iz navedenega je razvidno, da se ne sme smatrati brušenje za nekako mehanično opravilo in da zadovoljivi končni uspeh temelji v prvi vrsti na znanju. (Dalje prih.) Tečaji. Opozoritev na krojaški in prikroje-valni tečaj v Novem mestu. Krojaške mojstre novomeškega okoliša ponovno opozarjamo na prikrojevalni tečaj, ki se vrši od 7. do 26. julija t. 1. v Novem mestu. Prijave za tečaj, ki bo celodneven, je poslati nemudcma Zavodu za pospeševanje obrta zbornice TOI v Ljubljani. Pristojbina za tečaj znaša 100 Din. Knjigovodski tečaj na \ ranskem in (iomilskem. Knjigovodski tečaj za obrtnike in trgovce na Vranskem in Gomilskem, ki ga priredi Zavod PO Zbornice TOI se otvori v ponedeljek 7. julija t. 1. in sicer na Vranskem ob 8. uri zjutraj, na Gomilskem pa ob 4. uri popoldne. Vsak tečaj bo trajal 6—7 zaporednih dni, pouk pa vsakokrat po tri ure. Vsi oni, ki so se prijavili za tečaj, se pozivajo, da se zanesljivo zglase ob gori navedeni uri v šolskem poslopju. Pripominjamo, da se bo predvidoma vršilo že prvi‘ dan v okviru tečaja tudi kratko predavanje o davkih. Zavod^za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani. Krojaški prokrojevalni tečaj v Brežicah. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi v Brežicah tritedenski prikrojevalni tečaj za krojače. Ta tečaj se vrši celodnevno od 28. julija do 16. avgusta t. 1. Pristojbina znaša Din 100, stroške za učne pripomočke, ki pa predvidoma ne bodo znašali preko 100 Din, nosi vsak udeleženec sam. Da se vrši ta tečaj, je potrebno, da se prijavi najmanj 15 udeležencev. Prijave je poslati najkasneje do 20. julija Zavodu PO Zbornice TOI v Ljubljani. Kaj je novega Borzno poročilo. Tuje valute so stale v prošlem tednu v dinarjih: Berlin (nemška marka) 13 50, Budimpešta (pengo) 9-90, Curih (šv. frank) 10-96, Dunaj (avstr, šiling) 7’98, London (fu’it) 274-91, Newyork (dolar) 56-44, Pariz (fr. frank) 2-22, Praga (češkosl. krona) 1-67, Trst (ital. lira) 2-96. Zakon o kmetijskem pouku za vso državo sestavljajo v kmetijskem ministrstvu. Izdelan bo po vzgledu najmodernejšega nemškega zakona. Obrtni zakon. V ministrstvu trgovine in industrije se vrše zandja dela pri sestavi zakona o obrtih. Načrt bo bržkone izročen že 15. julija t. 1. zakonodajnemu svetu. Zvišanje obrestne mere. Ljubljanski denarni zavodi objavljajo s 1. julijem t. 1. znižanje maksimalne obrestne mere za vezane vloge od 1% na O /2 /o • Hotelska družba na Cetinju. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo ustanovitev delnišk edružbe Grand hotel« v Cetinju z glavnico 4 milijonov Din. Zračni promet Praga - Zagreb. Dne 1. julija t. 1. je prispelo v Zagreb prvo letalo, ki bo oskrbovalo promet na progi Praga - Zagreb. Letalu so priredili slovesen sprejem. Za zvezo Slovenije z morjem. Dne 6. julija t. 1. se vrši na Sušaku veliko zborovanje, na katerem bodo gospodarski krogi zahtevali čim prejšnjo zgraditev železniške zveze Slovenije z morjem po načrtu g. ing. Klodiča. Na tem zborovanju bodo v velikem številu zastopani predvsem gospodarski krogi Slovenije. Sokolski dnevi v Beogradu. Glavne sokolske svečanosti v Beogradu so se vršile na Vidov dan dne 28. junija t. 1. Kralj je imel ob tej priliki nagovor na Sokole ter jim podaril novo zastavo. Njegovemu Veličanstvu kralju se je za častno zastavo zahvalil prvi pod-starosta Gangl. Inozemske sokolske delegacije so po končanih slavnostih napravile izlete v razne kraje države. Marinkovičeva misija v Romuniji-Dne 30. junija je prispel jugoslovanski zunanji minister Marinkovič v Bukarešto. Iz poučenih krogov se zatrjuje, da je svrha Marinkovičevega po-seta v Bukarešti, da pripravi skorajšnji sestanek med kraljem Karlom in našim kraljem Aleksandrom. Kronanje romunskega kralja Karla. V Romuniji se vrše priprave za kronanje kralja Karla, ki bi se imelo vršiti začetkom oktobra v Albi Juliji. Kralj je izrazil željo, da se naj kronanje vrši na najskromnejši način. Okupacija Porenja prenehala. Dan 30. junija t. 1. je za Nemčijo velikega zgodovinskega pomena, kajti opolnoči je bilo Porenje po llletni zasedbi s strani zavezniških čet izpraznjeno in kot popolnoma svobodna dežela vrnjeno Nemčiji. Že zjutraj so na slovesen način sneli zastave Francije, Anglije in Belgije, ki so visele na poslopju glavnega stana okupacijske armade. Po vsej Nemčiji so se vršile ob tej priliki velike slovesnosti. Romunske državne železnice si iz-posojujejo nemške lokomotive. Lansko leto so nemške državne železnice posodile Romuniji 100 lokomotiv za obvladanje izvoza žitaric. Tudi letos si namerava romunska vlada izposoditi večje število lokomotiv za prevoz poljskih pridelkov. Znižanje obrestne mere v Češkoslovaški. Od 1. julija t. 1. naprej se zniža privatna obrestna mera v Češkoslovaški pri tekočih računih za pol odstotka. Lombardna mera ostane ne-izpremenjena. 12 letal preko Atlantika. Pod osebnim vodstvom letalskega ministra generala Balba so pripravili 12 najmočnejših italijanskih vojnih letal, ki bodo letela preko antlantskega oceana v Brazilijo. Ta polet bo edinstven v zgodovini letalstva. Vseindijski kongres razpuščen. Predsednik vseindijskega kongresa in generalni tajnik sta bila aretirana radi organiziranja gospodarskega bojkota. Ta aretacija je napravila v Indiji porazen utis. MEDIČ-ZANKL ] tvornlce olja, Grncža, lakov In barv (boja) d. K O. E. Centrala v Ljubljani * Lastnik Franjo Medič Tovarne: Ljubljana-Med vode - Domžale Podružnice In slcladlSCa: Maribor, Novlsad ;,| Lastni dom. proizvodi: laneno olje, flrneŽ, vm Trste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrat in nijuac, steklarski kit, čopiče znamke »Mtnld* la sploh vse v barvarsko •traka spadajoče blag-o za obrtnike, trgovino, iadaatrtjo, sa ielemlee, e pomorstvo in srakoplovatve pa saUdnlh eaaali la tete! postara* I. Mihelčič star. 0 elektrifikaciji dravske banovine. (Konec.) poročilo o posameznih elektrarnah in električnih zadrugah, v kolikor sem pač dobil informacije in v kolikor poznam sam posamezne elektrarne in električne zadruge, končujem. Seveda nisem navedel prav vseh; to zato, ker prvič nisem dobil od vseh zaprošenih podatkov, in drugič, ker niso popolnoma vse elektrarne in električne zadruge članice Strokovne zadruge koncesijoniranih elektrotehnikov za Slovenij.o v Ljubljani. Vendar pa smem trditi, da so v pretežni pečini upoštevana vsa važnejša podjetja, kar pač zadostuje za pregled v celoti, tako da je mogoče ustvariti si sliko o napredku naše elektrifikacije. Da podam skupno sliko o elektrifikaciji Dravske banovine, sem se potrudil po možnosti sestaviti tozadevne skupne številke, da bo cenj. čitate-Ijem podana vsaj približno verna slika im omogočen pregled dosedanje elektrifikacije. Skupno število podjetij do sedaj znaša preko 60. Ta skupna podjetja razpolagajo s približno 60.000 KW in imajo približno 135.000 odjemalcev z 800.000 do 1 miljon instaliranimi žarnicami in 3500—4000 motorji. Iz navedenih številk je razvidno, da je pri nas elektrifikacija že močno razširjena. V splošnem pa se je začela razvijati elektrifikacija šele po vojni. Med svetovno vojno je prišlo ljudstvo do spoznanja kako velike življen-ske važnosti je elektrika. Naša banovina je započela širokopotezni program elektrifikacije za celo banovino. V to svrho je povabila tudi ljubljansko mestno občino za sodelovanje pri tem programu. Vršilo se je že vec tozadevnih pogajanj in je iz časopisnih polemik razvidno, da se še niso popolnoma zedinili. Želeti bi bilo, da bi se zedinile in z roko v roki šle na delo vse zainteresirane korporacije pri čemur bi bilo upanje, da se v najkrajšem času elektrificira cela ljubljanska okolica in vse podeželske občine v i Dravski banovini. Ljubljanska mestna elektrarna je pričela sestavljati statistiko elektrifikacije v področju svoje elektrarne, katero je pred kratkim končala s sledečim rezultatom. Upam, da bo nekatere čitatelje zanimalo, ako objavim te številke. Ob zaključku te statistike, ki se je vršila 15. aprila, je imela elektrarna konzu-mentov 9898, pri katerih je bilo instaliranih raznih žarnic 96.069. Poleg tega pa je imela elektrarna instaliranih žarnic nad 1000 za javno razsvetljavo. Nadalje ima 2390 instaliranih likal, 233 kuhalnikov, 438 različnih zdravniških aparatov, 292 motorjev, 246 ventilatorjev in 458 transformatorjev za električne zvonce. Ako bi bile vse te naprave naenkrat v obratu, bi porabile 6000 Kw. Ker pa pri takih velikih elektrarnah ni primera, da bi bili vsi motorji in vse žarnice naenkrat pod tokom, se ni bati, da ne bi mogla elektrarna zadovoljiti vseh kon-zumentov. Končno si usojam izreči na tem mestu najlepšo zahvalo vsem članicam zadruge, elektrarnam in električnim zadrugam za poslane podatke, ker so mi s tem omogočile podati naši gospodarski javnosti zaokrožen pregled tehnične in gospodarske moči naših električnih podjetij. Sli ste že poravnali naročnino ? Iz organizacij Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani je imela svoj redni letni občni zbor dne 27. junija 1930. Poročilo blagajnika je bilo odobreno, celokupnemu odboru pa je bila dana zaupnica. Predlog, da ostane stari odbor, je bil soglasno sprejet. Prispevek za starostni sklad se^ je povišal od prejšnjih 5 Din mesečno na 10 Din. To se daje v vednost gg. članom, kajti plačevanje se prične že s 1. julijem 1930. Spomenica tržiških čevljarjev radi trošarine na čevlje. Deputacija tržiških čevljarjev se je pod vodstvom načelnika Čevljarske zadruge g. Franceta Poljanca zglasila pri ljubljanskem županu g. dr. Pucu ter mu izročila to-le spomenico: Čevljarska zadruga za sodni okraj Tržič v Tržiču si dovoli tem potom ugovarjati proti previsoki mestni trošarini na čevljarske izdelke in obenem prositi čislani naslov za znižanje iste na najmanjšo mero. Svoj ugovor in prošnjo utemeljujejo sledeče: Do uveljavljenja novega proračuna za leto 1930. je mestna občina ljubljanska pobirala užitnino na uvožene čevljarske izdelke do teže 50 kg pavšalno 0 50 Din, nad 50 kg pa 15 Din. Po novem proračunu pa so te postavke zvišane na tako višino, ki more vso čevljarsko obrt v najkrajšem času uničiti. Postavka 61/e določa,^ da se plačuje od moških in ženskih čevljev vseh vrst, tudi od svilenih in drugih imitacij, trošarina po 3 Din od kg. Proti višini te postavke mora podipsana zadruga najodločneje povzdigniti svoj glas in prositi za njeno znižanje na minimalno mero. Razlog: Tržiški čevljarji izdelujejo večinoma le težke delavske čevlje v teži od 1-50 do 2 kg. Trošarina znaša torej na par skoro 6 Din in za toliko se izdelek tudi podraži. Te čevlje kupujejo le delavski sloji po celi dr-i žavi, kamor jih razpošiljajo ljubljanski veletrgovci, ki so s tem postali konkurence nezmožni. Proti višini ^te postavke govori jasno tudi predidoča, ki pravi, da se plačuje od jermenov za vse . industrijske svrhe, vse konjske opreme in od drugih izdelkov za industrijo, obrt in gospodinjstvo od kg po 1 Din. Če so torej za gospodinjstvo, obrt in industrijo potrebni izdelki vpoštevani le z 1 Din od kg, tembolj je to potrebno za čevlje, ki spadajo gotovo med najnujnejše živ-ljenske potrebščine. Krivično je dalje tudi to, da se plačuje od težkih delavskih čevljev v teži 1-50 do 2 kg trošarina 6 Din, od luksuznih ženskih čevljev, bi tehtajo par komaj 20 do 30 dkg, pa tudi od kg 3 Din, tako da se poviša cena delavskim čevljem pri paru za 6 Din, luksuznim ženskim pa le za komaj 0 80 Din. Pa tudi to je preveč in zadene nas proizvajalce kar najobčutnejše. Dalje računajo trošarinski uradi v to postavko tudi vse otroške čevlje, ki so izvečine zbito in ne šivano delo. Tako zaračunavanje se zdi podpisanim skrajno krivično in tudi neutemeljeno. iPovišek cene gre zopet na račun najnižjih slojev, ker si premožnejši oskrbujejo svoje potrebe pri tovarniških prodajalnah, ki plačujejo za svoje lažje izdelke razmeroma dosti manj trošarine in jih torej tudi lahko cenejše prodajajo. S tem pa je težko prizadeta ročna čevljarska obrt, v imenu katere ravno govori podpisana zadruga. Tako kot ugovarjamo previsoki trošarini na predmete, zapopadene v postavki 61/e, ugovarjamo tudi naslednji postavki, to je 61/f, ki pravi, da se plačuje od vseh vrst navadnih moških, ženskih in otroških platnenih čevljev, sandal, opank in copat po 1 Din od kg. Tudi ta postavka je odločno previsoka in razvoju naše čevljarske obrti skrajno kvarna. Že do sedaj si priprost človek ni mogel privoščiti poleti platnenih čevljev in sandal, ker so mu predrage. Odslej pa bo cena še znatno višja, pa se bo konzum takih čevljev popolnoma ustavil, saj lehta par moških sandal ali platnenih čevljev skoro 1 kg. Ko smo tako vsestransko obrazložili svoje stališče napram novi mestni trošarini na čevljarske izdelke in to utemeljili s tehtnimi razlogi, si dovolimo čislanemu naslovu, ki gotovo nima namena uničiti čevljarsko obrt, staviti svoje konkretne predloge tako glede višine trošarine, kakor tudi prakse pri pobiranju iste: Čislani naslov blagovoli znižati mestno trošarino na čevljarske izdelke tako, da plačajo uvozniki za vsakih 10 kg uvoženega blaga po 5 Din mestne trošarine brez razlike na moške, ženske ali otročje čevlje in brez razlike na kvaliteto blaga. Trošarina v tej obliki ne bo podražila čevljarskih izdelkov, ker jo prevzemo uvozniki prostovoljno na svoje breme. Tržiški čevljarji vOzijo svoje izdelke v kartonastih škatljah, ki vsebujejo najrazličnejših čevljarskih izdelkov v teži 8—10 kg. Čislani naslov blagovoli določiti tako kartonasto škatljo kot originalni omot z določeno težo 10 kg, od katerega se plača kot predlagano enotna trošarina v višini 5 Din. Glede prakse za zaračunavanje trošarine na trošarinskih linijah blagovoli čislani naslov izdati odredbo, da se blago ne razklada raz avtobusov in drugih vozil, temveč se le pre-štejejo škatlje in se od vsake plača po 5 Din, torej za tisoč procentov več kot po starem. — Z osvojitvijo tega predloga si prihranijo uvozniki ne samo mnogo časa, temveč tudi mnogo sitnosti in neprijetnosti in nepotrebnega dela. Da ne bo čevljarska obrt ovirana in njena veletrgovina na drugi strani skoro onemogočena, predlagamo dalje, da se dovoli ljubljanskim pre-kupčevalskim veletrgovinam tranzitna olajšava na ta način, da se jim povrne ob izvozu čevljarskih izdelkov plačana trošarina in to brez omejitve na izvozno dobo po prevzemu blaga od dobaviteljev, da se torej postavka v čl. 29. izpremeni v toliko in v tem zmislu, da se veletrgovini povrne trošarina ob izvozu čevljarskih izdelkov brez omejitve na dobo in vozilo, odnosno omot. Ko smo tako stavili svoje izpremi-njevalne predloge, katere si bo čislani naslov v svoji priznani uvidevnosti za potrebe naše domače obrti gotovo osvojil, hočemo še s par besedami opozoriti na kvarne posledice, ki bodo zadele mestno gospodarstvo, če ostanejo dosedanje trošarinske postavke na čevljarske izdelke. Predvsem se bodo vse veletrgovine, ki kupčujejo s čevljarskimi izdelki, pre-selie izven mestnega območja ljubljanskega, kakor je pač to svorila že tvrdka Tršan, ki se je preselila v Št. Vid nad Ljubljano in kateri slede v najkrajšem času Orehek, Cvirn itd. S tem se seveda preseli tudi davčna moč in škodo bo trpelo v najvišji meri mestno gospodarstvo. Trdimo z vso gotovostjo, da se bo to zgodilo najkasneje v enem letu in s tem bo prizadeta razvoju ljubljanskega mesta največja škoda. Na drugi strani bodo propadale prav tako ljubljanske trgovine z usnjem, ker ne bodo radi visoke trošarine zmožne konkurence. H koncu moramo še posebej povda-riti, da je s tako neznosno povišano mestno trošarino na čevljarske izdelke ogrožen obstoj številnih podeželskih eksportnih čevljarjev, ki prodajajo svoje izdelke izvečine samo v Ljubljano. Tržiška čevljarska zadruga zastopa v tem pogledu 206 mojstrov s 350 pomočniki in 135 vajenci in je trdno prepričana, da bo s svojimi vsestransko utemeljenimi predlogi pri čislanem naslovu v polnem obsegu uspela. Prepričani o naklonjenosti mestnega občinskega sveta, prosimo za nujnost predmetne zadeve. Obrtna zadruga čevljarjev v Tržiču. Podpisi: Rožno. Revizija avstrijsko - jugoslovanske trgovinske pogodbe negotova. Z Dunaja poročajo, da naša vlada še ni dala pooblastila za podpis dodatne pogodbe k trgovinski pogodbi z Avstrijo in da obstoji nevarnost, da sploh ne bo prišlo do revizije trgovinske pogodbe. Ker pa je od revizije jugoslovansko - avstrijske pogodbe odvisno uveljavljenje višjih carin na žito in moko, je postala iluzorna tudi pravkar od madžarskega parlamenta i'atificirana madžarsko - avstrijska dodatna pogodba. Dunajska vlada se pripravlja, da v slučaju neuspeha glede revizije sedanje pogodbe z našo državo, ki je do konca junija prihod-I njega leta neodpovedljiva, predloži v zaščito avstrijskega kmetijstva poseben davek na moko in sicer 15 grošev pri kilogramu, kar bi prineslo Avstriji 100 milijonov šilingov, Iz te vsote bi Avstrija plačevala premije na pridelovanje žita. Počitniški tečaji za učitelje. Ministrstvo za poljedelstvo organizira letos v vseh banovinah kmetijske počitniške tečaje za naše učitelje. Namen teh fečajev je, da se mladi učitelji v času šolskega dopusta pouče v vsem, kar se tiče našega poljedelstva, da bi por tem na svojih službenih mestih mogli delovati v smeri, da se povzdigne sleherni del našega poljedelstva. Pravilno bi bilo, da bi se kaj takega ukrenilo tudi glede obrti. Asfaltiranje ceste Beograd-Zagreb. V svrho del za razširjenje in asfaltiranje ceste Beograd - Zagreb, ki jo bo gradbeno ministrstvo dalo izvršiti v privatni režiji, je bila najpovoljnejša ponudba asfaltnega društva »Har-mannc:, ki izvršuje tudi asfaltiranje v Beogradu. Omenjena družba je ponudila gradbenemu ministrstvu, da izvrši vsa dela pri razširjenju in asfaltiranju ceste Beograd - Zagreb za 800 milijonov Din. Druge ceste, katerih ureditev je na programu gradbenega ministrstva, bo ministrstvo izvršilo v lastni režiji. Ponudba asfaltne družbe »Harmann« bo predložena gospodarsko - finančnemu odboru ministrov v rešitev. Ni treba poudarjati, da bo izgraditev te ceste izredno velike važnosti za avtomobilizem v naši državi. Kovačem za sekire in lopate! Za tovarno v Srbiji se nujno rabijo kovači za sekire in lopate. Reflektanti naj se obrnejo na Javno borzo dela v Ljubljani. Stalin zmagal. Na kongresu komunistične stranke, ki se je te dni vršil, je popolnoma zmagal Stalin. Desničarska opozicija je namreč popolnoma kapitulirala. KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam Dunajski invalidski dom v Dalmaciji. Deželna zveza invalidov Dunaja in Nižje Avstrijske je dala zgraditi v Podgori v Dalmaciji Dom vojnih invalidov Dunaja in Nižje Avstrijske, ki je bil na slovesen način otvorjen dne 28. junija in sicer ob navzočnosti delegatov avstrijskih oblasti in zastopnikov naših oblasti. Dobave. Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 16. julija f. 1. ponudbe glede dobave delov koles in koles za jamske vozičke. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 9. julija t. 1. ponudbe glede dobave karborundum plošč. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 10. julija t. 1. ponudbe glede dobave 2500 kg strojnega olja in 60.000 kg portland-cementa. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 10. julija t. 1. ponudbe glede dobave cevi. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 14. julija t. 1. ponudbe glede dobave primožev, rezilnic, svedrov itd. — Dne 16. julija t. 1. se bo vršila pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu ofertalna licitacija glede dobave 269 zastav. — (Predmetni oglsi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 9. julija t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov strojnih svedrov ter glede dobave konjskih podkev. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 11. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg transformatorskega olja. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 14. julija t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 12. julija t. 1. se bo vršila pri Glavnem sa-nitetskem slagalištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 5000 pa- rov nogavic; dne 15. julija t. 1. glede dobave 5000 metrov mreže zoper komarje in 10.000 metrov vrvi; do 17. julija t. 1. glede dobave 3000 parov usnjatih copat za bolnike; do 19. julija t. 1. glede dobave 3700 komadov zdravniških in bolniških plaščev; do 22. julija t. 1. glede dobave 100.000 metrov hidrofilne tkanine; do 24. julija t. 1. glede dobave 1000 komadov volnenih' odej. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem slagalištu.) Oddaja zakupa restavracije na postaji Hum se bo vršila potom ofer-talne licitacije dne 14. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Oddaja nakladanja in razkLadanja premoga in drv v enoletni zakup se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 16. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) IJlARNA s TURPIJA&HA IVAN FIGAR LJUBLJANA Gosposvetska cesta. Vošnjakpva ulica št. 6 (v bližini restevracije »Novi Svet“) Zaloga, izdelovanje in popravila vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel. Delo se izvršuje strokovno po najnižjih cenah. Pri večjem naročilu primeren popust. Plačam enostransko tovornino. fltajte In razširjajte »OBRTNI VESTNIK” Železnina orodje, okovjeitd. Porcelan Steklenina BOGDAN ŽILIC SJUBLJANA, Dunajska c. 11 (pol«0 Figovca) EuMikuS, dežnikov Ljubljana Mestni trg 35 MaMNno 103» Ifcrfcaa Metovanjel Najvotfi izbori NaJnOJ« cono! Kreditni zavod za trgovino in industrijo .N;7.r- Specialna tovarna strojev za obdelavo lasa KLEIN & STIEFEL Y FULDI ' ... Zastopniki ’ PETER ANGELO Ljubljana, Gledališka ulica štev. 4/1 Specljaliteia: mizarski la ko* larski stroji, posamezni ln v vsaki kombinaciji s vda* lanimi elektromotorji (pogon brei jermena) kakor todl val strofl za temenski pogon Dolgotrajen kredit brez menične podlage Zahtevajte ponudbo ali brezplačni obisk zastopnika Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana — Telefon it 1040, 1457, 1458, 2805 la 2806 Obrestovanje vlog, nakap ln prodaja vsakovrstnih vrednostnih paphjev, de* viz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in lnkaso menic in kui>onov, nakazila v tu* in inozemstvo, sate Jeposits itd. itd. PV^kolets najboljših svetovnih znamk v veliki izberi zelo SbeSni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega o naj finejšega in igračni vozički v zalogi. — Več znamk ij^alpih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. 0 Ceniki Iranko. „ Prodaja na obroke. > »TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta 4 OBRTNA BANKA V LJUBLJAN ______ _ - n#snn«i4u>#a. • IIIVAUI CENTRALA: KONGRESNI TRG 4 T.l.lon IL UM Razim ari M»UU braallaM a Ljubljani it m.031 PODRUŽNICA: LJUTOMER Talefon It 2503 Dala kradita v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih In Industrijskih podjetij, izvršuje vse banCne trans* •k