pogled po svetu V U Tantovem uvodnem poro­ čilu k XVII. zasedanju General­ ne skupščine OZN najdemo bese­ de, ki jih duhovno osvobojeni, re­ snično humanistični človek po­ navlja v tej ali oni inačici že ne­ kaj let, v bistvu pa je izraz ne- m,inljivega humanizma od nek­ daj: »-Poglavitni vzrok nasprotij na svetu je beda, osnova pravič­ nega, trajnega miru je splošna blaginja človeštva. Danes ima človek v rokah sredstva da zgra­ di temelj svetu, ki bo prost izko­ riščanja in strahu .. L/ Tant je povedal bistvo stvari, in ga posta­ vil vis a vis nič kaj ugod­ nem položaju v svetu. Skupščina OZN ima na dnevnem redu bli­ zu 100 točk, med katerimimi bodo poglavitne razorožitev, prepoved nuklearnega in termonuklearne- ga orožja, miroljubna uporaba ve­ solja, pomoč nerazvitim deželam, torej poglavitni problemi v zvezi s katerimi svet ni osvobojen iz­ koriščanja in strahu. Tu je stalna berlinska kriza, kakor je dejal nedavno Nehru v Parizu, najbolj nerealistično ob­ ravnavano vprašanje v mednarod­ nih odnosih. Nekoč bo pač treba podpisati mirovno pogodbo. Ker Zahod brani, je Nemčija ostala patencialni napadavec, ki zdaj ne^ ti revanšistično žerjavico velike­ ga nemškega naroda. De Gaulle na priliko, je šel v München, kjer je nekoč Francija že močno so­ delovala v bojnih načrtih zoper SZ. Tudi de Gaulle je govoril o sovjetski nevarnosti, ne prvič, a to pot na historično zelo kompro­ mitiranih monakovskih tleh. Mor­ da ni naključje, da je fašistična OAS predla svoje mreže tudi iz Nemčije in da zdaj kuje evrop­ sko fašistično zvezo, v katero bi seveda šli tudi nemška fašistič­ na Mlada Evropa in tirolska Volkspartei. Ali mirovna pogod­ ba z Nemčijo ali vojna ali pa ta­ ko stanje, kakršno je zdaj, sta­ nje hladne vojne, polno tesnobe in groze. V Londonu se je končala konfe- recna 16 držav Commonwealta, seveda tudi ne tako, kot bi bilo za stvar miru najbolje. Kaže, da bo Macmillan kljub odporu labu- ristov in teh 16 držav nadaljeval svoje delo v Bruslju. Gana, Ni­ gerija, Tanganjika, Pakistan in Indija so predvsem poudarile an­ gleško integracijo z Evropo s po­ litičnih vidikov. Nehru je v Pa­ rizu, ko je z de Gaullom že koval trgovske zveze s skupnim trži­ ščem, ponovno pokazal na politič­ ne posledice angleškega pristopa. Pakistanski zastopnik je govoril v Londonu o novem kolonializ- mu, ki hoče nerazvite države po-, tisniti na stopnjo dobaviteljev surovin, Nehru je opozoril na tisto, kar trdi SZ, da je skupno tržišče ofenzivna gospodarska zve-> za. Ali bo Anglija tvegala raz-] pad Commonwealtha? Ali bo Macmillan res lahko sukal an­ gleško krmilo v to smer? Na Generalni skupščini se bodo dotaknili tudi vprašanja LR Ki­ tajske. To je v zvezi tudi s sta­ njem v Južnem Vietnamu, v ka­ terem bi ZDA rade izvojevali tu­ di Pirovo zmago nad gibanjem Vietkong in tega ne prikrivajo. Proti 25.000 gverilcem so angaži­ rali južno vietnamski »naciona­ lizem*', Diemov režim in njego­ vih 300.000 vojakov, ki jim po­ magajo 3000 ameriških oficirjev, svetovavcev, ameriško orožje in denar. ZDA tu gase požar, ki je zajel vzhodno in jugovzhodno Azijo — 2 bencinom. Ce general Taylor ugotavlja viden napredek »nacionalnega-» boja v Južnem Vietnamu, s tem še ni rečeno, da je ameriška politika zares napre­ dovala. V tem pogledu bi bilo tre­ ba poslušati posebnega svetnika Kennedyjeve vlade za vprašanje Latinske Amerike, Afrike in Azi­ je Chesterja Bowlesa, ki se je uprl mističnim krogom zahteva- jočim vojaške akcije zoper Kubo: »Ameriška vojaška akcija proti Kubi bi v sedanjih pogojih zmanj­ kala vpliv ZDA in škodila ZDA v OZN«. Konec koncev od Kube do Floride ni prav nič dalj kot od raznih ameriških atomskih baz do sovjetskih meja. Toda vse ka­ že, da Bowlesov glas ne zaleže kaj prida. ZDA pripravljajo skupne ukrepe OAD proti Kubi in celo gospodarsko blokado proti Kubi s pomočjo NATO držav. Čeprav jim verjetno ne bo uspelo, je to vendarle dokaz, kako močan vpliv ima Pentagon na Belo hišo v Washingtonu. To kaže tudi za­ deva o zmanjšani pomoči, kar za 1,4 milijarde dolarjev, pri čemer bi bili prizadeti tudi Jugoslavija in Poljska. T. O. NAČELNE OSNOVE NOVE USTAVE IZ REFERATA EDVARDA KARDELJA O PREDOSNUTKU NOVE USTAVE NA SKUPNEM ZASEDANJU ZVEZNE LJUD­ SKE SKUPŠČINE IN ZVEZNEGA ODBORA SZDL JUGOSLA­ VIJE. Pretlosnutek nove ustave sloni na splošnih marksističnih teore­ tičnih postavkah o družbeni vlogi države in posebej o vlogi sociali­ stične države v prehodnem ob­ dobju, kot »države v odmiranju«, kakor tudi na bogatih izkušnjah socialistične prakse po Oktobrski revoluciji, zlasti pa na izkušnjah naše lastne socialistične graditve. Govoreč o vlogi države, je tov. Kardelj dejal, da je država v so­ cialistični družbi prehodnega ob­ dobja nujno potrebna kot regula­ tor odnosov med ljudmi na tori­ šču proizvodnje in ekonomskih odnosov na sploh, dokler bo vla­ dala ekonomska neenakost. Dr­ žava je hkrati tudi instrument svobode in napredka, ne pa sa­ mo instrument pritiska. Tovariš Kardelj je opozoril na praktični pomen vloge države in rekel: Od tega, ali se bo sociali­ stična dežela orientirala v skla­ du s tezo o nujni potrebi po če­ dalje večji krepitvi države (ki je bila nekaj časa v socialističnem svetu zelo razširjena) ali v skla­ du z družbenim samoupravlja­ njem in v čimbolj demokratično obliko izglajevanja protislovij v razvoju socializma, je odvisna orientacija celotne graditve po­ litičnega sistema in organizacij­ skega mehanizma socialistične države. Tisto, kar je odvisno od ljudi ali konkretno od ustave, ki naj bi jo sprejeli, je nadaljeval tov. Kardelj, ni določanje, kaj bo prej odmrlo v sistemu države in kaj pozneje, ali kaj se bo spre­ menilo v obliko manjše ali večje prostovoljne aktivnosti in vskla- janja dejavnosti ljudi, ampak gre za to, da bi določili in zago­ tovili najugodnejše pogoje in čimbolj svobodne okvire za raz­ voj družbenega samoupravljanja in socialistične demokracije. V teh okvirih in vzporedno z rasto­ čimi materialnimi in drugimi možnostmi družbene skupnosti, si bodo delovni ljudje sami ust­ varili tako pravice kot obvezno­ sti, tako svobodo kot avtoriteto. Iz tega izvira, da mora biti tudi socialistična država prehod­ nega obdobja takšna država, ki ohranja ureditev, a je ne konser-- vira, ki ščiti pridobitve revoluci­ je, a hkrati pospešuje tudi na­ daljnjo demokratično evolucijo socialistične družbe, ki usmerja gibanje na določenih področjih družbenega življenja, ne zavira pa samostojne dejavnosti posa­ meznih činiteljev družbenega na­ predka, ki vsklaja določena giba­ nja, a jih ne uniformira, ki ure­ ja odnose med ljudmi, a ne dolo­ ča usode posameznika. Najvišji cilj socialistične države je, da na koncu koncev preneha biti in­ strument avtonomnih ljudi za upravljanje s stvarmi v interesu živlienja in dela ter ustvarjanja vsakega posameznika, v interesu najhitrejšega materialnega na­ predka za vse. Ko država doseže ta cilj, dejansko preneha biti država. Iz vseh teh razlogov predos- nutek predvideva, da naša ustava ne bo samo ustava države, ampak da bo hkrati tudi specifična druž­ bena listina, ki bo pomenila ma­ terialno podlago, politični okvir in spodbudo za čedalje širši raz­ mah in notranji razvoj mehaniz­ ma družbenega samoupravljanja in neposredne demokracije. Pred zaključkom jugoslovanskih pionirskih iger 1962 Letošnja pionirska aktivnost, ki je -posvečena telesni vzgoji mladih, se približuje h koncu; toda samo formalno, saj mora skrb za zdravo telesno rast mla­ dega rodu, za najboljše delo šolske telesne vzgoje in materi­ alno krepitev te obvezne šolske telesnovzgojne dejavnosti in končno za urejevanje športnih igrišč pri šolah ostati tudi v na­ prej na prvem mestu delovnih programov vseh organizacij, ki skrbijo za delo z mladino. Ko je pred kratkim okrajni od­ bor Jugoslovanski^ pionirskih iger sikupaj s predstavniki občin­ skih odborov (manjkali so le iz šoštanjske in konjiške občine!) analiziral opravljeno delo, je ugotovil, da je ogromna večina pionirskih odredov izvršila pro­ gram, ki ga je sprejela na začet­ ku akcije, da pa je imelo tekmo­ vanje za »kip kurirja Jovice« slabše uspehe, zlasti spričo kom­ pliciranosti pa tudi zaradi zapo- znelosti programa. V letu teles­ ne vzgoje mladih so pri marsika­ terih šolah uredili preprosta igri­ šča, ponekod celo poligone, pri­ pravili številna tekmovanja in še druge prireditve. In kot doslej v dejavnosti Jugoslovanskih pio­ nirskih iger, je tudi to pot vsa skrb slonelti le na prosvetnih de­ lavcih, medtem ko so partizan­ ska in športna društva stala ob strani, kakor da se iih ta dejav­ nost ne tiče. Prav tako se niso iz­ kazali občinski odbori ЈРП razen mozirskega in žalskega, pa delo­ ma tudi šentjurskega. Za zgled bi letos lahko postavili odbor v Moziriu, ki je uspešno usmerjal vso dejavnost in imel celoten pregled nad aktivnostio pionir­ skih odredov. Tu, pa tudi v Žalcu, je prišlo v največji meri do ve­ ljave sodelovanje občinskega od­ bora JPT z občinsko zvezo za te­ lesno kulturo; zato tudi uspehi niso izostali. Četudi se bo delo na področju telesne vzgoje z mladino nada­ ljevalo ne samo letos, marveč tu­ di vsa naslednja leta — so na seji med drugim v tej zvezi predla­ gali, da naj bi sedanji občinski odbori JPÏ obstajali kot posebni organi pri občinskih zvezah za telesno kulturo in zlasti skrbeli za delo. ki je bilo zastavljeno v letošnjem letu — morajo pionir­ ski odredi oceniti (po točkovnem sistemu) svojo dejavnost že do konca tesra meseca. Vse te ocene morajo zbrati in urediti, pa seve­ da prekontrolirati, vsi občinski odbori JPl do prvega oktobra. To je tudi zadnji dan. ko mora ta poroč'la dobiti okrajni . odbor JPI. To so roki, ki jih ni mosroče prenašati na poznejši čas. Vsa­ ka zamuda bo imela neprijetno posledico, saj bo tako zlasti iz republiškecra tekmovanja izpadlo sleherno občinsko področje, v ko­ likor bi se ne držalo omenjenih datumov. Na zadnji seji okrajnega od­ bora JPI so se tudi poslovili od dosedanjega predsednika tega od­ bora tov. Vojka Simončiča, ki odhaja na novo službeno mesto v Ljubljano. Ob tej priložnosti so se mu zahvalili za vse delo, ki ga je opravil v tej organizaciji. Za novega predsednika okrajnega odbora JPI pa so izbrali tovariša Karla Juga. —mi) Priprave na letne konference krajevnih organizacij SZDL V začetku oktobra se bodo v konjiški občini pričele letne kon­ ference osnovnih organizacij SZDL. Teh je sedaj trinajst. Na seji predsedstva občinskega od­ bora SZDL so poudarili, da bodo morali v času priprav posvetiti največ skrbi sestavi poročila o enoletnem delu krajevnih organi­ zacij SZDL ter pravilni izbiri kandidatov za nove odbore. V. L. Tudi v delovnih kolektivih Ko so na zadnjem zasedanju plenuma občinskega sindikalnega sveta v Slovenskih Konjicah ob­ ravnavali nekatere probleme so­ cialnega zavarovanja, zlasti vzro­ ke izostankov od dela, so predla­ gali, da naj bi o vseh teh proble­ mih razpravljali tudi člani delov­ nih kolektivov. Pri tem so že posebej poudarili, da bo treba več skrbi -posvetiti preventivni dejavnosti. Med sled­ nje sodi tudi ureditev prehrane, gradnja stanovanj v bližini to­ varn, poostritev kontrole nad ti­ stimi, ki se na delo vozijo z mo­ tornimi vozili in podobno. Nek udeleženec tega posvetovanja je namreč med drugim povedal, da so v njihovem obratu zmanjšali število obolenj na prebavilih za okoli 35 odstotkov potem, ko so uvedli topel obrok hrane. Glede vedno večjega števila uporabnikov motornih vozil pri vožnji na delo in z dela domov, so predlagali, da naj bi prometno varnostni organi ostreje ukrepali proti kršivcem prometnih predpi­ sov. Nekateri podatki pa še ka­ žejo, da je med mladimi največ prehlajenih prav zaradi prehitre vožnje ob vsakem času in ob vsa­ kem primeru ter seveda tudi za­ radi nezadostnega in neprimerne­ ga oblačila voznikov teh vozil. V. L. Živahna dejavnost KOIVIPASA Vrsto številnih programiranih in izrednih izletov z udobnimi avtobusi je celjska poslovalnica Kompasa minule dni izpopolnila še z izleti šolske mladine na je­ senski zagrebški velesejem. Tako si je to gospodarsko razstavo v Zagrebu ogledalo po zaslugi Kom­ pasa kar okoli dva tisoč šolskih otrok iz celjskega okraja. Zdaj pa se pri Kompasu pri­ pravljajo že na izlet v Gradec, ki bo združen z komemoracijo pri spomeniku padlih borcev in umr­ lih rodoljubov v nacističnih kon­ centracijskih taboriščih. Prijave za ta izlet, ki bo v novembru, sprejemajo organizacije Zveze borcev. Izlet stane z vsemi potnimi stro­ ški 2300 dinarjev. Franjo Marošek novi predsednik obč. odbora SZDL v Slovenskili Konjicah Na zadnjem zasedanju občin­ skega odbora SZDL Slovenske Ko­ njice so bile izvršene tudi neka­ tere kadrovske spremembe v vod­ stvu te politične organizacije. Ta­ ko so odborniki razrešili dolžno­ sti večletnega predsednika občin­ skega odbora SZDL tov. Gvida Mraza, ki bo prevzel novo odgo­ vorno delovno mesto v gospodar­ stvu. Na njegovo mesto pa so iz­ volili tov. Franja Maroška, zna­ nega političnega delavca iz Vi­ tanja. -V. L. Boljše šele prihodnje leto Razen zdravstvenega doma v Slovenskih Konjicah delajo na območju te občine še zdravstve­ ne postaje v Vitanju, Zrečah in Ločah. Tako je materialna stran zdravstvene službe zadovoljivo urejena. Drugače pa je glede zdravstvenih kadrov. Za območje cele občine sta na razpolago le dva aktivna zdravnika, kar je več kot premalo. Tu si sicer pomaga­ jo s honorarnimi močmi, vendar je to le začasna rešitev. Kot vse kaže, se bo stanje izboljšalo šele v prihodnjem letu. V. L. Pravica človeka Socialistični sistem v Jugoslaviji temelji na razmerjih med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnimi proizvajavci in ustvar- javci, ki jim delo služi izključno le za zadovoljevanje njihovih osebnih in skupnih potreb. V skladu s tem so nedotakljiva osnova človekovega položaja in njegove vloge: — družbena lastnina produkcijskih sredstev, ki kot nor družbeni odnos izključuje vrnitev kakršnegakoli sistema izko­ riščanja človeka po človeku in ustvarja pogoje za enakopravnost delovnih ljudi pri delu in pri odločanju o delitvi proizvoda dela; — osvoboditev dela, ki je zagotovljena z odpravo mezdnih odnosov in ustvaritvijo takih družbenih odnosov, v katerih de­ lovni človek odloča o obnavljanju in razširjanju materialnih po­ gojev svojega življenja, dela in napredka, ter z vsestranskim razvojem produktivnih sil, usmerjenim in vsklajenim z družbe­ nim planiranjem, v katerem sodeluje tudi sam delovni človek in ki služi takemu njegovemu položaju; — pravica človeka kot posameznika in v delovnem kolek­ tivu, da uživa sadove svojega dela in materialnega napredka družbene skupnosti po načelu: »Vsak po svojih sposobnostih — vsakemu po njegovem delu«, in njegova dolžnost, da iz doseže­ nega dohodka zagotavlja napredek materialne osnove za lastno in splošno družbeno delo ter prispeva k zadovoljevanju drugih družbenih potreb; — samoupravljanje delovnih ljudi v delovni organizaciji in v socialistični občini ter demokratično združevanje njihovih sa­ moupravnih organizacij in organov za kar najbolj neposredno odločanje o skupnem delu in zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb ter za vsklajevanje individualnih in splošnih interesov; — demokratični politični odnosi, ki omogočajo človeku, da ustanavlja družbeno-politične in druge družbene organizacije in v njih razvija svojo politično aktivnost in družbeno zavest ter da kot občan in upravljavec svobodno pove svoje mnenje in daje svoje predloge glede dela vseh organov in funkcionarjev; — enotnost in enakost pravic, dolžnosti in odgovornosti de­ lovnih ljudi kot edinih nosivcev družbenega dela in upravljanja družbenih zadev; dolžnost človeka, da te pravice uresničuje z delom v skladu z enotno ustavnostjo in zakonitostjo; — solidarnost in sodelovanje delovnih ljudi in delovnih or­ ganizacij ter njihova svobodna pobuda, aktivnost in tekmovanje za razvoj družbene produkcije in dela ter za napredek družbenih dejavnosti v korist človeka in družbene skupnosti; — obveznost delovnih organizacij in družbeno-političnih skupnosti, posebno pa občine, da omogočajo in varujejo takšen družben o-ekonom^ki položaj človeka. Družbeno-politični sistem Jugoslavije izhaja iz takega po­ ložaja delovnega človeka in služi njemu. V skladu s tem je in­ dividualnim in splošnim interesom delovnega človeka nasprotna vsaka oblika upravljanja produkcije, delitve in drugih družbenih dejavnosti, ki bi sprevračala socialistične družbeno-ekonomske in politične odnose, bodisi v obliki birokratske samovolje ali na monopolen položaj odprtih privilegijev, bodisi v obliki sebičnega individualizma in partikularizma. Za uresničevanje takega človekovega položaja ter njegovih interesov in pravic se delavci prosto združujejo v Zvezo sindi­ katov, da v njej uveljavljajo in razvijajo družbeno samoupravo ter uspešno uveljavljajo načelo delitve dohodka po delu, da da­ jejo pobudo za zboljševanje svojih življenjskih in delovnih raz­ mer v skladu z večanjem produkcije in produktivnosti dela, da urejajo svoja vzajemna razmerja in rešujejo druga vprašanja, ki so zanje skupnega materialnega, kulturpega ali moralnega pomena, da ustvarjajo pogoje za razvijanje delovnih zmožnosti delavcev ter njihovo usposobitev za samostojno reševanje vpra­ šanj skupnega pomena, da vsklajujejo individualne in skupne interese s splošnimi družbenimi interesi ter da varujejo samo- i pravno pravico in druge pravice in interese delovnega človeka. Iz temeljnih načel predosnutka Ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije V Brezi nad Laškim so dobili novo trgovino Pred letom dni so v kraju Bre­ ze, ki je oddaljen od središča ob­ čine preko tri ure hoda, zaprli edino trgovino, ki so jo imeli v tem oddaljenem naselju. Vzrok ukinitve trgovine je bil skrajno neprimeren lokal. Prebi- vavci iz hribovitega področja Brez so bili takorekoč čez noč brez tr­ govine, kar je izzvalo veliko ne­ godovanje. Politične organizacije, pa tudi občinski ljudski odbor so se v tem primeru znašli pred zelo odgovor­ no nalogo — kako na najhitrejši način ponovno odpreti v Brezi trgovino, ki je za hribovito pod­ ročje Brez neobhodno potrebna. Glede na to, da bi gradnja no­ vega lokala zahtevala preveč de­ narja, se je Občinski ljudski od­ bor Laško odločil, da uredi trgov­ ski lokal v stanovanjskem bloku, ki je bil pred leti zgrajen za tam­ kajšnje učiteljstvo in za potrebe krajevnega urada. Trgovsko pod­ jetje »-Izbira« je lokal opremilo z zelo prikupnim inventarjem in s tem omogočilo, da so preteklo ne­ deljo lahko ponovno odprli v Bre­ zi trgovino. S skupnimi močmi prebivavcer in občine bodo tudi v bodoče re­ ševali krajevne probleme. Take bodo v bližnji prihodnosti obno­ vili šolsko poslopje.