Iz mladih peres
EJ, MLADOST TI MOJA! Moja zgodnja mladost, kakor scm izve-del od staršev, jc bila zelo pestra. Toda na žalost vam ne morem postaviti pred oči vseh doživljajev tako lcpih, kakor so bili ¦v resnici, kajti moj spomin ne sega tako daleč in tako jasno v preteklost. Rcs je, da so mi nekateri dogodki ostali živi v spo-minu, torfa nc morem jih povczati mc() sebuj, kakor to delajo pisatclji. Sem šele začetnik. Zato mi, prosim, nikar ne zame-rite suhoparncga naštevanja in slabe zve-ze med raznimi dogodki. Sem pač še dijak. Ker tudi v šoli nisem navajen dclati dotgih uvodov. bom tudi  tu kar začel.
Stara, s slamo krita hiša. vrt s podrtim plotom, hlev s koUrnico spredaj, stari Če-belnjak in drvarnica, to je bila moja roj-stna  hi&a.  Skromna  le.sena   koca,   nekoliko
odmaknjena od bližnje vasi. ni bila več prava vaška hiša, temveč nekako potisnje-na v hribe. V vasi pa so ji rekli Kocja-nova bajta. Sam tie vem, lcako je to imc nastalo. I.e toliko vem, da vaški dečki ni-s« imcli dobrega vtisa o njej. VeČkrat so se prerobato izrazili o njej ¦/, besedo po-ditija ali bajta. Tudi mene so pozneje ime~ novali bajtarja. Toda jaz nisem bil istegu mnenja. Meni se je zdela na&i hiša kakor kraljestvo, v katerem je bilo toliko zabav-nih in lepih reČi. In ti pobalini z vasi! Ka-ko grdo so se izražali u našem poslopju! Najraje bi jih bil povabil k nam na vrt ali pod kclarnico, da bi videli. kako krasno se je igrati z menoj — pa bi bilo konec njihovega prezira. Toda nisetn jim pri-vosžil,   da  bi  se  enkrat  pozabavali   v   po-
poldanskem soncu pod kolarnico. Sam sem rajsi užival neštete stvari, ki so bile v uti in listnjaku. Skoraj vsak dan sem razko-paval po listju v Jistnjaku a)\ po slami, ki jc bila v uti. Izvlekel scm ves radosten stare plužnice in se začel voziti po kolar-nici, ker je bila preccj nagnjena. Ker sein bil še majhen in nisem znal voziti, scm se zaletci v debeli podstavek pri stiskalnici. Vsak bo mislil, da sem tekcl k očetu ali mami. Toda, Bog ne dai'. Potcm bi bil še tepen povrhu. Udaril sem se na nugo. Za-vil sem jo v prtdpasnik in odkorakai n:i stopnicc, kjerje sonce najhuje pripekato. Mnlo scm se zjokal, potera pa sem gledfll proti vaai.
ZflČel sem misiiti na one »frkovce«, ki so me tako grdo zmerjali. Kcsal sem se, da jib nisem povabil, du bi se tudi kateri izmed njih tako hudo ponesrečil. kakor sem. se jaz. Toda spomnil sem se, da bi me po-tem še bulj suvražili. A škodoželjnost je bila hujša od strahu pred sovraštvom to-varišev. Sklcnil sem, da jih bom povabil in zapeljal, da sc bodo zsčeli voziti po plužnicuh. Upal sem, da se bo fcatert za-letel v klado.
5el sem v vežo, kjer je oče brusil se-kiro. VpraŠal me je, zakaj se tako kislo držim. KMsem mu odgovoril, pač pa sem se obrnil v stran in začel žvečiti predpas-nik. Oče me je udaril po roki, rekoč: »Pej te bodi!« Toda nisem mogel zdržati. Vtak-nil sem prst v usta. Gledal sem nekaj časa mutčc očcta, potem pa sem zlezel na okno in začel brskati po skrinji, kjer je imel occ žeMje in druge potrebšČine. Po nerodnosti Hin podrl neko stekienico na tla. Oče me il potegnil za usesa in me položil čez ko-Iliio. Nekajkrat me je udaril tn me okre-si;tl. Tedaj je privrelo iz mene kakor iz \ rdca. Vse solze, ki scm jjh kuhal že od takrat, ko sem tako nesrečno padel, so privrele iz mene. Jokal scm v prvi vrsti radi plužnic, potem zaradi pobalinov, naj-manj pa zaradi tega, kcr nie je oče na-tepel.
Da bi se me oče iznebil, me je poslal v trgovino po tobak. Bol i bi mi ne mogel ustreči, kakor s tem, da me je poslal na vas. Zopet bom prost in lahko bom brez skrbi žvečil svoj Ijubljeni predpasnik! To-da ni mi bilo toljlco za prcdpasnik, kak<»r za tovariše, ki si bodo danes polomili n<j-ge na mojih dragih plužnicah. Mislil sem vso pot na Kolarjevcga Naceta. ki mi je Šc celo kamen vrgel, ko sem mu obljubil, da ga bom zatožil njegovemu očetu. Naj-prej botn njemu dal plužnice. da se bo prvi zaletel... Tako sem kmalu prisel do trgo-vine. Vstopil sem. Za pultom je stala de-
70
bela ženska in me tako grdo pozdravila, da bi najraje tudi njo povabil na plužnice.
»Cigav pa si? A, že vem. bajtarjev Pepek!«
Oho, tudi ta mi rece bajtarjev! Kaj, ko bi tudi njo povabil na plužnice? Oh, ne, ona je prevelika!
»No, ali slišiŠ! Po kaj si prišel?« me je ponovno  ogovorila.
»I no! Po tobuk, kakor vedno!« sem ji hrabro odvrnil.
Dala mi je tobak in me vprašala po ocetu:
»No, kaj pa kaj očka delajo!«
»Po tobak so me poslali!« sem se od-rezal.
Ona pa se je glasno zasmejala.
Potcm sem hitro tekel na trg, kjer je bil vaSki vodnjak. Tam so se navadno zbi-Vali učenci ali po mojem mnenju pretepači. Tudi danes scm jih našel tam. Zbirali so sc tam, da bi prejepli cigančka, ki je na-ščuval nanje svojo opico, da jih je opra-skala. SliŠal sem, ko je edcn izmcd njih povedal, da gre ciganček proti nam. Od-pravili so se s palicami nanj. Jaz pa sem Šel tiho za njimi. Nihče se ni zmenil za-me. Vsi so mistili na cigančka. Mislil sem jih povabiti, toda premislil sem si. Vedel sem, da gredo proti nam in da jih bom lahko  doma povabil.
Ko snio prišli do naše hiše, smo res za-gledali raztrgancga cigancka z opico, ki jt; venomer vreščala. Sram me je povedati. da sem se bal obeh. Toda, kar je res. je res! Hitro sem smuknil v sobo. kjer je oče ravno pospravljal za cigančkom. Dal sem mu tobak in stekcl k oknu. Gledal sem nekaj časa skozi okno in videl cigančka, ki je kazal vaškim Fantom nekaj veščin. Fantje so se ravno pripravljali, da bi na-mlatili cigančka, ko sem stekel ven. C^igan-tek je slutil nevarnost, zato se je umaknil proti našim vežnim vratom. Toda najpo-gumnejši je prišel tudi tja in udaril opico krepko po glavi. Ciganček se je ujezil in naSčuval opico nanj. Toda mesto njega je opraskala menc, ker nisem mogel bežati. Začel sem se jokati. Fantje so odnehali in se umaknili pod kolamico, cigančka pa ;e oče napodil.
Spomnil sem se na svoj sktep. Sedaj se mi je nudila priiika. da jih povabim. Tekel sem pod kolarnico, kjer so se ravno pogo-varjali fantjc. da bi sli za cigančkom in ga nabili v gozdu. fiel sem v listnjak in pri-vlekel iz njega nlužnice. Takoj so se za-čeli fantje zanimati zanje in so opustili misel   na  cigančka.   Najprej  sem  jih ponu-
dil Nacctu. Ta res sede nanje in se pclje doli. Cakal sem, kdaj se bo zaletel. Toda čakal sem zaman. Peljal se ju brezhibno. Ves ogorčen sem mu jih prepustil še dru-gič,  Toda  tudi   to  pot  se  ni  zaletel.  Ker
scm bil jezen, mu jih niscm hotel več dati. Žc sem jih menil nesti v listnjak, ko sem se spomnil, da se ne znajo vsi tako dobro voziti, Ponudil sem jih drugemu. Tudi tu se je peljal doli kakor na kolesu. Vsem sem jih dal, toda nobeden se ni zaletel. Nisein jih hotel več dati. Vrgel sem jih v listnjak in tekel k marai. Le maio je manj-kalo, pa bi začel jokati. Ne vem več, kaj so tovariši potem poČeli, ker se ne spo-minjam. Le to vem Še, da jib je oče kmaiu napodil domov. ker si je Nace vendarlc zvil nogo.
Jože Spanring