PoSinina platana v gotovini
Maribor, 25. maia 1934
Leto II.
Posamezna številka Din 1’50 " Velja na mesec po pošti dostavljen Din 6*—, v za inozemstvo Din fO'— " Uredništvo in uprava: Gregorčičeva ul. 26 StGV. 21 telefon 29-70 " Poštni čekovni račun 15.546 /' Izhaja vsak petek " Oglasipo tarifi
:f

B0RBA“
Hinia fondov, naš list nima nikake zaslombe zgoraj, navezan je edinole na naročnino in izkupiček kolportaže. Izkazalo pa se je, da kitke proti korupciji, nacionalni mlačnosti in socialni reakciji na severu naše domovine ne bo dobila, če je ne bodo podpirali pred-vsem tisti, ki so na tej borbi najbolj zainteresirani: naši mali ljudje. »Borba« ni glasilo »proletarijata«, ker je Jugoslavena nevredno, prištevati se med »proletarijat«. To Bazo prepuščamo mirne duše tre-bušnikom in koristnikom iz vrst marksističnih zapeljevalcev ljudstva, kajti »Borba« se ne bori zato, da se človeka nevredno stanje trajnega obubožanja prizna in srna Ba kot nekaj, česar spremeniti ni ^eč mogoče. S tem, da se »Bor-bori proti izrodkom gospo-‘'Srskega liberalizma oziroma internacionalnega kapitalizma prav '*■ isto vehemenco kakor proti historični laži marksizma, vrši tako veliko misijo, da bi morali nje-na stremljenja podpreti s 6— Din na mesec vsi, ki jim je na tem, da Jtedajo maske s posameznikov in 'tejstev. Kdor sovraži slinavi sa-teonacionalizem, obenem pa tudi rdečo spako bankrotiranega inter-ttecionalizma, mora priti v tabor Jtesničnih in socialno mislečih rodoljubov. Generacija napitničarjev te frazerjev je za nami. Frakarstvo Se je preživelo v in po svetovni 'tejni. Nova generacija spoštuje 'telo, njeno vrednotenje dela se ra2likuje od sličnih taksacij gospodarskih liberalcev. Biti nacio-'telen, ne plitvi šovinist, obenem “te globoko verujoč v zmago zdraho socialne misli, to je program, te 8a ima zapisanega na svoji zabavi »Borba« v svoji borbi za 'tešo malega človeka. »Borba« ni gasilo kakih zarukanih šovenov, tefn nacionalizem je brezkompro-jtes^n, toda prevdarno-hladen tam, f!8r je treba, in vroč v slučajih,
1 tako narekujejo.
, Svojo borbo pa bo naš list lah-te* nadaljeval uspešno samo s potečejo velikega kroga naročnikov J čitateljev. Zamudnike zlasti ro-teo» naj pravočasno obnove na-čcnino, da jim bomo lahko do-jteyljali list, ki ga izdajamo radi , pri čemer pa morajo biti po-fiti vsaj tiskovni stroški. Našim ,’teieljem svetujemo, naj v svo-Y krogih propagirajo »Borb o«, p^k naročnik naj gleda, da bo ul?'tobil vsaj enega novega naroč-To pomeni podvojitev nakla-j ,n s tem obenem tudi podvoji-) v naše idejne borbe. Zagotavlja-]j,°’ da ne mislimo odnehati, v ko-te.\?r nam bodo pomagali prija-!! našega idejnega gibanja.
Dejanja, ne besede...
Nujna potreba organizacije prostovoljne delovne službe - Na Češkoslovaškem so že organizirali prve čete - Nauk bolgarskih „trudnovcev" - Za nujno realizacijo javnih del ■iiiinii ■hih«ii»uii
Je že tako na tem svetu, da smo v raznih zadevah baš v Jugoslaviji zelo daleč za razvojem in se ne moremo oprijeti v inozemstvu preizkušenih idej in intstitucij. V tem oziru so na Češkoslovaškem neprimerno naprednejši, saj so pričeli sedaj kljub prejšnji skepsi posnemati nemški takozvani prostovoljni »Ar-beitsdienst«. V Litomericah in blizu Prage so uredili zasilne barake za brezposelne mladostnike, kjer dobe ti mladi ljudje dobro, tečno hrano, posebno uniformo in razmeroma nizko dnino, za katero delajo dobrih šest ur dnevno v prid splošnosti po nemškem načrtu. V poštev prihajajo predvsem, ceste, poti, regulacije, melioracije itd. Ostali čas uporablja vodstvo zato, da tem mladim ljudem nudi pouk v raznih koristinh stvareh, pa tudi za sport in razvedrilo je v taborišču poskrbljeno. Disciplina je seveda vojaška, kar je dandanes že z ozirom na obrambo države zelo potrebno. Vodstvo je deloma v rokah mladostnikov samih, tako, da odpade grenki občutek nekega »kujoniranja« s strani starejše generacije, a obenem dviga veselje fantov. za skupno delo v korist splošnosti. Poleg visokošolca najdemo v takem ta borišču, zlasti pa v Nemčiji, pomočnika iz te ali one obrti, mladega učitelja, ki še čaka na svoje prvo mesto, ki pa noče pohajkovati, tu je skratka tista mlada generacija, ki bo danes ali jutri v občinskih svetih in drugih korporacijah soodločala o raznih proračunih, zato je dobro, če se nauči v teh dneh težkih gospodarskih depresij ceniti fizične napore delavca in stroške javnih del.
V naši državi imamo na tisoče mladih intelektualcev in mladeničev iz vseh raznih poklicev, ki še niso odslužili vojaškega roka in ne morejo najti zaposlitve. Mnogim staršem so doma v breme in spodtiko, mnogi se pogube vsled slabe tovarišije, brezciljnost, porojena iz moreče atmosfere brezposelnosti, pa je čestokrat povod, da taki mladi ljudje le prehitro padejo v mreže raznih podtalnih hujskaših agitatorjev, ki jim slikajo neki socialni in družabni raj bodočnosti. Mnogi, ogreti za take miselne podvige, se potem kesajo za rešetko za svojo mladostno nepremišljenost.
Ali ni potemtakem ventiliranje takih neznosnih situacij najboljši jez proti raz-krojevanju naše mlade generacije? Dajte jim prostovoljno 'delovno skupnost, uredite jim taborišča, dajte jim potrebni materijah in videli boste, da bo zavel tudi v vrstah naših brezposelnih fantom drugi veter. Marsikatera cesta čaka na po pravilo, toda ni budžetskih sredstev. S stališča miselnosti gospodarskega liberalca in marksista seveda prostovoljna delovna služba ni diskutabel. toda mi se moramo zavedati, da staro zamira, da smo na prelomu celotnega kompleksa nazorov o delu, gospodarstvu itd. »Katerega osla 'boste pa našli, ki bi šel oprav
Ijati težka dela skozi šest ur dnevno?« Jih že slišimo, tiste namreč, ki tako govore. Toda, gospoda, vprašajmo se mirno: Kje pa je potem tisti idealizem mladine, ki včasih tako prekipeva pri raznih manifestacijah? Narod in skupnost nimata nič od fraz in napitnic, ki so še ostanek neke polpretekle dobe — rec'mo izza predvojnih let. Mladina mora pokazati z dejanji, ali je vredna svobodne in nacionalne države. V izjemnih razmerah je treba tudi izjemnih korakov. Mi smo pač mnenja, da je en kubični meter odkopane zemlje v kaki strugi po vrednosti storjenega še zmiraj več vreden kakor kak brezploden kavarniški pomenek dveh
mladih ljudi, ki fantazirata o ureditvi jutrišnje družbe, k: pa se danes plašita umazanih rok in podreditve nekemu na prvi pogled nerazumljivemu skupnemu cilju.
Ko je neuillska mirovna pogodba prepovedala Bolgariji gotov kontingent vojaštva, so organiziral: agrarci posebne delovne kompanije, ki so ustvarile po statističnih podatkih več tisoč kilometrov cest, voznih poti in udobnih pešpoti, mostov, podvožnjakov, regulacijskih objektov itd. Bolgarija bi v tem oziru lahko služila kot primera. V Jugoslaviji bi se to vprašanje dalo rešiti morda tako, da bi vojno ministrstvo dalo na razpolago vozne kuhinje, šotore itd., mestni stavbni uradi načrte, tehnično vodstvo itd., do-čim bi eventualno iz vrst naših Sokolov poslali primerno število voditeljev.' Brezposelni mladeniči bi se potem lahko pri-giaševali — recimo od 19. do 21. leta —, vendar bi bilo dobro, če bi merodajni faktorji preštudirali sistem dela in organizacijo zlasti tam, kjer imajo že svoje izkušnje. Eno pa je gotovo: prej ali slej bo treba misliti nato, kam in kaj z brezposelno mlado generacijo, ki bi se morda rada kje uveljavila, pa nima prilike in možnosti.
Prevrat v Bolgariji
Numerična sila ni odločala, le inteligenca in volja prevratnikov — Vojska v službi patrijotske stvari — Parlamentarizem tudi v Bolgariji skrahira!
Kakor je »Borba« v političnem pregledu zadnje številke že omenila, so bile politične razmere v Bolgariji ob izidu lista dne 18. t. m., uprav breznadne. Mu-šanov se je trudil, da bi sestavil parlamentarno vlado, toda dogodki so prehiteli jalovo sobranje, ki se je trošilo v brezplodnih prerekanjih, medtem pa je gospodarska, finančna in politična kriza prispela do vrhunca. Še v zadnjem trenutku so hoteli agrarci izsiliti štiri ministrske sedeže, toda že v soboto 19. so se znašli poslanci pred parlamentom, ministri pa pred durmi... Nikdo ni mislil vse do trenuka, ko je bila Sofija cernira-na z vojaštvom in policijo, da je nova vlada že čakala s carjevim ukazom v rokah v zgradbi policijske direkcije na zmagovit pohod, dočim so se stari ministri »agendaši« še zibali v sladki zavesti moči, ki je sunkoma prešla na g. G e orgij e v a in njegovo vlado. Mi ne nameravamo na dolgo pisati o tej zadevi, omeniti hočemo le, kako je mala skupina intelektualcev »Zveno« pograbila s pomočjo armade vso oblast v roke, da reši Bolgarijo pred polomom. Car Boris jim je dal svoj blagoslov, vojska je izvršila tehnično plat prevrata, ki ga glede discipliniranosti moremo vzporejati edinole s Hitlerjevsko revolucijo v Nemčiji. V Bolgariji topot niso padale glave, čeprav so namigovali nekateri cankovisti, da bo doživela Bolgarija za 9. junijem 1923 še eno Šentjernejsko noč...
Mala skupina intelektualcev, vročih rodoljubov, polnih smisla za neposredno aktivnost, se je vrgla korajžno v vrtinec in je bitko tudi dobila. Vojska, in udruženje rezervnih oficirjev sta igrala vid-
no in odlično vlogo pri prevzemu oblasti. Kimon Gregorijev hoče napraviti iz Bolgarije stanovsko državo, izvesti hoče upravne in ustavne reforme v korist naroda, carja in države. Politični liberalizem je v Bolgariji doigral, konec bo sedaj komunističnega rovarenja in marksističnega razkrojevanja, ki je bohotno rastlo pod liberalnimi režimi. Narod se je oddahnil, ker so prizadeti tudi makedonski revolucionarji, ki jih bo nova vlada preganjala z najbolj drakoničnimi sredstvi. Bolgarija hoče postati faktor miru na Balkanu, zato je pričakovati, da bo nova vlada sedaj končno pristala na balkanski pakt. Cesar Mušanov iz obzirnosti do nekih malih meščanskih strančic ni, mogel ali znal, bo sedaj Georgijev opravil brez sobranja! Pozdravljamo novo vlado Bolgarije in ji želimo zlasti v prizadevanju za izboljšanje odnošajev med obema slovanskima državama na Balkanu, čim največ uspehov.
Delodajalci, spomnite se brezposelnih intelektualcev! Dajte jim dela, dajte ilm kruha!
!, ifidiiuui
Sodna ulica 9 — dvorišče Uradne ure tajništva so od I. januarja dalje dopoldne od 9. do 12. ure ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure dop. popoldne od IS. doVsig. ure.
Manipulacije
z električnim tokom
Mestna podjetja in banovina oškodovana za težke tisočake - Kako si je inozemec Schon-sky ,prihranjeval* stroške za razsvetljavo svoje tvornice -
Živimo v dobi. ko so zlasti javne institucije bolj kot kedaj poprej navezane na redne svoje dohodke, če hočejo zadostiti stavljenim jim nalogam. Kar velja za davčne blagajne države, banovine in občine, velja v tem večji meri za gospodarska podjetja, če so v javnih rokah. V našem Mariboru imamo prav sedaj svojo elektriško afero, ki je pa »Borba« po svoji vestnosti napram javnemu mnenju ne bo zamolčala, ker smo mnenja, da moramo razkrinkovati povsod in vse, če hočemo biti zvesti eni izmed glavnih smernic kraljevega manifesta z dne 6. januarja. Ne bo namreč konsolidacije v smislu najvišjih intencij, dokler se ho ščitilo to, kar je splošnemu blagostanju in sanaciji gospodarskih razmer škodljivo. V teh svojih stremljenjih bomo neizprosni, kar nam je tem lažje, ker v resnici nismo odvisni in ker odpadejo vse obzirnosti.
Zgodilo se je namreč sledeče: Dne 10. aprila t. 1. je ugotovil tehnični uradnik Mestnega elektriškega podjetja, da števec tvrdke Zelenka & Co. izkazuje v primeri s pregledom z dne 31. marca t. 1. respremenjeno stanje. Ravnatelj Mestnega elektriškega podjetja je radi tega naročil tehničnemu uradniku Mlakar-j u in monterju Kolman u, naj predmetno števčno napravo še enkrat pregledata. Ponovni pregled k dognal, da je bila razsvetljava tvornice priključena potom posebne, .naknadno »montirane« pre-klopke na števec za — moč. Bilo je takoj jasno, da števec za luč potemtakem ni mogel beležiti uporabe toka za razsvetljavo. Ker znaša trošarina za veleodje-majce toka (industrije) za luč po kilovatu 70 par, za moč pa le 5 par, se je potom te manipulacije dosegel »prihranek« na škodo države in banovine v izmeri 65 par pri kilovatu, uporabljenem za luč. Ker pa obratuje tvrdka Zelenka & Co., last češkoslovaškega državljana S c h o n s k e g a, po dnevu ir. po noči, je moral biti »prihranek« precej izdaten. Tehnični organi mestnega elektriškega podjetja so nadalje ugotovili, da je . izvršila prizadeta tvrdka samolastno popravo na stikalni plošči, in sicer, z vzgradvtvijo posebne nedovoljene pri-klopke. ki omogočuje, da števec za moč registrira tudi tok, uporabljen v razsvet-Ijevalne svrhe. Razen tega pa ostane en del toka za luč sploh neregistriran, ker ne more dvosistemski števec za moč registrirati tudi toka, ki teče po takozvani fazi in ne prehaja skozi števec.
Toda to še ni vse. Ugotovilo se je nadalje. da je bila uradna plomba mestnega elektriškega podjetja v novi transformatorski postaji pokvarjena na način, ki omogoča dostop k transformatorjem števčne naprave. S tem je podana možnost za zamenjavo žic, ki odvajajo, odnosno dovajajo tok k transformatorju. Posledica je, da števec ne samo da tako sploh ne registrira, ampak ga v primeri s prejšnjim stanjem celo odšteva. Tudi pr: novi tkalnici je bil vod za luč speljan enostavno na vod za moč, tako, da so se se tudi tam mogle vršiti slične manipulacije kot v prej navedenem slučaju. Po nalogu Mestnih podjetij je gornje ugotovitve prekontroliral še ravnatelj mestnega elektriškega podjetja.
O ugotovljenem stanju afere je bil ta-kaj obveščen mestni načelnik dr. Lipo 1 d po načelniku ravnateljstva Mestnih podjetij in ravnatelju mestnega elektriškega podjetja s predlogom, da naj se tvrdka Zelenka & Co. v smislu splošnih dobavnih pogojev do nadaljnjega odklopi. a proti lastniku tvrdke, Schonsketnn, naj se vloži kazenska ovadba. Mestni načelnik je telefonično obvestil p zadevi podbana in namestnika finančnega direktorja
Obenem bodi dovoljeno, da seznanimo naše čitatelje še z osebo g. Schonskega. Ta gospod je svojčas daroval 100.000 Din za Pomožno akcijo, in sicer za brezposelne, ki'naj se jih uporabi za zgradbo dovozne ceste s Tržaške ceste k njegovi tvornici. Občina bi bila svojčas in tudi pozneje g. Schonskega lahko prisilila, da si zgradi dovozno cesto na svoje stroške. Občina je takrat sprejela karitativno gesto inozemskega tovarnarja, izkazalo pa se je,
lllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii mini Hlinil mn

Iz bojevniškega gibanja
Krasno uspeli shodi v Domžalah, Treb-
jem in na Žalostni gori pri Preserju.
Bojevniki so zborovali ob ogromni u-deiežbi ljudstva, zlasti pa borcev, v preteklem tednu v Trebnjem, v Domžalah in na Žalostni gori pri Preserju. Slike, ki jih je objavila zadnja številka »Preloma«, pač najbolj nepobitno dokazujejo, daso naši bojevniki na pohodu ter da jih klevete ne morejo kompromitirati nikjer.' več med našim ljudstvom. Več tisoč ljudi je manifestiralo odločno za Kralja in Državo, burno je pritrjeval narod govornikom »Boja«, ki so prikazovali na vseh teh shodih današnjo situacijo in najnost nadaljnjega držanja.
da je mož plačal na ta račun samo 67.000 Din, dočim ostanka 33.000 Din bržčas iz jeze in užaljenosti radi odkritja njegove eleketriške afere noče plačati. Nekam čudna je ta povezanost med davčno moralo izkoriščevalca naših industrijsko-zaščitnih carin ter med dobrodelnostjo na neporavnane obroke...
Besedo ima sedaj talko upravni kakor tudi nadzorni odbor Mestnih podjetij, uverjeni pa smo, da bo zadeva s te strani razčiščena tako, kakor to pričakuje vsa naša javnost.

Prihodnji shodi združenja
borcev Jugoslavije
Nedelja, dne 27. maja: Konjice, ob 11. ud. Govorniki: Vladislav Fabjančič, Matičič in Dr, Macarol.
Šmarje pri Jelšah: 'Shod se vrši ob pol 9. uri predpoldan:	Govorita Lorger in
Kuster.
Kranj, ob 10.30 na Glavnem trgu. Govorniki so Vidmar, Marinko in domači govorniki.
Vrhnika: ob 11. uri pri Sv. Trojici. Govorijo Florjančič. Škrbec in Kafol.
Toplice na Dolenjskem: ob 7. uri zjutraj. Govorijo Zupan, Sturm in Dr. Gros,
mrniimii!
,	J.

trn m h h mrmrrmnm
Znižajte najemnine!
Pred nekaj časa je vzbudila veliko pozornost akcija, ki jo je vodil tedanji mi-, nister Socialne politike in narodnega zdravja, in ki je šla za znižanjem najemnin. Ali kakor vse lepe akcije; tako je- tudi ta padla v vodo, in iz pompozno vpri-zorjene in z velikim bobnom oznanjeva-ne redukcije najemnin, se je izcimil prazen nič. Sicer so zlobni jeziki hiteli zatrjevati. da so ustvarili to prepotrebno akcijo višji gospodje, ki imajo baje sami lepe hiše in v njih najemnike, toda kdo bi verjel vsem zlobnim obrekovanjem. Tresle so se pač gore, a rodila se :e miš. Prav za prav se ni nič rodilo. Ker če bi se le nekaj rodilo, če bi se znižale najemnine le malo, bi bili lahko veseli, ker če drugega ne, bi videli v tem dobro voljo priti zlu visokih najemnin v okom.
(Znižanje najemnin se res ni rodilo. Rodila pa se ie zato redukcija prejemkov! Prip. ur.)
Pogovarjal sem se zadnjič s hišnim posestnikom. Razne stvari mi ie pripovedoval in razlagal ter končno prišel tudi na rentabiliteto stanovanj. Rekel mi ie, da ni norec, da bi nosil svoj denar v banko. kjer dobi zanj kvečjemu 5% in je poleg tega še vedno v strahu, da mu denar zamrzne. Raje naloži denar v hipoteke. ker dobra hiša nosi danes tO"/«. Pritrjeval sem mu in mu odobraval, v mislih sem pa obžaloval ubogega konzumenta, ki je obsojen, da. nosi vsa bremena tega sveta, če predpiše davčna uprava taksiranje računov in namerava s tem obremeniti trgovca, mora plačati takso konzument — najemnik. O ti uboga para! Mar si res rojena samo zato. da se od tvojih žuljev goji in debeli mogotec. ki mu je življenje prizaneslo in. ki mogočno lenari v senci kapitala?
Za vsako dobrino je treba dati v zameno drugo. dobrino, ki je običajno denar. Vrednost dobrine, ki je 'damo. je navadno v sorazmerju z vrednostjo dobrine, ki jo sprejmemo, če je to razmer-
je pokolebano, govorimo o navijanju cen, verižništvu in o goljufiji. Pa sem šel s takimi mislimi v predmestje in tam naletel, na napol podrte barake, ki so služile-kot stanovanja ljudem. Pod je bil v teh stanovanjih preperel Zatohle izbe so smrdele po plesnobi. Zgrosil sem se, ko senr videl v kakšnem peklu prebivajo »ljudje«, razumete li. ljudje iz krvi in mesa kot mi. In za tak brlog, kjer bi moral dobivat: še nagrado, da hoče v njem stanovati. plačuje stanarino gospodu, ki živi v veliki svetli hiši in ne ve, kaj je pomanjkanje in beda.
Mnogo se pri nas piše in govori o pro-tituberkuloznem pokretu, še celo taka liga je ustanovljena. Lepo je to. da se merodajni krogi zanimajo za narodno zdrav je. Nekaj pa, kar bi bilo najbolj priporočljivo, nekaj kar bi očuvalo marsiko-gar od jetike, pa ne store, ne morejo ali nočejo storiti. Znižajte najemnine, da si bo lahko vsak človek, vsak pošten, pa tudi najnižii delavec omislil človeka vredno stanovanje. Znižajte najemnino, da bo' revežem ostalo več za življenje in za hrano, in da ne bodo prisiljeni radi visokih najemnin odtrgovati s! od ust krvavo zasluženi košček kruha. Znižajte najemnine, da ne bodo poedinej krivično bogateli na rovaš revnih. Odpravite za-iedalstvo, ki se je tako bohotno razcve-lo med hišnimi posestniki. Ni res. da hi morala hiša nesti toliko, da se v najkrajšem času amortizira, poleg tega pa še toliko, da lastnik brez skrbi živi z vso družino. Najemnine naj se maksimirajo, a kot osnova naj se vzame srednje, zdravo stanovanje. Vsakega pa, ki bi hotel in skušal prekoračiti ta maksimum, naj bi se najstrožje kaznovalo, pa naj bi bil to Pavel ali Savel.
Zelo mnogo se je že o tej stvari pisalo, zelo mnogo se bo še vse do tlej. dokler ne .pride, dovolj pogumen mož, ki bo z odločno roko posegel v to sršenje gnezdo, ki bo z odločno gesto zagrizel v ki-
slo jabolko. Vse dotlej pa bo revna raja trpela, plačevala visoke najemnine in redila gada na svojih prsih. Vse dotlej bo ostal ubogi najemnik tlačan, ki plačuje svojemu gospodarju ne desetino, temveč šestdesetino. Mar ne bi' bilo bolj pravično, da bi se za stanovanja plačevalo toliko, kolikor so ista vredna, ne pa pre-plačevalo samo zato, ker je to volja posestnika, ki ne pozna nobene kontrole, nikakih mej in zadržkov. Za ceno stanovanj je danes merodajen samo en čini-' telj, in ta je — njih gospodar. Merodajni krogi, ki naj bi posegli vmes in pristrigli tem ptičem peroti v njihovem preobširnem letu, pa molče in mirno gledajo to nesramno vzdrževanje visokih najemnin, zadovoljni pač, da jim ni treba imeti o-pravka še s to sitno stvarjo. Naj le plača raja, če hoče biti pod streho. Velika radost bo v naših srcih takrat, ko bodo cene stanovanjem maksimirane, kar mora priti, ker že narodna prislovica pravi »svaka sila do vremena«.
„Delavski politiki“ v album...
O »literarnem demincijanstvu« se je razpisala v nekakem odgovoru na naše konstatacije tetka »Delavska politika«. Nam je sicer prav vseeno, kaj in kako mislijo o nas in naših ugotovitvah rdeči bratci, nikakor pa ne sprejmemo očitka, da je bila naša ugotovitev glede poplave z levičarskim literarnim šundom v naših ljudskih knjižnicah izliv nekega zaplofcništva. Storili smo le svojo dolžnost, če smo naši zadremam sredini pokazali, kako dobro so založene nekatere knjižnice z beletristiko marksizma in golega materijalizma, Ali to ni dovoljeno? Ali naj mirno gledamo, kako nam neka skupina pred nosom nastavlja strihnin levičarstva za našo mladino? Gospoda, vi ste pozabili, da mladina ni vaša, mlada generacija se že drami, in zaveda, da so njene korenine v narodu, ne pa v zadušljivem zraku druige iri tretje, internacionale. Ta naša mladina da je narodu, kar je njegovega in krepi s tem državo kot edino zaslombo za svoje mirno zavetje. Zadeva javne prosvete pa je, to mladino še bolj navduševati za vse, kar je lepo, vlivati ji idealizem in gnjev nad mrhovinastim materijalizmom. Seveda, kdor sam ni prišel nikdar iz kaluže, tudi ne ve ceniti pisane trate s cveticami. Žabje perspektive pa ne boste v literaturi dajali naši mladini, ki se ji hoče jastrebskih višin. To vam sporoča — »Zaplotnik«.
M—KB mil»lll—IWIIIi|l’»
Celle
MI NE RABIMO REKLAME.
Rri nas ga pač gotova gospoda vedno »pihne«. Svojčas so uprizorili proti nekemu našemu tovarišu besno gonjo, posledica pa je bila — jačanje in okrepitev naših vrst. Pretekli ponedeljek pa so vzeli gospod »korektor« v roko rdeči svinčnik in prečrtali neki stavek, ki je omenja) mariborsko »Borbo« in so rekli: »Nič reklame v mojem »Leibjoumalu« za »Bor* bo«!« — Mi pa pravimo, da je prav tako, ker prav nič ne rabimo njihove reklame, ker jo imamo že dovolj s tenu da nepristransko in objektivno poročamo. Najmanj pa smo od teh gospodov odvisni. ker je »Borba« popolnoma neodvisen list, ki zastopa čisto nacionalno smer.
Gosposka ulica 13
a r i b o r u, dne 25. V. 1934.
HnRRBSHRHS
Zunanjepolitični pregled
^arscosko ruska pogajanja
Odkar je prevzel zunanjo ministrstvo “rancije g. Louis Barthou, so v Franci zopet oživeli spomini na nekdanje ?avezniške vezi izza 1. 1914. Politika, ki So jo takrat snovali Poinvare, Sazonov ln Izvolskij, se obnavlja pred očmi sodobnikov, čeprav velik del francoskega javnega mnenja dvomi o efektivni ko risti Francije z ozirom na zavezništvo s Sovjetsko Rusijo. Francija išče sedaj, Ko Anglija, tako očitno odklanja vsako Garancijo njene varnosti napram Nemci ii, zaveznikov vsepovsod, in tako je Bart hou sprejel koncept, ki ga je bil sestali levičar Herriot že pred več kot le tom dni..Sovjetska Rusija je v načrtih oficijelne politike Francije zaenkrat neka fktivna postavka, to pa tembolj, ker se je Poljska osvobodila varuštva Francije in ker prav ta država z vedno večjim Povdarkom zahteva položaj velesile. Poljska je, kakor znano, sklenila z Nemčijo nenapadalni pakt za dobo 10 let, ^nano je pa tudi, da so ob sklepu kro Žile neke vesti o tajni vojaški pogodbi Pred Berlinom in Varšavo. Barthou je našel ob priliki svojega obiska v Varšavi Poljake sicer kot prijatelje, vendar niu je Pilsudski natančno obrazložil zunanjepolitična stremljenja Poljske, ki noče biti dekla nobeni drugi velesili, tudi le Nemčiji, še manj pa Sovjetski Rusiji,-s katero je imela 1. 1921 bridke vojne ^kušnje. Razumljivo je tedaj, da francoska stremljenja v smeri vstopa Sovjetske Rusije v Društvo narodov ravno Pri Poljakih niso našla pravega razume-vanja. Poljski tisk že pravi, da Poljska noče postati teren za pustolovščine rdeče sovjetske armade. Razun tega pa tudi Romunija ne gleda radi Besarabije bogvekako rada evropsko rehabilitacijo Sovjetske Rusije v Ženevi. Če še pomislimo, da mnoge države odkrito izjavljajo, da ne bodo pristale na povabilo Sovjetske Rusije, potem je jasno, kako teža-ven je položaj pogajanj med Francijo in ^vjetsko Rusijo, čije ljudski komisar č/'ćvinov ne zahteva nič več in nič manj ffakor to, da mora biti povabilo soglasno. K vsemu temu pa je še treba prišteti angleški odpor, ki iz previdnosti zaenkrat še ni zavzel večjih dimenzij. Jasno pa je, da bo Anglija v danem trenutku skušala preprečiti, kolikor se da. Jo je stara politika Anglije, zlasti pa tam, kjer gre za premoč Francije.
Društvo narodov je sedaj na tem, da stopi v odločilno fazo svojega lastnega razvoja. Sovjetska Rusija je pretežno 3-zijatska država, njeni interesi so na v2Jiodu in predvsem na Daljnem vzhodu. Vabiti jo v Ženevo, pomeni, obremeniti jo s problematiko Evrope. Zdi se pa, išče Litvinov Francijo radi Ženeve samo radi tega, da si Sovjetska Rusija nepravi svoje zavožene zunanjepolitične sanse, Rusija se namreč boji Japonske, ^se stremljenje Moskve gre sedaj za 'cm, zavarovati si zapadne meje. V toliko ima znani francoski publicist St. ®rice prav. ko piše v pariškem »Jour-nal-n«, da Francija posrednih ali nepo-Veclnih koristi od take zveze ne bo ime-„a- Tudi St. Brice je mnenja, da ne ka-2e< Sovjetske Rusije vabiti v koncert ev-fOpskih sil. ker bi to — zlasti z ozirom I13 Anglijo — silno zamotalo itak zamorno evropsko situacijo. Treba bo torej načakati, kako se bodo pariško-moskov-ska pogajanja nadalje razvijala.
Položaj v Avstriji
, V zadnjem času je avstrijsko-nemški Konflikt zadobil novo obličje. Kakor podajo listi, je bil znani hajmverovec in nodkancelar Starhemberg nedavno ^.Berlinu, kjer se je pogajal ne samo s jmlerjern, temveč tudi z Neurathom in vosenbergom. Gre za likvidacijo ne-!fdržne situacije. Nemška vlada je za j see dni ukinila vizum v iznosu 1000 .^rk, obenem pa je stavila svoje pogo-• Popolna svoboda akcije za nacional-,?.cia!istično stranko, hkrati pa tudi po-uanje legitimizma in habsburške propa-haKde v Avstriji- Nadvojvoda Evgen absbuj-šk;, se je v resnici pripeljal tiho Bunaj, čeprav so. mu črno-rumeni Pripravljali zlasti v Inomostu ve-sPrejem. Avstrijska politika itak ni
sasts^B*, »s««*«
resna stvar, zato je verjetno, da se bo-
ci kakor Avstrijci zopet sprijaznili. Fey je sedaj odžagan in sedi v Budimpešti kot poslanik na »mrtvem tiru«, dočim se Starhemberg pogaja s Hitlerjem. Iz gor-
njega je: razvidno, kako stabilni da so
do po veliki toči bratškeborbe-tabo-Nem— odnos a ji -v r,avstrijskem vladnem taboru
samem. Med prebivalstvom je še' Žihiiaj trenje, gospodarstvo pa nima od tega nikakega haska. Tudi avstrijsko vprašanje še čaka na svojo rešitev.
Kulturne beležke

JOSIP KOSTANJEVEC slovenski pisatelj
11
Rodil se je 19. februarja 1S64. v Ipavi. Kot učitelj je služboval na Vipavskem in v Ljubi liani. Po prevratu je živel kot upokojenec v Mariboru, kjer je umrl 20. maja 1934. Pokopali so ga na magdalenskem pokopališču 22 maja. V slovo so mu izpregovorili dr. Ivo Šorli. dr. Tominšek, Radivoj Rehar in Radi-voj PcterHn-Petruška.
*
Bilo je takrat, ko je bil Kostanjevec še zdrav, vedno poln veselja in Židane volje. V kavarni »Orient« smo nekega večera sedeli z njim. Sami mladi študentje in med nami on, častitljiv starec. Ljubil je veselo in mlado družbo. Ne-koliko: razgret od vina, nam je takrat Kostanjevec govoril o marsičem in tudi o sebi. Takrat je dejal med drugim tudi naslednje:	»Pisatelj biti je zadnje.- Ljudem
prineseš svojo dušo na dlani in ko te spoznajo, si za nje. še samo pisatelj, kot človek pa si že umrl. Ljudje mislijo, da pisatelju ni treba jesti...« Morda je imel prav.
*
Preteklo jesen sem ga videl zadnjikrat. Srečal sem ga na Frankopanov! ulici, oprte-ga. ob palico in služkinjo, vsega betežnega. Prisedel sem z njim na" klop v solncu. Ko je 'odšla .služkinja, sem ostal z njim sam. Govo-
rila sva' o najnovejšili slovenskih knjigah. Ne vem kako, je pogovor zašel tudi na njegovo zdravje. Postal je dostojanstveno zamišljen Dolgo je zrl v živobarvno listje, ki ga je vr tinčil pred njim jesenski veter. In takrat je podvomil o sebi: »Prihodnjo jesen me najbrže ne bo več...« Hotel sem nekaj opore-, kati. Pogledal me je s svojimi sinjimi očmi in se nasmehnil, češ: »Vem, da.me hočeš nečem prepričati, o čemer dvomiš sam..
*
Danes Kostanjevca ni več. Sveži grob krije njegove pozemske ostanke. Njegovo toplo srce in njegov duh pa živita v mnogih njegovih delih, s katerimi si ie postavil trajen in časten spomin. Naj počiva v miru! Slava njegovemu spominu!	Btd.
BOLGARSKI PEVCI V LJUBLJANI.
Ob priliki proslave 30-letnice ljubljanskega pevskega društva »Slavec«, -je posetil Ljubljano tudi bolgarski pevski -zbor »Rodna pesen« iz Plovdiva. 80 mož broječi zbor je pod vodstvom pevovodje. Kočetova navdušil Ljub ijančane v dveh ozirih: izredna kvaliteta in pa dejstvo, da so to bili Bolgari. Velika Unionska dvorana ne pomni takega navdušenja, kot so ga bili deležni Bolgari. Po vsaki pesmi je publika živahno aklamirala pc.ce, ob koncu pa je navdušenje doseglo višek Ljudje so objemali pevce, vzklikov »Živeli, bratje Bolgari!« na ni bilo ne konca te kraja. Veli časten je bil Ire-nOtek. ko je vsa dvorana zapela »Hej Slovani!«, in tako s pevci dokumentirala, da ni več daleč čas, ko bomo Bolgari en narod.
ZALOŽBA »DRAMA«.
Preteklo jesen se je v Ljubljani osnovala založba »Drama« z. namenom, da postane nekaka matica, vseh slovenskih dijetantskih odrov. Poleg drugih ugodnosti, ki jih založba nudi svojim članom (odrom in posameznikom). izdata tudi revijo »Drama«, ki se bavi zgolj s vprašanji amaterskih gledaliških' o-drov. Doslej je izšlo že sedem številk, k: vse prav jasno pričajo, da ie založba resna stvar, ki zasluži podporo in uvidevnost vseli, ki jim ie pri srcu kulturni napredek našega podeželja. Pri reviji sodelujejo naši najboljši gledališki strokovnjaki, urednik pa je Janez Lenček. Založbo, predvsem pa re vijo toplo priporočamo, ker bodo tudi naši delavski odrt našli v tijej marsikaj uporabnega. Interesentom bo uprava prav rada poslala revijo na vpogled, kakor tudi pogoje. Pišite na naslov: »Drama«, Ljubljana,- Tržaška cesta 10-T.	Btd.
Kari bor
SESTANEK DELAVSTVA.
V nedeljo 27. maja ob 9. uri bo. sestanek delavstva Mariborske tekstilne tvornice. Vršil se bo v prostorih gostilne »Pri be-em zajcu« na Meljski cesti. Ker se bo razpravljalo o splošno delavskih zadevah. je- vabljeno tudi delavstvo ostalih tovarn.	;
ALI JE TO POTREBNO?
Dozjiali smo. da pošiljajo tukajšnja industrijska podjetja svoje železniške tovorne liste na »Reklamationsbureau in W:en« v pregled in za proračun prevoznine. Pri ugotovljenih, previsoko zaračunanih (v škodo stranke) pristojbinah, izvršuje ta UTad vse posle v svrho povračil preko naše kontrole dohodkov v Beogradu. Pri tem poslu zaslužek ni baš majhen. Vprašamo: ali v naši državi n: mogoč sličen urad, ki bi izvrševal vse te posle? Ali mora iti še tovrsten zaslužek v tujino? — V času današnje gospodarske krize bi pač Mo potrebno, da bi se z merodajne strani ukrenilo vse potrebno, da tudi zaslužki te vrste ostanejo doma in domačemu človeku. S tem bo korist dvojna!
PRAZNIKI.
Imamo anomalijo, da nekateri sloji praznujejo praznike, ki jih drugi ne. Prazniki so uirejeni po naredbah tako, da točno vemo, kateri prazniki so zapovedani po cerkveni in kateri po državni oblasti. Klub tem odredbam pa se praznujejo prazniki zelo različno. — Vzemimo za primer samo binkoštni ponedeljek, ki cerkveno ni več zapovedan, pa ga vendar cerkev :n ljudstvo praznujeta kot nekoč. Nismo si pa na jasnem, kako je s tem dnem z državnim nameščenstvom in delavstvom na železnici. Tako je letos moralo nameščenstvp delati, delavci pa
so praznovali. To nikakor ni socialno, da se rta ta način zaslužek že itak skromno, plačanega delavca zmanjša. Tudi tu se naj uvede enonost; ali praznujemo vsi, ali pa nobeden!
Murska Sobota
K OBČINSKIM VOLITVAM.
, Krajevna organizacija JN8 v Murski Soboti je postavila z odobrenjem generalnega tajnika g. dr. Kramerja kot svojo oficielno listo z nosilcem sedanjim županom g. Ferdinandom Hartnerjem. ki je do takrat vstop v JNS odklanjal, vstopil pa je baš radi občinskih volitev v stranko dne 15. IX. 1933. Njegova lista je bila proglašena za »oficijelno nacionalno«.
Volile:, ki ne poznajo kupčij v nacio nalnih vprašanjih, so se tej »oficijelni« listi uprli. Poznajo ljudi, poznajo razmere. a vse opozoritve proti »oficijelni« listi so bile zaman. Kako prav so imeli, se je videlo tekom volilnega boja. Ves teden pred volitvami smo čuli na ulicah :n v lokalih klice »oficijelnih« volilcev: »Ab-zug Salvi, ven prišleki, dol s Kranjci«, to celo na zboru JNS dne 13. X. 1933. Pod »Slavi« se razume JugoSlovene. Proti temu ni nobena oblast ničesar ukrenila, niti JNS niti Sokol niti NO. Slednjih dveh starosta ozir. predsednik je kandidiral na »oficijelni« listi.
Nosilec »oficijelne nacionalne« liste g. Hartner je prišel pred približno 10 leti k nam. Posinovil ga je njegov očim, nekdanji madžarski poslanec veleindustrijec g. Hartner Geza. Državnega jezika ni obvladal in ga še sedaj ne popolnoma. Sedanji župan g. Hartner Ferdinand je bil pred leti lastnik in glavni urednik v Murski Soboti izhajajočega madžarskega tednika »Szabadsag« (po naše: Svoboda). V njem je dajal duška svojim čustvom in prepričanju, posebno v št. 20 z dne IS. V. 1934 in št. 21 z dne 25. V, 1924,.
ko piše ta list o spiekmu mariborskega knezoškofa pok. dr. Karlina, ki je dne T3r-V:H:924~pr-vič- obiskal Mursko Soboto. Zvečer so priredili nacionalni Sobočani bakljado.- Prof. dr. Sušnik je imel pri tej priliki-nagovor na gospoda knezoškofa. O tem sprejemu piše »Szabadsag« dne 18. V. 1924 sledeče:
»Vse je bilo lepo, toda v sprejemnem pozdravu je le manjkalo nekaj. Manjkal je madžarski pozdrav in prireditelj: niso mislili na to, da pozdravijo tudi v imenu prekmurskega madžarskega življa gospoda knezoškofa, v katerem prekmurski madžarski živelj ne vidi kakega slovenskega' političnega eksponenta, temveč, ki ga.prekmurski madžarski živelj pozdravlja kot poglavarja duš in kot visoko osebnost katoliške univerzalne cerkve, ki je poklicana, da ozdravlja brez ozira na narodnost božje duše, ki jih je pokvarila šovinistična politika. To je manjkalo. In verujemo, da bi po pozdravnem govoru iz množice izbruhnil »El je n« orkan, ki bi zapustil mnogo globlje in neizbrisne spomine v duši knezoškofa, kakor pa s strani gotovega števila navzočih zakričani »Živijo«.«
V številki 21. z dne 25. V. 1924 pa piše »Szabadsag« sledeče v uvodniku »Pri šepetajočih valovih Mure«:
»Mura razdira jezove in nasipe, Mura odnaša mostove, izstopa iz bregov in njeni razjarjeni valovi rušijo koče, uničujejo človeška življenja, ter pustošijo rodovitne doline. Valovi Mure igraje ru-vajo mogočna debla. Mura šumi, kriči, in zdihujoče tuli, od njenega turobnega glasu se tresejo ljudje in živali. Valovi Mure šepečejo o vsem, samo o tem ne, o čemer jih je nedavno pustil šepetati v Murski Soboti neki profesor ob priliki pozdrava knezoškofa dr. Karlina.
Med drugim je rekel slavnostni govornik v svojem govoru, da so v lOOOlet-nem suženjstvu in tlačanstvu živeči sinovi Prekmurja jokaje romali k Muri, pretakali v Muro vroče solze in prosili valove, naj prinesejo odrešenje iz suženjstva od tam preko, nas osvobodijo, nas rešijo in končno, da je tudi prišlo odrešenje in osvobojenje preko Mure in v tisočletnem suženjstvu trpeče Prekmurje sedaj z radostjo pozdravlja slovenskega cerkvenega poglavarja, knezoškofa, naslednika škofov Cirila in Meto-da.
Mogoče živi,dotični govornik v zavesti, da je njegov govor žel velik uspeh.
Nasprotno!... To pa je enostavno laž, celo ne samo laž. temveč kričeča črna politična glupost, da smo mi bili v tisočletnem suženjstvu, da smo mi hodili k Muri in od tam prek pričakovali odrešenja in da so valovi Mure šepetali le o našem tlačanstvu! Mi se nikoli nismo čutili v suženjstvu in gestikulaciji šovinističnih političnih glumačev, ki so prišH preko Mure, povdarjaie naše osvobojenje, pa niso videli niti rdeče človeške krvi, nismo nikoli smatrali za osvobodilni akt. Mi smo se vedno počutili gospode na naši po očetih podedovani tisočletni grudi in nikoii za sužnje, ki bi lih bilo treba dresirati s pasjim bičem. Mi imamo tisočletno tradicijo. Prekmursko kulturo in izobrazbo, ki v mnogih ozirih prekaša izobrazbo in izžeto Evropsko kulturo naših političnih tihotapcev.
Mi smo se tu rodili :n tu tudi umremo in dela, ki je skozi tisočlet bilo naša moč. naša eksistenca in naše bogastvo, nikbli nismo smatral: za suženjstvo!
Valovi Mure nikoli niso šepetali o našem tlačanstvu in Mura nikoli ni prinesla nam osvobojenja, ker smo mi vedno bili in ostanemo svobodni.«
Povdarjamo, da je bil govor prof. dr. Sušnika prežet nacionalne misli in prav nič političen. »Szabadsagu« pa je bila že nacionalna misel politika.
Dosledno temu smo opazili tudi nekaj let kasneje, ko smo obhajali z obhodom desetletnico vladanja kralja Aleksandra L, da je bila hiša bogatih Hartnerjev zavita v egiptovsko temo, medtem, ko so na oknih siromakov gorele svečice. Pri nacionalnih prireditvah niso Hartnerji sodelovali.
Naravno, da so ta dejstva in še mnogi drugi pojavi v našem življenju, ki pa o njih za sedaj nočemo pisati, odvrnili prave nacionalne kroge od »oficijelne nacionalne« liste, pa tudi od javnega udejstvovanja^ Naj vrše to raje tisti, ki jim,je irbtenica usločena. Zato pa tudi nosijo polno odgovornost.
Koroška
pomlad
Spomini
koroškega dobrovoljca
V ujetništvu.
Že uvodoma sem omenil podivjanost vojaštva koroškega Volkswehra. Pravi junak ni nikoli s premaganim in ranjenim postopal na tak način. Perkonigo-vo poveličevanje junaštev nemškega Volkswehra se mi zdi, kakor pranje zamorca. Narednika Babnika, ki je z menoj padel kot ranjenec, so Nemci ustrelili, ko jih je prosil pomoči. Njegovo mrtvo truplo pa so zvezali za noge in ga vlekli v Kotmarovas tako, da se je njegovo obličje drsalo po tleh. Junak Babnik počiva sedaj v Hotimirovi vasi na Koroškem. Slovenci! Obiskujte grob tega našega koroškega junaka in mučenika!
Tudi mene so hoteli ubiti kot ranjenca. Iz rok pobesnelih Volkswehrovcev sta me rešila neka Korošica in pa starejši možakar, ki se je uveljavljal kot sanite-jec.
Podivjani Volkswehrovci so me hoteli kot ranjenca in ujetnika ubiti, medtem ko so me nekateri branili. Končno so se med seboj stepli. Gotove smrti pa so me rešili oni vojaki, ki smo jih mi zajeli na poti proti Humberškemu mostu. Prostodušno so povedali, da ravnajo Jugoslovani z ujetniki in ranjenci odlično. Še cigarete so pokazali, ki so jih dobili od nas. Stražil me je mlad, sedemnajsieten fantek, ki mu je puška segala skoraj od glave do nog. Dečko mi je zaupal — v slovenskem jeziku, — da je tudi on Slovenec, da pa zaničuje — Krajnce. Tako so nam koroške šole kot nositeljice nemške kulture vzgojile naše ljudi za poturice... Proti večeru so me naložili na tovorni voz. Ker
je bil na njem že zaboj, so me položili kar počez, z glavo na desni in nogami na levi Jestvini. Voznik je bil totalno pijan. Ko ga ni nihče slišal, mi je povedal, da je tudi on Slovenec. Ko pa so ga opazili, me je psoval in mi hkratu ponujal konjaka. Razumel sem ga. Bal se je za službo', toda dobro slovansko srce je le imel.
V Celovcu je bilo najliujše. Podivjana drhal, med njimi večina histeričnih žensk, me je opljuvala. Neka strežnica Rdečega križa se je posmehovala slovenskim ranjencem, ki so prepuščeni sami sebi stokali in jokali bolečin. Tako so se tudi tu pokazali Nemci v jako lepi luči...
Druga jugoslovanska ofenziva na Koroškem.
Proti koncu meseca maja 1919. so jugoslovanske čete ponovno pričele prodirati na Koroško. To pot so Slovencem priskočili v izdatni meri na pomoč bratje Srbi in Hrvati. Naša zmaga je bila gotova stvar in v Celovcu je zavladal velik strah. Da bi Nemci nabrali čim več prostovoljcev, so izdali letake, kjer so razlagali, da trpinčijo jugoslovanske čete ujetnike. Letaki niso dosegli zaželje-nega, nastala je le velika panika in Ce-lovčani so se pričeli seliti proti severu in zapadu. Ona strežnica Rdečega križa, ki se je posmehovala slovenskim ranjencem, je prišla k meni in me prosila, naj jo ščitimo, če pridejo — Srbi. Povedala je, da zna tudi ona slovensko, njeni starši pa so itak trdi Slovenci. Tako je bilo tiste dni še mnogo, mnogo Celovčanov, ki so naenkrat znali slovensko. — Tudi tu so se pokazali sadovi nemške. kulture! Kam je ta potujčevalna •kultura spravila naše ljudi? Surovost, potuhnjenost in moralna pokvarjenost je bila v veliki meri na strani onih Slovencev, ki so se podali v »nemški kulturni krog«, ter se borili proti lastnim bratom in proti lastni materi, majki Jugoslaviji!
Zaključek.
Mnogo se piše in govori o tem, zakaj smo izgubili pri plebiscitu. Preden bi odgovorili na to vprašanje, bi morali vedeti, zakaj smo bili 29. aprila 1919. poraženi na Koroškem. Nima prav tisti, ki vali krivdo na posameznike. Tu je bila krivda v naši usodi in tako tudi v naši preteklosti. Dejanja posameznikov, če že res niso duševni velikani, so le izraz dejanja in nehanja naroda in celotne okolice, iz katere izhajajo. Mi duševnih velikanov ob prevratu nismo imeli, bojeval se je le narod in ta je bil nepripravljen. Poraz Jugoslovanov pa je vplival tudi na izid plibiscita. Ovca, ki se navadi hleva, se v hlev vrača, pa naj je bila v njem še tako tepena. Ni sposobna, da bi si poiskala nova bivališče. Podal sem že tudi nekaj razlik med našim in nemškim vojakom v koroških bojih 1. 1919. Nemški vojak! Če rečem nemški vojak, potem še ni rečeno, da so bil' vsi vojaki, ki so se bojevali na Koroškem — Nemci. Rekel bi lahko, da so to bili nemčurski vojaki, pa se mi zdi ta beseda preogab-na. Eno pa je: Nemci so odgovorni za vsa grozodejstva, ki so jih počenjali in zato naj nosijo odij. Perkonlg sam ga je prevzel v svoj znani roman.
Ali so bili nemški vojaki boljši od naših? Po hrabrosti nikakor ne! Zakaj so potem zmagali? Odgovor je preprost. Ker so bili že desetletja dolgo kot Korošci vzgojeni v sovraštvu proti Krajncem, kot Nemci pa v zaničevanju vsega slovanskega, To je bila nacionalno-šovi-nistična vzgoja. Narodno zavedni slovenski učitelj ni nikoli ščuval v šoli Krajncev proti Korošcem, Slovanov proti Nem cem. Zato pa je bilo sovraštvo na strani Koroških odpadnikov mnogo večje, kakor na strani zavednih Slovencev. Nemški koroški učitelj je lahko »zadovoljen« s svojimi uspehi, ki so rodili podivjanost in narodno odpadništvo in prinesli Nemcem politično in vojaško zmago. Slovenski učitelj pa je lahko ponosen na to, da je pri svojih učencih dosegel velike
kulturne in splošno človeške dobrine, ki pa žal v bojih za Koroško niso odločevale. Pa vseeno je narodno zaveden slovenski vojak lahko ponosen na pora/, bolj, kakor »Nemci« na svojo »zmago«. Naš bodoči vojak, pa ne bo samo hraber, temveč tud] narodno zaveden. Zato skrbi danes naša odlična vojaška vzgoja. Majhen del Koroške je ostal Jugoslaviji. Fantje, ki se vračajo od vojakov v te kraje, so polni samozavesti močnega jugoslovanstva. Žal se jih mnogo pokvari pozneje v marksistični mlakuži, ki seje protivojaški duh in krha narodno zavest, ki je prvi pogoj dobrega vojaka. Zato bi bila sveta dolžnost naše oblasti, da bi kvaren pojav tega »internacionalizma« zatrla že v kali. — V dušah našega kmeta, delavca in inteligenta naj vlada tisti nacionalizem, ki vodi preko socia'nega izboljšanja k absolutnemu zaupanju v državo. Socialno pravično urejena Jugoslavija bo postala nepremagljiva ih močna tako, da nam bo lahko povrnila našo Kr roško in našo Primorsko ...
Za nameček pa še ena vesela!
Iz Velikovca so šli nekoč trije »Purgarji« po kupčiji v bližnjo vas. Tam so se ga precej nalezli in ko so se proti večeru vračali proti domu, srečajo slovenskega kmetiča. Med seboj se domenijo, da bodo tega kmetiča malo »potegnili«. Pa se zadere eden izmed njih. »He, ti bindišar, ali že veš kako mašino smo po-gruntali v Velikovcu?« Kmetič odgovori: »Tega pa še nisem slišal.« — Velikov-čan pa nadaljuje: »Veš, pri nas smo po-gruntali tako mašino, da vrže kmet zgoraj malo gnoja v njo, potem poseje malo žita zraven in spodaj že pečen kruh ven pada.« Kmetič se navidezno začudi in pravi: »To ste pa res zelo brihtni Veli-kovčani... Take mašine pa le nimate, kakor pri naš. Pri nas pa se vrže v mašino nekaj ječmena, potem še malo hmelja, spodaj pa že pijani nemčurji ven padajo ...« Da so trije »purgarjl« prav na' debelo pogledali, si lahko mislimo ...
(Konec.)
Skrivnostni diktator
Franciie
Mož, čegar imena ne izgovarja;o ... Horace Finaly: diktator javnega mnenja — Agence Havas je v njegovih rokah
Veliki pariški dnevnik »Te m p s« piše: ...Ministrski predsednik je... Zunanji minister bo ... Finančni odbor senata je sklenil... Vse to je na zunaj. Ali gre sedaj za list »Temps«, za, g. ministrskega predsednika, zunanjega ministra ali odbor senata, vsi so le ujetniki ene volje, instrumenti enega moža-diktator-ja, ki ga nikdar ni slišati, ki pa tudi noče, da bi se o njem govorilo. Nasprotno, njemu je celo ua tem, da ga široke plasti francoskega naroda sploh ne spoznajo. Ministri, senatorji in poslanci se ga boje, in sicer po vsej pravici. Ta mož je Horace Finaly, predsednik »Ban-que de Pariš et des Pays Bas«, ene izmed največjih francoskih velebank, obenem pa zastopa interese ameriškega milijarderja Rockefellerja. Znani francos-ski politik in bivši ministrski pnedsednik Josiph Caillaux je nekoč dejal: »Če bi postal jaz diktator, bi nemudoma vtaknil v ječo Horace Finalyja,« Tri tedne pozneje g. Caillaux ni bil več ministrski predsednik, kajti g. Finaly ne ljubi takih besed, kakršnih se je poslužil g. Cail-laux... Finalv pa ni morda kak Stavis-ky. Njegova dejanja niso nikjer v opreki z določili zakona. Za njegovo aktivnost sploh ni zakonov. Ta nemoralnost je tem večja, ker je bil riziko tvrdke Staviskv & Co. odkrit, Finaly je največji hazarder z usodo narodov. Rodil se je nekoč daleč nekje na Madžarskem. Brez dvoma so bili njegovi starši židovskega po-kolenja. Kakor, pri Bazilu Zahorovu, največjem spekulantu v trgovini z orožjem, je pri Finilyju preteklost zavita v neko skrivnostno kopreno. Francoski državljan je postal šele leta 1913.
Pričel je svojo bajeslovno karijero s tem, da je centraliziral in monopoliziral
ka. Kdor ie hotel anonsirati, da mu je odletel kanarček, je moral to javiti edinole preko podjetja g. Finalyja. In tudi kralj avtomobilov. Citroen, ni mogel priti po kaki drugi poti do znanja francoski javnosti. Reklamna agentura Havas je bila tista deska, ki jo je uporabil Finalv za svoj gigantski skok do skrivnostnega reklamne organizacije so se polagoma ujeli vsi listi. Samo en človek se ni da’., ukloniti: Francois Cotv, znani fabrikant parfumov, ki so ga nedavno na skrivnosten način proglasili za blaznega ter vtak nili, finančno bankrotiranega, v blaznico ... Coty je izdajal svoj »Figaro« in »Ami du Peuple« izven Finalyjevega reklamnega koncerna, dokler se ni zrušil. Samo treh listov Finalv ni dobil v svoje mreže: komunistično »Humanite«, nadalje »Populaire« in »Peuple«. Agence Havas je razim tega oficijelna dopisna agentura Francije. Ničesar se ne more javiti v svet, česar ni kontroliral Finalv, pa naj si je to bila železniška nesreča, borzna katastrofa ali kak politični manever. Francoski listi pišejo tako, kakor to odgovarja interesom g. Finalyja.
Finalv pa ima tudi ozke zveze z g. baronom de W e n d e 1, predsednikom »Co-mite des Forges«, t. j. sindikatom francoske težke in oborožitvene industrije. Prvič je posegel Finalv v politiko Francije, ko je izbruhnila maroška vojna pro ti Abd el Krimu. Finalv je moral takrat čuvati interese svojega gospodarja Rockefellerja. V nevarnosti je bil »kšeft« s petrolejem. Ker so v Maroku velika najdišča petroleja, jih je dal Rockefeller po omenjeni francoski velebanki pokupiti, da jih nikdo ne bi morda izkoriščal. Pu-škarenja med Španjolci in Kabili v Rifu pa so motila pe&sstne razmere na Fina-
Ivievih najdiščih. Zaprosil je par ministrov k sebi v avdijenco. Par dni pozneje se je pričela vojna proti Abd el Krimu. Z enim udarcem je Fanilv ubil kar dve muhi:	sedaj je mogel njegov poslovni
prijatelj de Wendel prodati kabilom še municijo in topove proti Franciji. Seveda: orožje in municijo so dobavili maroškim upornikom preko nevtralnega ozem 3ja. Ta nepotrebna vojna je zahtevala življenje marsikaterega mladega Francoza.
Zgodovinske neumnosti
V zgodovini človeštva so beležili že marsikatero dejanje, ki ga z mirno vestjo lahko imenujemo — neumnost. Tako na primer je poizkusil perzijski kralj K s e r k s priti s svojimi četami čez Helespont, vendar se je ponesrečila vsaka izgraditev projektiranih mostov. Stvar je kralja tako ujezila, da je pustil morje — bičati.
Znano je, da so bili pohlep po oblasti, neodoljiva častihlepnost in težnja po uveljavljenju, vir mnogih zgodovinskih neumnosti. Rimski imperator Nero je zagazil tako daleč, da je 1.64 po Kristusovi smrti dal vpepeliti Rim. Zgorele so ogromne vrednote, med drugim tudi »zlata hiša«, ki jo je dal zgraditi sam. Bolj žalostnega slovesa pa menda le ni zaslužil nikdo v tej meri kot Herostrat, ki je sežgal svetišče efežke Diane, tempelj, ki so ga smatrali za sedmo čudo antike. Mož je hote! postati najslavnejši uničevalec, in tako še govorimo in pišemo danes o herosrratskih podvigih in dejanjih.
Srednji vek je bil nasičen takih neumnosti. V. 1. 1484. spada znani » m a 11 e u s mal-1 e f i c a r u m «, s katerim so dokazovali, da so. ljudje, ki jih je hudič obsedel, ter da obstojajo takozvane »copernies«. V tisto dobo spadajo tudi procesi proti ljudem in živalim. Žival, ki je storila človeku kaj hudega, je bila pred rednim sodiščem kaznovana celo z zaporno kaznijo. Zgodilo sc je tudi, da je bila taka žival prokleta s strani cerkvene gosposke. Prebivalstvo se je skandaliziralo nad dejstvom, da se žabe. netopirji, kobilice itd. niso podredili takim obsodbam...
Največja zgodovinska neumnost pa se je menda zgodila 16. februarja leta 1562., ko je španski namestnik Alba obsodil prve prebivalce Nizozemske na smrt, in sicer radi upor niškega duha, Sodbe seveda nikdar niso izvršili, psihološko pa je imela za posledico.
Finalvju se je zahvaliti, da je eksplodirala afera Staviskega, in sicer v preračunanem momentu. Finalv, ki mu je psihologija francoskega naroda tuja, se igra z idejo absolutne diktature oborožitvene industrije nad politiko Francije, toda zdi se, da so mnogi računi napačni. Francozi so zelo kritičen narod, ki najhuje reagira tedaj, če ga hoče s svojimi dejanji kdorkoli proglasiti'za neumnega. Zaenkrat je še Finalv mogočen diktator...
da je Nizozemska odpadla, s tem pa je bilo zapečateno svetovno gospodstvo Španske.
Sto let pozneje se je porodil na Nizozemskem takozv. tulipanski fanatizem, Tulipan, ki so ga prinesli iz Azije, je bil v očeh takratnih nizozemskih vrstnikov najdragocenejša stvar na svetu. Reveži in bogatini so kupovali tulipane in njih gomolje, žrtvujoč pri tem zadnje prihranke. Prefriganih trgovcev ni manjkalo, ki so na tak način izkoriščali ubogo ljudstvo. Posledica tulipanske psihoze ,ie bila, da je narod obubožal, mnoge generacije so se morale naknadno pokoriti za grehe svojih prednikov.
Guitani
ČUDEN »MARKSIZEM«.
Za guštanjske klerikalce pomeni kompromis pri lanskoletnih občinskih volitvah imeniten uspeh. Počasi, pa gotovo prehajajo guštanjski marksisti v njih taborim tega se sami prav nič ne zavedajo-Nadebudni sinček guštanjskega marksističnega veljaka prodaja vsako nedeljo »Slovenca« in »Nedeljo«. Eden najzagr>' zenejših marksistov, pa se prav vidno h* slišno udejstvuje pri procesijah. Mi kot kristjani seveda to pozdravljamo, nastane pa sedaj vprašanje, ali je marksizem Še potreben? Kaj je vendar še ostalo- od marksizma? Internacionalo so naši niar' ksi-sti že itak zavrgli, verski in socialo’ boj pa so tudi opustili. Čemu potem š® begate delavstvo? Jugoslavija je samo ena in v njej ima pravo do poštenega kruha le zaveden jugoslovanski delavec-Tujih odjedalcev ne maramo in zato t”' di ne rabimo raznih internacional, ki ° domena židovskih magnatom
Predstavnik in izdajatelj Tone Bajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru. Urejuje in odgovarja Drago Bajt v Mariboru. Tiska Mariborska
tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj Stanko Detela v Mariboru