'2DAIA UREDNIŠTVO GLASILA »V AGISU«. IZHAJA TEDENSKO. UREJA MAKS MENONI, RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
št. 1
Datum: 10«1=1985
Leto izdaje: I
SMELO V NOVO LETO
Zakorakali smo v novo leto. Priznati moramo, da nas je pričakalo nič kaj prijazno. Najprej so nam vzele dih "odmrznjene" cene in sedaj še hud mraz, ki nam hiti prazniti še tako in tako skromno založene drvar-nice, in še hi lahko naštevali ...
Kakšno pa bo resnično leto, v katerega smo pravkar stopili, pa je še Prezgodaj, da bi lahko o njem z gotovostjo sklepali. Upajmo le, da bo vse najboljše, da se bodo uresničile želje, ki smo jih te dni tolikokrat izrekli ...
Ze danes pa je jasno, da bo tudi letos težko, če š'e ne težje gospodariti v vrtincu gospodarskih težav, kot je bilo lani. Zaključni računi hodo sicer pokazali, kako smo uspeli gospodariti v lanskem letu^in kakšna izhodišča imamo za gospodarjenje v letošnjem letu ob upošteva-r-ju ukrepov, ki bodo bistveno vplivali na gospodarjenje, ki pa sedaj Se niso znani. Ob tem je seveda vprašanje osebnih dohodkov v središču Pozornosti vseh samoupravijalskih in sindikalnih razprav. In to^gleda-^9 z dveh vidikov - višina osebnih dohodkov v primerjavi z narašČajo-;imi življenjskimi stroški in relativna razmerja med posameznimi deli ih nalogami, tako znotraj DO kot med OZD v isti dejavnosti.
Prav gotovo smo danes prišli do tiste meje, Jco nadaljnje razvrednotenje osebnih dohodkov z ekonomskega vidika ni več mogoče, še več. Ge kmalu he bomo okrepili ekonomske in socialne funkcije osebnih dohodkov, se zna zgoditi, da bo motivacija za boljše in več dela še bolj padla. Se-veda pa to ne pomeni, da bi se osebni dohodki morali dvigati vzporedno 9 rastjo življenjskih stroškov in neodvisno od rezultatov dela. Danes je bolj kot kdaj koli prej jasno, da ni mogoče deliti več kot ustvarijo in da morajo biti osebni dohodki odvisni od delovnega prispevka ter rezultatov dela. Se pravi, da so edina prava in realna.pot^k.višjim OD na eni strani taki proizvodni programi, ki bodo dajali večji dohodek, oziroma bodo zagotavljali ustreznejše OD (KPU DO AGrISX na drugi strani Pa takšno zmanjševanje proizvodnih stroškov, ki bo v okviru razpoložljivega dohodka omogočalo povečanje OD.
M.
[------------------:--------------------------------
I PANOŽNI SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSEBNIH DOHODKIH
Po .javnih občilih in pa tudi v naši delovni organizaciji je bilo v preteklem letu precej govora o akciji, ki jo je vodil republiški sindikat, in sicer o pripravi novih samoupravnih sporazumov, ki urejajo materijo osebnih dohodkov o	, ::
Dejavnost naše delovne organizacije nas usmerja v panožni sporazum ko' vinsko predelovalne in elektro industrije Slovenije, Samoupravni sporazum te panoge je imel precejšnje zakasnitve in je skupna komisija pripravila predlog na podlagi javne razprave, ki je bila organizirana v mesecu juniju 1964, šele koncem meseca decembra, Te zakasnitve so vplivale tudi na pripravo besedila našega samoupravnega sporazuma, ki ureja osebne dohodke„
Besedilo panožnega samoupravnega sporazuma je posredovano v vse delo^' ne organizacije kovinsko predelovalne in elektro industrije kot predlog, ker je potrebno organizirati in speljati sprejem tega besedila k delavskih svetih TOZD oziroma DSSS,
Sprejet bo, ko se bo zanj odločila večina temeljnih organizacij in de' lovna skupnost skupnih služb na delavskih svetih.
"V naši delovni organizaciji je bilo besedilo pregledano in ugotovljen da je sprejemljivo za naše razmere, zato je splošni sektor s spremnih dopisom poslal določeno število predlogov samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje čistega dohod ka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo TOZD in D3SS, da bodo delegati lahko odločali o sprejemu.
Splošni sektor
ALI BOMO V LETU 1966 KOLEKTIVNO ZAVAROVANI
V naši delovni organizaciji sedaj prehajamo v zaključno fazo sprejem®" n ja planov za leto 196.5- Istočasno pa je potrebno predviditi za neka'v£ re naložbe tudi sredstva, ki bodo uporabljena v naslednjem letu.
Tako nalogo je imel tudi odbor za družbeni standard na svoji 1. redni seji, ki je bila 19.11.1984, ko je obravnaval naložbe sklada skupne rabe za leto 1965 in planiral naložbe iz tega leta za naslednje leto-Plan sklada skupne porabe zajema jubilejne nagrade, nagrade ob odhod® v pokoj, sredstva za preventivni oddih, športno rekreativno dejavnost' kulturno dejavnost, dotacije zvezi društev prijateljev mladine in krVc dajalcem, socialno pomoč, organizirani letni oddih, pogostitev upokojencev, topli obrok, participacija za zdravstvene storitve, kolektivno zavarovanje in regres za ietni oddih.
dejstvo je, da je sklad skupne porabe vedno omejen oziroma ne ustvari" mo za te namene dovolj sredstev, zato je težko planirati oziroma je 1? trebno odrekanje. Po planu za letošnje leto smo predvideli za vse z-A' raj navedene postavke določena sredstva. Odbor za družbeni standard J?* ne predvideva v letošnjem letu nobenih naložb za porabo v naslednjem letu za kolektivno zavarovanje. Predlog strokovnih služb je bil, da r
v *e namene predvidijo naložbe za ?>^00o000 dinarjev, odbor pa je bil ^n©nja, da se ta sredstva porabijo za zdravstveni preventivni oddih, v "tej postavki je bilo predvideno 300.000 din in sedaj ta postavka zna-sa 2,300.000 din.
_ Odbor za družbeni standard je mnenja, da je zavarovanje stvar posameznika oziroma da delavec, ki želi biti zavarovan, naj krije strošek pre-SLije iz osebnega dohodka.	'
0, Oo sedaj smo bili vrsto let vsi delavci kolektivno zavarovani in tak - ®klep odbora predstavlja nekaj novec a. Pri tem je potrebno pripomniti, aa je kolektivno zavarovanje najugodnejša oblika osebnega zavarovanja, a katerega poznajo v večini delovnih organizacij.
j ^er ta sklep posega v pravice vseh zaposlenih, bi verjetno bilo prav,da 0 tem sklepu razpravljamo in podamo svoje mnenje.
V'
Splošni sektor
D'
g, Cepitve za pripravo in izvedbo le-tnih sestahcov °SN0VNIH organizacij zveze sindikatov
r ^ledlagam, da bi obravnavali nekaj ključnih nalog, katere najbolj iz-" kopajo v našem kolektivu:
j:
Izvrševanje programskih usmeritev, ki smo jih sprejeli na volilnih Sejah in v toku preteklega leta.
y®liko začrtanih nalog smo dokaj dobro izvedli, da pa pri tem nismo bi-še učinkovitejši, moramo del krivde pripisati tudi sebi in naši lagodnosti, neizpolnjevanju lastnih usmeritev, zaprtosti v ozke okvire, Pomanjkljivi disciplini in delno tudi neaktivnosti delegatov, preko katerih sindikat kot družbenopolitična organizacija izvaja in uresničuje Sv°je cilje.
dograjevanju socialističnega samo-upravijanja se mora bolj čutiti j' UrisotHcjgt članov ZK, ki delujejo v naših vrstah.
J Kar se tiče izobraževanja in usposabljanja v sindikalni organizaciji, ^9ranio ugotoviti, da smo se uspešno vključevali v program občinskega Qlndikalnega sveta na tem področju. Popolnoma je točna ugotovitev, da l/ _ se tisti, ki so končali seminarje ali politične šole, preveč povle-■	v ozadje in ne dajejo pričakovanih rezultatov oziroma s svojo ak-
tivnostjo ne opravičujejo zaupanja niti vloženih sredstev.
v ^aliko več aktivnosti je potrebno posvetiti izboljšanju položaja zapo-®ienih delavcev predvsem v proizvodnih delovnih organizacijah. Mnenjem aelavcev v neposrednji proizvodnji j e potrebno bolj prisluhniti, kot tudi vodjem sindikalnih skupin, vendar je predoogoj, da sindikalne sku-Pine dobro delujejo.
Uiede na uresničevanje ciljev družbenoekonomskih odnosov in s tem go-®Podarsko stabilizacijo, kot jo trenutno poznamo, moramo z našo usmeritvijo nadalje vztrajati pri doseganju boljših rezultatov gospod.arje-jja v naši DO, z zmanjšanjem stroškov, upoštevanju znanja in novih teh-U°logij, boljši izkoriščenosti dela in sredstev, krepitvi samoupravne
in tehnološke discipline„ Vztrajati je treba pri sprotnem spremljanju rezultatov gospodarjenja in od strokovnih služb zahtevati, da predložijo programe za odpravo slabih rezultatov in predloge za učinkovitejše gospodarjenje.
Vsa ta aktivnost mora sloneti na uveljavljanju takšnih odnosov pri raž porejanju dohodka, sredstev za OD in skupno porabo, da bodo bolj motivirale vse delavce za odgovoren odnos do dela in gospodarjenja v sistemu samoupravljanja in upoštevanju kriterijev in meril uspešnosti spodarjenja, ki jih vsako leto ob zaključnem računu pripravljamo v DO«
0. Aktivnosti sprejemanja planskih aktov ne tečejo po predvidenem in na delavskem svetu DO sprejetem rokovniku. Samoupravna delavska kontrola je dolžna ugotoviti nepravilnosti in kršitelje predlagati oziroma posredovati na dokazovanje krivde neodgovornega dela in sankcionira nja na disciplinski komisiji.
Vsi plani (letni, srednjeročni, dolgoročni) morajo ob elementih dohodkovnega sistema in proizvodnje vsebovati tudi ugotovitev potreb po kaj drih za izvedbo teh planov (upoštevajoč tudi upokojitve) in na podlagi tega je potrebno izdelati oblike izobraževanja, ki torej morajo biti prilagojene potrebam TOZD.
Za spodbujanje izobraževanja zaposlenih bomo preko 00S skrbeli, da bo delovna organizacija vsaj enkrat vsako leto objavila razpise za izobr^ zevanje in predlagala najboljše mlade delavce za Titove štipendiste.
3.	Oceniti je potrebno uresničevanje vloge in funkcije sindikalne org8' nizacije ter njenih organov pri razvijanju samoupravnih aktivnosti in odgovornosti za preprečevanje padanja realnega osebnega dohodka, ozir8 ma za njegovo povečanje.
4.	Oceniti moramo, kje smo v uresničevanju delitve po delu in rezultatih dela in sprejemu samoupravnega akta o nagrajevanju (omenjeni akt bi moral po posebni zadolžitvi strokovne službe biti v javni razpravi najkasneje v mesecu decembru - vendar ga do danes še ni). Omenjenemu vprašanju je potrebno posvetiti večjo pozornost kot do sedaj; le na tak način bomo odpravili zmešnjavo in nepravilnosti pri načinu nagrajevanja, ki postaja vse bolj nevzdržen.
5« Oceniti je potrebno, ali smo ustrezno spremljali delovanje de legat o'1 in delegacij za delavske svete, zbor združenega dela, SIS in celotni delegatski sistem. Ugotoviti je potrebno, v kakšni meri so bili člani in organi zveze sindikatov s svojimi stališči in predlogi uspešni v samoupravnih organih, zboru združenega dela, skupščinah SIS itd.
Letni sestanki osnovnih organizacij in organov naj torej pomenijo ocenitev.dela v preteklem letu in vsebinsko pripravo razprave o zaključnem računu za leto 1934 z vidika doseganja dosedanjih in za naslednje obdobje zastavljenih ciljev. Sprejete ocene in ugotovitve naj bodo osnova za opi‘edelitev programskih usmeritev za leto 1935.
Letnih sestankov osnovnih organizacij sindikata se^udeležite v čim vet jem številu, razpravljajte, predlagajte in bodite čim bolj konkretni.
S tem boste v veliki meri pripomogli, da bo sindikat kot družbenopolitična organizacija kar najbolj učinkovit pri izvajanju svojih nalog.
Predsednik sindikata DO Božidar Varnica
_ /|. ..
Livarji so se odločili za „„„
STROKOVNA EKSKURZIJA V MARIBORSKO LIVARNO
V soboto, 22, decembra 1984 smo se zjutraj ob 6,30 zbrali pred Agisora z namenom, da obiščemo Maliborsko livarno. Bilo je precej mrzlo jutro in nas je precej nazeblo, dokler se nismo vsi zbrali. Napisala sem vsi, bilo pa nas je polovico manj kot je bilo prijavljenih. Kljub temu smo malo po pol sedmi sedli v avtobus in se odpeljali proti Mariboru. Vožnja je hitro minila in kaj kmalu smo se našli pred vhodom v Mariborsko livarno. Pri vratarju sem pokazala dovolilnico za ogled podjetja. Ta nas je prijazno sprejel, ker je bil obveščen o našem prihodu. Tako je šofer avtobusa zapeljal na dvorišče podjetja in pri vratar-nici parkiral vozilo. Med tem je vratar že obvestil strokovne vodje o našem prihodu. V kratkem času sta prišla dva tovariša, ki sta nas potem vodila po oddelkih. Bilo je kaj videti. Predvsem livarna in čistilnica odlitkov. Ne bi verjela, toda, tako zračni, svetli in veliki prostori so, da je bilo veselje se sprehoditi okrog in si ogledovati delo v teh ^ddelkih, seveda ne manjka drobnih pomanjkljivosti. Tudi polirnica in brusilnica sta lepo urejeni, čisti in predvsem presenetljivo dobro zaščiteni stroji, tako da od brušenja ne ostaja nesnaga po tleh, niti na ljudeh, ki to delo opravljajo. Ogledali smo si tudi novo avtomatsko oUlvaniko, sicer to samo od vrat, ker je še v poizkusni fazi, pa je bilo kljub temu že kaj videti.
Vsem, ki niso šli na ekskurzijo, je lahko šal. Po ogledu oddelkov so ^as predstavniki sindikata povabili v sejno sobo. Tam so nas pogostili s kavo, obenem pa so nas tudi seznanili z delovanjem sindikata v bO Livarne Maribor. Bilo je zanimivo prisluhniti strokovni, a vendar Preprosti razlagi predsednika sindikata. Ob tej razlagi sem se prav neprijetno počutila, kajti z nami ni bilo našega predsednika sindikatu, niti namestnika (bila sta oba zadržana). Tudi ostali udeleženci ekskurzije so se počutili neprijetno, kajti to smo bili sami preprosti ljudje, ki težko komunicirajo z ljudmi, ki niso neposredno is njihovega področja. Kljub temu smo predelali precej tem, kolikor nam je seveda dopuščal čas. Ob vsem tem se sprašujem, kako da ni mogel z na~
^1 (kljub vabilu vsaj nekdo od strokovne-ga vodstva TOZD in DO, ki ima precej več vpogleda v takšne stvari. Kljub temu smo si Mariborsko livarno z zanimanjem ogledali in videli veliko novega, izvedeli precej Ranimivih stvari. No, ob 11. uri smo se od naših gostiteljev poslovili se jim prisrčno zahvalili za prijetno preživet sobotni dopoldan.
4°t član sindikata sem jih povabila na ogled naše DO. Vabilo so sprejeli in obenem tudi poudarili, da bi se ob tej priliki pogovorili o Problemih in izkušnjah obeh DO.
-j-
O o -L/ c
i
I tudi zaposleni invalidi se ZAPOSLUJEJO i k-... _	_ _ _ _	1
Organizirano povezovanje zaposlenih invalidov nam je manj poznano, za-ho je prav, da se s tem seznanijo vsi, posebej še delovni invalidi.
Ua ravni republike deluje Zveza društev delovnih invalidov, v občinah Pa društva delovnih invalidov. V večjih delovnih organizacijah po
Sloveniji pa se ustanavljajo aktivi invalidov, ki delujejo v okviru občinskega društva. Aktivi zaposlenih invalidov (II, in III, kategorije) združujejo, vključujejo in povezujejo invalide na temelju vzajemne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti na osnovi programske aktivnosti društva invalidov.
Pri reševanju invalidske problematike se aktivi po svojih predstavni kih in delegatih tesno povezujejo z društvom invalidov v občini, pr"v tako tesno pa sodelujejo s samoupravnimi organi in družbeno političt1 mi organizacijami v OZD-.
Društvo invalidov ima svoj statut in skladno z ddočili statuta se fo' mirajo oz, ustanovijo aktivi delovnih invalidov v organizaciji združenega dela.
Pravice in naloge aktiva so zlasti:
-	sodelovanje pri izvajanju teoretičnega in praktičnega usposabljanj5 preusposabljan ja in strokovnega izpopolnjevanja invalidov na ustre" na dela in naloge,
-	daje predloge in organizira skupaj s strokovno službo OZD razprave o preprečevanju nastajanja invalidnosti, ki so posledica neprimer--nih pogojev dela,
-	vspodbuja preventivno zdravstveno varstvo pri delu ter s tem v zve^ sodeluje z ustreznimi organi OZD, kot na primer s komisijo za varstvo pri delu,
-	skrbi za ustrezno delovno vzdušje in dobre medsebojne odnose ter o"-' ravnava in analizira vzroke za konfliktne situacije,
-	daje predlog strokovnemu organu OZD za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja,
-	aktivno sodeluje pri oblikovanju samoupravnega splošnega akta o po-' stopku za uveljavljanje, omejitev in prenehanje pravic is pokojnin-' skega in invalidskega zavarovanja, v spornih primerih pri izvedeni-' škem mnenju invalidske komisije o preostali delazmožnosti lahko daje svoje mnenje glede konkretne razporeditve delovnega invalida na drugo ustrezno delo,
-	vodi skrb o socialno ogroženih invalidih,
-	skrbi za potrebno varstvo invalidov, tako glede usstreznega stanov-nja, prehrane, odnos'v med delom, zdravljenja, letovanjar rekreaci" je in športa,
-	skrbi za seznanjanje invalidov z zakonitimi pravicami in dolžnostmi-' ki izhajajo iz zakonov in samoupravnih splošnih aktov OZD,
-	sodeluje s strokovno službo in drugimi organi v OZD pri izbiri del in nalog, odvisno od preostale delovne zmožnosti invalida.
Aktiv delovnih invalido\7" izmed svojih članov izvoli odbor aktiva, ta pa izmed sebe predsednika, tajnika, po potrebi pa še poverjenike z zadolžitvami za določeno področje aktivnosti.
Ker smo ena od večjih delovnih organizacij v ptujski občini in ker imamo cca 80 zaposlenih invalidov, smatramo, da imajo le-ti možnost ustanovitve aktiva delovnih invalidov.

Zelo malo je namreč vključenih v društvo v občini, morda pa bi pokazali interes za vključitev v društvo preko aktiva, ki bi deloval v delovni organizaciji„
Zato vabimo vse zaposlene invalide, da se ud.el e ž i jo ustano vn ega s e -£tanka v torek, 22«, januarja 193 5 ob 13T30 uri 'v mali j edilnicT OpjPl
Vezi se utrjujejo
obiskali SO NAS NAŠI UPOKOJENCI
Kot smo že poročali v eni od. prejšnjih številk našega "novega" glasila, je bilo v petek, 21„ decembra 1934 že tradicionalno srečanje aaših upokojencev. Ugotoviti moram, da je bilo srečanje nadvse prisrčno in da se ga je udeležilo odvskupajv157 upokojencev 127- Po prisrčnem kulturnem programu otrok OŠ Tone Žnidarič in tamburašjega orkestra Agis se je ob spremljavi tamburašev razvilo pravo družabno sre-canje,
V imenu upokojencev se je za trud in skrb zahvalil Maks Voda, bivši v°dja varnostnikov ter izrazil najlepše želje ob Novem letu in zaželel kolektivu Agisa še veliko delovnih uspehov. Razšli so se s trdno obljubo - drugo leto nasvidenje. In tudi bo!
M,
KOŠARKAŠI AGISA, POZOR!
Vse zaposlene, ki bi se želeli rekreirati ob igranju košarke obveščamo, da imamo odslej na razpolago telovadnico SŠC Ptuj v Prešernovi ulici (stari dijaški dom) vsako sredo od 19,90 do 21. ure.
Torej, ljubitelji igranja košarke, ne bojte se mraza in ne oklevajte. Pričakujemo vas.
POMOČ V SILI!_ ''
Sporočilo o nastali nesreči, ki je prizadela našo sodelavko Beatriko TOMAŽIČ, doma iz Biša 29, pošta Trnovska vas pri Ptuju, zaposlenpo na delovnem mestu čistilke v TOŽI) VZDRŽEVANJE. Tov. Beatriko Tomažič je Prizadel požar dne 29.12.1984 ob 20. uri na gospodarskem poslopju, ki ga je imenovana z veliko truda in odpovedovanja preuredila. Ogenj ji je prizadejal veliko materialno škodo. V celoti je zgorela streha R krmo za živino in ves skedenj.
Ob tej veliki materialni škodi, ki jo je tov. Beatrika Tomažič utr-Pela, prosimo za solidarnostno pomoč članov DO AGIS.
Prosimo vse člane kolektiva DO AGIS, da se vključimo v solidarnostne akcijo in pomagamo sodelavki v nesreči „ Prispevke nakazati na 10 OOč TOZD VZDRŽEVANJEo
10 00S TOZD Vzdrževanj
S posveta poslovodnih organov, ki je bil 9.1 <>1985 KLJUB MRAZU LAHKO ZATRDIM, DA JE BILO NA POSVETU VROČE
Kot prvo je bilo treba potrditi izplačilni faktor, ki bo služil kot osnova za izplačilo OD za mesec december 1984-, ki ga je pripravila plansko-analitska služba.
Poslovni rezultati v mesecu decembru nam dovoljujejo maso za izplaci OD po naslednjih izplačilnih faktorjih po TOZD in DSSS:
KOM -	13612	SER -	13768
TAP -	13704	VZD -	18612
VZM -	13768	OR	13612
PM	13768	DSSS -	18612
VO	13704	KO	17913
Ob vseh težavah, ki spremljajo naše gospodarstvo? je bilo izrečenih veliko misli, o katerih bomo poročali v naslednjih številkah našega glasila.
Sedaj pa še nekaj o problemih prevoza na delo, ki so bili pravtako » ma razprave na tem posvetu.
Ob prehodu na novi delovni čas v naši delovni organizaciji so se v nekaterih smereh pojavili problemi prevoza domov„ Bistvo problema j® v tem, da avtobusi odpeljejo prehitro, po svojem voznem redu in da J sledijo avtobusi šele čez več časa. Zaradi tega je bilo nekaj problfi mov, saj morajo naši delavci čakati na prevoz domov tudi okrog 45 ml
Aktualna sta predvsem prevoza prve izmene v smeri proti Leskovcu in smeri proti Gruškovju in Žetalam, Proti Vidmu in Leskovcu odpelje tobus ob 14,15 uri, kasneje pa mu sledi avtobus ob 15-15 uri, Podobh situacija je skoraj tudi za smer Gruškovje -- Žetale, ko je praktiČn0 nemogoče priti na avtobus, ki iz Ptuja odpelje ob 14,20 uri, sledi ? mu avtobus, ki odpelje ob 15=10 uri,
V zvezi s to proboematiko smo dali na CERTUS, TOZD Potniški promet Ptuj vlogo, s katero cmo zaprosili, da se prestavi vozni red na ob6 navedenih linijah na 14,50 uro, Iz razgovora z vodjem te temeljne of ganizacije izhaja, da je za vsako spremembo voznega reda kompliciran postopek.
Na razgovor v naši delovni organizaciji se je po tej problematiki ja' vil predstavnik iz krajevne skupnosti Videm - Podlehnik, ker so zai*1 teresirani, da se ta zadeva uredi„
0 rešitvi te naše vloge bomo po potrebi poročali„
M,
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža se zahvaljujem sodelavcem TOZD Komereg ala - SGI za izrečena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na nje' govi zadnji poti,
Martina Ivančič
Martina Ivančič