Tiska »Katoliška tiskarna".......
Izdaja »Katoliška bukvama" v Ljubljani.
Izhaja začetkom vsakega mesca.
Stane za celo leto 1 K 60 vin.......
Za Nemčijo 2 K 8 vin..........
Za Rmeriko in za vse ostale kraje pa 2 K 60 vin...................
'T-/'
r
Ivan Kregar
I
pasar in izdelovatelj cerkve-= nega orodja in posode =
Ljubljano, Poljanska cesta št. 15
(blizu A l o j z e v i š č a), se priporoča v izdelovanje vsakovrstne
cerkvene posode in orodja
iz zanesljive kovine po uzorcih ali lastnem načrtu v poljubnem slogu. — Staro posodo popravi in prenovi, posrebri in pozlati; v ognju pozlatuje tudi strelo-vodne osti, vse po priznano najnižji ceni.
Po naročilu veleč. gosp. Andreja Č eb a š e k a izvršil je za stolno cerkev ljubljansko krasen, bogato pozlačen in ornamentiran lestenec v renesančnem slogu.


8
IIIIIIIIMIIIIIIIIIIUIIIIIIII
Vljudno se priporoča
trsovlno s klobuki In feolJI
Iunn PoiflesnlK ml.
Ljubljana, Stari tr§ št. 10
Velika zaloga. Solidno blago. Zmerne e?one.
A. Lukič
Ljubljana. Pred škofijo it. 19.
Priporoča svojo bogato zalogo narejenih oblek za gospode, dame, dečke in deklice.
Blago le iz prvih tovarn. Cene nizke.
Kuharico in sobarico
išče za takoj
krščanska rodbina. Oglase naj se le pridne in pobožne osebe. — Naslov pove uprava lista.
Pnrnmente

ugodno le \S
(P
^ je mogoče kupiti po ceni in direktno pri firmi
Josip Neškuda
protokolirana veletrgovina in tovarna v
Olomucu (Morava).
Priporoča po zelo nizkih cenah bogato vezane paramente v vseh barvah in slogih: kazule, pluvijale, dalmati^e, vela, nebesa, bandera, zastave, preproge, pregrinjala, albe, ronete itd. pod jamstvom trpežnosti: nadalje v lastnih delavnicah narejeie kelihe, ciborije, monštrance. svečnike, lestence itd. s krasno opravo strogo po cerkvenih predpisih.
Navcdila zavoda.
Podpisani zavod nima nobenega zastopnika, ki bi podražil solidno blago za 20%, t. j. za petino prvotne cene; radi tega se dobe predmeti potom direktnega naročila v Olomucn ceneje, kakor jih ponujajo v svojih cenikih konkurenčne češke in nemške firme.
Ilustrirani ceniki zastonj in franko.
Plačilni pogoji ugodni.
Paramenti se pošiljajo na ogled franko.
I
Orglje-harmonij obeh sistemov dobavlja tovarna
Budolf Pajkr & Co. v Kraljevem Gradcu
Zaloge: Budimpešta, X. Delej utca U, TisztviselOtelep. Praga, Ferdin. tf. 43. Dunaj, VII. Mariahilferstrasse 86.	1178 12—1
Lastna izdelovalnica na umetniški način izgotovlj. instrumentov, ki imajo vse novosti, iznajdbe ter izboljšanja zadnjega časa Najpopol. čistota glasov. Moderna izvršitev prav po naročilu. Odplačila od 8 K naprej. Jamči se 5 let. Pedalni orgl.-harmonij obeh sistemov in v vsaki velikosti, z natan. menzuro za cerkve, seminare in kot vadbeno orodje Nobenega skladišča, ne prekupcevl Le lastna izdelovalnica! Preč. duhovščini posebne ugodnosti. Cenik zastonj in franko
firičnr & Meječ
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata svojo največjo zalogo
zgeteuljcnil} cblcl^ za gc^pcdc, dečl^e io otrese io ncuc^ti v Kcnfcl^-- ciji za dame. z=
o
Kf
O
^ Bogata zaloga
šivalnih strojev i koles, pisalnih strojev j
= pri ===== I
Iv. Jax & Sin i

Ljubljana,
Dunajska cesta 17.
J
Stanje vlog 30.jun. 1906 čez 12 milijonov kron
Preje: Gradišče št. I, sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstr.
Denarni promet 30, junija 1906 čez 21 milj. K.
Lastna glavnica K 252.865-93.
Najboljša in najsigupnejša pirilika za štedenjel
Ljtids^a posojilnica
41s
0
brez kakega odbitka, tako, da a sprejme vložnik od vsacih vloženih w 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
Stanje vlog 30. junija 1906: K 12,485,874-93. Denarni promet v letu 1908: K 54,418.440-28
Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilniine poloinice na razpolago. V Ljubljani, dne 30. junija 1906
Dr. Ivan Susteriič,	joilp Slika, stolni kanonik
predsednik	podpredsednik.
O d b o p n i k i t
, .Anton Belec,	Fran Povše,
po«., podjetnik in trg. » St. Vidu n. Ljublj	vodja, graščak, dež. odbornik, drž. in dež. posl itd
Anton Kobi, Karol Kauschegg,	Matija Kolar, Ivan Kregar,
pos. in trgovec Breg pri B. veleposestnik v Ljubljani,	župnik pri D. M. v Polju. »vet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani.
Frančišek Leskovlc, Ivan Pollak ml.,	Karol Pollak, Greg. Sllbar,
hišni pos. in blag. Lj. po«. tovarnar.	tovarn, in pos v Ljubljani. župnik na Rudniku.
j
Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najvljudneje naznaniti, da prodajam odslej svoje priznano izborno
gorenjsko sukno
vsako sredo ter soboto vse druge dni pa
na Vodnikovem trgu:___._ na Poljanskem nasipu štev B
in ne več na Marijinem trgu. Velespoštovanjem
JOSIP REICH, tovarnar v Ljubljani.
O M O
Spisi, dopisi in darovi se pošiljajo: Uredništvu Bogoljuba" v Zapogah, p. Smlednik, (Kranjsko) Naročnina in inserati pa: Upravništvu „B ogol j u ba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2,
: : : : : : : : : Spisi se morajo poslati vsak mesec do 10., dopisi do 15. : : : : : : : : ;
Vsebina I. zvezka:
Stran
Slavnostno leto 1908 ............................1
Ozdravljenja v Lurdu 1. 1907 ............3
Velika obljuba Jezusovega Srca...........5
Prišel je kralj miru. (Pesem.) ...........7
Minister — Marijin družabnik...........7
Kateri nauk je najpotrebnejši ?...........9
Resnica nad vse!................20
Pred obhajilno mizo. (Pesem.)...........11
Krščanska mati.................11
Pomenljive sanje................14
Poplačana dobrotljivost..............14
t Kardinal Andrej Steinhuber...........17
Sveta treznost.................18
Zanimivosti z mojega pota.............19
Dobri pastir.................23
Misijonske drobtine...............24
Cerkveni razgled................25
Drobtine...................31
Odpustki meseca januarja 1908 ......................31
V molitev se priporočajo.............32
Zahvale za uslišano molitev............32
Darovi...................32
Za naročnike Bogoljuba se bere sv. maša.
Predtiskarija.	Predtiskarija.
Franja Meršol, Ljubljana, Mestni trg 18
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vseh k tem spadajočih potrebščin; preje, svile vseh barv, zlata in srebra za vezenje, raznega drobnega blaga, vsakovrstnih jako ličnih vezenin, kravat, manšet, ovratnikov in žepnih robcev — vse po najnižjih cenah. Monogrami in druge risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakršno blago. Oprave za neveste in druga naročila se izvršujejo točno in ceno. Primerna darila za godove in druge prilike.
Slovenci,-v liurdl
Lurd je največja in najimenitnejša božja pot na svetu. Marija sama si je izbrala ondi svoj sedež milosti. Ona je hotela, naj se tam zida cerkev, h kateri naj verniki hodijo v množicah, da jim bo delila zaklade nebeških milosti. „Naj pride tu sem velikoJjudi! Naj prihajajo v procesijah!" je naravnost sama velevala.
In res: neštete množice iz raznih dežela in narodov serodzivajo temu njenemu vabilu in vr6 tje leto za letom; in z vedno novimi čudeži poveličuje ondi Bog slavo svoje Matere.
Lurd je kraj^ neprestanih in neovrgljivih čudežev. Lurd^je kraj, kjer nebesa z^zemljo na viden način občujejo. Lurd je kraj, kjer Bog na prejasen način potrjuje našo vero. Lurd je kraj neštetih milosti, telesnih, še mnogo več seveda pa duhovnih.
11. svečana 1908 bo ravno 50 let, kar se je nebeška Mati prvič prikazala nedolžni Bernardki. To leto se torej obhaja petdesetletnica te slavne čudežne božje poti. Zares, če se spodobi kakega dogodka petdesetletnico obhajati, zasluži to ta dogodek svetovne in nadsvetovne imenitnosti.
Slovenci, ki se štejemo za posebno vnete častivce Marijine, sami zase skupr. še nikoli nismo bili v Lurdu. Pripravljanj se sicer že dolgo časa, a storili še vedno nismo. — Če kdaj, zdaj v 50. letu te božje poti je čas, da izpolnimo že davno gojeno željo. Tudi sv. oče so izrekli željo, naj bi se zbralo v jubilejnem letu pri Materi božji v Lurdu prav veliko romarjev. To svojo in svetega očeta željo hočemo izpolniti.
Zato se obračamo do vseh vernih Slovencev, katerim pripuščajo okoliščine, s prisrčnim vabilom: Kvišku! Pojdimo v Lurd! Pojdimo do naše Matere! 50 let ona že vabi svoje k sebi in dela čuda pred vsem svetom — in mi se njenemu vabilu do danes še nismo odzvali; mi še nismo videli kraja, ki si ga je ona izbrala, in del, ki jih ona dela. Kakor so betlehemski pastirji govorili med seboj: »Pojdimo do Betlehema in poglejmo to reč, katera se je zgodila, ki nam jo je Gospod dal na znanje!", tako recimo tudi mi: »Pojdimo in poglejmo to reč, o kateri toliko lepega beremo in slišimo, Lurd, izvoljeno mesto Marijino, kraj nadnaravnih dogodkov!" In kakor so se pastirji vrnili Boga časteč in hvaleč za vse, kar so slišali in videli, istotako se bomo vračali tudi mi zadovoljni in hvaležni, poživljeni v dobrem in navdušeni za Marijo in za sveto vojsko, ki jo imamo še vojskovati, dotlej da pridemo k njej za večno.
Zdaj je naiugodnejši čas, najlepša prilika. Zdaj je priložnost s primeroma malimi troški in velikimi ugodnostmi storiti to daljno pot. Kdor torej kdaj misli iti v Lurd, naj se zdaj odloči in nam pridruži! Kar smo v 49. letih zakasnili, naj se v 50. letu dohiti! Otroci Marijini, častivci Marijini, vsi verni Slovenci, kateri zmorete in utegnete, osrčite se, odločite se, vzdignite se — na lepo pot, na veselo pot do naše lurške Gospe in Matere!
Romanje naše bo pravO narodno romanje. Oni, ki bodo šli, šli bodo v imenu celega naroda. Kot Slovenci bomo šli tje, kot narod se Mariji poklonili, in položili pred njene noge vero, vdanost in ljubezen vseh Slovencev, posebno onih, ki nas bodo v duhu in željah spremljali. Pa tudi prosili bomo za vse, prosili zlasti za to, da Marija v našem narodu ohrani vero živo in močno, da zatre nakane sovražnikov, da pospeši zmago sveti stvari, prosili, da Bog da lepo življenje in srečno smrt vsem našim rojakom; prosili tudi za blagor velikega zlatomašnika, svetega očeta Pija X. in vso cerkev.
Izvesti po tolikem čakanju romanje v Lurd v letu njegovega jubileja — bodi naša častna zadeva, katero skušajmo doseči s skupnimi močmi! Zato lepo prosimo tudi tiste, ki se sami iz kakršnegakoli vzroka ne morejo pridružiti, naj po svoji moči podpirajo to pobožno podjetje, naj v svojem okrožju k temu prigovarjajo, spodbujajo, agitirajo pri takih, ki bi utegnili iti in naj jim gredo pri tem po možnosti na roke.
Upamo torej, da bomo z združenimi močmi spraviti skupaj romanje,0 ki bo v čast vsem Slovencem, od nekdaj vnetim za Marijo.
Naj ona, lurška Gospa, iz svojega svetišča blagoslovi to naše podjetje, vse ki se bodo zanje odločili, vse, ki bodo k njemu kaj pripomogli!
V Ljubljani, v osmini Brezmadežnega spočetja 1907.
Od preč. knezoškofijstva ljubljanskega pooblaščeni
romarski odbor.
Pojasnila.
1.	Kdaj pojdemo? Odrinemo v ponedeljek 11. maja; vrnemo se v soboto 23. maja. Romanje se bo torej vršilo v Marijinem mesecu. Trajalo bo 13 dni. V Lurdu bomo 4 dni.
2.	Kje pojdemo? Po ti-le črti: Ljubljana—Beljak — Franzensfeste — lnomost — Einsiedeln
_Luzern —Bern—Oenf—Lyon—Avignon — Cette—Toulouse -Tarbes —Lourdes (Lurd). — Nazaj
večinoma po isti črti. Samo iz Lyona napravimo (v severozahodni smeri) skok v Paray-le-monial (Parelemonial); in skozi Švico gremo nazaj deloma po drugi progi preko Freiburga in Zflricha.
Poleg Lurda bomo obiskali še tri velike božje poti: Einsiedeln v Švici, Fourvier (Furvie) pri Lyonu in Paray-le-monial, kjer se je razodelo Jezusovo Srce. Na vsaki se bomo pomudili po en dan in ondi opravili svojo pobožnost.
Nekateri bi morda želeli, da gremo nazaj po čisto drugi poti kakor tje. A tega ni treba, ker se itak ne moremo peljati vedno podnevi. Tako potovanje bi bilo namreč mnogo daljše in dražje. Skrbelo pa se bo kolikor mogoče, da kjer se peljemo enkrat ponoči, tam drugič podnevi, da se kolikor moč vse vidi.
3.	Kdo bo vodil romanje? Tehnično vodstvo ima v rokah g. Štefan Bolla z Dunaja, ki je spremljal romarje v Lurd že devetkrat, ima torej dovolj skušnje in ga vsi njegovi udeležniki hvalijo, kako izvrstno vse uredi in izpelje.
4.	Koliko bo stalo? I. razred 520 K, 11. 400 K, 111. 250 K.
V tej vsoti je obseženo vse: vlak in vsa preskrba in postrežba na potu: hrana (od Inomosta dalje do lnomosta nazaj), prenočišče, vozovi za romarje in njih prtljago itd.
a)	V vagonih bodo:
potniki 1. razreda po 4 v enem kupeju,
»II- » v ^ » » »
III	8
» 111 •	»	» ° n n	n
b)	Vozovi bodo pripravljeni na kolodvorih za romarje in za njih prtljago posebe. V manjših krajih (Einsiedeln in Paray), kjer daljava ni velika in vozov ni lahko dobiti, bodo romarji sami šli peš s kolodvora v mesto, vozovi za prtljago bodo pa preskrbljeni tudi tam.
c)	Prenočevalo se bo v hotelih, in sicer: potniki 1. razreda imajo vsak svojo sobo,
„ II. „ sta 2 v eni sobi,
„ 111. „ so 3—5 v eni sobi z ravno toliko posteljami.
č) Hrana bo zadostna in dobra. Ravna se po razredih.
ker ima torej 11. razred ne samo to prednost, da se v vagonu mečje sedi, ampak tudi mnogo drugih prednosti, zlasti za prenočevanje, bodisi v vagonu, bodi v hotelu, zato se vsem, ki lahko utrpe, priporoča II. razred.
5.	Za poseben vlak je treba vsaj 250 oseb. — Tudi pri 200 osebah se napravi še poseben vlak, vendar je treba v tem slučaju potnikom I. razreda doplačati 20 K, II. razreda 15 K, 111. razreda 10 K, kar ni veliko z ozirom na ugodnosti posebnega vlaka. — Ako bi število ne doseglo 200 oseb, ne bo treba nič doplačevati, a dobiti bi ne bilo mogoče posebnega vlaka, marveč voziti bi se bilo treba z navadnimi vhki, toda v posebnih vozovih. — Upamo, da nas bo dovolj za poseben vlak brez kakega doplačevanja.
6.	Obstal bo vlak na teh-le postajah: Ljubljana, državni kolodvor (v Šiški) — Škcfja Loka—Kranj —Lesce—Jesenice —Podroščica — Beljak. Na enem teh kolodvorov bo treba vstopiti.
7.	Potniki bodo razdeljeni na skupine. Vsaka skupina bo imela svojega vodnika.
8.	Dobil bo vsak potnik v roke:
a)	knjižico, v kateri bodo skupne molitve in pesmi, popis celega pota, navodila za vedenje in ravnanje romarjev, natančni vozni red, imenik vseh romarjev, in potnikova legitimacija,
b)	mal zemljevid celega pota,
c)	številko svoje prtljage,
cj romarski znak: svetinjo lurške Marije s trobojnim trakom.
9.	Poseben zdravnik bo spremljal romarski vlak — za slučaj potrebe, če bi se komu kaj primerilo.
10.	V duhovnem oziru bo vse kar najboljše oskrbljeno. Na potu bomo imeli Šmarnice, ali bolje rečeno: duhovne vaje. Med vožnjo v vlaku se bo bralo, molilo in pelo. Kjer bomo stali, bosta vsak dan po dve pridigi, ki bodo tako razvrščene in urejene, da bodo merile na dušno prenovljenje. Posluževali se bomo na potu prav pridno od svetega očeta danega priporočila o pogostnem in vsakdanjem sv. obhajilu. — Spoved se priporoča za prvič opraviti že doma, drugič pa na potu. — Čas romanja bo kar najbolje porabljen v duhovni dobiček.
11.	Za petje bomo še prav posebno skrbeli. V knjižici bodo tiskane znane Marijine pesmi, katere bodo lahko vsi romarji peli. Želimo pa, da bi imeli tudi izvežbane pevce, ki bodo lahko umetno zapeli. Zato prosimo, naj vsak udeleženec pri oglasu še posebe naznani, če je izvežban pevec. Gotovo se bo oglasil tudi kak gospod, ki bo petje vodil.
12.	Do kdaj se je treba oglasiti? Do zadnjega, (31.) sušca. Treba je namreč vsaj 5 tednov naprej vse naznaniti železničnim upravam in hotelom. — Silno pa ustrežejo oni in odboru delo močno olajšajo, kateri se oglase prav kmalu. Nazadnje namreč pride pri takih rečehvelika zadrega. Zato nujno prosimo: Oglašajte se pravočasno!
13.	Kje se je treba oglasiti? Oglasitev in vsa pisma, ki se tičejo romanja, pišite na naslov: Upravništvo .Slovenca" v Ljubljani.
14.	Kako se je treba oglasiti? Pošljite na zgornji naslov izpolnjeno oglasnico. ki se vam s tem pojasnilom vred dopošilja.
Kdaj in kako je treba plačati? Koj ko se kdo oglasi, se mu pošljeta dve poštno-hranilni položnici (čeka). Na eno je treba takoj z obratno pošto doposlati 10 K za pri-pravljavne troške, ostala glavna vsota (po odtegnjenih 10 kronah) se pa mora doposlati vsaj do 15. aprila. Lahko se pa tudi cela vsota odšteje naenkrat, kdor namreč hoče, takoj, ko se oglasi, vse plačati.
Romarji zunaj avstrijskih mej, s Hrvaškega, Ogrskega, Italijanskega, morajo doposlati denar po poštnih nakaznicah svoje države.
Ako bi bil kdo pozneje iz važnih vzrokov zadržan iti na pot, se mu bo vsota vrnila. Odtegnila se bo samo mala vsotica v poravnavo troškov, ki pa 20 K ne bo presegala. Odglasiti se je treba vsaj tri dni prej brzojavno ali v priporočenem pismu.
Leto VI.
Slavnostno leto 1908.
Nov dan napoka, zvonovi zvone veselo jutrnico, — obeta se nam velik praznik.
Ta novi dan, ta veliki praznik, — to menimo je novo leto, katero ravnokar začenjamo, leto devetnajststo in osmo. Slavnostno leto v resnici; velik praznik! Praznik namreč za dobre kristjane, praznik za dobre otroke matere katoliške Cerkve, za dobre otroke matere nebeške — Marije.
• Dva jubileja, dva slavnostna dogodka, dogodka velikega pomena, pomena za ves katoliški svet, s,e nam to leto obetata.
11. svečana bo 50 let, odkar ie nebeška gospa, sama Mati božja, Marija, z deviško svojo nogo za nekai malo časa stopila zopet na našo grešno zemlio, stopila na pečino ma-sabjelsko pri malem francoskem mestu Lurdu. da po svoji izvoljenki, nedolžni punčki Bernardki spomni v zemlio zaverovani svet na nebesa, ter kliče ljudi k veri in pokori.
Ta veleznameniti dogodek, ta nebeška prikazen na zemlji, to je velikanskega pomena za katoliški svet, za ves naš sedanji čas. Me samo Bernardki, ne samo za mesto Lurd a li deželo francosko, marveč k nam vsem ali za nas vse je Marija stopila na zemljo. Lurška Mati božja ie naša skupna last in skupno veselje. Lurška Mati božja je veselje vsega katoliškega sveta. To je dogodek svetovne-
ga, v resnici »epohalnega« pomena. O tem pomenu in namenu, ki so ga nebesa pri tem imela, hočemo premišljevati kaj več še prihodnjega meseca svečana, v katerega prav zadene ta velepomenljiva slavnostna obletnica.
19. kimovca pa bo tudi 50 let, odkar je stopil najvišji mašnik na zemlji, gospod vsega krščanstva, namestnik Kristusov, sv. oče Pij X. prvič k oltarju, darovat presv. daritev.
»Jaz bi« — so bile besede istega sv. očeta — »zlato mašo najrajši popolnoma na tihem obhajal in se čisto sam z Jezusom pogovarjal ter ga prosil odpuščanja za vse, kar sem zagrešil v petdesetih letih svojega mašništva. A kot namestnik Kristusov moram pritrditi, da se ob tej priliki javno pokaže vdanost do svete stolice.«
Dober otrok se raduje očetovega godu. in morebiti še malo bolj materinega. Če ni ostra zima, nabere takrat šopek rožic, da jih materi poda ali na mizo postavi, poišče zvezek voščilnih pesmi in se nauči iz njega pesmico za god, da jo prav gladko pove pred očetom ali materjo. Če je pa daleč od doma, recimo v šoli, tedaj si kupi papirja za pismo, lepo obrobljenega in z živo-rdečo rožo na vrhu okrašenega, da nanj napiše svoje srčno voščilce.
Tako delajo otroci — po otroško. Otroška vdanost, otroško čutenje in mišljenje do matere Marije in do matere Cerkve je tudi lastnost dobrih katoličanov. To otroško čutenje in mišljenje se pa tudi razodeva na zunaj, kakor se pri otroku razodeva v naučenih pesmicah in rožnatih pismih.
V tej otroški vdanosti bomo tudi mi letos obhajali marsikako slovesnost v čast lurški Materi božji in v proslavo sv. očeta zlate maše.
Bodi nam dovoljeno, par teh slovesnosti nastopnega leta tukaj omeniti. Dasi je bilo o tem že govorjeno, vendar je dobro ravno zdaj, ko nastopamo slavnostno leto. še enkrat v spomin poklicati.
Prvo je naše romanje v Lurd. V resnici spodobi se, da ko Mariia že 50 let vabi v Lurd vernike k sebi in iim deli milosti. in ko od vseh krajev hitijo k nji, da io tudi mi Slovenci enkrat obiščemo na kraiu. ki si ga je ona posebno izvolila. Lurško romanje je postalo že naša narodna dolžnost. Potrudimo se. da se bo ta narodna dolžnost izvršila nam v čast in Mariji v veselje! — Več o tem pa pove priloženi oklic, katerega prosimo, pokažite tudi takim, ki jim morda ne pride v roke. pa bi se utegnili odločiti za v Lurd.
Halj časa tudi že nanovedujemo. da bomo no zgledu drucrih kra'ev nanravili en velik slovenski m a r i .1 a n s k i s h o d. Ta shod mora biti v tem iubi1e<nem letu, in bo naihrž na dan Marifneca vnp.bnvzptia. Vplikj Smarin. Ker je nemogoče naša dekleta Marijinih družb snraviti nod eno streho, nai bo še tako velika, zato bodo novabl'eni k temu shodu vsi možje in mladeniči Marijinih družb, da se udeleže tega shoda, in sicer ne le po odnoslancih. ampak osebno in nolno-številno. Dobro je. da že zdai mislijo na to. Ko pride čas, se jim bo že natančneje naznanilo.
Dekliškim družbam pa se priporoča, ker se ne morejo zbrati na enem kraiu, da v proslavo lurške Matere božje prirejajo pokrajinske shode v večji aH manjši meri, ločene po dekanijah ali pa po
več dekanij skupaj. Razume se, da se to tukaj ne predpisuje in ne more predpisati; gotovo pa bodo družbe tosame od sebez veseljem storile. Shodi naj bi se vršili kolikor mogoče slovesno, in pa tako, da bi udje od tega zlasti kaj dejanskih sadov imeli za svoje življenje.
Dasi se Marijinim družbam kot takim splošno ne priporoča imeti prevečkrat gledaliških iger. zlasti pa še ne takih posvetnega značaja, bi bilo vendar ob tej priliki kaj primerno, kjer so okoliščine za to, napraviti igro v čast lurški Mari'i ali v slavo sv. očetu. Igra »Lurška pastarica« je tukaj popolnoma na mestu.
Jeseni, meseca septembra, bo pa v Rimu splošen shod katoliških mlade n i č e v. — Pa ne mislimo tega, da bi mi vse_naše fante tja poslali. Je malo predaleč. A nekaj, eno tropico, se jih bo pa vendar dobilo, ki bodo šli in tam povedali, da se vsi dobri slovenski fantje pridružujejo vsemu tistemu, kar se bo tam dobrega govorilo in sklenilo. Prosim, mislite že zdaj na to!
Pozabiti ne smemo, kar je bilo že povedano, da bo katoliška mladina obojega spola sv. očetu za zlato mašo napravila in darovala zlat k e 1 i h. Tukajle moramo pa tudi mi malo zraven biti! Pa ne bojte se, da bi vas prehudo izžemali! če bi dal vsak 10 krajcarjev — in to lahko da vsak pastirček — nabrala bi se že svotica, primerna za naše razmere.
Drugi pa lahko pokažejo svoio vdanost do sv. očeta s tem, če hočejo podeliti kak dar za napravo cerkvene obleke, katera se bo sv. očetu podarila. V mnogih škofijah so se v ta namen osnovali odbori, ki sprejemajo darove in izdelujejo obleko.
Načinov, na katere se lahko razodeva naše sveto navdušenje ob teh slavnostnih prilikah, je še mnogo; a nai zadostuje, da smo omenili teh.
Omeniti moramo še to, da so sv. oče dne 13. novembra letošnjega leta določili, da se bo praznik (sopraznik) prikazanja lurške Matere božje od leta 1909 dalje dne 11. svečana obhajal po vsej Cerkvi kot duplex
niaius. Masni obrazec je že v novejših maš-nih knjigah in molitve so v brevirju; nekatere škofije, n. pr. lavantins.ka,so to že zdaj opravljale; z rimskim odlokom je to praznovanje raztegnjeno na vso Cerkev in vse škofije.
1908. leto — slavnostno leto na vsak način. Vsekako take prilike lahko izdatno
služijo v to, da valovi našega navdušenja za Boga, za Marijo in Cerkev še višje zaplus-kajo, da ogenj naše ljubezni še močnejše za-plapola . . .
Naj bi bilo vse v čast nebeški Gospč, ki se je prikazala v masabjelskem skalovju pri Lurdu, in v poveličanje sv. Cerkve, zidane na skalo Petrovo!
Ozdravljenja v Lurdu.
(Po „Bertrin: Kritična razprava o lurških čudežih".)
Ker smo v jubilejnem letu prikazanja lurške Matere božje, bodi v spomin na to tukaj ponatiskanih nekaj odlomkov iz navedene prelepe knjige, ki bodi s tem še enkrat priporočena zlasti takim, ki so omahljive vere, ker na prejasen način dokazuje resničnost svete naše vere.
Znano je, da se v Lurdu neprenehoma vrše čudežna ozdravljenja. Dogodke oporekajo samo površni duhovi, vsi drugi jih priznavajo.
Izpočetka ni bilo tako. Ko se je o lurških čudežih pripovedovalo, se je zaničljivo posmehoval izobraženi svet, kateri že davno na čudeže ni veroval in se med njim beseda čudež še izgovoriti ni smela. Mislili so, da to pripovedovale o čudežih izvira iz goljuf-nosti nekaterih in iz prostoumnosti drugih.
Toda. ker so se dogodki vedno ponavljali. se niso mogli več prezirati, marveč so premnoge nekako prisilili, da so iih pogledali od blizu in da so morali priznati njihovo očividno istinitost. To ie ena velikih lurških zmag.
Avgusta in septembra I. 1904 sem v tei pisarni za čudeže bival po več ur, da. po cele dni. Videl sem precej bolnikov, ki so hipoma ozdraveli; poslušal sem zdravnike, ki so iih izpraševali in prepričal sem se: nihče ne more dvomiti ne o istinitosti nezaslišanih ozdravljenj, ne o popolni odkritosrčnosti zdravnikov, ki jih poistinjujejo in so za nje odgovorni. Bilo je pa one tri dni
— bili so dnevi narodnega romanja — v pisarni prav mnogo zdravnikov in sicer pre-različnega verskega prepričanja.
In od vseh teh ni nihče ugovarjal tako javno priznani istinitosti dogodkov. In dokler sem se v Lurdu mudil, sem opazil še mnogo drugih zdravnikov v prav isti dvorani; večinoma so dobili tam ozdravljence: toda niti eden ni dvomil o istinitosti ozdravljenja, niti o popolni zanesljivosti poročil, kakor so v zapisniku.
Le-sem naj prihiti, kdor se hoče o Jurskih dogodkih prav natanko poučiti!
Preiskava se vrši ob belem dnevu. Nekaj zdravnikov je v tej pisarni stalno v službi; toda vrata se odpro na široko vsakemu, ki je za to sposoben, naj bo prijatelj ali pa sovražnik. Zlasti ima vsak zdravnik svoboden dostop, naj si je katerekoli narodnosti in še tako protiven vsemu, kar je nadnaravno. Sicer jih pa po niihovem prepričanju tudi nihče ne povprašuje.
Gotovo na Francoskem ni bolnišnice, ki bi bila tako lahko pristopna in tako mnogoštevilno obiskovana, kakor je lurška. V petnajstih letih se je tu mudilo 2712 zdravnikov, med njimi 461 tujcev; triie so bili člani zdravniške akademije, šestindvajset je bilo profesorjev na višjih francoskih šolah, štirinajst profesorjev na inozemskih višjih šolah, oseminštirideset zdravnikov po bolnišnicah in drugod. Imena vseh so zapisana.
Osem ali deset let sem prihaja v Lurd na leto 200 do 250 zdravnikov. Včasih jih jebilovistem času po 60 v dvorani. Vsi so popolnoma svobodni, da po svoji volji izprašujeio one, ki pridejo ugotovit bolezen ali poistinit ozdravljenje.
Ob času silnega navala se dogodi, da predsednik pisarne reče: »Kateri od tovarišev hočeio tega ali onega bolnika preiskati posebej v posebni sobici ali v bolnišnici?« Kdorkoli nalogo sprejme, naj v čudeže veruje ali ne, za to se ne vpraša, njegovo poročilo o stanju bolnikovem se sprejme kot popolnoma veljavno.
Bolniki navadno prinesejo s seboj zdravniška izpričevala, v katerih je opisana bolezen. Bolniki, ki prihajajo z velikim narodnim romanjem, in včasih jih je' do tisoč, imajo po cele snope takih zdravniških iz'av. In te izjave so jako važne, ker jih napiše zdravnik dotičnega bolnika in ker v njem tudi opisuje stanje bolnikovo ravno pred odhodom v Lurd.
Bolnik nosi na prsih številko dotičnega snopka. Ko se prijavi kot, ozdravljen, se poišče njegova številka in iz snopka se izve vse njegove poprejšnje živlieme, vsa njegova zgodovina. Potem se bolnik še ust-meno izprašuje o vsem. karkoli more po ■ jasniti bolezen in ozdravljenje.
Toda naloga zdravnikova še ni dokončana. Ako ozdravljenec v Lu?du ostane več časa, mora priti po dvakrat na dan, zjutraj in zvečer v pisarno. Hočejo se namreč zagotoviti, da li je ozdravljenje stalno in no-polno ali morda le začasno, prividno. Kadar ie dogodek posebno imeniten, se peča lurški zdravnik z ozdravliencem še doma. On išče doma prič in ga čez leto dni, da, skozi več let povabi zopet v Lurd.
Ako se le nekoliko časa v pisarni mudiš, vidiš, kako prihaja v pisarno cela vrsta starih ozdravljencev, ki se rešeni bolezni vračajo pokazat, da se bolezen ni ponovila.
Olej malega dečka; mati je z njim. »Koliko si star?« ga vpraša dr. Boissarie, ki ga ne spozna.
»Enajst let.«
»In ti si bolan? pa se ti prav nobena bolezen ne pozna!«
»Ne, gospod doktor, odgovori mati, on ni bolan. Prišli smo se le pokazat in dokazat, da se mu bolezen ni vrnila. Ozdravljen je bil pred štirimi leti.«
Povpraša se za njegovo ime in pogledajo se zapisniki od leta 1900. In zares, v zapisniku se čita, da je deček, t?daj 7 let star, prišel v Lurd z boleznijo v hrbtenici; ni mogel po koncu hoditi, le plazil se je po rokah in nogah: toda iz Lurda ie odšel popolnoma ozdravljen, po koncu, kakor vsi drugi ljudje.
Minila so 4 leta: deček je tudi še sedaj popolnoma zdrav in glej, kako poskakuje vesel in živahen, kakor drugi otroci v njegovi dobi. Hrbtenična bolezen je izginila 1. 1900 popolnoma, ni se več vrnila, ozdrav-lienje je stalno. Opomba pridejana zapisniku bo to izpričevala.
Tam prihaja trinaistletna deklica. Bila ie ghihonema, ozdravela ie in sedaj se vrača v Lurd pokazat, da je ostala zdrava, da dobro sliši in gladko govori. Jaz sam sem jo izpra-ševal in se prepričal, da natanko sliši in lahko govori. Uspeh je stalen, kar se bo zopet zabeležilo.
Olej tam dvoje oči. poprei zaprtih svetlobi. sedaj bistro vidijo in gledajo brez težave.
Ona žena, ki ima še nekoliko brazgotin na licu, je gospa Rouchel iz Metza. Prišla je 1. 1903 v Lurd; imela 'e na obrazu gnusno bolezen po imenu »lupus«, nekak razied1'iv čir. ki ji je lice grozovito razjedal, že ii je napravil dve luknji od ene do druge strani obraza, eno skozi desno lice. drugo skozi nebo. Te dve luknji sta se tedaj v Lurdu zaprli hipoma, kar bliskoma. Srečna žena je sedaj pred nami. Zdravnik pritisne prst na oni kraj lica, kjer ga je pred letom prav lahko skozi lice porinil: toda vse je zaceljeno, lukme n: nikjer!
Te dogodke sem slučajno izbral od mnogih drugih, ki sem jih opazoval. Romarji imajo namreč navado, ako ozdravijo, da se
drugo leto s prihodnjim romanjem v Lurd povrnejo ter prinesejo živo izpričevalo, da se bolezen ni ponovila.
Glejte, vera na Lurd se naslanja na dogodke, ki se tako vestno poistinujejo. Kaj ne, ni ga načina, ki bi bil bolj pošten, bolj pameten in bolj varen! Vprašam, se li s toliko skrbjo zasledujejo nesrečneži, ki so bili v kaki bolnišnici in o katerih se je trdilo, da so ozdraveli? Ali se vračajo dokazovat, da je ozdravljenje popolno in stalno? Gospodje tega ne store! In nikoli se ne more vedeti, je li uspeh njihove umetnosti stalen? Taka skrb se goji edino v Lurdu.
No, pa kakšni so ti dogodki, poistinjeni s toliko skrbjo? Ali so mnogoštevilni? in kakšni so?
V tem oziru lurški zgodovini ni na svetu podobne. Čudežnih ozdrav-
ljenj jenatisočein sicer ozdravljenj najtežjih in najrazličnejših bolezni.
No, ne pridejo pa vsi bolniki naznanit svojega stanja, mnogo jih kar nepoznanih odide. Večkrat ni časa, ker se za odhod mudi; nekateri se pa sramujejo, razlagati svojo bolezen pred toliko množico.
Ako se primerja število onih, katere so videli zdravniki lurški, s številom onih, o katerih poročajo posebni romarski popisi, moramo trditi, da se lurškim zdravnikom niti polovica ozdravljencev ne predstavi.
In vendar, število čudežno ozdravljenih ali vsaj zdatno zboljšanih, s katerimi so se pečali lurški zdravniki, presega število 3350. Ako se tem prištejejo še drugi, ki se v Lurdu niso pokazali, pa so jih videli voditelji romarjev, lahko trdimo, da je čudežnih ozdravljenj do 7000.
CF~---=--
Presveto Rešnje Telo.
Velika obljuba Jezusovega Srca.
Starejši naši naročniki ste že precej seznanjeni s pobožnostjo do presvetega Srca Jezusovega.
Da bi to pobožnost spoznali v njenem začetku, zato ste lansko leto brali življenje blažene Marije Marjete Alakok, katero je Bog izvolil za orodje ali sredstvo, po katerem je hotel vpeljati to pobožnost v svet.
Danes vam to srečno devico predstavlja naša podoba.
Predlanskim pa ste lahko brali o obljubah Jezusovega Srca. Teh obljub, ki jih je Jezus svoji izvoljeni nevesti ob različnih časih dajal za častivce svojega presv. Srca, je vseh skupaj dvanajst. Te obljube so posebno močno vabilo za kristjane, da naj pridno goj*e to, Bogu tako ljubo pobožnost. S temi obljubami je hotel Jezus vernike privezati na svoje Srce.
Vse druge obljube pa presega po svoji imenitnosti dvanajsta, ki se zato imenuje »velika« obljuba Jezusovega Srca.
In s to »veliko obljubo« želi Bogoljub letos svoje drage seznaniti.
Obljubo to je zapisala Marij^ Marjeta v nekem pismu do svoje bivše prednice matere Somčs (Saumaise). Ta je bila, kakor rečeno, prej prednica v samostanu Marijinega obis-kanja v Par6-le-monial, kjer je bivala tudi Marija Marjeta, in sicer prednica 6 let: od 1672. do 1678. Kakor je previdnost zahtevala, je bila mati prednica spočetka do mlade redovnice zelo nezaupna; ni verjela kar tako na prvo besedo, da ima Marjeta res nadnaravne prikazni. Ko je pa dalj časa opazovala njeno zgledno čednostno življenje in slišala sodbo njenih dušnih vodnikov, zlasti patra
Kolombiera, se je prepričala, da Bog nad Marjeto res dela čuda svoje milosti. Odtlej je postala njena zavetnica in se je od nje navzela pobožnosti do presv. Srca. Mati-prednica Som6s je bila prestavljena iz Pare-le-moniala za prednico v Dižon (Dijon); sveto prijateljstvo med njo in Marjeto je pa ostalo. To prijateljstvo se je razodevalo v pismih, katerih ji je Marjeta mnogo pisala. Posebno po smrti patra Kolombiera je to prijateljstvo postalo še srčneje, ker je Bog izbral mater Somčs za svetovavko in pomočnico Marjeti pri razširjanju češčenja Jezusovega Srca.
V enem teh pisem sporoča Marjeta zaupno in priprosto svoji starejši prijateljici in svetovavki:
»Neki petek, med sv. obhajilom je govoril On svoji nevredni služabnici, če se ne moti, tele besede:
»V preobilnem usmiljenju svojega Srca obljubim ti, da bo njegova vsemogočna ljubezen podelila milost spokorne smrti vsem onim, ki bodo prejemali sv. obhajilo prvi petek v mesecu devet mesecev zaporedoma; oni ne bodo umrli v njegovi nemilosti in ne brez prejema svetih zakramentov, ker bo moje božje Srce v tem zadnjem trenotku njih varno zavetje.«
Po pravici se to imenuje »velika« obljuba.
Ta obljuba se nahaja zapisana tudi v popisu življenja blažene Marije Marjete, ki sta ga sestavili dve njeni sodobni vrstnici, sestri Frančiška Rozalija Veršer (Verchere) in Rozalija de Farž (de Farge). Obema je bila Marjeta predstojnica v novicijatu, zato sta skušali iz hvaležnosti do svoje učiteljice njeno življenje po njenih lastnih besedah in podatkih natanko popisati. In v tem življenjepisu je tudi zabelježena »velika obljuba« skoro z istimi besedami, kakor v Marjetinem pismu samem.
Po samostanih tega reda Marijinega ob-iskanja, v katerem je Marjeta bila, so začeli kmalu po njeni smrti opravljati to po-božnost »prvih petkov«.
Splošno pa je ostala ta obljuba dolgo časa pozabljena. Delom božjim se večkrat godi kakor semenskemu zrnu, ki časih dolgo
Marija Marjeta Alakok
časa leži skrito pod zemljo in se šele čez dalj časa razvije v cvet in sad. Tako je bilo tudi z »veliko obljubo«. Minulo je skoro dvesto let, preden je postala splošno znana.
Šele v novejšem času je postala ta obljuba bolj znana; in zdaj se začenja in vpeljuje vedno bolj pobožnost prvih petkov.
Ker pa pri nas še ni splošno znana in poznana, skusimo tudi mi malo pripomoči, da se verno ljudstvo ž njo seznani in da se izpolni želja Jezusovega Srca, iz katere se je rodila ta obljuba.	(Dalje.)
Prišel je kralj miru.
2e davno se je mrak na zemljo vsul in bledi mesec je na svod priplul; pa vendar še narava bdi. Zakaj ne spi? Počitka li sedaj ne potrebuje? Li v noči tej osnov si novih kuje?
Nikakor ne! Noči presvete zemlja se raduje,
zato še čuje. Snežena plast jo na široko krije, milobno nanjo mesečino lije, kristalov sto na njej blesti, ki vsak skrivnostno govori:
»Prišel je kralj miru.« Kristalov tisoč se na nebu ziblje, kamor jih stavil stvarnik je sveta; veselja skrivnega nebo se giblje in zvezda zvezdi tiho šepeta:
»Prišel je kralj miru.« Iz dalje zvon zapoje slavospev. Kako hite glasovi tja v višavo, veselo vest oznanjajo v daljavo:
»Prišel je kralj miru.« »Prišel je kralj miru,« doni okrog, da v petju tem odmeva dol in log.
Na sliki vidite pred seboj moža prikup-ljivega, vedrega in pogumnega obraza, d r. Alfreda E b e n h o c h a, ki je bil s svojim prijateljem dr. Albertom Gessmannom pred kakima dvema mesecema od cesarja imenovan za ministra.
Nov minister, — to ni ravno nič posebnega, zakaj, ministri se pogosto menjavajo. Toda, kar je novo, je to, da sta v ministrstvu dva tako odločna, Izrazita zastopnika krščanske misli, in da se eden teh celo s ponosom imenuje Marijin sin.
Naši ministri so bili doslej večinoma liberalni, slaboverni ali brezverni možje; sempatje je pa zašel mednje tudi kak dober krščanski mož, ki je verske dolžnosti svoje dobro, časih prav vzorno izvrševal, za čegar
V svetišču krasnem orgle zadone; srce pobožno v strune radost lije. pred božje Dete zlivajo se melodije:
»Prišel je kralj miru.« Nakrat potihne pevcev zbor; v oblakih belih dviga se kadilo pred prestol večnega Boga, in sveč nebroj je svit razlilo trenotek ta. Zdaj vse molči — z miiobnim glasom zvonček zadoni: »Prišel je kralj miru.« Glej, Bog je tu! On. ki svetovom odkazuje tir. On, ki daje življenje, rast, prišel je k nam, prinesel nam ie mir.
zato mu večna čast! Zato pred njim naj klanja se nebo, pred njim naj trese se globine dno; za njega naj človeški rod živi, od vzhoda do zahoda naj doni: »Njim, ki so dobre volje, mir in sprava in Večnemu v višavah večna slava!«
S. E.
krščanstvo pa vendar svet skoro ni vedel, ker ni kazalo se preveč izpostavljati.
Naš junak, dr. Ebenhoch pa ni mož, ki bi luč pod mernik postavljal. Saj luč ni za pod mernik, ampak zato, da sveti naokoli. »Naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela!...« On ni mož, ki bi se bal svetu pokazati in povedati, da je katoličan ne le po imenu, ampak v resnici in da je tudi družabnik Marijin.
Videli smo ga — bil je takrat še deželni glavar gornjeavstrijski — v Lincu pri mari-janskem zborovanju, videli pri veliki procesiji Marijinih družb, videli tudi z drugimi odličnimi gospodi in z njegovo soprogo vred pri — obhajilni mizi. Ker takih prizorov nismo veliko vajeni, moramo priznati, da nas

Za Marijine družbe.
-t	=>v-
Minister — Marijin družabnik.
je ta prizor v resnici pri srcu pogrel. — Slišali smo ga tudi govoriti. V slavnostnem zborovanju je govoril o Marijinih družbah, o njih lepoti in važnosti, tako krasno in tako ognjevito, kakor more govoriti le kak goreč duhovnik. Njegov govor bomo še najbrže prinesli.
Od takrat je postal minister, in sicer minister za poljedelstvo. Ker so naši bravci tudi zvečine poljedelskega stanu, zato so tudi pri tem prizadeti. Rečemo le toliko, da je poljedelsko ministrstvo v dobrih rokah. Ebenhoch ima voljo in zmožnost, kaj storiti za kmečki stan, če ga ne bodo nepremagljive težave zadrževale. To je že pokazal v državnem zboru, ko so neki poslanci zahtevali, da bi se tuji živini odprla meja naše države, s čemer bi cena naši živini globoko padla. Minister je odgovoril s tisto odločnostjo, ki se mu na obrazu bere, tem sovražnikom kmečkega stanu. — Sploh je silno vesela prikazen zadnjega časa ta, da takile možje z vrlim Luegerjem na čelu vedno bolj prijemajo krmilo naše države v roke. To daje nam, mnogokrat zatiranim in zaničevanim katoličanom tolažbo in upanje, da se bodo časi morda vendar nekoliko zjasnili nad našo državo. — In ravno Ebenhoch je bil tisti, ki je združil dve prej ločeni krščanski stranki v eno veliko, ki je na ta način prišla do tolike veljave in moči, da se zdaj brez nje in zoper njo ne more vladati v Avstriji. Vsi avstrijski katoličani mu smejo biti za to hvaležni!
Toda, kar nas tukaj bolj briga in zanima kakor vse drugo, je to, da se tak mož imenuje in pred vsem svetom pokaže Marijinega sina, da se ne sramuje ne imena Marijinega ne njene svetinje.
Vi, fantje slovenski, vi, naši možje, kaj rečete na to? Vi morebiti mislite, da Marijina družba kazi vašo fantovsko in moško čast, da vas to nekoliko ponižuje v očeh vaših sovrstnikov. Ali ni tako?! — Zakaj se pa časih tako sramežljivo držite, ko je treba pred svetom nastopiti v vrstah Marijine družbe?! Zakaj svetinje nekako skrivate, kakor
bi bil to sramotni pečat na vaših prsih? Ali mar ni tako? O, ne boste mi utajili, dobro vas poznam, v vaše srce vidim. Kar obstojte in priznajte, da vam manjka tiste svete samozavesti, tistega poguma in ponosa, ki se tako dobro poda moškemu, če se gre za kaj dobrega. O, ko bi vi tega več imeli, koliko bolj fest fantje bi bili! . . .
Pa vi ste že pridni, če ste tudi časih malo preboječi, — koliko je pa takih, ki bi
a-*Mmr ...	- - *
Poljedelski minister dr. Alfred Ebenhoch.
tudi radi veljali za dobre, za Marijino družbo pa samo zato ne marajo, ker mislijo, da bi jih to preveč — poniževalo. Deželnega glavarja, ministra, to ne ponižuje, kmečkega fanta, moža, pa naj bi poniževalo?! O narobe-svet!
Zgledujte se, možje in fantje, nad ministrom! Taki zgledi z ministrskega sedeža bi morali za seboj potegniti, povzdigniti, navdušiti tudi nižje!
Bog nam daj mnogo takih krščanskih gospodov! In Bog jim daj mnogo vnetih po-snemavcev v vrstah nižjih stanov!
Kateri nauk je najpotrebnejši?
Potreben opomin Marijinim družabnikom.
Kdo bi zameril živahnim šolarjem, da se žele rešiti šolskega prahu in šolskih klopi? Dečku in deklici se začne dozdevati, da sta že godna za vstop v šolo življenja, kakor pravi pregovor: »Ne učimo se za šolo, ampak za življenj e.« Raznih naukov sta si nabrala v ljudski šoli, ki so vsi potrebni in koristni, a n a j p o t reb ne j š i je vendar le en sam nauk. »L e e n o j e p o t r e b n o«, je dejal Zveličar Marti. Potrebno je, da ne zaidemo na potu življenja, da ne zgrešimo prave poti, potrebno je, da Bogu služimo in se večno zveličamo. Vsega tega nas uči r.auk o katoliški veri ali katekizem in zato je ta nauk najpotrebnejši. Prav je, da znaš lepo pisati, dobro računati, risati . . ., a če ne znaš spolnovati božjih zapovedi, boš pri vsi svoji učenosti ostal siromak neveden. Kako bi mogel biti srečen, kdor hrepeni po sreči, pa ne zna poti do nje; kdor išče resnice z zavezanimi očmi, kdor hoče živeti, pa ne ve, kje je studenec življenja. »Pri tebi (Bog) je studenec življenja, in v tvoji svetlobi bomo gledali luč« (ps. 35. 10.) nas uči sveto pismo. In Zveličar govori: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« (Jan. 14. 6.).
Na izpraševanjskem listku, ki ga oddaš o velikonočni spovedi spovedniku, je tiskano potrdilo, da si opravil izpraševanje za velikonočno spoved. Ta mali listek, ki si ga dalj časa hranil v svoji molitveni knjižici, je zate pred vsevednim Bogom bodisi spomin pridnosti ali spričevalo nemarnosti glede znanja najpotrebnejšega nauka. Ta mali listek pa tudi vsakogar opominja, naj ne pozabi najvažnejšega nauka, naj se ne sramuje vzeti od časa do časa v roke katekizem in ga ponavljati.
XXX
če veljajo te besede vsem, veljajo še zlasti vam, Marijinim otrokom. Kakšni služabniki Marijini bi bili nevedneži v verskh
resnicah? Ali ne imenujemo Marije »devico najmodrejšo« in »kraljico apostolov«, ki je celo apostole in evangeliste utrjevala in po-dučevala v veri? Preblažena Devica se je od zorne mladosti v jeruzalemskem templju učila postave Gospodove, prebirala in premišljevala je sv. knjige. Sv. evangelij spri-čuje od nje, da je vse, kar se je o Jezusovem rojstvu in o njegovi mladosti zgodilo, »ohranila in premišljevala v svojem srcu.« (Luk. 2. 19. 51.) Zato je pa tudi njena ljubezen do Boga vedno bolj rasla in dosegla toliko stopinjo, da je od prevelike ljubezni do Boga umrla.
Ko ste bili otročiči, ste se katekizma učili po otročje, ko ste postali mladeniči in dekleta, bodi vam katekizem močna in krepka dušna hrana, ki naj vam množi vero, utrjuje upanje, užiga ljubezen, da rastete v popolnosti, »dokler se ne snidemo vsi v edinost vere in spoznanja Sinu Božjega, v popolnega moža, v mero polne starosti Kristusove, da nismo več otroci omahljivi, in semtertje majani od vsakega vetra uka po hudobiji ljudi, s katero zapeljujejo v zmoto.« (Efež. 4. 13. 14.)
Čemu bi se bilo sicer treba v šoli učiti toliko katekizma, če bi se ga človek le zato učil, da bi ga pozabil? Sv. Avguštin pravi, da se krščanski nauk zato podučuje, »da bi s,e v gojencu razvila t. j. razrasla ljubezen božja, da mu služi s čistim srcem.« Kdor je v katekizmu slabo podučen, Boga slabo pozna, zato ga tudi malo ljubi; kdor pa Boga malo ljubi, se ne bo bal greha, bo slabo spol-noval božje zapovedi.
Nekdanji Marijini otroci so izvrstno napredovali v krščanskem nauku in učenosti, posnemaje Jezusa, ki je rasel v starosti in modrosti in milosti pri Bogu in ljudeh.
Papež Benedikt XIV. imenuje Marijine družbe »Marijine šole, v katerih se družabniki po Marijinem zgledu, ki je mati lepe ljubezni in strahu božjega in spoznanja, na-
vajajo hrepeneti za ciljem večnega življenja do vrhunca krščanske popolnosti.«
Marijina družba ima svoje mesečne shode. Nauki pri teh shodih v bistvu niso nič drugega kot nauki katekizma, ki jih duhovni vodnik ali predsednik odbere po potrebah družabnikov kot njihovemu stanu primerno dušno hrano.
Važno vprašanje v katekizmu je, čemu da je Bog človeka ustvaril: da ga spoznava in časti, ga ljubi in mu služi ter se tako večno zveliča. Prvo poglavje katekizma uči Boga spoznavati, to je vanj verovati; kdor Boga prav spozna, ne more drugače, kakor da ga tudi časti in ga ljubi, kar uči drugo in tretje poglavje. Ker se pa želi z Bogom združiti v večnem zveličanju, zato vse stori, da to doseže in z največjo vnemo prejema sv. zakramente, se varuje greha in napreduje v čednostih (4. in 5. poglavje).
Kako potrebno je biti podučen v resnicah sv. vere, priča sv. Duh v knjigi modrosti (15. 3.): »Tebe p o z n a t i je popolna
pravičnost, in tvojo pravico in moč spoznati je korenina neumrjočnosti.« Isto potrjuje sam božji Zveličar: »To pa je večno življenje, da spoznajo tebe, samega pravega Boga in Jezusa Kristusa, ki si ga poslal« (Jan. 17. 3.). Lepo nas opominja sv. PavelO. Kor. 14. 20): t'»Bratje, ne bodite otroci v razumnosti, ampak v hudobiji bodite otroci, v razumnosti pa popolni bodite.«
Če bi bilo dosti le splošno verovati, kar je Bog razodel, potem bi ne bilo treba katoliške Cerkve. Bog pa hoče, da si prizadevamo tudi posamezne resnice sv. vere natančneje spoznavati in verovati. Zato je Jezus ukazal apostolom: »Pojdite in učite vse narode . . . učite jih s p o 1 n o v a t i vse, karkoli sem vam zapovedal.« Kako bo po veri živel, kdor ne ve. kaj vera uči? Zato pravi sv. Jakob (1. 25.): »Kdor pa prav pregleda popolno postavo prostosti, in v njej ostane, in ni pozabljiv poslušavec, ampak delavec: on bo srečen v svojem dejanju.«	(Dalje.)
Resnica nad vse!
Vojvodinja pl. Longeville, odlična dama na dvoru francoskega kralja Ludovika XIV., je prosila kralja posebne milosti. Ker je kralj njeno prošnjo zavrnil, je vojvodinja v hudi jezi izpregovorila za kralja prav razžaljive besede. To so povedali kralju. Njen brat gre pred kralja in jo opravičuje. »Verjel ji bom,« pravi kralj, »če pride pred-me in mi zatrdi, da ni govorila omenjenih besedi.« Vesel gre brat k svoji sestri in jo roti, naj pove kralju, da jo po krivici obrekujejo, da je nedolžna. »Ali naj svoj greh proti zemeljskemu kralju le še povečam z grehom proti večnemu Kra-
lju, ker bom lagala?« govori vojvodinja svojemu bratu. »Ne, nikdar, nikakor ne! Šla bom h kralju, in on, ki je voljan verjeti laž, bo rad poslušal tudi resnico. Povedala bom vse, kar sem rekla, in upam, da mi bo rad odpustil.« Res gre pred kralja in mu izpove svoje slabo dejanje, ker noče, da bi trpel kdo drug kazen, kakor tisti, ki jo zasluži, Kralj ji odpusti nepremišljene besede zaradi njene resnicoljubnosti, skaže ji milost, za katero ga je prosila in še veliko drugih, katerih ni pričakovala.
w
Pred obhajilno mizo.
V molitev je vsa zatopljena, pobožno pobeša oči, nestrpno duhovnika čaka, ki hostije svete deli.
Marijin je praznik, in dekle izbrala za mater je Njo, in Materi svoji na ljubav prejeti če sveto Telo.
Šepečejo tiho ji ustne: »Devica brezmadežna, daj, da misli nobene pregrešne peklenski ne vdahne ml zmaj
Naj srce tako mi bo čisto kot bilo je tvoje vsekdžr! Za svojega Sina postavi v njem svTtel, prekrasen oltar!«
Skoz okna cerkvena visoka razlilo je solnce svoj kras, kako je vse praznično - tiho! Duhovnov le čuje se glas.
2e bliža služabnik se božji. Srce ji drhti, koprni! — Oj kmalu se z Ženinom združiš, presrečna Marijina hči!
Franjo Neubauer.

a
Krščanska družina.
11
13
Krščanska mati.
V mrzli božični noči je bilo rojeno božje Dete. Marija je Jezusa v plenice povila in v jaslice položila. Ni imela tople sobe, ne mehke posteljce za svojega sina; pogrešala je vsega. Vendar je mati vsa srečna zrla nani. Saj je v njem, ki je bil njen sin in njen Bog, našla preobilo tolažbo za vse, kar je trpela. Ista sreča se nam kaže v Nazaretu, ista vdanost pod križem, ko je mati zadnjič darovala svojega sina v naše odrešenje.
Dandanes beži mir iz krščanskih družin. Z mirom pa gredo obenem prava pobožnost, strah božji, poštenost, zadovoljnost in ljubezen. Največ trpi pri tem uboga mati, kateri je Bog dal največjo in najlepšo ljubezen na svetu. Koliko se je trudila in koliko trpela ! Vse zastonj! ? . . .
Nesrečni materi pa stopi pred oči Marijin zgled, ki je bila najbolj nedolžna in najbolj sveta, pa je morala toliko trpeti. Toda zdaj je poveličana in srečna! . . .
»Tudi mene Bog ne bo zapustil, če bom Mariji podobna,« je vesela tolažba krščan-
ske matere. Največje dolžnosti in zelo težaven stan ima krščanska mati. Kako naj pa vse izpolnuje, če ni dobro podučena? če se toliko piše, kako naj dekleta posnemajo Marijo, smejo tudi matere zahtevati, da se jim pokaže v »Bogoljubu«, kako naj izpolnujejo svoje dolžnosti. Ker se nobeden noče te tako važne zedeve lotiti, hočem poskusiti vsem materam, ki imajo dobro voljo, razložiti njih dolžnosti. Spis bo pa tudi za vse druge, ker bodo videli v njem skrb in delo materino. Dekleta naj bi se pa še pred zakonom učile težkih nalog, ki jih čakajo v novem stanu.*)
L Mati v družini.
O materi veljajo besede sv. pisma: »Kakor vzhajajoče solnce na visokem božjem nebu, taka je lepota dobre žene v kras njene hiše.«
Solnce nam daje luč in toploto. Kako lepo je, kadar solnce sije in s kakim veseljem
*) Več misli v tem spisu je posnetih po knjigi A. Egger-ja: die chr. Mutter,

pozdravimo zjutraj lep sončen dan. Če je solnce zagrnjeno, žaluje vsa narava, utihne petje ptic, rože zapirajo svoje cvete, delo nam ne gre izpod rok. Zdi se nam, kakor bi nekaj leglo na srce. Ko po zimi solnce najmanj sije, zamrje vse življenje v ledu in snegu. — Solnce vdružini je mati. Naš stari pregovor pravi, da drži mati tri vogle hiše. Če je oče glava družine, potem je mati njeno srce, duša lepega domačega življenja, v katero se vse ozira. Mati veže vse domače v ljubezni. Kaj je hiša brez matere? Šte že videli one zapuščene sirote, katerim je mama za vedno zaspala, kako tavajo po svetu in mnogi, mnogi popolno zaidejo? Hiša brez matere je telo brez duše, je ura, brez peresa. Materina skrb napravi red v hiši. Mati ima vse rada. če prdeio nasprotstva, se v materinem srcu vse ublaži in spravi. Po njenem trudu pride veselje in mir, vdanost in potrpežljivost v vso družino. — Kako žalostno je v hiši, če je mati bolna ali šla od doma. Domače solnce je v megli zakrito.
Solnce gre mirno svojo pot. Komaj opaziš, kako vse raste in žije pod njenimi žarki. Le po solncu ima narava svoje življenje.
Ravno tako tiho je delo materino. Svet ga ne ceni, drugi ga komai poznajo. Toda njene skrbi, njeni znoji in solze niso bile zastonj. Ko je davno ni več, se še pozna;o sadovi njenega truda pri cerkvi in domovini. Največje svetnike so nam dale krščanske matere. Vsi veliki možje, ki so tolikanj storili za Boga in človeštvo, so dobili podlago svojemu delu v dobri materi. Res ne more mati sama vzgojiti svojega otroka, toda glavni temelj je le od nje. Več let skoro sama vodi otrokovo srce, katero ima skoro popolno v oblasti, da napravi iz njega sveti tempelj božii ali pa le prazno nečimurno stvar. Ko pride otrok v šolo, mora že glavno vefsko podlago od matere imeti. * Večkrat odpadejo naHepši cvetovi, katere je solnce privabilo iz zemlje. Lepo kaže isadje, na travnikih cveto rože, na polju se ivldi obili božji blagoslov. Huda nevihta v jpar minutah vse konča. Okleščene veje in
uničeno polje pričata, kaj je napravila huda ura. Ravno tako se tudi materi večkrat godi. S trudom je vzgojila otroke, učila jih je moli^ in Boga ljubiti, v pozni nočni uri jih je izročala Mariji, pa pride svet s svojimi zanj-kami in prevarami, s sladkimi besedami in vabljivostmi življenja in skuša s satansko zlobnostjo vse uničiti, kar je sadila dobra mati. Mati vidi nevarnost, spozna pogubo, prosi, svari, opominja, toda lastni otroci ne marajo za njene besede. Bolj verjamejo svetu, kakor največji ljubezni. Vihar pride in konča nedolžnost in lepo versko življenje, da ostanejo le še žalostne razvaline od vse prejšnje lepote.
Toda solnce vendar sije, če tudi je nevihta končala sadove. Nove cvetove in nove sadove privabi njena toplota iz zemlje. Nazadnje je vendar večja sončna moč, kakor vsa moč razdirajočih viharjev. Prav tako je z materjo. Od trenotka, ko otrok prvič za-kliče ono sladko besedo: »Mati«, pa do zad-niega diha življenja je materino delo v vojski zoper svet, ki ji hoče otroke zapeljati. Mati zida, svet razdira; mati ohranjuje, sVet po-hu;šu?e. Kolikokrat je pri tem vse materino delo zastonj! Kljub vsej materini skrbi otroci zaidejo in padejo, in mati ima za ves trud le grenke solze. Ali je bilo pri teh nesrečnih otrocih materino delo zastonj? Gotovo ne! Pogosto je otroku, ki je zašel in nesrečen postal, spomin na dobro mater zadnja rešitev. Ko že mati v grobu počiva in se otroku kri umiri, se z žalostjo spominja na dobro mater, ki je za otroka vse žrtvovala in vse trpela. Ta spomin je navadno začetek pravega pobolišanja. Splošno pa smemo trditi, da otroci, ki so imeli res dobre in skrbne matere, navadno ne zaidejo. Dokler bodo motere molile, zakramente preiemale, Marijo posnemale in ostale po trdni veri zvezane s Kristusom in Cerkvijo, se nam ni bati za našo prihodnost.
Kar pravi sv. Avguštin o svoji materi, velja tudi mnogim izmed nas: »Vse, kar sem, se imam zahvaliti svoji materi. Ni me rodila le za svet, pridobila mi je tudi dušno življenje.« Kaj bi bilo s pobožnostjo in lepim
življenjem, kaj s, kraljestvom božjim na zemlji, ko bi ne imeli dobrih krščanskih mater! V zgodovini sv. Cerkve opažamo, da so imeli največji svetniki sv. Bazilij, sv. Janez Kr., sv. Ambrož, sv. Gregor Vel. in drugi svete matere. Če bi mogli pogledati v nebesa in tam poprašati izvoljene: »O sveti prijatelji božji, povejte nam, kaj vam je največ pri-
pomoglo do tolike časti«, dobili bi od mnogih odgovor, da se imajo za Bogom najprej materi zahvaliti za izveličanje. Od Kristusa in Marije je dobivala mati moč in svetlobo in jo izžarivala na svoje otroke. — Če mati te sv. resnice dobro pomisli, kako rada bo delala in trpela, da vse Kristusu za nebesa pridobi!	Anton Oblak.
Pomenljive sanje.
»Ljubi bratje,« pravi nekdaj samostanski opat v N., »rad bi vam povedal, kaj se mi ie nocoj sanjalo. Zdelo se mi je, da sedim s tremi brati pri večerji. Jedli smo suh ječmenov kruh. A glej čudo: kruh se spremeni v ustih prvega v med, v ustih drugega ostane kot je bil, tretjemu se pa izpremeni v pelin. Kako neki to, da je imel en kruh trojen okus?«
Nikdo ne zna odgovoriti na vprašanje, vse molči. — Slednjič pravi opat: »Prvi je
jedel svoj kruh in hvalil zraven Boga za njegov dar; drugi ga ie jedel tjavendan, brez vsake misli na Boga; tretji ga je pa jedel z neko notranjo nevoljo in zraven skrivaj še mrmral in tožil.«
Zadovoljnost in hvaležnost posladita še tako skromno kosilce; nehvaležnost in nezadovoljnost pa zagrenita vse veselje tega življenja.
Mirjara.
Poplačana dobrotljivost.
(Zgodovinska dogodba.)
Tisti dan pred Božičem 1. 1819. se je odpravljal enajstleten študentek, Gašperček mu je bilo ime. od dobre protestantovske družine v mestu Biberach, domu na počitnice. Ker je učil Gašperček po eno uro na dan njihovega sinka Alberta, so mu dajali dobri ljudje hrano in stanovanje zastonj, pa še marsikaj drugega povrh. Pa je stopil Gašperček pred odhodom h gospodarju, mu podal roko ter poln hvaležnosti govoril: »Predno odidem, se vam še enkrat prav lepo zahvalim za vse dobrote, ki jih uživam v vaši hiši; Bog vam bodi plačnik; hočem vsak dan za vas moliti. Pa vesele božične praznike vam želim in srečno Novo leto.«
Hotel je oditi v drugo sobo Gašperček, da bi se še od gospe poslovil, — od malega Alberta se je bil že preje — pa ga je zadržal
gospod, ki mu je stisnil v roke goldinar ter mu znova zatrdil: »Gašperček, ostani le vedno tak, kot si zdaj, pridno poučuj našega Alberta, pa boš z vsem preskrbljen in ničesar ti ne bo manjkalo v naši hiši do konca tvojega učenja v mestu.«
V tem pa je prišla gospodinja iz druge sobe ter prinesla v eni roki velik zavitek, v katerem so brez dvoma tičali debeli kosi dobre potice, v drugi pa toplo kučmo in volneno ruto ogrinjavko. «To dvoje je tvoje, Gašperček, ogrinjavka je pa za mater,« je rekla dobra gospa, pa mu izročila darove.
Gašperček ni vedel od veselja, kaj bi rekel ; pa govorile so njegove oči, s katerimi je tako hvaležno in udano pogledaval svoja dobrotnika, dovolj glasno in razločno. »Ro-žnivenec bom molil za vas danes in jutri,« je
izustil naposled, potem pa zložil darove v krnir, ga zadrgnil in prijel za ročaj. Poslovil se je tedaj še enkrat in odšel. »Dobro hodi in povrni se nam zopet srečno nazaj! Pozdravi mater doma!« sta klicala še po stopnjicah.za njim dobra gospa in gospod.
Sneg je škripal pod nogami, a Gašper-ček je z veseljem v srcu in radostjo na licih korakal dalje svojo pot. Po dobrih dveh urah hoda je že zagledal zvonik domače vasi. Podvizal je še bolj korak in skoro je bil doma pri svoji ljubi materi. Oj, to ie bilo veselje, ko sta se zagledala!
Gašperček ie pokazal pismo od gospoda ravnatelja, ki je pričalo kako zelo so zado-volini ž njim v mestnih šolah. Potem pa ie odvezal krnir ter izložil dobre prostestantov-ske gospe darove po mizi. Tudi goldinar, ki ga mu je podaril gospod, ie vrgel na mizo, potem ga pa dal spraviti materi.
»Oh, kako dober ie Bog!« ie vskliknila mati. 2ivo ji stopi pred oči. v kaki bedi in stiski ie bila pred nekaj leti: da. obupavala je uboga sirota, ko ii ie umrl mož in je ostala ona. sestradana in bolna, popolnoma zanu-ščena na svetu, brez premoženja, brez dobre in usmiljene roke, brez kruha ... Edino Gašperček 'i ie ostal, a zani ni imela skorjice kruha, kai še zase!... Pa dobri Bosr. ki živi tičke pod nebom in oblači liliie na polju. tudi na nio in njenega sinka ni pozabil. Vse hudo ie minilo in zdai ie vse dobro: materi je podelil nebeški Oče zdravia. da se ie mogla in se še more preživPati z delom svojih rok. sinku pa ie naklonil dorih src. milih dobrotnikov. da more celo študirati. In ti dobrotniki niso katoliške vere: nrotestantovska družina skrbi za njenega Gašperčka kakor za svojega otroka . . .
»Oh, kako dober ie Bog!« ie vskliknila uboga, a plemenita mati iznova ter si obrisala solzo, ki se ii je utrnila v očeh. Nato pa prime sinka za roko, mu pogleda v oči ter srovori: »Sinek moi. bodi hvaležen svojim dobrotnikom, dokler boš živ! Stori, kar moreš. da se bo dobro učil mali Albert in tako veselje delal svojim starišem, tvojim dobrotnikom. Povrniti jim ne moreva nikdar do-
brot! Ali moliti hočeva, da ljubi Bog bogato poplača njim in njihovim otrokom ...«
»Da, moliti hočeva!« je pritrdil Gašperček. potem pa se pritisnil k materi, pa iim govori! tiho. da bi nihče drug ne slišal: »Pa veste, mati, kaj sem sklenil? Kadar bom gospod, pa se bom pri vsaki sveti maši, ki jo bom opravil, spominjal v molitvah svojih dobrotnikov, te dobre protestantovske družine; posebno bom pa še molil za malega Alberta, da bi bil resnično srečen na svetu. Oh, kako bi bilo to lepo, ko bi bil tudi Albert katoliške vere, pa bi z manoj vred postal — mašnik . . .«
Mati se je držala na smeh, pa gledala v svoiega Gašperčka. Poslušala ga je verno, kakor da ii govori prerok na srce. Milo se ji je storilo pri srcu .in dasi se ie držala na smeh, ji ie vendar zaigrala solza v očeh. Zdelo se ii je. da se res zgodi tako. kakor ji govori n;en sinek, da ne more biti drugače. Sladke san'e ie zasanjala dobra žena: Kako lepo bo to, če bo njen sin res mašnik. kako z veseljem ga bo gledala pri oltarju... In pokleknila sta mati in sin in lepo molila, da bi se izpolnile njune srčne žel'e. zraven pa goreče prosila tudi za svoie dobrotnike.
Leta so minevala. Gašnerček ie onstal Gašper, in niegova želja, k? jo je goiil že v detinskih letih, se mu ie izpolnila: bral ie novo mašo, postal kaplan, naposled pa župnik v neki lepi fari blizu železnice. Svo'o (iubo mater ie vzel k sebi: hob'še bi se ji pač ne moelo nikjer goditi zdai na stara leta. kakor pri menem draerem »Oašperčku«. ki ii ie stresel z vso sinovskn linbezniio. Vsak sveti večer pa ii ie bilo posebno mehko in milo nri srcu. da si je morala vedno brisati oči. In če so io vprašali, zaka' se joka. *'e odgovorila: »Od veselja!« Potem pa ie še pristavila : »Leite.« ie rekla, »ko se je bližal pred toliko in toliko leti sveti večer, mi je rekel neki glas, — božično Dete mi ie zaše-petalo na dnu srca. da se bo zeodilo. kar tako želim: in leite. res se ie zgodilo: moi Gašnerček je postal duhovnik« ... Tako ie rekla dobra orospodova mati. pa si iznova brisala solze . . .
Gospod Gašpar se je v resnici, kakor je bil sklenil v svojih mladih letih, spominjal dobre protestantovske rodbine pri vsaki sveti maši ter zlasti molil za svojega nekdanjega tovariša in učenca — Alberta.
Neka zima ie bila zelo ostra. Sneg je škripal pod nogami in mraz je silil v ude, če si se le prikazal na planem. In ko se je približal Božič, ostri mraz ni odnehal, ampak se šele poostril. Kako se je torej začudil župnik Gašper, ko vidi predbožično popoldne pri oknu, da prihaja k njemu neki duhovnik. »Kaj pomeni ta obisk današnji dan?« Hotel je iti prišlecu naproti; pa komaj je dejal knjigo iz rok in si ogrnil suknjo, že nekdo potrka na vrata.
»Naprej!«
»Prosim, ali ne motim?«
»O, nikakor; kar sedite!«
Zdaj šele pogleda gospod župnik prišle-ca natančneje; ali ni to znan obraz? Zdajci ostrmi in izusti: »Za Boga, kaj si ti? — ste li vi . . .?«
»O, bom že pravi! Če si ti Gašperček, potem sem jaz—«
»Albert!« zavpije župnik. In oba gospoda, nekdanja prijatelja in obenem učitelj in učenec, se radostno objameta.
In ko mine prvo razočaranje, se začudi župnik Gašper: »Ampak ti, Albert, si katoliški duhovnik, kakor vidim na tvoji obleki?«
»Da, katoličan sem in duhovnik, Bogu bodi hvala in ljubi Mariji Devici,« je odgovoril Albert, nato pa pripovedoval, kako se je to zgodilo. In preden je končal svoje pripovedovanje, se je že jelo mračiti in sveta noč je prihajala. »Pojdiva k materi, da te vidijo; veliko veselje jim napraviva,« je rekel zdajci župnik Gašper.
In šla sta. In ko je mati, ki je molila v svoji sobi pred jaslicami, zvedela, da je došli gospod — Albert, sin one plemenite protestantovske družine, ki je njenega Gašperčka izšolala, je sklenila roki in dalj časa nemo pogledavala zdaj v sina, zdaj v Alberta, kakor da ji to, kar je pravkar čula na lastno uho, ne more iti v glavo. »Da, to je Albert, katoliški duhovnik,« ji zatrdi znova sin. Mati pa tedaj razprostre roke in vsklikne z velikim glasom: »O božje Dete, nikdar te ne nehajo hvaliti moje ustnice! Ti vse uslišiš, Ti si me tudi uslišalo, da se je uresničila želja mojega sina: g. Albert je postal katoliški duhovnik!« . . . Potem pa stopi k Albertu, mu poljubi roko in izusti: »Pozdravljeni! . . .« Hotela je še govoriti, a jok, ki ga je doslej komaj dušila, io je premagal in ni mogla več govoriti.
V tem zapoje večerni zvon zdravoma-rijo, vseh roke se sklenejo in njih veseli občutki se izlijejo v pobožno in zahvalno molitev . . .
Kaj se je pozneje z Albertom godilo, to spada v zgodovino; to kar se je zgodilo doslej, zgodilo se ie po prečudni previdnosti in dobrotliivosti božji, ki ne pusti nepopla-čanega nobenega dobrega dela.
Spreobrnjenec in duhovnik Albert je Albert Hetsch (Heč), ki je leta 1876. umrl v Rimu v sluhu svetosti. On sam je obširno popisal svoje življenje v knjigi, ki ie izšla pri Herderju v Freiburgu z naslovom: »Kon-vertit (spreobrnjenec) Albert Hetsch in njegova pot od panteizma k luči resnice. Apologija (obramba) vere za izobražence.«
Njegovo življenje je bilo polno čudovitih, izrednih dokazov božje dobrote.
J
f Kardinal Andrej Steinhuber.
Dne 15. oktobra je umrl v Rimu, previden s svetimi zakramenti, jezuitski kardinal Andrej Steinhuber. Ker je bil ranjki jako znamenit in vpliven mož, naj nekoliko opišem njegovo življenje.
Rojen je bil v Ulavu na Bavarskem, v škofiji pasavski, dne 11. novembra 1825. Posvetil se je duhovskemu stanu in je kot novo-mašnik šel v Rim, kjer se je šolal v zavodu »Collegium germanicum« sedem let in postal doktor modroslovja in bogoslovja. Domu vrnivši se, je bil učitelj verouka hčeram vojvoda Maksa (tudi naši t cesarici Elizabeti). Od leta 1854.—1857. je bil v dušnem pastir-stvu v Pasavu. Potem je prestopil k jezuitom v Baumgartentraben na Gornjeavstrijskem. Kmalu je bil poklican za profesorja modroslovja in bogoslovja v Inomost.
Leta 1867. je bil spet v Rim poklican kot vodia zavoda »Collegium germanicum«. V tej službi razodeval je jeklen značaj in izreden takt zlasti leta 1870., ko so Piemontezi zavzeli Rim. Leta 1880. mu je bilo odvzeto to breme, ker je imel preveč posla v kongre-gacijah. 2e leta 1873. ga je papež Pii IX izvolil za teologa penitenciiarija, katero mesto zavzema navadno kak jezuit; bil je tudi svetovalec treh kongregacij. Steinhuber se je pokazal velikega učenjaka. Njegova izvrstna poročila in presoie, njegove kreposti, ljubeznivo vedenie in druge vrline so mu pridobile vsestransko priznanje in čislanie. Ko je odložil vodstvo, ostal ie v zavodu ter bil domači spovednik do svoje smrti.
Leta 1894. je postal kardinal; bil je po smrti kardinalov Franzelini, Hergenrohrer, Melchers in Hohenlohe edini nemški kardinal. B-l je predsednik »Indicis«, bil tudi svetnik kongregacij za izredne cerkvene zadeve, 'n »sv. oficija«. Obenem je bil protektor angleških gospodičen in ceciljanskega društva. Njegov jasen pogled in teologično-kanoni-stična bistrost so storile, da so bili njegovi
predlogi večjidel sprejeti. Imel je velik vpliv; dalekosežna, obširna in blagodejna je bila njegova delavnost. Zlasti se je zavzemal za katoličanstvo v Nemčiji in v Avstro-ogrski.
Zadnja leta je pešal. Tri dni pred smrtjo je imel težko sapo, lotila se ga je pljučnica, pa na to se ni oziral, vsak dan je še vstajal; dnč 15. oktobra pa so poklicani zdravniki konstatirali pljučnico starih. Opoldne se je spovedal. P. Fredi S. J. generalni asistent za Laško mu je podelil sv. obhajilo (kar se pri kardinalih z veliko slovesnostjo in posebnimi obredi izvršuje), ter ga je tudi de;al v sv. poslednje olje. Zadnje besede kardina-love so bile: »Naj se zgodi božja volja; svojo dušo izročim svojemu Zveličarju«. Ob 4. popoldne je kardinal med molitvami duhovnikov mirno v Gospodu zaspal. Mrtvaško opravilo je dnd 18. oktobra imel škof Virili, absolucijo je molil kardinal Casseta. Pokopan je na pokopališču »campo sancto« poleg svojega tovariša kardinala Masella S. J. Nagrobni napis si je sam omislil: »Gospod, ki si mi podelil škrlat brez mojega truda, dodeli mi tudi raj, za katerega Te prosim.«
Tako zdaj čaka ondi svojega vstajenja in počiva od svojega truda. Kajti delo v prid sv. cerkve mu je bilo geslo in veselje. »Vse je namreč dopolnil, kar mu je Gospod naročil, in Bog mu ie rekel: Pojdi v moj pokoj, ker sem Te videl pravičnega vpričo vseh narodov.«
Bil 'e v živlienju kinč družbe Jezusove in steber sv. cerkve. Upajmo, da v nebesih gleda božje obličje in prosi za sv. cerkev božio, kakor prerok Jeremija, o katerem pravi sv. pismo: »Ta je prijatelj bratov iz Izraelovega ljudstva; ta je, ki veliko moli za ljudstvo in za vse sveto mesto, Jeremija, prerok božji.«
Kardinal Steinhuber je zaslužil, da po njem žaluje krščanski svet.	A. K.
Sveta treznost.
Na zadnjem občnem zboru družbe treznosti, ki je bil sv. Martina dan v Ljubljani, je bilo naročeno »Bogoljubu«, kakor tudi drugim časnikom, da morajo spet začeti več pisati o treznosti in proti pijančevanju.
Sicer izhaja za to reč že en poseben časnik. »Zlata d o b a« se mu pravi. Izhajal bo odslej v Ljubljani; stal bo pa 3 krone. Naročnina se pošlje pod naslovom: »Up ravništvo »Zlate dobe« v Ljubljani, Marijanišče.« Bodi ta list prav toplo priporočen vsem, ki se zanimajo za to velevažno reč. Naj se nikomur ne zdi škoda tistih treh kronic; saj, če se bo ravnal po naukih njegovih, si bo te tri kro-nice pri pijači lahko desetkrat prihranil. »Zlata doba« se pravi časniku, zato ker bi zlati časi prišli med nas, ko bi ne bilo prav nič več pijancev in pijanosti.
Ker pa dobro vemo, da si tega lista vsi ne bodo naročili, zato je bilo naročeno nam in drugim časnikom, da moramo tudi mi zopet več o tem pisati, zato da širše kroge opozarjamo na to nevarno bolezen, ki se ,je polastila celega ljudstva, namreč pijančevanje, in da jih dramimo in kličemo zopet nazaj k treznosti. — No, in če so nam na takem važnem zborovanju zbrani gospodje dali tako naročilo, jih moramo pač na vsak način ubogati.
Sveta treznost« je zgoraj zapisano. Zakaj neki tako? Ali ni to preveč rečeno? Nikakor! Ali ne govorimo vedno in slišimo govoriti o »sveti čistosti«? Res je, da tako slišimo, in je prav tako. Če pa je čistost
sveta, je istotako treznost. Obe sta krščanski čednosti. In sicer čednosti, ki sta med seboj v največji zvezi, ki hodita pogosto ena z drugo v roki; pravi sestri sta si to. — Kjer pa ene ni, rado tudi druge zmanjka. Najhujši sovražnik svete čistosti je nezmer-nost, pijanost. Če ima človek glavo s pijačo malo omoteno, ni zmožen ustavljati se nečistim željam, ki se ravno v takem stanju rade obudč. Nešteto nečistih grehov bi se preprečilo, ko bi pijače ne bilo!
Sveta treznost pišemo pa tudi zato. ker naša naloga je, klicati na vojsko zoper pijančevanje zlasti iz verskega ozira. Lahko se o tem piše iz ozira na zdravje, iz ozira na premoženje in še iz marsikakega ozira, toda »Bogoljub« mora pijančevanje pobijati predvsem iz ozira na vero, iz ozira na dušo, na Boga. na večnost in večno zve-ličanje ali pa na večno — pogubljenje.
Treznost ie krščanska čednost in vsaka krščanska čednost je sveta. Sveta je zato, ker ima svoj izvor v Bogu, ki je neskončno svet. In sicer neskončno svet ravno zato, ker neskončno ljubi vse dobro, vse lepo, vse čedno, neskončno pa sovraži vse hudo, vsak greh, vsako nečednost.
S tem je naslov »Sveta treznost« menda dovolj utemeljen, in menda ga med »Bogoljubovimi« bravci ni enega, ki bi nam prav ne dal, da govorimo tudi na tem mestu o tej Bogu ljubi in ljudem koristni čednosti — sveti treznosti.
Zanimivosti z mojega pota.
(Piše urednik.)
Svojim novim znancem — hočem reči: novim naročnikom, moram predvsem povedati, da sem na popotovanju. Popotvam in svoje bravc; vodim s seboj. ter jim razkazujem, kar sem sam lepega in zanimivega videl.
Šli smo gori čez Gorenjsko, čez Koroško, prišli na Tirolsko, ogledali si lepa mesta Brik-sen. Bočen in Inomost. Pregledali smo gorato in kremenito verno deželo Tirolsko precej dobro. In zdaj smo namenjeni v Line. Tam se bo vršil velik shod Marijinih družb in mi bi radi zraven bili.
S Tirolskega v Line se pa mora iti na vsak način skozi, deželo solnograško ali saleburško. Mimogrede torej si bomo ogledali tudi to deželo, in zlasti nie glavno mesto, lepi Solnograd.
Solnograška je tudi v svoji večini visoko-gorata dežela. Visoke in nizke Ture, to dvojno glavno gorovje se vleče skoz njo. Na meji med Tirolsko in Solnograško ie svet v dolini visok blizu tisoč metrov nad moriem. Peljali smo se skozi precej široko dolino proti vzhodu, obrnili se potem proti jugu, šli mimo lepega celjskega jezera (Zeli am See) in prišli do glavne reke te dežele, Salice (Salzach). Za Salico vodi železnica zopet v vzhodni smeri po lepi ozki tako-zvani pinegavski dolini, odkoder ie menda živina pinegavskega plemena, o kateri časih beremo.
Nato se obrne Salica in ž njo vred železnica proti severu, steče mimo mest Hallein in Gol-ling in kmalu se nam pokaže nasproti mogočni solnograški grad, ki se dviga nad mestom.
Solnograd (Salzburg), glavno mesto solno-graške dežele, šteje 33.000 prebivalcev; je torej nekaj manjši od Ljubljane. Hrani pa v sebi dokaj znamenitosti. Znamenita in slikovita ie prvič njegova lega. Zaradi te lege ga štejejo za najlepše nemško mesto. Podobna sta si v tem oziru z našim Kamnikom: v sredi mesta, na obeh straneh, deloma pa celo sredi mesta griči in na njih gradovi, gradiči, cerkve in cerkvice. In kdo ne bo rekel, da je naš Kamnik lepo mestece? On nobene plati ga ne moreš celega videti, pa ravno to ga dela zanimivega. Kako nekaj posebnega in prijaznega je Mali grad s tronadstropno svojo cerkvico ravno sredi mesta! Kako lep po-
gled z Zal ali s Kalvarije doli po ravnini proti Homcu in Mengšu in še lepši na severno plat proti Sv. Primožu, na Veliko planino, na Sedlo in Planjavo in druge snežnike. O ti preljubi Sv. Primož, kolikokrat sva se videla v tvoji veliki, častiti in znameniti cerkvi gori sredi strme planine! . . . Sedem let sem bival v tem mestecu in mnogi veseli pa tudi bridki spomini me vežejo nanjga. To je bilo življenje! Oh, te volitve in same volitve! Vsako leto so bile kake trikrat, in tedaj smo jo šli po trgu gori in doli, pa zopet doli in gori, in liberalci so govorili v svoji preveliki skrbi: »Gospod Janez si bo podplate raztrgal!« Ni čuda, da jim ni bilo prav, saj smo jim večkrat račun zmedli! Sreča seveda ni bila stalna, in se ie nagibala sedai na to, sedaj na ono plat. In bilo ie včasih hudo pri srcu! . . . Oh, skrben duhovnik pač vžije za svojo dobro voljo in svoj trud — sicer ne samo pri volitvah, ampak tudi drugikrat — nešteto prevar, brit-kosti. nehvaležnosti! Tisti, ki si mislijo vso srečo duhovnikovo v tem, da »bel kruh je«, in v drugih takih dobrotah . pač nimaio nobenega pojim o duhovnikovem življenju. Življenje katoliškega duhovnika ie življenje Kristusa, s križem obloženega, kateremu pač kličejo časih »hosanna!«, toda večkrat »križaj ga!« ... Pa vendar moram reči na čast Kamniku: bilo je ondi lepo; mnogo, mnogo vdanih src . . . Tudi jaz iih nosim še vedno v svojem srcu. Oh, duhovnikova duša. rekel bi. se zraste z ljudstvom, če ie dobro, sprejemljivo za nauke in vdano, in le šiloma se loči od njih. Pa tudi to mora biti. zakaj duhovnik nima stalnega mesta na svetu; iti mora, kamor mu veleva glas božji.
Toda kaj se potikam po Kamniku, sai sem vendar v Solnogradu! Je že res! Torej kakor v Kamniku, tako je tudi Solnograd v gričih, samo da so gradovi dokaj mogočnejši, razsež-nejši. To je ena znamenitost tega mesta.
Druga so pa njegove cerkve. Dasi je Solnograd le malo večji kakor Maribor, Celovec ali Gorica, ima vendar celih 26 cerkva, in sicer med temi nekaj zelo velikih in lepih. Zaradi mnogoštevilnih cerkva pravijo Solnogradu tudi »nemški Rim«.
Prva cerkev, ko se gre od kolodvora v mesto, je nova gotska cerkev sv. Andreja. Velika
je in krasna. Zelo je podobna cerkvi sv. Miklavža v Inomostu, o kateri sem rekel, da je ondi najlepša. Ta (solnograška) je le še nekoliko večja in dva zvonika ima spredaj, dočim ima ona le enega.
Sredi mesta so štiri velike cerkve kar skupaj. Ena teh se imenuje »Collegienkirche«, v njej imajo službo božjo razne šole, ki stoje koj zraven, gimnazija in druge. Podobna je nekoliko nunski v Ljubljani, toda večja. Druga je frančiškanska, tretja sv. Petra z benediktinsko opatijo enakega imena vred.
Četrta in glavna pa je stolnica. Ta je zelo podobna ljubljanski; ima dva zvonika spredaj.
Veljava in slava solnograške škofije je velika. Tukajšnji škofovski sedež je eden najstarejših v naših krajih; sveti možje so na njem sedeli. Tudi mi Slovenci smo v zvezi s Solno-gradom; kajti tudi nam je deloma od te strani prišla luč svete vere. Solnograški škofje so pošiljali na našo plat, zlasti na Koroško, verske poslance. Lavantinska in krška (celovška) škofija sta še zdaj v zvezi s solnograško, ki je njih nad-škofija ali metropolija. Solnograški nadškofje imajo tudi pravico — ali vselej ali časih — imenovati Iavantinskega in krškega knezoškofa. La-vantinski in krški škofje so navadno posvečeni od solnograškega nadškofa v ondotni stolnici.
Misijonišče Maria Sorg od spredaj.
kuplo in obliko križa, ampak veliko večja je. Zares, prav mogočna katedrala; notranjščina vendar ni tako prikupna, zlasti veliki oltar jo skoro kazi.
Nekaj posebnega je pa stolna zakladnica. Povedal sem, da sva tudi v Briksnu videla zakladnico, ki je zelo znamenita, toda ne velika. Solnograška pa je oboje: velika in dragocena. Tu imate veliko število krasnih ornatov, nekateri novejšega dela, nekaj pa starih častitih mašnih oblek. Dalje so krasni relikvijarji, monštrance, ena iz samega zlata, obsuta z neštetimi pristnimi kamni. Ta oprava se pa ne hrani samo in razkazuje, ampak se večinoma še rabi. Dalje so pa svete in pa častite starine: škofova palica, kapa, plašč in drugi spomini na sv. Ruperta in Vir-gilija, ki sta tukaj škofovala.
V srednjem veku je bila moč nadškofov posebno velika; bili so tudi svetni knezi in gospodarji. Mogočni grad nad mestom so oni pozidali in je bil dolgo časa njihova last. Pozneje je prešel v državno last; po kakšnih potih, pravičnih ali krivičnih, nisem ravno poizvedoval.
Svetna oblast je sedaj minula; cerkveno veljavo pa ima solnograški nadškof še vedno veliko; imenuje se primas, to je: škofovski prvak Nemčije. Zaradi tega ima tudi večkrat kardinal-sko čast; tudi sedanji nadškof je kardinal.
Cerkva je torej v Solnogradu dosti in več kot dosti. Toda nečesa nisva opazila po cerkvah toliko kakor pri nas, to je, ljudi. Prideva okolu 9. ure dopoldne v stolno cerkev, bilo je še par svetih maš, toda cerkev skoro popolnoma prazna; ni bilo deset ljudi pri sveti maš). Podobno
pa tudi v drugih cerkvah, samo pri frančiškanih jih je bilo nekaj več. To je pa v Ljubljani že malo drugače! Ne le, da so ob nedeljah cerkve natlačene, tudi ob delavnikih, stopi v katerokoli cerkev, dobiš začuda veliko ljudi. V tem oziru se pa Ljubljana v resnici odlikuje. Štiri gospodje, ki so bili pred nekaj leti v Lurdu in se vračali nazaj po velikem ovinku: skoz Pariz, čez Nemško in Dunaj, videli mnogo mest in še več cerkva, pa so rekli: toliko ljudi nikjer v cerkvi kakor v Ljubljani. No, v tem oziru so Ljubljančani res hvale vredni.--
V	Solnogradu je kakor v Inomostu tudi cesarski dvor. V njem prebiva veliki vojvoda to-skanski.
V	Solnogradu naju je pa še nekaj drugega zanimalo kakor samo mesto. Starejši naši na-
ne gredo v Afriko, pač pa omogočujejo, da morejo ondotni misijonarji z uspehom delati. V ta namen zbirajo in odpošiljajo v denarju in različnemu blagu: cerkveno in navadno obleko za zamorce in vse, kar misijonarji potrebujejo. To delo je ravno tako potrebno, kakor osebno mi-sijonariti po Afriki. Tudi knjige jim tiskajo v njih domačih afriških jezikih. To delajo kar druž-benice same, edina ženska tiskarna daleč okoli.
Ustanovila je to družbo in jo še sedaj vodi grofica Marija Terezija Ledochowska, ki je bila poprej dvorna dama na toskanskem dvoru v Solnogradu. Povod k temu ji je dal kardinal Lavi-gerie, ki je opozoril Evropo na strašno stanje afriških sužnjev in klical na pomoč zoper to.
Grofica zdaj stanuje navadno v Rimu, kjer ima družba tudi že svojo naselbino, vsako leto
Misijo nišče Maria Sorg z vrta.
ročniki vedo, da ima misijonska družba sv. Petra Klaverja, o kateri večkrat kaj pišemo, nekje ondi blizu svoj glavni sedež, kraj se imenuje Marija Sorg — pri Mariji skrbnici. Je pa dalj od mesta kakor sem mislil, namreč poldrugo uro na severno stran. Peljala sva se ven z fijakarjem v najhujšem dežju, po katerem Solnograd slovi. Misijonska naselbina stoji v sveti samoti. Ker sem že mnogo darov dobrih naših naročnikov gori poslal, so me po imenu ondi dobro poznali in kajpada naju prijazno sprejeli.
Družba sv. Petra Klaverja, ki se imenuje po tem velikem apostolu zamorcev, je ženski red (kongregacija), ki si je izbral to nalogo, da kar najbolje more, podpira vse misijone v Afriki. Redovnice so pomožne misijonarke, ki sicer same
pa pride v Solnograd, naredi pa navadno tudi vsako leto apostolsko pot po Evropi, kjer v raznih mestih predava in vabi občinstvo k svojemu apostolskemu delu. Parkrat je bila iz tega namena že tudi v Ljubljani.
Redovnice te se nosijo zelo priprosto in vendar moderno. Nič drugega jih ne loči od drugih žensk, kakor svetinja na rdeči vrvici okolu vratu, in pa nekoliko poseben ovratnik imajo. Ko gredo ven, se še to pokrije s priprostim plaščem, na glavi imajo preprost klobuček, in ko hodijo po mestu, nikdo ne ve, da so to — nune. Vidite, to je moderno. V sedanjem času, ko je redov-niška obleka časih povod zasmehovanju, je to nekaj praktičnega. S tem jim je občevanje s svetom olajšano. Sicer pa neki pregovor pravi, da
obleka ne dela redovnika, ampak — duh. In duh
v tej kongregaciji je jako dober, ascetičen. Tihe, ponižne, v delo in v Boga zatopljene so te osebe.
Družba ima svoje naselbine ali podružnice že po več mestih, nam najbližje v Trstu, koder tudi izdaja slovenski svoj časnik »Odmevi iz Afrike«. V Ljubljani je nekak mal začetek s to družbo. Ne prave naselbine, ampak takoimeno-vano »oddajavnico* ima, kjer se lahko oddajajo vsakovrstni darovi za Afriko, in sicer v Frančiškanskih ulicah (za frančiškanskim vrtom) št. 8. Zunaj pri vratih je zapisano, kdaj se lahko gre not^r in se ogleda tudi mali muzej afrikanskih in misijonskih predmetov.
Vprašala sva gori, če imajo kako Slovenko. Ena je, pa ker je še v novicijatu, je niso hoteli
»Dobri pastir da svoje življenje za svoje ovce.«5
Neki mlad mož, ko je razsvitljen po žaru božje milosti spoznal minljivost in neči-mernost vsega posvetnega, ie sklenil, vnet od svete ljubezni do Boga in do bližnjega se popolnoma Bogu posvetiti in služiti s tem, da rešuje duše. Kje pa bi ta poklic mogel popolnejše izvrševati kakor tam, kjer jih še toliko in toliko tisoč tava v strašni noči greha in divjega poganstva, kjer ima satan še dan za dnevom bogato žetev, ker ni dovolj takih, ki bi mu hrabro napovedali boj, ki bi mu iztrgali plen, ki bi bili pripravljeni odpovedat se posvetnemu uživanju in vzeti nase težave in pomanjkanje.
Dotični mladi mož potrka nekega dne na samostanska vrata belih očetov, v srcu poln vnetosti za odrešenje Afrike. Mladeniču odličnih duševnih in telesnih zmožnosti ni bilo težko doseči vsprejema, in ker je vse upe, ki so se nanj stavili, izpolnil, prejel je
pokazati. Sprejemajo najrajši izobražena dekleta, posebno take, ki znajo več jezikov; sprejmejo pa tudi vsako dobro dekle, ki ima potrebne lastnosti; samo toliko mora nemški znati, da se more spovedati.
Ko sva si ogledala ondi kapelo, muzej, tiskarno in drugo, ter se pogovorila o nekaterih tozadevnih rečeh, sva se vrnila nazaj v mesto.
Prišel je čas odhoda. Treba je bilo hiteti proti najinemu cilju — Lincu. Od Solnograda do Linca ni daleč. V dveh dobrih urah sva bila z brzcem na kolodvoru v Lincu. Tukaj so nas čakali reditelji marijanskega shoda, da nas spravijo na primerno mesto in pod streho.
(Dalje.".
kmalu tudi belo obleko misijonarjev Laviže-rijevih. Zdaj se je približal cilju svojega hrepenenja pridobivati v maloznanem delu zemlje, v Afriki, duše za ljubezen božjo.
V Afriki dokonča potem svoje mašniške ukc ter tam tudi prvič opravi ono vzvišeno in sveto opravilo, ki najbolj tolaži pravično jezo nebeškega Očeta nad nesrečnimi sinovi Kamovimi.
Misijonsko učiiišče »belih očetov« v enem tistih krajev, kjer se prazna vera in poganstvo še v strašnih dejanjih in razuzdanosti kaže, je že tukaj začelo blagodejno vplivati. Tu se je mlademu duhovniku odprlo široko polje za vneto delovanje. S prisrčno ljubeznijo se zavzema za male zamorčke, ki so bili deloma sinovi svobodnih zamorcev, deloma pa otroci sužnjih zamorcev, katere so misijonarji s pomočjo blagosrčnih podpornikov iz Evrope odkupili.
Med mnogimi učenci, ki so obiskovali poduk za vsprejem svetega krsta, se je po
Misijonska poročila.
(Misijonska zgodba.)
marljivosti posebno eden odlikoval. Ta mali, šegavi dečko s svojimi črnimi a zaupljivimi očmi, s svojim prijaznim smehljajem na velikih rdečih ustnicah, bil je vseh ljubljenec. Po svoji dobri naravi in bistrem umu vzbujal je najlepše upe. Mladi duhovnik vse to opazivši se je zanj še posebno pobrigal in videl v njem že svojega prihodnjega pomočnika pri oznanjevanju svetega evangelija med ubogimi njegovimi sobrati. Vendar Bog je drugače obrnil.
Nekega dne pride mali Romer k P. Jožefu, ki ga je otroški ljubil in spoštoval in mu bil srčno vdan ter ga okoli vratu, glasno jokajoč objame. Pater začuden nad to nenavadno žalostjo sicer vedno radostnega otroka se rahlo izvije rokam prijemši dečka za roke vpraša: No, kaj pa je, dete milo, kaj te danes tako žalosti? Zopet se male, črne ročice patru ovijejo okrog vratu in deček le težko izgovori besede: »Oh, oče, to je pre-strašno, prehudo, na tem svetu se ne vidiva nikoli več, nikoli več!«
Ko se deček potem zopet polagoma pomiri, pripoveduje mu sledeče:
»Moj oče me je prodal. Kralj naše sosednje vasi je umrl; potrebuje služabnikov za za drugo življenje, dvajset mož, petdeset žensk mu naj dvori in streže. Te bodo za to pri mrtvecu zabodli in umorili ter potem ž njim pokopali, ker se pa nobenemu njegovih sorodnikov in podložnikov ne ljubi, da bi se dal ž njim pokopati, kupili so v ta namen sužnjev in — eden teh sem jaz.
Pater je skoraj mislil, da deček govori v kaki vročici, tako nemogoče se mu je zdelo, kar je slišal. A žal, je bila resnica. Ta strašna navada v tistih krajih zares vlada in Romerjev oče je bil tako krut, da je zaradi denarnega dobička prodal svojega otroka in ga žrtvoval na grob umrlega kralja. Ta otrok, ki bi v kratkem času bil sprejet v družbo kristjanov, naj bi bil žrtev tiste divje navade? P. Jožef se je odločil, da se bo do skrajnosti ustavljal nečloveškemu očetu. Našel je starega zamorca, grdega človeka s surovim obrazom in z debelimi vzbuhlimi
ustnicami na pragu svoje koče kadečega mirno svojo pipo. Ko se misijonar približa, se mu lice grdo zasmeji. Misijonar mu začne pripovedovati, kako je njegov sinček marljiv in čeden; a dobil je malo pretrganih besed v odgovor. Sedaj se odloči naravnost razo-deti, kar hoče: Je res, da hočeš svojega sina prodati?
»Prodal sem ga že. Dajo mi mnogo kau-ri (školjk) za življenje otroka.«
»Veš, kaj tvojega otroka čaka?«
»O da, na grobu sosednjega kralja bo umrl; čast za njega, ker pride po njem v nebesih v službo mogočnega gospoda. Tako odgovori zamorec po prazni veri svojega ljudstva. Misijonar si dolgo časa prizadeva ga od tega odvrniti, da bi otroka prodal, a bilo je zastonj. Po dolgem molčanju se je le zdelo da se je premislil.
»Dobro, za Romerja dobim 5000 kauri! Daj mi jih ti — pa je deček tvoj!«
P. Jožef bi v tem trenutku bil lahko veselja zavriskal, in grdega, starega črnca od veselja objel. Obljubi mu, da mu še tisti večer školjke preskrbi. Zamorci rabijo namreč te školjke za izmenjevanje in veljajo pri njih isto kakor denar. Ali ko pride na večer zopet k uti zamorca, najde jo zapuščeno in se prestraši. Ali je njegov ljubljenec morda že izročen svoji strašni usodi? Strašna žalost mu pri tej misli srce presune. Otrok še ni bil krščen. Ne ne, to se ne sine zgoditi, to ne more biti — brez svetega krsta. Mora ga rešiti. Vsaj sveti krst naj sprejme in naj mu gre za lastno življenje. Hitro se odloči na pot za sledovi zamorca. Hotel ga je še dobiti, in naj bi si bilo na nesrečnem mestu samem. Bog tega ne more pripustiti, da bi njegov ljubljenček umrl, predno se nad njegovo glavo zlije voda življenja! Ljubezen do duš ga vedno bolj priganja. Vedno hlastnejše zasleduje stopinje, ki so se razločno poznale, ker je bila zemlja vsled deževja razmočena. Potem ko je vsled noči moral v divji goščavi prenočiti, napravil se je že ob prvem solučnem sv;tu zopet na pot. Hitel je svojemu cilju nasproti.	(Dalje.)
Misijonske drobtine.
Japonsko poslaništvo pri sv. očetu. Dn6
22. julija je bil z vso častjo sprejet v Vatikanu japonskega cesarja odposlanec Jasuja Uhida. Prinesel je cesarjevo pismo, iz katerega se razvidi, da vladar spoštuje naslednika sv. Petra in obljubuje, da hoče ščititi katoliško cerkev v svojem cesarstvu.
Pred kratkim je bil zaslišan pri sv. očetu tudi odposlanec perzijskega dvora Mahmud-Kan Ala-ol-Molk. Prišel je naznanit, da je v Perziji nastopil nov vladar Mohamed-Ali. V njegovem imenu je prosil za naklonjenost apostolskega sedeža in obljubil, da bo novi vladar skrbel v svojem okrožju za prostost katoliške vere.
Nekateri uspehi krščanstva v letu 1907. Kakor se poroča, dalo se je na Japonskem krstiti odraslih 1575. Doseglo bi se še več, pa misijonarji so preobloženi z vsakdanjimi opravili dušnega pastirstva med kristjani in ne najdejo potrebnega časa, pečati se toliko s pagani. — Manjka tudi potrebnih šol. Cela Japonska — štiri škofije — ima samo 30 katoliških šol s 5534 učenci.
Japonski cesar odlikuje katoliške misijonarje. Očetu Kore v Kumamoto, ki se že več let odlikuje v delih krščanskega usmiljenja z izredno požrtvovalnostjo, je podelil mikado zaslužno svetinjo v priznanje velikih zaslug.
Zedinjene države v Ameriki. Ameriški škofje so sestavili poseben odbor za razširjanje sv. vere med zamorci v Severni Ameriki. V Zedinjenih državah živi okrog 9 milijonov zamorcev, med katerimi je še le peščica, okrog 150 tisoč, katoličanov.
Delo misijonskega zavoda v Parizu. V vzhodni Aziji šteje ta zavod 32 misijonskih postaj, kjer prebiva blizu T/s milijona vernikov s 36 škofi in 2000 duhovniki. Cerkva je v celem ozemlju 5478, šol 3955 s 119.440 otroci, 337 sirotišnic s 21.461 gojenci, ki se vzdržujejo po doneskih sv. detinstva, 474 lekarn za uboge, 112 bolnišnic. Krščenih je bilo zadnje leto 34.000 odraslih in 135.000
poganskih otrok. — V Parizu šteje zavod za vzgojo misijonarjev 271 bogoslovcev. Lansko leto je bilo poslanih v misijone 52 misijonarjev in sicer: 23 na Kitajsko, 18 v zahodno in 5 v vzhodno Indijo, 4 na Japonsko in 2 v Korejo. Zares ogromno delo!
Nesreče po misijonskih krajih. Strašna povodenj je opustošila Mezopotamijo. Škodo cenijo na 45 milijonov kron. Razdejanih je blizu 4000 človeških stanovanj. Potreba je velika, posebno šv, ker so se pojavile različne bolezni. — Huda lakota je obiskala Kitajsko. Stariši so prodajali otročiče po 7 t kr. Milijoni so pomrli in večina ljudi se je živila od bukovega in \rbovega listja dalje časa.
Filipinski otoki. 2e večkrat srno pisali o zapuščenosti filipinske cerkve, odkar je v ameriških rokah." V škofiji Jaro pride na r/= milijona prebivalstva samo 100 duhovnikov. Razume se, da so strašno preobloženi z opravili in ljudje umirajo neprevideni. Vsak dan spovedujejo po 10—12 ur. Ljudstvo filipinsko je brez ozira na hude po-ski.šnje zadnjih let še globoko verno. Misijonar popisuje pot k bolniku: Šel sem obhajat dve uri daleč iz mesta. Velika množica me je spremljala z gorečimi svečami. Naglas so moliii sv. rožni venec. Bolnik je ležal v leseni bajti. Sosedje so pa revno stanovanje spremenili ta dan v lepo kapelico. Vse je bilo z belimi prti preoblečeno in v sredi siromašne bajtice postavljen okrašen oltarček.
Cerkvica v železniškem vozu. V Čikagi se je ustanovilo društvo za razširjanje svete vere. Namen mu je, poskrbeti posebno za katoličane, ki žive daleč od cerkve raztreseni križem Amerike. Zato so zgradili premakljivo cerkvico — res ameriška misel! ki se prevaža na vse strani. Potreben denar, 65 tisoč kron, je žrtvoval njujorški katoličan, Ambrož Petri. Kapelica je zelo okusno opravljena in ima prostora za šestdeset oseb. Dragoceni križ na oltarju iz slonove kosti je daroval portugiški konzul v Cikagi.
=£><2
Cerkveni razgled.
Po svetu.
Sopraznik »Prikazovanja Brezmadežne«.
Sveti oče Pij X. so vsled prošnje kardinalov, škofov in raznih škofij dovolili, da se bo odslej obhajal spomin prikazovanja Brezmadežne v Lurdu vsako leto 11. februarja. Dovolili so posebni obrazec za sveto mašo in da se v dnevnice duhovskega brevirja uvedejo molitve o tem prazniku. To predpravico so vživale že dalj časa redovne hiše in posamezne škofije; ob 50 letnem praznovanju lurških prikazovanj pa so sveti oče omenjeni sopraznik določili za ves katoliški svet.
Kardinal Rampolla je objiaial te dni 251et-nico škofovstva. Sveti oče so mu poslali lastnoročno pisano častitko. Iz Italije in inozemstva je ugledni kardinal dobil nešteto častitk in obilo darov.
Velik preobrat. Pijevo društvo za prospeh katoliškega tiska in časopisja ima že lepe sadove. Poroča se, da na Dunaju močno nazaduje liberalno-židovsko časopisje in da je katoliško že v premoči. Razni časopisi na Dunaju izhajajo v 570.000 izvodih. Od teh je baje liberalnih in brezbarvenih 195.000, katoliško-konservativ-nih 238.000, in izrecno antisemitskih (protižidov-skih) 102.000 izvodov. Tako ugodno se stvar še ni razvila, upati pa je, da doživimo kmalu tisti trenotek, ko bodo navedene številke resnične. Bog daj!
Papež Pij X. in novčič za ureditev službe božje na Francoskem. Nadškof v Parizu je prejel važno pismo kardinala Merry del Val-a, ki vsebuje odločno sodbo sv. očeta ozir novčiča za verske zadeve na Francoskem. Sveti oče priznavajo potrebo, da se osnuje pobiranje prostovoljnih doneskov po Francoskem, in da se iz te zbirke dobi vir dohodkov za ureditev bogoslužja in za podporo siromašne duhovščine, kateri je krivična postava odtegnila vsako plačo. Vendar pa povdarjajo sveti oče, da je treba pri tej stvari največje previdnosti, da se je treba ogniti vsakemu sumu, ker bi nasprotniki takoj zagnali krik, če bi se količkaj pritiskalo na vernike. Temu mnenju so pritrdili tudi vsi francoski škofje,
zbrani na zborovanju v Parizu, ki hočejo po navodilu sv. očeta trkati le na milosrčnost vernikov in dobrih Francozov, obenem pa se sklicevati na dolžnost, ki jo ima vsakdo, da po možnosti in po velikosti svojih dohodkov podpira bogoslužje in služabnike božje.
Sveti oče priznavajo pač, da je upravičeno, če dobri verniki zahtevajo semintje kako prednost pred onimi, ki namenoma ali celo iz neke zlobnosti ne marajo v denarju nič pripomoči za ureditev božje službe. Sveti oče nimajo nič proti temu, ako se osebam, ki rade volje kaj žrtvujejo za bogočastje, izkazuje večja čast pri raznih cerkvenih obredih, n. pr. če se pri porokah, pri pogrebih itd. cerkev okrasi, če je navzoče večje število duhovnikov, če se oskrbi petje ali kaj podobnega. Sveti oče upajo, da se bo mirnim in ljubeznivim potom največ doseglo in da bo da-režljivost francoskega ljudstva onemogočila in uničila nečloveške nakane brezbožne, framason-ske vlade na Francoskem.
Sto in eno leto. Prošt Stanislav Machorski v mestu Lisseuo na zahodnem Pruskem je obhajal 4. novembra 751etnico mašništva. Prihodnjega 8. maja bo izpolnil sto in eno leto. Omenjeni cerkveni dostojanstvenik je najbrže najstarejši katoliški duhovnik na svetu.
Katoliško vseučilišče v Freiburgu se živahno razvija in ima čedalje več slušateljev. Zdaj je ondi vpisanih 540 dijakov, lani jih je bilo 469. Rednih profesorjev ima ta visoka šola 50, izrednih 22, in še tri privatne učitelje. Vseučilišče bo kmalu celotno, ker upajo, da bo v kratkem možno otvoriti tudi medicinski oddelek.
Prestop v katoliško cerkev v Ameriki. Slavnoznani škof anglikanske cerkve E. G. Lieyd je vstopil v katoliško cerkev. Lieyd je bil škof orangonski in častni doktor oxfordskega vseučilišča. Pri svojem spreobrnenju je obljubil, da se bo trudil, privesti še mnogo drugih v katoliško cerkev. Poleg njega so bili še sprejeti v cerkev: Ravnatelj osrednjih železnic Tom Marschall, bivši rektor anglikanske cerkve v Evanstonu G. Gragner, Viljem Hail, predsednik časnikarske zveze v Chicagu in še več drugih.
Iz anglikanske v katoliško cerkev je prestopilo do leta 1899: 446 anglikanskih duhovnikov. 417 članov parlamenta, 205 višjih častnikov, 162 pisateljev, pesnikov in časnikarjev, 12£ pravnikov, 60 doktorjev, 30 mornariških častnikov, 39 baro-netov in 27 peerov — skupaj torej 1517 visoko izobraženih oseb najuglednejših stanov. Od teh je 158 vstopilo v kak samostan, 290 je postalo posvetnih duhovnikov. Katoliška cerkev se torej lahko ponaša, da najplemenitejši in najbolj izobraženi možje pristopajo k nji, zapuščajo jo pa oni, ki se sami obsojajo za odpadke.
Središče krščanstva — Rim, ima za župana Žida. Listi obsojajo, ker se katoličani v Rimu niso udeležili občinskih volitev. Katoličani so v večnem mestu premalo organizirani, zato tembolj napredujejo socialisti in republikanci, kateri so zdai spravili na županski stolec Žida Er-nesta Nathana, ki je jud in je bil svoj čas načelnik framasonskih lož. Vlada je podpirala frama-sone, gojila je proticerkveno gibanje, zda; pa je vzgojila v prestolnici italijanski moža, ki je tudi sovražnik vladajoče hiše. Katoličani bodo pa menda izpregledali, da popustljivost ni bila na mestu.
Zboljšanje dohodkov napoveduje prestolni govor v pruskem deželnem zboru katoliški in protestantovski duhovščini v sporazumu s cerkveno oblastjo.
Sadovi razporoke in svobodne šole. 2e večkrat smo opozarjali, kako propada Francija, da pada število rojencev od leta do leta kljub temu, da se je sklenilo mnogo več zakonov. Seveda so ti zakoni radi uveljavljene razporoke malo vredni. Samo leta 1906 je bilo na Francoskem 10.573 razporok. To nam podaje grozno sliko francoske nenravnosti. V Avstriji so zagovorniki razporoke vedno naglašali, da se razporoke poslužujejo le oni, ki v resnici ne morejo več skupaj bivati. Francija nas pa uči, da ]e raz-poroka velika narodna nesreča, ki se kakor kuga širi in razjeda ljudsko moč, kaj bi pa morali šele reči, ako upoštevamo božjo postavo ozir cerkveno veljavnega zakona! — Leta 1906 je bilo število novorojencev na Francoskem tako majhno, kakor še nikdar poprej tekom sto let!!
Novi kardinali. Dne 16. decembra so bili določeni za kardinalsko čast sledeči cerkveni dostojanstveniki: Dva papeževa prelata, namreč Gasparri in De Lai, potem nadškof v Reimsu in škof v Marseille. V javnem konzistoriju dne 19. decembra so jim podelili sveti oče kardinal-ski klobuk, obenem tudi kardinaloma Rinaldinl
in Oguirre y Garcia, ki sta bila potrjena dne 15. aprila.
Popolna in natančna izdaja latinskega svetega pisma »Vulgata« bo prišla na svetlo. Sveti oče so na čelo odbora, ki ima voditi predpriprave za to važno in imenitno delo, postavili prednika angleškega benediktinskega reda, opata Gasqueta, ki se je naselil v Rimu in ki je v to komisijo privzel tudi znamenite učenjake in ve-ščake. Delo bo trajalo več let.
Mednarodni Marijanski kongres bo zboroval prihodnje leto od 24. do 30. septembra v Sara-gossi. Pokroviteljstvo sta prevzela saragoški in madridski škof. Odbor se je že sestavil; moški oddelek šteje 35 gospodov, v ženskem oddelku je zastopanih šest vojvodinj, dvanajst mejnih grofinj in osem grofinj. V Saragossi bo ob tej priliki tudi Marijanska razstava, ki bo otvor-jena že 8. maja.
Bonifacijevo društvo, ki ima vzvišen namen, da širi katoličanstvo v onih krajih Nemčije, kjer prevladuje protestantizem, je imelo predlanskim 3,908.116 mark dohodkov. Do konca leta 1906 je omenjeno društvo porazdelilo za zidavo, oziroma za vzdržavanje poprej zidanih katoliških cerkva in šol — 38 in pol milijona mark.
»Iz te moke najbrž ne bo kruha«. Nemški listi sporočajo, da bo jel izhajati v Berolinu dnevnik v dveh izdajah, ki bo pospeševal verski mir in versko strpnost med katoliki in protestanti. Najeta sta baje že dva odlična časnikarja, za delovanje se je prijavilo že mnogo znamenitih oseb obeh veroizpovedanj. Nameravani dnevnik hoče doseči veljavo svetovnega lista.
Delavski zavod za duhovne vaje. V Pader-bornu na Nemškem so pred nedavnim zborovali zaupniki delavskih društev, ki štejejo skupno 28.036 članov. Zaupniki so z veseljem pozdravili sklep načelnikov, da naj se poleg frančiškanskega samostana Werl sezida delavska hiša za duhovne vaje. — To je pač lep napredek delavske organizacije, ki spričuie, da med ondotnim delavstvom vlada pravi krščanski duh, in ki delavskim zvezam zagotavlja trajni obstanek.
Nesreča. Znani voditelj katoliškega nemškega hospica v Jeruzalemu 751etni pater Schmidt, se je koncem novembra ponesrečil v Kolnu. Ko se je vračal nazaj v Jeruzalem, je prišel častitljivi starček ponesreči pod voz električne železnice v neki ozki ulici v Kolnu; noga mu je dvakrat zlomljena, poleg tega je dobil še druge poškodbe. Upati je bilo, da se bo mogel
vrniti zopet v sv. deželo, toda pridružila se je še huda pljučnica, tako, da je zaslužni starček umrl 30. novembra.
Kje so obljubljeni milijoni? Francoska fra-masonska vlada je obljubljala, da bode porabila samostansko premoženje za starostno preskrbo delavstva. Oropala je redovnice in redovnike, jih zapodila iz samostanskih celic, ter prodala nepremično imovino. Poglejmo nekoliko slučajev, kako se je prodajala in kam je šel skupiček, da se prepričamo o brezvestnosti framasonskih svobodomiselcev.
Samostan sester sv. Mavra v Liesse: Uradna cenitev 194.650 fr.; skupiček 23.000 fr.
Kapucinski samostan v Aix-u: Uradna cenitev 190.000 fr.; skupiček 35.000 fr.
Samostan Sacre-Coeur v Marseille: Uradna cenitev 1,235.000 frankov; skupiček 69.500 frankov.
Jezuitski samostan v Marseille: Uradna cenitev 1,451.000 frankov; skupiček 34.550 fr.
Samostan Oblatov v Marseille: Uradna cenitev 200.000 frankov; skupiček 25.300 frankov.
Frančiškanski samostan v St. Briene: Uradna cenitev 100.000 frankov; skupiček 11.000 fr.
Frančiškanski samostan v Roubaix: Uradna cenitev 247.000 frankov; skupiček 13.000 fr.
Zavod Marijanistov v Parizu: Uradna cenitev 3,931.000 frankov: skupiček 350.000 fr.
Posestvo šolskih bratov v Parizu: Uradna cenitev 18.000.000 frankov; skupiček 329.550 fr.
Redovniški samostan v Versailles: Uradna cenitev: 1,000.000 frankov: skupiček 34.000 fr.
Samostan Marijanistov v Castelsaraisin: Uradna cenitev 215.000 frankov; skupiček 4000 frankov.
Takih kričečih slučajev bi lahko navedli cele strani. Najgrše pa še pride. Upoštevati moramo namreč še velikanske stroške pri prodaji, ki so jih vladni »prijatelji« samostanov našteli in naračnnali. in ki presegajo dostikrat celo svoto skupička. Da navedemo samo en slučaj. Eden glavnih prodajalcev, po imenu Manage, ki se je pa poprei vzgoieval pri jezuitih, je prodal kot zastopnik vlade 27 raznih samostanskih imovin v Parizu in drugod. Svota vseh na dražbi prodanih redovnih hiš je znašala 3,710.000 fr. Ker pa so stroški po njegovem, vseskozi »zanesljivem« knjigovodstvu bili narasli do še večjega zneska, namreč do 3,775.000 frankov, dolžna mu je bila država plačati še 65.000 frankov primanjkljaja. — Na ta način so si polnili žepe vladni zaupniki na račun delavstva, ki so ga poprej sle-
pili, da so mogli nemoteno izvršiti roparsko delo na samostanih. — Zagovorniki take svobode se porajajo tudi pri nas, toda pokazali jim bomo francoske učenike!!
Posvečenje nadškofa Friihwirtha, nuncija v Monakovem, se je izvršilo z veliko slovesnostjo na godovni dan posvečenca v rimskem zavodu »Anima.« Dominikanskega patra, Andreja Frančiška Friihwirtha je posvetil kardinal Merry del Val; kot soposvečenca sta bila navzoča: dominikanski škof Cerchini, in naslovni nadškof Ca-nici, tajnik kongregacije obredov.
Cerkvene slovesnosti so se udeležili avstrijski, bavarski in pruski poslaniki s svojim spremstvom; poleg teh so bili navzoči, še razni cerkveni in svetni dostojanstveniki in člani nemške rimske kolonije.
Novi papežev poslanik je 18. škof, ki pripada redu dominikancev; njegov redovni brat je tudi avstrijski škof Zaninovič.
Po domovini.
Žensko vprašanje. Po prizadevanju presvetlega knezoškofa ljubljanskega se vrše času primerna predavanja za žensko izobraženstvo ljubljansko oboie narodnosti od 26. do 31. decembra v veliki dvorani hotela »Union«. Za predavanje je povabljen sloveči govornik P. Avguštin Rossler.
Podeljena je župnija Soteska č. g. Al. Volcu, kapelanu v Šmarju pri Ljubljani. — Za župnega upravitelja na Premu je imenovan č. g. M. Šker-janec, harijski kurat.
Zapuščina rajnega škofa Štrossmayerja se razdeli na tri dele: za zaklad djakovske stolne cerkve, za dijaško semenišče v Oseku in za ustanovitev dveh kanonikatov v Djakovu. Zapuščina znaša 1,385.000 K-
Naj se le pokažejo, kakšni da so! V Zagorju ob Savi je umrl posestnik in premogar J. Zmrz-Ijak, ki se je prišteval v življenju soc. demokratom, a ob smrtni uri je obžaloval svoje zmote in je pobožno prejel sv. zakramente. K pogrebu se je zbralo mnogo bivših tovarišev tudi iz Trbovelj z izzivajočimi rdečimi trakovi, ki veljajo pred ljudstvom kot znak brezverstva. Oče in žena rajnega sta prosila, naj odstranijo rdeče trakove in naj ne žalijo verne rodbine. Toda nič ni pomagalo in brezsrčni rdečkarji so hoteli preprečiti s posmehom in zabavljanjem še celo molitev za mrličem. Ker izzivanja ni bilo konec,
je šel duhovnik pokopat mrliča šele potem, ko so se odstranili vsiljivci.
Taki so torej soc. demokratje! Še v družinske zadeve se vtikajo in celo pri smrti delajo neprilike ter grene sorodnikom spomin na rajne!
Smrtna kosa. V Ljubljani so pokopali na prvo adventno nedeljo č. g. Mavrilija Šarabona, bivšega stolnega pridigarja in mestnega kate-heta. Nakopal si je hudo bolezen v grlu, ki mu je polagoma razjedala notranje organe in mu končala življenje po neznosnih mukah. — V Ko-sani je umrl ondotni župnik č. g. J. Hladtiik. N. p. v m.!
Starši, pozor! Z žalostjo in strahom smo brali zadnjič v »Zori«, (listu ki ga izdajajo naši vrli katoliški dijaki) kako strašno se širi med slovenskimi srednješolskimi dijaki nenravnost in nemoralnost najnižje vrste. Pod plaščem črne noči se pogrezajo mladeniči v blato pohotnosti in zahajajo v družbe, o katerih naš list ne more pisati. Stvar je prišla tako daleč, da se zgražajo nad tem že vsi, ki so še ohranili le količkaj čuta dostojnosti. Opozarjamo na te skrajne nevarnosti zlasti starše in predstojnike, ki izročajo svoje sinove v srednje šole v mesto. Naj ne zaupajo vsaki gospodinji in gospodarju, ki se jim sladka in lepo govori, pa nima srca in vesti za mladino za dijake, katerim dovoljuje ponoče-vanje in razne nerednosti, samo da se jim ne zameri. da jih obdrži na hrani in stanovanju. Prav pri iskanju stanovanja je treba največje pozornosti in previdnosti. Oblasti šolske in druge bodo zdaj vendar enkrat tudi spoznale, kako potrebne bi bile za srednješolce Marijine družbe, saj bi morala biti njihova prva skrb, obvarovati dijaštvo moralnega propada. Pa se še dobe ljudje, ki hočejo celo veronauk in še to malo verskih vaj, kar jih je, odstraniti iz srednjih šol!
Z upanjem nas navdaja veselo dejstvo, da so se našli med srednješolskimi dijaki nekateri neustrašeni mladeniči, ki spoznavajo to najgršo rano in imajo dovolj poguma, da javno nastopajo proti njej. Čast tem junakom, ki so započeli sami med seboj hvalevredno apostolsko delo, ki stoje čisti in hrabri sredi nravnega propada, pa hočejo tudi drugim ohraniti poštenje, čednost in zdravje!
Zaklad v gozdu. V senožeškem gozdu »Loža« so drvarji zasledili v kameniti groblji železen zaboj, v katerem je bil shranjen kelih, mon-štranca, krona in svečniki. Orožniki so dali prenesti zaboj k senožeškemu sodišču, kjer so do-
gnali, da so vsi ti najdeni sveti predmeti bili pred tremi leti ukradeni iz cerkve v Razdrtem. Uzmoviči so plen preveč skrili in ga niso mogli več zaslediti, ali pa so še čakali ugodne prilike, da bi ga mogli spečati v denar, a se ie namera izjalovila.
Marijin dom v Celovcu. Knezoškof celovški dr. Kahn je 24. novembra blagoslovil novi Marijin dom. Ta zavod ima namen, da bo zavetišče za brezposelne članice Marijine kongregacije, oziroma za ostarela dekleta, ki ne morejo več služiti. Vse članice pa se bodo lahko shajale v lastni hiši, kjer bodo našle vedno pošteno razvedrilo in pravo krščansko izobrazbo. Zavod ima prav zato prostorno dvorano, in celo vrsto stanovanj.
Nova bazilika. Znana krasna cerkev v Marijinem Celju je povodom 7501etnega obstanka bila odlikovana od sv. očeta s tem, da je dobila ime in pravice rimske bazilike. Božjepotna Marijina podoba pa bo prihodnje leto 8. septembra kronana in sicer bodo sv. oče sami določili namestnika, ki bo v njihovem imenu izvršil kronanje.
Izprememba pri frančiškanih Dozdajni gvardijan in župnijski upravitelj č. g. P. Salezij Vodošek se ie prostovoljno odpovedal predstoj-ništvu samostana v Nazaretu in je nastavljen na Brezjah; na njegovo mesto je prišel č. g. P.
Klemen Grampovčan.
* * *
V Belatincih na Ogrskem smo imeli od dne 26. oktobra do 4. novembra tega leta sveti misi-jon. Vodili so ga štirje gospodi lazaristi. Prišla sta tudi dva gospoda. Baša Ivan in Tiill Geza od Sombotelja, in gospod Horvat Jožef iz sosedne fare Cerenšovec na pomoč v sv. misijonu. Najbolj se pa imamo zahvaliti našim domačim častitim gospodom Kolar Petru, župniku, in gg. kaplanoma Sakoviču Jožefu in Ostoviču Jožefu, ker so se mnogo trudili za časa sv. misi-jona. Bil je ta misijon prvi, odkar stoji župnija, in temu je 138 let. Ta sveti misijon je bil tudi prvi na ogrski slovenski zemlji. Zupljani so kaj radi k misijonskim pridigam prihajali. Dolgo spoved je opravilo okoli 3500 duš. Nad vse veličasten je bil sklep sv. misijona. Okoli 12.000 ljudi udeležilo se je procesije z misijonskim križem. V spomin sv. misijona so ustanovili naši častiti gospodje duhovniki bratovščino presve-tega Srca Jezusovega. (To je prvi dopis »Bogoljubu« in prva vesela novica s slovenskega Ogrskega. Zelo nas veseli, da so vendar pri vas
tudi misijoni dovoljeni. Naj bi se jih le še veliko obhajalo! Nam pa še kaj pišite, da bomo bolj v zvezi med seboj! Ured.)
Iz Doline pri Trstu. V naši dekan iji se je obhajalo v zadnjem času več misijonov ali duhovnih vaj: v Boljuncu, v Rodiku, Borštu, v Divači in tu v Dolini. Bati se je bilo v tej razburkani Beržaniji, da bo udeležba slaba. A. hvala Bogu, bilo je nasprotno! Le redki so bili, ki niso čuli misijonskega zvona. Znamenito je pa to, da so bili moški skoraj številnejši od ženskih. Ganljivo je bilo videti pri obhajilni mizi g. nad-župana in prve občinske može, gospoda naduči-telja in učitelje. Ako tudi v tužni Istri ne manjka hujskačev-liberalcev, vendar se še dobe dobri možje. — Marijina družba se pri nas zelo pošteno drži: le redka tupatam zaide na kak ples, kateri je v Istri poleti nepretrgano. Presrčna zahvala preč. gospodu dekanu-kanoniku: v sedmih letih smo imeli trikrat sv. tnisijon in skrbno vodijo Marijino družbo. (Za Istro in Primorsko sploh so ravno zaradi tega Marijine družbe priporočljive, da bi se z njih pomočjo omejil pogubni ples. Naj bi rasle in cvetele! Ur.)
Iz Stare Loke. 20. oktobra so nam preč. g. kanonik Sušnik blagoslovili krasno zastavo, ki jo je izdelala tukajšnja domačinka in družabnica Ivana Wolgemut. Zastavo so spremljale iz žup-nišča v cerkev šolske deklice, potem cela družba, za njo je nesla družbenica na blazini trakova, nato osem belooblečenih deklic z zastavo na modrih trakovih. Kumovala je g. Mariia Jelovčan. G. kanonik so imeli lep spodbuden govor in sprejeli v družbo 16 novink. Nova zastava dajai nam novo gorečnost za družbo in za vse dobro!
Z Radovice. Koliko lepega vesel;a uživamo v Marijini družbi. Vsako nedeljo od 1. do 2. ure popoludne imamo skupno glasno molitev s petjem vmes; pa tudi vsakdanje sv. obhajilo imamo po dobroti našega gospoda župnika, za kar jim srčna hvala! (To je pa čisto novo veselo sporočilo — o vsakdanjem svetem obhajilu — kakršnega doslej še nismo prejeli. Ur.)
S Studenca pri Krškem. Izgubili smo bivšega in dobili novega dušnega pastirja. Odišli č. gospod Simon Ažman so ustanovili in skrbno vodili Mariiino družbo osem let, ustanovili bratovščino svete družine, vodili tretji red, spre;e-mali v karmelsko bratovščino. Niso bili brez nasprotnikov, a v srcih vseh dobrih zlasti pa Marijine družbe jim ostane veden hvaležen spomin, Novega pastirja smo sprejeli z vso častjo.
Podlipo pri Vrhniki se je obhajala od 11. do 13. novembra t. 1. tridnevnica pod vodstvom P. Avguština Čampa in P. Gottfrieda Tavčar s posebnim ozirom na desetletnico Marijine družbe. Župljani so se z veliko vnemo udeleževali duhovnih vaj in lepo častili dne 13. (dan vedne-ga češčenja) najsv. Zakrament. V tej desetletni dobi je bilo sprejetih v dekliško Marijino družbo okroglo 100 deklet. Redno jih imamo brez novih po 40, kar je za malo župnijo dosti. Dasi je bil začetek težaven, vendar je družba pognala v župniji močne korenine in dosegla od-pravljenje marsikake razvade. Shodov je imela samo dekliška družba v tej dobi okrog sto, večkrat se je udeležila tudi kakega skupnega romanja. Poročilo se jih je 18, umrle tri, izbrisanih dvanajst, v Ameriko se jih izselilo 25 (to je ogromna številka! Ur.), nekaj pa jih je prestopilo v druge družbe. Mladeniška družba se sicer ne more ponašati s tolikim »prometom«, vendar šteje navadno dvajset udov, večinoma že odraslih mladeničev. Naj bi se ob desetletnici obe družbi navzeli nove gorečnosti!
S Krke. Praznik brezmadežnega spočetja nam je prinesel veliko duhovnega veselja. Zjutraj ob 8. uri smo imele Marijine hčere med sv. mašo skupno sveto obhajilo. — Popoldne je bil slovesen družbeni shod, pri katerem so v krasnem govoru prečast. gospod župnik razložili srečo in čast Marijine hčere. Po govoru je bilo sprejetih 19 mladenk v Marijino dražbo. — Med sveto mašo in pri dražbinem shodu smo prepevale lepe Marijine pesmi. Sploh Marijina družba lepo napreduje, vsak mesec imamo družbeni shod.
Št. Tomaž pri Celovcu. Naša Marijina dekliška družba v Celovcu je imela dne 24. t. m. lepo slovesnost. PremilostlMvi knezoškof so nas počastili s svojim prihodom in so blagoslovili naš novo zidani Marijini dom. Ce prav se pri shodih labi le nemški iezik, je vendar polovica slovenskih deklet iz okolice in dragih krajev, katere tukaj službujejo in »Bogoljuba« rade berejo. Nova hiša je imela nad vrati ovenčano Najsvetejše Srce z napisom: »Danes bo tej hiši zve-, ličame došlo«. Bila je tudi ovenčana z zastavami. Članice smo se zbrale v prostorni dvorani in ko so vstopili premilostljivi knezoškof, jih ie ena članica z lepimi besedami pozdravila in zahvalila za navzočnost in blagoslov. Nato jim ie podala mala deklica šopek cvetlic z lepimi besedami. Oni so kar tako začeli svoj govor, da moramo biti kakor otroci, če hočemo priti v sveta
nebesa in da ."nora biti ta hiša, hiša molitve in dela po zgledu Brezmadežne, naše prve pa-trone, in sv. Jožefa, in pribežališče zoper nevarnosti sveta. Nato so šli v spremstvu čast. gospodov duhovnikov blagoslovit celo hišo in kip Brezmadežne, kateri zunaj poslopje kinča. Mi smo peli med tem Magnifikat in druge Marijine pesmi. Nato so se naš voditelj č. g. Vit Loinger S. J. zahvalili prečastitemu knezoškofu, navzočim duhovnikom in dobrotnikom za udeležbo. Konečno so nam podelili naš ljubljeni višji pastir še sveti blagoslov in zahvalna pesem Te deum je slovesnost končala. Na god Brezmadežne bo sprejetih zopet lepo število novih udov. — Naša družba je bila ustanovljena leta 1875. Zdaj pa še vsako leto lepo število pristopi.
Iz Kranja. Letno poročilo »Dekliške Marijine družbe« za leto 1907. Po odhodu veleč, gospoda V. Hybaška, ki je bil nad vse vnet in skrben voditelj Marijine družbe, je prevzel vodstvo č. g. J. Barle. Družba se je v teku leta kaj lepo razvijala. Pristopilo ie 60 novih članic. Shodov je bilo devet. Udeležba pri shodih vedno prav povoljna. Neopravičenih izostajanj ni bilo skoro nobenih. Za lepo petje pri shodih je skrbel močen družbeni zbor. Prejemanje svetih zakramentov se je zelo poživilo. Dobro znamenje je, da raste češčenje presvetega Srca Jezusovega. Vse dekleta so prejele škapulir presv. Srca. Prvo in drugo nedeljo, ki je odločena dekletom, se zbirajo mnogoštevilna dekleta pri uri molitve okrog svojega Bogu v tabernaklju. Pred uro, tudi med uro, ako je ura kratka, in po uri zapoje družbeni zbor primerne pesmi v slavo Najsvetejšemu. Ura postane na ta način prijetna in vzdržuje človeka pobožnega. Ljudstvu to kaj do-pada. Tudi učenke četrtega in petega razreda se s pohvalno vnemo vdeležujejo tega češčenja. Prava pobožnost pa združuje v sebi nedolžno veselje in pošteno razvedrilo. Družba je tudi v tem oziru poskrbela svojim članicam, pa tudi našemu — v jedru — dobremu meščanstvu mnogo vzpodbudne zabave. Dekleta so v teku leta priredile te-le igre in prizore: »Trmoglavka« (igra), »Pri gospodi« (igra), »Otrok Marijin v življenju in smrti« (pantomina), »Najdena hči« (igra), »Srce Jezusovo, mir in sprava naša« (igra), »Blažena med ženami« (igra s petjem in živimi podobami). Prostorna dvorana v hotelu na »Novi pošti« je bila vedno natlačena polna izbranega občinstva. Naj še omenim, da se je med letom pet deklet omožilo, ki so bile vse ugledne hčere Marijine. Da bi bile tudi vse dobre krščanske
gospodinje! Umrla je ena, lepo previdena. (To
poročilo je prav lepo. Radi bi izvedeli še kaj o Vaši meščanski moški kongregaciji. Ured.)
Vrh Sv. Treh Kraljev. Dne 6. januarja je pri Sv. Treh Kraljih velik romarski shod in obenem celodnevno češčenje. Pridite častilci svetih Treh Kraljev od blizu in daleč na to starodavno božjo pot! Zadobe se ta dan popolni odpustki pod navadnimi pogoji.
Iz Bat pri Gorici. Dne 5. maja 1907 se je tudi pri nas po prizadevanju preč. gospoda Cirila Metoda Vuga na slovesen način vpeljala Marijina družba za dekleta. Sprejetih je bilo tisti dan 44 Marijinih hčera in 28 novink. — Drugi družbeni praznik sv. Alojzija smo na jako slovesen način praznovale. Tudi šestnedeljsko pobožnost v čast sv. Alojziju smo opravljale skoro vse. (Lepo! Ur.) Dne 18. avgusta smo imeli naše prvo romanje na Sv. goro. Lepo je bilo gledati dolgo vrsto belooblečenih deklic in deklet!
In da bi vedeli kaka navdušenost za vse dobro in lepo vlada med nami! Vse smo kakor ena, vse nas navdajajo iste misli, iste želje. In vso to gorečnost, pobožnost in edinost med nami je doseglo neumorno delovanje našega prejšnjega gospoda nunca v spovednici in na prižnici. Le škoda, da so nas morali zapustiti tako kmalu. Bili so namreč premeščeni v Gorico. O, kako smo bili vsi žalostni, ko smo izvedeli to novico!
Voditelj »Marijine družbe« so sedaj sedanji naš prečastiti gospod Alojzij Cubej. Vsi kličemo: »Dobro došli!« Sedaj nabiramo denar za našo družbeno zastavo, katere še nimamo. Ker pa je med nami mnogo ubožic, nam gre to prepočasi. Rade bi pa zastavo imele do meseca maja, do obletnice ustanovljenja naše družbe. Zato prav prisrčno prosimo dobre gospode nunce in pa bogate osebe, katerim ie malenkost dati par krone, naj nam pomagajo. Hvaležno bodemo vsem in molile bodemo za naše dobrotnike! — (Prav, da želite zastavo imeti, a ne mudi se tako; v naglici storjena reč ni dobra, to skušnja uči — tudi pri zastavah. — Oglasite se pa le še kaj z Goriškega, četudi dopise malo postrižemo. Ured.)
V Zapogah smo imeli na praznik Brezmadežne, obenem nedelja farnega patrona, sv. Miklavža — krasno slovesnost. Celo poletje smo popravljali cerkev; zunaj in znotraj, spodaj in zgoraj je prenovljena. G. K o ž e 1 j iz Kamnika jo je prav lepo poslikal, g. Tončič istotako iz Kamnika lepo prenovil in prezlatil oltarje, priž-nico in orgije, g. Rajmund S u š n i k iz Šiške je
naredil lepa barvana okna. Vsi trije umetniki mojstri so svoje delo izvršili v resnici povoljno, okusno in krasno ter za neprevisoko ceno. Do te nedelje nam je pa izdelal gospod Tončič še dva istinito krasna kipa: Jezusov. Srca in lur-ške Marije, katera smo ta dan blagoslovili obenem pa obhajali zahvalno slovesnost za vse dovršeno delo. V ta namen so prišli k nam gospod kanonik Kajdiž, nekdanji župnik sosednjih Vodic. V slovesni procesiji smo prenesli kipe iz
župnišča skozi vas v cerkev, kjer je bila vpričo domačega in obilo sosednega ljudstva lepa cerkvena slavnost. — Popoldne je bil slovesen shod Marijine družbe, pri katerem so pridigovali tr-bojski gospod Stazinski. — Ko dobimo še nove že naročene klopi in obhajilno mizo, potem bo naša cerkvica res taka, — no, kakršna je pač mogoča pri človeški revščini za najsvetejšega Gospoda. — Kdor pa ne verjame, da je tako, ga povabimo, — naj pride pogledat!
Drobtine.
Žgali bi se radi. Mestno starejšinstvo v Monakovem je bilo sklenilo napraviti »kremato-rij« ali sežigalnico za mrliče. Ministrstvo tega ni dovolilo. Nasprotniki krščanstva bi radi vse izpodrinili, kar ie verskega in cerkvenega; vpeljujejo pa novosti, ki so silno drage, in proticer-kvene.
Delo barbarstva nadaljujejo francoski svo-bodomiselci. Vlada je dala ukaz, naj se cerkvene umetnine pobero iz svetišč in pospravijo po muzejih. Dasi ljudstvo splošno obsoja to krivico, — zganilo se pa najbrž ne bo, da bi pri volitvah ali kje drugod pokazalo svojo nevoljo!
Napad na misijonarja. Pred nekaj tedni se je vračal kitajski misijonar P. Ziegler iz Tsinan-fu-ja na svojo misijonsko postajo v južnem
Schantungu. Pri belem dnevu ga je obkolilo sedem roparjev, ki so mu pretili z dolgim nožem, in mu pobrali vse, kar ie imel pri sebi, med drugim tudi en kelih in več mašne obleke. Napadalcev niso dobili, pač pa je kitajska vlada povrnila škodo, ker se je pater pritožil po nemškem konzulu pri oblastvih.
Kdo ima korist od cerkvenega premoženja na Francoskem? Velikanska je blamaža francoske vlade radi konfiskacije cerkvenega premoženja. Ko so likvidirali 115 redovniških posestev, katerih vrednost je tri milijone kron, ie bilo izdatkov 2,800.000 kron. Samo likvidatorji, notarji, advokati in špekulanti so toliko pospravili, državi ni ostalo skoraj rtič od »miljarde.«
Odpustki meseca januarja 1908.
Da dobimo odpustke moramo:
1.	Imeti namen in voljo, da se hočemo odpustkov udeležiti.
2.	Moramo biti v stanu milosti božje.
3.	Moramo opraviti dobra dela, ki jih sveta cerkev ukazuje za odpustke, in sicer natanko, kakor je predpisano.
1.	Sreda: Novo leto. Popoln odpustek: a) tretjerednikom v redovni cerkvi, kjer te ni, pa v farni cerkvi; b) udje bratovščine p res v. Srca Jezusovega dobe popolni odpustek proti navadnim pogojem danes ali prvo nedeljo: c) udom brat. preč. Srca Marijinega; d) udom družbe sv. Družine; e) udom družbe sv. rožnega venca.
2.	Četrtek. Prvi v mesecu. Popoln odpustek udom brat. sv. R e š. Tel. v bratovski cerkvi, — če
te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi.
3. Petek. Prvi v mesecu. Popoln odpustek vsem vernikom, ki prejmejo sv. zakramente, nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca Jezusovega in molijo na namen sv. očeta.
5.	Nedelja. I. v mesecu. Udom bratovščine sv. rožnega venca trije popolni odp.: 1. če v bratovski kapeli molijo na namen sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v brat, cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izspostavljenim sv. R. T.
6.	Ponedeljek. Sv. 3. Kralji. Popoln odp. a) tretjerednikom kakor ob novem letu; b) udom brat. L j. O. Presv. Srca v bratovski cerkvi; c) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; \d) udom družbe sv. Družine; e) udom brat. sv. rož. venca v bratovsk' cerkvi; f) udom družbe živega rožnega venca g) udom bratovščine za duše v v i c ah;
14. Torek. BI. Odorik. Popoln odp. tretjered-nikom.
'6. Četrtek. Sv. Berhard in tov., kakor dne 14.
19. Nedelja- Presv. Ime Jezusovo. V Avstriji dobe popoln odpustek vsi verniki, ki ta dan ali v sedmih naslednjih dneh gredo k spovedi in sv obhajilu, so pri sv. maši in molijo na namen sv. očeta.
23. Četrtek. Zaroka M. D. Popoln odp. udom sv. Družine.
25.	Sobota. Izpreobrnenje sv. Pavla. Pop. odpustek udom bratovščine preč. Srca Marijinega.
26.	Zadnja nedelja v mesecu. Sv. Druži n a. Popoln odpustek vsem, ki trikrat na teden skupaj molijo sv. rožni venec.
Popoln odpustek udom družbe sv. Družine.
30. Četrtek. Sv. Hijacinta. Popoln odpustek tretje-rednikom.
Petek. Zv. Ludovika. Pop. odp. tretjerednikom kakor 30 t. m.
V molitev se priporočajo:
Javne zadeve: Zlata maša sv. očeta. — Naši škofje. — Slovensko romanje v Lurd. — Da bi ves katoliški svet s pridom obhajal oba jubileja: lurškega in papeževega. — Da bi se kaj več storilo za izseljence in za ljudi, ki gredo v mesta in k tovarnam. — Avstrijski protialkoholni shod. — Katoliško časopisje. — Razširjanje sv. vere in misijoni. — Nesrečna Francija. — Naše Marijine družbe. — Skrb za šolo odrasle mladine.
Zasebne zastave: Več let bolna mati. — Oluh mladenič. — Več oseb, pijanosti vdanih. — Mir v nekih družinah. — Vse že priporočane, a še ne uslišane prošnje. — Vse zadeve Bogoljubovih naročnikov.
Božje Srce Jezusovo! Jaz uklepam vse te zadeve v vse svoje molitve, dela in trpljenja, posebno v vse svete maše, katerih se bom udeležil in v sveta obhajila, katera bom prejel.
Zahvale za uslišano molitev.
Za razne od Boga prejete milosti se zahvaljujejo: I. Klemen za srečno prestano vojaško službo. — I. Črne iz Zavogija. — M. Mohorič iz Železnikov. — M. Lamovec v Ljubljani. — M. Matner iz Črnomlja.
Darovi:
Za misijone: blag. gosp. Peter Majdič iz Jarš 200 K.
Za kitajske misijone: vč. g. A. Kukelj 5 K' Za najpotrebnejše misijone: Ana Buh 1 K, Marija Štampel 2 K, Uršula Svetič 1 K.
Za siro mačke v Macedoniji: Ana Buh 1 K.
Za cerkev Jez. Srca v Sočrgi: vč. g. A. Kukelj 5 K, Ana Buh 2 K, Lucija Čadež 20 K.
Za , D e j a n j e sv. D e t i n s t v a * : Č. g. J. Strajhar, kaplan v Št. Rupertu 10 K; č. g. Al. Kurent, kaplan v Trebnjem 22 K.
Za odkup poganske deklice, ki naj dobi pri krstu ime Helena in ki naj bi — če možno — postala redovnica: Neimenovana oseba 33 K.
Za sestro Olgo Ponikvar(na č. sv. Antonu): Č. g. Fr. Keršelj, kaplan v Šoštanju 10 K.
Listnica uredništva:
Nekaterim g g. dopisnikom. Vsi dobrohotni nasveti se bodo po možnosti uvaževali; seveda mnenja so različna in tako je seveda nemogoče vsakomur ravno njegovo željo izpolniti. Zoper nov list za M. dr. je seveda velika večina, in ta večina seveda je odločivna. — C-l-a. Zadnja pesnica kaže lep talent. Le učiti in učiti se naprej, pa bo še kaj dobrega! — Neimenovanemu dopisniku, ki se pritožuje, da se mu nič ne sprejme: Prvič mora biti vsaka pisana stvar (tudi zahvale in prošnje) podpisana s celim imenom Če ne vemo, s kom imamo za opraviti, ne moremo nič storiti. Drugič: Takih drobnih s svinčnikom pisanih reči ne moremo brati. Kdor hoče, da se mu kaj tiska, mora že dostojno pisati. Tretjič: Priprostim ljudem sploh svetujemo, da naj spisov ali člankov nikar ne oišejo. Večinoma takih reči ne moremo porabiti, Če se tudi njim lepe zde. Pišejo naj samo take reči, ki jih drugi ne morejo, ki niso bili zraven: dopise, zglede, in kake druge dogodke, ki so jih sami doživeli, ako so v v resnici vredni, da se opišejo. Toliko v blagohotno vednost in ravnanje.
*
* *
Na znanje! Predno se preselim v Hercegovino, prosim drage bralce in bralke za mesečni dopust zavoljo bolezni in se vsem priporočam v pobožno molitev. — Franc Premru, voj. kurat.
Listnica upravništva:
POLOŽNICE smo priložili današnji številki »Bogoljuba«. Prosimo vse dosedanje cenjene naročnike naj se čimprej poslužijo te položnice, kajti čimpreje kdo pošlje naročnino, tembolj nam olajša delo, ki posebno ob Novem letu silno narašča. Pri plačevanju za nove naročnike naj se to vselej izrecno pove, da je dotični naročnik res nov, to je, da lista doslej ni prejemal naravnost po pošti na svoje ime. Ako potrebuje kdo ka} položnic, naj jih zahteva kar po dopisnici.
Urejuje: JanezEv. Kalan. — Oblastem odgovoren:IJvan,Rakovec,
Mesečni koledar za januar 1908.
			Celodnev. čeSč. pr. R. T.		
	Dan	Godovi			Raz. slovesnosti*
			Ijublj. škof.	lavant. škof.	
1	Sreda	Obrez. Gosp. (Novo leto)	Trnovo Ljublj.	I Sv. Pankrac	
2	Četrtek	Makarij, opat	Dobrova p. Kr.	| v St. trgu	
3	Petek	Genovefa, devica	Babno polje	1 Sv. Martin v	
4	Sobota	Til, škof; Izabela, kraljica	Planina p. Cerk.	j SI. Gradcu	
5	Ned.	Telesfor, papež-mučenec	Javorje p. Litiji	j Sv. Flizabet.	
6	Pond.	Razgl. G. (Sv. trije kralji)	Sv. Trije kralji		
7	Torek	Valentin, škof,	AItlag	Bolnišnica	
8	Sreda	Severin, opat; Bogoljub, m.	Mosel	Sv. Janez	
9	Četrtek	Julijan in Bazilisa, muč.	i/2Mek. 1/2 Rep.	Sv. Danijel	
10	Petek	Pavel I., papež	Begunje p. Rad.	Sv. Miklavž	
11	Sobota	Higin, pap.-muč Božidar	Olševk	1 Sv. llj nad	
12	Ned.	1, po razgl. G. Arkadij	Morobiz	J Turjakom	
13	Pond.	Veronika, devica	Trnje	Sv. Vid	
14	Torek	Hilarij, škof; Feliks iz Nole	Unec	Sv. Jakob	
15	Sreda	Pavel, puščavnik	Podzemelj	Sv. Florijan	
16	Četrtek	Marcel, papež	Sora	Sv. Peter	
17,	Petek	Anton, puščavnik	Železniki	Podgorje	
18	Sobota	St. Peter v Rimu; Vriska	Sv. Peter Ljublj.	Sele	
19	Ned.	2. po razgl. G. Ime Jezus.	Spitalič	| Sv. Danijel j v Celju	
20	Pond.	Fabijan in Sebastijan muč.,	Kočevje		
21	Torek	Neža, devica-mučenica	Sela p. Kamniku		
22	Sreda	Vincencij, Anastazij, muč.	Goviče	Sv. Jožef v Celju	
23	Četrtek	Zaroka Device Marije	Poljanica		
24	Petek	Timotej, škof	Brezovica		
25	Sobota	Izpreobrnenje Pavla apost.	Vrhnika	Mar. cerkev	
26 27 28	Ned. Pond. Torek	3. po razgl. G. Si>. družina Janez Zlatoust, cerkv. učen. Julijan, škof; Marjeta, dev.	Mavčiče Stara Oselica Ooče	1 Kapucinska f cerk. v Celju	
29 30	Sreda Četrtek	Frančišek Šaleški Martina, devica	Salezijanci Peče	| Bolnišnica	
31	Petek	Peter Nolanski, spozn.	Senožeče	Šolske sestre	
* V to rubriko pridejo pobožnosti, cerkvene slovesnosti, ki so važne za širšo javnost. N. pr. romarski shodi, birmovanje, posvečevanje nove cerkve itd. Tozadevne podatke uljudno prosimo poslati vsaj do 10. doc vsakega meseca.

Naznanilo.
Poleg že ostoječih naprav, ki naj podkrepijo varčnost, smo vpeljali sedaj še
domače hranilnice,
napravo, ki je v Severni Ameriki udomačena že leta in leta, in ki so jo nedavno tudi v Avstriji sprejele posamezne hranilnice
Domača hranilnica omogočuje hranilcu, da vsak čas shrani majhne zneske, in nahranjeni denar, kobrž iznaša eno krono, obreston. naloži.
Ta namen se doseže s tem, da izro-
kdor zahteva zaprt hranilnik ter dotičn. vložno knjižico, ako vloži pri nas štiri krone. Ta znesek, kije v varščino za vrnitev nepoško-dov. hranilnika, ki ostane naša last, se
obrestuje kakor vsaka druga vloga.
čimo vsakemu,
Ključek od hranilnika hranimo mi.
Vložna knjižica, h kateri se izda hranilnik, se mora vselej glasiti na ime vložnika. Ena in ista oseba prejme le eno vložno knjižico.
Hranilnik se odpre in denar v njem se prešteje vpričo stranke Ako znaša prešteti denar vsaj eno krono, se vpiše znesek v dotično vložno knjižico.
Stranki izplačati v gotovini ves denar ali le del zneska, ki se je nahajal v hranilniku, ko se je odprl, je nedopustno; tudi se ne izvrši izplačilo na vložno knjižico takega dne, katerega se je opravila kaka vloga, vse druge dni se pa lahko vzdignejo vloge do pridržanega zneska štirih kron.
Ta znesek se izplača, kadar se hranilnik vrne še poraben.
Podrobna določila o izdaji domačih hranilnic so pri-dejana vsaki vložni knjižici tega hranilnega oddelka. Ustna pojasnila dajemo ob navadnih uradnih urah.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1907,
Ravnateljstvo Kranjske hranilnice.

Svoji k svojim! Svoje cenjene odjemalce opozarjam tem potom, naj se nikar ne dajo prevariti po bahati reklami tuje ^ konkurence, ki večkrat ne izpolni svojih obljub. Naj se torej vsakdo pri nakupu up, verižic in druge zlatnine zaupno > obrne na podpisanega in gotovo bo zadovoljen.	^
Ljubljana, Kopitarjeve ulice 4. L. Vilhar, uran.

Registriran vzorec.
i i III ill i ihil—MIIBMI—■!■■■
Bajna iluzija!	Oblastveno varovano.
1974 Najlepši kras božičnega drevesca 15-2 ki bi ga oe smela pogrešati nobena krščanska družina, je moje izboljš&ao
briliantno angel zvonilo zs božično drevo št 1
popolnoma Iz kovine s 6 pozlac. angslci 30 cm vis. Garantira se za funkcioniranje.
Pritrdi se lahko takoj na največje ali najmanjše drevo s preprostim nasajenjem. Postavljeno na mizo se rabi lahke tudi za namizno zvonilo. Postavljeno na toplo peč funkcijonira tudi brez prižganih sveč.
Gorki zrak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo. nanje pritrjeni izboljšani jekleni be tički pa udarjajo na troje zvoncev in blago-zvončno, srebrnočisto zvonjenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom vred K 1 50.
3	kosi
4	„
B kosov
. K 4-25 • ,, 5 50 . B--
36 kosov 50 „
leo „
9 kosov 12 „ 24 * K 43-50 „ 58--„112-
K 12-
15-„ 29-
Št. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantno in posebno fino ponikljano, s sukanimi ste-briči za zvonce in tremi prekrasno žare-čimisrebr. lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. in navod. vred K 2—.
3	kosi
4	.
fi kosov
. K 5-50 „ 7-25 „ 10*50
36 kosov 5o „ loo „
9 kosov
12 , »
K 57 50 77-50 „ 150—
K 15-50 „ 20-25 „ 39-50
pristna Roskopl patentna re-montoirka na sidro švicarskega zistema z masivnim solidn. švicarskim kolesjem nasidroinza-ščito za gonilno vzmet, pristno nikljasto okrovje z varstveno plombo in šarnirskim pokrovom, ovaln. robom, ?6uridoča (ne gre samo 12 ur), okrašeni in pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranje in jletnigaran-ciiski list, kom. 5 K, 3 kom. 14 K. S sekundnim kazalcem S K, 3 kosi 17 K
Begata izberav mojem glavn. katalogu.
Najnovejši
Miakitzaiičiflrmsce
12 kos. sortiranh, skrbno zavitih v kartonu, po velikosti in izvršitvi po K —"40, —"60, —'70, —'80, !■—, 1'20, 1-50. 2'—. 6 kos. kartona, po velikosti in izvršitvi po K —'75, —-90, 1'—, 1-20. Laniett«.. angelski lasci, srebrni ali zlati, kuvert K —'10, žica za orehe 100 kosov K — 20, verižice iz steklenih krogljic, 1 in pol do 2 metra dolge, po velikosti krog jic K —-90. —•95, 1'20, 1-40. Svečice 24 kosov v kartonu K —'50, večje 15 kosov v kartonu K —'58, držajci za sveče, tocat K —'50.
Prosim zahtevajte katalog.
Št. 7223. Denarnica iz enega kosa, svetlorjava, safian mnogo prostora za drobiž, 4 predeli, no-tranja zapora na vzmet, nikel-nasta zunanja zapora q cm dolgosti, 6 cm širokosti K 1'50.
Št. 7202. Cena dobra denarnica iz enega kosa, močnega, gladkega usoja zg.i-nena, la zaklopci iz govedine, 4 predeli in vizitje, 3 zapore, 9 cm dol. 6 cm
šir. K 135. Boljše denarnice po K 1 '85, 2-10, 2'80,3-10,3-50,3'80,4 20invišje
Rnffftlff nnnrnHn Vssk k,1Pee- K »•?*■ i<! 30 ■ nor. pismeno naenkrat naroči za najmanj 40 K blaga, dobi zastonj uIMlUlU IIUyiUUU. m božično nagrado alarmu« budilko st. 434S s p« noči svetlečim se kazalnikom in pa koledar za 1. 1908.
————— Zamona dovoljena ali denar nazaj, torej brez rizika I ———— Pošilja se p« povzetju aH dMur naprej. Najpripravneje n aaroča n» odrezku postne nakaznice. Neobhodno je potrebno, da se pri naročita opomni, sli naj se po&je Wage po povzetju ali če j« denar odposlan po nakaznici. Tudi je t korist vsakemu naročitelju, da inoti, čim le mogoče, blag« že pred 15. decembrom, ker pošta pe 15. decembru zaradi hudega navala ne more dostavljati tako
Naslavljajte narofbe zatorej pravočasno na naslov:
bi tre, kak«- eb navadnem času.
tvornica ur v Mostu
JAN KONRAD
t
ces. in kralj, dvorni dobavitelj v Mostu - št. 1942 na Češkem -
Zahtevajte moj najnovejši glavni katalog • 3000 slikami, ki vam ga takoj pošljem zastonj In poštnin* prosto.
Najsigurnejša prilika za štedenjc!
Vzajemno podp. društvo v Ljubljani
registrov, zadr. z omejenim poroštvom, Kongresni trg 19
sprejema vsak delavnik od 9.—12. ure dopoldne hranilne vloge ter jih obrestuje
po 4
3l.O
4 0
to je: daje za 200 K 9 K 50 h na leto. — Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Rentni
davek plača hranilnica sama.
Kanonik Kalan Andrej, 1. r., predsednik Kanonik Sušnik Janez 1. r., podpredsednik.
Domača tvrdka!	Domača tvrdka!
Ivan Pengov
podobarski in pozlatarski atelje
(Andr. Rovškov naslednik.) Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 20
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim pred-stojništvom v naročila za izvrševanje strogo umetniško v raznih slogih izvršenih
oltarjev, kipov in svetniških soh
iz marmorja, cementa, gipsa ali lesa itd.
-----Priznanj umetniško dovršena dela! =====
Priznalna pisma so vedno na razpolago!
Marija Sattner, Ljub|Jan^dHriisl^1ct^šte!•19
se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih paramentov. Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke.