nblished and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
J^LUME HI. — LETO III.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS; ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) SEPT. 22.nd, 1920
ŠT. 224 (NO.)
Single Copy 3C
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3e
DELI OBSOJEN NA SMRT.
"0 umrl v električnem stolu 7. januarja.
Cleveland, O. — Josip Deli
žen 0fa' Za umor svoje 171etne e plačati s svojim življenjem.
šila^a.0f:,raVnava' se j-6 vr" se if i mesecev po prvi, in ki M končala včeraj, ga je zo-^^vim umora pr-
ailfav1321,6^3, "i priporočala ^ ega usmiljenja.
ba f11' .k0 se smrtna obsod-
Deli ° )sodbo, je odločil, da bo lernj1?3' umreti na električ-lim -V me^ P0^nočno in solnč-192i XZT0(5'om dne 7. januarja inam' v .0 bo točne en teden Deli 7 eno ^to od dne, ko je Ido, elil svojo mlado ženo
^osi, da
Delj J3ro®njaf ki jo je imel
Sre na grob umorjene žene.
bat do,,^ da se mu še en-Je umo ?%,ji
j e u<* be mu st Je um::0h' dva obišče grob . •1ene žene. Sodnik je tej
svo-
je bifo	in dovoljeno mu
Svoje v a še enkrat vidi grob % j6 !ne Po1 ure preje, predno kjer v odpeljal v Columbus, Dv ta^al smrtne obsodbe. narnestna šerifa sta ga Šte v \v na samotno pokopali-^Pano feSt Parl<u' kjer leži po-hišlj f- ,uPlo-umorjene. Ko so "ilo rJJ groba, se mu je odkle-^ltWL^e oklepe, da je mogel "i Dejj 1 moliti. Medtem ko ^fote ^ Prisotnosti sodnika in ftobu n ^ar Jokal, pa se ob ^^evatf6 ^ene niogel več
Neg s' samo, da bi ležal , to , !' ie *ial.
Se v, stražnika opozorila, % z 1 ro Poslovi, da dobijo "^ai ^0lvimbus, je odtrgal "•l.S'k na grobu in jih Hj. p 'Jo. katero je imel pri Unift ° f01 sta ga odpeljala ^ ., K0lodvor, kjer je sto-
Coli
** "lak, ki
'Us %ta
je odhitel proti
US^'"
^aj . Je Prišla do odločitve 8otlišče	še predno se je
' Porotni"-10' ^jšnji dan so 6». posvetovali skoro ,er' ne da bi bili prišli do
Pred 9 .uro, ko se l obve^0, ne dvorane, je poro-je hv;v, sodnika Bernona,
Prisl,
Sk
ko <i'lsla do odločitve.
Porota zavzela svoja ^ Da* ^dni dvorani, se je o-
i . itvi 0 ^°dnik in vprašal po J Rjavil.111 Predstojnik porote j'^aju ' ^ti, porotniki v tem Deij 010 Pronašli zatoženca, t3 'v' ^rivim umora prve-%[." kot je obdolžen v ob-V
iiM0, ^Vorani je bilo vse H Mcl0 Se j^ kot da poslu Dr.0 bile • UJvJ' še nekaj. Ko pa tajilo . Zre^ene besede za pri-
Iol ve(iJimilJenj'a' 80 navzoči
in Zen '> • to Pomeni smrt-^Čeii' ljudje so se zganili govoriti med sabo.
bgj. ^ 3e miren.
C ^2? Sedel mirno in kot K^iti g. &uti. Niti ni jo-ShNvi, i ^''j3'. kot pri prvi qb-o 1 ga je obsodila na >.% J,"]0 glava se mu je
si8 svoii6 S?dnik lahk0 po'
(k je Av kladivom. Sodni t^jstik' obsodbo in imena k Porotnikov.
ha JX j0 Vetnik se je sklonil % 11 mu nekaj zašepetal
''Jos. Deli, vstani," je ukazal sodnik, in nadaljeval nato, ko je Deli vstal: "Ali imate kaj reči, predno izrečem sodbo nad vami ?"
V očeh obsojenca ni bilo nobenih solza, toda na licu se mu je bralo", kako globoko ga je u-darila sodba. Skoro šepetaje je je izrazil prošnjo, da bi rad še enkrat videl grob svoje žene.
"Ali je to vse?" je dejal sodnik.
"Da," je odvrnil Deli.
Nato je sodnik izrekel smrtno obsodbo.
Nato se je obsojenca odvedjo v celico št. 11.
Okrajni prosekutor Baskin je pohvalil poroto za njeno delo, izjavljajoč, da njena odločitev dokazuje, da se v tem okraju da doseči smrtna kazen za morilce in da morilci ne bodo vedno pričakovali usmiljenja.
Odvetnik Delija je takoj po sodbi izjavil, da se bo vložilo tožbo še za eno obravnavo, toda Deli sam se je kasneje v ječi izjavil, da si ne bo več prizadeval uiti smrtni kazni.
"Ni vredno." je dejal. ''Zgodilo bi se zopet ravno tako. Poleg tega pa tudi nimam več denarja. Zame še ni tako hudo. Vsedel se bom na stol in končano bo. Jaz ne bom trpel več sramote in vse trpljenje bo končano. Zadovoljen sem; škoda je le, ker so me zopet pripeljali nazaj. Ako bi me ne bili, bi bilo sedaj že vse končano. Želim si, da bi že bilo."
Pravi, da mu je hudo le za svojo mlado ženo in svoje sorodnike. "Moja žena me je ljubila, to vem," je dejal. "Toda med naju so prišle tolike o-vire kot sem že povedal pred sodnijo. Jaz nisem vedel, kaj sem ^storil, ko sem jo ustrelil. Nazaj je ne morem več poklicati. Morda se ji pridmžjm, ko umrjem. To je vzrok, da se nič več ne menim, kaj storijo z mano. Samo za moje domače se kazen še vedno nadaljuje. Saj veste, kako je, na domače pade navadno največja sramota."
Zopet in zopet je ponovil svojo zgodbo, povdarjajoč pri tem v prvi vrsti krivico, ki so jo zakrvili nad njim stariši njegove mlade žene. Moji možgani so kot v ognju. Včasih mislim, da bom znorel, ko toliko mislim na svojo ženo."
Vlak, s katerim se je odpeljal Deli, je dospel v Columbus ob treh popoldne. Takoj je bil prepeljan v državno jetnišnico, kjer je "sedaj poznan kot jetnik št. 48858. Takoj je bil poslan v smrtno celico, kjer bo prebil do časa, ko se bo izvršila obsodba.
Mir med Rusijo in Poljsko še jako daleč.
Zmaga italijanskega delavstva.
Riga, 21. sept. — Konferenca med rusko in poljsko mirovno delegacijo, ki se je otvorila tukaj nocoj, ne kaže nikakih znakov, da bo dovedla do hitrega miru med Poljsko in Rusijo.
Kot se dozdeva bo glavna o-vira zahteva Poljakov, da sovjetska Rusija demobilizira svojo vojsko.
Na drugi strani pa bodo tudi boljševiki zahtevali, da se Poljska popolnoma razoroži, izjemo naj bi tvorile le, majhne čete, ki bi služile le za defenzivne namene. Poljaki najbrže ne bodo pri volji ugoditi tej zahtevi.
London, 21. sept. — Medtem ko se imajo v kratkem zopet pričeti med Rusijo in Anglijo pogajanja glede zopetne otvoritve medsebojnega trgovanja, pa je sovjetski minister za trgovino in promet. Leonid Krasin, ki je prišel v Anglijo najprej Sot trgovski zastopnik in pozneje kot član sovjetske diplo-matične misije, začel v Angliji z nakupovanjem velikih količin raznih potrebščin, ki se bodo poslale v sovjetsko Rusijo.
Ligin poskus, da napravi mir med Poljsko in Lit vinsko se je izjalovil.
Varšava, 21. septembra. — Mirovna pogajanja med Lit vinsko in Poljsko so pretrgana in poljski delegati so odšli iz Kal-varije, kjer so se vršila pogajanja in se povrnili v Varsavg.
Litvinska je bila pripravljena umakniti svoje čete za Fo-chovo črto, toda je obenem zahtevala, da se tudi poljske čette umaknejo za isto razdaljo za črto, v kar pa Poljaki niso hoteli privoliti.
Včeraj je bilo poročano, da je liga narodoy pripravila Poljake in Litvince. da takpj prenehajo s sovražnostmi, nakar naj bi se spor glede meje poravnal potom liginega koncila.
Honolulu, 21. sept. — Tukajšnji japonski list Nipu Niji pravi, da boljševiki nameravajo v kratkem prirediti veliko ofenzivo proti japonskim četam, ki se nahajajo v Sibiriji.
Silni vihar ob južni obali.
N. Y. socijalisti zopet izobčeni.
BOLJŠEVIZEM V ŠKOTSKI.
TURŠKI NACIJONALISTI V BOJIHH.
London, 21. sept. Oblasti posvečajo veliko pažnjo škotskim komunistom, ki so javno zagrozili, da se polastijo rudnikov v Lanarkshire okrožju in proglasijo sovjetsko vlado. {Ladikal-ci pravijo, da samo v Blantyre lahko zberejo Sflpo mož za rdečo armado.
Rim, 21. sept. — Italijanski listi smatrajo izid sedanjega in-dustrijalnega boja za veliko zmago delavstva. "Corriere d' Italia" pravi, da s tem, dd se je delavcem obljubilo delno kontrole v upravi industrij se je industrijo izročilo na milost socija-listom.
Tribuna opozarja, da se ravno v teh dneh praznuje petdesetletnico italijanskega edinstva, in da je delavska sprava primerna temu času.
"Giornale Italia" pravi, da upa, da ta sprava znači začetek industrijalnega miru in da bo dala deželi priliko, da se pomiri in nadaljuje pot mirnega razvoja.
Danes se je širom Italije vršilo raz vozi jan je položaja, kije obstojal v italijanski industriji v zadnjem času. Poročila iz Tu-rina. Temina, Milana in drugih mest pravijo, da je delavska konfederacija garantirala u-maknitev delavcev iz vseh zaseženih tovaren in da se bodo delavci takoj vrnili na delo.
Vlada pa je delavcem podala garancijo, da se bo v parlamentu sprejelo zakon, glasom" katerega bode delavstvo deležno kon trole vse industrije. Poleg tega se je vsem kovinarskim delavcem garantiralo zvišanje plače, ki bo efektivno od 15. julija naprej.
SE POSTI ŽE TRIDESET DNI.
Berkeley, Cal., 21. sept. — Medtem ko svet z napetostjo pričakuje poročil o stanju župana iz Corka, ki je na lakot-nem štrajku, pa živi v tem mestu mož, ki se je prostovoljno postil 30 dni in pvavi, da bi mogel nadaljevati post še naprej. Ta moški je John A. Wilson, ki je bil nekdaj tukajšnji mestni odbornik in je star že 69 let. Pravi, da mu je post ozdravil njegovo želodčno bolezen in mu pomagal tudi drugače v fizičnem in duševnem oziru.
PLEMENSKI NEMIRI V CHICAGL
Chicago, 21. sept. — Tu so se zopet pojavili nemiri med črnci 4n belimi, v katerih je bil eden ubit in osem ranjenih.
na prsi. •l^lce'v1"' govorečo množico
Carigrad, 21. sept. — Turške nacijonalistične čete v Mali A-j ziji nadaljujejo z boji proti francoskim okupacijskim četam. Poročilo pravi, da je mesto Ada oblegano od 10,000 Turkov in Arabcev.
KABINETNE IZPREMEBE V NEMČIJI.
Berlin, 21. sept.—V nemškem kabinetu pride v kratkem najbrže do izprememb, kajti prigovarja se večinskim socijalistom, da zopet stopijo v vlado.
— Kje je Rozalija Ivančič,
doma iz Kamnega pri Kobaridu na Primorskem, kije pred kratkim dospela iz starega kraja v Cleveland ? Njen oče. Anton Ivančič, živeč v Indianapolis, 714 Holmes Ave., se je obrnil na naš list, da jo mu pomagamo najti. Pisala mu je že enkrat, toda dala mu ni pravega naslova, kajti telegram in denar, ki ga ji je poslal semkaj, je dobil vrnjen. Kdor izmed rojakov bi vedel zanjo, je prošen, da jo o tem obvesti.
—Posiljatve premoga so se v
teku zadnjih dni zopet zvišale in trgovci s premogom na debelo pravijo, da.bodo v teku nekaj dni prejemali zopet normalne količine premoga.
—	Včeraj popoldne okrog pol
tretje ure je bilo čutiti na razdaljo sedmih milj od Public square stresljaj kot od kake eksplozije. Tako vsaj trdi policija. Policija je začela takoj s preiskavo po vzhodnem delu mesta, toda brez uspeha. Poklicalo se je tudi vse bolnišnice, da-li je bil kdo pripeljan, ki bi se bil ponesrečil pri domnevani eksploziji, toda bolnišnicam tudi ni ničesar znanega. -Se pač vidi, da živimo v "revolucijonar-nih" časih, ko policija preiskuje "eksplozijo", če se kdo preveč fižola naje . . .
—	Mihael Fargher in Wesley Brownlee, oba iz Youngstowna, sta bila včeraj na clevelandskem zveznem sodišču obsojena na $.500 globe in poravnavo sodnih stroškov, ker sta kršila prohibi-cijsko postavo. Drugi grešniki istega kalibra, ki so bili obsojeni včeraj, so: Steve Jakšič, 1387 E. 39. St. $150; Mike Jo-vik; 3818 E. 83rd St., $150 in še šest drugih, ki bodo ali sedeli 30 do 60 dni v ječi ali pa plačali od $25 do $100.
New York, 21. sept. — V j Mehikanskem zalivu, nekako 275 milj od okraja, kjer se Mississippi izteka v morje, se je pojavil silni vihar, ki gre z brzino 12 milj na uro proti onemu delu obale, ki jo mejita mesti Galveston in Chorpus Christ!.
Hurikan se lahko zažene v katerikoli smeri med Orlean-som in Chorpus Christi, ako krene iz svoje sedanje smeri, pravi distriktni vremenski opazovalec Dr. I. M. Cline. V svojem naznanilu naroča prebivalcem, da gredo nocoj lahko še mirno spat, ker vihar ne more doseči suhe zemlje pred jutrajš-njim dnem.
Galveston, Tex., 21. sept.. — V pričakovanju, da zadene mesto silni vihar, ki se podi v mehikanskem zalivu v smeri tega mesta, je nanagloma odpotovalo iz mesta okrog 4500 ljudi, ki so se mudili tukaj po raznih opravkih, vse vlake, natovorjene z bombažem in pšenico se je poslalo v notranjost dežele, vse spodnje prostore hiš. ki se nahajajo v bližini obale, seje izpraznilo in podvzelo se je vse potrebno, da se zavaruje parni-ke, ki se nahajajo v pristanišču.
New Orleans, 21. sept. Ljudje iz tega mesta se z veliko naglico poslužujejo vseh prometnih sredstev, da pridejo na varno, še predno zadene mesto silni vihar, ki sedaj divja v tej smeri iz mehikanskega zaliva.
ORIGINALEN DVOBOJ.
Pariz, 21. sepf.— Dva dijaka, živeča v takozvanem latinskem delu mesta, Raoul Dujardin in Rene Benet, ista ljubila isto dekle. Sklenila sta, da bojujetk dvoboj za njeno ljubezen, toda ne s samokresi, temveč s pivom. Kdor bi bil naj dalje v stanu piti pivo, naj bo priznan kot zmagovalec. Pričela sta piti in pila brez prestanka. Ko sta pila sedemnajsto čašo, sta bila aretirana. Ko je dekle zvedelo o njunem junaškem "dvoboju" je pokazalo fige obema. Pa saj ji ni zameriti.
—	Poleg Deli j eve smrtne obsodbe je bila izrečena včeraj še ena smrtna obsodba, ki jo je izrekel sodnik Baer. Porota je podala odločitev po samo 15 minutah premišljevanja. Na smrt obsojeni je črnec O'Neill, ki je 25. maja prerezal vrat svoji ženi Hattie, ko je bila v postelji. Ko ga je sodnik vprašal, če ima kaj pripomniti glede smrtne obsodbe, je dejal, da nima ničesar. V Columbus je bil odpeljan danes zjutraj. Ker je telesno tako močan, je bil na poti jako močno zastražen.
—	V hotelu Lennox je bil včeraj najden 25 letni John Mc Lean, trpeč na posledicah zastrupi j en ja Policiji je naročil, da obvesti njegovo ženo, ki stanuje na 2825 E. 69 St. V Lakeside bolnišnici so se zdraVniki izjavili, da je njegovo stanje resno.
—	John Way ton, stanujoč na 2500 Professor ave. ima veliko smolo. Padel je iz avtomobila, potem ga je pa sodnik Silber še obsodil na tri dni zapora. To pa za to, ker je vozil z avtomobilom, ko je bil pijan.
—	191etna Mrs. Mary Myer-son, 7326 Cedar ave. je zavžila strup. Sedaj se nahaja v bolnišnici.
ALBANY, N. Y., 21. sept. — Poslanci new-yorške državne zakonodaje so nocoj z 90 glasovi proti 45 zopet glasovali, da se izobčije trije izmed peterih ponovno izvoljenih socijalistov, nakar sta ostala dva kot pretest proti taki odločitvi sama resig-nirala kot poslanca. Izobčilo se je Louis Waldmana, Avgusta Cleasona in Charles Solomona.
S 87 glasovi proti 48 pa se je dovolilo sedež ostalima socijali-stoma, ki sta bila prvikrat tudi izbočena, in sicer Samuel A. De-\iitt in Samuelu Orr.
Ko je zbornica z 81 glasovi proti 52 odklonila sedež socijali-stu Waldmanu, sta Dewitt in Orr prosila za besedo in podala resignacijo ustmenim potom. ^
Pri glasovanju je glasovalo proti socijalistom 73 republikancev in 17 demokratov, skupaj 90. Za socijaliste pa je glasovalo 28 republikancev in 17 demokratov, skupaj 45.
Resolucijo za izobčenje je predložil že včeraj republikanski poslanec Col. Ransom H. Gil-let iz Columbia okraja. Resolucijo se je takoj izročilo pravosodnemu odseku, ki jo je vrnil brez vsakih priporočil.
Cena Fordovemu avtomobilu znižana za $142.
Razuzdanosti ameriških bogatašev v Parizu.
Detroit, 21. sept. — Henry Ford je danes naznanil, da se cene vsem različnim modelom njegovih avtomobilov znižajo za približno $142. S tem znižanjem se bodo Fordovi avtomobili prodajali od sedaj naprej po isti ceni kot še v predvojnih časih.
Fordova avtomobilska družba ima sedaj naročila za 142.000 avtomobilov, ki še niso izvršeni.
V svojem naznanilu pravi Ford, da pomanjkanja mater i ja-la, ki se nahaja shranjen po skladiščih v raznih delih dežele, ovira produkcijo in da edini način, da se lastnike tega materij ala prisili, da ga dajo na trg in da se povrne predvojne od-nošaje, je ta, da se zniža cene.
Naznanilo Forda povzroča drugim avtomobilskim tovarnarjem precej skrbi, ker se bojijo, da bodo tudi oni prisiljeni znižati svoje cene.
Pariz, 20. sept. — Danes dobite po vsem Parizu zabavne klube, ki so ustanovljeni v prvi vrsti za razuzdane bogate Ame-rikance in Amerikanke.
Policija ima dovolj posla z razganjanjem teh shajališč, toda kot se zdi jih je toliko, da so vsa prizadevanja policije zaman. Komaj jih oblasti zapro, že se zopet odpro in senzacija, katero si pridobi vsak klub, kije bil zasačen od policije, mu pomaga do tem večje publicitete, do tem večjih profitov in ako mogoče tudi do tem večjih razuzdanosti.
Eno izmed takih shajališč,. ki se nahaja ravno toliko izven mesta, da ne spada več pod mestno upravo, je last Ameri-kancev samih ter je tudi obiskano samo od Amerikancev. Je samo za člane. Član takega kluba se postane s tem, da se vratarju stisne $40.
Ko človek stopi notri, vidi skupino napoloblečenih deklet v vseh stopnjah pijanosti, moške, ki so pijani, žrtve raznih oma-movalnih sredstev in propalice vseh vrst.
Parižani se smejo.
Šampanjec teče kot 1 voda. Prostor je hudo zakajen, kajti vsakemu izmed navzočih visi iz ust cigareta. Vsakdo pleše z vsakim. Nihče se ne ukvarja s nepotrebno formalnostjo medsebojnega predstavljanja. Ples tango v primitivni argentinski obliki je prva privlačna sila shajališča. Dekleta imajo zmerom na razpolago dovolj moških, da jih učijo umetnosti tega plesa v njegovih naj zavozlanejših in najstrastnejših ozirih. Proti jutru se izčrpani podajo v svoje hotele, medtem ko se jim pravi Parižani smejo z zaničevanjem v očeh. Te propalice so s svojim razuzdanim življenjem v sr-jcih Parižanov ustvarile veliko mržnjo napram vsem bogatim Američanom. Včasih take družbe obiščejo opijske kadilnice.
Louise Meredith, ameriška i-gralka, ki se sedaj mudi v Parizu je v pogovoru o svojih tukajšnjih skušnjah in opazovanjih dejala:
"Težko, je razložiti izredno mržnjo Parižanov napram Ame-rikancem, toda brez vprašanja je ,da je za obsojanje ameriških žensk v prvi vrsti odgovornn lahkomiselnost in nespametnost, ki jo kažejo slednje ob obisku Pariza. ' Iz osebnih skušenj lahko rečem, da je čudno, da ameriški možje dovoljujejo svojim ženskam, da žive tukaj mesece brez moškega spremstva iz lastnih družin.
"Za čudno obnašanje Ameri-kank niso odgovorne toliko fran coske razmere kot čudni pojmi, ki jih imajo ameriške ženske o pariškem življenju.
"Človek mora v resnici poznati nevarnosti Pariza, da se more zoperstavljati njenim vabam. Vina je kot vode in ker nima tako močnega okusa kot ga je imelo žganje v Združenih državah pred prohibicijo, mislijo ameriške ženske, da ga lahko pij o brez učinka. Toda kmalu vidijo, daje vino tako omeglilo njih zavest, spremenilo njih na-ziranje in razdejalo njihovo pravo pojmovanje, da niso več v stanu trezno misliti. Dekle v takem položaju je pripravljeno na vsako pustolovščino.
"Šele naj razkošnejša opijska kadilnica, tako kot bi si jo človek predstavljal po čitanju pravljice iz tisoč in ena noč, me je prinesla nazaj k zavesti, ko sem stopila vanjo pred nekako dve-mi leti, ko sem dospela semkaj.
"Po fini večerji, po kateri smo plesali, se je peljala vsa družba v avtomobilih . v neko krasno hišo v okraju, kjer žive le bogatini. Najprej smo se peljali skozi • lep vrt, ki je , obkrožal poslopje. Ko sem stopila v hišo, nisem videla navadne sprejemne sobe, temveč razkošno sobano, opremljeno po ori-jentalskem načinu. Moški in ženske, oblečeni v kitajske kostume so ležali pomešani po ži-vobarvnih preprogah. Bili so dozdevno nezavestni. Med njimi je sedel Kitajec, izvršujoč svoje mister!jozno delo.
Drugi so sedeli pri malih mi- , žicah in pripravljali pipe za kajenje opija. Močan duh mi je prišel v grlo in skoro da nisem omedlela. Hitela sem iz hiše ter domov."
8TRAN 2.
"ENAKOPKAVNUST"
SEPTEMBER 22nd, 1# '
"Enalcopiravrtost
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Bnsajnea Place of the Octooration.___6418 ST. CLAIR AVE
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdaia ea
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. "'* 3 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne unravništvo.
CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) SEPT. 22.nd, 1920
104
Ali morajo biti vsi delavski štrajki za 'boljšo plačo naperjeni proti vladi? — To je vprašanje, ki se poraja v glavi številnih delavcev z ozirom na to, kar se je zgodilo še v vsakem izmed nedavnih delavskih bojev za boljše plače in boljše delovne pogoje. V vsakem važnem boju so delavci pronašli, da je napram njim naperjena vsa vladna mašinerija, in da se je vlada postavila na mesto industrijalnih delodajalcev.
Prva prilika te resnice je bila oČividna v stavki rudarjev v mehko-premogarski industriji, ki se je vršila preteklo zimo. Premogarji so stavili svoje zahteve za lastnike premogorovov. Pričeli so pogajanja z delodajalci glede delovnih pogojev, toda doseči jim ni bilo mogoče nikakega sporazuma. Sli so na stavko. Komaj se je to zgodilo, že so sprevideli, da se njihov boj ne vrši več proti delodajalcem, temveč da je na njihovo mesto stopila mašinerija zvezne vlade. Bili so priča, ko je zvezna vlada prepovedala dviganje unijskega denarja za izplačevanje štrajkovnih podpor in ko se jim je prepovedovalo storiti to in ono, ko se je aretiralo njih unijske uradnike, in nekoč se je celo zgodilo, da se jih je pod grožnjo bajonetov prisililo, da so glasovali za povratek na delo. Kompromis, potom katerega se unij ski uradniki poravnali stavko, je bil dosežen potom vlade, in oči-vidno proti volji veČine premogarjev.
Ko so šli železničarji na stavko, se je zgornja zgodba ■opet ponovila. Proglasilo se je jih je za "izvržke" in vladni detektivi so jih opazovali na njih sejah, ter si pričevali najti pretveze, pod katerimi bi jih bilo mogoče akniti v luknjo. Akcija vlade proti tem železničarjem se je zaključila z obsodbo na debelo vseh članov čikažke zveze kolodVorskih uslužbencev.
Pri pogajanjih glede zvišanja plače je vlada zasto-
voja, ne med delavcem in delodajalcem, temveč med via-1prestane zahteva gotove dele o-, do in delavcem.	j zemlja okolu Grodna. Vil ne in
Kaj se morajo delavci iz tega naučiti? Da je potreb-^Minska' k^er Prebiva beloruski na tudi politična akcija, in ne samo unijska, strokovna.
Dokler bode delavstvo pošiljalo v kongres delavske sovražnike, toliko časa bo vlada delala vedno in povsod v interesu kapitalističnega razreda. To je čisto naravno.
Vsak delavec naj si to zapomni za volilni dan in glasuje samo za kandidate, ki jih je postavilo delavstvo samo.
Tonček je za odhodnico iz domovine povabil svoje prijatelje na gostijo, za katero je kupil enega celega teleta. Najbrže je imel v mislih ona teleta, ki mu bodo v
Ameriki vse stroške povrnila.
» * *
V Evropi vlada veliko pomanjkanje čevljev. Se vidi, da je pomanjkanje papirja vse splošno,
2 * *
Če hočete vedeti, za koliko se bo zvišala draginja v prihodnjem mesecu, vprašajte vladni odbor za znižanje] cen. ,
Rusija, Italija in inozemstvo.
Dopisnik milanskega "Seco-lo" je imel pred kratkim z boljše viškim ministrom za vnanje stvari Čičerinom razgovor o razmerju med Rusijo, Italijo in i-nozemstvom. Cičerin mu je odnosa je popisal takole:
Mi hočemo vse svoje sile po-
dela ruskega zlatega zaklada v angleške banke, kjer bi zlato o-stalo kot jamstvo za bodoče trgovanje z Rusijo. Francoska vlada pa s tem ni bila zadovoljna, in tako se je zgodilo, da je-Anglija kapiturala. Pogajanja za vzpostavitev trgovskih odno-šajev sedaj počivajo.
element. Naša vlada že radi: načele ne more pristati na od-1 stop teh ozemelj.
Naši odnošaji z Japonci se vse bolj zapletajo. Priznali smo neodvisnost vzhodne Sibirije, kjer se je osnovala nevtralna, svobodna in neodvisna država od bajkalskega jezera do Pacifika. Tej državi, ki ima tudi svojo vojsko, načeljuje zelo radikalna. vlada, ki pa ni socijalistična, ker priznava privatno lastnino. Kljub temu pa pošiljajo Japonci neprenehoma v te kraje svoje čete in artilerijo. Kakšne cilje zasledujejo pri tem, ne morem reči. Morda snujejo napad na nas. Kar se Turčije tiče, vam j ne morem povedati nič drugega, nego to, da borbo turškega naroda za neodvisnost spremljamo z velikimi in odkritimi simpatije-mi.
V bolnišnici.
Spisal Ralph Korngold—V. G.
mati, da bi me bi-
Nikdar
Glede Italije ne morem reči,
kaj naj bi jo oviralo, da ne naveže z nami trgovskih stikov.
organ sovjetske vlade za razde-1ku' "■iegov. ' ^ d bled in
"O Bog lo le ubilo!"
Ššt, Robert, dragi!
ne govori tako."
"Dovolj teško je živeti na svetu z obema nogama, sedaj
sije. ' Ni naša krivda, da mora mo v svrho obrane ruske repu blike nadaljevati vojno. Mislili smo, da nam zunanji mir da priložnost, da v interesu vseh narodov in držav pripravimo sirovi-ne, potrebne Evropi. Tega, žal, sedaj ne moremo izpolnjevati, Naš konflikt s Poljaki ovira prevoz vseh potrebščin, ki jih i-mamo na razpolago. Pa tudi drugače moramo posvečati vse svoje sile zaenkrat samo vojni s Poljaki. Kar se tiče Poljske,
Ijevanje blaga. Temu organu je podrejena vsa monopolizirana trgovina v inozemstvu. Cim se vzpostavijo zveze, bomo poskrbeli, da se pošlje v Italijo večja množina žita. s katero razpolagamo v južni Ruisiji, in katere ne moremo uporabiti za prehrano našega prebovalstva, ker nam zato primanjkuje transportnih sredstev.
mislim, da so evropske države, „ . .	. .
svojih narodov. Rusija * je *»*" ^anakega 21ta V za-nadejala, da bo Man* v.a-
komotive in druge dele, ki so
da odkritosrčno skušala vposta-viti odnošaje z nami. Doživeli pa smo prevaro. Politika italijanske vlade se ne razlikuje dosti od politike držav zapadno-ev-
ropskega kapitalizma. Kakor pala železniške mogotce, in vladna komisija je podala! <i.1"ug\ f1T,naspr°tri,lkl; tako po' odločitev glede zvišanja plače, in če bi bili šli delavci naj^g mlLijaTTzLC stavko vsled nezadovoljstva z odločitvijo, tedaj bi bili' plove.
Šli na stavko proti vladi.	- Kaj naj rečem o Angliji in
Štrajk rudarjev trdo-premogarske industrije^ ki se je vršil in se deloma vrši še sedaj v Pennsvlvaniji, je ^išel kot protest proti odločitvi ' vladne komisije. Da ^
se jim plača za njihovo delo zivljensko mezdo, so se obr- g Kresinom se je prvotno spo. nili na predsednika Wilsona. Tu je ponoven slučaj raz- razumela glede prevoza enega
Franciji? Med njima .ni soglasja. Razpor je že tako velik,
potrebni za propravo naših železnic.
Sicer pa je naš politični položaj sledeči: Mirovna pogajanja z Litavci napredujejo počasi. Li-tavska delegacija je zelo občutljiva in nerada popušča tudi v malenkostnih vprašanjih. Za vsako ceno hoče anektirati dele ruskega ozemlja. Imamo dokaze, da obstoja med Litavci in poljsko vlado zveze, katerih namen je, da odstopi Rusija Litav-cem del svojega ozemlja. Litva
strpljen, njegove oči so bile tragične neskončne bolesti, žalosti in brezupa.
Bil je še mlad, komaj je dosegel mladeniška leta.
Bili so še drugi možje v tem oddelku: Stari možje z .obličji, na katerih je usoda pustila svoja znamenja, srednje stari moški, na katerih licih je ležala ona topa resignacija, ki se vidi na obrazev delavcev, ko je duh mladosti odplaval ter jih je življenje zlomilo in upreglo v jarem.
Bili so podrtine na visokem morju življenja, poslani semkaj za popravilo. Nekateri bodo zopet spuščeni, da splavajo, drugi nikdar. On pa je bil najmlajši.
Stroj je pograbil njegovo nogo, jo zdrobil in zmečkal v grozovito krvavo maso. Odrezati so jo morali pod bokom, in sedaj po operaciji je zopet prihajal k sebi, da misli na bodočnost, ki se je zdela grozničavo žalostna in brezbarvna.
Morda bo dobil rtekaj za izgubo svoje noge, morda ne bo dobil ničesar. Ker je bil mlad, se mu je zdelo, da ga ne morejo
ima imperijalistične cilje in ne-: odškodovati za njegovo nesrečo.
pa mu naj dajo kar hočejo. Toda delal si ni nikakih iluzij. Vedel je že nekoliko o potih in moči korporacij.
Njegova mati ga je držala za roko in govorila je jako malo. Bila ni zgovorna ženska. Ako bi bila, tedaj bi svojo žalost lahko nekoliko olajšala na račun trpečega. Zgovorne ljudi ni teško potolažiti. Držala ga je samo za roko, in še nikdar preje ni čutila tako kot je čutila sedaj — da je bil meso njenega mesa in kri njene kriv.
Tega svojega čustva ni bila v stanu položiti v fine besede, kajti bila je delavska, žena brez izobrazbe, ki je potrpežljivo vzgajala svoje otroke za tovarno in rudnik.
Bila je žena one vrste, katerim moralisti radi poj o slavo-speve, žena, ki je dala šest sinov svoji domovini, eden izmed katerih je bil ubit v rudniku, drugi v španski vojni, in najmlajši izmed njih, njeno "dete", zaklad njenega srca, je sedaj ležal pred njo v svojem raztrpin-čenem stanju.
Ona bi ne bila razumela moralista. Čutila je samo primitivno bol matere. Sedaj je bila popolnoma udana.
Mladenič se je nemirno premikal.
"Leži mirno, dečko," je dejala prijazno; "Zdravnik pravi, da moraš ležati mirno."
"Mati," je izpregovoril sunkoma, "kaj bo iz mene?"
Pravzaprav ni vprašal njo,— vprašal je nepoznano usodo, katere nerazrešljivo delovanje mu je bilo uganka.
"Prositi moramo Boga za pomoč," je dejala s priprosto-stjo pobožne ženske.
"Jaz nočem prositi Boga," je dejal trpko. "Bog še ni nikdar ničesar storil zame!"
"Ne smeš govoriti tako," ga je posvarila napol prestrašena.
Zopet sta molčala.
Začelo se je mračiti. Obrisi ljudi in predmetov v sobi so postali bolj in bolj nejasni.
Mladenič je nervozno preobračal roko.
"Mati," je dejal obotavljajoče, "ali misliš, da bo Klara sedaj še marala zame ..."
To je bilo, o čemur je mislil že več zadnjih ur: njegova edina na da — ljubezen dekleta, ki jo je ljubil, ki bi še mogla osrečiti njegovo življenje.
Toda mati je vedela. Njen ženski instinkt je ni ogoljufal. Vedela je, da Klara ne bo več marala zanj.
Odgovoriti se ni drznila, toda njena roka, s katero je držala njegovo, se je stresla.
Razumel je. Njegovo. stjplF' no telo je preplul najhujši č" bolesti. Iz grla pa je izbrubn molitev, napol zadušena od ' tenja: "O Bog, daj da umi'6®' Daj, da umrem."
Zdravniki pravijo, da je ^ traj nevarno polj ubovati. vadni ljudje brez znanstvene
obrazbe pa vam bodo Pove , da nevarnost poljubovanja ® obstoja toliko v tem, kdaj
poljubujete, temveč koga.
*	-v »
Kadar mislite, da vse veste i® razumete, pomislite, kaj P0®'
ni beseda "večen".
*	* *
Najnovejše! ! Slavni žurn sti Skazo, Lojze & Jaka soji bili "copyright" za I&jnove^
proizvod bivšega nemškega •'a zerja o boljševizmu, "J
a » »
Če ima bivši avstrijski ček v sebi kaj trgovske nosti, bo sedaj napisal M'" "o rdečem terorju na ^ skem". Njegovi bivši P0 ^ v Ameriki, ki so med vojIl0u: prelivali cele sode črnila, 1 gotovo hlastno posegli P0 kem delu.
THE W—K DEUG %
St. Clair, vogal Addison
Edina slovenska lekai"c v Clevelandu.
Mi izpolnjujemo zdravi recepte točno in natan1' JOHN KOMIN, Lekarnar.
je
ŽICA
ki spaja odjemaica sjtrgovcsW
Oglas v naseinii''stl! dospe na svoje^dslo-ceno mesto liki telegram.

Skušnjave Tomaža Krmežljavčka.
"Premalo je še, mnogo premalo. Smejala se mi bo, če ji ppvem, koliko imam. In čakati tudi neče več. Ta računski podčastnik, cesarski uradnik bo, penzi-jon bo imela po njem in eden človek je tudi. Saj sem vedel, da se tako zgodi. Ko bi bil vsaj že kakih 25 let star, da bi se mogel oženiti, potem bi bilo še kaj upanja, da tega. podčastnika izpodrinem. A tako ? Nič, nič!"
Tako je modroval Tomaž ponoči v svoji sobici pod streho in je bil želosten na smrt. Odkar se je povrnil z revizije, je samo enkrat govoril z Natalijo in še takrat mu ni rekla nič drugega, kakor da je zaročena.
"In da boš vedel," je dostavila, "kar je bilo med tiama, naj bo pozabljeno."
"A Tomaž se ni mogel vdati v svojo usodo. Navzlic spoznanju, da je Natalija zanj izgubljena, je le neprestano mislil, kako bi podčastnika izpodrinil.
"Morda se vendar nekaj dobi . . in Kozoglav mora pomagati--pa Angela — in vsi znanci — morda se le kaj dobi."
Položil je glavo na roke, ki so držale njegove hra-njlnično knjižico in je mislil in mislil toliko časa, da je zaspal.
Ravno tisti dan je tudi Natalija mnogo več mislila na Tomaža, kakor je bila sicer njena navada. Očitala si je, da je preveč neprijazno ž njim govorila.
"Tako žalostno me je pogledal," si je rekla. — "Rad me ima še vedno in tudi jaz ga imam pravzaprav rada. To se pravi: ljubši mi je kakor vsi drugi, a nič več. Toda — kaj naj ž njim? Zdaj sem že dvajset
let stara in čas je, da se omožim. Na Tomaža ne morem čakati."
Natalija je bila prav hladnokrvna ženska. V tem času, kar je bila pri gledališču, je spoznala moški svet do clobra. Ljubila je edinole sebe in skubila moške, kolikor se je dalo. A le prezgodaj je prišla do spoznanja, da žive v ljubljanskem ozidju sami golaš-ka-valirji, od katerih ni ničesar pričakovati. Zaradi tega spoznanja je nastavljala vse svoje mreže, da bi ujela zakonskega moža in je bila naposled še prav vesela, da se je v te. mreže ujel računski podčastnik, ki je imel upanje postati kancelist in sčasoma avanzirati še višje.
Tomaž je natančno poznal življenje, mišljenje in čustvovanje Smoletove Natalije in natančno je vedel, kaj veže Natalijo in računskega podčastnika. Prav zato pa se mu je zdelo tako težko, da bi ju spravil narazen.
Najpoprej je upregel vse svoje znance, da poizvedujejo v kakih razmerah živi podčastnik. A slišal je same dobre vesti.
"Hudič je na tako dobrem glasu, da bi se človek zjokal," je govoril Tomaž svojemu prijatelju Kozo-glavu. "Sicer imam še pol leta časa, ker se poprej ta podčastnik ne more poročiti, ali zgodi se lahko kaj drugega. Zapelje mi jo lahko! Natalija je zdaj v nevarni starosti ... in jaz moram zopet na deželo."
"Kaj bi se dalo storiti?" je vpraševal Kozoglav. "Jaz nimam nobene pametne misli."
"Verjamem, da je nimaš," je s prepričanjem izjavil Tomaž. "Kot pesnik imaš pravico do tega. A meni že zadostuje, če izpolniš, kar ti naročim in hvaležen ti bom ne do smrti, ampak dejansko."
Tomaž je pokazal svoje denarnico in Kozaglavu se je razjisnil qbraz, kakor da ga je poljubila boginja pesništva.
"Vse storim, kar želiš," je izjavil Kozoglav. "Vse
vse!
vse l
i"
"Dobro, prijatelj," je rekel Tomaž. "Poslušaj!
Jaz nastopim jutri svojo službo in poj dem zopet na nekaj časa na deželo. Ne vem, kdaj se bom vrnil. Ta čas mi pazi na Natalijo. Podčastnik ne sme dobiti prilike, da bi jo zapeljal."
"A kako naj to storim — saj ji ne morem biti vedno za petami."
"Vse se da urediti," je velel Tomaž. "Napravil sem si načrt — če se obnese pač ne vem — ali vsaj toliko upam, da mi podčastnik ne zapelje dekleta, dokler se ne vrnem v Ljubljano."
Tomaž je peljal Kozoglava v krčmo, mu natančno razložil svoj načrt in mu dal tudi na račun honorarja primeren predujem.
"Cim odidem — začneš takoj delati," je pri slovesu rekel Tomaž "in če boš rabil še kaj denarja pa piši."
"Bo vse tako, kakor si naročil," je dejal Kozoglav in v mislih je dostavil: "Kako ji mora rad imeti, da toliko denarja žrtvuje."
Lahkega srca Tomaž pač ni izdal tega denarja, a tolažil se je, da bo na novi reviziji že zaslužil toliko, da bo ta izredni izdatek pokrit.
Naslednji dan je nastopil svojo službo. Tipkarica Filipina ga je sprejela z očitaj očimi pogledi, ravnatelj pa s trdimi besedami.
"Pritožil sem se pri načelstvu zaradi vašega ravnanja," je dejal ravnatelj "in dobil sem pooblastilo, da vas takoj odslovim. Samo moji dobroti se imate zahvaliti, da imate še službo. Ukazujem vam, da greste še danes v Petelinje revidirat posojilnico. Ondotni župnik so bolehni in vsled tega je nastal nered."
Toma ž je vzel ravnatelj evo očitanje z vidno za-ničljivostjo na znanje, a pokoril se je molče danemu povelju in se že popoldne odpeljal v Petelinje.
Vas je ležala na griču, precej daleč od ceste. Tomaž je moral skoro dve uri hoditi peš, da je dospel na svoj cilj.
Sredi vasi je stala stara cerkev in poleg nje skromno župnišče. Tam se je oglasil Tomaž.
"Gospod so šli obhajat," mu je odgovo:
,1# L
lutna ženska, ki jo je našel v kuhinji. "Vi 3
te'
fllf
brže revizor iz Ljubljane? Gospod so pov^M pridete."
"Da, jaz sem revizor," je dejal Tomaž, gospod kaj ukazali, kje da bom stanoval ?"
"Pri nas," je odgovorila ženska. "Moj ^ raežnar in organist. Gospod nimajo ne kubal hlapca — kar je treba, oskrbim jaz."	...
Mežnarica je peljala Tomaža v svojo h1 I je bila zanj že pripravljena sobica. ŠpotoP13^ vedel, da je mežnarica že petindvajset let 0 i da ima troje otrok, da bo njena osemnajsti^11 . ka imela dvatisoč kron dote, da hoče njen $n,^« finančni paznik in da je župnik čuden, pa še ) den gospod.	gV,
Teko mene ure se je Tomaž vdomačil 113 stanovanju in se seznanil s celo mežnarjevo ^ Osemnajstletna Marička mu je pomagal8 prtljago v omaro. Dasi to ni dolgo trajalo, ^ vendar imel priliko spoznati, da bi si I#^1 Petelinah prav primerno olepšal, če bi irie hčeri pomagal, da dobi nekoliko pretekfosti-Po večerji je šel Tomaž v župnišče, da £0, vvi župniku, o katerem so vsi govorili, da le pa še jako čuden gospod.	, ^
Župnik je bil visok, bledbličen mož.
vedel, da je župnik šele nekaj nad štirideset i in se je čudil, da je ves siv in polomljen. J&g "Kakor opran mrtvaški prt, tako barv0 ^p'. je mislil Tomaž, pozdravljajoč župnika z i3 božnimi besedami, "oči pa ima upadle in sV' mu, kakor da bi v njih gorel og6nj."
Tomaž se je obenem oziral po sobi in se strašil, videč poleg župnikove pisalne miz® Vl f j polno z šico zvezano človeško okostje.
"Zunaj na vratih ima zapisano meme tu pa visi celo človeško okostje, ta človek den, pa še prav čuden mož."
SEPTEMBER 22nd. 1920.
"ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
DENAR V JUGOSLAVIJO
Pesiljamt) hitro, točno in gotovo. Potrdila podpisana lastnoročno
prejemnika prejmemo v najkrajšem času. Prodajamo na v=0 - t, PAROBRODNE LISTKE Potnikom	^ E'vroPe Po originalni ceni. Dobivamo našim
POTOVALNE LISTINE
'ot vse druge potrebne spise, ter opravljamo tudi Posle v-nV, - JAVNE NOTARSKE
ijenifl , , cestno in točno. Dobivamo vsa notrebna dovo-denar na avo kake osebe iz Evrope v Ameriko. Prejemamo
HRANILNO VLOGO ter plačujemo po 4% obresti. Pričnite vaš račun danes. Največje hranilne uloge izplačamo na zahtevo ulagalca brez obotavljanja.
^emetli ŽBtate BamSc
i n	John Nemeth pres.
E- 22nd St.	New York, N. Y.
SlEPff BEflVHIi CIIVEIAND& BUFFALO
~3 MAGNIFICENT STEAMERS 3
- "* Sh'P SEEANDBEE" — "CITY OF ERIE" — "CITY OF BUFFALO" ^LEVELAJNI) — Daily. May let to Nov. 15th—BUFFALO
Arrive bupm^D " S'SSP- m-1 Eastern 5 Leave Buffalo - 9:00 p. m. Connectionn	":30 a. M. ) Standard Time ( Arrive Cleveland 7:30 a. m.
Jpading between Ch^i£?ri Ni5^r%Iiialls and all Eastern and Canadian points. Railroad tickets
^PaWf	^ ^ ^y8 return limit, for cars not exceeding 127 in. wheelbase.
ccnte!7 A&askf^r ^ oP,1122,6 chart of The Great Ship "SEEANDBEE" Bent on receipt of
11	or our ^-page pictorial and descriptive booklet free._
—
a
IZ KONVENCIJE S. S. P. Z.
kat

NAJLEPŠE! NAJSIGURNEJŠE! in NAJBOLJ MESTNO I i !— je pošiljati denar v staro domovino, preko stare
iHE LAKE SHORE BANKING & TRUST CO
E- 55tli St. & St. Clair Ave. ... Cleveland, Ohio.
Stara Lake Shore'Banka izdaje bančne Menice (Por. Draft) ere se TOČNO izplačujejo po vseh jugoslovanskih denarnih vodih. — Vlagajte vaše prihranke v Banki, katere OGROMNI METEK presega svoto $26,000.000.00.
Mi plačamo 4% na vse prihranke. In vse naše podružnice i-.a^0 '"Ozemski oddelek, preko. katerega vam je mogoče poslati svojcem v domovino.. Posebno opozarjamo Jugoslovane Collinwoodu na našo novo otvorjeno podružnico na Euclid Ve- in Ivanhoe Rd.	i
E	NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC.
' u5th St. & St. Clair Ave. St. Clair Ave. & E. 125 St. lospect Ave. ■&.. Huron Rd.
uPerior Ave. & Addison Rd.
Za
Superior Ave. & E. 120. St. Euclid Ave. & Ivanhoe Rd. TOČNOST IN SIGURNOST JE NAŠE GESLO.
1 vsa pojasnila glede pošiljanja denarja, dobivanje vaših "Jakov in prijateljev sem, se obrnite na našega upravitelja nozeniskcga Oddelka g. J. B. Mihaljevič, ki vam je vedno pri-P av'jen dati prijazno postrežbo in vse potrebne informacije—
E. 55th St. & St. Clair Avenue


(Dalje)
Na Peter Kočevarjev predlog j je bilo sklenjeno, da se vsem gl. odbornikom da doklada dnevnic za dve leti nazaj.
Sprejet je tudi predlog, da dobi predsed. združ. odobora, br. Fritz, plačo $25.00 za njegovo delo kakor tudi, da se plača gl. zapisnikarja poviša za $20.00.
'Konvencija reši še zadevo društva št. 20., da se glavni odbor ravna po pravilih glede zadeve od moža umorjene članice Marije Turk.
Konvencija zavrže zadevo dr. št. 59. glede umrlega člana Pla-ninšeka in njegove tudi umrle hčere, ker je zveza že izplačala posmrtnino in toraj nima s to stvar j a nobenega opravka.
Na dnevni red pride zopet vprašanje operacijskega fonda. Z večino je bil sprejet Kondov predlog, da se o stvari ponovno razpravlja, na kar je bil porušen prvotni sklep, da se opusti operacije. Vname se daljša debata za in proti ter nasveti, za kako bolezni naj bi zveza plačala te stroške in koliko. Po za-ključkeni debati je predlagal Somrak, da se uvedeta dva razreda in sicer: Zveza plača operacijske stroške od $50 do $75 | za tiste bolezni, kakor je svetoval zdravnik Kern in do $50 pa za vse druge operacije pod pogojem, da bo vselej priloženi tozadevni zdravniški računi pred-no se dovoli te operacijske stroške. Predlog je dobil podporo 23. glas. Kotnikov protipredlog, da operacije ne . pridejo v po-štev, je dobil le 17. glasov.
Na Kolarjev predlog, da se ponovno razpravlja o odškodnini in popravi sklep konvencije glede odškodnine za zgubo enega očesa, je konvencija zaključila, da se tozadevno ostane pri stari točki, namreč da zveza plača odškodnino $100 za zgubo e-nega očesa.
Za odsek' za pregledovanje knjig poroča Kovačič, da so bili v Siestu na banki in da so jim tam povedali, da bo vzelo nekaj dni j predno jim morajo izdelati uradno poročilo glede inta^ula-cijskih listin in stanju istih. Konvencija konštatira, da odsek opda ostalo poročilo, glede teh listin pa poroča kasneje v gla-
Popoldanska seja 8. sept.
Gl. zapisnikar čita imena zbo-rovalcev in opozori zbornico, da Lenko ni navzoč že od zadnjega pondeljka.
Jeras, tajnik dr. št. 103 v Homer City, Pa., pošilja pozdra-
VABLJENI STE NA
VEUKO ZA8AVN8 VESELICO
katero priredi društvo
redni Sosedje,
št. 144, S. S. P. Z.
na znanih prostorih Jos. Gelerij,' Union stop 120, v Newburgh
v nedeljo, dne 26, septembra, 1920
PRICETEK OB 2 URI POPOLDNE.
v Vsi Slovenci iz Newburgha, Collinwooda in Clevelanda naj pribite na to m kjer vas čaka mnogo veselja in zabave ter tudi najboljši prigrizek ©
ve konvenciji . Odbor za resolucije poda svoje poročilo. V pravilih tiskani resoluciji IV. konvencije ostaneta nespremenjeni z dodatkomk resoluciji, tičoči se Slov. Zatišča, da SSPZ. ne pod-vzame nobene nadaljne akcije v tem oziru, dokler ne bodo podani javnosti natančni računi od zavetiščnega odbora.
Resolucijo za ustanovitev dijaškega fonda odbor zavrača.
Soglasno se sprejme resolucijo, v kateri konvencija najod-ločnejše protestira, da bi jugoslovanska vlada na pritisk im-perijalistične Francije ali pa katerekoli kapitalistične skupine pošiljala svoje vojaštvo ali pa kanone na pomoč agresivni in militaristični Poljski proti sovjetski Rusiji, katere edini greh je, da brani svojo svobodo in mlado demokracijo.
Sprejme tudi resolucijo glede mladinskega oddelka, ki določa, da se vsi do sedaj od zdrav nikov še nepreiskani člani tega oddelka podvržejo zdravniški preiskavi vsaj do 31. dec. 1920.
Sprejme se tudi resolucija, da glavni odbor razpiše posebni a-sesment v znesku 50 centov na vsakega člana za upravni sklad in posebni asesment za pokritje primanjkljaja v bolniškem skladu za vse one člane, ki so zavarovani za $14 tedenske podpore, kakor tudi, da se še pred novim letom prenese iz otroškega sklada svota $1,000 v upravni sklad zveze.
Na debato pride vprašanje, ako zveza še nadalje ostane članica N. F. C. of A. in če pošilja na njih konvencije svojega za-
stopnika. Sprejme se Somra-kov protipredlog, da se zadeva prepušča glavnemu odboru.
Društvo št. 132 želi, da bi zveza izdala stenske koledarije za leto 1921. Sprejet je bil Toma-žinov predlog, da zveza tega ne stori.
Na vrsto pride Juraičeva zadeva glede v obrambnem skladu ostale s vote $304, katero zahteva Juraič za se in katero bi radi dobili tudi uradniki unije, ki se je potegovala za Juraičevo osvoboditev iz West Virginske jetnišnice. Glavni uradniki so znova stvar pojasnili konvenciji in konečno je prišlo do sklepa, da se dotična izplača Juraiču le tedaj, ako on pride z dokazi, da je res moral poravnati pri uniji okoli $700 stroškov in da je to tudi storil. Če pa tega ne stori tedaj se prenese ta svota v dobrodelni sklad in se pomaga drugim.
Mladič želi, da bi se nekaj u-krenilo tudi glede delegatinje Ivanšek. V živih besedah je delegaciji povedal o strašni nesreči, ki je zadela prisotno dele-gatinjo, ko je orkan v prah zdro bil njen dom in ubil njenega soproga Ivanšek, nekdanjega tajnika SSPZ. Povedal je tudi na kak nesramen način je postopal samoimenovani odbor za odpo-moč ponesrečenim in kako je ta odbor, obstoječ iz bankirjev, favoriziral samo i tiste, ki so bili zadolženi pri bankah in enostavno hotel upropasti vse one, ki se niso dali vjeti na njihov lim, da bi od tega imeli koristi le bankirji.	(Dalje pri h.)
|	CUNARD LINE	I
$ $
0	LADJA " S A X O N TA "
aš	št-
Odplove 30. oktobra
0	NARAVNOST DO HAMBURGA
■jI	575
|| Tretji razred $115.00 in $5.00 vojnega davka. 0
Zglysite se pri naj bližnjemu zastopniku $	CUNARD LINIJE.
Hti	it*
1	m
y
SELITVENO OBVESTILO!
DR. ŽUPNIK
je preselil svoj urad iz 6127 St. Clair Ave. na
6131 St. Clair Ave.,
vogal E. 62. ceste nad novo banko.
Vzhod iz 62. ceste.
Dr. Župnik ne vposluje nikakih potovalnih zobozdravnikov ali vežbancev, temveč sam osebno skrbi za svoje obiskovalce. Je že nad sedem let v tej okolici in ima na tisoče zadovoljnih obiskovalcev.
URADNE URE: .Od 8:30 dop. do 8:30 zvečer.
Ob nedeljah od 8:30 do 12.
0
1
■HHHH
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI".
Tam v lowi je neki farmer ■dobil za kozla $750. Sedaj razumemo, zakaj se streljanje kozlov tako slabo izplača.
DR. L. E. SJEGELSTE1N
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9lb St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.

aocao
CUNARD ČRTA
LADJA "PANNONIA"
odplove 30. oktobra
proti DUBROVNIKU in TRSTU.
Cena za tretji razred $125.00. Dodatno še $5.00 vojnega davka.
Oglasite se pri najbližjemu zastopniku Cunard C parobrodne črte.
i li il š 1IB §
Rdeče znamke z nakupom 10c ali več.
Naš Tujezemski oddelek je na balkonu.
Od $45
d© $59
P^ače.
u ^rala bo 'izvrstna godba in ljubiteljem plesa se ne svetuje izostati, kaj-8otovo jim bo žal.	O
Rajali in veselili se bomo ne oziraje se na vreme. V slučaju dežja, se bo a veselica pod streho, kjer je dovolj prostora.
Za posrežbo prve vrste jamči
izdelane iz popolnoma svilenega trieolette in mignonette v sedmih različnih krojih^
le-
Dekliške nove
Obleke.
Krasne gingham obleke s križi in pledami v mnogih barvnih kombinacijah.	v

i i
^El)
ODBOR.
NOST! Vršila se bo licitacija mladega koštrunčka, .Tančka Krašovca.
sBssaonoE
VSAKA modna ženska bo prav gotovo hotela imeti enega izmed teh čednih oblek iz trieolette' ali mignonette za jesen in zimo, in ako ga kupite na jutrajšnji razprodaji si boste mnogo prihranili.
Imamo preprosto ukrojene ali razkošno okrašene obleke, v črni, modri in rujavi barvi. Pre-pasane so z ozkimi ali širokimi pasovi z velikimi svilnatimi cofi. Velikosti se razlikujejo od 18 do 44.
Bailey's — Tretje nadstropje.
ČUDEŽNA prilika, da spopolnite zalogo oblek za vašo hčerko, ki pohaja v šolo. Te obleke so vredne od $2.95 do $3.50	- ^
Kakor nalašč so te obleke za šolo in matere bodo vzradoščene, ko zagledajo izredno zbirko za svojo hčerko od 6. do 14. leta. Vsak kroj je nov, nekatere so okrašene s kontrastnimi ovratniki in zapestnicami, gumbi in žepi.
Bailey's — Tretje nadstropje.

STRAN 4.
"XNAKOPRAVNOST*
LOKALNE NOVICE
O te naše pošte! Prejeli smo:: kor je bilo prej določeno. Ker Pisal sem že marsikatero dopis- pa se niso mogli vsi delavci pra-
—	Triletna Pavlina Možina, ki
je bila povožena v nedeljo, ko se je igrala na Saranac rd. in E. 156. St. pri čemur je bila prebita njena črepinja, je umrla v bolnišnici. Voznik tovornega avtomobila, Peter Verlech, ki je bil aretiran v nedeljo, v pon-deljek pa izpulcen na prosto, je bil včeraj zopet aretiran, ker je obtožen uboja.
—	Starišem Novak na Sylvia ave. v Collimvoodu je umrl za pljučnico šestmesečni sinček Filip. ^Taše sožalje!
—	Ko je Miss Jean* Golden,
stanujoča na 672 E. 115 St. ki je učiteljica po poklicu, šla po Euclid ave. jo je začel nadlegovati nek mlad nesramnež. Nekaj časa je njegove opazke prezirala, ko pa le ni odnehal, ga je na 22. vzhodni ulici pograbila za vrat in ga gnala bližnjemu policaju.
—	Tudi v Gordon parku se je
primeril sličen slučaj, katerega glavni del se razlikuje od zgornjega, konec pa je bil ravno tak. Ko je policijski kapitan Frank Smith včeraj šel po Gordon parku, je zaslišal krik neke žejiske. Hitel je k nji in jo vprašal, kaj je. Povedala mu je, da jo je ravnokar nadlegoval neki moški, ki je imel na sebi rumene hlače. Smith je videl bežeče "rumene hlače", in jo je ubral za njimi. Po četrtmiljskem lovu je imel kapitan v svojih rokah "rumene hlače" ih njihovega lastnika.
—	Sodnik Silberi je včeraj na policijskem sodišču izjavil, da bo odsedaj naprej kaznoval z $100 globe in povrnitvijo stroškov vsakega avtomobilista, ki ne bi u&tavil avtomobila, ko se ustavi voz poulične železnice. Včeraj se je moralo zagovarjati nred njim 25 avtomobilistov, ki : j bili . n ,im 1 —rnitve stroškov d L $25 globe.
—• Judje po vsem s a ob-K>j; tO d	'j na, i praz-
nik, ki se imenuj d Jom .{ipur ali dan sprave, ki zaključuje deset dni posta, katerega so se vdeležjli vsi pravoverni Judje. ■
nico v Gorico. Ali naslovi jenec ni dobil nobene. Nedavno pa sem pisal "priporočeno" — to pa je naslovi j enec prejel in mi tudi odgovoril. Pozneje sem vnovič pisal dopisnico, ki jo nasi mi usiljuje misel, da treba vse "priporočiti" ako se hoče, da pride pošiljatev na svoje mesto. Ali to stane mnogo — je drago, kakor še ni bilo pikdar. Slavna direktcija naj malo podreza svoje podrejene organe!
Splošna stavka v Tržiču. V
vočasno opozoriti na ta zadnji ukrep, se je zgodilo, da je del delavcev odšel v Panzano, dočim jih se je del zbral pod kostanji. Preden se je moglo kaj ukreniti, j6 vojaštvo postavilo strojnice, zasedlo nekatere točke in razdelilo obe skupini. Skupina v Panzanu se je razšla, dočim je skupina pod kostanji otvorila zborovanje, ki pa se je kmalu prekinilo, kajti zborovanja se je udeležilo tudi nekoliko fašistov,
petek seje imelo vršiti v Trž^ ^ so zqfeli izzivati a nato stre-
ču zborovanje gradbenih delavcev, katerega so se nameravali udeležiti tudi drugi delavci, ki so v ta namen sklenili zapustiti delo nekaj ur prej, nego po navadi. Oblasti so najprej dovolile zborovanje, toda v zadnjem hipu so se skesale, baje pod vpli vom tamošnjih fašistov. Po dolgem pregovarjanju je civilni komisar vendar dovolil zborovanje, toda v Panzanu in ne na izprehajališču pod kostanji, ka-
NAPRODAJ!
Moderna 41eta stara hiša za 2 družini; dvojno krite verapde; garaž, vsako stanovanje 5 sob; kopališče; elektrika; trd les; fornez na plin in premog. Nahaja se na vzh. 76. cesti, blizu St. Clairja. Cena'$14.500. Lastnik vzatne tudi 2 mortgage za $6.000 ako treba. Oglasite se na 7613 St. Clair Ave. med 8. in 10. uro. dop. in od 5 do 8. zvečer.	222—227
h tržaškega življenja.
Smrtna kosa. — Včeraj ob 1. uri popoldne je umrl tu g. Anton Vrabec, posestnik, bivši trgovec in večleten vesten in zaslužen odbornik "Tržaške posojilnice in hranilnice" in mu ta zavod ohrani 'trajno hvaležen spomin. Žalujoči rodbini iskreno sožalje. Pogreb bil iz hiše žalosti Pendice di Scorcola 394.
Srečko Kumar, pianist, se je vrnil iz tujine in se ustanovil v Trstu. Poučevati bo začel v Trstu in Skednju začetkom septembra. Tozadevne informacije daje na svojem stanovanju v Skednju št. 216, I. nadstropje, fv rejačevi hiši).
SLOVENSKI DRŽAVLJANSKI POLITIČNI KLUB, LORAIN, OHIO
prireji
SHOD 26. septembra 1920 v Virantovi dvorani
na katerega vabi vse moške in ženske, kajti volitve se bližajo in potrebno je, da se posvetujemo o celi stvari. Ne pozabite torej, dne 26. septembra. • Vabi
2213-24.	ODBOR.
PEVSKO DRUŠTVO 'JADRAN'
EDINO
w*
zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v Kunčiče-vi dvorani. Uradniki: A. Pra-protnik, predsednik, 17005 Waterloo Road., Leo Bostjančič, tajnik, 1312 East 167th Street, Mike Podboj, blagajnik, 1312 E. 167th St. Ciril Ozbič, zapisnikar. Nadzorniki; Frank Kolin, Frank Hajny, Tony Ukmar. — Pevovodja g. Itanuš.
Pevske vaje se vršijo vsako soboto, točno ob 7:30 uri zvečer v Kunčičevi dvorani. Vstop v društvo ima vsak napreden Slovenec in Slovenka, lahko kot aktiven pevec ali kot podporen član. Se uljudno vabite za pristop.
POZOR, ROJAKI v PENN-
syLvaniji.
Rojake po državi Pennsylva-n-iji obveščamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik g. 'Josip Ivanetič,
Ijati. Posredovalo je tudi vojaštvo, ki je nasilno razgnalo zbo-rovalce. Streljanja kar ni hotelo biti konec. K sreči ni žrtev, Nekoliko oseb je bilo aretiranih. Vsled tega dogodka je proglasilo delavstvo za včeraj
splošno protestno stavko.
Iz- Longerja nam poročajo, da so te dni po vojaško preoblečeni tatovi kradli grozdje. Da bi jih pa otroci ne gledali, so jih pregnali s streljanjem. Ne samo da ni lepo krasti, ampak tudi streljanje je nevarno. Dobro bi bilo da ,bi varnostna oblast tudi po okolici malo bolj pazila. — Lonjerc.
PRODAJAMO
HIŠE - LOTE in . FARME
ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU.
Za pošteno postrežbo se vedno obrnite na
D
15813 WATERLOO RD.
LEPI IN REJENI
prašiči se prodajajo po zmernih cenah pri Jim Robich, E. Goller St., Euclid, Ohio.
224-26
GOSTILNA NAPRODAJ
pod jako ugodnimi pogoji, na zelo prometnem kraju v tej naselbini. Več se izve v uradu Enakopravnosti.	224-26
SEPTEMBER 22nd,
MALI OGLASI
NAPRODAJ!
Moderna hiša za dve družini, garaž, vsako stanovanje vsebuje
STANOVANJE
obstoječe iz 4. sob, kopališče in elektrika se odda za malo družino brez ali it 1 otrokom na 390 East 162nd St. v Collimvoodu.
HIŠA S TRGOVINO — PEKARNO — NAPRODAJ!
11 sob, 6 spodaj, 5 zgoraj, ko-
5 sob in kopališče; elektrika, j pališče, elektrika in vse moder-plin. Cena je samo $7.800. Za ■natančnejše podrobnosti se o-glasite na 1238 East 167.th St.
Tine: Meni se zdi, da A. ! nekam zmešano piše.
D.
no urejeno. Cena po dogovoru. Prodati se mora takoj radi odhoda v stari kraj. Vprašajte pri M. Pire, 1126 E. 68th St.
STAKICH & J. KRALLi Tone: Seveda, ko je njen
glavni urednik Rozinov Jaka.
kar dela, pri krojaču • izdelano obleko lepšo nego je ona izdelana v tovarni je, poseben kroj, katerega ima. Mogoče ne morate opisati razlike, toda slednja je pred našimi očmi. Vzrok je ta, vsaka obleka je narejena, da pr is to j a posamezni osebi. Kadar naročite obleko pri nas je izdelana po najlepšem kroju.
WATERLOO MERCHANT TAILORS.
15710 Waterloo Rd.
wb
D
0
u
D ©
ki je upravičen pobirati naročnino za "Enakopravnost", izdajati polnomčna potrdila ter sprejemati druga dela, spadajoča v tiskarsko stroko.
Rojakom ga naj topleje, priporočamo, da mu gredo povsod na roko.
Uprava "Enakopravnosti"
Otvoritev Move Trgovine.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem odprl na 670 E. 152 Str. poleg dobro poznanega slovenskega krojača g. Josipa Gornik
■nVRElENOniZVSO BRM1 i REZUNO OPRAVO. '
Brusim vsake vrste rezilno orodje. Prodajam in popravljam vsakovrstne puške. ZA TOČNO IN DOBRO POSTREŽBO JAMČIM.
Priporočam se vsem Slovencem za mnogo-
brojni obisk.
*
John Tomažie >
670 E. 152. St. Collin wood.
V CLEVELAND O.
D
mm
G

o
aoi
Tislcovna Droisiba.

American-Jugoslav Printing & Pub. Co.
6418 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
nr
Tiskarna
#
Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ja-ko pripierne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
SLOVENSKO DEKLE dd
službo v ezobozdravniškem ®
du. Oglasiti se je na $303 ' Clair Ave.	^*9
RABIM DOBREGA POMOČNIKA za grocerijo. Zglasiti se J pri
J. BRUSS, 544 East 152nd Str.
katen i
UGODNA PRILIKA. PRODA SE HIŠA, v
nahaja trgovina s pohištvi Naprodaj je tudi samo trgo'11 kakor kdo hoče.
16013 Waterloo Rd.
223-%
20 ^
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
TEL. PRINCETON 551
6418 ST. CLAIR AVENUE.
CLEVELAND, OHIO.
Dr. Albert F. Snel!
od Snelovega privatnega Sanatorija v Cmcinnatiju, O.
Bo v svojem CLEVELANDSKEM URADU
80 Public Square
V SOBOTO
18, septembra
in bo ostal do sobote 2. OKTOBRA.
SAMO DVA TEDNA!
Doktor zdravi vse kronične bolezni in hibe mož, žen in otrok.
Veliko slučajev je, ko se je lahko izogniti nevarne operacije, ako se prepustite zdravniškemu zdravljenju.
Zdravijo se vse moške, ženske in otročje bolezni.
Katarju in boleznim v želodcu se posveča posebna pozornost.
Ako imate katarne neprilike, pridite, da se vas preišče. Vsi bolni naj se poslužijo te "prilike. Ako ste ozdravljivi, vam povemo, ako ne, vara da nasvet. Noben bolnik naj ne zamudi te prilike.
Ako imate revmatizem, nervoznost, slabost,, otelkle noge ali roke, jetrne neprilike, srčne bolesti, ali katerekoli zgubljajoče bolezni kakor oslab-Ijenost, bled ost, vrtoglavost, dispep-sijo', slabo prebavo, zabasanost, neprilike v želodcu ali epilepsijo, obiščite dr. Snella.
Uspešno se zdravijo krvne in kožne bolezni, kakor tudi pruh.
Ženske,
ki trpijo na glavobolu, melanholiji, hrbtenici ali na kakih posebnih boleznih, ki so lastne ženskam, naj gotovi vprašajo za svet tega Specialista.
Ovarium ali trebušne neprilike at zdravijo brez operacije. Ako se vam' je svetovalo, da se daste operirati za! te vrste bolezni ali vsled pruha, to-j daj ■ ne postavljajte preje življenja v: nevarnost, da vprašate tega špesiali- i sta.
Stari ali mladi možje. |
Nobene razlike ni, na čem bolehate ali koliko časa bolehate; ako je v nevarnost vaša sreča, obrnite so na tega Specialista.
Nič ne de, kakšno bolezen imate ali kako slabe izjave ste slišali o sebi, nič ne de, ako se vam je reklo ,da ste neozdravljivi. Posvetujte se s tem znamenitim zdravnikom, in ako je le nit upanja, tedaj boste našli upanje v njegovem zdravljenju, ki vas bo do-vedlo do zdravja, zadovoljstva in sreče.
POSEBN APOZORNOST se obrača na kemične in mikroskopične preiskavo krvi, urina in sputuma .in na ner-voznostne ter, dušno kompliciranosti.
Naslovite vsa sporočila na
Dr. Albert F. Sneli
80 Public Square, Cleveland, O. or 1054 Wesley Ave., Cincinnati. O. ^Uradne ure; od 9. dopoWne do 8. zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10. dopoldne do 1. popoldne*.
ŽELITE MUZIKO V
Naprodaj imam še malo rabljen klavir (player) z madi.
>200 East 61st St.
22%
• SPREJEM V DRUE "SLOVENIJA"
je prost vstopnine v mesec juliju, avgustu in septe® . $6 na teden podpore. USIlir na $250.00.
iiiililiilll
jUKE UNE5,
Vacation Trip That Satisfies
TlHiC summertime will booO
be here and with are you goin^Y The G10**
ot a vacation trip
mv J-UIA
Lakes vj the mecca for P* ticular and experienced t™ _ , elers on business and picas | trips. The D. & C- % Steamers embody all the qu*
ties of speed, safety ^nd co fort, the freedom of the dec • the cool refreshing lake breez D. & C. a Service Guarantee.
Daily Service May 19LR0 tween Detroit and Bufff* Leave 6:00 P. M. Arrive destination 9:00 A. M. , . u«-* i
Daily Service April ^ n(j. j tween Detroit and Clevela , Leave 11:00 P. M. ArrlV destination 6:15 A. M. » > ^
MACKINAC .ISLAND Scrvico June 14th to Sep 14 th. 3 trips per week ^ 14th to July 1st. July Ist Sept. 14th, 6 trips per week.
Between Detroit and Buffalo Use Your Rail Tickets .
Send 2o Stamp for Ulusti* t
G. P. A., Detroit, Mich. DETROIT & CLEVELAND NAVIGATION CO- d
A. A. Schantz, President a" General Manager. J.T. McMillan. Vice-President


Oživljajoče, okrepc^ Najboljše Allaround
mazilo , in
za praske, trudne u ijj. boleče mišice. Nepi'e'coS vo za drgnjenje.
___
H
g O. S. Princetqn 245 Bell Rosedale 6353-
JOS. VOVK 1123 Addison ^ AVTOMOBIL ZA SLUČAJE.
M
se priporočam
LIBERTY BONDI
VARCEVALP"^ ZNAMKE.,
-vsf
NO
Prodajte sedaj. Mi P ^
v	gotovini takoj .Simon, ^
vi	prekupčevalec, soba 2 pj> noxBldg.,, drugo O* , Vzemite vzpejačo. Vb0a ,
ta cesta in Eucli dave.-11 jjr ger Sewing Machine Goto do 6. ure zvečer.
J