Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 28.000
Letna inozemstvo	Lir 40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
i
Leto XXXVIII. - Štev. 26 (1906)
Gorica - četrtek, 26. junija 1986 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Pomen Evharistije za krščansko občestvo Volitve na Siciliji - Vsi zadovoljni
ZNAMENJE IN URESNIČITEV EDINOSTI
Evharistija že od začetka teži k občestvu in ga ustvarja. Zato sv. Pavel piše Ko-rinčanom: »Ker je en kruh, smo mi, ki nas je mnogo, eno telo; vsi smo namreč deležni enega kruha« (1 Kor 10, 17). Veliki Janez Zlatousti tako razlaga te besede: »Kaj postanejo tisti, ki se z njim obhajajo? Kristusovo telo: ne mnoga telesa, ampak eno samo telo. Tako tesno smo mi povezani med seboj in s Kristusom.«
Jezus po Evharistiji združuje svoje učence, vse kristjane. Iz Evharistije se rojeva Cerkev: bratstvo, skupnost, edinost. Tako beremo že o prvi krščanski skupnosti v Jeruzalemu: »Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša. Nihče ni trdil, da je to, kar ima, njegova last, temveč jim je bilo vse skupno« (Apd 4, 32). Evharistija rojeva občestvo med brati. Če vzamemo to zares, bo imelo za vse nas nepojmljive posledice. Zakaj če nas Evharistija naredi eno, je samo po sebi razumljivo, da vsak ravna z drugimi kot z brati.
»Evharistija nam je dana zato, da postanemo bratje,« pravi Pavel VI., »da se tujci, ki so razgubljeni in ravnodušni drug do drugega, zedinimo, postanemo enaki in prijatelji, dano nam je, da iz brezčutne, sebične množice ljudi, ki so razdeljeni in nasprotni med seboj, postanemo ljudstvo, pravo ljudstvo enega srca in duha, ki veruje in ljubi.«
Kolikšna je še pot, ki jo mora prehoditi sleherni izmed nas, da bi postali to, kar smo! Zato moramo biti trdno odločeni, da z voljo in v življenju uresničimo to, kar pomeni in uresničuje Evharistija: edinost.
PRINESTI EVHARISTIJO BRATOM
Tu ne gre za to, da bi prinašali obhajilo bolnikom, ampak za nekaj globljega. Kristjan (in krščanska skupnost), ki se hrani z Evharistijo, ki se v stiku z Jezusovo osebo hrani z njegovo besedo, prevzema njegov način življenja, mišljenja, čustvovanja, začenja ljubiti z njegovo ljubeznijo, se naenkrat znajde pred »množico«. In v sebi lahko ponavlja drugo za drugo vse Jezusove besede. Tako pride spontana tudi la: »Množica se mi smili« (prim. Mr 6,
34). »In jih je začel mnogokaj učiti« (prav tam).
Duhovnik je po službi sredi krščanske skupnosti učitelj. Poklican je, da prinaša in razlaga božjo besedo. Vendar danes ljudje bolj poslušajo pričevalce kot oznanjevalce. Zato je odlična naloga krščanskega občestva prinašati to pričevanje. Tudi po Evharistiji svet ne sprejema Kristusovega oznanila, pač pa po življenju kristjanov, ki se hranijo z njo in z božjo besedo.
BITI EVHARISTIJA ZA BRATE
Tisti, ki v polnosti doživlja Evharistijo, pozna dvojno spremenjenje in dvojno obhajilo: spremenjenje darov v Kristusovo telo in kri ter spremenjenje sebe in občestva v Jezusovo osebo. Prav tako je tudi smisel obhajila s svetim zakramentom, da bi kristjani postali Evharistija za brate in za svet.
Oče je namreč poslal Sina, da bi svetu dal življenje. Tu se nadaljuje proces po-božanstvenja sveta. Začenja se pri oltarni mizi. Tu preoblikovana in spremenjena krščanska skupnost stopa z Jezusovo zavzetostjo po poteh Galileje današnjega sveta, dobrote deleč: lačnim kruha, žejnim okrepčilne pijače, golim obleko, z zdomci in begunci deli streho, sirotam podarja toplo družinsko gnezdo, bolnim zdravje... Kjer so ljudje v kakršni koli stiski, je pripravljena s srcem priskočiti na pomoč. Z njimi deli ponižanje obsojencev in zavrženih, se bojuje za pravice tistih, ki so brez pravic, postaja upanje obupanim, pot za tiste, ki so brez poti, sreča za nesrečne... In združena z Jezusom v Evharistiji, more in mora krščanska skupnost narediti to, kar je naredil Jezus: dati svoje življenje za svet.
»Gospod je namreč hotel povezati svoje božje življenje z našim tako tesno, s tako ljubeznijo, da je postal naša hrana in da nas je na ta način napravil osebno deležne svoje odrešilne daritve, da bi pritegnil in vključil vsakega od nas v svoj načrt odrešenja, ki je dostopen vsemu človeštvu« (Pavel VI.).
Tako naj bi verni, ki so doživeli spremenjenje, postali obhajilo za življenje sveta, zavedajoč se, da Boga častimo z lepimi obredi, toda dajemo mu še večjo čast z darovanjem bližnjemu, kakor je to storil Jezus Kristus.	B.	R.
V' nedeljo 22. junija so bile na Siciliji volitve v deželni svet. Redkokdaj so kake volitve vzbudile toliko pozornosti kot ravne nedeljske na Siciliji. Razlog za izredno zanimanje je bil ta, da sta obe najmočnejši stranki vladne koalicije, demokristjani in socialisti, videli v volitvah na Siciliji priložnost, da se preveri njihova moč. Craxi je namreč pred volitvami zahteval zase tudi predsedstvo vlade na Siciliji kot ga že imajo socialisti v Rimu. Poleg tega je Craxi prišel v hudo polemiko z demokristjani, ker so ti hoteli in še vedno hočejo, da mora priti do zamenjave pri vodstvu vlade v Rimu. Derno-krščanski tajnik De Mita je to v svojih volilnih govorih na Siciliji dal jasno razumeti socialistom. Zaradi tega so vsi nestrpno pričakovali, kaj bodo odločili vo-lilci v nedeljo.
V	ponedeljek so ves dan eni in drugi strmeli v številke na televizijskih zaslonih, kaj bodo povedale, tj. komu bodo dale prav, socialistom ali demokristjanom. Zvečer je vse postalo jasno: volilci na Siciliji so se izrekli za »status quo«, to je naj ostane tako kakor je. Vladne stranke (demokristjani, socialisti, socialni demokrati, liberalci in republikanci) so namreč odnesle prav toliko glasov kot leto prej na pokrajinskih volitvah. Sicilijanski volilci so se torej izrekli, naj ostane tako kot je tudi v Rimu.
Vendar so nekateri izidi le pomembni. DC se je zelo bala, da bo na nedeljskih volitvah pogorela, ker so se razni njeni zastopniki v preteklosti precej umazali z mafijo in raznimi škandali. Vsled tega je De Mita močno očistil svojo stranko in dal na listo precej novih imen, zlasti mlajših. Pokazalo se je, da je prav ukrepal. Njegova stranka je od lanskih pokrajinskih volitev napredovala skoro za en odstotek glasov; dobili so 38,8 % glasov. Izgubili so sicer dva sedeža v deželnem zboru, imeli bodo 36 sedežev namesto 38; so pa kljub temu zadovoljni, ker so se bali dosti večjih izgub. Zadovoljni so tudi zato, ker socialisti niso napredovali kot so pričakovali; dobili so le enega poslanca več. Glede na pokrajinske volitve lanskega leta so socialisti celo za malenkost nazadovali. Bettino Craxi torej ni uspel s svojo demagoško politiko.
O krščanski družini
Ivo Bolčina ob Družinskem dnevu 15. junija v Gorici
Vsakodnevni črni oblaki, ki se pojavljajo nad nami, so znamenje, da moramo biti budni. Le oglejte se okoli in videli boste, kako napreduje, kakor zahrbtna bolezen, razna navlaka sedanjega sveta: od pijančevanja preko tatvin do najhujšega, to je mamil. Rekli boste: No, in kaj ima vse to z nami? Morda nič in zato hvala Bogu!
Povedati vam hočem samo to, da se naše, to je delo staršev, vzgojiteljev, družbe, ne zaključi po določenem urniku, ampak mora biti stalno na obrambnih okopih. Samo tako bomo lahko rekli, da smo napravili, kar nam je bilo odkazano.
Kakor veste, je družina tisti temeljni kamen, na katerem sloni cela zgradba družbe, pa naj bo majhna ali velika. Ce smo mi tisti kamen, skušajmo biti res solidni, budni in neustrašeni. Če je treba grajati — grajajmo, če je treba protestirati — protestirajmo, če se je treba upreti krivici — uprimo se! Ne sinemo se sprijazniti z vsakim dejstvom. Verjetno ste že razumeli, da so moje besede v obrambo naših otrok, ki so večkrat zasmehovani prav zato, ker poznajo cerkev in se v njej počutijo kot v domači hiši, pri domačem ognjišču.
VZGOJA OTROK
Razvejanost skibi v krščanski družini je velika. Na prvem mestu je prav gotovo vzgoja, s katero usmerjamo otroka v življenje.
Govoriti o vzgoji otrok v družini je večkrat tvegana stvar. Družina, ta osnovna celica, iz katere črpa svoje moči cela človeška skupnost, je danes bolj kakor kdaj tarča napadov in zasmehovanj. Mislim namreč na krščansko družino, ki je svoje korenine pognala v krščansko skupnost. Tako družino vsi opazujejo in čakajo kakor jastrebi, da bi v njej dobili madež, v katerega bi se spustili kakor hijene na mrtvo truplo.
Krščanska družina ima svoja načela tudi v vzgoji. Svoje otroke pošilja v cerkev; ne samo to: želi, da se v cerkvi in s Cerkvijo formirajo.
DUHOVNIKI POKLIC
In tu večkrat zablesti, morda še v daljavi, vzvišen poklic, ki mu družba ne daje vredne pozornosti In to je poklic duhovnika. Kako lahko pride do tega poklica v družini? Zelo preprosto — živeti s Cerkvijo.
Toda živeti s Cerkvijo zahteva danes veliko poguma, toliko bolj, če je taka družina pripadnik narodne manjšine. Strah je včasih ovira. Kaj bodo rekli? Kaj bodo mislili znanci, prijatelji in delovni tovariši? Vse to je za vzgojo v družini zaviralni moment. Prava senzacija nastane, če se kdo iz naše narodne manjšine odloči za duhovnika.
Osebno te senzacije ne vidim. Če imamo vrsto poklicev, ki so usmerjeni v pomoč bližnjemu, zakaj bi ne imeli še duhovnika, ki se bližnjemu razdaja? Imamo in pozna-
Pomembna pa sta še dva druga izida, komunistov in misovcev. PCI je upala, da bo napredovala zaradi polemike med demokristjani in socialisti, toda izidi so pokazali, da PCI vedno manj vleče volilce v Italiji; lahno je namreč nazadovala in zdrknila pod 20 % ter izgubila en sedež. Komentatorji vidijo v tem odraz nekega splošnega pojava med levičarji v Evroni, da se namreč volilci vedno bolj odvračajo od komunistične partije. Ponekod je to bolj vidno, drugod manj, vendar gre za splošen pojav. Vedno bolj pa raste vpliv raznih socialističnih skupin. Na Siciliji so npr. socialni demokrati porasli v glasovih in v številu poslancev, od dveh so prišli na štiri. Obe socialistični stranki skupaj imata zato enako število poslancev kot PCI, tj. 19.
Značilen je porast glasov oddanih za MSI. Ta desničarska stranka se je krepko uveljavila in pridobila dva poslanca; od
6 je prišla na 8. Vendar je v primeri z lanskimi pokrajinskimi volitvami rahlo nazadovala, verjetno tudi zaradi nižje udeležbe na nedeljskih volitvah. Gre pa za pojav, ki daje vsem misliti, zakaj južna Italija tako močno podpira MSI. Nekateri menijo, da zato, ker je ta stranka edina resnična opozicija v italijanskem političnem življenju.
V	ponedeljek zvečer so po televiziji vsi voditelji strank izražali svoje zadovoljstvo nad izidi volitev, saj resničnega poraženca res ni bilo. Vendar so v svojem srcu bili najmanj zadovoljni socialisti, ker niso napredovali kot so zatrdno pričakovali. Sedaj bo treba počakati, kako se bo razrešil spor med DC in PSI v Rimu. Ali se bosta stranki na kak način pobotali po hudih polemikah med predvolilno kampanjo ali pa bo vladna koalicija razpadla. V tem primeru bodo neizogibne parlamentarne volitve v bližnji prihodnosti.
»Mlada Jugoslavija« na kongresu svoje organizacije
mo primere, ko so vsi bežali, medtem ko so duhovniki ostali na svojih mestih za ceno lastnega življenja. In zakaj vse to? Iz čisto preprostega razloga, ker za duhovnikom stoji božja pomoč.
Priznati pa moramo, da je odhod mladega fanta na duhovniško pot za starše in družino nekaj izrednega, kateremu ne znam dati prave razlage. A ko vidite veseli obraz in pripravljenost na vse, takrat vas zapustijo vse skrbi in tudi sami ste z njim veseli.
Daj Bog, da bi naša skupnost imela toliko duhovniških poklicev, da bi nam bila bodočnost kot vernega ljudstva zagotovljena.
Opazili ste gotovo, da sem govoril o posebni vzgoji, to je o vzgoji duhovnika, ki je izšel iz slovenske družine, ki ji ni vseeno Cerkev ali ne, šolski verouk ali ne. Tu bi lahko prebral članek iz italijanskega časopisa o dogodku, ki se je pripetil na neki rimski šoli. Naj povzamem le glavno misel: »Verouk omejuje človeku svobodo.« Oprostite, ta trditev je iz trte zvita in nima nikakršne stvarne podlage. Vendar odgovarja mnenju nekaterih staršev. Pri tem pa drži: kar sl bomo z božjo pomočjo ustvarili, to bomo imeli.
Bodite dobri, velikodušni, čisti, polni spoštovanja, iskreni! In z navdušenjem ustvarjajte svet, ki naj bo boljši kot svet vaših očetov. (2. vatikanski koncil mladim)
(OD NAŠEGA DOPISNIKA)
Letos je v Jugoslaviji bilo 36 kongresov.
Čisto na koncu so bili štirje zvezni: sindikalni, borčevsKi, mladinski in kot šestintrideseti, kongres Zveze komunistov Jugoslavije.
Že pri sindikalnem zveznem kongresu, še bolj pa pri borčevskem je bilo opaziti težnjo po tako imenovani »enotnosti« v Jugoslaviji. Jugoslovanskega borčevskega predsedstva ne bodo več volili na republiških kongresih, marveč ga bo odslej volil zvezni kongres; tako da ne bi v republikah predlagali koga, ki ni za »enotnost«. Izvoljeni bodo torej le »enotniki«, »Jugo-slovenarji«.
Pa če že borčevskemu kongresu lahko prilepimo oznako »bolehnosti«, neživljenj-skosti, kaj reči o mladinskem zveznem kongresu? Tudi ta je namreč hudo kritiziral posamezne pojave samostojnih mladinskih pobud na republiških kongresih, pri čemer je bil posebej omenjen slovenski mladinski kongres.
Če pustimo vnemar naključje, ki smo ga lahko videli ob televizijskem pogledu v kongresno dvorano, kjer so sedeli delegati, med katerimi je marsikdo krepko koračil »Abrahamu« naproti; in tudi če odmislimo, da mladina v Jugoslaviji od »svojega« kongresa ne pričakuje ničesar, ker tam pač v njenem imenu nekdo govori o rečeh, ki smo jih že milijonkrat slišali; govori zato, da si bo pač zagotovil bolj ali manj mehak fotelj v politiki odraslih. Pa vsemu navkljub poglejmo nekatere »zanimivosti« mladinskega kongresa.
OGROŽENO BRATSTVO IN ENOTNOST JUGOSLOVANSKIH NARODOV
To prečudno bratstvo, ki ga nikoli ni bilo, je zdaj ogroženo. Tako so izzvenele besede nekaterih razpravi j alcev na mladinskem kongresu. Ogroženo je s tem, ker se v Sloveniji pojavljajo zahteve, da bi dovolili služiti vojaški rok v civilnih službah. Ena od kongresnih resolucij izrecno govori o tem. Civilno služenje vojske se je pojavilo na Zahodu; v Jugoslavijo prenašati zahodne izkušnje je protisocialistično, ker je naša armada »ljudska« armada in že tako ali tako vsebuje »civilne sestavine«. Obenem pa se s skupnim življenjem vojakov utrjuje bratstvo in enotnost, ki bi bilo s civilnim služenjem uničeno.
Ne le to; slovenski mladinci so zaslužili grajo, ker so že s takim predlogom »zamajali« temelje bratstva in enotnosti.
Sklepi slovenskega mladinskega kongresa so doživeli kritiko tudi zato, ker so nasprotovali obveznemu vojaškemu usposabljanju za ženske, ki ga v nekaterih balkanskih republikah podpirajo, ker verjetno želijo s tem (lati bratstvu tudi sestrsko noto.
Z eno besedo: vse humano, napredno;
vse, kar naj bi \ ončno obračunalo s stalinistično preteklostjo, (ni zanesljivo, da je v Jugoslaviji stalinizem že preteklost), in kar po pravilu ali po čudnem naključju redno prihaja iz Slovenije; vse to ogroža bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov.
Šetinc, ki pripravlja kovčke, da bo v Beogradu zasedel enega od treh slovenskih sedežev v predsedstvu partije, je rekel, da »se v Federaciji ne moreš obnašati kot zadrt Slovenec«.
Ribičič, ki je pred štirimi leti šel z enakega stolčka v Ljubljani na enakega (kot zdaj Šetinc) v Beograd, se je obnašal prav lako: pozabil je odkod je sploh prišel, ne le, da ni bil »zadrt Slovenec«.
In delegati sedanjega mladinskega kongresa tudi ne bodo »zadrti Slovenci«, ko bodo v prihodnosti »zastopali« Slovenijo v Beogradu.
Že zdaj so jih poučili, kakšni zločini rušijo bratstvo in enotnost. Medtem gre Evropa svojo pot; naše bratstvo pa bo iz Slovencev počasi naredilo balkanske pastirje...
Proces proti ugrabiteljem ladje »Achille Lauro«
Pretekli teden se je v Genovi začelo sojenje zajetim in odsotnim ugrabiteljem ladje »Achille Lauro«. Preiskovalni organi so v sedemmesečni preiskavi ugotovili, da je bilo v ugrabitev vpletenih 16 ljudi, pripravil pa jo je Abu Abas. Vendar jih je prišlo v roke pravice le pet: trije dejanski ugrabitelji in dva Arabca, ki sta poskrbela za orožje in organizacijo, četrti ugrabitelj pa je bil lani še mladoleten in mu bo zato sodilo sodišče za mladoletnike.
Prvi dan procesa je prišlo tudi do nastopa štirih mladih Nemcev, ki so soli-dalizij-ali z ugrabitelji in z borbo Palestincev, zaradi česar so bili aretirani z motivacijo, da so poveličevali nasilje.
■	Ministrski svet je odobril zakonski osnutek ministra za zdravstvo Degana, ki zelo omejuje kajenje v javnosti. Ta osnutek strogo prepoveduje kajenje v bolnišnicah in vseh zdravstvenih zgradbah (tudi v zdravniških čakalnicah). Prepovedano bo kaditi v letalih, v taksijih, v vseh šolskih prostorih, pa tudi v kino dvoranah in gledališčih (do sedaj je ta prepoved veljala le za severno Italijo). Tudi javni lokali kot so bari, restavracije, pošta, sodišča, občine bodo morali upoštevati to prepoved. Za kršilce je predvidena globa 15 do 45 tisoč lir, za lastnike javnih lokalov pa od enega do pet milijonov. Seveda pa bo moral omenjeni osnutek še odobriti parlament.
Stanko Zorko - 40 let mašnik
Don Lino Cocci 40 let duhovnik
OKNO V DANAŠNJI SVET
Junij in julij nista samo meseca mašni-ških posvečenj in novih maš, temveč tudi meseca mašniških jubilejev in okroglih oh letnic. Tako okroglo obletnico mašništva obhaja tudi g. Stanko Zorko, kaplan v Rojanu in voditelj tamkajšnje Mar. družbe.
G. Zorkota ni potrebno predstavljati, saj ga pozna cela naša dežela, to je vsi tisti, ki poslušajo tržaško slovensko radijsko postajo. Malokdo je s to postajo tako povezan kot ravno g. Zorko. Začelo se je pred več kot 20 leti, ko je rojanski kaplan skupaj z dr. Škerlom prevzel v oskrbo oddajo Vera in naš čas. Nedeljo za nedeljo so ga ljudje poslušali, ko jih je seznanjal z življenjem CerKve doma in po svetu. Sedaj pa ga nedeljo za nedeljo poslušajo med mašo ob 9. uri. ko ne samo mašuje, ampak največkrat tudi sam pridiga in razlaga nedeljski evangelij. G. Zorko se je že zapisal v naše versko življenje.
Toda zapisal se je v naše zamejsko življenje tudi na drugih področjih: kot katehet v šoli. Eden redkih katehetov je ki tudi danes pravi, se v šoli silno dobro počuti. Rad ima otroke in otroci njega. Kot slovenski kaplan v Rojanu, v tem predmestju Trsta, kjer je še vedno dosti slovenskih ljudi, četudi vernih ni toliko, kot bi človek želel. Tu je vodil in vodi Marijino družbo, ki je bila ob njegovem nastopu v Rojanu zelo cvetoča, tako da je z njeno pomočjo zgradil Marijin dom; Marijin tudi zato, ker je zanj največ prispevala in pomagala ravno Marijina družbo. Bolj skrito je njegovo delo pri katoliškem tisku. Toda prav je, da povemo, da on ali dr. Škerl vsak teden privozita v Gorico pošto za Katoliški glas. Tudi dopisuje rad v naš katoliški tednik in mar-sikak članek je njegov, četudi ni vedno podpisan.
V	Trst je pa prišel po čudnih ovinkih, za katerimi moramo videti božjo previd-
nost, ki človeka vodi drugače kot mi načrtujemo.
Po rodu je g. Zorko Dolenjec, doma iz Leskovca pri Krškem. (Tam, kjer je sedaj atomska centrala.) Bogoslovje je študiral v Ljubljani, dovršil pa v Italiji. Zgodilo se je namreč, da je v maju 1945 skupaj z drugimi bogoslovci odšel preko Karavank na Koroško. Od tu so bogoslovce spravili najprej v Brixen, nato v benediktinski samostan v Pragli pri Padovi. l'u je končal bogoslovje in bil posvečen v Monteortoni (Padova) 29. junija 1946. Ni ga mikala tujina, zato se je zglasil v Gorici in dobil imenovanje za župnika v Srednjem, v vasi, ki so jo Nemci med vojno požgali. Torej ni prišel med rožice. Ko je februarja 1947 g. Karel Reja pustil župnijo Ročinj, je nadškof Margotti zaupal še to župnijo mlademu župniku v Srednjem, ki se je zato preselil v dolino. Gotovo bi bil ostal v Ročinju do danes, da se ni zgodilo zopet nekaj nepredvidenega: tista leta so bila za duhovnike nevarna. Aretirali :r zaprli so jih že večje število po Soški dolini, na piki so imeli tudi mladega ročinjskega župnika. G. Zorko je bil pa o tem obveščen, zato je neko noč izginil preko meje v Benečijo (aprila 1949). Rad bi bil ostal v goriš Ki škofiji, toda takrat nas je bilo duhovnikov kar preveč, zato je odšel v Trst Škof Santin ga je imenoval za kaplana na Bazovici (od 15. jun. 1949 do 13. jan. 1951). Oa tu je bil premeščen v Rojan, kjer je že danes. Za njegovo delo v Gospodovem vinogradu mu je Cerkev podelila častni naslov monsignorja (1975).
Toda kako naj g. Zorkota kličemo: mon-signor Zorko? Saj bi ne bil več tisti Stanko Zorko, ki ga poznamo. Zato naj ostane g. Zorko. Mi mu pa želimo, da bi učakal zlati jubilej in še več.
K. H.
llatmaM nilret M /M/
Zglasil sem se v salezijanskem zavodu v Gorici. »Prosim, bi lahko govoril z g. Ughijem?« Prijazna gospa zavrti telefon. »Takoj pridem!« In res takoj pride, nasmejan in mladosten. > Pridite, greva na kavico, tam se bova lažje razgovorila,« me prijazno povabi. V salezijanski »kavarni« sva sama. Iz avtomata kmalu privre kavica in seveda v skodelico sodi tudi nekaj mleka. Tako začneva razgovor.
Gospod, letos obhajate zlato mašo. Preglejva nekoliko vašo dolgo duhovniško pot, saj 50 let ni kratka doba.
Doma sem iz Solkana. Tam sem se rodil leta 1909. V družini nas je bilo sedem otrok, dva sta še majhna umrla, en brat pa je devetleten postal žrtev granate, ko smo se vrnili iz begunstva leta 1919. Igral se je z granato, eksplodirala je in ga raznesla. Sedaj smo še štirje živi, seveda vsi že v letih.
Kje ste preživeli prvo svetovno vojno?
Naš oče je bil trgovec in maja 1915 smo šli v begunstvo na Štajersko v Rakesburg. Tam sem začel hoditi v nemško osnovno šolo. Drugi razred sem opravil v Trstu. Ko smo se vrnili v Solkan, sem tu končal 4. razred osnovne šole v slovenščini. Kmalu po prvi vojni so salezijanci odprli svoj zavod v Gorici in starši so me poslali v ta zavod, da ne pridem v nesrečo kot moj brat. Tu sem opravil 5. razred osnovne žole v italijanščini, nakar sem se vpisal na realno gimnazijo v Gorici. V tem času je v meni dozorel sklep, da vstopim k salezijancem. Ugajal mi je njihov način življenja. Šestnajst let sem imel, ko sem stopil k salezijancem. Ti so me kmalu poslali v Turin, kjer sem dokončal gimnazijo in maturiral. Po salezijanski metodi •Stm po maturi bil dve leti na »praksi«, nakar sem stopil v bogoslovje in bil posvečen v Turinu 5. julija 1936. Posvetil me je kardinal Fcssatti v baziliki Marije Pomočnice.
Po novi maši se je začelo vaše delo v salezijanski družbi. Kod ste bili in kal ste učili?
Učil sem na gimnaziji literarne predmete po raznih zavodih severne Italije.
Kako to, da ste pozneje prišli v Senožeče?
Vidite, stvar je bila takale. Predstojniki so me leta 1940 poklicali v Trst. Tisto leto so fašistične oblasti internirale župnika Vilharja iz Senožeč. Župnija je ostala biez dušnega pastirja. V tej stiski se je msgr. Santin obrnil na salezijanske predstojnike, da bi mene pustili v Senožeče, škof me je vprašal samo, če znam slovensko pridigati. Ko sem pritrdil, mi je takoj poslal dekret za Senožeče. Tja sem prišel novembra 1940 in ostal pet let.
SnMi
Imenovati ga moramo »naš prijatelj«, ker se je povsod zavzemal in se še zavzema za bogoslužje v slovenskem jeziku. Rad priskoči na pomoč tam, kjer je potreba (npr. Novi sv. Anton, Sv. Vincencij) in mašuje ter pridiga v slovenskem jeziku. Vedno rad pove, da je vpeljal slovensko mašo na Kolonkovcu. Za vse smo mu hvaležni! Ob prazniku mu iskreno čestitamo in mu želimo, da bi še nadalje z veseljem delal za božje kraljestvo, tudi n Sl našimi rojaki.
Lino Cocci se je rodil 17. junija 1912 v Pazinu, kjer je ostal do svojega 23. leta. Po dolgi in strmi poti je po opravljeni vojaški službi prišel do bogoslovja in 28. junija 1946 (pri 34 letih) ga je škof Santin posvetil v duhovnika. Služboval je od okt. 1946 do julija 1949 v Draguču v Istri, od okt. 1949 do marca 1955 pa pri Sv. Brigiti nad Miljami. Bil je nekaj časa za kaplana pri beguncih na Opčinah; v maju 1956 je prišel na Kolonkovec, kjer je ostal do marca 1970, ko je šel k Sv. Barbari pri Korošcih, kjer je ostal dve leti. Od tedaj živi v Trstu.
Omembe vredno je njegovo zanimanje za škofa Gnidovca. Pred nekaj meseci je pripravil kratko brošuro o tem svetniškem kandidatu, ki je bila zelo pohvalno sprejeta. Pred kratkim pa je poslal v svet brošuro z opisom svojega »razburkanega« življenja. Zelo rad sestavi kako pesmico, da počasti tega ali onega slavljenca ali za kako izredno življenjsko priliko. Bog mu daj še dosti let!
l.šk.
Gotovo so to bila huda leta tudi v Senožečah kot povsod. Kaj lahko poveste iz tega časa?
Predvsem to, da so Senožeče križišče važnih cest in da so se med vojno skozi vas pomikali vojaki vseh vrst: Italijani, Nemci, ustaši, četniki, domobranci in seveda partizani. Vse smo spoznali in vsi so pustili kako neprijetno sled, saj so vsi brez izjeme streljali. In ljudstvo se je vseh balo. Strahu smo užili res veliko. Veliko mrtvih sem tudi pokopal. Bili so domačini, žrtve represalij, bili so vojaki vseh narodnosti, bili so partizani. Res, hudi časi.
Končno je pa bilo tudi vojne konec. Kam ste šli po vojni?
G. Vilhar se je po vojni želel vrniti v svojo prejšnjo župnijo, zato me je škof Santin poslal jeseni 1945 najprej na Repen-tsbor. Toda tam sem si kmalu zlomil nogo in sem moral pustiti prijazno repentabor-sko cerkev. Ko sem ozdravel, mi je msgr. Santin zaupal Dutovlje. To župnijo sem upravljal do razmejitve septembra 1947. Tedaj sem se vrnil v Gorico in znova začel življenje salezijanca, to je poučevanje v šeli in vzgoja mladih fantov. Seveda sem znova tudi romal iz zavoda v zavod, kjer so me potrebovali. Največ časa sem bil v Veroni in sicer sedem let. Končno sem se leta 1964 znova vrnil v Gorico in tu ostal.
Toda v tem času ste upravljali tudi Pod-goro. Kdaj ste bili v tej slovenski župniji?
Za Podgoro me je prosil nadškof Co-colin. Prevzel sem to župnijo leta 1978, ko nisem bil več mlad; 69 let namreč ni več mladost.
Kako ste se počutili v Podgori?
Rad sem bil v dušnem pastirstvu. Obnovili smo župnišče in župnijsko cerkev. Seveda ni manjkalo tudi težav. Rad bi bil storil še več, toda leta so leta. Novi nad škof p. Bommarco je menil, da je prav.
Obsojena zaradi verskega delovanja
Keston College poroča, da so v sovjetskem glavnem mestu obsodili »zaradi protisovjetskega delovanja« katoliškega borca za državljanske pravice Kirila Popova na šest let strogega zapora in še pet let pregnanstva. Popov je kemik, diplomiral je na moskovski državni univerzi in delal v nekem raziskovalnem zavodu.
Prvič so ga prijeli že leta 1977 na nekem zborovanju binkoštnikov v Moskvi, ga poslali v psihiatrično bolnišnico, nato pa izpustili. Je član katoliške skupnosti na moskovski ulici Marhlevskaja, ima pa tudi redne stike z binkoštniki. V osemdesetih letih je podpisal številne izjave »skupine za izboljšanje odnosov med ZDA in SZ«.
Poleg Popova je sodišče nedavno obsodilo na tri dodatna leta delovnega taborišča Sergeja Hodoroviča, nekdanjega u-piavnika »ruskega družbenega sklada za pomoč političnim zapornikom in njihovim družinam«. Ta 45-letni sovjetski državljan je bil že obsojen na tri leta zapora »zaradi obrekovanja Sovjetske zveze«, sedaj pa »zaradi kršenja taboriščne discipline«.
če pustim Podgoro, in tako sem se po šestih letih poslovil tudi od Podgore in sedaj živim znova v salezijanski skupnosti.
Toda gotovo ne držite križem rok, saj pokoja niste vajeni.
Sedaj sem predvsem spovednik sester po raznih redovnih hišah. Spovedujem tudi v zavodu našo mladino in pomagam tam, kamor me predstojniki pošljejo. Med šolskim letom sem tudi poučeval latinščino dijake, ki so se javili za ta predmet.
Še zadnje vprašanje. Kje boste obhajali svoj zlatomašniški jubilej?
Najprej v Solkanu, svoji rodni župniji, v nedeljo 22. junija. Za praznik sv. Petra in Pavla ste me povabili v stolnico k slovenski maši ob 7. uri .Rad bom prišel.
*	* *
Razgovor se je iztekel; kavico sem popil, cigarete pa nisem prižgal, ker se pri salezijancih ne sme kaditi. Gospod zlatomaš-nik me je še spremil do vhoda, nakar sva se poslovila s pozdravom: »Nasvide-njt v stolnici v nedeljo 29. junija!«
K. H.
Pravi reformatorji so svetniki
Papež Janez Pavel II. je udeležencem zasedanja papeškega sveta za laike v Rimu dejal, da Cerkev v sedanjem času potrebuje predvsem svete krščanske laike. Poklicanost k svetosti ni namreč pravica duhovne peščice in ni na poseben način vezana na določen poklic ali način življenja. Ta poklicanost je dana vsem kristjanom in lahko nanjo odgovorijo možje in žene iz katere koli družine in poklica.
»Svetniki so pravi in najbolj delavni reformatorji!« je poudaril Janez Pavel II. Svetnik je namreč človek, ki s svojim življenjskim pričevanjem priteguje drugega človeka, ker ta vidi v njem uresničeno navzočnost Kristusa na zemlji. Svetost lahko prepoji vse človeške okoliščine, vse življenjske načine ali vsa medsebojna razmerja ter jim vdihne novo življenje. Po svetih možeh Bog uresničuje resnicoljubnost, svobodo, upanje, mir in bratsko ljubezen med ljudmi.
Kubanska škofa pri papežu
Papež Janez Pavel II. je nedavno sprejel v zasebno avdienco predsednika kubanske škofovske konference škofa Adolfa Rodri-gueza Herrero in nadškofa Pedra Mauri-cea Estiuja iz Santiaga de Cuba. Sestali so se v njegovi zasebni knjižnici. Pogovora se je udeležil tudi predsednik papeškega sveta za laike kardinal E. Pironio.
Opazovalci dogajanj pri Apostalskem sedežu menijo, da so se pogovarjali o položaju Cerkve na »sladkornem otoku« in nenadni odjugi, ki je v zadnjem času zavladala s strani Fidela Castra. Kubanska škofa sta papeža seznanila tudi s sklepi »kubanskega cerkvenega shoda«, ki je bil v prestolnici Havani od 17. do 23. februarja letos.
Novi apostolski pronuncij v Beogradu
Apostolski sedež je za novega pronun-cija v Jugoslaviji imenoval nadškofa Gabriela Montalva iz Kolumbije.
Gabriel Montalvo je bil rojen v kolumbijskem glavnem mestu Bogota 27. jan. 1930. V duhovnika je bil posvečen 18. jan. 1953. Po končanih podiplomskih študijah je stopil v diplomatsko službo Apostolskega sedeža in opravljal različne dolžnosti. 30. junija 1974 je bil posvečen v škofa.
V Jugoslavijo prihaja iz severne Afrike. 1*’ marca 1980 je bil namreč imenovan za apostolskega pronuncija v Alžiriji in Tuniziji ter apostolskega delegata v Libiji. Zahtevno in odgovorno dolžnost je opravljal iz Alžirije, kjer je imel stalni sedež.
Datum njegovega prihoda v Beograd še ni znan.
Velika pomoč Cerkvi v stiski
Zadnja številka glasila ustanove Pomoč Cerkvi v stiski »Odmev ljubezni« (L’Eco c!ell'amore) prinaša poročilo o pomoči, ki jo je ustanova razdelila v letu 1985. Zbrani darovi so znašali 39 milijonov dolarjev Dobrotnikov je bilo 374 tisoč. Prošenj za pomoč pa 6.191. Zbrani denar je ustanova v celoti razdelila. Ob koncu preteklega leta je ostalo v blagajni samo 577.000 dol
V kakšne namene je bil razdeljen zbrani denar? Za vzgojo duhovnikov skoraj 3 milijone dolarjev, za zgradbe 9 in pol milijona, za nakup prevoznih sredstev 1.715.000, za vzdrževanje osebja 2.120.000, za bogoslovne knjige 1.079.000, za pastoralno dejavnost 3.371.000, za dobrodelnost 2.100.000.
V	dežele vzhodne Evrope je šlo 10.044.000 dolarjev pomoči, v Afriko 6.886.000, v Azijo 4.911.000, v Latinsko Ameriko 9.500.000 dolarjev.
Odkod so prihajali darovi? Največ iz Zahodne Nemčije, ki je sama darovala kar četrtino vsega zbranega denarja. Sledi Francija, potem Švica, Belgija, Italija, Holandska, Španija. Zanimivo je, da so ZDA šele na devetem mestu.
Skupni katekizem
Papež Janez Pavel II. je 10. junija imenoval člane posebne komisije, ki ima nalogo, da sestavi skupni katekizem. Ta želja je bila izražena na zadnji škofovski konferenci. Skupni katekizem naj prikaže katoliški verski in moralni nauk. V komisiji je šest kardinalov in pet škofov, in še msgr. Schotte, generalni tajnik škofovske sinode. Komisiji predseduje prefekt kon gregacije za verski nauk kard. Ratzinger.
Pomoč misijonom v letu 1985
Papeške misijonske družbe so v preteklem letu razdelile 110.000.000 dolarjev pomoči misijonskim področjem. Denar se je zbral v letu 1984. V Afriko je šlo 37 milijonov dolarjev pomoči, v Azijo 31 milijo nov, v dežele Tužne Amerike 9 milijonov, na Daljni Vzhod 3 in pol milijona. Pre-
teklo leto so odprli v misijonskih deželah 30 novih semenišč. Vseh misijonskih semenišč je 675, od teh 209 velikih. Največ denarja je šlo za vzdrževanje katehistov, na katerih sloni v veliki meri misijonsko delovanje. Zanje je šlo 13 milijonov dolarjev. Lepo rast kažejo redovni poklici. Papeške misijonske družbe so podpirale 5 870 redovnih novink in 2.465 redovnih novincev.
teom oo rm
S Predsednik zveznega odbora za promet in zveze Mustafa Pljakič je v beograjski zvezni skupščini povedal, da izgubi v lu-goslaviji vsako leto v prometu življenje blizu pet tisoč ljudi, ranjenih je pa kakih 55 tisoč oseb. Tako je lani na cestah umrlo 4.055 ljudi, na železnici pa 365. Še najbolj V£'ren je letalski promet. Ceste so slabe, vozila tehnično zastarela. Po cestah se vsako leto vozi sto tisoč ljudi brez vozniškega dovoljenja, 80 tisoč pa je vinjenih. Analize kažejo, da je za večino nesreč na cestah, železnici in drugje kriv človek.
■ V tednu pred parlamentarnimi volitvami je prišlo v španski prestolnici Madridu do novega atentata zoper vojaške sile. Neznani teroristi, ki naj bi bili iz vrst revolucionarnih Baskov, so odprli ogenj na vozilo, v katerem sta se peljala podpolkovnik in major španske vojske. Oba sto bila skupaj s šoferjem na mestu ubita, število letošnjih žrtev političnega nasilja pa se je povzpelo že na 19 oseb.
■ Prestolnici južnoameriške države Peru v Limi je v treh zaporih, v katerih je bilo kakih tisoč pripadnikov maoističnega gverilskega gibanja »Sendero luminoso« (Svetla pot), prišlo do upora, ki ga je vojska na ukaz vlade predsednika Alana Garcia zatrla, pri čemer je bilo ubitih kakih 400 zapornikov. Upor je imel močan odjek med člani socialistične internacionale, ki je imela prav tedaj v Limi svoj kongres. Tega kongresa se je nameraval udeležiti tudi Craxi, ki pa ie nato zaradi omenjenih dogodkov svojo udeležbo odpovedal. Enako je ravnala tudi norveška ministrska predsednica Gro Brundland.
■ Generalni tajnik kitajske partije 71-letni Hu Yaobang je v okviru svojega potovanja po Evropi preživel tri dni v Italiji, kamor ga je povabil predsednik vlade Craxi. Kot je sam poudaril, njegov obisk ni imel strankarskega obeležja, temveč državniškega. Italija je priznala LR Kitajsko leta 1970. Lani je trgovinska izmenjava v obeh smereh znašala 1,1 milijarde dolarjev. Hu Yaobang se je med postankom v Rimu sestal z vrsto predstavnikov italijanskega političnega in gospodarskega življenja. Sprejel ga je tudi državni poglavar Cossiga, pa tudi bivši predsednik Per-tini, »moj stari prijatelj«. Ko so ga časnikarji vprašali, zakaj je pustil ob strani papeža, je odvrnil: »Treba je še odstraniti nekatere ovire, potem bo mogoč razgovor z Vatikanom.« Kitajski gost je obiskal tudi Benetke, v Turinu pa ga je častil predsednik Fiata Agnelli.
■ Levičarski sandinistični režim je katoliški Cerkvi vrnil v prestolnici Managui poslopje, svoj čas sedež škofijske komisije za napredek. Glasnik nadškofije msgr. Bismark Carballo pa je dodal, da je bilo poslopje popolnoma izropano: manjka vsa pisarniška oprema, dva avtomobila, telefon in ciklostil, uničena pa je bila tudi vsa kartoteka. Treba bo začeti od kraja.
■ Kako gnile so razmere v jugoslovanskem nogometu, spričuje zadnje nogometno prvenstvo v prvi jugoslovanski zvezni ligi. 14. junija letos je 18 klubov odigralo zadnje 34. kolo, r> rezultati so bili tako očitno naprej dogovorjeni, da je bilo predsedstvo Nogometne zveze — tudi zaradi ogorčene javnosti — prisiljeno rezultate zadnjega kola razveljaviti in predpisati ponovitev tega kola. Vsi klubi, ki so bili vmešani pri dogovarjanju o rezultatih (in teh je od 18 kar 12!) bodo v prihodnjem prvenstvenem tekmovanju kaznovani z oavzemom šestih točk. Odprto je zavoljo tega ostalo tudi vprašanje letošnjega nogometnega prvaka, ki sta lahko ali Partizan ali Crvena zvezda.
■ V srednjeameriški državi El Salvador so levičarski gverilci po daljšem zatišju spet stopili v akcijo in napadli vojaško oporišče pri San Miguelu, tretjem največjem mestu v državi. Gverilska radijska postaja »Venceremos« (Zmagali bomo) govori o 253 ubitih vojakih, uradno poročilo s strani oblasti pa se je omejilo na »kakih 50 žrtev«, ki naj bi bile ubite ob tem napadu.
Dii nam dan: naš vsakdan krak
V	Gospodovi molitvi ali Očenašu kristjani vsak dan znova ponavljamo »Daj nam danes naš vsakdanji kruh!« Pa smo tudi uslišani? Ali je mati Narava toliko darežljiva. da lahko preživi vse ljudi na svetu, ki so se zlasti v zadnjih 40 letih tako zelo pomnožili?
ŽITO — GLAVNA HRANA
Glavna prehrana človeštva so žitarice. Od leta 1950 do danes se je pridelek žita potrojil. Indija, ki ji je nekdaj žita primanjkovalo, ga že izvaža. Kitajska se je po tolikih pustolovščinah kolektivnega kmetijstva vrnila na družinsko obdelovanje zemlje. Tako se tam ne sliši več o lakoti; vsakomur je zagotovljena skodelica riža. Še vedno pa mora Sovjetska zveza uvažati žito. Samo v zadnjem letu 1985/86 ga je bila prisiljena uvoziti 35 milijonov ton.
Evropska gospodarska skupnost (EGS) Zelena Evropa imenovana, tekmuje z ZDA pri prodaji žita in mu zbija cene, da bi si zagotovila odjemalce. Ti so v prvi vrsti države Tretjega sveta. Odkar so članice EGS uskladile svojo poljedelsko politiko (leta 1962), se je pridelek žita v tkim. Zeleni Evropi tako povečal, da je EGS postala drugi največji izvoznik na svetu. Samo Francija, ki je leta 1961 pridelala 6,7 milijona ton žita, je leta 1984 dosegla kar 29 milijonov ton.
Ker je kmetovalcem zagotovljena cena in možnost prodaje, vlagajo vsa možna sredstva, da bi čim več pridelali in dobro zaslužili. Cena pšenice na svetovnem trgu je sto dolarjev za tono, kmetovalec znotraj EGS pa prejme kar 169 dolarjev. In če pade cena žita zavoljo prevelike ponudbe pod zajamčeno ceno, ga pokupi država in vskladišči. Z namenom seveda, da ga potem proda v Tretji svet in to v svojo lastno izgubo. A kmečki stan s tem ostaja zaščiten.
Ob veliki zalogi živil, ki jo imajo države razvitega Zahoda, pa se poraja misel: zakaj bogatini ne odprejo prepolnih kašč, da ne bodo reveži trpeli lakote? Vendar se vprašanje lakote ne da tako enostavno rešiti kot bi to zgledalo na prvi pogled.
Vzemimo samo primer Indije. Rekli smo, da žita celo izvaža, pa zato ne moremo reči, da ne pozna lačnih. Dokler ne bodo odpravljene kaste, ki so glavni vzrok velikih razlik v družbi in dokler bodo »svete krave« lahko dajale le mleko, ne pa mesa prebivalstvu, je težko računati na zboljšanje. Na splošno oa lahko rečemo, da se je v Aziji glede prehrane odločno obrnilo na bolje.
PREHRAMBENA STISKA AFRIKE
Veliko bolj zaskrbljujoče pa je stanje prehrane v Afriki. Po več letih suše je lani zopet normalno deževalo. Tudi pridelek je bil zadovoljiv. Toda širokogrudna pomoč bogatih držav v hrani od suše prizadetim krajem je imela za kmetijstvo teh držav več negativnih posledic.
Največ je bilo poslano žita in mleka v prahu. S to vrsto živil pa se je nehote tudi spremenil način prehrane; prej se je prebivalstvo teh držav hranilo s sadeži, ki jih je nudila domača zemlja, sedaj pa so se navadili na kruh in močnate jedi. In ko je tudi prenehala pomoč od zunaj, so ostali pri novi hrani, v veliko obremenitev domačega gospodaistva seveda. Zaradi tega je prišlo do padca cen kmetijskih pridelkov na domačem trgu. Ni se jih več splačalo prodajati. In tako so kmetovalci zasejali le toliko, kolikor potrebujejo za družinsko uporabo.
Zmanjšale so se površine, posejane z žitom, povečale pa one, zasajene z bom-baževcem, ker je imel slednji boljšo ceno. Sedaj pa je tudi prodaja bombaža v krizi. Kaj naj storijo te države? Nimajo žita, nimajo pa tudi denarja, da ga kupijo.
KRIVDA AFRIŠKIH VODITELJEV
Pri tem so afriške vlade predvsem poslano pomoč v hrani namenile mestom, upravnemu osebju in vojakom, pri čemer so mnogi silno obogateli. Najmanj od pomoči so prejeli kmetje. Prisiljeni so bili zaradi tega preseliti se v mesta, ki so prav zaradi tega v Afriki zadnje čase silno narasla na prebivalstvu. Tako danes Afrika, ki v preteklosti sploh ni uvažala hrane, uvaža 20 %, ob koncu stoletja pa bo uvozila že kar 50 % hrane.
Te nesreče pa si je v veliki meri sama kriva, ker vlade niso podvzele primernih ukrepov v prid poljedelstva. Alriški voditelji se navdušujejo sicer nad »Zeleno Afriko« po zgledu »Zelene Evrope« ali »Zelene Azije«, a kaj, ko je to navdušenje navadno le v besedah, ne sledijo jim odgovarjajoči ukrepi. Za podporo poljedelstvu ne gre niti 10% javnih izdatkov, ko bi moralo biti namenjenih za to vsaj 20-
25%. Do leta 2000 bi bilo tieba vložiti najmanj 6 milijard dolarjev v poljedelstvo, da bi se moglo govoriti o »Zeleni Afriki«.
Toda sedanja Afrika take vsote ne premore, zato se vlade obračajo 'za pomoč na bogati Sever. Ta pa se upravičeno sprašuje, ali ima taka pomoč po dosedanjih izkušnjah sploh kak smisel. Saj je znano, koliko afriških voditeljev se je obogatilo na ta račun, da namesto da bi denar vložili v podjetja, so ga raje naložili v banke zahodnega sveta. S tem so samo pokazali, da ne verjamejo v razvoj lastnih držav. Toda kako morejo potem še pričakovati solidarnost s strani bogatih in industrijsko razvitih narodov?
POTREBNO JE POSPEŠEVATI POLJEDELSTVO
Prevladati bi moralo splošno načelo, da mora vsaka vlada stremeti za tem, da svoje poljedelstvo zviša do lake stopnje, da bo v normalnih klimatskih razmerah pridelala dovolj hrane za lastno prebivalstvo.
Razvite države se drže zvesto tega načela. Japonski kmet npr. dobi za tono pridelka sedemkrat več kot če bi ga država kupila na svetovnem trgu Še več je žrtvovala za kmetijstvo Saudska Arabija. Saj se sliši skoraj neverjetno, da je ta izrazito puščavska država pridelala lani kar 1,7 milijona ton žita, ko ga porabi sama le 900.000 ton.
Pregovor: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, gotovo tudi to pot ohranja vso svojo veljavo.
V. S.
Romarjem v Lurd
V ponedeljek 30. junija zgodaj zjutraj bosta dva avtobusa odpeljala sto naših romarjev v Lurd. V avtobusu št. 2 bodo romarji vpisani v Rojanu, vsi ostali pa v avtobusu št. 1. Ta avtobus bo odpeljal ob 6. uri izpred cerkve pri Sv. Ivanu do trga Oberdan, od tam pa na Opčine, kjer bo maša. Romarji avtobusa št. 2 bodo imeli mašo ob 6,15 v Rojanu, nato pa se bodo odpeljali proti Lisertu, kjer se bosta avtobusa srečala in skupaj nadaljevala pot proti Lurdu.
Kraške hiše
V Vili Manin pri Passarianu je dežela Furlanija-Julijska krajina uredila Deželno središče za katalogizacijo in restavriranje kulturnih dobrin. Med drugim izdaja Središče tudi posebne publikacije. Kot 17. zvezek je pred kratkim izdalo delno dvojezično publikacijo »Case carsiche - Kraške hiše«. Na naslovni strani je objavljen nosilni tram nad vhodnimi vrati v Kraljevo hišo v Trebčah z letnico 1850 ter s križem in značilnim monogramom Jezusovega imena IHS, ki ga srečujemo na številnih vhodnih vratih na Slovenskem.
Uvodne besede v publikacijo je napisal deželni odbornik za šolstvo in kulturo Dano Barnaba. Ravnatelj Središča Giancarlo Meniš, ki je že ob raznih priložnostih dokazal zavzetost prt svojem delu, pa je v predstavitvenem sestavku zapisal, da spon-
Cenzure po zakonu v Jugoslaviji ni. Nihče pa si ne dela utvare, da ta ne bi obstajala. Partija, ki se krčevito drži oblasti, na tem polju ne pozna šale. V zadnjih letih je prišlo na dan mnogo primerov cenzuriranja. Kontrola pisem, njih odpiranje je bila povsem razgaljena, ko so objavili leta 1984 aretacijo 16 funkcionarjev notranje uprave. Pri odpiranju pisem so si pridrževali čeke in devize.
Najbolj škoduje piscem takoim. avtocenzura. Pri nastajanju literature se pisatelj zavestno podredi mnogim omejitvam. V tej lastni kontroli je mogoče največji vzrok, da Slovenija od 1945 ni spravila skupaj dela, ki bi ga človek vzel z veseljem v roke drugič in tretjič. Uboga slovenska matična literarna kultura, dekla partije, ki bi jo mnogi hoteli postaviti na taven svobodne srednje in zahodne Evrope!
Kontrola pisatelja se začne že pri nje-go\em vpisu v Društvo pisateljev. Ne biti član pa pomeni dejansko izgubiti možnost tiskanja lastnih knjig. Tiskati izven meja matice pa državljanu SR Slovenije ni dovoljeno!
Najgorostasnejši primer cenzure in ukora je doživel Celovški Zvon ob lanski decembrski številki. Nihče drugi kot ADIT, podjetje, ki razpošilja to revijo po Sloveniji, je ob pošiljki takole pripisal: »9. šte-
vilko C. Z. prejemate z zamudo. ADIT se namreč ni mogel strinjati z žaljenjem in potvarjanjem našega osvobodilnega boja in to še posebej velja za uvodnik A. Capudra in za spis Alojzija Ambrožiča (torontskega škofa - op. p.). Enačenje nacizma s komunizmom... in označevanje partizanskih enot kot gverile, vodene in navdihnjene od Moskve... Takšno pisanje je v nasprotju s politiko skupnega prostora, kjer se vsi zavzemamo za pluralizem misli in nazorov... Pri tovrstni demokratizaciji in pluralizaciji v prihodnje nikakor ne mislimo sodelovati.«
Cinizem brez primere! Pluralizem posebne vrste, ko se boš še lahko kregal, kakšno je vreme in koliko je ura, vse drugo pa prepustil ADIT-u. Še posebno je težka grožnja, da naj se C. Z. pokori ali pa ne bo več pripuščen v Slovensko demokratično republiko!
Marčevska številka Celovškega Zvona je bila nato bleda brez člankov, ki bi mogli izzvati jezo ADIT-a, za diasporo pa zato manj zanimiva. Upajmo, da bo Celovški Zvon v alternativi ali pisati svobodno ali pa se vključiti v ADIT-ovo »pluralizacijo« našel pravo pot. Težnja po svobodnem tisku, njegovem prodoru ostaja slej ko prej živa in izzivalna, pa naj se ADIT in ves samoupravni sistem v republiki še tako razburjata.
Prekletstvo kolektivizacije
Po zadnji vojni je V Afriki nastalo preko 40 svobodnih dižav. Začetek je bil težak; neizkušenost voditeljev, plemenska nasprotja so povzročila mnogokrat krvave obračune. S pomočjo Zahoda so prvih deset let po osvoboditvi nove države nekako zaživele.
V	iskanju najboljšega sistema so se večinoma odločile za diktaturo in kolektivizacijo. Dobili smo nekaj držav, satelitov Sovjetske zveze kot so Mozambik, Angola in predvsem Etiopija. Druge, vsaj kakih dvajset, so izvedle pot v socializem na svoj samostojen način.
Rezultat, ki je proti letu 1980 že povsem jasen, je porazen. Medtem ko so si nekateri diktatorji nakopičili silna bogastva, je narod v ekonomskem smislu zašel na stopnjo revežev. Zadnji udarec je revno prebivalstvo doživelo zaradi suše. Začela se je lakota, edinstvena po številu umrlih na tej celini.
Severni del Afrike se nekako rešuje s produkcijo petroleja, hudo pa ostaja prizadeta osrednja Afrika. Zahod je priskočil na pomoč z množičnimi pošiljkami hrane; sedaj je na vrsti bolj temeljito reševanje z moratorijem na dolgove in zdravljenjem gospodarstva. Poudarek je dan na zasebno kmetijstvo brez vmešavanja države.
Izjemo v tej sliki predstavlja Etiopija. Vlada vztraja na izvedbi popolne socializacije. Od 5 % kolektivizirane zemlje v obliki državnih kmetij in zadrug hočejo doseči tekom prihodnjih desetih let 50 %. Kmete iz raztresenih kmetij silijo v vasi in področja, ki so bila prizadeta po suši, izseljujejo. Pri vseh teh merah se uporablja mnogokrat kruta sila, na katero kmetje odgovarjajo z begom v sosedne države ali s pasivnim zadržanjem. V tem delu Afrike se ponavlja grozota sovjetske kolektivizacije iz leta 1929, z vsemi pridevki lakote, umiranja in dokončnega propada gospodarstva.
Dr. Peter Urbanc
★
■	Severnoameriški predsednik Reagan je v mestu Glassboru, kjer je leta 1967 v ju niju prišlo do srečanja med takratnim predsednikom L. Johnsonom in predsednikom sovjetske vlade Kosiginom, izjavil, da so zadnji sovjetski predlogi ustvarili pozitivno ozračje, zaradi česar rabi sovjetskega voditelja Gorbačova k »akciji za dosego miru«. Za Reagana je najbolj pomemben sovjetski predlog o zmanjšanju števila strateških jedrskih orožij. Ameriški predsednik je tudi dal Sovjetski zvezi posebno priznanje za njene žrtve med drugo -svetovno vojno.
tana arhitektura kraških hiš dokazuje modrost, žilavost in občutljivost prebivalstva, ki na tem koščku zemlje med Alpami in Jadranom že stoletja povezuje latinski in slovanski svet.
Prvi del publikacije obsega katalog kraških hiš v tržaški pokrajini, ki ga je sestavilo Središče s sodelovanjem Vanje Štruklja s parmske in Gianfranca Sgubi-na s tržaške univerze. V katalogu je opisanih 138 hiš. Za vsako so poleg fotografije tudi naslednji podatki: hišno ime, občina in kraj (vas) ter stoletje, v katerem je bila hiša zgrajena. Katalogizirane in opisane hiše so iz vseh občin na Tržaškem, razen miljske.
V	drugem delu so objavljene študije. Milko Rener piše o zunanjih vplivih na razvoj kraške arhitekture, o njenih bistvenih značilnostih in o vprašanju njene zaščite. Alenka Franceschini obravnava interpretacijo »kraške« arhitekture v zvezi z iskanjem ustreznih rešitev za njeno ohranitev. Gianfranco Sgubin je za kraške hiše v tržaški pokrajini pripravil vzorce katalogizacije v ljudski arhitekturi. Urednik publikacije Pietro Marchesi se v svojem sestavku sprašuje, kakšna bodočnost je namenjena kraškim hišam. In končno Fc-derico Fornasari podaja topografsko analizo tipoloških vplivov v kraških urbanih središčih. Prvi dve študiji sta objavljeni tudi v slovenščini. Sledi 30 mapnih izvlečkov. Tretji del publikacije pa prinaša več primerkov sked.	M.	B.
Nabrežina
Blagoslovitev novega zvona. V nedeljo 29. junija ob 10. uri, po slovesni latinski maši bo školov vikar dr. Oskar Simčič blagoslovil zvon, ki je bil na novo ulit; blagoslovitev bo pred župnijsko cerkvijo. Slovesnost bodo popestrili cerkveni zbor, na-brežinska godba, narodne noše in skavti. Navzoči bodo seveda tudi »botri« kot je stara navada.
Priznanje upravitelju HPO
Vsedržavna zveza hranilnic in posojilnic iz Rima, ki združuje nad 700 takih kreditnih zadrug po celi Italiji, je pred kratkim, na predlog openske hranilnice, podelila posebno diplomo in zlato medaljo dolgoletnemu upravitelju Hranilnice in posojilnice na Opčinah g. Ernestu Malalanu za njegove zasluge in zvestobo zadružnemu duhu, ki preveva delovanje teh kreditnih zavodov. Gospod Ernest Malalan je že 22 let upravitelj pri openski hranilnici. Diplomo in medaljo mu je izročil predsednik Upravnega sveta g. Pavel Milic ter mu čestital v imenu upraviteljev, nadzornikov, ravnatelja in vseh uslužbencev.
Priznanje, ki ga je prejel za predanost naši domači hranilnici, je obenem tudi priznanje Hralnici in posojilnici na Opčinah
Slovenska skupnost o volitvah jusarskih odborov
Ob pregledu izidov na nedeljskih volitvah v jusarske upravne odbore v tržaški in devinsko-nabrežinski občini, SSk izraža zadovoljstvo nad potekom in udeležbo na volitvah, kjer so bili dejansko in polnopravno izvoljeni odbori v vseh zadevnih katastrskih občinah, da bodo tako lahko delovali v korist krajevnega prebivalstva.
Še posebej je treba poudariti uspeh, ki so ga dosegle domače krajevne liste, zlasti na Krasu v tržaški občini in v Medji vasi ter v Štivanu v devinsko-nabrežinski občini, kjer so prebivalci najbolj zainteresirani pri upravljanju srenjskih zemljišč.
Deželni občni zbor hranilnic in posojilnic
Pred kratkim je bil v Vili Manin v Passarianu redni občni zbor deželne zveze hranilnic in posojilnic. Udeležili so se ga tudi predstavniki vseh štirih slovenskih kreditnih zadrug iz naše dežele: doberdob-ske in sovodenjske z Goriškega ter openske in nabrežinske s Tržaškega.
Na občnem zboru so obravnavali običajne točke dnevnega reda, govorili pa so tudi o ponovnem napadu nekaterih bančnih zavodov na kreditne zadruge. Tem napadom so se pred kratkim pridružili tudi predstavniki raznih političnih strank v parlamentu.
V	razpravo na občnem zboru je posegel tudi predsednik upravnega sveta Hranilnice in posojilnice na Opčinah Pavel Milič, ki je obžaloval, da Banca dTtalia že 16 let ne ugodi prošnji openske hranilnice, da bi smela odpreti še kako novo bančno okence. Kaže, da smo Slovenci za nekatere še vedno drugorazredni državljani.
DRAGA ’86
XXI. ŠTUDIJSKI DNEVI na Opčinah, park Flnžgarjevega doma
5.,	6. in 7. septembra 1986
Fetek, 5. septembra
17.00 Predstavitev predavateljev na letošnii Dragi.
17.3C Predavanje Slovenska Cerkev med Bogom in cesarjem. Kako je Cerkev na Slovenskem v zadnjih sto letih prilagojevala svoje nadčasno poslanstvo družbeno-političnim razmeram.
Pa diskusiji zakuska in družabnost.
Sobota 6. septembra
16.00 Slovesna otvoritev nato predavanje Matične dileme med narodnostjo in državljanstvom. Intelektualec z mednarodnim obzorjem pretresa razne mogočosti današnjega jugoslovanstva, od utopije do politične prakse.
Po predavanju diskusija.
Nedelja 7. septembra
10.30 Predavanje Blagodejna odvečnost krščanstva. Ali ni vera odveč? In Bog. ali ni tudi On odveč? Kakšen je torej pomen krščanstva, če lahko svet ostaja brez njega?
Po predavanju diskusija in kosilo.
16.00 Predavanje Po plovbi čez rdeče vods. Pristanek na kakšnem bregu, po plovbi med Scilo Vesti in Karibdo Lenina, saj je Marx zapisal tudi: Cilj, ki zahteva podla sredstva, ni dober cilj. . Po predavanju diskusija, sklep, družabnost.
Letošnji predavatelji so etično prizadet marksist, sodobnosti odprt teolog, tvegano angažirani intelektualec, kulturno ugleden Neslovenec.
Nedeljska služba božja bo ob 9. uri na prostem v parku.
Prosek
Za proseško župnijo je bila pretekla nedelja pomemben dan: prišel je g. škof Bellomi, da je podelil zakrament sv. birme in se zahvalil patru Božidaru, ki odhaja, in predstavil njegovega naslednika.
Pater Božidar Rumpler, ki pripada slovenski frančiškanski provinci, je skrbel za proseško župnijo sedem let. Ni mu lahko zapustiti Proseka, a odhaja v Žabnice, kjer bo prevzel skrb tudi za Marijino svetišče na Sv. Višarjah. Nasledil mu bo na Proseku pater Rafael Slejko, ki prihaja iz Maribora, a je Primorec. Obema patroma želimo, da bi Bog obilno blagoslovil njuno delo.
V	Žabnicah in na Sv. Višarjah bo p. Božidarju pomagal p. Filip, do sedaj gvar-djan na Sv. gori.
Prejeli smo s prošnjo za objavo
V	zvezi z napisom: »Manjkala je slovenska beseda«, vam v imenu skupine bralcev in naročnikov sporočamo sledeče:
— Poročilo je popolnoma napačno.
— Koncert ni organiziral baron For-mentini, pač pa »Comitato iniziative ca-stellane per regione Friuli-Venezia Giulia«.
— Pišete, da je bil koncert v nedeljo 8. maja. Kar ne drži, bil je v soboto 7. junija.
— Glede Slovenske besede: »Glavni poslušalci so bili tujci. Prisotna večina so bili Furlani, manjšina Italijani - Goričani,
9	Nemcev, 7 Angležev, okrog 15 Holandcev, par Špancev in peščica Slovencev, ki je iskala dlako v jajcu, ne pa kulture na tem koncertu! Tu se ni šlo za slovensko besedo, pač pa za navadno vaško politično zdraho!
Zanima nas, kako boste pisali o srečanju SSK z SZDL v Novi Gorici v četrtek 19.6., kjer so skupaj obsodili spomenik deportirancem, ki ste ga vi upravičili 15. maja v KG?
Cas je že, da nehate s temi obrekovanji, ker drugače bomo organizirali odpoved KG.	Števerjanski	bralci KG
Opomba ured.: Bistvo našega opozorila je bilo: »Manjkala je slovenska beseda«. In ta je manjkala, kot sami potrjujete, čeprav bi bila tako zelo na mestu prav zaradi »tujcev«, tj. zaradi neslovenskih ljudi: Furlanov, Italijanov, Nemcev, Angležev, Holandcev, Špancev. Predvsem zaradi teh gostov bi moral g. župan pozdraviti tudi v slovenskem jeziku, kakor so v Nabrežini pozdravili angleškega prestolonaslednika v slovenskem jeziku. Vse ostalo, kar omenjate, so malenkostni spodrsljaji, kakor je verjetno spodrsljaj tudi dejstvo, da vašega pisma ni podpisala nobena fizična oseba. Neokusna pa je grožnja »organizirali bomo odpoved KG«. Na slične grožnje smo pri katoliškem tedniku v Gorici vajeni, odkar je izšla prva številka »Slovenskega Primorca« v avgustu 1945.
Lep pozdrav!
i '
Pogreb duhovnikovega očeta
V	četrtek 19. junija popoldne ob 16. uri smo položili k počitku na božjo njivo ob cerkvi Žalostne Matere božje v Idriji Petra Lazarja, očeta župnika v Doberdobu. Tam bo čakal vstajenja ob svoji ženi, ki je v večnosti že od 20. marca 1979.
Toko j ni se je rodil 26. junija 1891 v Idriji v številni rudarski družini .V domačem kraju je dokončal ljudsko šolo in dobil s 16 leti tudi on delo pri rudniku živega srebra, kjer je prehodil vse stopnje dela od vozača, kopača do tesarja (Cimpermana). V prvi svetovni vojni je ostal doma, a je delal kot mobiliziranec v rudniku živega srebra za vojne potrebe.
Ko se je po vojni poročil njegov starejši brat Franc, je na svatbi spoznal nevestino sestrično Marijo Zajc iz Jazn m se kmalu zatem z njo poročil. Pripeljal jo je v Idrijo, kjer mu je stari oče Lovrenc dal hišico in nekaj zemlje v bližini cerkve sv. Antona.
Hiša je bila zelo revna, krita s skodlami, s kuhinjo, kjer je bilo ognjišče, a brez oken. S pridnostjo jo je počasi popravil, prizidal majhen hlev, vse to pa je požar v noči na 2. oktober 1928 uničil in vrgel na cesto mlado družino, ko je bil četrti otrok na poti. Leta 1929 mu je uspelo na istem mestu postaviti nov, trdnejši dom, medtem pa je družina rasla Leta 1941 se je rodil zadnji otrok in zdaj jili je bilo vsega skupaj sedem, štirje sinovi in tri hčere.
Druga svetovna vojna je prinesla nove skrbi in težave, saj ni bilo lahko prehraniti tako številno družino. Razen lakote in strahu pa je družina vendarle preživela brez večjih materialnih ali človeških žrtev.
Takoj po vojni bi lahko šel v pokoj, pa so ga pregovorili, naj mlajšim pomaga pri obnovi, ker je bil priden in vešč tesar. Po 43 letih dela pri rudniku je stopil v pokoj leta 1949.
Medtem so šli otroci drug za drugim od doma za svojim delom in poklicem. Sin Anton je 13. julija 1952 pel novo mašo pri sosedu sv. Antonu. Vsa naslednja leta je rad prihajal k sinu na delovne počitnice, dokler mu je zdravje dopuščalo.
13. septembra 1970 je obhajal v krogu svojih otrok in vnukov zlato poroko s svojo dobro in zvesto ženo v cerkvi Matere božje na Skalci v Spodnji Idriji. Leta 1979 mu je po kratki bolezni umrla žena, ki jo je nato močno pogrešal. Kljub neizbežnim težavam in boleznim, ki jih prinese starost, je bil dolgo čil in pri moči, da smo lahko v cerkvi obhajali njegov 80. in 90. rojstni dan. Potem pa se je začela močneje oglašati starostna skleroza, zaradi katere je moral trikrat /a krajši čas v bolnišnico. Ko zadnja leta ni mogel več v cerkev niti z avtom, je bila njegova tolažba molitev in sv. obha-kilo, ki so mu ga gg. kaplani prinašali na dom. Zadnje dni maja letos je še enkrat prejel vse zakramente, potem pa je kljub skrbni negi v bolnišnici hitro opešal. 17. junija so ga še prepeljali domov, kjer je čez dobro uro zatisnil trudne oči v krogu svojih dragih le devet dni preden bi izpolnil 95 let.
Pogreba se je udeležilo zelo veliko sorodnikov, znancev in prijateljev. Posebno jt- izstopalo zastopstvo doberdobske župnije s cerkvenim pevskim zborom, ki je pod vodstvom Marte Ferletič občuteno zapel pri maši zadušnici.
Sobrate iz zamejstva sta zastopala dr. K. Humar in škofov vikar dr. O. Simčič, ki je prebral izraze sožalja go riškega nadškofa Bommarca. Pri pogrebni maši, ki jo je daroval sin duhovnik ob somaševanju 15 sobratov, je g. dekan Stanko Medvešček spregovoril besede vere in krščanskega upanja.
Komaj smo pokojnika položili v grob in
odmolili zanj, se je nad mestom in pokopališčem usul pravi naliv, tako da smo morali teči in iskati strehe v cerkvi in avtomobilih.
Naj se pokojni Peter zdaj spočije v dobrem Bogu! Njegovi družini pa naše iskreno krščansko sožalje.
*	* *
Ob izgubi dragega očeta Petra izrekajo g. župniku Antonu Lazarju iskreno sožalje SKD Hrast, cerkveni pevski zbor in skavtska družina iz Doberdoba.
Novice iz Doberdoba
Zadnji dve nedelji smo imeli v Doberdobu kar dve slovesnosti: prvo sv. obhajilo v nedeljo 15. junija in sv. birmo v nedeljo 22. junija.
Za prvo sv. obhajilo so se potrudile številne matere in cerkev temeljito očistile in res lepo okrasile. Otroci so se pripravljali skozi vse šolsko leto in dosegli prav dobro znanje. Malo manj je bilo zavzetosti, vsaj pri nekaterih, pri obiskova-vanju sv. maše od nedeljah in v mesecu maju. Sama slovesnost pa je ob ugodnem vremenu kar najlspše potekla; mladinski zbor je pod vodstvom Marte Ferletič m Lucije Lavrenčič med mašo lepo prepeval in s tem povzdignil slovesnost; lepa je bila tudi udeležba pri sv. obhajilu, čeravno smo pogrešali zlasti mnogo očetov in tudi mater prvoobhajancev.
V nedeljo 22. junija ob 9. uri je prejelo sv. birmo 30 mladostnikov, 15 fantov in 15 deklet iz naše župnije. Na to slovesnost smo se pripravljali že od jeseni. Višek je priprava dosegla ob devetdnevnici v čast Sv. Duhu ter v našem sodelovanju pri okrasitvi cerkve in sooblikovanju bogoslužja pri sv. birmi.
G. nadškofa smo sprejeli pri cerkvenih vratih, ga pozdravili in se mu zahvalili za dar sv. birme, med mašo pa smo mu izročili skromen dar v denarju kot pomoč mirenskemu rojaku, g. misijonarju Ivanu Štanti, ki deluje na Madagaskarju.
K lepoti birmanske slovesnosti je mnogo d( prinesel tudi naš cerkveni pevski zbor, ki je med mašo ubrano prepeval pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča.
Za slovesnost nam je bilo naklonjeno tudi vreme, ki je bilo že zares poletno. Tako nam je dan med slavjem v cerkvi in v domačem krogu še prehitro minil. Bog daj, da ne bi prehitro nanj pozabili in da bi ostali zvesti krstnim obljubam, ki smo jih med obredom zavestno obnovili.
Glasbene šole so nastopile v Katoliškem domu
V začetku junija so kot ponavadi imele glasbene šole iz Gorice, Štandreža, Doberdoba, Jamelj in Števerjana svoje zaključne nastope gojencev na sedežih, kjer delujejo.
V	četrtek 12. junija pa so predstavniki teh šol nastopili na skupni prireditvi, ki je bila v Katoliškem domu v Gorici.
V programu, ki je štel 30 točk, smo lahko poslušali razne instrumente in skupine: klavir, kitaro, harmoniko, kljunasto flavto, petje in razne kombinacije dua in tria. Program je obsegal bodisi začetniške pa tudi že zahtevne, prave koncertne skladbe, ni utrujal, vendar bi lahko rekli, da je mogoče bilo na sporedu preveč klavirjev in da so nekatere skladbe bile prezahtevne glede na tehnično pripravo izvajalca. Lahko pa ugotovimo, da je bila raven znatno višja od prejšnjega leta in da nekateri gojenci prav dobro obetajo. Prvič so na tej prireditvi nastopili tudi gojenci s Plešivega, ki so letos v januarju začeli z glasbenim poukom.
Naj ponovimo tu še misli, ki jih je kot predstavnica staršev iznesla Marija Žga-
vec Čevdek na zaključnem nastopu goriške glasbene šole M. Filej. Poudarila je, da imajo tudi starši važno vlogo za uspešnost gojenca pri študiju glasbe. Ni dovolj, da ga pošljejo k tedenski lekciji, ampak mu morajo doma slediti, ga znati poslušati in skrbeti, da pridobi dobre delovne navade. Saj talent ne zadostuje, potrebno je tudi vztrajno delo, da otrok uspešno napreduje. Prav bi bilo, da bi tudi iz teh vrst zrasli gojenci, ki bi se lahko predstavili na državne izpite in natečaje.
Na osrednji prireditvi pa je v imenu organizatorjev Zveze slov. kat. prosvete spregovorila dr. Marilka Koršič Cotar, ki je poudarila nujnost, da se šole-članice vidijo ne samo ob zaključnem nastopu, ampak bi morale s pomočjo posebnega odbora koordinirano delovati skozi vse leto. Gotovo bi to pripomoglo, da bi šole še bolje uspevale. »Dobro se moramo zavedati, da ima glasbena vzgoja velik pomen za našo skupnost, posebno danes, ko ne zadošča več pri prosvetnem delu dobra volja, potrebno je tudi znanje. Tudi tistim, ki se z glasbo ne bodo poklicno ukvarjali, bo dobra glasbena vzgoja dala pečat bogatejše in popolnejše osebnosti.«
Popolnoma soglašamo s temi ugotovitvami, ob tem pa moramo, žal, priznati, da kulturno delo glasbenih šol ni še prodrlo v zavest naše skupnosti, saj so na teh prireditvah prisotni v glavnem le ožji sorodniki nastopajočih in nekateri kulturniki in predstavniki javnega življenja, ki pa bi jih lahko preštel na prste ene roke.
-n -n
Priprava na misijonski simpozij
V	ponedeljek, 23. junija je v Zavodu sv. Družine bila tretja seja odbora, ki pripravlja drugi misijonski simpozij. Prvi je bil v Sloveniku v Rimu pred petimi leti, sedanji bo v Tinjah na Koroškem od 7. do 10. oktobra. Na sejo v Gorico so prišli zastopniki iz Rima, Koroške, Slovenije in Goriške. Dokončno so določili naslove predavanj in predavatelje ter tudi ves ostali program. Kolikor bo mogoče, se bodo simpozija udeležili tudi slovenski škofje in celovški škof Kappellari. Simpozij bo posebej obravnaval vprašanje: »Mladina in misijoni«.
Predvidoma bodo prišli zastopniki iz obeh Amerik, iz Rima ter vseh škofij, kjer bivajo Slovenci, in seveda iz Slovenije ter iz misijonskih dežel.
Steverjan
Sekcija SSk v Števerjanu je na seji dne 23. junija obravnavala tudi vprašanje o uporabi slovenščine pod sedanjo občinsko upravo. Poleg nekaterih dogodkov, ki smo jih v našem listu že omenili, so podčrtali še naslednje:
»Pred nekaj dnevi je občinska uprava namestila ob vhodu na občinsko ozemlje turistične table.. Sklep o postavitvi teh tabel je sprejela že pred leti prejšnja občinska uprava pod županom St. Klanjščkom. Po takratnem sklepu so bile izdelane table s takim napisom: DOBRODOŠLI V SLOVENSKI VASI ŠTEVERJAN, DEŽELI VINA IN ČEŠENJ«. Tako izdelane so table ležale v občinskih skladiščih in po večkratnih zahtevah svetovalcev SSk so bile končno postavljene te dni. Toda napis je sedaj drugačen, izbrisali so namreč besedo »slovenski«, zato se glasi: DOBRODOŠLI V OBČINI ŠTEVERJAN, DEŽELI VINA IN ČEŠENJ.
Zakaj je sedanja občinska uprava spremenila prvotni napis? Podoba je, kot da se sedanji občinski upravitelji bojijo povedati, da gre za kraj, ki ga poleg vina in češenj zaznamuje tudi slovenska govorica prebivalcev.
SSk obsoja tako početje!
Sedejev simpozij
Iz glasila rimskih Slovencev »Med nami« povzemamo naslednjo vest.
V	Sloveniku bo od 8. do 13. septembra, pod pokroviteljstvom goriškega nadškofa Antona Vitala Bommarca in koprskih škofov Janeza Jenka ter Metoda Piriha simpozij o nadškofu Frančišku Sedeju.
Že nekaj let organizira Slovenik skupno s Slovensko teološko akademijo v Sloveniku znanstvena srečanja imenovana simpozij. Po misijonskem simpoziju, ki je bil prvi in je nekako odprl vrata takim srečanjem, so sledili simpoziji o Slomšku, Trlnku, Ivanocyju, o sv. Cirilu in Metodu. Letos je srečanje posvečeno goriškemu nadškofu Frančišku Borgiu Sedeju.
Da bo znanstveno srečanje izredno pomembno, povedo že imena predavateljev in pa dejstvo, da bodo prišli na dan dokumenti, ki so bili sedaj raziskovalcem zaprti. Med drugimi bodo sodelovali: prof. Anton Trstenjak (Maribor), Franc Kralj (Vipava), Lojzka Bratuž (Gorica), Fulvio Salimbeni (Trst), Drago Klemenčič (Ljubljana), Jurij Bizjak (Vipava), Andrej Sedej (Cerkno), Luigi Tavano (Gorica), Franc Husu (Rim), Irena Lupine Košuta (Rim).
Seja ZSKP
Zadnja seja Zveze slovenske katoliške prosvete (ZSKP) pred poletnimi počitnicami je bila 10. junija v gostilni Soban v Jamljah. Prva točka dnevnega reda je bila posvečena kulturnim dnevom v Ljubljani za Slovence v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Odprtje je bilo v Cankarjevem domu v ponedeljek 9. junija. Prisotna sta bila predsednik in tajnik Zveze, ker je med organizatorji teh kulturnih dnevov tudi SSO, v katero je vključena naša Zveza.
Srečanje s predstavniki KKZ iz Celovca je bilo 23. maja v Ukvah. Udeležila sta se ga predsednik in blagajnik ZSKP. Govorili so predvsem o pripravi na Koroške dneve, ki bodo pri nas od sobote 11. oktobra do vključno nedelje 19. oktobra. Predvideni so nastopi lutkovne skupine, gledališke družine iz Železne Kaple, skupin iz Loč, nastop ansambla, slikarska razstava, mladinsko srečanje, srečanje občinskih svetovalcev.
Še en načrt si je zadala Zveza za jesen. Da bi se na primeren način spomnila pesnika Simona Gregorčiča ob 80. obletnici smrti, pripravlja program za proslavo. Zbora M. Filej in Lojze Bratuž že študirata kantato »Jeftejeva prisega«.
Na seji je bil tildi razdeljen prispevek, ki ga naša dežela nakaže vsako leto ZSKP.
DAROVI
Za Katoliški glas: Tonica Rejc v spomin pok. Petra Lazarja 30.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: prijatelji Zelenega križa v spomin Alenke Cernic 80.000 lir.
Namesto cvetja na neznane grobove širom Slovenije 12.000 pobitih domobrancev ob 41. obletnici poklanja za Katoliški glas
100.000 lir eden izmed rešenih izpred streljanja. Slava mrtvim sobojevnikom-juna-kom!
Zlatka Tavčar ob prvi obletnici smrti Zorana Tavčarja in drugi obletnici smrti sina Andreja daruje za Katol. glas 100.000 in za lačne po svetu 50.000 lir.
Za cerkev v Jamljah: Anton Pahor 100.000; družina Soban namesto cvetja na grob Jožefa Atzoli 50.000; N. N. 100.000 lir.
Za popravilo cerkve v Sovodnjah: Gize-la Gulin 100.000; razni 1.613.000 lir.
N. N., Peč: za Sv. goro za zdravje
100.000 in za Katoliški glas ter za Našo pot po 10.000 lir.
Ob tretji obletnici smrti dragega moža in očeta Ivana Vatta darujejo žena Ema, hčerki Rožica in Rosana 100.000 lir za svetoivanski Marijin dom, 100.000 lir za sve-toivanski cerkveni zbor in 100.000 lir za svetoivanski odsek slov. Vinc. konf.
Za svetoivanski Marijin dom: starši u-čencev srednje šole »F. Erjavec« iz Rojana za gostoljubnost ob zaključni šolski prireditvi 50.000 lir.
Ob rojstnem dnevu Ivana in Marije Ži-vic. hči in sinova za svetoivanski cerkveni zbor 100.000 lir.
Za slov. Vincencijevo konf. v Trstu: družina Simčič v spomin na drago pokojno Fi.nico Sviligoj-Franich 50.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Milena Fran co ob 25-letnici doma 25.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: poročenca Fran-doli-Lubicena 100.000; N. N. 50.000; V. C. 50.000; De Vescovi 50.000; Vever 30.000; Angela Pahor 50.000; Šavli 30.000; Godnič 10 000; Marchesan 10.000; P. 5.000; C. 5.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: druž. Polh 50.00L, Cvetka Ravbar 10.000; Lojzka Škerlavaj 25.000; Marija Tavčar-Milič namesto cvetja na grob Pavla Malalana in Angeline Sosič 20 000; razni 17.000 lir.
Za cerkev pri Ferlugih: druž. Ferluga v spomin na mamo Evgenijo 50.000; v spomin na isto so darovali še: Fani Ferluga
10	000, Pavla Gec 25.000, Bruna Milkovič
5.000,	Perosa-Castelli 20.000, Nada in Kar-leto 20.000 lir.
Jožefa Cok, Dolina 99: za novo krstilnico 2.000.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
^MblrstA
Spored od 29. junija do 5. julija 1986
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Soncu naproti«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Nediški zvon. 14.40 »Magellanov oblak«. 15.25 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev. 17.30 Športne novice.
Ponedeljek: 8.10 Londonski sporazum.
10.10 Koncertni in operni spored. 14.20 Primorska poje: ženski zbor »F. Zgonik« iz Branika in mešani zbor »Lipa« iz Šempasa. 14.10 Iz šolskega sveta. 15.00 Otroški kotiček: Glasbene piavljice. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Komorni orkester iz Castelfranca Veneta. 18.00 Kmetijska oddaja.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 14.10 Povejmo v živo!
15.00	Mladi mladim. 16.00 Zgodovina... 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Komorni orkester iz Castelfranca Veneta. 18.00 Silvio Cum-peta: »In kaj se je zgodilo potem?«
Sreda: 8.10 Gledališki glasovi. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Mešani zbor »Obala« iz Kopra. 14.10 Gospodarska problematika. 15.00 Mladinski pas. 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Trio Debussy. 18.00 Pravljica na Slovenskem.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Slovenska popevka. 14.10 Ne prezrimo! 16.00 Mladinski pas. 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladinski pevski festival v Celju. 18.00 Londonski memorandum.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Zbor »Klaus Fischbach« iz Saarbriickna«. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani.
14.10 Sociološki pogledi. 15.00 Otroški kotiček: Kaj je na koncu sveta? 16.00 Zgodovina... 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 S. Rozman: »Improvizacija v b-molu«. Radijska igra.
OBVESTILA
Zbor Fantje izpod Grmade bo v nedeljo 6. julija slavil 20-letnico delovanja. Slavje bo v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu ob 20.30. Zbor bo nastopil z jubilejnim koncertom.
Slov. deželni zavod za poklicno izobraževanje je pripravil razstavo lesenih predmetov, ki so jih izdelali dijaki. Odprtje razstave je bilo v prosvetnem domu na Opčinah v sredo 25. junija. Razstava bo odprta tudi naslednje dni.
Državni tehnični zavod z oddelkom za geometre »Žiga Zois« v Trstu sporoča, da poteka vpis za šolsko leto 1986/87 v vse razrede zavoda do vključno 7. julija. Tajništvo je odprto ob delavnikih od 9. do 12. ure.
Za Marijanišče: N. N. 50.000 lir.
Za Sv. goro: N. N. 100.000 lir.
Za misijone: Marija Markuža 10.000 lir. Za misijon p. V. Kosa: Lojzka Škerlavaj, Opčine 25.000 lir.
Za misijone: Matilda Mravle 25.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 400 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Maj 1945 — Junij 1986
Ob 41. obletnici vetrinjske tragedije, ko so Angleži izročili v roke zmagovitih partizanov slovenske domobrance in druge številne vojake in civiliste, se bomo s sv. mašo pri Sv. Ivanu v Gorici v soboto 28. junija ob 20. uri spomnili
VSEH ŽRTEV ZADNJE VOJNE
naj so umrli kot vojaki ali kot civilisti, doma ali v taboriščih. Vsi so bili naši, vsi so umrli vsak za svoje ideale, vsi kot žrtve vojnega nasilja in sovraštva. Zato Cerkev moli za vse, sodil pa je Bog.
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki so sočustvovali z nami ob smrti našega dragega očeta, dedka in pradedka
PETRA LAZARJA!
I
ga kropili, spremili na zadnji poti in zanj molili. Zahvaljujemo se vsem gg. duhovnikom za spremstvo pri pogrebu in za somaševanje, posebej g. dekanu Stanku Medveščku za tople besede ob slovesu, Marti Ferletič in cerkvenemu pevskemu zboru iz Doberdoba za občuteno petje pri pogrebni maši. Hvala tudi vsem darovalcem cvetja in zlasti vsem, ki so v njegov spomin darovali v dober namen v Doberdobu. Vsem Bog povrni!
Žalujoče hčere in sinovi, zet in snahi, vnuki, pravnuki In ostalo sorodstvo
Idrija - Doberdob - Jesenice, 23. junija 1986