146. številka. Ljubljana, v petek 27. junija. XVII. leto, 1884. Isbaja vsak dan »vetfer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poiti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld,, za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se ca 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veAkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, ti j. vse administrativne Btvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja, za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta . . ..... 3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za VBe leto........ 15 gld. — kr. „ pol leta........ 8 „ — „ n četrt leta........ 4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravništvo ,,8lov, Naroda*4. Srbsko-bolgarski spor. O tej zadevi piše Dunajski dopisnik „Ruskega Rurjera" svojemu listu naslednji dopis : Četudi je vsem velikim državam evropskega kontinenta jednako ležeče na ohranenji občeevrop-akega miru, in so sedaj mej njimi najprijaznejši od-nošaji, vender je razpor mej srbsko in bolgarsko vlado stopil v jako kritično fazo, ter bolj ali manj vznemirja politično vzdušje vzhodne in srednje Evrope. Tukaj v Avstriji je morda vznemirjenje še sil-nejše, kakor v kakej drugej državi, prizadevanje vlade in oficijoznih listov, da bi to skrili in označili ta prepir kot epizodo male važnosti, ki ima samo krajevni pomen, ne more nikogar prevariti. Položaj na Balkanu je jako nestanoviten in nedoločen, v stanji, ki se najbolje označuje z besedami „im Zustande des Werdenau, in to se najbolje kaže v nestalnosti odnošajev mej posamičnimi balkanskimi državicami. Vsaka teh drŽav je nezadovoljna s tem položajem, ter ga smatra za prehodno obliko; vsaka teh držav se nadeje prej ali slej postati, če ne jedinim vlastnikom Balkanskega polotoka, pa vsaj po političnem značenji prva država, in priznati moramo, da so ti prepiri in častihlepna upanja in prizadevanja balkanskih držav nasledek raznih diplomatičnih intrig nekaterih evropskih velikih držav in agitacij političnih strank. Na drugej strani je dolga vrsta bojev, ustankov in neredov v teku poslednjih desetih let, utisnila se v prebivalstvu različnih držav Balkanskega polotoka in mej nje zanesla ravno ta duh razdora in političnega častihlepja. — Razumljivo je, da pri takih odnošajih mej balkanskimi državicami in pri takem mišljenji balkanskih narodnostij more najmanjši prepir napraviti silne politične nemire, dati svobodo stnistim, ki so do tedaj bile skrite. S tega stališča je srbsko-bolgarski prepir vznemirjevalni simptom za vse evropske države brez izjeme, katere žele ohranenje občeevropskega miru. Kakor smo že višje omenili, ta prepir avstrijskemu cesarstvu najmanj more biti po godu. Izmej vseh balkanskih držav si je Avstrija tam doli pridobila najmanj stalen položaj, njena oblast v Bosni in Hercegovini še ni zasadila globoko svojih korenin, če tudi ohcijozi nasprotno zagotovijajo; mali politični potres na Balkanskem poluotoku more z nova prouzročiti nemire v okupiranih zemljah. Pa tudi brez tega ima Avbtrija dovolj povoda vznemirjati se zaradi poslednjega prepira, kajti zakrivila ga je skoraj samo avstrijska diplomacija. Ako se pomisli na velik upliv, katerega ima Avstrija na vnanjo in notranjo politiko srbske vlade, na naglo in izzivajoče postopanje Srbije, vsled katerega se je ta spor tako poostril, je vidno, da to ne prihaja iz samo-svesti gospoda Garašanina, ampak iz moralne podpore avstrijske diplomacije, ali bolje rečeno, grofa Khevenhullerja. Treba je samo pogledati na zgodovino poslednjega ustanka v Srbiji, na zgodovino „krvavega" ministerstva Kristića, na nastop sedanjega ministorstva in na ulogo, katero je avstrijska diplomacija igrala v vseh teh žalostnih dogodkih sedanje srbske zgodovine, da pridemo do sklepa, da je ta spor samo nadaljevanje tega pogubnega upliva Avstrije na srbska dela. Avstrija, katero je vodilo sebično prizadevanje, pridobiti si zaveznika v slučaji vojne, razširila je svoj upliv na srbsko vlado tako daleč, da je avstrijski poslanik bil najmogočnejša osoba v Belem gradu. V tej meri, kakor je rastel ta upliv, rastla je neljubezen in nezaupanje do vlade mej prebivalstvom, dokler ni prišlo do javnega ustanka. Srbska vlada je še tedaj mogla otresti s sebe ta upliv Avstrije in pomiriti se s svojim na- rodom; pa zato je bilo treba nravstvene odločnosti in energije, pa te je, kakor se je videlo, manjkalo pri srbskej vladi in omahovala je. Nekaj dnij poprej, kakor je vspihnil ustanek, je kralj Milan še mislil, da bode moč nadaljevati kompromise, in zanašal se, da bo s tem pomiril deželo, da „izpustiu kake koncesije radikalcem. S Pašičem in Teodorovieem se je, malo poprej, ko se je izdal ukaz, zapreti jih, dogovarjalo o tem, da bi vsprejela kake portfelje v ministerstvu. Pa radikalci se neso udali na to politično podmitenje. Vspihnil je UBtanek in h kratu je srbska vlada se popolnem udala svojemu zlemu duhu, avstrijskej diplomaciji. Ustava se je ustavila, ustanek bil zadušen, začel se je krvav pritisk, ki je še bolj oddaljil vlado od naroda. Pa ta represivna politika se ni mogla nadaljevati brez konca, tem manj, ker baš tedaj se je zvršil v mejnarodnej politiki evropskih držav prevrat in začeli so se ustanavljati bolj ali manj stilni od-nošaji. Tedaj se je sestavilo pravo birokratsko mi-nisterstvo, ustava se je na videz zopet ustanovila, in vsa krivda se je zvalila na rhudobne radikalce* f kateri so zgolj iz strankarskih koristij vznemirjevali narod. V resnici pa sedanje srbsko vladanje ravno tako črti vsak kmet, kakor najskrajnejši radikalec; nevarnost radikalcev za vlado obstoji samo v tem, ker imajo organizovano stranko, „sestavljeno iz inteligentnih Ijudij", in ker so nespravljivi nasprotniki avstrijskega upliva. Zasledovati radikalce postalo je občno vladno žeslo. Črnili so jih na volilnih shodih in po časopisih, kjer so mogli. To presledovanje se je razširilo tudi na radikalce, ki so po ustanku ušli v Bolgarijo Krističevim krempljem. V nekaterih slučajih so srbski beguni, živeči v pri Srbiji ležečih bolgarskih mestih bili izročeni po bolgarskih oblastih kar brevi manu Srbiji. Nedavna okrožnica Cankova je pa naredila konec takim, narodnim pravom nasprotujočim izročitvam. Vsacemu nepristranskemu človeku je jasno, da prava nevarnost za srbsko vlado ne tiči v teh 40 izseljencih, kateri so našli pribežališče v Bolgariji, a v teh desettisočih naroda, kateri žive v Srbiji in sočuvstvujejo s političnimi nazori teh emigrantov, in v tem, da ti izseljenci z besedo in po časopisih izrazu jejo samo to, kar čuti in misli masa srbskega naroda. Pa „birokratično minister-istvo" Garašinina in grof Khevenhuller sta vse drugače gledala na to stvar in smatrala bivanje srbskih LISTEK. Lamentacije. ni. Čestokrat sem že premišljeval, zakaj Slovenci tako pogosto naglašamo učenost nekaterih naših mož, ki svojo visoko učenost še z ničim dokazali neBo. Tukaj čitam: „slavni Dunajski učenjak", tamkaj „učeni gospod profesor §.", tako, da ai na po-Bledku nekaterih naših gimnazijskih profesorjev niti predstaviti ne morem brez pozlačenih žarkov na pleša vej glavi. Učenost je sicer koristna in hvalevredna lastnost človeška, ali je zelo relativen pojem, ravno tako kakor lepota; kur se jednemu učeno zdi, se drugemu tako ne vidi, kar je jednemu lepo, druzemu Često ne dopade. Jaz na pr. sem se marsičesa učil, prebral sem marsikatero knjigo in knjižuro, kakor je rekel Dež-man, pa še nesem doživel, da bi se bilo reklo ali pisalo: „učeni naš Spectabilis" ali kaj jednacega. To me sicer ne žali čisto nič, ker vem, da nesem zadosti učen, da ne bi niti znal krave po-dojiti pravilno, ko bi me kedaj srečala tista Stritarjeva molzna krava, ki rogovili že nekaj časa po našej žurnalistiki in katera ima baje dosti okusnega belega mleka za tiste, ki jo umejo pošteno molzti. Sami smo si krivi, Če se nam zvrže kateri naših učenjakov; tak Človek vedno čita po naših listih, da je tako in tako visoko učen, in nazaduje veruje sam, da je nekaj več, kakor smo drugi, prešine ga duh prevzetnosti in po njem je t Po mojem mnenji ne treba dobti učenosti, če hoče človek napisati, da smo Slovenci berači, da nič ne premoremo, da previsoko nosimo glave, da smo preponosni, mesto da bi ponižno s klobukom v roki hodili po svetu in pazili, od kod bo prišel kakšen visokorojeni gospod, kateremu bi naredili globok poklon. Pa pustimo pri miru te neugodne reči! Naš najmlajši listkar Alfa je rekel v svojem „Nedeljskem pismu L", da so se razkropili list-karji „Slov. Naroda" na vse strani, kakor da bi bila pala bomba dinamita mej nje. To ni res, da bi se bili vsi razkropili. Razkropil se je menda samo jeden. Bolhober namreč, ta nas je zapustil in je postal letos „Per" (tako vsaj se govori), vsi drugi smo še skupaj ostali in čakamo le, dokler bo konec vzel „Knez Serebrjani", kar se bo čez dva meseca zgodilo, in potem budemo mi zopet zaseli svoje prostore. Jaz sem nedavno potrudil se do dr. Celestinove biblijoteke, poiskal sem si pravega ruskega Sere-brjanega in sem našel, da ima roman 40 poglavij; torej čez dva meseca po priliki pridemo mi na vrsto po alfabetu. Kako bi bilo, ko bi mi sledili pismu g. Alfe, Bamo bi jaz predložil, da upotrebimo hebrejski alef-bet: Aleph, Betb, Gimel itd. to bi nekako bolj učeno bilo, ker grški zna vsak profesor več ali menj, hebrejbki pa nobeden dobro. Kako se imenujejo vse slova hebrejskega alefbeta, niti jaz ne vem v*** pa bom že zvedel še o pravem času, to mi povedati vsak bogoslovec I. leta, dočim d bogoslovcev nemam več toliko zaupanja, znanja hebrejščine. Ko se bomo tako pored ili : izseljencev v Bolgariji za politično intrigo. K temu se še pridruži spor zaradi koščeka zemlje, nikomur ne potrebne, katero po.-edovati misli imeti pravo Srbija in Bolgarija. (Opomnimo v oklepih, da igra vprašanje o tem ozkem pasu zemlje le postransko rolo, glavno vprašanje se pa tiče le bivanja srbskih emigrantov v Sonji in Vi iinu.) Sledila je preteča nota srbske vlade, pretrganje diplomatične zveze, odhod Silnica iz Sofije in Gusšova iz Belega grada, in spor se je poostril do politične krize. Avstrijska diplomacija je z začetka spora bila tega mnenja, da bodo v tej zadevi, ko je šlo za po manjšanje prav političnih izseljencev, vsi zastopniki velikih držav na strani Srbije iu s svojim uplivom primorali Bolgarijo odjenjati; samo s tem si moramo objasniti preteči in izzivajoči ton srbskega ultimatuma in sploh odločnost srbske vlade. Pa ta račun jih je varal, diplomatični zastopniki, četudi se prizadevajo pomiriti jih, neso stopili na stran Srbije, in seduj se že previdi v avstrijskih diplomatičnih krogih, da je Srbija storila napčen korak. Kaj bodo dalje? Če se bodo stvari normalno dalje razvijale, iz tega spora ne more nastati nič nevarnega: Evropske države bodo pomirujoče delovale na obeh straneh, in našel se bode ta ali drugi mirni izhod Nevarnost je le v tem, da pri občej napeto.sti odnošajev mej Srbijo in Bolgarijo, in pri po vsem Balkanskem polotoku vladajočej antipatiji do Avstrije, nikdo ne more jamčiti, da se kaj nepričakovanega ne zgodi, kar bi delalo tako prosto rešeoje tega vprašanja nemožnim in moglo prevrutiti ta primeroma mali »por v važno politično krizo. Takega slučajnega zamotanja se pa najbolj boje v avstrijskih političnih krogih. Trgovska in obrtna zbornica. (DaUe.) Gosp. M. Pakič porota o prošnjah sedmerih obrtnikov, da bi se jim dovolilo rokodelski obrt na-Btopiti in samosvojno izvrševati, ne da bi moraii izkazati sposobnost za nastop. 1. Edvard pl. Farkaš prosi, da bi se mu dovolilo peči domač kruh, ne da bi se moral izkazati, da se je tega obrta učil. Mestni magistrat Ljubljanski kakor tudi pekovska zadruga se izrekata proti prošnji, ker prosilec ne izkaže spričeval, da se je tega obrta učil in kot pomagač delal. Tega mnenja je tudi odsek glede na jasna določila zakona z dne 15. marca 1883, drž. zak. štev. 80, ter predlaga: Zbornica naj se izreče c. kr. dež. vladi za odbitev prošnj e. (J. V. Petričič pravi, da se bode v tem slučaji zdržal glasovanja. G. zborničui tajnik omeni, da c. kr. dež. vlada glede na jasnu določilu §. 14 zakona z dne 15. marca 1883 ne bode prošnji ugoditi mogla, naj že bode v tem slučaji ukrep zbornice kakeršen koli. G. K. L ii c k man ii pravi, naj bi se zbornica izrekla za dovoljenje, ker se veuder mora misliti, da imu prosik-c sposobnost za ta obrt, ker je skozi več let, če tudi brez dovoljenja, pekel domač kruh. On meni, da se z novim obrtuim redom ni nič hasno-vitega napravilo za obrtnijo. G. podpredsednik Jan. Nep. Ho rak omenja, da so tisoči obituikov za spremene obrtuega reda prosili. On ne more v tem slučaji soglašati se s predgovoinikom, in še le izkušnja bode učila, če upeljava izkazuuja o sposobnosti prinese pričakovano basen ali ne. Take izkušnje se dobiti ne bodo mogle, če se bode delalo proti jasnim določilom zakona, ter se priporočala vsaka prošnja, naj je utemeljena ali ne. V tem slučaji prosilec ni utemeljil svoje prošnje, in če se prosilcu, kateri je prodajalec moke, da dovoljenje za pekarenje kruha, došlo bode gotovo 14 takih prošenj, in bilo bi težko, odbiti jih, če se gori omenjenemu prosilcu da dovoljenje ter se oprosti izkaza o sposobnosti. V Ljubljani je sploh število pekov toliko, da bi ne bilo želeti, da se 3e pomnoži, če se neče škodovati zdanjim pekom. Priporoča torej, naj se vsprejme predlog odsekov, ter izreka prepričanje, da tudi c. kr deželna vlada ne bode mogla ugoditi prošnji. G. K. Luckmann priznava, da je mali obrt bolan, a prepričan je tudi, da novi obrtni zakon ne bode oskrbel dela, da se sploh ne bode na bolje obrnilo, da bode tekmovanje zmanjšal ter da 10 let zdanji obrtni red ne bode obstal. Mali obrtniji vzeli so delo le stroji, ne pa prostost obrtov. Pri glasovanji se vsprejme predlog g. K. Luck-manna z večino glasov. 2. Marija Dolenec iz Ljubljane prosi, da bi se ji odpustil izkaz sposobnosti za obrt kolačnika in čajne pekarije. Mestni magistrat ne more prošnje priporočati na podlagi izjave pekovske zadruge, da-si je gotovo, da zna prositeljica domač kruh in fine kolače peči. Odsek pa je mnenja, da si je prositeljica v 17 letih svojega službovanja kot kuharica pridobila sposobnosti, katere opravičujejo trditev, da nje izvrstna spričevala o službovanji nadomestujejo Bpričevalo kolačnika in peka čajne pekarije o dveletni pomagaški službi. Odsek stavi predlog l Slavna zbornica naj blagovoli prošnjo podpirati. Zbornica vsprejme ta predlog. 3. Antonija Grilanec iz Hraš prosi, da bi smela nastopiti in samosvojno izvrševati pekovski obrt; s spričevali sicer ne more dokazati, da se je učila tega obrta, dokaže pa, da je čez dve leti samosvojno izvrševala pekovski obrt. Županstvo v Postojini potrjuje, da ima prositeljica sposobnost za ta obrt in c. kr. okr. glavarstvo v Postojini priporoča prošnjo, zatorej odsek na podlagi ministerskega ukaza z dno 14. januvarja 1884 predlaga: C. kr. dež. vladi se nasvetuje, da prošnjo usliši: Predlog se vsprejme. 4. Neža Perko, gostiluičarica v Planini, prosi, da bi smela samosvojno izvrševati pekovski obrt. Spričeval o sposobnosti ne more predložiti; prositeljica pa je ta obrt že skozi pet let samosvojno izvrševala, kar dokaže s pridobit ninskim listom. Odsek, strinjajoč se s priporočilom c. kr. okr. glavarstva v Logatci, predlaga: C. kr. dež. vladi se nasvetuje, da prošnji ugodi. Zbornica predlog jednoglasno vsprejme. 5. Gašper Škrabar iz Kamnika prosi, da bi smel nastopiti in samosvojno izvrševati obrt barvo-maznika in izbuega malarja. Prositelj trdi, da je prej že 5 let izvrševal samosvojno ta obrt in plačeval pridobitniuo. V prošnji navaja, da je 5 let učil se ter kot pomagač služil 17 let; spričeval pa predložiti ne more, ker so zgorela. C. kr. okr. glavarstvo v Kamniku potrjuje prosilčevo samosvojno izvrševanje tega obrta. Na podlagi navedenega stavi odsek z ozirom na ministerski ukaz z dne 14. januvarja 1884 predlog: C. kr. deželni vladi se nasvetuje, da prošnji ugodi. Predlog se vsprejme. začeli svoje delovanje; posla bo menda dosti in gradiva ne bo premalo, ker smo dobili letos marsikaj novega iu nekoliko čisto originalnih institucij, kakor: spravljivost, elasticiteto, rad'kalizem, zadovoljstvo, utrjeno narodnost, za tem opričnike, molzno kravo s teletom, literarne graščake iu literarne berače, a izgubili nesmo nič, razen „Brenceljna", ki nam je poginil. Bomba je sicer pala mej nas, ali ni bila iz dinamita narejena, ampak iz gumielastike je bila, pa zato nas niti ni poškodovala čisto nič, Bamo prestrašili smo se je bili, ko je bila priletela mej nas, ter se je bila zadela ob hrbet našega Prostosluva Kretanovega, pa je hitro zopet odskočila, tako, da se ni uobenemu izmej nas nič hudega zgodilo, niti Prostosluva nam ni ubila, pa kako bi ga bila tudi ubila, ker je mehka in elastična, a naš Prostoslav ;« trd. Tisti gospod „Stat uominis umbra" bi nam mogel pomagati pri našem poslu; on si je 'h zaslug, ker je pridobil za „Narodni 'krat 500 gld. gotovega denarja. Kaj takega ne more vsak narediti, ker je le malokdo izmej nas tako natančno prečital zavitarske dušne plodove, kakor je to on storil, za kar mu moramo izreči svojo iskreno zahvalo. Škratov filozof Izidor Muzlovič je v Bkrbeh, kaj je s teletom tiste naše molzne krave, katero imenujemo slovensko narodnost; rad bi zvedel, da li je junček ali junica, če je že odstavljeno ali še sesa svojo kravsko mater. Čudim se, kako malo učenosti je pokazal v tem vprašanji atari filozof, ko ni precej uganil, da se imenuje tele tiste naše krave najnovejši naš dnevnik in da še ni odstavljeno, pa bržčas tudi ne bo nikoli odstavljeno, ampak bo vedno potrebovalo kravjega mleka. Junica ni tisto tele, ampak junec je, ki že zdaj, ko je še čisto mlad, osetljivo bode. Če ga ne bodo skoro prodali ali pa zakla'i in pojeli, ali mu pa privezali desko nad čelo in odžagali roge, bomo še posla imeli ž njim, znubiti še na svoj rog natakne koga izmej nas ali mu predere trebuh ter izpusti čreva! Ko bi le svoje lastne matere ne ubil! Spectabilis. 6. Jarnej Zevnik, kovaški pomagač v Suha-dalih, prosi, da bi smel nastopiti in samosvojno izvrševati kovaški obrt. Prosilec trdi da se je predno je stopil v vojake, učil 3 leta kovačije da je, pa spričevalo izgubil, a novega spričevala dobiti ni mogel, ker je mej tem njegov mojster umrl. Kot pomagač delal je prositelj pri grofu Margheriji skozi 4 leta, kar izkaže s spričevalom. C. kr. okr. glavarstvo priporoča prošnjo, in odsek strinjajoč se a tem priporočilom predlaga: C. kr. deželni vladi se nasvetuje, da prošnjo ugodno reši. Predlog se vsprejme. 7. Andrej Šoklič iz Zagoric prosi, da bi smel nastopiti in samosvojno izvrševati sedlarski obrt. Spričevala, da se je tega obrta učil, prosilec ne more predložiti, izkaže pa s spričevali, da je bil skozi 4 leta in 3 mesece sedlarski pomagač. Prvo trditev tudi občinski urad v Gradu potrjuje; c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici priporoča prošnjo. Na podlagi tega in uvažuje, da je v tamošnji okolici malo sedlarjev, je torej ta obrt v interesu prebivalstva, stavi odsek predlog: C. kr. vladi se priporoča, da prošnjo usliši. Predlog se jednoglasno vsprejme. X. Gosp. Alf. Led en i g utemeljuje predlog: Slavna zbornica naj dela na to, da se bode na nabiralnikih za pisma zaznamenovalo, ob katerih urah se iz njih pobirajo pisma. Predlog se vsprejme. (Dalje prih) Politični razgled. RTotraujc dežele. V Ljubljani 27. junija. Mej Mlado- in Staročelil je sedaj zopet navstal prepir. Povod temu je bila slavnust odkritja spomenika Sladkovskega. Pri tej priliki je dr. Bregr poudarjal zasluge pokojuika in jih stavil celo nad zasluge pokojnega Palackega. To je pa hudo užalilo Staročehe in začeli so po svojih organih napadati Gregra iu njega somišljenike. Kakor „Vaterlaud" računa, ima konservativri stranka 90 glasov v zgornje-avstrijskem veleposestvu zagotovljenih pri bodočih volitvah v deželni zbor. Ker se je zemljiški davek povišal v tej kronovini, povišalo se je število volilcev za 76 in mej temi je mnogo konservativnih. Vseh volilcev je sedaj 205. Konservativci imajo tedaj precej upanja na zmago, ker itak vsi volilci ne pridejo volit. — Na Morav-skem bodo Čehi v več krajih postavili kandidate, kjer jih pri prejšnjih volitvah neso. V mnogih mestih se upa zmagati, kjer so prej vselej Nemci imeli večino, kajti misli se, da mnogo nemških uradnikov ne bode volilo. Vil a nje države. Prihodnji teden se pričakuje, da se srbska vlada vrne v Beligrad. Skupščina se pa bode zaključila najpozneje 1. julija in sicer s prestolnim govorom. Bolgarske volitve za vlado neso nič kaj dobro izpale. Vsled tega je ministerski predsednik Cankov v imenu vsega miuisterstva knezu dal svojo ostavko. To pismo pravi; „Poslednje volitve za narodno sobranje so pokazali1, da soje res zopet ustanovila Trnovska ustava. Po tem slovesnem izjavu naroda smatram za svojo dolžnost, Vašej Visokosti v Bporazumljenji 8 svojimi miniaterskimi tovariši objaviti, da je nujna potreba, v kratkem sklicati zastopnika naroda, da se da zadevam vlade in uprave sploh potrebno vodilo. Ker so ministri Vaše Visokosti preverjeni, da se bode na ta način nadaljna uprava dežele z nova oživela in utrdila, imam čast predlagati Vašej Visokosti, ako pritrdite mnenju ministerskega soveta, podpisati priloženi dekret, ki sklicuje novoizvoljene poslance na 25. dan junija t. 1. k izrednemu zasedanju v Trnovo, — ker v stolić-ni pripravnega prostora. V tem slučaji prosim ob jednem vsprejeti mojo in mojih tovarišev ostavko, ki so bili brž tega mnenja in so še sedaj, da je njih naloga bila le začasna in se konča s prihodnjim narodnim sobranjem." — Knez Aleksander je na to pritrdil, da naj se skliče narodno sobranje, kar se tiče ostavke ministerstva, bode pa še le odločil po otvorenji sobranja. Železniška komisija Italijanske zbornice je izvolila poslance Curionija, Barazzuolija in Corvetti poročevalci za tehnične, oziroma finančne in vojaške, pravne in administrativne zadeve. Predvčeraj se je nekaj prigodilo v italijanskej zbornici, kar se do sedaj še ni. Šlo je za Mordiuijev predlog, da se izreče zaupnica vladi, a zbornica ni bila sklepčna. Včeraj se je ponavljalo glasovanje, pa zopet ni bilo dovolj vladinih privržencev. Ko jo zašel Nicotera tribuno predsedništva, spregovoril je nekaj besedij s Biancherijem in poslednji je na to odšel in kmalu pripeljal v zbornico 30 opozicijonalcev, ki so pomogli zbornici k sklepčnosti. In vlada je dobila 214 glasov, osemdvajset jih pa ni glasovalo. Kakor se iz Bukarešta javlja, je cesar Fran Josip rumuiisltemu ministerskemu predsedniku Bratianu dal veliki križ Leopoldovega reda in ministru vnanjih zadev Stourdzi red železne krone prve vrste. Ta odlikovanja so v zvezi s potovanjem cesarjeviča. Kar se tiče egiptovske konference. Se mej Anglijo in Francijo ni vse gladko. Nesti se Se sporazumeli o ponižanji obresti unificiranega dolga. Nemška vlada neki tudi ne misli drugače v to privoliti, kakor če se pomanjšajo tudi obresti privile-govanega dolga. — Kakor „Agence Havas" poroča, bode Blignieres prideljen poslaniku Waddingtonu, da mu bode dajal svete v finančnih zadevah pri prihodnji konferenci. Dopisi. Iz Trsta 25. junija [Izv. dop.] Na 54. dne t. m. ob 5. uri popoludne priplula je naša vojna eskadra iz Pulja sem, in se v Milskem zalivu za-kotvila. Isti dan ogledali so si jo vsi višji uradni krogi. Drugi dan od osme ure zjutraj pa do desete bila je na sredini Tržaškega zaliva morska vojna poskušnja, katero so izvrševale oklopnice prve vrste: Habsburg, Lisa, Princ Eugen, Kaiser Max, Ferdinand Max, Tegethoff, in signal-ladija Triest, top-njači Kerka in Elizabet, potem šest torpednih čolnov. Razpostavljene so bi'e štiri po štiri, nasproti plule, in srečavši se strelile so iz vseh baterij na jedenkrat. To se je dvakrat ponavljalo. Potem so se v primerno daljavo odaljile, postavile se poredu zopet pa štiri nasproti, in zdaj so zaporedoma iz Vseh 8 oklopnic, deset minut streljali. Še le čez jedno minuto čul se je strel na suho. Dim iz dimnikov in topov, bil je tolik, da se je komaj kojo oklopnico videlo. Potem so še nekaj ladija proti Iadiji manevrirale, potem se vrnile zopet nazaj v Milski zaliv. Na večer je bil velik banket in ples pii Levcu na čast častnikom, Naši Lahi so poparjeni, ker vidijo, da naše pravice zdaj ali kasneje morajo predreti, „Indipen-dente" od nedelje joče, in opominja svoje somišljenike, da naj vsaj v političnih nazorih skupno delajo, in pristavlja: Nekdaj je bilo naše načelo, da združimo vse tri deželne zbore istrskega, Goriškega in Tržaškega v jednega namreč v Trat; pa da se je opustilo. Zakaj ? — Dalje pravi, da se jih je hotelo germanizovati, pa da ju siromašno ta poskus 8e obnesel. Zdaj pa, ko se je prikazala slovanska povodenj, se ni moč obraniti, ker slovanski značaj je jeklen, in neupogljiv. S hrvatskim lepim paviljonom ima naš magistrat mnogo posla. Društvo za olepšavo mesta podarila ga mu je, in še 500 gld. za prenos na Široki prostor v Barkovljanski luki; a tega ni hotel vsprejeti in ne storiti, in tako ponudbo odbil. Ker bo pa pri tej družbi čislane osobe in milijonarji, se je vender zbor omehčal, in bode paviljon ?a petdeset korakov, premaknil na lepši in širši prostor. Vender ostane slovanski spomin na Tržaško razstavo, dokler ga ne bodo valovi spodnesli. Za izlet v Gorico, na 6. julija, se tudi prav pridno pripravljamo, samo da bi lepo vreme bilo, bode slavnost blagoslovljenja zastave delavskega društva močno obiskana od strani Trsta. Ta slavnost ima veliki pomen za nas Primorce in sploh Slovane, ker Be vrši na najskrajnej naši meji, in razvila se bode prvokrat blagoslovljena slovanska tro-bojnica s slikama sv. apostolov Cirila in Metodija. Ljubljanski bratje na svidenje šestega julija v Gorici. Iz Trsta 25. junija. [Izv. dop.] Danes ob 7. uri zapustilo je vojno brodovje luko ter jadralo proti jugu na prosto morje. Spremljevalo ga je 6 privatnih parnikov polno gledalcev, da si ogledajo to morsko bitko. Plan je bil ta: Sovražno brodovje blokira luko in treba je sovražnika pregnati aH uničiti. V ta namen se je brodovje razdelilo v 2 dela po 5 ladij, večjemu prideljene so bile torpedovke, ki so jim sledile v reservi. Ko se je admiralu umestno zdelo, zapovedal je telegrafično iz svoje ladije boj in napad na sovražnika. Mogočno se je razlegal grom čez morske valove, beli dim valil se je v kopicah v zrak, kakor kadar oblaki izza hriba vstajajo. Vojni red obdržan je bil precizno, vbo distance bo bile kakor zmerjene. Sovrag ide v beg, brodovje mu sledi in zaudaja po Krupovih topovih smrtne udarce. Torpedovke, katere se komaj iz vode vidijo, Švigajo brznim tekom okrog, kje bi zapazile steno Bovražne ladije. Vse se peni okrog njih, morje večkrat pokrije nizki okrogli krov, vse zvrši se tako točno, kakor da bi se ta prizor predstavljal na trdne j zemlji, ne pa na morji. Naši Lahoni pikro gledajo te vaje na-Sega izvrstnega brodovja, nas pa naudaja nekak po- nos. Mi sicer nemarno tako orjaških oklopnic, kakor bo italijanske „Affondatorc", „Duilio", „Lepanto" itd. a naši mornarji nemajo vrstnikov mej Lahi, n?.še sicer še pohlevno vojno brodovje je jako izvežbano in v takem izvrstnem stanji, da Italijani žarljivo gledajo na naše plavajoče trdnjave in trdnjavice. Iz Istre 21. junija. [Izv. dop.] (Vse prej, kakor slovenski.) Zadnjič sem povedal, kako poganja tudi v tužni Istri nemščina, kjer je za njo tako ugodno podnebje, kakor za naše južno sadje — mrzla Prusija. Naši uradi — politični, sodnijski in drugi uradujejo večinoma laški, a kjer ni tega, pa gotovo nemški — vse prej, kakor v jedne m slovanskih jezikov. Dokazov za to trditev imamo vse polno. Nekej davkariji na naših otocih poljubilo se je, da je zavrnila neko pobotnica samo za to, kar je bila pisana v hrvatskem jeziku. Kaj tacega se vendar teško kje prigodi! Nekaj važnega imam danes poročati ter toplo priporočiti onim našim krogom, koji so za to pozvani. Visoki naš deželni šolski svet z deželnim odborom razposlal je neki „avviso di coneorao" šolskim vodstvom, v katerem razpisuje 10 subvencij od visokega ministerstva za poljedelstvo onim učiteljem, ki se udeležijo polmesečnega pouka na kme-tijsko-sad j arakem zavoda v Poreči. Ker je „avviso" že sam laški in ker je omenjeni zavod tudi laški, je tedaj gotovo, da bode tudi pouk laški, kar pa ne ugaja slovan-Bkim učiteljem, ter ni opravičeno. Glede na to 1. da prebiva v Istri skoro 3U Slovanov; 2. da so prebivalci, ki se pečajo s kmetijstvom, skoro sami Slovani; 3. da vsled tega so učitelji na deželi, katerim je namenjen in potreben pouk v kmetijstvu, skoro sami Slovani (ali bi morali biti); in 4. da je jedino opravičeno, da se v onem jeziku deli pouk, v katerem se bode pridobljeno znanje vporabljevalo, poučevaje slovansko deco in sploh slovanski narod; — je na vsak način jedino pravično, da se odmeri slovanskemu prebivalstvu primerno število subvencij slovanskim učiteljem. Ti pa nečejo, — ker ni umestno, ali pa ne morejo pouka v luščini deležni biti, zato naj se pri deželnem zboru, oziroma pri deželnem šolskem svetu doseže, da se preskrbi, da se bode pouk na kmetijskem zavodu v Poreči delil tudi v slovanskem jeziku, ali pa naj se primerno število subvencij določi za slovanske istrske učitelje, koji bi se hoteli udeležiti kmetijskega pouka na jeduej hrvutskej, ali slovenskoj kmetijskej šoli — naravski izven Istre. To vprašanje je važno in naši deželni poslanci naj skušajo ugodno je rešiti. — Čudno je tudi to, da ni pri deželnem šolskem svetu žive duše, ki bi bila to zadevo že rešila; dalje, da ni človeka, ki bi preskrbel, da bi se slovanskim učiteljem dopisovalo v njih jeziku. Od nekaterih okrajnih Šolskih svetov dobivamo nemške, od deželnega pa laške dopise, — le Blovanskih ni od nobenega kraja 1 Kje je toliko hvalinuna jednakopravnost? Gotovo povsod drugod poprej, kakor pri avstrijskih Slovanih v občem, a pri istrskih posebej! Žalostno, a resnično. — Domače stvari. — (Posnemanja vredna požrtvovalnost.) Gospod Fran Povše, ravnatelj slovenskega oddelka deželne kmetijske šole v Gorici in deželni poslanec, daroval je društvu „Narodni dom" 100 g o ld. Z veseljem bilježimo to vest, in želimo le, ua bi blagosrčni gospod darovatelj našel med premožnejšimi narodnjaki mnogo posnemovalcev. — (Volilni shod) je v nedeljo 29. t. m. popoludne ob 3. uri v Racah pri Požegarji in sicer za gorenjo Dravsko polje in za bližnje Pohorje. Skličeta pa gg. dr. Radaj in dr. Gregorec. — (Umrli.) Predvčeraj umrla je v Ljubljani g. Franja Matevže, velika dobrotnica šolske mladine na Ljubljanskem barji, kjer je v poslopji njenega soproga mestna ekskurendna ljudska šola. Skrbela je tudi, da so učenci in učenke vsako leto bili obdarovani z obleko in obuvalom. — Umrl je predvčeraj g. Fr. Svetlin, župnik na Goričici; v Šent XI j i v Slov. Goricah pa poštar Svaty, ki je bil vedno zvest pristaš naše narodne stranke. Bodi vsem zemljica lahka ! — (Poslanec Burgstaller) odložil je vsled nezaupnice, katero mu je dalo blizu 30O vo-licev V. okraja, mandat za mestni in deželni zbor Tržaš' i. — (Lepo priznanje banki „Slaviji".) Biskup Josip Juraj Strosmajer dal je ravnateljstvu svojih graščin nalog, naj zavaruje vsa poslopja in ves fundus instruetus pri banki „Slaviji." Te dni sklenila se je dotična zavarovalna pogodba, na katero se je plačalo premije čez 3000 gold. — Tudi je biskup s posebno okrožnico pozval vse župnike in Župne oskrbnike, naj cerkve in crkvena poslopja zavarujejo pri tem slovanskem zavodu. — Tako slavni mecen naš ume gasio „svoji k svojim" ! Banki „Slaviji" pa je ta naklonjenost škofova najlepše priznanje njenega poslovanja. — (Potrjeni so) kot načelniki oziroma namestniki okrajnega zastopa gg: dr. Geršak v Or-moži, Čule k v Središči; Snideršič in Delkot v Brežicah, Fran Lenček na Blauici in Medic v Sevnici. — (Mariborska Čitalnica) ima v 3. dan julija t. 1. občni zbor, ker je dosedanji njeni predsednik, g. Jenko, postal načelnik postaje v Šent Juriji. — (Tatvina.) Včeraj po noči okral je neznan tat znamenje na polji pri Kravji dolini. — Hišnemu posestniku Breskvarju pokral je delavec Smole kose in grablje iz hleva iu si za ta plen privoščil „ta kratkega". — (Obsodbe anarhistov v Gradci.) Zaradi motenja javnega miru obsojen je: Kappauf na 3Va (polučetrto leto, a ne četrtletno, kakor je bilo včeraj v telegramu,) Krainer na 4*Ah Schrank na 2''.j, Hartel na 1 '/,, Schneider na 2 leti, Sleik in Ledinek vsak na 13 mesecev, Roggenbauer in Huber vsak na 18 mesecev, Lindner na 3 leta. Vsi drugi so oproščeni. Obtožbe zaradi atentata in veleizdaje oproščeni. — (Opis Krškega okrajnega glavarstva) v zemljepisnem in zgodovinskem oziru. Z načrtom Krškega mesta in zemljevidom Krškega okrajnega glavarstva. Sodelovanjem šolskih voditeljev izdal in založil J. L. V Ljubljani. Založil Ivan Lapajne v Krškem. Natisnil Rud. M'Iic. G3 str. Izredno marljivi gosp. Lapajne podaje nam v tej dobrodošlej, po „Učiteljskom Tovarišu" ponatisnenej knjigi temelj za deželno „domo-znanstvo". Ko bi njegov vzgled napotil še druge učitelje k jednakomu delu, možno bi bilo, sestaviti domoznanstvo za Kranjsko, ki je zelo potrebno in bi posebno učiteljem ustrezalo. V tej knjigi Be opisujejo: 1. mesti Krško in Kostanjevica; 2. trga Mokronog in lladeče; 3. šolske in župljanske občine: Leskovec, Raka, Studenec, Bučka, Cerklje, Sv. Duh, Šent Jarnej, Čatež, Sv. Križ pri Kostanjevici Velika Dolina in Jesenice, Št. Rupert, Škocijan, Šmarjeta, Trebelno, Tržiše, Št. Janž, Št. Jurij pod Kumom, Boštanj, Svibno, Dobovec. Knjigi, katero toplo priporočamo, pridejan je načrt Krškega mesta (1 : 2880) in zemljevid Krškega okrajnega glavarstva (1:150.000) z načrti Radeč, Mokronoga in Kostanjevice. — (Izpred porotnega sodišča.) 24. t. m. bil je zatožen 28letni Janez Alijančič iz Kovorja blizu Tržiča hudodelstva teške telesne poškodbe. Obravnava ta bila je že dvakrat pred porotniki, a se je vselej odložila. 22. novembra 1882 zvečer proti 6. uri sta se pred gostilnico g. Svetca v Ko-vorji Peter in Anton Mežnar s še druzimi fanti pre ■ pitali in ko je bil 281etn* Anton Mežnar že na tla pobit po dveh udarcih, skočil je na njegovo zgornjo stegno leve noge zatoženi, Janez Alijančič, z obutimi nogami in ga tako teptal, da mu je zgornjo koBt levega stegna zdrobil, tako da ima Anton Mežnar sedaj levo nogo deset centimetrov krajšo, mora po bergljah hoditi, je za delo nesposoben ter berači. Zitoženi odločno taji, da bi bil on Mežnarja poškodoval, temveč trdi, da je to storil Franc Zupan, posestnika sin v Kovorji, katerega stariši pa so poškodovanega Anton Mežnarca podmitili z denarjem, da ne toži njih Bina Zupaua. Poškodovani Anton Mežnar pa odločno izpoveduje, da mu je zatoženi Janez Alijančič kost zdrobil. Mnogo zaslišanih prič izpoveduje jako različno. Porotniki (načelnik gospod Fran Ferlinc) stavljeno vprašanje s 9 proti 3 glasom zanikajo in Jauez Alijančič bil je zatožbe oproščen. Poškodovani Anton Mežnar je zahteval za poškodovano nogo 3000 gld. — (Iz pred porotnega sodišča.) Dne 25. t. m. bil je zatožen 22 letni stari kajžarski sin Janez Hribar iz Kravjega Brda soseska Ihan, hudodelstva uboja in teške telesne poškodbe. Dne 24. februarja t. 1. sprli so se v Kamenici, okraj Brdo, zvečer v gostiloici Franca Župančiča kmetski fantje. Zatoženi Jauez Hribar plane z nožem v roki mej nje in besno bije z nožem okrog. Lojza Žtefina, je sunil z nožem pod desno pa?.duho in mu prerezal tripalno žilo, tnko da je Štefin v dveh minutah umrl. Teško ranil je v levo stegno Janeza Zupan-Sic-a, v levo ramo in roko teško ranil gostilničarja Franca Zupančič-a, teško ranil Albina Zupana na roki, tako da mu bil kmalu žilo prerezal in naposled je lahko ranil zatoženi še Andreja Vidmarja. Zatoženi je pri preiskavi tajil in rekel, da se je le branil, pri obravnavi pa prizna, da je z nožem mahal okolu sebe. Zaslišanih deset prič mu vse dokazujejo krivdo. Porotniki (načelnik g. Antou Klein) so vseh 5 vprašanj jednoglasno potrdili in Janez Hribar je bil krivim spoznan in obsojen na osem let teške ječe poojstrene s postom. Razven tega ima materi ubitega Luciji Stotin plačati 500 gld. odškodnine in stroške za pogreb, drugim štirim ranjenim pa stroške za zdravnike in odškodnine, katerih pa seveda ne bodo dobili, ker je Hribar brez vsega bremoženja. Telegrami Slo venskem u Narodu": London 27. junija. V spodnjej zbornici objavil je Gladstone, da bodo vse vlasti, ne izimši Porte, poslala svoje zastopnike h konferenci. Posvetovanje o grajalnem predlogu določeno je na ponedeljek. Pariz 27. junija. Posadka v Hanoi-u vzdržala se je v dvadnevnem boji. 10 mrtvih, 33 ranjenih. 10.000 rednih kitajskih vojakov prišlo je v Langson in Bacle. Pariz 26. junija. Vsled dogodka pri Langsonu sklical se je ministerski sovet in generalu Millotu brzojavilo, naj povrnitev vojakov iz Tonkinga ustavi in naj se združi brodovje admirala Courbet-a z onim admirala Lespes-a. Francoski poslanec Patenotre dobil je nalog, da odide takoj v Peking in terja zadoščenja. Razne vesti. * (Iz Galicije) prihajajo poročila, da je v zapadnih pokrajinah več vasij pod vodo. Kmetje bo vsled neprestanega dela za obrambo in osiguranje prometa tako utrujeni, da so prosili za vojaško pomoč. Na mnogo krajib Hede ljudie na strehah svojih hiš in more se samo v čolnih do njih. Nesrečneži nečejo denarja, ker si ž njim ne morejo pomagati, ampak prosijo le kruha in obleke. Transverzalka je pri Linci močno poškodovana. * (V ruakej Poljskej) pri Sandomierzu in Pulavu je 25 vasij pod vodo in je samo na senu 120.000 rubljev škode. Visla napravila je v Varšp.vi in okolici ogromno škodo. * (O koleri v Toulonu) se poroča, da je pričela v 20. dan t. m. in da je do 25. t. m. 30 ljudij za kolero umrlo. Zdravniki trde, da to ni azi-jat8ka. ampak sporadična kolera. Vse vlade ukrenile 80 potrebna sredstva proti tej nevarnosti. Za ladije, ki pridejo iz Toulona je po vseh lukah določena 7—11 dnevna „quarantainea, Francoska pošta sena meji desinficira. Kot uzrok, da je navstala kolera, navaje se mej drugim tudi to, da je Toulon precej nesnažno mesto. *(Vojvodinja — kletarica.) Vojvodiuja Ceriera Pignatelli poskuša'a se je, da bi jezila svoje Borodnike kot pevka in pela „chansonetteu po Pariških kavarnah. Ker pa pri tem poslu ni prislužila niti lovorik niti zlata, postala je kletarica in prodaja v „Folier Bergeres" šampanjca. * (Za štirinajst d ni j) je bil ustavljen turšk list Ferdjumaoi Hakikat, katerega urednik je kristijan, ker je citiral neke vrstice iz korana, kar je samo kakemu mahomedanskemu uredniku dovoljeno. Migljaj uradniAJvii. V velikem delu sedeče životarenje jo največkrat uzrok bolestim na jetrah, zlatej žili, zasedenju krvi itd., katerim boleznim sigurno odpomore Moll-ov „Seidlitz-prašek". Škatljica z navodom rabe stane 1 gld. Vsak dan ga razpošilja proti poštnemu povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno M o 11 o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (690 — 6) Tujci: dne 26. junija. Pri Klonu t Singer z Dunaja. — Jeranof iz Hrvatskega. — Kulka z Dunaja. Pri Malici: Freudenthal i Dunaja. — plem. Biurv iz Budimpešte. — Hochinuth z Dunaja. — "VVatz iz Trsta. — Kideli z Dunaja. Pri avstrijskem cesarji: Stnler iz Trsta. MeteorologiČno poročilo. ix ^ Stanje . <™ *Pr -barometra! ^ Q j zovanju Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 9 7. siutr«- 739.2 _j_i3-4"C brezv. megla o-lOmm.1 2. pop. 737-56«a. + 84*8*G al. sv*, d. jas. 5 9. zvečer 738 24 mm. +1820 nrezv. obl. ae^a, P: i { I 1 Srednja temperatura 4- 18tJQ, za 0-2° pod normalom. H;-u.n.a-Js3s:s, borza dne 27 junija t. 1. (lavinu; '*,t»rrafi4no poročile.; PupirtiK ren a .... 80 sld. 10 Srebrna rents .... . . 80 , 10 Zlata ren...... . . 102 , 15 5"L marčna renta. . . .... 95 , 60 , Akcije narodne bani . . 857 . — , ICreditne tkrije . . 301 , 6') „ London . ..... 121 „ 85 , Srebro.......... — , — t Napoi.. ........ - jj 69 , C. kr. cekini . . . ... 5 „ 77 . Nemške marke .... *>9 „ 60 , 4°/0 državne »rečke iz I. 1854 250 gld. 125 , - , Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 168 , — , 4°/0 avstr. zlata renta, dasku prosta. , 102 , 25 t Ogrska zlata renta 6°/0..... 122 „ 60 i". .... 91 „ 40 n „ papirna renta 5°/0 ..... 88 , 25 „ 5°/„ štajerske zemljišč, od^cz. oblig. . . 104 „50 , Dunava reg. srećke 5% . . 100 gld. 115 „ 50 , Zemlj. obć. avatr. 4l/»°/0 zlati zast. listi . 121 „50 „ Prior. oDlig. Elizabetine zapad, železnice 107 ,20 , Prior, oblig. Ferdinandove «ev. železnice 105 , 75 „ Kreditne srećke......100 gld. 174 , 75 , Rudolfove srećke .... 10 „ 18 „ 75 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 108 ^75 , Tranimway-društ. velj. 170 gld. a. v. 218 , — (32—47) Potrti vsled neizrečene bolesti, oznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti njihovo iskreno ljubljene soproge, najboljše matere, tašče in stare mamice, gospe Marije Krisper, po roj. Killer. ki je včeraj ob 9. uri zvečer po kratkem trpljenji v 66. letu dobe svoje mirno v Gospodu zaspala. Truplo predrage, nam prerano umrle bo v petek v 27. dan junija ob 3. uri popoludne v Kra-nji v hiši pokojne blagoslovljeno, potem prepeljano v Ljubljano in on.i i položeno v rodbinsko rakev pri sv. Krištofu ob 6. uri popoludne. Zadušne sv. maše služile se bodo v farnej cerkvi v Kranj i in v Ljubljani v šenklavškej. V Kranj i, v 26. dan junija 1884. Pran Krisper, trgovec in posestnik, soprog. — Rajmund Krisper, trgovec in posestnik, sin. — Karolina omož. Marinšek, Marija omož. Grasselli, F ran j a omož. Urbane, hčere. — Josipina Krisper, sinaha. — Peter Grasselli, župan deželnega glavnega mesta Ljubljane, Fran Marinšek, trgovec, Srečko Urbane, trgovec, zeti. — Minka, Josipina, Ivanka, Francek in Anton Krisper, Minka, Prokop, Mirko, Leo in Anica Grasselli, Karolina in Roža Marinšek, Francek, Srečko in Josip Urbane, vnuki in vnučice. (414; Zahvala. Globoko ganeni po mnogih dokazih iskrenega soeuvstva od blizu in daleč, ki so se povodom bolestne in prezgodne izgube drage nepozabljive soprogo, oziroma matere, taščo in stare matere, gospe Frančiške Matevže, skazali od naših sorodnikov, prijateljev in znancev, ravno tako za mnogobrojno spremstvo in za mnogohrojne darovane vence, izrekamo našo naj -globokejšo in najtoplejšo zahvalo. (415) Žalujoči ostali. St. 11.034. Razglas. (413—1) V sredo IG. dan Julija t. I. dopoludne ob 10. uri bo mestni magistrat po očitnej licitaciji kupil 100 sežnjev 24 ali pa tudi le 21 do 22 palcev dolgih zdravih bukovih drv za kurjavo, kar se splošno razglaSa s pristavkom, da se do dneva ustne licitacije vsprejemajo tudi s kolekom za 50 kr. ko-lekovaue pismene ponudbe. Mestni magistrat v Ljubljani, v 24. dan junija 1884. Župan: Grasselli. Išče se kovač, izurjen tudi v ži\inozdravniSklh rečeta. — Kje? pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". (411—2) Moka h. najboljše prave banaške pšenice, popolnem suha, v lastnem umetnem mlinu na valarje napravljena, prodaje po najnižjih cenah na debelo in drobno M. J. GVARDIA, (279-16) v Ljnbljani, v Slonovih ulicah št. 50. zobft in zol»ovj a ustavlja po najnovejšem amerikanskom naćinn brez vsakih bolečin ter opravlja ploinbovanja in vse lobne operacije zobozdravnik A. Paichel, poleg Hradeckrjevega mostu, I. nadstropje. >»♦♦♦♦♦»♦»»»♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦»»»•< 0. k. privilegij .A. za zboljšanje šivalnih nj$ strojev. Ivan. Jas^ v Ljubljani, Hdtel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rabljivih za vBakatero šivanje. W-]vilegijem in kr. pruskim (ffiSS ™* ministerskim potrdilom, Dr. Borchardt-OVO aromatično (dišeče) milo (žajia) iz zelišč za olepšanje in popravo kože in skušeno zoper vsakake nesnage na koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih po 42 kr. Dr. Suln de Boutemard-ova dišeča pasta za zobe, najsplošnejši in najzanesljivejši pripomoček za ohra-njenje in ćiatenje zob in zobnega mesa; v celih in pol zavitkih po 70 ali 85 kr. Dr. Hartung-OVO olje iz kitajske skorje za varovanje in olepšanje las; v zapečatenih in v steklu štemplja-uih steklenicah po 85 kr. Dr. Beringuier-jev dišeči kronlni duh, krasna voda za duhanju in umivanje, ki krepča in budi živelj; v izvirnih steklenicah po 1 gld. 25 kr. in 75 kr Prof, dr. Lindova rastlinska pomada v štanjscah, poviša svit in voljnost las in je pripravna posebno za to, da obdrži proge las ua glavi; v izvirnih kosovib po 50 kr. BalzamiČno milo Iz Oljke se odlikuje po oživljajočej in ohranjuj oče j moći za voljnost in mehkost kože; v zavitkih po 35 kr. Dr. Beringuier-jev rastlinski pripomoček za barvanje las, barva prav črno, rujavo in rumenkasto; s krtačami in lončki vred po 5 gld. Dr. Hartung-OVa zeljisčna pomada za oživljenje in zbu-jenje rasti ias; v zapečatenih in v steklu štempljaniu posodicah po 85 kr. Dr. Beringuier-jevo 0ije iz zemljiških korenin za okrepčan j ^ in ohranjen)e las in brade; steklenica 1 gld. Dr. Koch-Ovi bonboni iz zelišš, znan in skušen domač pripomoček za prehlad, hripavost, zabasanost, hripavo grlo itd.; v izvirnih škattjicah po 70 in 86 kr. Bratov Ledar-jOVO balzamlčno milo iz olja zeraelj-skih orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne in občutljive kože, posebno damam in otrokom; po 25 kr.; paket (4 kosovi) 80 kr. Pravi ti po pripoznanej solidnosti in pripravnosti tudi v naših krajih že priljubljeni pripomočki se dobivajo : V Ljubljani pri bratih Krisper in pri Edvard Mutim; v Zagrebu pri J. J. Cejbeku Karol Arazimu in Flor. Kiraloviču; v Celji pri Kr. Krispi>rju; v Reki pri droglijeru Nikolu PavačiĆu; v Gorici pri lekarjih G. B. Pontintju in G. Cristofolettiju; v Olovci pri lekarjih H. Kounnetterju in \Tilj. pl. Dietrichu; v Trstu pri lekarjih J. Serravallo, K. Zanettiju in P, Prendiniju; v Beljaku pri Kumpf-ovih dedičih; v Varažtliuu pri lekarjdi Fran Riedtu in Anton Kusvju; v Zadru pri le-karju N. Androviću. Svarilo. ~» Svarimo pred ponarejanjem, osobito pred dr. Suina de Itoute-mard ovo diseču zobno pasto in pred dr. Borhardt-ovim aromatičnim zeliščnim milom. Mnogi ponarejale! in prodajalci ponarejenih naših priv. stvarij bili so že na Dunaji in v Pragi sodnijsko obsojeni, da so morali plačati precejšnje globe v denarji. RAYMOND & Co., c. k. pr. lastnik tovarn hvgalističnih cosm. stvarij v ICcrliiin. (4—7) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Zelezniknr. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".