cd Gradili smo partnersko sodelovanje s starši: primeri dobre prakse
CD
Tatjana Ažman
Šola za ravnatelje
a
^ Vesna Žerjal
^^ Center za korekcijo sluha in govora Portorož Ana Strmccnik
Center za korekcijo sluha in govora Portorož Mateja Koccar Moccnik
Osnovna šola Slavka Gruma, Zagorje ob Savi Martina Kenda
Osnovna šola Simona Kosa Podbrdo Lucija Markelj Jensko
Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica
Nevenka Sedovšek
Osnovna šola Mežica
Danica Novotnik
Osnovna šola Mežica
Andrej Prah
Osnovna šola Šmihel, Novo mesto Jerneja Tolar
Osnovna šola Ivana Groharja Škofja Loka
Romana Suholežnik
Vrtec Mavrica Vojnik
Cecilija Šutar
Osnovna šola Frana Metelka Škocjan
Maja KovaCCevicc
Vrtec Najdihojca Ljubljana
Sodelovanje šol in vrtcev s starši je v praksi vedno aktualno in prinaša vedno nove izzive. Za medsebojni partnerski odnos si je namreC treba nenehno prizadevati, ga spoznavati in izboljševati. V clanku bomo navedli razloge za sodelovanje med šolo, vrtcem in starši, pojasnili, kako razumemo partnersko sodelovanje, in opredelili temeljna naCela, ki vodijo k vzpostavljanju partnerskega sodelovanja. Predstavili bomo
VODENJE 212015:51-72
deset primerov dobre prakse, ki so nastali kot rezultat izboljševanja prakse na podroccju sodelovanja s starši ali pa so že bili del vsakdanje prakse v zavodih in so jih strokovni delavci predstavili v procesu izmenjave izkušenj.
Ključne besede: šola, vrtec, sodelovanje s starši Uvod
Najbrž nihCe ne dvomi, da sodelovanje med šolo oz. vrtcem in starši prinaša koristi vsem vkljuCenim. Kakšne in koliko, predvsem pa, kako partnersko sodelovanje graditi, so tri vprašanja, na katera išCejo odgovore v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih, vkljucenih v program Mreže - sodelovanje s starši. Od leta 2008 jih je bilo v program skupaj vkljucenih štiriinpetdeset. V clanku podrobneje predstavljamo ugotovitve in primere, ki so v šolskem letu 2012/2013 nastali v desetih zavodih. Ko so sode-lujoci enoznacno opredelili, kaj je partnersko sodelovanje, so se lotili iskanja odgovorov na kljucno vprašanje, in sicer kako ga izboljšati. Pri tem so jih vodili tudi primeri dobre prakse na podrocju sodelovanja med zavodi in starši, ki so jih v procesu medsebojnega ucenja med letom predstavile strokovne delavke. Nekateri so nastali kot primer izboljšave, drugi so iz vsakdanje prakse zavodov. Zanimivi primeri so bili vsem v navdih in pomoc. Z željo, da bi bili tudi drugim, jih predstavljamo v drugem delu clanka.
Zakaj sodelovati s starši
Da otrokom in ucencem dobro sodelovanje med vrtcem oz. šolo in starši koristi, nam povedo vsakdanje izkušnje, raziskovalci pa so razloge pojasnili še natancneje. Ugotovili so, da ucenec, kadar je sodelovanje med šolo in starši dobro, razvije višja pricakova-nja, si zastavlja zahtevnejše cilje in izbira zahtevnejše programe oz. predmete. Za ucenje je bolj motiviran in ker bolj redno obiskuje pouk in je pri njem bolj pozoren, dosega boljše ocene in boljši koncni ucni uspeh. Ob tem razvije višjo samozavest in ima boljšo samopodobo, kar se kaže tudi v tem, da je bolj odgovoren in bolj discipliniran pri izpolnjevanju ucnih obveznosti (npr. bolj redno dela domače naloge). Pozitiven odnos staršev do šole otroke spodbuja, da se pogosteje vkljucujejo v šolske interesne dejavnosti in pogosteje sprejemajo odgovornosti v oddelku, šoli in lokalnem okolju. Na dolgi rok se tudi pokaže, da ucenci dosežejo višjo stopnjo izobrazbe (Henderson in Berla 2003 v Kalin 2009, 89).
Koliko se prednosti tovrstnega sodelovanja zavedajo naši uci-
telji in starši osnovnošolskih in srednješolskih otrok, so slovenski strokovnjaki raziskali leta 2009 (Kalin idr. 2009). Ugotovili so, da so stališča staršev in učiteljev do sodelovanja večinoma pozitivna. Skorajda vsi starši in učitelji so namreč povedali, da je sodelovanje potrebno in koristno (92 % staršev in 99 % učiteljev). Oboji so med glavnimi razlogi za sodelovanje navedli dober odnos med učiteljem in otrokom, dobro počutje otroka med sošolči in učitelji ter otrokov učni uspeh (Kalin idr. 2009). Kaže torej, da se večina učiteljev in staršev zaveda pomena in namena dobrega sodelovanja. Podobno velja tudi za predšolsko obdobje. Vzgojiteljiče so povedale, da po njihovem prepričanju sodelovanje vrtča s starši povečuje občutek varnosti pri otročih, izboljšuje otrokovo samospoštovanje, povečuje njegova pričakovanja, razvija pozitiven odnos otroka do vrtča, otroči odrasle bolje sprejemajo in jih spoštujejo kot avtoritete (Zemljarič idr. 2003).
Dvoma o tem, da si je treba v šolah in vrtčih prizadevati za dobro sodelovanje s starši, saj sta za otrokovo učenje, učni uspeh in osebnostni razvoj pristojni in odgovorni obe strani, dom in šola oz. vrteč, potemtakem ni. Zakaj torej prihaja do težav pri sodelovanju in zakaj se vrtči in šole že vrsto let z veseljem vključujejo v dopolnilno izobraževanje Šole za ravnatelje na področju sodelovanja s starši? Skupaj z udeleženči smo ugotovili, da ni zadreg pri odgovorih na vprašanje, zakaj sodelovati, nastanejo pa pri razumevanju, kakšno je dobro oz. partnersko sodelovanje, in pri iskanju najustreznejših odgovorov na vprašanje, kako ga graditi in vzdrževati.
Kakšno je partnersko sodelovanje in kako ga graditi
Zaradi zadreg pri enoznačni opredelitvi dobrega odnosa, povezani s starejšo paradigmo, naj starši podpirajo delo šole, vanj pa naj se ne vtikajo oz. naj čelo ostajajo zunaj šole, se je v luči nove paradigme, glede na katero si kaže prizadevati za enakovredno in aktivno sodelovanje med družino ter šolo oz. vrtčem, razumevanje sodelovanja iz dobrega prelevilo v partnersko sodelovanje. Partnerski odnos pomeni, da so starši enakopravni in soodgovorni sodelavči šole oz. vrtča pri vseh vprašanjih življenja in dela zavoda (Barle 2009, Kalin 2009). Staršem priznava, da so predvsem oni odgovorni za otrokovo zdravje, izobraževanje in osebnostni razvoj, temeljna obveznost šole ali vrtča pa je, da jim pri tem pomaga z obveščanjem o otrokovem napredku in z nenehnim zagotavljanjem informačij o programu (Resman 2009). Vloga šole in vrtča je še, da starše izobražuje in jim pri opravljanju starševske vloge sve-
tuje. Tega si želijo tudi starši. Želijo si še, da bi učitelji pri svojem delu ravnali profesionalno, da bi vse učence in starše obravnavali enako in jih sprejeli kot enakovredne sogovornike (Kalin idr. 2009). Poraja se vprašanje, koliko sta današnja šola oz. vrtec pripravljena sprejeti starše kot partnerje v vzgojno-izobraževalnem procesu in kako naj to naredita.
Podatki iz raziskave (Kalin idr. 2009) kažejo, da sodelovanje med vzgojno-izobraževalnimi zavodi in starši ni vedno partnersko. Tretjina staršev in uCiteljev je opozorila na potrebo po izboljšanju roditeljskih sestankov, enak delež bi okrepil vkljuCevanje staršev v pouk, Četrtina pa jih meni, da je treba izboljšati govorilne ure. Vanje bi bilo treba vključiti tudi učence (Topolovec 2007, 46). Precej več staršev (41 %) kot uciteljev (14 %) meni, da bi morali starši dejavno sooblikovati šolski režim, polovica staršev in tretjina učiteljev pa je prepričanih, da je treba starše vključiti v oblikovanje režima šole (Kalin idr. 2009). V načrtovanje novih ali drugače izvedenih oblik in načinov sodelovanja s starši je treba vključiti tudi starše in otroke. Starši npr. predlagajo, da bi se morali z učitelji bolje spoznati, se več pogovarjati, k čemur bi pripomogla raznolikost ponudbe na neformalnih srečanjih. Glede govorilnih ur predlagajo več terminov, prilagajanje terminov posameznikom, naročanje na pogovor in celovit pogovor o učencu - ne le o ocenah. Želijo si, da bi se jim na roditeljskem sestanku predstavili vsi učitelji in da bi med šolskim letom težave reševali skupaj in sproti. Opozarjajo tudi na ustrezen pretok informacij - bile naj bi pravočasne in redne, tako pisne kot ustne (Kalin idr. 2009).
Strokovni delavci iz programa Mreže so povedali, da je raznoliko razumevanje partnerstva pri vsakem posameznem deležniku, pa tudi med strokovnimi delavci in starši zanje izziv. Bistvenega pomena je zato vzpostaviti odprto komunikacijo med vsemi deležniki in se o pričakovanjih, potrebah in željah v zvezi z vsebinami in načini sodelovanja dogovarjati v vsakem zavodu, vedno znova. Spreminjajo se namreč časi, paradigme, starši in otroci, pa tudi strokovni delavci. Vrtci so se zato lotili izboljševanja komunikacije in odnosov med vodstvom in zaposlenimi, med strokovnimi delavci samimi ter med strokovnimi delavci in starši. Poenotili so pripravo na poglobljene pogovore s starši, njihov namen pri tem je bil osvetliti vsa področja otrokovega razvoja (ne le higiene in prehrane), zasnovali so smernice, kako bodo starše spodbudili, da bodo bolj odgovorno poskrbeli za zdravstveno varnost svojih in drugih otrok. Šole so razvijale strategije, s katerimi bi dosegle, da bi na roditeljske sestanke in govorilne ure prihajalo več staršev,
s katerimi doslej niso vzpostavili stika, in strategije, s katerimi so starše spodbudile k aktivnejšemu sodelovanju s šolo. NaCrtovale so bolj dejavne oblike sestankov s starši. Izboljševale so komunikacijo s starši ter krepile usposobljenost strokovnih delavcev za postavljanje meja in uspešno reševanje težav z otroki. Cilj ene od njih je bi spoznavati pricakovanja staršev in pomoc staršem pri oblikovanju realnih pricakovanj glede otrok s posebnimi potrebami. Otroci in ucenci so z risbami in zapisi uciteljem in vzgojiteljem, vkljucenim v program Mreže, sporocili, da si želijo tesnega sodelovanja med vrtcem in šolo tja do šestega razreda osnovne šole, nato pa manj, saj bi radi scasoma sami prevzeli vedno vec odgovornosti za lastno ucenje in razvoj. Tudi otroci v vrtcih so odraslim preko risb sporocili, da so zelo veseli, ce so starši z njimi v vrtcu, kjer skupaj kaj pocnejo. Vrtci so tako dobili potrditev, naj še naprej organizirajo pestre oblike neformalnih srecanj s starši. Šole so med letom izpeljale aktivni roditeljski sestanek, izvedle delavnico s starši, prilagodile termin dneva odprtih vrat (sobota), starše so zacele obvešcati preko e-pisem in razvile novo obliko sodelovanja - klepet ob caju. Na nekaterih šolah so ucence povabili h govorilnim uram s starši.
Odgovor na vprašanje, kako izboljšati sodelovanje s starši, so zavodi, vkljuceni v program Mreže, razvijali z osvetlitvijo raznolikih pricakovanj vseh vkljucenih deležnikov, z opredelitvijo partnerskega sodelovanja in skupnih nacel ter z analizo sodelovanja med družino in šolo oz. vrtcem v svojem zavodu. Z leti se je vedno znova pokazalo, da so pricakovanja in gledišca vseh, ki si delijo naloge in odgovornosti za otrokovo ucenje in razvoj v šolah in vrtcih, zelo raznolika, hkrati pa nejasna, saj vkljuceni deležniki drug drugemu o njih pogosto ne sporocajo sistematicno in nacrtno. Zato že na prvem srecanju razlicne deležnike (država, šole/vrtci, strokovni delavci, starši in otroci) seznanimo z raznolikimi pricakova-nji, jih ozavešcamo in soocamo, nato pa razpravljamo o skupnih izhodišcih. (Člane razvojnih timov v zavodih usmerjamo v razmislek in razprave o poenotenju skupnih izhodišc v njihovih zavodih, zato se poglobimo v temeljna nacela, ki so znacilna za dobro sodelovanje. O nacelih vsak zavod razpravlja na svoj nacin in jih v svoje delo vkljuci v skladu s specificnimi potrebami in znacilnostmi vseh deležnikov. Pri tem se nasloni na svojo vizijo, vzgojni nacrt, razvojni in letni delovni nacrt, nacrte oddelcnih skupnosti ter druge zacrtane smernice. Ko so zavodi v nadaljevanju programa opravili analizo stanja, na podlagi katere so opredelili, kaj bodo na pod-rocju sodelovanja s starši izboljševali, se je pokazalo, da se pri
odločitvi, kako sodelovanje s starši okrepiti ali izboljšati, najpogosteje naslonijo na eno ali vec nacel, ki so: medsebojno spoštovanje, aktivno sodelovanje, upoštevanje in spoštovanje osebnosti staršev, upoštevanje individualnosti staršev, upoštevanje interesov in potreb staršev, enotnost delovanja in dejavno vključevanje staršev (Kalin 2003, 139). Načela bomo podrobneje pojasnili, ker smo jih v nadaljevanju povezali s primeri dobre prakse.
1.	Medsebojno spoštovanje pomeni, da se med starši in učitelji ali vzgojitelji vzpostavi zaupanje, spoštovanje zasebnosti družin in učiteljev, empatičnost in pristnost. U čitelje naj bi starši res zanimali, zmogli naj bi se postavljati v njihov položaj, bili naj bi ob čutljivi za razpoloženje in ob čutke staršev in pripravljeni ponuditi pomo č.
2.	Sodelovanje pomeni, da si obe strani na črtno prizadevata za sodelovanje, komuni čiranje, u činkovito časovno na črto-vanje, smisel in koristnost.
3.	K upoštevanju in spoštovanju osebnosti staršev sodi poznavanje staršev in upoštevanje njihovih osebnostnih in družinskih zna čilnosti, prav tako pa bi morali starši upoštevati u čiteljevo ali vzgojiteljevo osebnost in njegove zna čilnosti.
4.	Upoštevanje individualnosti staršev pomeni poznati družine, vsakega od staršev, otroka, sposobnosti, temperament in interese, znati se postaviti v čevlje drugega, deloma pa gre za pričakovanje, da bodo tudi starši upoštevali različnost učiteljev in se znali postaviti v njihov položaj.
5.	Upoštevanje interesov in potreb staršev pomeni, da učitelj/ vzgojitelj vsebine in oblike dela prilagaja staršem. Prav tako pa pri čakujemo, da bodo starši skušali razumeti interese in potrebe učiteljev glede dela z njihovimi otroki, še posebno takrat, kadar se interesi in potrebe razlikujejo.
6.	Enotnost delovanja pomeni zavedanje, da so u čitelji/vzgoji-telji in šola/vrte č v skrbi za otroka partnerji in si prizadevajo za skupne čilje v njegovo dobro.
7.	Dejavno vključevanje staršev pomeni skrb za ustrezno pripravo in organiza čijo ter oblikovanje pogojev, ki vsem vpletenim omogo čajo izražanje stališ č.
Primeri dobre prakse
Šole in vrtči imajo bogate izkušnje, kako sodelovati s starši. Primeri so nastali v enkratnem kontekstu vsakega od zavodov, zato
jih ni moc uporabiti kot recept za uspešno sodelovanje, spodbudijo pa lahko razmislek in snovanje novih zamisli. Predstavili bomo deset primerov.
1.	Pestre oblike sodelovanja s starši
2.	Neformalna sreCanja s starši
3.	Kulturna prireditev za starše - nastop uCiteljev
4.	Kako smo na pogovorno uro in dan odprtih vrat privabili veC staršev
5.	Aktivni roditeljski sestanek, posveCen vzgojnim težavam
6.	Misel meseca
7.	Delavnica uCiteljev in predstavnikov sveta staršev
8.	Priprava na poglobljen pogovor vzgojiteljiCe s starši
9.	Maskota vrtCa: naš Radovednež 10. Prireditev Šport in špas
Pestre oblike sodelovanja s starši
(Center za korekcijo sluha in govora Portorož)
V Centru si prizadevamo za sprošCene stike s starši. Vzpostaviti si želimo pozitiven odnos in pridobiti zaupanje. Starše upoštevamo kot enakovredne Clane, saj ima družina kljuCno vlogo pri vzgoji, varstvu in izobraževanju otrok. Sestavili smo tim strokovnih delavCev in staršev, ki skupaj naCrtuje, vrednoti napredek otrok in se izobražuje. Z leti smo zasnovali pestre oblike sodelovanja s starši. Nekatere so stalne, druge smo razvili na novo, kot na primer to, da starši pouCujejo strokovne delavCe. Neka mati se je skupaj z vzgojiteljiCo vkljuCila v izobraževanje po metodi Son-Rise, ki pomaga otroku z motnjami avtistiCnega spektra. Šola in družina sta zaradi tega z otrokom delali bolj usklajeno. Izobraževali pa smo tudi druge starše. Mati je metodo Son-Rise predstavila drugim staršem v oddelku. Poleg tega se strokovni delavCi in starši izobražujemo skupaj, gremo skupaj na izlet, skupaj delamo. Dobrodošlo pa je tudi donatorstvo staršev (pregledniCa 1).
PregledniCa oblik sodelovanja pokaže, da gre za naCrtno delo na podroCju sodelovanja med šolo in starši in da ima šola jasno sliko o sodelovanju, kar ji omogoCa, da deluje preCej enotno. Raznolike oblike sodelovanja upoštevajo individualnost vsakega od staršev, njihove interese in potrebe. OsredotoCenost na vzpostavljanje zaupanja in prepriCanje, da so starši šoli enakovredni sogovorniki, omogoCa njihovo dejavno vkljuCevanje v življenje in delo šole ter
PREGLEDNICA 1 Oblike sodelovanja s starši
Oblike
Skupna izobraževanja
Skupni izleti
Skupne delavnice in druženje
Donatorstvo
Primeri
Stalne oblike Roditeljski sestanki s predavanjem dela	Predstavitev in evalvacije individualiziranih programov
Vsakodnevna izmenjava informacij Pisanje dnevnika o dnevnem dogajanju sMs-sporoCila in elektronska pošta (obravnavane zgodbice) Sestanki po potrebi Medsebojno Opis počutja
poučevanje Navodila za uporabo crpalke za sladkorne bolnike Merjenje sladkorja in merjenje oh Predstavitev programa Son-Rise Prehranjevanje s presno hrano Premikanje vratnih vretenc (atlas)
Predavanja o avtizmu (starši in defektolog) Konference
Skupno izobraževanje (metoda DIR-Floortime, senzorna integracija, program Earlybird, posebnosti odrašcanja oseb z avtizmom, delavnice za metodo Son-Rlse, predavanja v Trstu ...) Ogled Centra za avtizem na Reki
Ogled Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava Ogled Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan Obiranje oljk
Novoletne delavnice (peka piškotov, naravni sokovi, izdelava naravnih mazil)
Pikniki
Dan družin
Starši in drugi ljudje dobre volje so nam pomagali pridobiti prenosni racunalnik, fotoaparat, videokamero, klimatsko napravo (senzorne težave otrok), interaktivno tablo
celo skupno ucenje s strokovnimi delavci. Strokovni delavci pa sodelovanje gradijo na zaupanju, skupnem ucenju in pozitivnem odnosu. Predstavljeni primer temelji na vseh sedmih nacelih, ki gradijo partnersko sodelovanje s starši (Kalin 2003).
Neformalna sreiCanja s starši
(Osnovna šola dr. Slavka Gruma Zagorje ob Savi)
Na naši šoli izvajamo posebni program vzgoje in izobraževanja ter program z nižjim izobrazbenim standardom. Že vec let ugotavljamo, da je za celosten razvoj naših ucencev zelo pomembno sodelovanje s starši. Glede na to, da so obicajna formalna sreca-nja s starši pogosto manj obiskana, smo zasnovali izvirne nacine, s katerimi smo okrepili stike z njimi.
Trikrat letno organiziramo srecanja s starši, posvecena vnaprej izbrani temi. Doslej smo na primer pripravili slovenski veCcer. Tako
smo poimenovali dogodek, na katerem so sodelovali vsi ucenci in učitelji naše šole in v narodnih nošah predstavili plese po pokrajinah. Ker radi plešemo, smo izvedli še dunajski veCcer - plesno delavnico s plesnim uCiteljem, na katerem so se starši uCili plesati dunajski valCek, uCenci in uCitelji pa smo zanje pripravili pogostitev - dunajske zrezke, kruhke in zelenjavo. Starše smo povabili na predstavitev poklicev. UCenCi in uCitelji vsako leto uprizorimo gledališko predstavo za starše, stare starše, sorodnike in prijatelje, pred novim letom pa pripravimo božiCne delavnice, na katerih pod vodstvom CvetliCarja skupaj izdelujemo novoletne okraske. V letošnjem šolskem letu smo starše povabili na večer v knjižnici, ki so ga sestavljali pripovedovanje pravljiCe, likovne dejavnosti in kviz v knjižniCi za otroke. Starše smo povabili še na klepet ob Caju in piškotih, pogovarjali pa smo se o odgovornosti do otroka, o tem, kaj si otroCi želijo ter katere dejavnosti bi jih v prihodnje še zanimale. Da bi poveCali zaupanje v naše delo, smo na vzorni nastop učiteljev - ti so siCer praviloma namenjeni sodelavCem -, povabili tudi starše naših uCenCev. Tako so dobili priložnost, da si ogledajo, kako poteka pouk in kako njihov otrok deluje v razredu. Pogosto namreC prihaja do razlik med priCakovanji staršev do otrok (premajhna) in dejanskimi sposobnostmi otrok (navadno so veCje od priCakovanih). Starši so bili s prikazanim zadovoljni, zato bomo s to obliko sodelovanja nadaljevali v naslednjem šolskem letu.
Pri organizaCiji neformalnih sreCanj sodelujemo vsi delavCi šole. Vodje delavniC se menjajo, obCasno pa nam pomagajo zunanji sodelavCi (CvetliCar, plesni uCitelj). Naloge posameznih uCi-teljev na sreCanju doloCimo glede na interese. KljuCnega pomena se nam zdi vkljuCevanje staršev v izvedbo delavniC. Menimo, da so prednosti neformalnih sreCanj veCplastne. OtroCi oz. uCenCi se družijo z vrstniki in razvijajo soCialne spretnosti, starši si izmenjujejo izkušnje, se družijo in zabavajo, pogosto spoznajo težave drugih staršev in pomagajo drug drugemu ter se povezujejo tudi v zasebnem življenju. Starši so bili z izvedbo sreCanj zadovoljni, saj smo dobili same pozitivne pripombe. Prispevali so predloge, ki jih bomo poskušali pri izvedbi podobnih delavniC v prihodnje upoštevati. UCitelji na tovrstnih sreCanjih bolje spoznamo starše, njihove potrebe, mnenja, stališCa in odnos do otroka. Dosegli smo veCjo odzivnost staršev, njihovo aktivno sodelovanje, odnos med uCitelji in starši je bil sprošCen, vzpostavljanje vezi z njimi je postalo boljše, pogostejša je bila izmenjava informaCij med nami.
Predstavili smo izkušnjo z neformalnimi sreCanji s starši, saj tovrstna sreCanja krepijo morda najpomembnejši dejavnik partner-
skega sodelovanja, zaupanje med vsemi deležniki. Pomembno je, da imajo srecanja jasen namen in so dobro organizirana, starši pa cim bolj dejavno vkljuceni (da niso samo poslušalci) (Marinšek 2003). Spoznavanje pricakovanj staršev, upoštevanje njihovih interesov, njihovo dejavno vkljucevanje, prilagajanje nacinov sreca-vanj, spremljanje prednosti posameznih dejavnosti itd. so znacil-nosti, ki tudi v tem primeru izhajajo iz vseh temeljnih nacel vzpostavljanja partnerskega odnosa (Kalin 2003).
Kulturna prireditev za starše - nastop učiteljev
(Osnovna šola Simona Kosa Podbrdo)
Naša šola je kulturno središce našega malega kraja. Vsako leto organiziramo javno prireditev ob dnevu spomina na rodoljuba Simona Kosa, po katerem se šola imenuje, pa tudi druge prireditve, s katerimi praznujemo novo leto, dan samostojnosti, slovenski kulturni praznik, materinski dan, konec šolskega leta in dan državnosti. Na njih obicajno nastopajo ucenci in povabljeni gosti, ki prireditev popestrijo. Kulturne prireditve so pestre in kakovostne, tako da pritegnejo tudi obiskovalce, ki v šoli nimajo svojih otrok. Naši starši v šolo prihajajo, vendar so v komunikaciji z ucitelji tihi in neaktivni. Ugotovili smo, da moramo, ce bi radi starše pritegnili k aktivnejšemu sodelovanju v dejavnostih šole, najprej ucitelji sami narediti korak iz svoje ustaljene prakse in se preskusiti v vlogah, ki so nam manj domace in v katerih nismo tako suvereni kot v ucil-nici. Ko se bomo sami spopadli s tremo in negotovostjo, se bomo morda znali bolje vživeti v pocutje staršev in ucencev v podobnih okolišcinah.
S sodelavko sva se odlocili, da bova v okviru izboljšave ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili recital slovenskih pesmi za ucence in njihove starše; na njem naj bi nastopili vsi ucitelji in vzgojitelji s pesmijo po svojem izboru. Zamisel je uciteljski in vzgojiteljski zbor sprejel pricakovano - nekateri brez težav, drugi z grozo. Eno od sodelavk je skrbelo, da bodo starši menili, da se ucitelji pred njimi postavljamo. Ker smo majhen kolektiv in vajeni pomagati drug drugemu, pa sodelovanja ni nihce odklonil. Ucite-lja, ki igrata klavir, sta si izbrala klavirsko tocko. Ucitelj športne vzgoje je bil pripravljen nastopiti v paru in skupaj z ucenko povezovati prireditev. Bolj zadržani sodelavci so si za nastop izbrali kratke pesmi, drugi so priložnost izkoristili in vsem pokazali svoje skrite talente. Ucitelji smo na generalki nastopili za ucence, zve-cer pa še za starše in druge krajane. Nastop je lepo uspel in na
koncu smo bili učitelji vzhičeni sami nad seboj, veselo smo hvalili drug drugega in se trepljali po ramenih. Pohvale so prišle tudi od obiskovalcev. Po elektronski pošti sta nam za dober nastop čestitala predsednik krajevne skupnosti in predsednik sveta staršev. Učitelji so kasneje povedali, da so bili tudi odzivi učencev, ko so se pogovarjali z njimi pri pouku, zelo pozitivni. Nenavadno se jim je zdelo, da učitelje vidijo v novi vlogi. Učenci višjih razredov so pesmi pozorno poslušali, poglobili so se v vsebino in povedali svoja mnenja, kar nas je pozitivno presenetilo. Učitelji smo ravnateljici oddali refleksijo o svojem nastopu in ga tako ovrednotili. V prihodnje bomo podobne prireditve zagotovo še organizirali, k sodelovanju bomo povabili tudi starše. Seveda bo treba to narediti rahločutno in povabiti le tiste, ki si nastopanja želijo.
Predstavljena izkušnja sporoča, kako pomemben je kontekst, v katerem se šola odloča za izvedbo dejavnosti, namenjene staršem. Majhen kraj, pomanjkanje prireditev, zadržani starši in ustvarjalni učitelji so preplet dejavnikov, ki so jih upoštevali učitelji pri pripravi opisane kulturne prireditve, zasnovane z namenom, da bi pri starših zbudili zaupanje in jih spodbudili k bolj dejavni vključenosti v delo šole. V ospredju je bila skrb za odprto in sproščeno vzdušje.
Kako smo na pogovorno uro in dan odprtih vrat privabili
več staršev (Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja
Bohinjska Bistrica)
Na naši šoli smo dlje časa opažali, da je obisk staršev slabši, kot smo si želeli, zato smo med njimi izvedli anketo, s katero smo raziskali, zakaj je tako. Naš namen je bil povečati obisk staršev na pogovornih urah, roditeljskih sestankih in na dnevu odprtih vrat. Na pogovorne ure učiteljev s starši smo zato aprila prvič povabili tudi učence. Ti so vabilo napisali sami, vsak na svoj način. Starše smo terminsko naročali. Prostore smo primerno pripravili (postavitev stolov v krog). Posledica je bila, da je bil obisk staršev tokrat tudi na predmetni stopnji velik. Starši so pogovorne ure, ki so se jih udeležili skupaj z otrokom, pohvalili, odzivi učencev pa so bili različni. Nekateri so imeli sprva neprijeten občutek, bilo jih je strah, kako bo pogovor sploh potekal, drugi so na pogovorno uro prišli neobremenjeni, sproščeni. Številni od njih so poudarili, da so se počutili »pomembne«, ker je beseda tekla o njih in z njimi. Veseli so bili pohval in spodbud učiteljev. Mnenja učiteljev o pogovornih urah so bila pozitivna. Povedali so npr. naslednje:
•	»Tak način govorilnih ur je bolj učinkovit za odpravljanje učno-vzgojnih težav in nesporazumov.«
•	»Skupno lahko poiščemo rešitve za to, kako bi odpravili težave.«
•	»Zaradi navzočnosti na pogovorni uri dobi učeneč možnost razložiti svoje videnje.«
Dan odprtih vrat smo za vse oddelke načrtovali na delovno soboto, ko si starši lahko vzamejo dela prost dopoldan. Na srečanje smo jih povabili s prisrčnim vabilom. Ta dan je pouk potekal štiri šolske ure, starši pa so bili lahko navzoči ves čas. Obisk je bil velik, predvsem na razredni stopnji, na predmetni je bil manjši. Povratne informačije smo od nekaterih staršev dobili že ob konču dneva, od drugih pa na naslednjih govorilnih urah. Evalvačija je pokazala pozitivne rezultate. Starši so spoznali pestrost pouka in ga pohvalili. Seznanili so se z različnimi metodami dela. Med odmori so lahko v »kotičkih za starše« izmenjali mnenja. Učenči so bili pri pouku bolj dejavni, pouku so sledili in pokazali zanimanje. Bili so zadovoljni in ponosni.
Naslednje šolsko leto bomo izboljšave nadaljevali v več smereh: termin govorilna ura bomo spremenili v pogovorna ura; v letni delovni načrt bomo vključili eno pogovorno uro (otrok, starši in učitelj); vanj bomo vključili sobotni dan odprtih vrat, načrtujemo pa tudi bolj zanimive roditeljske sestanke.
Opisani primer kaže, kako pomembno je prisluhniti otrokom in staršem, jih povprašati, kaj potrebujejo in kaj si želijo, ter njihove potrebe in želje upoštevati, zato da bi čim bolj učinkovito dosegli začrtane čilje. Izpostavimo lahko načelo spoštovanja ter upoštevanja potreb in interesov staršev, kar pri starših zbuja zaupanje in razvija medsebojno spoštovanje. Pomemben je še enoten pristop šole k sodelovanju s starši in skrb za kakovost oz. sprotno ovrednotenje dejavnosti.
Aktivni roditeljski sestanek, posvečen vzgojnim težavam (Osnovna šola Mežica)
Predstavili bova potek aktivnega roditeljskega sestanka za starše učenčev tretjega razreda. Sestanek sva sami pripravili, izvedli in ovrednotili. Priprava na sestanek:
Učiteljiči sva zasnovali sestanek. Določili sva namen, opredelili vsebino in organizačijo ter oblikovali vabilo. Starši so vabilo prejeli skupaj z dnevnim redom.
Izvedba sestanka:
V uvodu sva starše obvestili o delu uCenCev v drugem trile-tju ter o postopku evidentiranja in identifikaCije nadarjenih uCenCev. Spomnili sva jih na težave pri vzgoji otrok, ki so jih izpostavili v anketi. Sledil je pogovor s starši, ki so bili raz-vršCeni v skupine. V vsaki od njih so se dogovorili, katera je tista težava, v zvezi s katero bi si želeli dobiti odgovor ali bi se radi o njej pogovarjali. Težave so v obliki vprašanj zapisali na listke. Ko so vsi konCali, so skupine listke zamenjale. V vsaki skupini so se pogovarjali o doloCeni težavi, starši so si izmenjali izkušnje in poskušali najti rešitev. Sledilo je fron-talno poroCanje skupin o poteku pogovora, poCutju in rešitvah. Starši so menili, da enotnega reCepta za rešitev težav ni, da pa je najboljši naCin za njihovo reševanje pogovor. Poudarili so, da morajo biti otrokom vzor. Strinjali so se, da je pri vzgoji najpomembneje, da vztrajajo pri tem, kar reCejo, oziroma da izpolnijo, kar obljubijo. Najpomembnejša je torej doslednost. Prav tako se zavedajo, daje to, sploh v današnjem hitrem tempu življenja, najveCja in najzahtevnejša naloga, pri kateri pogosto odpovedo. Preden so starši odšli domov, sva jih prosili, naj na mizi pri vratih poišCejo simbol, ki najbolje ponazarja njihovo poCutje na sestanku, ter ga prilepijo na vrata. Pri pregledu simbolov, ki so jih izbrali, sva ugotovili, da sta se samo dva od njih odloCila za smeška z nevtralnim izrazom, vsi drugi so izbrali smeška z nasmejanim izrazom. Tak naCin delaje bil u^iteljiCama, ki sva se odloCilizanj, všeC, zelo zadovoljni pa so bili tudi starši. Povedali so, da jim je Cas zelo hitro minil. Veseli so bili, ker so spoznali, da imajo tudi drugi starši podobne težave kot oni, in všeC jim je bilo, da so si lahko izmenjali izkušnje.
Predstavljeni primer kaže, kako je moC starše v šoli izobraževati za starševstvo. Gradi na dejavnem uCenju staršev, na njihovem vkljuCevanju v razmislek o težavah pri vzgoji, na spoštovanju njihovih izkušenj in znanja ter pokaže, kako je moC soustvarjati dober odnos in priložnosti za skupno uCenje (Marinšek 2003).
Misel meseca (Osnovna šola Šmihel Novo mesto)
Od ideje ... V želji, da bi izboljšali komunikaCijo s starši in ozavestili, kako pomembno je naše sodelovanje, smo zasnovali projekt »Misel, izrek, zgodba meseCa.« Hoteli smo opozoriti na eno izmed
vrednot (prijateljstvo, skromnost...), ki so v današnjem casu pre-malokrat poudarjene. Želeli smo si, da bi ucenci, starši in ucitelji o vrednotah ne samo govorili, ampak jih tudi živeli. (Člani skupine smo na mesecnem sestanku zbirali predloge po metodi viharjenja možganov, s pomocjo priklica všecnih misli, prebrane literature, na podlagi aktualnih dogodkov in praznikov. Koristno je bilo, da smo bili v skupini zbrani strokovni delavci z razlicnih predmetnih podrocij, kar nam je omogocalo širok spekter in nabor pravih idej za delo. V ta namen smo zasnovali razlicne dejavnosti, ki smo jih izvajali enkrat na mesec.
Dejavnosti po mesecih so bile naslednje:
•	December: Moje, tvoje, naše.
•	Januar: Ni pomembno, kako smo sirazlicni. Vedno lahko najdemo skupni jezik.
•	Marec: Pojdi pravocasno spat, jutri moraš biti prijazen.
•	April: Kar se Janezek nauci ...? Preobremenjenost s prosto-casnimi dejavnostmi.
•	Maj: Skrb za zdravje - kako skrbim za svoje zdravje? Sem zadovoljen s svojim življenjem? (Česa imam prevec? Kaj pogrešam? Za koga skrbim? Komu sem pripravljen pomagati?
K izvedbi ... Izbrano vrednoto smo vsem udeleženim skušali približati s pomocjo zgodbice (skromnost), s slikovnim gradivom (nenavadno prijateljstvo), lepo mislijo (zdravje, skrb zanj), objavo razlicnih clankov (spanje otrok, otroci in interesne dejavnosti), z anketo o spalnih navadah, ki smo jo izvedli med ucenci, in analizo le-te. Poskrbeli smo, da so bile napovedi o mesecnih dejavnostih objavljene v šolski avli in na spletni strani šole, strokovnim delavcem pa smo jih predstavili tudi prek elektronske pošte in ustno, na sestankih uciteljskega zbora. Na spletni strani šole smo oblikovali nov zavihek starši, kjer so bile navedene dejavnosti, ki naj bi jih ucitelji, starši in otroci opravili skupaj.
Vsi clani skupine smo pri izvedbi aktivno sodelovali. Ucence so k vkljucitvi v dejavnosti spodbujali razredniki, ucitelji in starši. Vse izdelke (pesmi, misli, uganke, risbice, slike in drugo) smo zbirali v šolski knjižnici, sproti pa smo dolocili tudi datum, do katerega jih je treba oddati. Najboljše in najbolj izvirne izdelke smo razstavili v avli, v knjižnici, na šolski spletni strani (fotografije, analiza, zapisi).
Za konec ... Izdelki ucencev so bili dobri in zanimivi, vendar smo clani skupine pogrešali vec izdelkov in povratnih informa-
cij, še zlasti od ucencev s predmetne stopnje. V prihodnje si bomo prizadevali za vecjo vkljucenost ucencev, staršev in strokovnih delavcev v to dejavnost.
Primer opisuje ustvarjalen pristop k ozavešcanju otrok, staršev in strokovnih delavcev o pomenu vrednot, vendar pa je še na za-cetku poti, saj so bili v prvem koraku najbolj dejavni strokovni delavci; zato nacrtujemo, da bomo v prihodnje v dejavnost bolj aktivno vkljudli otroke in starše.
Srečanje učiteljev in predstavnikov sveta staršev (Osnovna šola Ivana Groharja Škofja Loka)
Na prvi letošnji delavnici v okviru Mrež smo skupaj ugotovili, da je na naši šoli sodelovanje strokovnih delavcev s starši na splošno zelo dobro. Tudi anketa, ki smo jo naredili med ucenci, je pokazala, da si vecinoma želijo, da starši in ucitelji sodelujemo. Kot oviro smo prepoznali, da so žgoc problem tisti starši, ki z nami ne vzpostavijo stika. Odlodli smo se, da bomo poskušali od njih, torej »iz prve roke«, izvedeti, zakaj nekaterih ni v šolo. Na zacetku je clanice tima skrbelo, kako se bodo na zamisel o skupnem srecanju strokovnih delavcev in staršev odzvali eni in drugi. Sodelavci (in ravnatelj) so našo zamisel podprli.
Na srecanje strokovnih delavcev smo, po predhodnem dogovoru s predsednikom sveta staršev, ki se je strinjal z zamislijo, povabili starše, predstavnike posameznih oddelkov. Pogovora se je udeležilo pet staršev, kar je bil za nas uspeh, saj vemo, da so takšna srecanja zanje lahko tudi neprijetna. Poudariti je treba, da so se delavnice udeležili starši, ki so pozitivno naravnani in dobro sodelujejo s šolo, a kljub temu bi lahko pri uciteljih ali pri starših prišlo do nestrinjanj, obcutkov krivde ali zadreg. Strokovni delavci so bili razdeljeni v šest skupin po pet clanov. Vsaki skupini se je pridružil po eden od staršev. To je bilo zanje izziv, kajti sodelovati sam v taki skupini ni preprosto, sploh pa ne na relaciji starši-ucitelj, vendar je komunikacija krasno stekla.
Strokovni delavci smo skupaj s starši razmišljali, zakaj prihaja do tega, da:
•	se starši ne strinjajo z uciteljem, se pritožujejo, jim vcasih celo grozijo;
•	starši ne podpirajo uciteljevih prizadevanj, niso pripravljeni sodelovati s šolo;
•	starši ne vzpostavijo stika s šolo, in to kljub vabilu;
•	starši presegajo svoje meje, »svetujejo«, preve č pričakujejo;
•	starši naletijo na težave, ker prihajajo iz razli čnih kulturnih okolij;
•	starši zanemarjajo svojega otroka (prirejeno po Hornby 2000 v Šteh 2009).
Pri pogovoru so nam bila v pomo č naslednja vprašanja: kako se težave kažejo, kakšni so vzroki zanje, kako pomagati in kaj ob tem doživljajo u čitelji in starši.
S starši smo na delavni čah vzpostavili zelo pozitiven odnos in sproš čeno komunika čijo. Pojasnili so nam nekatera vprašanja; na podlagi njihovih odgovorov bomo v prihodnje lahko ravnali druga če in zaradi tega na svojo stran pridobili še koga od njih (kar nam doslej ni uspelo). Tako starši kot strokovni delavči smo sodelovanje zelo dobro o čenili. Odlo čili smo se, da bomo s takim na činom dela nadaljevali, saj nam je delavniča prinesla veliko odgovorov.
Partnerski odnos med šolo in starši pomeni, da starše aktivno, partnersko vključimo v pomembne dejavnosti šole, tudi v formalne oblike, kakršna je na primer delovanje sveta staršev. Za dejavno vključevanje staršev v delo šole je treba starše usposabljati in jim ga omogo čiti, kar smo v opisanem primeru naredili z ustreznim posluhom in razumevanjem.
Priprava na poglobljen pogovor vzgojiteljice s starši (Vrtec Mavrica Vojnik)
Naše sodelovanje s starši temelji na spoštovanju in upoštevanju staršev kot primarnih skrbnikov, ki nosijo glavno odgovornost za otrokovo vzgojo in razvoj. Vsak od nas si prizadeva, da bi vzpostavil dober odnos med starši in vzgojitelji. Pri zagotavljanju varstva in vzgoje predšolskih otrok si prizadevamo upoštevati raznolikost družin. Vemo, da je komunika čija med starši in vzgojitelji za uspešno delo z otroki pomembna. Želimo si, da bi naša komunika čija s starši pustila globoke sledi, ki bodo otrokom pomagale pri uspešnem vključevanju v družbo, vzpostavljanju kakovostnih odnosov in jih spodbujale v pro česu vseživljenjskega učenja, in si prizadevamo za vse našteto. Želimo si, da bi otro či radi prihajali v naš vrte č in da bi starši za čutili, da si zanje vedno vzamemo čas, prisluhnemo njihovim potrebam in željam ter z roko v roki bdimo nad razvojem njihovih otrok.
Predstavila bom poglobljen pogovor vzgojitelji če s starši, ki
lahko prispeva k doseganju omenjenih ciljev. Poglobljen pogovor smo v preteklosti dobro zasnovali, a smo ga hoteli še izboljšati. Ugotavljali smo namrec, da starši sprašujejo o razvoju otroka samo na treh podrocjih: pocutje, prehrana in samostojnost. Da bi njihovo zanimanje razširili na vsa podrocja osebnostnega razvoja otrok, smo zanje pripravili vprašalnike, ki so na kratko predstavili pet podrocij otrokovega razvoja. Starši so oznacili, o cem bi se radi pogovarjali (priloga). Vprašalnike so pred pogovorom oddali vzgojiteljicam, da so se nanj lahko pripravile. Vzgojiteljice smo med pogovorom upoštevale raznolikost družin ter strokovno in kompetentno predstavile razvoj njihovih otrok. Spoštljivo smo sprejele tudi drugacna stališca staršev. Evalvacija je pokazala, da so starši s pridobljenimi informacijami zadovoljni. Povedali so, da jim je bil pripravljeni vprašalnik (v prilogi) v veliko pomoc. Imeli so možnost pogovora o vseh vzgojnih dilemah in bili so dejavni sogovorniki.
Primer nazorno pokaže, kako je moc na podlagi individualizi-ranega pristopa k staršem vzpostaviti partnersko sodelovanje, ce si strokovni delavci to res želijo. Pri tem so vsem v pomoc enotne smernice.
Maskota vrtca: naš Radovednež (Osnovna šola Frana Metelka Škocjan)
V	šolskem letu 2011/2012 je bila naša prednostna naloga oblikovati maskoto našega vrtca, ki so ga na novo zgradili ob stavbi šole.
V	to dejavnost smo vkljucili otroke, starše in zaposlene, da bi našo skupnost tako še bolj povezali. Novembra smo se z otroki pogovorili o imenu, oblikovali znak in zapeli himno vrtca. Izbrali smo ime maskote - Radovednež - in dolocili njegove lastnosti: veselje, navihanost, razigranost, radovednost, vedoželjnost. Otroci so ga narisali. Risbe smo v avli vrtca predstavili staršem. Decembra smo otroke in starše povabili, naj o Radovednežu napišejo pesmi ali zgodbe in jih prinesejo v vrtec, kjer smo jih spravili v skupno mapo. Spomladi smo starše prosili, naj v vrtec prinesejo materiale, kot so les, blago, nogavice, rokavice, volna, das masa, plastelin, da bi izdelali Radovedneža. Ožji tim strokovnih delavk se je nato odlo-cil, da bo prava maskota lesena, posamezne dele pa bo povezovala vrvica. Ker si prizadevamo, da bi bil naš vrtec otrokom prijazen in da bi v njem z razlicnimi dejavnostmi spodbujali njihovo radovednost, raziskovanje, ustvarjalnost, dobre navade, raziskovanje v naravi, spoznavanje bližnjega okolja, smo se dogovorili, da bo
imel Radovednež majičo in hlače v barvi šolske fasade, telovnik in kapo pa v barvi pokrajine (zeleno). Radovedneže smo ustvarjali maja na skupni delavniči. Izdelali smo dva velika Radovedneža, ki sta razstavljena v avli vrtča, ter manjše Radovedneže, ki jih obi-skovalčem vrtča podarimo ob posebnih priložnostih. Starši so se vse šolsko leto odzivali našim povabilom po začrtanem programu. Pesmi so prispevali starši iz vseh skupin našega vrtča. Med prispelimi je bila tudi pesem Radovednež ni porednež, ki jo je napisal in uglasbil oče treh deklič, na sklepni prireditvi v vrtču pa jo je zapela skupina staršev.
Opisani primer plastično prikaže, kako se v partnerstvu in soustvarjanju gradi skupnost, za kar so potrebni skupen čas in ustrezno vzdušje ter vključevanje vseh deležnikov; tako nastane vizija vrtča, ki ni le črka na papirju, temveč je del njegovega vsakdana.
Prireditev Šport in špas - Vrteč Najdihojča Ljubljana
Vsako leto v eni od enot našega vrtča priredimo dobrodelni med-generačijski športno-kulturni dan, na katerem pridobimo dona-čije, predstavimo vrteč in se med seboj družimo, zabavamo. Na prireditev povabimo športnike, gasilče, poličiste, zdravstvene de-lavče, umetnike, ki popestrijo program in zabavajo otroke, starše in stare starše, gostje s seboj pripeljejo živali ipd. Pri čelotni or-ganizačiji in izvedbi nam pomagajo starši. Strokovne delavke jih k sodelovanju povabimo z vabilom na plakatih, ki jih obesimo na vse oglasne deske. Starši se za sodelovanje odločijo prostovoljno. Po navadi sodeluje večina predstavnikov oddelkov staršev, ki dodatno motivirajo še druge starše. V vrtču najprej določimo različne time, ki so odgovorni za hrano, vabila, zahvalo, pogostitev gostov, organizačijo nastopajočih in pripravo prostora ter izvedbo prireditve. Sestavimo sezname gostov, določimo, kaj se bo dogajalo in kje. Na konču, ko so dejavnosti pripravljene, poskrbimo še za pripomočke in rekvizite. Starši pomagajo pri organiziranju dogodka, povabijo nastopajoče, pridobivajo donačije in pripomočke, ki olajšajo njegovo izvedbo. Navadno uredijo tudi nastope »zvezd«, kot je ribič Pepe s plesno šolo, pripravijo maskote ipd. Na ta dan poteka veliko različnih delavnič, ki so zanimive za goste, se pa iz leta v leto spreminjajo, zato jih bomo za ponazoritev našteli le nekaj: ABc šport pripravi gibalne delavniče za otroke, umetniki poskrbijo za poslikave obrazov, naš otroški pevski zbor popestri program z zanimivimi ruskimi pesmičami, poličisti pripeljejo pse, ki otrokom ponazorijo, kaj vse počnejo, gasilči pokažejo svoje vozilo, ki si ga
lahko otroci pobliže pogledajo, ter jim razložijo, kako je treba v določenih primerih pravilno ravnati, v kuhinji pripravijo stojnice s sladkimi in slanimi prigrizki in skuhajo odlično kosilo, tako za vegetarijance kot za tiste, ki jedo meso. Vsako leto pa nas pogostijo tudi s palačinkami in sladoledom, kar je otrokom najljubše. Na dan Športa in špasa se strokovni delavci in starši dobimo zgodaj zjutraj, da pripravimo vse potrebno, še preden pridejo gostje in izvajalci dejavnosti. Prireditev traja vse do popoldneva. Po koncu skupaj s starši vse pospravimo in v naslednjih nekaj dneh odpošljemo zahvale vsem sodelujočim. Na enem izmed strokovnih aktivov strokovni delavci dogodek ovrednotimo na podlagi povratnih informacij staršev in mnenj zaposlenih, zato lahko prireditev naslednje leto izpeljemo še bolj kakovostno. Aktivi po navadi potekajo v delovnem času, tako da starši niso navzoči, jih pa za mnenje povprašamo na roditeljskih sestankih in na eni izmed sej sveta staršev. Doslej so bile vse povratne informacije pozitivne. Starši so bili z vsemi dogodki v okviru prireditve Šport in špas zadovoljni, zato so nas vedno pohvalili in se vsako leto znova radi odzvali k sodelovanju.
V opisanem primeru strokovni delavci in starši sodelujejo pri izvedbi prireditve, namenjene otrokom in staršem. Z dejavnim vključevanjem, v prijetnem in zabavnem vzdušju krepijo medsebojno spoštovanje, sodelovanje in zaupanje, kar je dober temelj za usklajeno vzgojno delovanje obeh, doma in vrtca.
Sklep
Predstavljeni primeri dobre prakse ponazarjajo, kako je moč temeljna načela, ki gradijo partnerske odnose med starši in šolo oz. vrtcem preliti v konkretne dejavnosti. CCe so dejavnosti zasnovane na pravih izhodiščih in jih izpeljejo motivirani ter usposobljeni strokovni delavci, ki se sodelovanja s starši na ravni zavodov lotevajo načrtno, dosledno in usklajeno, uspešno spodbujajo razvoj partnerskega sodelovanja s starši. Dobro sodelovanje se prej ali slej pozna pri otrocih in učencih, ki so v vrtcih in šolah učno zato bolj uspešni in v svojem razvoju dobro napredujejo. Vsak primer je sicer nastal v konkretnem zavodu in posebnih okoliščinah, značilnih zanj, z nekaj domišljije in ob upoštevanju lastnih posebnosti pa ga je mogoče prilagoditi potrebam drugih zavodov.
Izboljšave na področju sodelovanja s starši so zavodi dosegli ne samo zaradi izbire prave ali nove oblike sodelovanja, temveč predvsem zaradi bolj dejavnega vključevanja staršev in otrok v izbrane
dejavnosti, zaradi posluha za njihove potrebe in želje. ZaCeti pa je bilo treba pri osvetlitvi stališC in prepriCanj vodstev šol in strokovnih delavCev v zvezi s tem, ali in koliko verjamejo, da so starši pomemben dejavnik pri uCenju in razvoju otrok, ter da je treba za to, da bi otroCi dosegli kar najboljše rezultate, s starši partnersko sodelovati. Ne nazadnje je bilo pomembno še to, da se je med vsemi vkljuCenimi okrepilo zavedanje, da si je treba za takšno sodelovanje nenehno in vedno znova prizadevati - vzpostavljanje dobrih odnosov je namreC nikoli dokonCano delo.
Priloga: vprašalnik za pripravo na poglobljen pogovor1
Priimek in ime otroka: _
Datum:_ Ura:_ Podpis starša:.
Prosimo, da obkrožite tista vprašanja, o katerih se želite pogovoriti o vašem otroku na poglobljenem pogovoru. Izpolnjen anketni vprašalnik vrnite vzgojiteljiCi.
1.	Gibalni razvoj
•	Groba motorika (hoja, tek, plazenje, gibljivost, koordinaCija, ravnotežje, pobiranje igraC med hojo, potiskanje predmetov, prestopanje).
•	Fina motorika (spretnost rok, prstov, zlaganje predmetov, gnetenje, rezanje s škarjami...).
•	Grafomotorika (drža pisala, pritisk na podlago, risanje ...).
•	Drugo:_
2.	Zaznavno-spoznavni razvoj (miselne sposobnosti)
•	Sposobnost poslušanja, opisovanja, opazovanja, gibanja (predmetov, igraiC), orientaCija v prostoru.
•	UiCenje koliCinskih in prostorninskih pojmov, raba izrazov, prepoznavanje predmetov na fotografijah.
•	UiCenje poimenovanja in loiCevanja barv, razvršiCanje predmetov, vstavljanje likov v plošCCe.
•	Drugo:_
3.	(Čustveni in soCialni razvoj
•	PoCutje med vrstniki, premagovanje loCitvenega strahu, raziskovanje sebe in okoliCe.
•	Samostojnost (kako rešuje konflikte, s kom se igra ...).
•	Samostojnost pri oblaCCenju, hranjenju, higieni (navajanje na kahliCo).
•	Kako moCno izraža CCustva (jeza, strah, žalost, veselje, kako jih nadzoruje . . .)
1 Vprašalnik je pripravila Darinka Stajnko.
Drugo:.
4.	Govorni razvoj
•	Razumevanje govora, navodil in predlogov (na, v, pod), pripovedovanje v povedih.
•	Širjenje besedišiCa, poimenovanje dejavnosti drugih oseb, rast števila besed, ki jih pozna, petje Izmišljenega besedila.
•	Raba vprašanj (Kaj? Zakaj? Kdaj?).
•	Kako pomagati pri pravilni izgovorjavi glasov.
•	Drugo:_
5.	Ali se morda želite pogovoriti, kako pri otroku doseCCi
•	upoštevanje dogovora,
•	prepreCevanje trmastih izbruhov,
•	kako postaviti meje,
•	kako zaposliti otroka doma,
•	o čem drugem:_
Literatura
Barle, A. 2009. »Izguba subjekta v izobraževanju.« V Šola kot stičišče partnerjev: sodelovanje šole, družine in lokalnega okolja pri vzgoji in izobraževanju otrok, ur. F. Cankar in T. DeutsCh, 20-43. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Henderson, A. T., in N. Berla. 1994. A New Generation of Evidenče: The Family Is Critical to Student Achievement. Washington, Dc: National Committee for Citizens in Education. Hornby, G. 2000. Improving Parental Involvement. London in New York: Cassell.
Kalin, J. 2003. »Različnost priCakovanj, možnosti in izzivi pri sodelovanju razrednika s starši.« V Sodelovanje s starši da, toda kako? 6. posvet Menedžmentv izobraževanju, ur. A. TrnavCeviC, 27-38. Ljubljana: Šola za ravnatelje. Kalin, J. 2009. »Pedagoški vidiki sodelovanja uCiteljev in staršev - izzivi za uCitelje, starše in družbeno skupnost.« V Šola kot stičišče partnerjev: sodelovanje šole, družine in lokalnega okolja pri vzgoji in izobraževanju otrok, ur. F. Cankar in T. Deutsch, 83-99. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Kalin, J., M. Resman, B. Šteh, P. Mrvar, M. Govekar-Okoliš, J. Mažgon. 2009. Izzivi in smernice kakovostnega sodelovanja med šolo in starši. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Marinšek, S. 2003. »UCitelji in starši - na istem ali na nasprotnem bregu?«
V	Sodelovanje s starši da, toda kako? 6. posvet Menedžment v izobraževanju, ur. A. TrnavCeviC, 27-38. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Resman, M. 2009. »Izzivi in smerniCe kakovostnega sodelovanja s starši.«
V	Izzivi in smernice kakovostnega sodelovanja med šolo in starši, avt. J. Kalin, M. Resman, B. Šteh, P. Mrvar, M. Govekar-Okoliš in J. Mažgon, 8-46. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Šteh, B. 2009. »Vloga udteljev pri zagotavljanju kakovostnega
sodelovanja s starši.« V Izzivi in smernice kakovostnega sodelovanja med šolo in starši, avt. J. Kalin, M. Resman, B. Šteh, P. Mrvar, M. Govekar-Okoliš in J. Mažgon, 47-68. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Topolovec, N. 2007. »Nacrtovanje sodelovanja med učitelji in starši.« V V sodelovanju je moc: zbornik prispevkov ob 55. letnici, ur. Z. Matejek, 39-51. Maribor: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Zemljari^, V. 2003. »Partnerstvo med starši in vrtcem v lu^i novega
kurikula.« V Sodelovanje s starši da, toda kako? 6. posvet Menedžment v izobraževanju, ur. A. Trnav^evi^, 116-123. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
■ dr. Tatjana Ažman je višja predavateljica v Šoli za ravnatelje. tatjana.azman@solazaravnatelje.si
Vesna Žerjal je strokovna delavka v Centru za korekcijo sluha in govora Portorož. vesna.zerjal@guest.arnes.si
Ana Strm^nik je strokovna delavka v Centru za korekcijo sluha in
govora Portorož. ana.starmcnik@gmail.com
Mateja Ko^ar Močnik je strokovna delavka na Osnovni šoli dr.
Slavka Gruma Zagorje ob Savi.
mateja.kocar-mocnik@guest.arnes.si
Martina Kenda je strokovna delavka na Osnovni šoli Simona Kosa Podbrdo. martina.kenda@guest.arnes.si
Lucija Markelj Jensko je strokovna delavka na Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. l.markejl@volja.net Nevenka Sedovšek je strokovna delavka na Osnovni šoli Mežica. nevenka.sedovsek@guest.arnes.si
Danica Novotnik je strokovna delavka na Osnovni šoli Mežica. danica.novotnik@gmail.com
Andrej Prah je strokovni delavec na Osnovni šoli Šmihel Novo mesto. andrej.prah@os-smihel.si
Jerneja Tolar je strokovna delavka na Osnovni šoli Ivana Groharja Škofja Loka. jerneja.tolar@guest.arnes.si
Romana Suholežnik je strokovna delavka v Vrtcu Mavrica Vojnik. romana.suholeznik@siol.net
Cecilija Šutar je strokovna delavka na Osnovni šoli Frana Metelka Škocjan. cecilija.sutar@guest.arnes.si Maja Kova^evic je strokovna delavka v Vrtcu Najdihojca Ljubljana. maja.kovacevic.8j@gmail.com