Jutka Ruda{ UDK 821.511.141.03.09 Esterházy P.=163.6 

Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta 
jutka.rudas@uni-mb.si 

ESTERHÁZY PRI NAS: IZ RECEPCIJE 
SODOBNE MAD@ARSKE KNJI@EVNOSTI 

Prispevek predstavlja recepcijo del Pétra Esterházyja pri nas. Postopek recepcijske estetike moderne 
mad`arske knji`evnosti od druge polovice 80-ih let do danes zaznamuje Vilenica. Mad`arski pisatelji se 
od samega za~etka (1986) udele`ujejo te `e tradicionalne literarne »manifestacije«, kjer je bil marsikateri izmed njih tudi `e nagrajen. Péter Esterházy je bil prvi, ki je dobil mednarodno literarno nagrado 
Vilenica za leto 1988. Od takrat se je za~elo tudi prevajanje njegovih del. Pri~ujo~ prispevek ugotavlja, 
kako je pisateljevo leposlovno delo sprejeto v na{em kulturnem prostoru s povsem druga~no kulturnozgodovinsko tradicijo, kjer odkrivamo razli~ne horizonte branja, druga~no razumevanje njegovih umetni{kih sporo~il in kjer nastajajo razli~ne estetske sodbe. 

V primerjalni literarni zgodovini imajo prav posebno mesto raziskave, ki preu~ujejo 
tuje leposlovje v doma~em kulturnem prostoru s povsem druga~no kulturnozgodovinsko tradicijo, kjer odkrivajo razli~ne horizonte branja, druga~no razumevanje njihovih umetni{kih sporo~il in kjer lahko nastanejo razli~ne estetske sodbe. Tako 
postane umetnik drugega naroda v tujem okolju znan, priljubljen, bran ali obratno. 
Predpogoj za globljo recepcijo ali recepcijsko teorijo oz. teorijo bral~evega odziva, 
kot ga imenuje Wolfgang Iser,1 je v prvi vrsti to, kar tekst narekuje svojim bralcem. 
Se pravi, da se branje mora kot udejanjanje besedila prepustiti bral~evi odlo~itvi in 
je bralec tisti, ki procesira avtorjevo intenco. [e bolj zanimivo je, ~e je bralec iz drugega kulturnozgodovinskega okolja, kjer uporabi druga~en miselni in ~ustveni kontekst, v katerega se besedilo prevede, in odkriva druga~na branja, kakr{nih doma~e 
okolje morda ni znalo odkriti zaradi razli~nih determinant. 

Postopek recepcijske estetike moderne mad`arske knji`evnosti od druge polovice 
80-ih let do danes zaznamuje Vilenica. Kraj, kjer je od leta 1986 Dru{tvo slovenskih 
pisateljev ustanovilo mednarodno literarno nagrado, ki jo podeljuje za izjemne 

1 Wolfgang Iser je o estetiki recepcije in estetiki u~inkovanja ter o triadnem modelu – realnem, fiktivnem 
in imaginarnem – imel zanimivo predavanje leta 2002 na Filozofski fakulteti Univerze v Pécsu na 
Mad`arskem, kjer je ponovno poudaril svojo tezo, da je namre~ pomembno, kaj besedilo narekuje svojim bralcem, kajti estetsko besedilo u~inkuje {ele tako, da je brano, priti mora do interakcije med bralcem in besedilom. 

Jezik in slovstvo, let. 49 (2004), {t. 1 


18 Jutka Ruda{ 

dose`ke v poeziji, pripovedni{tvu, dramatiki, esejistiki, nastale v srednjeevropskem 
kulturnem ob~estvu. Opozarja pa tudi na duhovno bogastvo in uveljavlja `ivljenjsko 
mo~ integracijskega principa razli~nosti v tem prostoru, je zapisano v Statutu mednarodne literarne nagrade Vilenica. Prav ta »bajeslovna vila« je pripomogla k temu, 
da se slovenski bralci bolje seznanijo s knji`evnostjo, knji`evnimi deli sosednjih 
narodov, tudi z mad`arsko, in ker nas zdru`ujejo mnoge podobnosti in istovetnosti, 
nam literarnozgodovinska dejstva ka`ejo zanimivo sliko nastajanja mostov med 
obema literaturama sosednjih narodov od 30-ih let dvajsetega stoletja.2 

Mad`arski pisatelji se `e od samega za~etka (1986) udele`ujejo te tradicionalne literarne »manifestacije«, kjer je bil marsikateri izmed njih tudi `e nagrajen. Péter 
Esterházy je bil prvi, ki je dobil mednarodno literarno nagrado Vilenica za leto 1988, 
Lajos Grendel (mad`arski pisatelj iz Slova{ke) je leta 1991 prejel Kristal Vilenice, 
takoj naslednje leto Endre Kukorelly, Péter Nádas je bil leta 1989 lavreat prireditve 
ter Pál Závada leta 2002 dobitnik Kristala Vilenice. ^lani kuratorija so pri utemeljitvi nagrade in organizaciji prireditve prav tako znani mad`arski literarni kritiki, 
zalo`niki, esteti, prevajalci. György Konrád je leta 1989 z uvodnim referatom »S 
sredine« odprl prireditev, Péter Esterházy je leta 1992 prebral svoj bistroumen in 
duhovit esej z naslovom »Postmoderni barbarizem ali Evropa brez lastnosti«, ki ga 
je zaklju~il s {e danes aktualno mislijo: »Tam smo, kjer je Musil izpustil nit: ~lovek 
brez lastnosti i{~e svojo identiteto« (Esterházy 1992: 260). Od takrat se je za~elo 
tudi prevajanje njihovih del, vedno ve~ je bilo zanimanja za mad`arsko knji`evnost, 
nekateri omenjajo, da je nastopila zlata doba prevajanja. Seveda velja to tudi za 
mad`arsko stran, veliko starej{ih in novej{ih leposlovnih del je prevedenih v mad`ar{~ino. 

Prevajanje leposlovnih in esejisti~nih del se ka`e v spletu kulturnih interesov kot eno bistvenih podro~ij in vezi kulturnega pretoka. Tovrstna dejavnost razkriva dinamiko spoznavnega procesa obeh strani: pisatelja, njegovo sredino in prek prevajalca bralca iz drugega (-a~nega) dru`beno-zgodovinskega okolja. @e sam izbor dela za prevajanje ka`e ve~ 
plati: meri tudi na dru`beni interes sprejemnika, je sam po sebi interpretacija, ki ra~una 
na odmevnost v svojem dru`benem okolju in na ta na~in umetni{ko delo aktualizira. 
Prevodi umetni{kih del nehote slu`ijo tudi vsakdanji rabi, aktualizmu, dru`beni potrebi 
nekega trenutka (Miheli~ 2001: 69), 

je na svoj na~in ugotovila in izrazila Marjanca Miheli~, poznavalka in prevajalka 
mad`arske knji`evnosti. Znani posredniki mad`arske literature – tudi v tem primeru gre za osebne stike in prizadevanja –, so ob njej {e drugi, nekateri izhajajo iz dvojezi~nega obmo~ja iz Prekmurja, nekateri so (bili) lektorji in drugi (Jo`e Hradil, 
Gabriella Gaál, Gabriela Zver, Mladen Pavi~i}, Jutka Ruda{). Potrebno je omeniti, 
da omenjena »zlata doba prevajanja« ni tako sijo~a, kajti prevedenih del je {e vedno 
premalo; najve~ informacij o moderni mad`arski knji`evnosti dobivamo z revialnimi prevodi, na primer ene pesmi ali dveh iz posamezne zbirke poezij; iz odlomkov; 
iz intervjujev… 

2 Glej {tudijo Istvána Lukácsa o recepciji mad`arske knji`evnosti od 30-ih do 80-ih let dvajsetega stoletja. 


Esterházy pri nas: iz recepcije sodobne mad`arske knji`evnosti 19 

PÉTER ESTERHÁZY je bil prvi mad`arski pisatelj, ki se je prireditve udele`il `e 
leta 1986, dve leti kasneje pa prejel veliko nagrado Vilenica, s ~imer sta mu, po lastnih besedah, pozornost in priznanje segla do srca. Obrazlo`itev in natisnjen dalj{i 
odlomek (v originalu in prevodu) nagrajenega romana Pomo`ni glagoli srca sta iz{la 
v publikaciji, obrazlo`itev je seveda polna superlativov. Rudi [eligo, takratni predsednik dru{tva slovenskih pisateljev, ga je ozna~il kot enega »najodlo~ilnej{ih povzro~iteljev, pobudnikov in opredeljiteljev koperni{kega preobrata sodobne mad`arske knji`evnosti« in ki je »po {tevilnih neuspelih poskusih mad`arske avantgarde 
postal njen uresni~itelj v organski ~rti razvoja« ([eligo 1988: 20). Umetnik je nagrado prejel za roman Pomo`ni glagoli srca,3 ki je po [eligovih besedah najzrelej{a 
uresni~itev Esterházyjevega jezikovnega eksperimenta in pisateljske tehnike. 

Do`ivljajsko jedro avtobiografskega romana je tragi~no do`ivljanje materine smrti in 
retrospektivna anatomija odnosa med materjo in sinom. Znano je, da mad`ar{~ina ne 
pozna pomo`nih glagolov. @e sam naslov torej opozarja, da je nemogo~e ubesediti kompleksnost med~love{kih odnosov in intenzivnosti ~ustvenega do`ivljanja. Biolo{ki in metafizi~ni dogodek materine smrti je mogo~e izraziti kve~jemu »s srcem«, »s pomo`nimi glagoli« ve~no ~love{kih ~ustev ob nenadomestljivi izgubi. ([eligo 1988: 20.) 

K temu {e dodaja, da je 

novost in estetska vrednost romana v njegovi metodi upodabljanja ve~ne `ivljenjske situacije: v zavestno do skrajnosti izkori{~enem prijemu dvojne perspektive, da se pisanje – po 
Petru Handkeju – obra~a v »stroj spominjanja in izra`anja«, v katerem se kljub tragi~ni, a 
obenem ve~ni in banalni temi »~uti nekak{na lahkotnost, ki opozarja na to, da delo ni nikoli nekaj naravno danega, marve~ POTREBA in PRISPEVEK«. ([eligo 1988: 20.) 

In prav njegovo neizmerno veselje do `ivljenja, ta `ivljenjska mo~, ontolo{ka vedrina, kot ga je poimenoval Miklós Mészöly, ta Bergsonov elan vital magi~no iz`arevajo iz njegovih del in pogojujejo to lahkotnost, ki je povezana z jezikom, s pripovednimi novostmi, ki jih je ustvaril na podro~ju oblikovanja besedila. 

Péter Esterházy je pisateljsko pot za~el v 70-ih letih, ko je bil pojem »svobodna« 
knji`evnost neznan in napa~no razlagan, ko je bila literatura {e skrajno spolitiziran 
diletantizem. Da je knji`evnost v pravem pomenu besede svobodna, je potrebna 
reorganizacije. »^ista« knji`evnost lahko obdr`i politi~no relevanso, in sicer ne kot 
zunanji ideolo{ki balast, marve~ kot razcvet v samem tekstu, iz oblikovanja le-tega, 
imanentno. K temu razvoju je ogromno prispeval Esterházy, ki ni izvedel samo »stilisti~ne revolucije«, ampak postavil knji`evnost bolj neposredno in `ivo z magi~nim 
jezikom; knji`evnost v kateri je znal zdru`iti erotiko in politiko, neposrednost in refleksijo, naravno in umetno, osebno in fiktivno, konkretno in abstraktno. Prav zaradi 
te druga~nosti njegova prva zbirka novel Fancsikó in Pinta (Fancsikó és Pinta, 1976) 
ni bila dele`na velike recepcije in tudi takratni literarni kritiki so imeli pomisleke. 
Kot je dejal v nekem intervjuju, zna biti besedilo druga~no v diktaturi in v demokraciji, druga~e se obna{ajo besede, jezika se je potrebno na novo u~iti. Pisateljevo 
pomembno leto je 1979, ko je izdal obse`en roman, sinteti~no delo z naslovom 
Proizvodni roman (Termelési regény), se s tem vpisal med najbolj{e in povzpel v 

3 Knjiga Pétera Esterházyja Pomo`ni glagoli srca: uvod v leposlovje je v prevodu Jo`eta Hradila iz{la pri 
Cankarjevi zalo`bi v Ljubljani leta 1989 in je bila predstavljena na ~etrti Vilenici. 


20 Jutka Ruda{ 

kanon. Po njegovih besedah ga ob izidu tega romana `e niso mogli ve~ potla~iti. 
Sledili so {e drugi romani: pet romanov s podnaslovom Uvod v leposlovje v letih 
1981–1985 [Odvisno (Függo”, 1981), Kdo zagotavlja Ladyjino varnost (Ki szavatol 
a lady biztonságáértó, 1982), Furmani (Fuharasok, 1983), Mala mad`arska pornografija (Kis magyar pornográfia, 1984), Pomo`ni glagoli srca (A szív segédigéi)], 
Csokonai Lili: Sedemnajst labodov (Csokonai Lili: Tizenhét hattyúk, 1987), Pogled 
grofice Hahn-Hahn (Hahn-Hahn grófnopillantása, 1991), Ena `enska (Egy no” 
, 

” 

1995), Harmonia caelestis (2000), Popravljena izdaja (Javított kiadás, 2002). 

Péter Esterházy je eden prvih, ki je prinesel nov val sprememb, prinesel je na plan 
vse tisto, kar je bilo do tedaj vsakemu zaklenjeno v svoj lasten jaz. Njegov stil je 
samosvoj, je »esterházyjevski«, s citati, polcitati, samocitati, interteksti, izpusti, 
zamolki, nedokon~animi povedmi z mo~no kulturno tradicijo, predvsem s tradicijo 
vzhodnoevropskega in srednjeevropskega sveta. Esterházy se mojstrsko igra z besedami. V svojih romanih velikokrat citira pomenljivo misel Ludvika Wittgensteina, 
da besede nimajo pomena same po sebi, ampak dobivajo pomen iz sobesedila ter da 
zna govoriti tisti, ki zna upati, in obratno. Njegovi posebni jezikovni »prijemi« kot 
kategori~ni imperativi lebdijo pred nami, za katerimi se skriva nek neutele{en, vendar ob~uten fenomen. Zna~ilnosti njegovega sloga so zdrav humor, ironija in veliko 
optimizma. 

Ta grofovski (po rodu) matematik (po {tudiju) spada v sam vrh mad`arske in evropske (post)moderne proze. Njegova dela prevajajo v {tevilne jezike; roman Harmonia 
caelestis (711 strani) je bil v dveh letih po izdaji preveden v sedem jezikov. Pisatelj 
je v svojem tridesetletnem pisateljevanju prejel ve~ kot petnajst presti`nih nagrad. 
^e na{tejem le najpomembnej{e in najuglednej{e: nagrado Milána Füsta za prozo 
1983, leta 1986 nagrado Attile Józsefa, istega leta s Pétrom Nádasem Örleyevo 
nagrado Zveze mad`arskih pisateljev, leta 1990 Krúdyjevo nagrado in leta 1996 
dr`avno Kossuthovo nagrado za `ivljenjsko delo, nato leta 1999 avstrijsko dr`avno 
nagrado za evropsko literaturo, leta 2002 skupaj s Kajetanom Kovi~em nagrado 
CET, isto leto Herderjevo nagrado in druge. Za svoje vzornike in mojstre imenuje 
Krúdyja, Kosztolányija, Csátha, Máraija (Sve~e so dogorele)4 in Ottlika ([ola na 
meji).5 

Je mad`arski pisatelj, ki zaseda ~astno mesto ob velikih »evropskih« pisateljih, 
Musilu, Brochu, Handkeju, Bernhardu in drugih. Svoje ustvarjalno delo uvr{~a med 
Calvinovo prozo in prozo Danila Ki{a. V tem razli~nem pisateljskem svetu ~uti 
sorodstvo; ~astno mesto svojih del postavlja z mejo vzhodnega in zahodnega kanona. V zbirko njegovih opusov spada ve~ kot dvajset romanov, esejev, glos. 

Na{a vileni{ka literarna nagrada ima velik odmev v javnosti, v medijih veliko pi{ejo 

o tem; tako imajo Na{i razgledi (7. oktober 1988) kratko sporo~ilo tiskovne konference, kjer se je Esterházy razkril kot mad`arski »Eulenspiegel«, ki poudari, da prihaja iz trenutno tak{ne oblike diktature, kjer ima ~lovek znova mo`nost izra`ati 
svojo individualnosti; lepa la` prihaja v kolizijo z resni~nostjo. Poudari tudi, da si v 
4 Glej v sloven{~ino prevedeni roman Sve~e so dogorele. 
5 Glej v sloven{~ino prevedeni roman [ola na meji. 


Esterházy pri nas: iz recepcije sodobne mad`arske knji`evnosti 21 

socialisti~nih dr`avah nonsensa pisatelji znova jemljejo svobodo nepopa~enega jezika. V Primorskih sre~anjih prepri~ano zatrjuje, da se politika in dr`ava lahko spreminjata, jezik in narod pa vedno ostajata. Ob izidu nagrajene knjige je o njej poro~alo tudi Glasilo slovenskih zalo`b, ki citira pomenljivo Esterházyjevo misel, da je 
tudi literatura osvobodilni boj, vendar bolj po~asen, butast in bolj sme{en. Poudari 
pomen naslova romana, ki meri na nemo~, saj vemo, da je bole~ina brez besed, »pa 
je ubesedovanje najrazli~nej{ih miselnih in ~ustvenih stanj in asociacij ob motivu 
ma{e zadu{nice polna orkestracija izra`anja in spominjanja, vedno tragi~nega in ne 
manj ve~no `ivljenjskega« (Knjiga 89 1989: 502). Umetnik leta 1992 ponovno obi{~e 
Slovenijo, kjer sodeluje v disputu in prebere zgoraj omenjeni esej. Istega leta objavijo Knji`evni listi kratko predstavitev nove Esterházyjeve knjige, »parodijo potopisov« Pogled grofice Hahn-Hahn – po Donavi navzdol kot leposlovno-esejisti~noznanstveno delo, s katerim ima njen naslov malo opraviti, saj je to le avtorjeva duhovita domislica na~itanega poznavalca doma~ih in tujih knji`nih posebnosti in poslastic. Naslovna junakinja (parafraza grofice, pisateljice Ide von Hahn-Hahn) je omenjena le malokrat in je izposojena iz satiri~ne pesnitve Nem~ija, kjer se Heine 
nor~uje iz pisateljic, ~e{ da imajo eno oko na papirju, drugo pa vselej na mo{kem – 
izvzem{i grofico Hahn-Hahn, ki je na eno oko slepa. 

Esterházyjeva knjiga, v zanj zna~ilnem nenavadnem slogu, polnem nasprotij med ironijo 
in persifla`o ter ~utnim ~arom, ki mu ga nudi to intelektualno in literarno romanje po tej 
najbolj srednjeevropski reki od njenega izvira do izliva, ne govori toliko o reki sami, 
marve~ o de`elah in mestih ob njej, z izmi{ljenimi, delno kar fantasti~nimi zgodbami, 
natrpanimi z njihovo preteklostjo in sedanjostjo, z duhovnimi oznakami Budimpe{te in 
Dunaja, z domislicami o evropski literaturi, filozofiji, politiki, dru`bi… (Kajzer Novak 
1992: 15.) 

Aprilska {tevilka mese~nika za kulturo Nova revija (1992) objavi esej iz ~etrte 
{tevilke mad`arske revije Lettre internacionale (1992), ki nosi naslov Strah – na{a 
dedi{~ina. Pisatelj na kratko izpove tedaj zelo aktualno misel tudi na bolj ble{~avih 
koncih sveta – sveta se ne da opisati z njegovimi lastnimi absurdnostmi – o razpadu, o vojni v Jugoslaviji kot metafori Srednje Evrope in kjer sta se Warheit in 
Dichtung tako reko~ pome{ala. Majska in junijska {tevilka Nove revije (1992), z 
naslovom ESTERHÁZY, posve~a pisatelju cel blok s fotografijo na platnici. Prvi del 
je prevod {tirih (3., 4., 9., 10.) poglavij iz romana Hrabalova knjiga. Omenjeni 
roman je bil v celoti preveden in leta 1993 izdan pri zalo`bi Wieser v Celovcu. Kljub 
dobremu prevodu in zanimivem opisu vsebine ni do`ivel ve~jega odmeva v slovenskem kulturnem prostoru in ni odkril kak{nega zanimivej{ega vidika recepcije. Za 
razliko od drugi Esterházyjevih del, za katere so mnogi ([eligo, Novak-Kajzer, 
Ruda{) upravi~eno opozarjali, da jih ni mogo~e razumeti brez temeljnega poznavanja tradicije mad`arske in svetovne knji`evnosti, da je te`ko slediti in {e manj u`ivati v knjigah, v katerih se aluzije kar kre{ejo in gnetejo stran za stranjo, in {e te`e 
je iz preobilja imen, podatkov, domislic dojeti med njimi skrita pisateljeva dognanja, spoznanja, sodbe od mad`arske geopoliti~ne dolo~enosti do drugih namigovanj, 
vseh jezikovnih plasti, strukture, pisateljskega vidika in na~ina snovanja postmoderne pisateljske dvojne perspektive, kakr{no ustvarja v svojem opusu, velja tudi za ta 
mojstrsko izbru{en roman, vendar v manj{i meri. Delo iz poglavja zvestobe, nezvestobe in tretjega poglavja razkriva ljubezen med pisateljem, njegovo `eno Ano in 


22 Jutka Ruda{ 

~e{kim pisateljem Bohumilom Hrabalom. Bog po{lje na zemljo dva angela, ki oprezata za pisateljem in njegovo `eno in jima zastavi nalogo prepre~itve splava ~etrtega otroka v pisateljevem zakonu in kon~anje romana o Bohumilu Hrabalu. »Pisateljska kriza se za~ne prelivati v zakonsko in obratno: ljubezen, hrepenenje, muka, 
trenutki radosti, zvok saksofona, metafizika paranoi~nega `ivljenja v prostoru med 
Prago in Budimpe{to« (Miheli~ 1993: uvod), vse to in {e ve~ nam ponuja ta roman. 
Veliko novosti o Esterházyjevem na~inu pisanja, slogu izvemo iz prevedene {tudije 
Éve Koczisky, ki razmi{lja o pisateljevih delih kot o Penelopinem paj~olanu, predvsem zato, ker so vsa pisanja poudarjeno besedne tkanke, njegov govor je v najbolj 
`ivi mad`ar{~ini, posamezni njegovi junaki govorijo s pomo~jo montiranega besedila, ustvarjenega iz citatov z veliko interteksta, kar je lahko ponaredek, pod pogojem, da sprejmemo, da je tudi samo ponarejanje »izvirno«, ustvarjalno interpretiranje na novo. (O tej tematiki zelo izvirno govori Danilo Ki{ v fenomenalnem delu z 
naslovom ^as anatomije, 1977.) Kot `e omenjeno, je pri estetski oceni Esterházyjevih del obilna raba citatov eden odlo~ilnih aspektov. Vi{ek tega je dobesedno 
prevzeti odlomek od Danila Ki{a: »Zgodovino pi{ejo zmagovalci. Legende tke 
ljudstvo. Pismouki fantazirajo. Samo smrt je zanesljiva.« [e ve~, neozna~eno je citirana celotna Ki{eva novela iz zbirke Enciklopedija mrtvih. 

Leta 1999 se je za Knji`evne liste Viljem Gogala pogovarjal s »priljubljenim mad`arskim pisateljem plemi{kega rodu P. Esterházyjem« na dvorcu ob Blatnem jezeru, 
kjer je ravnokar kon~al svoj novi roman, ki ga je po lastnih besedah pisal devet let. 
Iz pogovora izvemo, da se kot `e desetletja najbolj priljubljeni pisatelj na Mad`arskem 
pripravlja na govor na frankfurtskem knji`nem sejmu, kjer je bila leta 1999 gostja 
Mad`arska. Ta znameniti govor »O vsem« je bil hitro preveden in objavljen. V njem 

– kot duhovito pravi – ne bi rad vsepovprek hvalil svoje literature, na Mad`arskem 
se temu re~e, da »vsak Cigan svojega konja hvali« (slovensko: »Vsak bera~ svojo 
malho hvali«), pa vendarle omenja njemu najbli`je: Weöres-Pilinszky-Ottlik-
Mészöly-Mándy-Nemes Nagy-Szentkuthy-Szabó Magda- Nádas… Ne more pa tudi 
brez omembe jezika, v originalu namre~ citira Nietzsheja: »Jedes Wort ist ein 
Vorurteil,« kar mu je ljubeznivo v mad`ar{~ino prevedel ugledni estet, filozof Béla 
Bacsó (»Vsaka beseda je predsodek«). Na koncu frankfurtskega govora se je zahvalil svojemu o~etu (takrat {e ni [ali `e je?
] 
vedel za njegovo skrito preteklost, kar 
opi{e v romanu Popravljena izdaja): 
Ko govorim o vinu, mi pride na misel moj o~e. Namre~ to, koliko slabega vina je reve` 
moral popiti v svojem `ivljenju. [el je iz uredni{tva, kjer je delal kot prevajalec – 
nem{~ina, angle{~ina, franco{~ina, kot se {ika – krenil je proti eni izmed gostiln, tekel je, 
v osmem okraju je obratovalo veliko vinskih kleti, vinoto~ev, urno je tekel po stopnicah 
pod zemljo, ni gledal ne na levo ne na desno, ni hotel videti sveta, v katerem se je `e – z 
majhnimi omejitvami – dalo `iveti, in ni hotel videti niti samega sebe, tekel je po stopnicah v kiselkasti mrak, v tistem ogabnem smradu se je imel lep{e kot doma. (Esterházy 
1999: 14.) 

Po devetih letih premora (vmes je pisal le publicistiko, eseje) je konec aprila leta 
2000 ugledala lu~ sveta Harmonia caelestis, opus magnum, roman izjemnega obsega in kvalitete, mojstrovina, o kateri so takoj poro~ali tudi Knji`evni listi. Esterházy 
je napisal zgodovinsko-dru`inski roman. @e leta 1985, ko je kon~al in izdal pet 
romanov s podnaslovom Uvod v leposlovje, se je za~el ukvarjati z novo tematiko, 


Esterházy pri nas: iz recepcije sodobne mad`arske knji`evnosti 23 

lastno dru`ino, ki je – po avtorjevih besedah – tudi tematika novega romana. Toda 
~e je npr. roman Pomo`ni glagoli srca roman matere in sina, potem je Harmonia 
caelestis roman o~etov in sinov, katerega osrednja figura je o~e kot steber dru`ine 
oz. o~etje razli~nih generacij od 17. stoletja pa vse do 70-ih let 20. stoletja, ~igar cilj 
je ustvarjanje dolo~enih povezav med nebe{kim bli{~em in okusom smrti – zato je 
harmonia caelestis, nebe{ko sozvo~je. Metafori celotnega romana sta nebo in zemlja. @e ve~krat omenjena citatologija velja tudi za to delo, kajti `e sam naslov je 
izposojenka, ki je sicer povezana z zgodovino stare grofovske dru`ine Esterházyjevih; leta 1711 namre~ Pál Esterházy na Dunaju sestavi in uglasbi zbirko cerkvenih baro~nih pesmi z naslovom Harmonia caelestis (Nebe{ka harmonija). Knjiga 
je sestavljena iz dveh zelo razli~nih delov. ^e za prvega velja razdrobljenost, katere 
osnovno vodilo je dekonstrukcija, katere jezik je izjemno radikalen, v katerem si 
dogodki sledijo bliskovito, zato so povedi nedokon~ane, s {tevilnimi izpusti, zamolki ipd., kjer pripovedovalec govori v prvi osebi ednine in ve~inoma ostane tudi neznan kronik, je druga knjiga knjiga »izpovedi«, bolj pregledna, epska, z umirjenim 
jezikom, kjer je pripovedovalec bolj oseben, ima bolj jazovski zna~aj, je bolj realen 
in izhaja iz tega, da kot o~ividec interpretira oz. pripoveduje razli~ne zgodbe, pretresljive dru`inske dogodke, npr. grozote deportacije v petdesetih letih, kar daje 
romanu poseben pe~at. »Zaradi izjemno obse`ne tematike se je Esterházy odlo~il za 
obliko t. i. o{tevil~enih povedi /…/, ki je podobna ”~rninam” v filmski govorici in 
ki naznanja ~asovne in prostorske preskoke« (Ruda{ 2000: 18). Fragment oz. 327. 
o{tevil~ena poved, v kateri je prikazana tudi Slovenija, kjer sta besedi senca in tema 
uporabljeni v izvirniku, je v sloven{~ino prevedena. V romanu se mo~no prepletajo 
fikcija, imaginacija in realnost. Kot vemo, v postmodernem romanu fikcija in realnost ne tvorita ve~ ontolo{kega nasprotja: sama realnost je v nekem smislu potencialno fiktivna in fantasti~na. Kot pravi Iser, da oboje – fiktivno in imaginarno – 
obstaja kot evidentna izku{nja v ~love{kem `ivljenju. 

Na{e fikcionaliziranje nas vselej odna{a prek tega, kar je, ali kar smo, na{e fantaziranje 
pa nas odna{a v obmo~je nekega izmi{ljenega `ivljenja. Literatura se poraja iz vzajemnega delovanja teh dispozicij, zato ker si `elimo stopiti iz sebe in zato, ker se radi predajamo domi{ljiji. (Iser 2002: 80.)6 

Literarni tekst se – kot je dokazal Iser – poraja iz trojnega razmerja med realnim, 
fiktivnim in imaginarnim, je zmes realnosti in fikcij in kot tak omogo~a interakcijo 
med danim in umi{ljenim. 

Pomembno je omeniti, da nudi pisatelj kot »apostol odprte oblike« (tako ga je ozna~il Péter Nádas) bralcu neskon~ne perspektive in interpretacijske mo`nosti, hkrati pa 
bo tisti, ki ni globlje seznanjen z zgodovino Mad`arske, predvsem pa z zgodovinskim poslanstvom in s pomenom grofov Esterházyjev, te`ko razumel knjigo, v kateri se zgodovinski dogodki gnetejo stran za stranjo. [e te`je pa bo v knjigi u`ival in 
iz {tevilnih zgodovinskih imen, krajev, dogodkov, podatkov dojel pisateljeva skrita 
sporo~ila. 

6 Glej Literatura kot dejanje prestopanja meje, intervju-dialog s prof. dr. Wolfgangom Iserjem. Prev. Jelka 
Kernev [trajn. Primerjalna knji`evnost 25/2 (2002), str. 77–88. 


24 Jutka Ruda{ 

Dve leti po izidu Harmonije je Esterházy – kot pi{e Mladen Pavi~i} – »{okiral 
mad`arsko javnost« z novo knjigo, ki nosi naslov Popravljena izdaja s podnaslovom 
Dodatek k Harmonii caelestis, v kateri razkriva spoznanje resnice o svojem o~etu 
kot vohunu komunisti~ne tajne policije. Ko je pisal Harmonijo caelestis, je zanj zbiral gradivo po vseh obstoje~ih arhivih, za pomo~ je zaprosil tudi t. i. Zgodovinski 
urad, kjer so zbrani dosjeji mad`arske tajne policije. [okantno resnico je izvedel, ko 
je rokopis omenjenega romana oddal zalo`niku. Podrl se mu je svet: 

/…/ in sem odprl mapo. Takoj sem vedel, za kaj gre. Kar sem videl, nisem mogel verjeti. Roko sem dal hitro na mizo, ker se je za~ela tresti. Kaj naj zdaj naredim? Kot da bi sanjal. Takoj se bom onesvestil in s tem bo vse re{eno. Ali pa bom sko~il skozi zaprto okno 
in pobegnil (Esterházy 2002: 11), 

pi{e v uvodnem delu knjige. 

V Popravljeni izdaji se fenomenalno prepletajo tri ravni: o~etovi originalni ovadu{ki zapi

si, avtorjevi refleksija ter samorefleksija in citati iz drugih del, predvsem iz HC. /…/ Jezik 

in slog Pétra Esterházyja premoreta slovarske dimenzije, tokratno zanimivo in na videz 

zelo nenavadno postmoderno besedilo pa je v resnici ~isto realno oz. nefiktivno (Ruda{ 

2002: 9), 
je zapisano ob razlagi prvega prevedenega odlomka, ki prikazuje krizne trenutke 
njegovega `ivljenja. Drugi in zadnji prevedeni odlomek, ki so ga z naslovom »Bolj 
od nas nih~e ni mogel biti sovra`nik ljudstva« iz najnovej{ega romana objavili 
Knji`evni listi, razkriva ne~love{ko obliko diktature, mra~na leta mad`arskega 
enoumja. Vseeno so se ob njenem izidu na Mad`arskem pojavili tudi pomisleki in 
opozorila, kaj sploh to je, kam jo uvrstiti, ali je to roman ali dnevnik… Sam avtor 
pravi, da jo je pisal iz nebogljenosti, {el je, kamor so ga vodili akti, da si je sposoben marsikaj izmisliti, vendar vse to premore njegova fantazija. Porajalo se je 
naslednje vpra{anje: kako brati to knjigo? Nedvomno je, da se v tej knjigi nahaja 
mnogo referen~nih realnosti (podro~ij), ki jih besedilo razgalja, vendar, ali beremo 
vgrajeno fikcijo ali vgrajeno zgodovino? Pri tem se pridru`ujem misli Beáte 
Thomka, da Popravljena izdaja obdr`i to dvojnost – literarno in zgodovinsko – vendar se glede retori~ne in poeti~ne strukture, kontur alternativnih zvrsti knjiga bolj 
nagiba k literarni smeri. 

In kako naprej? Ne izhajajmo iz tega, da je prevajati nemogo~e, temve~ iz tega, da 
je mogo~e (~eprav te`ko) in potrebno. Morda ni pretirano re~i, da postaja na pragu 
moderne dobe prevajanje ena najzna~ilnej{ih oblik interkulturnosti. Znano je, da je 
postajalo prevajanje vzporedno z razvojem historizma in zgodovinske epistemologije pomembno literarno vpra{anje. Prevodi nam posredujejo izkustvo o tistih `ivljenjskih svetovih, ki so nam zaradi svoje zgodovinske in kulturne oddaljenosti nedostopne. »Literarno izkustvo prodira v bral~ev horizont `ivljenjskega sveta in preoblikuje njegovo razumevanje sveta« (Virk 1998: 534). 

Prevajanje Esterházyjevih del je nedvomno pretrd oreh za vsakega prevajalca, ki 
mora dobro poznati ne le jezik, temve~ mnogo ve~, kajti njegova literarna umetnina, kot jo ne{tetokrat ponavljamo, je opremljena s tiso~ citati, filozofskim diskurzom, z logi~nimi disputi, drznimi asociacijami, zato je pri prevajanju (kot interpretaciji – Gadamer) bistveno, da se poi{~e vrednost vseh teh parametrov. Obenem pri 
Esterházyju ne gre za postmodernisti~no poetiko, ki bi bila nastrojena proti staremu, 


Esterházy pri nas: iz recepcije sodobne mad`arske knji`evnosti 25 

marve~ je sam avtor tisti, ki na nov na~in pi{e o starem s prefinjenim, le`ernim, 
iznajdljivim ideolo{kim nabojem, kar deluje ~udovito ironi~no. Vse to mora prevajalec za~utiti, spoznati. Branje takega besedila, ki je navidez igrivo, a v resnici zelo 
resno, od bralca (prevajalca) pri~akuje poglobljeno vedenje o knjigah in dobro 
poznavanje nemala vseh interdisciplinarnih podro~ij literarne vede. Samo tako bo 
lahko bralec (prevajalec), spremenjen v kultnega raziskovalca, u`ival ob branju 
Esterházyjevih logi~nih, narativnih problemov in se tako lahko ob prebrani knjigi 
samoironi~no dokopal do kvazire{itve. 

Literarno razumevanje postane dialo{ko {ele tako, da i{~emo in priznamo druga~nost 
besedila glede na horizont na{ih lastnih pri~akovanj, da ne izvedemo naivne stopitve horizontov, temve~ svoje lastno pri~akovanje korigiramo in raz{irimo z izkustvom drugega. 
(Jauss 1998: 403.) 

Pomembno je, da smo pripravljeni spoznati, priznati in razumeti drugega v njegovi 
druga~nosti. Pri tem pa moramo opozoriti {e na nekaj, na jezik namre~. Opravka 
imamo z dvema popolnoma razli~nima jezikoma (indoevropskim in ugrofinskim) z 
razli~nima lingvisti~nima sistemoma. Kot pi{e Kosztolányi: »Na pragu vsakega jezika se za~enja nov svet, novo cesarstvo lepote z novimi razumskimi in ~ustvenimi 
zakonitostmi« (Kosztolányi 1999: 241).7 S pomo~jo jezika razkriti ta drugi svet ni 
enostavno. ^e navedem samo primer: mad`ar{~ina ne pozna ne spolov ne dvojine. 
V Pomo`nih glagolih srca je bilo potrebno dolo~iti spola: on (sin) – ona (mati), zaradi katere tekst izgubi prav to pikanterijo, ki daje originalu nenavadno mo~, da bralec vedno ne izve to~no, kdaj je on in kdaj ona. Nenazadnje mora prevajalec ob~utiti 
in zaznati Esterházyjevo linguo sensuum. 

Literatura 

Bacsó, Béla (ur.), 2002: Fenomén és mÓ. Fenomenológia és esztétika. Budapest: Kijárat 
Kiadó. 

D. Birnbaum, Marianna, 1992: Vodnik po Esterházyju. Nova revija 11/121–122. 552–557. 
De Man, Paul, 1999: Az olvasás allegóriái. Szeged: Ictus Kiadó és JATE Irodalomelmélet 
Csoport. 

Esterházy, Péter, 1989: Pomo`ni glagoli srca. Knjiga 89. Ljubljana: Glasilo slovenskih 
zalo`b. XXXVII/11. 502–503. 

Esterházy, Péter, 1989: Pomo`ni glagoli srca: uvod v leposlovje. Ljubljana: Cankarjeva 
zalo`ba. 

Esterházy, Péter, 1992: Strah – na{a dedi{~ina. Nova revija 11/120. XIII–XIV. 

Esterházy, Péter, 1992: Hrabalova knjiga ({tiri poglavja). Nova revija 11/121–122. 542–551. 

Esterházy, Péter, 1992: Postmoderni barbarizem ali Evropa brez lastnosti (disput). Taufer, 
Veno (ur.): Vilenica 92: mednarodna literarna nagrada. Ljubljana: Dru{tvo slovenskih pisateljev. 258–260. 

7 Citat je v lastnem prevodu. 


26 Jutka Ruda{ 

Esterházy, Péter, 1993: Hrabalova knjiga. Celovec: Zalo`ba Wieser. 

Esterházy, Péter, 1999: O vsem. Govor ob letu mad`arske knjige. Nova revija – Ampak. 
11–15. 

Esterházy, Péter, 2002: Bolj od nas nih~e ni mogel biti sovra`nik ljudstva. Odlomek iz romana Popravljena izdaja (2). Knji`evni listi 44/143. 11. 

Esterházy, Péter, 2002: Prvi~ v `ivljenju pi{em iz nebogljenosti. Odlomek iz romana Popravljena izdaja (1). Knji`evni listi 44/131. 9. 

Gadamer, Hans-Georg, 1984: Igazság és módszer: egy filozófiai hermeneutika vázlata. Budapest: Gondolat. 

Gogala, Viljem, 1999: Kje so `enske. Pogovor s priljubljenim mad`arskim pisateljem plemi{
kega rodu P. Esterházyjem. Knji`evni listi 41/215. 23. 

Iser, Wolfgang, 2001: A fiktív és imaginárius. Az irodalmi antropológia ösvényein. Budapest: 
Osiris Kiadó. 

Jauss, Hans Robert, 1998: Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika. Ljubljana: Zbirka 
Labirint. 

Kajzer-Novak, Marjeta, 1988: Smeh, ki ni za prazen ni~. Knji`evni listi 30/211. 23. 

Kajzer-Novak, Marjeta, 1988: Ustvarjalno iz`ivljanje nekega Uvoda v leposlovje: zbrano delo 
vileni{kega nagrajenca. Knji`evni listi 30/284. 7. 

Kajzer-Novak, Marjeta, 1992: Besedni slapovi in vodometi vsega, kar (avtor) do`ivlja. Parodija potopisov. Knji`evni listi 34/12. 15. 

Koczisky, Éva, 1992: Penelopin paj~olan. Nova revija 11/121–122. 558–567. 

Kosztolányi, Dezsí, 1999: Nyelv és lélek. Budapest: Osiris. 

Lovec, Zdenka, 1988: Vilenica v diaspori. Primorska sre~anja 87/88. 624–628. 

Lukács, István, 1991: Recepcija mad`arske knji`evnosti v Sloveniji v 20. stoletju. Slavisti~na 
revija 1. 71–83. 

Márai, Sándor, 2002: Sve~e so dogorele. Murska Sobota: Franc-Franc. 

Miheli~, Marjanca, 2001: Pogledi na novej{e prevajanje mad`arske knji`evnosti v sloven{~ino in gostovanje mad`arskih knji`evnikov pri nas. Bokor, József in Szíjártó, Imre (ur.): 
Szomszéd népek – szomszédos kultúrák. Maribor–Szombathely: Kiadja a Maribori Egyetem 

Pedagógiai Kara Magyar Intézete és a szombathelyi Berzsenyi Dániel Fíiskola Szlavisztikai 
Intézete. 67–72. 

Ottlik, Géza,1995: [ola na meji. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba. 

Pavi~i}, Mladen, 2002: Péter Esterházy {okiral mad`arsko javnost. Knji`evni listi 44/119. 8. 

Ruda{, Jutka, 2000: Slovenija v Nebe{ki harmoniji Esterházyjevih. Roman o~etov in sinov. 
Knji`evni listi 42/107. Str. 18. 

Ruda{, Jutka, 2001: Szlovén hungaricák a 80-as évek második felétíl (A magyar irodalom 
szlovén recepciójáról). Bokor, József in Szíjártó, Imre (ur.): Szomszéd népek – szomszédos 
kultúrák. Maribor–Szombathely: Kiadja a Maribori Egyetem Pedagógiai Kara Magyar 
Intézete és a szombathelyi Berzsenyi Dániel Fio” 
skola Szlavisztikai Intézete. 90–100. 


Esterházy pri nas: iz recepcije sodobne mad`arske knji`evnosti 27 

[eligo, Rudi, 1988: Péter Esterházy. Taufer,Veno (ur.): Vilenica 88: mednarodna literarna 
nagrada. Ljubljana: Dru{tvo slovenskih pisateljev. 19–30. 

Thomka, Beáta, 2003: Glosszárium. Debrecen: Csokonai Kiadó. 

Virk, Tomo, 1998: Hans Robert Jauss in recepcijska estetika. Jauss, Hans Robert: Estetsko 
izkustvo in literarna hermenevtika. Ljubljana: Zbirka Labirint. 533–538.