Katolisk cerkven list. Danica izhaja 1.. 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti /.a celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. «0 kr.. v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. t»0 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr.. ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej. I Asi 12. Tečaj XV. V Ljubljani 20. malica travna 1862. VA&BEII1EESU po Božjem nsmiljenju in milosti Božji knezoškof Kerški, sv. bogoslovja doktor i. t. d. zdaj za h v. postni čas verne svoje škofije pozdravlja in jim želi zveličanje in blagoslov. (Konec.) III. Kedar se praša: Kdaj se nam je spovedovati, se ob enem tudi že bara: Kolikokrat da je treba se spovedovati. To dvojno prašanje si je tako v /.lahti, da, kdor odgovori na pervo, je tudi že odgovoril na drugo. Kteri še kaj vediti hočejo od spovedi, pravijo, da 4. cerkovna zapoved nam to pove: Enkrat se moramo vsako leto spovedati in sicer o veliki noči. Alj je pa res temu taka? Cerkvena zapoved nam ukazuje: K manjšemu vsaj enkrat v letu. Premišljevali smo že, zakaj da se moramo spovedovati, zatorej namreč, ker Bog tako hoče in nam je k zve-ličanju. Alj bomo mar od tega, kar Bog hoče, le nar manjše storili in le to, česar se znebiti ne oremo? Alj bomo od tega, kar je k naši sreči. m le to storili, kar je nar manjše in poslednje? Alj je mar to prav in modro? Sveta zgodovina nant sicer ne pripoveduje, kolikokrat da so pervi kristjani k spovedi hodili, pa to nam pove, kako so bili stanovitni v enem duhu in združeni v lomljenju kruha pri sv. maši in sv. obhajilu, kako da so hodili vsako nedeljo k Božji mizi. Naj starejše mašne molitve nam spričujejo, da so verni s škofom alj mašnikom vred sv. Hešnje Telo prejemali. Alj mar mislimo, da so se pervi kristjani — te goreče in bogaboječe duše — z grehi obloženi k mizi Gospodovi približevali? Kaj takega od njih le misliti, bi bil greh in krivica. Zatoraj smemo po resnici in pravici terditi, da so se vselej prej spove-dali, kolikorkrat jim je vest kaj očitala? Še le pozneje, kakor nam priča cerkovna zgodovina, ko so kristjani prav merzli in leni postali, je cerkev spoznala za potrebno, ukazati in zapovedati, kar je vsakemu neod-jenljivo potrebno in česar noben kristjan opustiti ne sme. Cerkev ni še le vpeljala v 4. cerkveni zapovedi sv. obhajila, pa tudi spovedi ne. Ona po tej zapovedi nam le svojo misel razodeva, da ni več živ ud na telesu sv. cerkve in se od nje odločiti mora tisti kristjan, ki teh dveh sv. zakramentov še enkrat v letu ne prejema. . . . Kdaj in kolikrat se moramo tedaj spovedati ? — Se ve da enkrat v letu, o veliki noči, da vsaj še ostanemo udi sv. cerkve; pa tudi kolikorkrat nas lju- bezen do Boga k temu priganja in naša vest nam to zapoveduje. Ko bi tvoj otrok tebe haral, ljuba mati: Kolikokrat se moram umivati, bi um ti odgovorila: Vsak di n vsaj enkrat, zraven pa še kolikorkrat da si se nmazal, alj kolikorkrat bi se posebno rad prav čeden in lep pokazal. Ko bi te dekla prašala : Kolikokrat moram pometati? bi jej odgovorila: Vsak den vsaj enkrat, pa tudi kolikorkrat da je treba čez den: posebno kedar pričakujemo, da nas bo kak imeniten gospod obiskal. Kedar se spovedujemo, se pač tudi umivamo in pometamo; kakor pa je to potrebno, da si ravno nisi zlo umazan alj tvoja hiša ni prav nečedna, ravno tako se ti je tudi spovedovati, akoravno velikih pregreh ne mas na svoji vesti. Prav resnično nam pove sv. Leon, ki pravi: .,Xi mogoče, da bi se tudi pobožne duše s posvetnim prahom ne omadeževale.4, Pa vendar moram še enkrat reči: Zveličan ne bo tisti, ki se pogosto, ampak tisti, ki se prav spoveduje. Resnična, zgrevana, popolna spoved vsake tri mesce je boljša in več vredna, kakor taksna, ki se brez pravega premišljevanja le po verhu vsak teden opravlja. Xi toraj toliko na teni ležeče, kolikorkrat kaj storiš, temuč na tem, kako dobro kaj storiš. Kolikor bolje kaj storiš, toliko večkrat to stori, posebno zato, ker ne veš, alj boš pozneje še v stanu, to še enkrat prav storiti. Zdaj smo pa na nekaj imenitnega zadeli: odgovoriti nam je treba na to, „kdaj se moramo spovedati ?*4 Tedaj, kedar tebi kaka nevarnost preti, alj kedar tvoje življenje h kraju gre. Da, ljubi moj kristjan! tedaj se spovej kedar ti ktera nevarnost preti, tvoji duši alj tvojemu truplu. Spovej se, kedar tvojo nedolžnost znotranji alj zunanji sovražniki zalezujejo, kedar se hudo poželenje v tvojem sercu zbuja, kedar te slabi izgledi obdajajo, kedar bi te radi od ljubezni Božje odvernili ali radi v greh zapeljali. Tedaj nič ne pomaga bolj, nič te ne ob-varje bolj, kakor pogosta spoved. . . . Velikokrat tudi pridejo nevarnosti za naše zdravje in življenje. Tudi tedaj naj se spovemo in se lepo pripravljamo na te nevarnosti. V Božji roci je vse, kar nas zadeva; z Bogom se spraviti je toraj naj boljša in perva priprava za vse nevarnosti našega življenja. Tako si lehko porečemo: „Zdaj naj pride, kar hoče; prizadeval sem si, da sem se spravil z Bogom, njegova močna roka me zamore varovati in rešiti. Pa bodi, da nič kaj težkega naše vesti ne tlači, vendar, kedar nevarnost pride, ne bo vse eno, alj je naše serce čisto, alj pa da vest nam očita, da smo v tem in unem Boga žalili. Zdihujmo s kraljem Davidom, ki poje v ne kem psa I mu : .,0 Gospod! opraviči me, naj bo čisto in neomadežano moje serce, tia me ne moti.4* Posebno in pred vsem pa je treba, v smertni nevarnosti za rešivno desko pokore prijeti, in sv. spovedi nikar ne zanemarjati. Kdor pred mogočnega tega sveta stopi, misli na to. kako se napraviti, da bi mu dopadel. Č lovek pa mora stopiti po smerti pred svojega večnega sodnika! Alj mu pač ne bo mar. kako se"mu b» pokazal, kako stopil pred njega? Alj mu bo vse eno, da stopi pred njega ves geni in omade-zan z grrlii vsake sorte, alj pa kakor resničen spo-kornik fkt. rega iz serca grevajo vsi grehi, in kteri štreno želi. da bi ga llog milostljivo sprejel in pri sebi v svojih nebesih ohranil? Ljubi moji! malokdaj se se med nami prigodi, da so ljudje tako strašno terdovratni, da od spovedi in pokore nič vediti nočejo, akoravno jih bleda smert že za roko derži. Pa — bodi llogu položeno, to se večkrat godi, da ljudje nočejo verjeti, da je smert že blizo, in da pa ludi od spovedi se nič vediti nočejo. Dokler se ni tolika sila m nevarnost, se bolniku prikriva, da je težko boleti in morebiti v smertni nevarnosti. Zakaj, pravijo ahotni ljudje, hodemo že zdaj bolnika strašili, še le potem, ko ni več nobene pomoči, se bolniku naznani, v kaki nevarnosti da je: alj pa se mu še zdaj tuli zamolči, da v grehih zamerje. Oh abotna, strašna ljubezen takih ljudi ! Alj je mogoče, da pametni ljudje mislijo, da je nevarno, hišo o pravem času oskerbeti. svoje reči poravnati in z Bogom se spraviti. Kdo je bolj miren in pokojni, alj tisti, ki je svoje reči poravnal, ali tisti, ki sam sebi reči mora. kaj bo z menoj iu z mojimi, ako me bolezen pobere? Alj je mogoče, da človeku, ki misli, da Boga še ljubi, vse drugo prej na misel pride, kot to, da naj Boga prosi za odpuščanje za vse tudi nar manje razžalje-n je, in se njegovi milosti priporočil je? Ali je mogoče misliti, da bo Bog potem spoznal, da njegova stvar ga ljubi, ako ga tedaj še le išče, kadar mu ubežati ne more več? Spovedati se, ni težavno za bolnika — saj spovednik ve, kako je z bolnikom ravnati: alj strasna smert in sodba ga straši in mu hudo dela : pri tem strahu in v teli težavah pa nič ne pomaga, kakor z Bog.»m spraviti se, dokler je mogoče in p> tem potu. kterega nam je On pokazal. . . . Na Dunaju na praznik presladkega imena Jezusovega v letu 1^62. Valentin, knezoškof. MU a y o slorila ali zegai matere katoliške Cerkre. Blagoslovljevanje s v e č. ( Dalje.) rimu se sveče hlagoslovljujejo ? Blagoslovljene sveče so znamnje duhovniga veselja sv. Cerkve in znotranjiga razsvitl jenja svetiga Duha. Prižgana sveča pomeni namreč vero, ki razsvithije, - upanje, ki grije, — in ljubezen, ki vžiga. Sveče na altarjih nas zraven lega spominjajo na perve keršanske čase, ko so mogli preganjani kristjani po podzemeljskih rakali in votlinah pri luči Božjo službo opravljati. Pri tacih okolišinali se ni čuditi, de ima sv. Cerkev toliko ljubezen do sveč in svečave: ne le samo pri sv. maši, ampak pri vsakim bogoljubnim opravilu v cerkvi in zunaj cerkve prav rada rabi posvečene sveče. Kako lepo in veselo znamnje je, na pr., ko se umirajočimi! sveča v roko da, kakor po-ročniea, de zdaj on želi v veri, upanji in ljubezni umreti. Že v stari zavezi se nahajajo omeni od svečniga blagoslovijevanja. Bog sam je zapovedal, de naj se v sv. šotorji zlat svcčnjak s sedmerimi lučmi obesi, in Salomon je bil djal v temelj več svetilnikov iz nar čistejšiga zlata (2. Paral. 4). Pač veliko bolj se nam spodobi, de pri sv. maši in druzih cerkvenih praznovanjih in slovesnostih skazujemo s prižganimi blagoslovljenimi svečami češenje pričujočimi! Bogii. Kako se sveče blagoslavljajo? Mašnik pokliče pomoč Gospodovo, kteri je nebo in zemljo stvarii, in moli hlagoslovno molitev nad svečami. V ti molitvi pro*i Gospoda Jezusa Kristusa, Sinii živiga Boga, de naj po moči sv. križa v I i j e nebeški blagoslov v te sveče, ki j i h je v o d g a n j a n j e teme podelil č I o v e š k i-m u rodu, - iu naj taki blagoslov z a d o b e po z nam n ji sv. križa, de kjer koli se prižgo ali pol o že. naj beže in se tresejo poglavarji teme; plahi naj beže od tistih pre biva liš z vsimi svojimi pomočniki; in naj se ne lotijo vec z n e p o k o j e v a t i ali nad lega ti tistih, ki služijo v s i g a mogočnim u B o g u , ki z i v i v s e v e č ii e č a s e. Kakor ima tedaj blagoslovljena voda, tako tudi blagoslovljena sveča pri našim zaupanji in molitvi k Bogu veliko moč zoper hudobo, njegove skušnjave in nakazili: prosi pa sv. Cerkev tako pomoč za tiste, kteri v s i g a m o g o e n i m u B o g ii s I u ž i j o. in so torej v guaili Božji. Se tedaj tudi iz tega vidi in poter-juje, koliko milost in dobrot se obropa tisti, ki v gnadi Božji ne živi. — Posvečevanje sveč nam bodi p o d o b a n e s k o č n e svetosti Njega, ki je človeško natoro nase vzel, ker ravno Jezusa nam blagoslovljena sveča pomeni in pred oči stavi. Pa tudi na sv. kerst nas opominja čista blagoslovljena sveča, na ti^to čistost, svetost in posvečen je, ki srno ga bili takrat dosegli in smo se bili zavezali, vse svoje bilje Bogu darovati: sveča je zraven nas gorela, ko smo to obetali. rimu se v Svcčnico sveče blagoslavljajo? Te sveče nas 1) spominjajo na Kristusa, pravo Luč, ki je na svet prišla ljudi razsvetit, in de je ta Luč ravno tisti dan bila prinesena v jeruzalemski tempelj se Bogii Očetu darovat. Po tem zgledu se moramo tudi mi Bogu darovati in biti pripravljeni, svoje duše odpreti Božji luči. Ji. Te luči ob Svečnici nas spominjajo tiste pri— serčne dogodbe v tempeljnu, ko je bil starček Simeon Ježuška v naročje vzel in je zaklical: Zdaj so moje oči vid ile Luč v r a z s v i 11 j e n j e narodov. Tudi pred našimi očmi se razodeva Božja luč, in de bomo razsvitl jeni, vzemimo to Luč v svoje oserčje in obje-mimo jo v naročji svojiga čistiga ali saj očišeniga serca. 3. Svcčni vosk nam pomeni nar čistejši meso Jezusove človečnosti, ki je bilo žegnani sad Marije Device, kakor je beli vosk sad čiste čebele. Ta praznik napolnuje katoliško Cerkev s posebnim veseljem zavolj čistosti Marije Device, ktere luč po milostnim rojstvu Jezusa Sinu Božjiga, ne le de ni bila otem-njena, temuč se je še v večnim blišu lesketala. Kaj prosi mašnik ko v Svečnico sveče blagoslavlja ? Mašnik posvečcvaje moli pet daljših molitev iz mašnih bukev. Prosi pa, de bi Bog te sveče posvetil ljudem v prid ter v njih dušno in telesno zdravje, bodi si na suhim ali na vodi, in de naj u sliši iz nebes glas in molitve tistih, ki bodo s temi svečami v rokah molili. Nadalje moli mašnik za tiste vse, ki bodo te sveče Bogii darovali, de bi bili s sv. ognjem nar slajši ljubezni Božje v žgani ter vredni, enkrat v nebe- »kim tempeIjnu tudi sami pred Božjim tro-nam Rogii darovani biti. Dalje: Kakor te sveče močne teme odganjajo, tako naj bodo naše serca z z n o t r a n j o I u čj o, t. j., s svetim Duham raz svit Ij ene, de bi z oči še ni 111 dušnim o č e s a 111 zamogli tisto gledati, kar je Bogii dopadljivo in nam zveličavno, in de po sedanjih temah zaslužimo, enkrat v neugasljivo luč priti — po Kristusu Jezusu Z v evl i č a r j i našim itd. Čim u pa je procesija na Svečnico po blagoslov-Ijenji sveč ? Ta procesija pomeni hod preblažene Marije Device z Jezusam in sv. Jožefam in pot Simeona 111 Ane v tempelj, je tedaj napravljena v čast Marije pre-čiste Device. Kdaj zlasti človeku služi blagoslovljena sveča? Pri sv. kerstu v znamnje, de bo odsihmal ker-šeniku svetila luč prave vere: in na smermi postelji, iz namena kakor sim ravno poprej v misel vzel, in se zlasti tudi, de bi se z močjo blagoslovljene luči odganjala oblast temn h nakazili in moči ter zalezovanj in skušnjav hudobniga duha. Kakošen pomen ima blagoslovljena sveča sv. Blaža? Precej tisti dan po Svečnici, namreč v praznik sv. Blaža, imajo po nekterih krajih staro navado, de z blagoslovljenimi svečami pričujočim vrat blagoslavljajo. To se jc tako le začelo: Sv. Blaž je bil zavolj svojih posebnih čednost povzdignjeii na škofijski sedi ž v Sebasli na Armenskim, fn je mogel zavolj vere v Jezusa, Suni Božjiga, veliko muk, in tudi smert prelerpeli. Tepli so ga s palicami, ga z železnimi kremplji tergali, ga v vodo vergli, bil pa je iz nje precudno otet, iu poslednjič jc bil z dvema otrokama ob enim ob glavo djan. Ko je poprej v jeci ležal, je prihajalo veliko bolnikov k njemu, de bi po njegovi prošnji pomoč dosegli. Med njimi je bil tudi oirok, ki mu je bila pri jedi ribja kost v vratu obtičala, ni je ni mogla nobena zdravniška umetnost iz njega izpraviti. Prestrašena mati je svojiga sina položila sv. spoznovavcu Blažu k nogam, in ga je prosila, de naj za njega k Bogu moli. Svetnik pri ti priči goreče k Gospodu moli, na otroka roke položi, ga zaznamnja s sv. križem, in kar precej je bil resen te 1 esrece. Po njegovi smerti je bilo veliko druzih, ki so imeli enako •11j drugo bolezen v vratu, na prošnjo sv. Blaža ozdravljenih,"iH od tod izhaja silo stara cerkvena navada, ob njegovim prazniku vošene sveče blagoslov Ijali in z njim? v podobo križa se vratii vernih dotakniti ter jih blagosloviti, rekoč: ,,Po prošnji sv. skola in 111 učenca Blaža naj te obvaruje Gospod vsake vratne bolezni v imenu -{-Očeta, Sina in sv. Duha. Amen." Tudi molitve, ki se pri blagoslovljevanji tih sveč opravljajo, na to glase, de bi Bog liste, ki bodo z njimi blagoslovljeni, večniga 111 casmga zlega obvaroval, zlasti pa vratnih bolezen ubranil, ali jih od njih rešil, ako jih napadejo. Kaj pomeni velikonočna sveča? Pomeni J e z u s a, k i j e od smerti vstal. Votline, v ktere se peteri žeblji s kepami iz kadila vtaknejo, pomenijo Jezusove petere rane, kterih znamnja je tudi po vstajenji ohranil, in tudi mi jih bomo sodnji dan nad Njim vidili, in bodo nam ali v tolažilo ali pa v trepet in strah. Kadilne kepe pa, ki se blagoslovijo prejden se v svečo vtaknejo, pomenijo mazila, s kterimi sta bila Jožef iz Arimateje in Niko- deni Jezusovo truplo mazilih. Veliko saboto je pripravljen trirogeljnik s .i svečkami, ki je znamnje sv. Trojice; z eno tistih svečic se prižge velikonočna sveča v znamnje, de je Bog Sin od Očeta izšel in človeško natoro nase vzel, naše odrešenje dopolnit. Tudi druge svetilke ali lampe se pozneje prizgii s trirogeljnika, v znamnje, de vse razsvitljenje izhaja od Boga, ,,Očeta svitlobe" (Jak. 1, 17). po Kristusu Gospodu, ki je luč sveta, in de se po milosti sv. Duha nad vse ljudi razlija. Blagoslovi se ta sveča veliko saboto, se pri obnovljevanji kerstne vode potrebuje, se postavi potlej na altar ob strani evangelija in gori pri vsaki slovesni Božji službi. Tukaj nam pred oči stavi Kristusa, ki je še 40 dni po svojim vstajenji med aposteljni in učenci na zemlji bival. Opomni nas ludi na svitli oblačni steber, ki jc nekdaj Izraelce skoz pušavo vodil, ker oni oblak, podoba Jezusa, jc Izraelce iz sužnosti peljal in rešil, tako tudi Kristus ob svojim vstajenji, kteriga pomen je velikonočna sveča. Ta sveča se še le v god častitljiviga vnebo-lioda Gospodoviga po evangelii ugasne, to je znamnje, de je Kristus z zemlje v nebo odšel. Blagoslov velikonočnima ja^ujeta in ninot;oterili jedilnih reči. V spomin Jezusa, praviga velikonočniga Jagnjeta, ki je za nas darovan Inl, se meso. kruh, jajca iu marsiktere reci veliko saboto blagoslavljajo, in to nedolžno veselje lepo zvikšuje velikonočno slovesnost. Ko se verni del j časa postijo, mnogi celo po 40 dni mesa ne pokusijo. kako lepo je to, de njim (Vrkev blagoslovi meso. ki ga spet jarnejo vživati. Mašnik prosi v blagoslovili molitvi, naj Bog, ki je po Mozesu ljudstvo iz Egipta reševaje v podobo Gospoda našiga Jezusa Kristusa ukazal jagnje zakiati in podboje z njegovo kervjo pomazati, — to stvar mesa blagoslovi in posveti, ki ga mi njegovi služabniki v Njegovo hvalo želimo v žiti, po vstajenji G. n. J. K. — V druzih molitvah se prosi, naj to jed Gospod blagoslovi, ki jo v hvalo zavoljo vstajenja Kristusovega vživali bomo, de bo nam zdrava, dc vsi jo vživajoči, naj iz nje dušno in telesno zdravje zadohijo. O Veliki noči se vse veseli, tudi nar manjši otroci, ki se praznika komej kaj zavedo, imajo veselje s svojimi p 1 riti ali pisan kam i, ki niso brez pomena za ta častitljivi praznik. Pirli ali p i sank a je znamnje vsta jenja. Zunanja terda lupina je podobna grob-niniu pokrivalu, kteriga je Zveličar prederl, ko je od smerti vstal. Pa tudi kakor majhna živalica lupino predere, de živa pride iz nje, tako bomo vri i sodnji dan grob prederli in od smerti vstali na Gospodovo besedo. Meso, ki se tudi s to priložnostjo blagoslavlja, pomeni velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci v Egiptu jedli, in je bilo podoba Jezusova: kolač ali potica pa zaznamnuje opresne kruhe, ki so jih takrat vživali in so bili predpodoba sv. Ilešnjiga telesa. Nikar tedaj, kristjanje, de bi velikonočni „žegcnu brez premisliku vživali; ohudujmo bogoljubne misli na to, kar pomeni in v spomin kliče, de nam ne bo le samo telesna, ampak tudi dušna jed. Zlasti pa se pri kolači poprašajmo, če smo velikonočno spoved vredno opravili in sv. llešnje Telo prejeli, ali ne? (Dalje nafcled.) Of/feti po Slovenskim in dopisi• Iz Ljubljane. Mesec majnik ne bliža in z njim prijazne Smarnice. po kterih je mnogim dolgčas kadar ne dokončajo iu željno prihodnjih pričakujejo. Mnogim bo vneč. ako jiin nektere tvarine za obhajanje Smarnic imenujemo. 1. Ravuo so prišle v novo ua svitlo: SVETE I*KM!tftI9 tretje bukvice, ki jih je nabral Janez Volčič (tretji natis j. Nar veči del so Mariine pesmi, prav pripravne za šmarnično opravilu, in ob vsaki priložnosti, kakor je znano. Dobivajo se pri Kremžarji in Gerberji (po 20 n. kr.) Ker je bilo po njih že dosti vprašanja, upamo, de smo 7. novim na svitlo danjem mnogim vstrcgli. 2. Za šmarnično branje so pripravne n. pr. naslednje knjige: ..M a r i i n mesec, ali cvetlice Marije Device za vsaki dan mesca majnika** od leta 1859. — „S mamice naše visoke nebeške Kraljice" od leta 1861. — „Nove Š marii i c e. Marii prečisti Devici darovane** g. J. Volčiča IMJO. — Veliko pripravne tvarine je v bukvah: „Marija Devica, nebes in zemlje Kraljica g. L. 1» in ta rja I. 1856. — Volčiče ve Smarnice za nedeljsko opravilo. — Lavretanske litanije gg. Volčiča in Kerčotia. Dobivajo -e te bukve pri g. Gerberji, kteri ima tudi pripravne banane podobice za pervo spoved iu »v. Obhajilo. ..Pobožni otrok,*' podutne in molitevne bukvice za otroke iu mlade kristjane, so tudi ravnokar na svitlo prišle. Iz Ljubljane. Po poslednjim naznanilu visokočast. Ijubljauskiga škofijstva 31. grudna 1H61 je ljubljanska mla-deiisnica. Alojzjeviše. pretečeno leto dobila radovoljuih darov v dcnaru 1689 gold. iu 20.000 gold. v deržavmh dolžnih listih od neimeuovaniga dobrotnika, v obrt stih pa 7.099 gold. Stroški so znesli 6.000 gold. Matični znesek te naprave je zraven poslopja na Poljanah 88 620 gold., ki je po gori imenovanim velikim daru letaš narastel za 20.150 gld. Iz Ljubljane. Odbor za ubožne ljubljanskiga mesta je 2.">. u. m. lazposlal poštevek za lansko leto in razkazuje razne prihodke za ubo/.ne, ki so znesli 14.414 gold., namreč prihodki iz ubožne zaloge 12.222 gold., iz ubožnih vlog ali štipendij 2.092. darilo od bi. gosp. deželniga predsednika 100 gld. — Stroški iz imenovanih dohodkov znašajo 13.063 gold. K temu pa je še mestna kasa pridala za bolnike, zdravila, zdravnike, postrežbo bolnikov, za pokop i. t. d. 10.19."» gold.. tedaj skorej »edini del svojih dohodkov. Vsi izdajki za ubožne in ujih potrebe so tedaj znesli preteklo leto 23. P.»9 gold. To je zares lepo število za mesto s ka-e.mi 20.000 prebivavci. Koliko bi pa še le bilo, ako bi se k temu privzelo, kolikor revni dau ua dan po hišah iz-piosijo! Vender pa pri vsem tem še Ic dostikrat močno potrebni veliko pomanjkanje terpe, v tem ko nadležni utegnejo darove tudi napak obiačati. Dobrotni odbor za ubožne prati, de bi v Ljubljani utegnilo kje do 150 ljudi biti, kteri bi po pravici smeli oskerbljenja pričakovati, in obeta, de se bo po priineruiših pomoekih ogledoval ue le samo v zbiranji iu deljenji darov, ampak tudi v ojstrejšim redu družbinih zadev, iu prosi v ti reči podpore nc le od odbornikov . ampak tudi sicer od castitih mestnih prebivavcov. — Zares je močno želeti, de naj bi velike pohvale vreduo prizadevanje slavniga odbora za ubožne s skerbniin gosp. me-tiiim županam na čelu potrebno podporo našlo. Ne Ic v telesnim, dostikrat ravuo tako v nravnim ali duhovitim oziru je pomoč potrebna. Veliko poslopje s potrebno zalogu, vodstvam in deržiu*tvam za sprejemo zanikar-n i h . z a p u š e ii i h in u a d I o ž u i h oseb vsih starost, ki nimajo kam iti. bi bila poscbHa potreba. Ako bi se potrebne priprave za delo vsakteriga po njegovi zmožnosti o>keibt-le. kar se vr dc potrebuje do.-li mi.-li in skerbi, ga ni skorej tako zauikarniga človeka, de bi ue mogel toliko ii a itiiijruja ni vrediu. Tako bi se mesto obvarovalo nevarne dcihali iu bi se hudo po-tcpinMvo zanikarnih otrok močno odvračevalo. To je misel, v ktere spolnjenje naj bi premožni mestnjaiii pripomogli zla-ti kadar testamente delajo. Iz Ljubljane. (Spominek in s p o m i n i c a ali album za gosp. dr. Janeza B I e i w e i s a.) Gospod Miroslav Villiar je nasvetoval, naj bi tudi rodoljubi na Kranjskem mnogo zasluženimu gosp. vreduiku „ No vic," dr. Janezu Blei\veis-u, kak spomin darovali, na pr., sreberuo p i savn o orodje in zlato pero, in da naj bi se zraven tega tudi za občinstvo ua svitlo dala spominska knjižica (albumj s podobo g. dr. Bleivveisa, ki naj bi obsegala v narodnem duhu izdelanih čednih spisov. Cez 400 gold. so prijatli slavitnega moža že zložili, iu do velikega Šmarna imajo še čas, kteri želijo tudi na deželi te postavitve domoroduega in za narod zasluženega gosp. dr. Janeza Blei\veis-a vdeležiti se. Gosp. Miroslav Vilhar sprejema prineske v ta namen. — Slovenski jezik pa kranjska špraha (po 20 kr. pri Blazniku), podučno-humorističeu govor dr. Jan. Bleivveis-a, stalno opravičuje ime „slovcuskega ježika" itd. in kaže s pomočjo Kozler-jevega zemljevida, doklej slovenšina seže. Dohodki so namenjeni učeucem na Poljanah. — ,.Novice" naznanjajo, da je g. Miroslav Vilhar že izročil slav. c. k. deželnemu poglavarstvu prošnjo za dovoljenje slovenskega časnika, ki ga želi po enkrat na teden na celi poli na svitlo dajati, liue mu bo „Naprej." — Bog daj ,,naprej": v keršanske m duhu, b r a t o v s k i ljubezni, i u pridu slovenskega naroda! — Sošolcem in drugim prijatloin preizv erstnega dr. Janeza II I a d n i k a , bivšega c. k. svetnika deželne soduije v Temešvaru iu poslednjič pri deželni sodnii ljubljanski, naznanimo, da je 13. t. m. umeri v Ljubljani v bolnišnici. Kri mu je možgane zalila, bil se je neutegoma zmešal iti čez 10 dui umeri. Ravni, bistri in pošteni rojak bodi zlasti sošolcem v spomin priporočeu. Veliko bi bil še lahko delal, visoko stopnjo pri svoji iz-verstnosti dosegel; sed: Ecce sortem! Taki zgledi nar glasnejši kličejo: Omuia vana, vse je nečimerno! Iz Ljubljane. (Ravuopravuosl jezikov na Avstrijan-skcm.j ,,Mi že davno imamo in vživamo vse to in veliko veliko več kot vi zdaj želite, nihče nam ne zaviduje, vemo in vidimo, da tudi vi ne; pomagajte si tudi vi, bratje naši! iz serca vam privošimo, spravite slovenšino v šolo, v vrad-nije, v obertnijo in tergovstvo, v vsaktero učenost, kolikor koli morete; mi ne le da vain vaše pravičue reči ne bomo ovirali, še le pomagati vam hočemo, kolikor koli bo v naši moči.- Knako naj bi bili tisti govorili, ki so Slovencem nasprotniki v njih narodovni ravnopravnosti, to bi bilo pošteno in pravično, to bi bilo do čistega vstavi primerno, iu ne bilo bi jeze, ne razdraženja in hudega prepira iu kavsanja po časnikih iu drugod, kar je zoper bratovsko in keršausko ljubezen. Bilo bi oa tudi za narodnost inanj vneme, ker bi ne bilo nasprotvanja; nasprotvanje pri narodnosti je to, kar je veter pri ognji. Poslušajmo, kaj zastran tacih reči govorijo možje, ki ne bo nihče terdil, da so preuapeteži, že celo v prid ne-neincov ne. Lanskega leta jc prišla na svitlo knjižica: Die sprachliche Gleichberechtiguug in der Schule uud deren vcrfassungsinassige Behaudlung. Kiu Versuch zur Vcrstan-digung. Von Josef Alexauder Freiherrn v. Helfert. Ilelfert je izmed deržavnih mož, ki v ministerstvu notranjih zadev ko deržavni podtajnik opravlja naučne reči, iu spis bi se zamogel naravnost vradui (officielle Schrift ) imenovati, pravi „Literatur Ztg.ki ima obširno pretresovanje tega dela. Ilelfert pravi med drugim: „Gotovo izvira iz narodovne ravnopravnosti v šoli, da naj sc vsakemu domačinu zmožnost odpri*, da si more v svojem mater ne m jeziku v vsih raznih vednostih (iu allen Wissciisz\\eigen) zadostno izobraziti. To se sploh ne da tajiti, vender se v posebnem ne da povsod izpeljati." V izgled stavi, da se Madjaru nc more prilika dati. da bi se v madjarščini izučil rimskega prava , modroslovstva, ločbe itd. Toda taki zaderžki se dajo odpraviti. Ljudske šole obravnava Helfert: 1) kakor začetne. 2 ) kakot olikovavue, in 3) kakor priprav- 1 javne šole. Začetne ho le dajejo potrebno izobrazo vsemu rastečemu prebivavstvu brez ozira na posebne potrebe raznih stanov in morajo svoje učenje edino in samo v maternem jeziku začeti iu nadaljevati**). 011-kavne, to je, glavne in mestnjanske šole, mladost dušno iu nravno olikujejo za njen rokodelski ali obertnijski poklic, in naj ta namen dosegajo v maternem jeziku. Višji ljudske šole, ako so priprave za gimnazije in rečnice (realke), morajo po deželah mešanih jezikov mladost v maternem, iu po okolišinah v drugim deželnim jeziku tako izučiti, kakor je potreba, da se zamore nauk na gimnazii ali realki v tam bivajočem učnem jeziku začeti ali pa po okolišiuah v drugem deželnem jeziku nadaljevati. Zastrau vprašanja, če naj središna deržava oblast, ali deželaka samosvojnost (avtonomija) v šolski jezični zadevi določuje, pravi deržavni podtajnik, da je očitno v prid posameznih kraljestev iu dežel, ako občno deržavno posta vo-dajstvo le pri splošnih pravilih ostane, vso vravnavo ljudske šole, njeno osebstvo itd. pa deželnemu postavodajstvu prepusti. K temu pristavlja „Literatur Ztg.,w da je Avstrija v tej reči veliko naprej pred drugimi deržavami, ker spoštuje samosvojnost (avtonomijo) posameznih dežel, kterih okolišine so raiueuo razločne; Avstrija meri to reč z ogleda učene pedagogike. nKakor smešno, narobe in nerodno bi bilo, ako bi kdo hotel vsako posamezno dete z ravno tistimi pomočki iu po ravno tistih pravilih odrejati, kakor drugo; tako bilo bi smešno iu nepolitiško, ako bi kdo hotel v reji mladosti eno deželo po ravno tistem kopitu z rejilnimi napravami osrečevati, kakor drugo." Z nar bolj debelimi čcrkanii pa bi se moglo natisniti, kar piše Helfert zastran tako imenovanih srednjih šol. gimnazij in realk po n e u e m š k i h krajih, namreč: Učenje v srednjih šolah se ne sme brezozirno v drugem deželnem jeziku rabiti; marveč naj se obravnava (nemšina) v začetku kakor učna tvariua ^Lehrgegenstand), in po stopnji dose-žeuiga znanja sc sme rabiti za učni nauk nekterih oddelkov („fiir gevvisse Facher*). Muterni jezik ima v spodnjih oddelkih pervo roko (bleibt vorherrschcnd), pa tudi pri odločenih tvarinah v gornjih odredih, zlasti v oziru klasiških jezikov. Vero zna ustvo in uravstvo (Glaubens- und Sittenlehre) naj se od naj spodujišega odreda u č i v maternem jezik u. Mater u i jezik in njegovo slovstvo ohranita sebi primerno mesto od naj spodujišega tje gori do naj višjega odreda. K temu pravi nLiteratur Ztg.u: „Tej misli ne moremo odreči svojega popolnega poterjenja. Ona hoče, da naj sc domačinu tudi na stopnji naj višji olike zagotovi njegova domača beseda, ki mu je od mladih nog ljuba in draga, kakor jo sme rabiti v vsaki naslednji službi.u Pisavec verh druzega govori tudi o visokih šolah in njih djanski strani iu postavlja načelstvo, da v dosegi djan-skih namenov zamorejo le samo edino djanske okolišine in potrebe pravilo ali ravnilo biti. „To pravilo si bo v bogoslovji, pravništvu itd. vedilo pridobiti veljavo, dokler terdno stoji pravično vodilo, da naj se strankam v tistem deželnem jeziku pravica dela, v kterem so klicale v sodnikovo razsodbo, da naj se občinam v uuein deželnem jeziku ukazi dajejo, v kterem so zmožne jih umeti in se po njih ravnati. Ta reč jc ravno tako naravna, kakor una, da v slovenski vasi duhoven nc sme po nemško pridigati ter keršanskega nauka učiti in izpraševati." rlia sc mora pri deljenji raznih učilnic djanskiin oko-lišmam iu potrebam s tem zadostiti, da se dajo možem, ki *) >lit psjchologischcr klarheit und mit piidagogiseher kcnntniss \vird der Bc\veis gefuhrt. dass d as gleichzeitige Bestrcben ciner zweitcn Spraohe ein piidagogisches Absurdum sei, so selir aucli tJ.-bildetc und Ungebildcle fiir cine Doppclrirhtung ofters sclmftrmen. ,.Literatur Ztg." razne jezike znajo, sesamo po sebi razume — je pa tudi ob enem terdna volja c. k. vlade." Naša reč ui preiskovati, če vse v uni knjižici izrečene načela dosežejo doveršeno ravnop.avnost, ali ne; to pa sleherni vidi, da smo s šolami na Slovenskem še deleč od tega, kar je tukaj izrečeuo, iu da zato šc ni rovar, kdor željo izreče, naj bi tako bilo, kakor je tukaj za pošteno, pravično in ustavno spoznano iu skorej da veievauo. Ogenj pri sv. Križu pole« Kostanjevice. J. K. Se mi strah goinzi po kosteh, kteii me je prevzel nocoj po noči pri pogledu toliciga požara! Med 9. in 10. maliga travna me klic zbudi: „Ogeuj! ogenjlu Hitro sim po koncu, bilo jc blizo 3 četerti po polnoči. Zunaj je vse svitlo! Žeje čvetero hiš s svojimi poslopji v ognji, iu hitro, kakor da bi ga bil kdo lučal, jc preskakoval od hiše do hiše, od poslopja do po.slopja, huda vročina je od deleč vnemala slamnate strehe iu ob 1 čez polnoč je bilo vse v ognji, saj je bilo vse suho kot goba. Ljudje iz bljižnje okolice, tudi iz tiroda iu maliga Mraševiga Leskovške fare, so hitro prisopihali, ali kaj, ker k gorečim hišam nihče blizo ui mogel, šterkaljc (brizgelj, sikalic) pa srenja nima. Nič druziga ni kazalo, kakor bližnje še cele hiše in poslopja varovati iu ognju braniti, de bi se ne razširjal. Ljudje so se bili res dela dobro poprijeli, (bližnjim sosedam l.eskovškc fare gre lepa hvala), moški so lojtre iu železne rogljc skupej vlačili, šli ua strehe; ženske hitro iz bližnjiga potoka vodo nosile; ua osmih hišah in poslopjih so strehe polivali, eno streho s stolam (gruštam ) vred h samotne žil-nice potegnili, in tako razširjanje ognja srečno ustavili. Ob štirih zjutrej jc bil le še ua pogoriščih ogenj. Nihče ne ve, kje prav za prav je bilo goreti začelo; ko so ljudje ogenj zagledali sta bila že en skedenj iu šupa dveh sosedov v ognji. Ljudje uatolevajo, de jc bilo nar berž zlobno zažgano. Ogenj je tako naglo krog segal, de pri pervih dveh hišah je vsa živina zgorela, namreč, pri pervi dva vola, krava iu tele; pri drugi krava, tele, svinja iu 7 prasčikov. Tudi pri tretji hiši je svinja in 8 prasčikov zgorelo; in ni dosti manjkalo, de niso pri pervih dveh hišah vsi ljudje zgoreli. Pogorele so 11 gospodarjem hiše s poslopji vred, trem gospodarjem pa le poslopja, hiše ne. Ker je vse leseno, je vse čisto do tal pogorelo, Ic peči z ognjišči in zidanimi oboki zdaj še stojijo na pogoriščih. Človek vender noben zgorel ni, pa veči del ljudi je malo več kakor golo življenje rešilo. Kniinu so celo popirnati dnarji zgoreli. Dans nimajo ljudje kaj in tudi nc kje kuhati. Ob eni popoldne mi reče pogoreli gospodar: „Se skorej tešč smo, nam je žito in moka do praha pogorelo.44 — Ogenj jc res strašna reč, in prav imajo pobožni kristjanje, dc sc še sv. Florijauu priporočajo, preden spat gredo, de bi jih časniga iu večniga ognja obvaroval. rPreljubi sv. Florijan! časniga iu večniga ognja nas ohran'!u Ker se pa človek na čudeže od Boga ue suie zanašati, je keršanska ljubezin z vpeljanjem bratovšine sv. Klorijaua za pogorelce v nasprotno pomoč segla, v kteri bratje z letnimi plačili (letaš je bilo 34 kr. od 100 gl. klasne cene) drugim bratam, ki so preteklo leto pogoreli, njihove pogorele hiše iu poslopja pozidati, na novo postaviti pomagajo. Povsod je nastavljena, povsod se lahko vsak vanjo da zapisati. Kako lahko bi se pozabilo 31, 50, 75, 100 ali 200 kraje. n. d. letne plače, iu bi sc o nesreči zato 100, 200. 300. 400 ali 800 gold. al šc več dobilo! kako lepa pomoč bi bila to v sili! Al kaj. ker tega naši Križevci, čeravno vsako leto opomnjeni, niso dosti čislali, in so kakor sto in sto drugih, tudi mislili, ker njihova hiša dozdaj še ui pogorela, de tudi za naprej lic bo; so pri mnogih obilnih davkih, kterih že zmagati ne morejo, pri izzidauji nove šole iu drugih farnih popravilih zmeraj zadosti izgovora imeli, iu sklenili, si raji novih davkov nc nakladati. Zdaj pa, al kaj ker prepozno, spoznajo, dc bi bilo dosti boljši, kaj pristradati. al svojimu gerlu kak poličik vina pritergati, de bi sc bili v bratovšino sv. Klorijana dali zavarvati, kakor v tako silno stisko, v revšino in ogoljenje vsiga priti! V boljših dnevih človek res celo nič ne misli ua nesrečo, ktera bi ga utegnila zadeti. Bog se usmili človeške revšine! Ker sc ta kraj med nar revniši na Dolenskim šteje, zaslužijo pač sromaki v nesreči nekoliko izgovora, in se prederznejo, še prosijoče roke do milih sere povzdigniti iu jih prositi: l smilite se nas. bratje in sestre v Kristusu — pa po našim zgledu vi bolj modri bodite — in k bratovšini sv. Florijana, če še niste, kar brez pomude pristopite. Vsak mili dar bo tukaj dobro obernjen, in pBog plati d o b r o t u i k a m !u bo ua vagi Božje pravice močno na skledico milosti vlekel! — Bog po.erni dobrotnikam vse usmiljenje, kteriga bodo revežem ska/.ali! Pri*ta ve k. Tudi vredništvo Vas lepo prosi, mili Slovenci! skazite ubogim pogorelcam nagle pomoči v imenu keršanske ljubezni iu miločutne rodoljubnosti. Vr. Z (lUrniHkega, — č— Pred nekimi dnevi je ,,Preseu pihala, da Napoleon III. s svojo vojsko v Kimu ne varuje papeža, temuč da hoče tako drago, kar se bo dalo, Italii glavno mesto prodati; da v Rimu ne brani katoličanstva, ampak da ima le Viktor Hmanvela pa Lahe v strahu, pa da Angležem štreno mede. Pristavlja pa: ..Das vvissen vvir eben so gut, als der Cltramoutauste unter den lltramon-tanen.- To je: To mi ravno tako dobro vemo, kakor nar večji prenapetnež izmed papeževih častivcev. Ali 2. mal. travna pa vse drugač piše ter pravi, da francoski bajoneti papeža varujejo, da ga Lahi ne iztirajo, da se papež raji na Napoleona naslanja, kakor pa da bi se z Viktor Fmauvelom spravil, pa nikakor noče omenjeni list spoznati, kar je slehernemu očitno, da je Francoz kriv vsih prekucij, tedaj tudi vsih zadreg, v kterih se sv. Oče znajdejo; da je Napoleon po Piemontezih potuhnjeno vso papeževo armado pokončal, da ima torej v Italii kaj varovati; da je že papež sam, pa njegov minister, Francozom na ravnost povedal, da jih ne potrebuje, da zavoljo njega zamorejo iti. kadar jim je drago, da pa Napoleon III. Rima po nobeui ceni iz rok ne spusti i. t. d. — Premodri možje, ki take in enake reči o varstvu Francozov v Rimu pišejo, nočejo spoznati, da Pij IX. ostanejo naslednik sv. Petra, akoravno bi ne bili v Rimu, da pa sv. Oče nočejo zbuditi kervavih vojska, ktere bi se potem vzdignile, ko bi Rim zapustili, da tedej nar bolje skerbe za Italijo, ko v Rimu ostanejo. Vsakega, menim, pa po pravici nejevolja obide, ko „Pressea pravi, da papež iu njegova okolica vstavilo vlado v Avstrii sovraži, pa vse svoje zaupanje na Garibaldita stavi, da bo v kratkem Avstrijo napadel iu ko bi Avstrija zmagala, da se bo potem vse po starem kopitu obravnalo i. t. d. Nekaj drugega je pač resnično, nad čimur v Avstrii vsak posten katoličan žaluje; milostljivi cesar, ki so nam vstavo podelili, tega niso nikakor krivi, pa tudi ustavno življenje samo po sebi ne, in to je potuhnjeni liberalizem, ki tako široko sedi v dunajskem deržavuem odboru, pa noče spoznati pravice katoliške cerkve v Avstrii. Pa katoličani si bodo že znali z Božjo pomočjo pomagati, saj jim ravno ustavno življenje orožje v roke daje. V ravno tem listu „Presseu piše, da hočejo sv. Oče v versko resnico (dogma ) povzdigniti to, rda je papežem dežel-ska oblast pri njih visoki duhovni službi neogibljivo potrebna.u Na drugi strani pa prinese nagovor sv. Očeta, ki so ga imeli 25. sušca t. I. v cerkvi „Santa Maria sopra Minerva" o tisti priliki, ko so razglasili posvečevanje japonskih mu-čenikov. V tem »»govoru vabijo škofe vsega sveta v Rim, pa med drugim tudi pravijo, da to ni verska resnica, da bi mogel biti poglavar keršanstva tudi deželni knez v svoji lastni deželi, da so pa okolišine časa tako nanesle, da je papežu deželna oblast skorej neogibljivo potrebna, da more svojo sveto službo v piid vesvoljuega sveta opravljati. Ce tedaj to. kar ..Presse" piše, in kar so sv. Oče spregovorili, nekoliko primerimo, ki je oboje v enem iu tistem listu, se nam nehote troje vprašanje vsili: 1. Ali je prebral vrednik imenovanega časnika ta nagovor sv. Očeta, preden je svoj „Leitartikel" pisal? 2. Ako ga je prebral, ali ga je tudi razumel? 3. Ako ga je pa prebral in razumel, ali ni iz zgolj hudobije izbleknil, da hočejo Pij IX. tako imenovano ,,rimsko vprašanje** v versko resnico povzdigniti, in tako ,,dogmata lidei** še za enega zmnožiti? Sembrano malo razuma ,.Presse" svojim bravcem prisvojuje, in meni se, po pravici reči, taki ljudje smilijo, ki svojiga katekizma in verskega prepričanja v ,,Pressi" išejo. Kakošne čudne za-popadke morajo vendar o katoličanstvu sploh imeti? Nekdaj je bilo po dunajskih listih navada, da so vredniki preklicali, ako so bili kaj neresničnega povedali, iu da so bili v svojih spisih doslediiji (coiisequeut), pravijo da sta zdaj ua Dunaju le še dva taka lista, ali to je bilo le včasih, — ali pri ,,Pressi" in njenih pajdašicah je to vse drugač, one se nikoli ne zmotijo, tedaj jim tudi ni treba preklicovati, tedaj so „iufallibiles,** sv. Oče pa ,.inetidax et fallibilis,'* ki sedaj tako govore, ko bodo pa škofje skupej prišli, češ da, bodo pa drugači govorili. ,,0ii, ki je ua svet prišel, grešni človeški rod s Stvarnikom spravit, je blagovolil v hlevu rojen biti in umirajoč ua križu ni imel kam svoje glave nasloniti; rekel je sam od sebe: Tiče imajo svoje gnjezda, lisice svoje berloge, Sin človekov pa nima kam položiti svoje glave, pa je tudi ob neki priložnosti rekel: Moje kraljestvo ni od tega sveta. Kaj ou, ki jc njegov namestnik ua zemlji, mora pa deželni vladar biti." Tako modrujejo nevedni in slaboverui kristjanje, in g. Miihlfeldu so v deržavuem zboru očitno hvalo dajali, ko jc s temi besedami škofu .lirsiku odgovoril, potegova-jočimu se za pravice katoličanov. Papež — češ — ne more papež in deželni knez ob enem biti, ko bi ne bil papež deželni vladar, bi bil tolikanj zvestejši in vredniši pastir Kristusove čede. Tako jezičijo. Ni treba ravno visokih modroslovskih šol študirati, da bi človek spoznal, kako puhlo, prazno iu ncčimerno je tako modrovanje. Vse tiste, ki to terdijo, poprosim, naj le to dvoje nekoliko prevdarijo: Ko bi papež ue bil deželni vladar, tedaj podložui kakošnega drugega — čeravno keršanskega — vladarja, tedaj njemu podložen: bi ali prava, resnično — katoliška ceikev morala iz sveta zginiti, kar se pa nikdar ne bo zgodilo, ali pa bi bilo treba, da bi Bog neprenehoma očitno nad svojo cerkvijo čudeže delal. Vsaj jc že to čudno za vsakteriga, kdor hoče spoznati, da nobena posvetna moč do sedaj papeževega stola ui omajala. Kaj takega pa od Boga pričakovati ali tirjati, bi bila iiečimernost, pa velika pregreha. Tedaj je Božja previdnost že davno zato skerbela, da papež ni podložen posvetnega vladarja, tedaj nenavezan na druge vladarje, ker je Kristusov namestnik na zemlji. Naj se poslužim prilike iz življenja iu navade narodov, pa iz vsakdanje skušnje. Stari Germani so prebivali v lesenih kajžicah, hodili so bosi poletu in pozimi, pa so bili bolj terdni in zdravi niemo današnjih ljudi i. t. d. Pravijo pa vender, da je zdaj v mestih še celo prepovedano, lesene hiše staviti, čemu vender to? lesene hiše so bolj zdrave, pozimi toliko kurjave ne potrebujejo, iu kdo ve, koliko še več prednosti imajo mem zidanih! Ko bi ljudje vsaj poleti bosi hodili, koliko bi se vender prihranilo, kurje očesa bi nobenega ne tišale, noge bi se ne potile i. t. d. Koliko voličkov in teličkov bi več živelo iu se redilo, saj je tudi živinco ljubi Bog vstvaril. Tudi še ravno ni noben zdravnik rekel, da bi bil kdo na ravnost zavoljo tega umeri, ker pozimi čevljev ni nosil. To so zgolj „argumenta ad homiiiem'% in nihče ne more reči, da sim se zlagal, pa vender še nisem nikoli slišal, da bi bil kdo take reči današnjim ljudem svetoval, in ko bi kdo svetoval, bi rekli, da se mu v glavi meša. Kaj pa hočemo od takih ljudi reči, ki papežem svetujejo, da bi iz svoje hiše stopili, pa drugam šli gostov at, da bi svojo obleko drugim prepustili, pa čakali, da bi jim kdo drugi potrebno napravljal. Taki kratkovidni ljudje so ali zapeljivci ljudstva, gerdi hinavci, ali pa sami zapeljani, pa pomagajo sopet druge zapeljevati! V Klailcu pri Komendi je 8. t. m. deset hiš pogorelo. Več izmed njih ui imelo poslopij zavarovanih in so zašli v veliko revšino. Iz Loža, 9. mal. trav. 1802. — Radostno na/.nanjam, de smo letos pri nas imeli dve lepe slovesnosti. Perva je bila pervo nedeljo v postu. Blagoslovljen je bil sv. Križev pot. Želeli so nekteri farani sv. Križev pot s sv. odpustki, in naš za čast Božjo vneti gospod fajmošter so ga z veseljem preskerbeli. Malar Franc Bizjak v Krauji zasluži vso hvalo zavoljo izverstuega iu umetnega dela, in sinemo ga zastran malauja na platno v cerkvenih zadevah vsim farnim gosp. oskerbnikoin priporočili. Blagoslovili so pa novi sv. križev pot čast. O. Salvator 1'intar iz Ljubljane, ki so nam v svojem govoru natanjko razložili začetek iu namen sv. Križeviga pota, iu tudi kako se zauioretno sv. odpusti-kov vdeleževati, ter opominjali pričujoče k pridnemu opravljanju te pobožnosti, ki je nar boljši šola slehernemu kristjanu za vse okoljšiue našega življenja, pa tudi vsakemu stanu v nar večji dušni prid. Z veseljem moremo reči, de ga sedanji sv. postni čas naši farani pridno obiskujejo, kar se popred pri nas ni vidilo. Po pridigi je bila slovesna velika sv. maša z obilno asistencijo, pri kteri so bih pričujoči tudi prečast. gosp. dekan iz Cirknice. Upamo veliko sadu iz lepe nove naprave naše farne cerkve. Druga slovesnost je bila pa v Ložu 8. mal. trav. Vložen je bil vkladni kamen za zidanje nove podružniške ceikve sv. Roka zunaj Loškega mesta, kjer je ludi pokopališče. l*o sv. maši, ktera se je brala v drugi podružniški cerkvi sv. Petra v Ložu. je šla procesija k sv. Roku. Ondi so preč. g. fajmošter med spremstvom domačih gg. kaplanov z navadnimi cerkvenimi obredi kamen blagoslovili iu vstavili. Pri procesii so farni pevci in pevke litanije peli. Po blagoslovu so v. č. gosp. fajmošter v nagovoru razložili, de je bila cerkev sv. Roka zidana po hudi kugi I. 1031 v našem kraji. Mestnjani Loški so bili namreč obljubo storili ter so I. 1035 pervič to cerkev zidali. Sv. Florijana dan tistega leta jc bil podstavni kamen vložil namestnik Goriškega škofa, vikši duhoven gosp. Vukauo iz Seupasa v Ribnici. Ker pa temelj te cerkve ui bil prav terden. je jela pokati, torej so naši mestnjani sklenili, iz mestnega zaklada sv. Roku novo cerkev zidati, in so se tega dela letos poprijeti. — Opominjali so pa nas, z edinimi močmi iu z dobro voljo se tega težavnega tlela lotiti, saj ne bo brez plačila pred Bogom, kieri vsako še tako majhno dobro delo, opravljeno v Božjo čast in iz dobrega namena, obilno poplačuje. Upajmo pa, da bo sv. Rok, veliki svetnik pri Bogu. tudi naš pomočnik! Ilog daj. da bi srečno dokončali danes začeto cerkev — Bogu in sv. Roku v čast, iu v naš dušni prid! — Dragotin. iS o n e t k s v e t i iu praznik a m. To res je dan. ki £4 je Bog podaril; O pridite, de /daj se veselimo, tiospodu Inalnc pesmi »poročimo , Ker čudne dela je nad nami stvaril. Prevelik zlea ter na>ilstva in psovauja zoper Cerkev in njene služabnike. Neprevidama v mirili tihoti po prostorni cerkvi hrup vstane. Deilial študentov, ki so bili gotovo nalaš v ta namen prišli, pridigarju zabavlja iu žuga. drugi celo z bodali k prižnici lise. Vsa pričujoča množica vpije v sveti jezi zoper toliko nesramno brezbožuost in božjeroparsko hudobijo ter grozovitue oskrunovavee iz sveliša zapodi, kteri pa hite v vseučilišč svojih tovaršov na pomoč klieat. Pa tudi žene izmed ljudstva kličejo može iu sinove od njih dela zoper te pobesnjene iu obsedene tolovaje. Kmali ste si dve sovražni trumi nasproti. Študentje začnejo streljati in sc z bodali v palicah iu gorjočami spuste nad trume. Ljudstvo se nasproti ustavi klicaje: ..Vera! Frančišk II.!" iu s kamenjem po hudim boji študente ujili 200 — odžene, de v vseucilišuim poslopji pribežališa išejo. Razdrazen« ljudstvo pa jih preganja v dvorišč, niostovže iu noter v dvorane, iz kterih se še zmiraj sliši rožlauje s palicami iu kamujem iu celo samokresni streli. V tem pa ko sc znotraj to godi, jc več delavcov butaric privleklo, dc bi vscueilišnico zažgali. Zdaj začno ..gencralmarš** biti. narodna straža, žendarji in vojaštvo pribit«*. Bil je k temu nar zadnji čas, že so mogli študentje bežati iu sc skrivati. kjer je kdo mogel, de bi sc oteli. njih več je skakalo skoz okna. Narodna straža se je dobro obnašala. zapcrla je začetnike tega rogoviljenja iu si je prizadevala razdraženo ljudstvo z mirnim pogovarjanjem utolažiti, zraven tega pa tudi tir-jala, de uaj se pieuiouško vojaštvo odpravi. Veliko jih je bilo ranjenih v nesrečni puljavi iu pretepu. — V Gen vi so imeli 9. sušca udje laške družbe ..di Pro*vediinento" zbor, iu Garibaldi jc predsedval. Te družbe hočejo turinsko vlado napraviti, de naj bi Bcnedke iu Rim oropala. V nagovoru seje bahal Garibaldi, de sije laško ljudstvo pridobilo hvalo vesoljniga sveta, češ de se tako obnaša, kakor sc človeštvu res spodobi. Ta Garibaldova laška človečnost se kaže pač res. zlasti na spodnjim Laškim, kjer gerdi Pie-mončaujc svoj pot ljudi mesarijo iu streljajo. Neki nad-polkovnik je dal povelje, ne le samo tistih postrelili. kteri bi kraljevim (Frančiška II.) živež dajali, ampak tudi tiste, v kterih hišah bi se več kakor za en dan živeža našlo!!! Tudi tisti, ktere bi v gojzd u kakor pastirje ali denarje našli, zapadejo vstreljenju. Sc več druziga strašuiga počenjajo nečloveški ljudje, ki pravi Garibaldi. de so si pridobili pohvalo vesoljniga sveta. — To je svoboda Garibaldova. svoboda, ki jo pripravljajo tako imenovani liberalni časniki, svoboda, kteri pot obdelujejo katoliški veri sovražni „religionsedikti." Prava svoboda jc le samo v keršauski veri, ki uči strasti krotiti. — Gorje vladam, ktere poslušajo zapeljivce, sovražnike sv. vere iu draživce ljudstev; uesrečuc bodo same in njih podložni. V kukus-u in na okrogu je namenjen ves bolgarski narod — do 200 deržin — prestopiti v katoliško Cerkev, beri ko jim bo odvzet njih ljubljeni škof, ki je tožen kakor rusovsk šuntar (propagandist) in rovar. ker ni hotel z grcškioii fanarioti (neslovanskim razkolniškiin greškim du-hovstvam) v en rog trobiti. — Zaljenja in muke, ki jih Bolgari terpijo od turške vlade iu od svojih razkolniških greških škofov, jih spodbudajo, de sc nekteri preselujejo na KiHovsko. drugi pa jo mislijo celo v Ameriko potegniti. 60.000 kukuških Bolgarov neki meni Napoleona lil. prositi, naj bi se za nje popecal pri vladi v Vašingtoiiu, de naj bi jim v severnih amerikanskih krajih lepe seliša določila. — Nar bolje pa bi utegnilo za Bolgare biti, naj bi v katoliško Cerkev brez odloga prestopili in v svoji prelepi domovini boljših časov pričakovali, kteri bodo gotovo kmali nastopili, kadar se oni z Rimam sklenejo. Težki jarem kristjanov na jutru je namreč grenka šiba za njih odpad od Rima, kar slehern lahko previdi, kdor je kolikaj malo pogledal v zgodovino. Serce pa mora človeka boleti, ko sliši, de v mile zapušane slovanske pokrajine Turk divje Tatare naseluje. — Zraven toliko neštevilnih darov za sv. Očeta ..Armonia" v Torinu tudi za Bolgare darove zbira; neki fajmošter iz Milana je uudaii daroval v ta namen 100 lir. Iz Turčije ve ...Mainzcr Journal", de je število deržin, ki prestopajo iz greške v katoliško Ceikev, dan na dan čez-dalje veči. V samim Drinopolji (Adrianopeljuu) se je ueki že čez 10000 grekov pokatoličilo. Na kitajskim je ta čas čez 100 evropejskih in zlo enako štc\ilo domačiuskih misijonarjev. Ze davno jim je serce kervavelo nad veliko tavžent otroci, ki jih v utiim kraji goropadni starši vsako leto zaveržejo ali pa umorijo; prizadevali so si torej, takim sirotkam življenje oteti, če je bilo še mogoče, ali pa jim saj s sv. kerstam nebesa odpreti. Ker se pa pri tolikih duhovskih opravilih niso mogli s tem sami zadosti obilno pečati, so to opravilo zročili katehistam, to jc, ccrkvenikain, ki zraven tega keršanski nauk učijo, in so jim pridali še druzih za to dobrotno delo skušenih oseb. — Bile so tako sčasama cele družbe kerševavcuv in kerševavk. ki so jih sv. Oče z odpustki obdarovali. Na Kitajskim, ki šteje 300 milijonov prebivavcov, po taki poti vsako leto počez doseže 200.000 neverskih otrok milost sv. kersta. Misijonarji imajo upanje, dc te velike trume čistih otroških dušic bodo pred Božjim sedežem sprosilc ne le svojim dušnim dokrotnikam nebeško plačilo, ampak tudi svoji še neverski domovini milostno spreobernjenje k keršanski veri. Nad to veliko dobroto ima lep delež bratovšina malih otročičev ali s\. Detinstva. ki je po nekoliko tudi po Slovenskim razširjena. Vsaki ud te bratovšine plačuje po krajearčku na mesec in nekaj moli. Ta denar se obrača za Kitajsko, pa tudi za sprednjo in zadnjo Indijo, za jutranjo iu večerno Afriko in Avstralijo v preživež otetih neverskih otročičev. za popotnine novih misijonarjev in misijonskih redovnic ali nun. v zidanje sirotišnic in semeniš. Sedanjo dobo ima ta družba do pol milijona letnih dohodkov. Ta denar se zares pač dobro obrača. Bogu se posojuje, ki ga bo stotero iu tisočero povernil. Drobtinica. ličnost i n vera. -j* Prava učenost, če se tudi posebno le s svetnimi vednoslimi. tode z ravnim sercam peča. človeka ne odvrača itd Boga. temveč ga njemu naravnost naproti pelje. To nam priča .1 a n c z K e r s t n i k B i o t. eden nar učeuejih naravo-slovcov na Francoskim . kteriga pa tudi ves učeni svet pozna. Rojen leta 1774 v Parizu, sc je z veliko gorečnostjo in enakim pospeham učil matematike, naravoslovja (fizike), zvezdoznanstva (astronomije), je postal profesor tih vednost na visokih šolah v mestu Beauvais I. 1800, 1802 pa v Parizu; 1803 še le 29 let star je bil izvoljen francoske akademije družuik iu potem kmalo zaporedama vsih drugih učenih družb na Francoskim in tudi po veliko drugih deželah. Kakor ud francoske akademije je nagnil vse ude te družbe, de so glasovali zoper volitev Napoleona I. za cesarja. - Pa Napoleon I., ko je vender le bil cesar, je Biota postavil med nar perve merjevce ali inženirje, in mu izročil velike zemljemerske dela, ktere je Biot doveršii z veliko bistroumnostjo in slavo. Veliko bukev je pisal o matematiki, fiziki in astronomii; nar raji in neutrudljivo je preiskoval bistvo svetlobe, — ino doveršii je tudi v tej reči iuienitne znajdbe. za ktere so in inu bodo zmiraj hvaležni vsi naravoslovci. (Imenitna znajdba cirkularne polarizacije pri svetlobi je od njega, kar je 40 let preiskoval.) Njegove bukve so prestavljene skorej v vse jezike. Vse njegovo življenje je bilo zgolj učenosti darovano. Edini sin, sloveč ue manj z zvezdoslovstvam. kakor z globokim znanjem kitajskiga jezika, mu je umeri v nar lepših mladih letih. Nar veči njegova slava pa. pravi izdajavec francoskiga tednika „Cosmos-a,u v. č. g. Moigno. jc ta. de jc bil zraven svoje velike učenosti verin kristjan iz prepričanja. Sloveči O. Rovignan, pozneje častiti O. Poulevove, sta bila njegova verska vodnika. Močno je bil vesel. ko je vidil, de si je njegov vnuk, g. Millier, izvolil duhovski slan. Taki, ki so bili pričujoči, pripovedujejo, kako silno ginljivo in častitljivo je bilo, ko je slavni starček v zali baziliki sv. Štefana „du Mont" iz rok svojiga vnuka, sedanjiga geueralvikarja v „Beauvai*-u", sveto Rešuje Telo prejel. Cmeri je Biot letaš v 88. letu svojiga življenja. — Slavno učeniga moža učenost ne napihne, temveč njeno veličanstvo ga še le poniža in k Bogu zavrača in zaverne; le puhle — z dozdevo napolnjene glave se visoko nosijo. EMuhorske spremembe« V ljubljanski š k o f i i. Gospod Janez G o s t i š a, mestni duh. pomočnik v Kranji. gre k Jezuitam. Prestavljeni so naslednji čč. gg.: Matija Smolej z Berda v Kranj; — Jan. Dolinar iz Brezniec v Zuženbcrg (g. Jan. Kek gre zavolj bolehnosti v začasni pokoj}; — dr. Jož. Rogač iz Šentjerneja v lline; — Mart. Ran t iz llin v Leskovec; — Jan. K v. Vovk iz l.eskovca v Šentjernej; — Henrik Zagorjan iz Čateža v Doherniče (g. Jan. Erjavec gre zavolj bolezni v začasni pokoj). — Turjaška fara je S ; farna v i k a r i j a Peče pa 10. t. m. razpisana. — Cmeri je 11. t. m. v Klanji g. Blaž C e baše k, lokalist lavaiilinskc školije. R. I. P.! UEobrotni tlarori. Za pogorelee pri sv. Križu: J. J. 1 gold. — Nekdo, ki želi, de hi več dali. kteri premorejo, I gold. — Bodite usmiljeni in hote usmiljenje dosegli 3 gold. Za afrikauski misijon: M. I.. 2 gold. V četertik po V«• I • k i noči se začne v velikim p a r I h t o r j i v l r s u I i n s k • m s ■•» m o s t a n u razstava c e r k v e ii i h izdelkov, kiji h je bratovšina sv. H e š n j i 2 a T e I e s a z a o I e p š e v a n j e u h o ž n i h cerkev pripravila tretje leto svojiga življenja. Udje in dobrotniki, ki bodo gotovo prav obilno gleda t prihajali, se bodo veseli prepričali, kako obilno ta bratovšina n a p r e d v a p n Božjim h I a g o s l o v u. Vogorori z gg. clopisorarci. G. Fr. A. K.: Spis od S —1 je dober kosec in pride na versto narprej ko bo moč. Prosimo še kterikrat kaj. —-Gg.: d. H.. D. II., K., in M.: Lepa hvala.