Andreja Žele Publikacija je nastala v okviru programa P6- ORCID: https://orcid.org/0000-0002-6477-2590 0038, ki ga financira ARIS. Slovar neglagolske vezljivosti v slovenščini 2023 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. COBISS.SI-ID 191084803 Zbirka: Rastoči slovarji ISBN 978-961-05-0851-9 (PDF) ISSN 2536-2968 Urednik zbirke: Andrej Perdih Tehnična urednica zbirke: Duša Divjak Race Prva e-izdaja je pod pogoji licence Creative Commons CC-BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610508519 Uredil Domen Krvina Tehnološka podpora Janoš Ježovnik oblikovanje in prelom Duša Divjak Race oblikovanje naslovnice Brane Vidmar izdajaTelj ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša zanj Kozma Ahačič Založnik ZRC SAZU, Založba ZRC zanj Oto Luthar Glavni urednik Založbe Aleš Pogačnik Ljubljana 2024 Slovar neglagolske vezljivosti v slovenščini 2023 Uvod Vezljivost (glagolska in neglagolska) je bistvena pomenska zmožnost besed, ki omogoča skladanje teh besed v besedne zveze in daljše enote vse do besedila. Lahko trdimo, da je vezljivost bistvena pomensko-skladenjska osnova za stavčno poved, širše je tudi sogradnik logičnopomenske zgradbe besedil, tako da lahko govorimo tudi o nadpovedni oz. besedilni vezljivosti. Neglagolska vezljivost je vezljivost neglagolskih besed, tj. besed, ki nimajo kategorialnih značilnosti glagola; med njimi še zlasti vezljivost neizglagolskih samostalnikov in pridevnikov, npr. denar, dober, ali pa tistih samostalnikov in pridevnikov, ki so v rabi izgubili neposredno izglagolsko motivacijo in se jim je s tem spremenila tudi vezljivost, npr. vstopnica za koncert (← vstopiti na koncert), bojazen/strah pred (← bati se česa), nor na (← noreti zaradi). Slovar neglagolske vezljivosti v slovenščini je tipološka predstavitev 500 gesel oz. iztočnic, ki predstavljajo vezljivostno razvitost oz. vezljivostne zmožnosti zlasti samostalnikov in pridevnikov. Predstavljeni so samostalniki in pridevniki, ki niso neposredno tvorjeni ali motivirani iz glagolov. Ti neglagolski samostalniki in pridevniki namreč imajo pomenje, ki jim omogoča, da lahko nastopajo tudi kot sestavina povedka in s tem lahko razvijajo tudi možnosti nadaljnjega odpiranja vezljivostnih mest za druge udeležence. Pri neglagolski vezljivosti govorimo o pomenski zmožnosti besed uvajati in razvijati razmerja (v nasprotju z družljivostjo, ki izraža zmožnost obstoja razmerja). Neglagolska vezljivost = besednozvezna vezljivost Za pridevnike in samostalnike kot nosilce neglagolske vezljivosti je tipično, da 1) v pomenu vključujejo razmerijsko pomensko lastnost, ki omogoča uvajanje oz. vzpostavljanje nadaljnjega razmerja z drugimi udeleženci, in 2) pogosto imajo široko pomensko polje, ki odpira nove pomenske in s tem vezljivostne možnosti. Razmerijske skladenjskopomenske lastnosti omogočajo, da ti razmerijski pridevniki in samostalniki lahko v rabi skladenjsko-pomensko zamenjujejo tudi glagole, npr. dober do vseh (← pomagati vsem), beseda o pravicah (← govoriti o pravicah), denar za hrano (← plačevati za hrano), cena za avto, pot na Triglav (← iti na Triglav), korak do sreče (← približati se sreči), glas glede razmer (← opozarjati na razmere) ipd. Sicer pa katero koli razmerje stanja, dejavnosti ali katere koli razmerijske lastnosti lahko izražajo 1) celostno ali necelostno oz. omejeno vrednotenje znotraj istega denotata, npr. lesen v stikih ali 2) vrednotenje med denotati, ki je namensko, ciljno, stopenjsko, situacijsko, položajsko, npr. meden z mediji, štor pri dekletih ipd. Povedkovniška raba: tako 1) razmerijska pomensko-skladenjska lastnost pridevnika ali samostalnika kot tudi 2) možnost širokopomenske rabe v povedku posameznemu leksemu odpira tudi (večje) možnosti prostomorfemske rabe, npr. biti dober za, biti gluh za, biti človek za akcijo. 5 Opredelitvena merila za nosilce neglagolske vezljivosti Pri presojanju sinhrone neglagolske vezljivosti je treba upoštevati a) vidik tvorjenosti, npr. prijazen (s kom), prijaznost koga, b) vidik pomenotvorja, tj. širokopomenskosti, tvorbe novih pomenov in zmožnosti pomenskih prenosov, in c) s prejšnjim povezan vidik skladenjskopomenske podobnosti ali zamenljivosti z glagolom v povedku, npr. pot 'usmerjeno premikati se', knjiga 'napisati', beseda 'govoriti', cena 'vrednotiti' V obravnavo neglagolske vezljivosti so vključene tudi tiste posredno (navadno prek pridevnika) tvorjene izglagolske tvorjenke, ki glede na besedotvorni pomen praviloma spremenijo izhodiščno vezljivost, npr. bojazen pred zaprtim prostorom, vstopnica za koncert, služba za stike z javnostjo ipd. Vedno bolj zastopan in s tem tudi pomembnejši je č) vidik prevzetosti: z izgubo neposredno izražene (istokorenske) izglagolske motivacije oz. z zabrisano izglagolsko motivacijo vsaj določenih prevzetih besed sinhrona raba ne more (več) obravnavati kot izglagolskih, npr. abonma, ideja, teorija, tradicija ipd. • Vezljive samostalnike prepoznavamo v ustaljenih ali stalnih zvezah z vrstnim pridevnikom, in ne npr. s svojilnim ali lastnostnim pridevnikom; vrstni pridevniki so torej rezultat samostalniške predmetne in osebkove vezljivosti, npr. otroški stol, otroški jok (nasproti otrokov stol, otrokov jok), šolska pot, blagovna cena. • Vezljivost pridevnikov odpirajo in omogočajo stanjske lastnosti oz. so potencialno vezljivi zlasti lastnostni stanjski pridevniki, in ne vrstni ali svojilni pridevniki, npr. len za, pozen pri, lesen v/za. • Tako iz samostalniške kot iz pridevniške vezljivosti izpadejo svojilni pridevniki, ki so pretvorba vsakokratnega konkretnega prisojevalnega razmerja med osebki in povedki, npr. otrokov čevelj (nasproti otroški čevelj). Samostalniška vezljivost • Vezljive samostalnike prepoznavamo v ustaljenih ali stalnih zvezah z vrstnim ali katerim drugim nesvojilnim oz. nelastnostnim pridevnikom, npr. mizarsko orodje, čistilno sredstvo, gozdna pot, občinska nagrada za delo, voznikova prednost, orehova lupina. • Netvorjeni samostalniki so kot nosilci neglagolske vezljivosti hkrati tudi tisti, ki so s svojim razmernim oz. odnosnim pomenom zmožni tvoriti stalne besedne zveze. Možni inherentni razmerijski pomen se kaže v primerih: orodje za, sredstvo proti, prostor za, smer proti, ipd. • Z vidika tvorjenosti so potencialni nosilci neglagolske vezljivosti izpridevniški samostalniki in samostalniške sestavljenke, npr. dobrota, pripravljenost, nevojak, nadrejeni, podpredsednik. Pri izpeljankah tipa lenoba, lepota, dobrota je možna tudi poosebljena raba. • Možnost metonimičnega prehoda v novo neglagolsko vezljivost (in s tem možnost izgube neposredne sinhrone glagolske vezljivosti) imajo tudi izglagolski samostalniki s pomenom rezultata in sredstva/orodja, npr. pismo, podatek, potrdilo, potrebščina. Pridevniška vezljivost • Vezljivi pridevniki kot nosilci neglagolske vezljivosti so tisti, pri katerih ni več možno zaznati neposredne glagolske ali samostalniške motivacije; imajo pa glagolske kategorialne lastnosti, npr. stanjsko lastnost, ki jim omogočajo vezljivost, npr. bled, star, mehek, gost, in tudi možnost druženja s prislovi stopnje, npr. zelo/skoraj/bolj/precej gluh, zelo/bolj/precej bolan. • Pomensko-skladenjsko so to pridevniki, ki izražajo splošne lastnosti (tudi merne lastnosti: kako, koliko), npr. dober, star, grd, jasen, velik, debel, globok, stanjski pridevniki, npr. mrtev, nag, bolan, jezen, dolžen, kasen, in snovni pridevniki, npr. lesen, kakavov, mlečen, in za dosego pomenske zadostnosti in skladenjske zapolnjenosti potrebujejo vezljivo dopolnilo. 6 • Tipični nosilci pridevniške vezljivosti so stanjski pridevniki, kar dodatno potrjuje še prostopredložnomorfemska raba: a) meritve/mere: biti oddaljen od ( koga/česa), biti skupen ( komu/čemu), biti prost/poln ( koga/česa); b) primerjave: biti isti/enak ( kot kdo/kaj//s kom/čim), biti enak za ( koga/kaj), biti podoben ( komu/čemu); in c) vrednotenja lastnosti/stanja: biti očiten/jasen/ znan ( komu), biti zmožen ( česa), biti nagnjen k/h ( čemu/komu). Prislovna vezljivost • Primerjalno s samostalniško in pridevniško vezljivostjo je prislovna vezljivost (še) bolj drugotna, tj. izpeljana prek samostalnikov ali pridevnikov. Ne moremo tudi mimo dejstva, da so prislovi pomensko in skladenjskofunkcijsko povezani z glagoli. Različno razmernost, ki omogoča tudi vezljivost, vključujejo tvorjeni prislovi, prvenstveno nekonkretiziranega oz. relativiziranega prostora in časa, tipa zadaj, spredaj, spodaj, zgoraj, vmes, vzporedno, vzdolžno, naravnost, prečno, pozno, pravočasno ipd. Z razmerno vrednostjo pridobijo vezavno vlogo, ki je podobna predložni, npr. zgoraj ceste, vzporedno ulici, ali pa omogočajo primično predložno vezljivost, npr. zadaj za hišo, naravnost proti domu, prečno na glavno cesto ipd. O neglagolski vezljivosti lahko govorimo tudi pri: • izsamostalniških prislovih tipa doma v doma v mestu, domov k svojim, ali pri veliko pogostejših izpridevniških prislovnih kot dobro za, lepo za, križem po, prijetno z, veselo z ipd. • Vezljivi so lahko tudi prislovi v predložnih vlogah: tovrstni s predlogi istopisni prislovi so z raven, blizu, zunaj, znotraj, poleg, vzdolž, okoli, mimo, skozi, čez, preko, na(s)proti, spredaj, spodaj, zgoraj, sredi v zvezi zraven/blizu/znotraj/…/ stavbe itd. Vzorčna gesla Znotraj vsakega POMENA so navedena najprej neposredna brezpredložno izražena razmerja, nato pa po pogostnosti (od večje k manjši) še predložno izražena razmerja. Predlogi v vlogi prislovnih prostih morfemov s statično ali dinamično vezljivostno vrednostjo uvajajo zlasti 'umeščanje' ali 'usmerjanje', npr. pot na vrh, knjiga o življenju; leksikalizirani predložni morfemi tipa beseda za (koga) pa potrebujejo tudi izrazno osamosvojitev (z navedbo bolj specializiranega pomena), neleksikalizirani predložni morfemi pa (samo) skladenjskopomensko predstavitev. IZTOČNICA, npr. beseda, uvaja celotni geselski sestavek; PODIZTOČNICA pomeni tako pomensko kot izrazno osamosvojitev, npr. beseda o/za; POMEN pa novo skladenjsko-pomensko vlogo, npr. 'izražanje misli' ali 'pogovor' itd. DRUGO: (namen: opozoriti na širjenje pomena in na pomenske prenose). Naštete so stalne besedne zveze, najpogosteje jezikovne metafore, ki imajo v JEDRU obravnavano IZTOČNICO. Ti zgledi opozarjajo, da širjenje pomenja omogoča pomenske prenose in s tem vzpostavlja tudi vezljivostne možnosti ali odpira nove. POSEBNOSTI: pri pridevniških iztočnicah je zaradi obveznega razločevanja živosti oz. človeškosti v zgradbi izražena tudi leva vezljivost, npr. kaj/kdo dober za koga/kaj v pomenu 'koristen, ustrezen za določen namen'. 7 písmo -a samostalnik srednjega spola IZTOČNICA S STRANSKIMI OBLIKAMI IN BESEDNO VRSTO 1. zapisano sporočilo kot pošiljka POMENSKA RAZLAGA pismo koga/česa PRIKAZ VEZLJIVOSTNE ZMOŽNOSTI pisma oboževalcev pismo gospe Anice ZGLEDI pismo komu/čemu grozilno pismo njegovim domačim pismo za koga/kaj pismo za dekle pismo za dedka Mraza pismo za pomoč pismo od/iz/z koga/česa, od kod, od kdaj pismo od nje pismo od doma pismo od sina pismo iz tujine pismo iz poštnega nabiralnika pismo iz stare skrinje pismo z Gorenjske pismo z drugega avgusta pismo o kom/čem pismo o svojih namerah pismo s čim pismo z uradnim pečatom pozdravno pismo z željami pismo z belim praškom pismo med kom/čim pisma med njim in kasnejšo ženo pisma med starejšima bratoma pismi med dvema izjemnima ženskama 2. pisna izjava, pogodba, listina pismo koga/česa komu/čemu navadno s prejemnikom v dajalniku SLOVNIČNO POJASNILO odprto pismo raziskovalcev vladi pisma bralcev bralcem poverilno pismo ministra vodji diplomatskega predstavništva v tujini pisma podpore splošni bolnišnici pismo za koga/kaj pismo za javnost pismo za revijo pismo za dnevnik pastirsko pismo za četrto adventno nedeljo pismo o čem pismo o nameri pismo o evtanaziji pismo s čim pismo s priporočilom pismo z nezaupnico pismo s podpisi ustaljene zveze: pismo meseca, sveto pismo, garantno pismo, odprto pismo, darilno pismo, anonimno pismo, protestno pismo PRIKAZ DRUŽLJIVOSTI V USTALJENIH ZVEZAH beséda -e samostalnik ženskega spola izražanje misli predložne podiztočnice: beseda o PODIZTOČNICA vsebina povedanega, napisanega beseda o čem/kom kritična beseda o novinarskem pisanju dobre besede o tem človeku beseda okoli/okrog česa/koga 8 vroče besede okoli odločitev sodnikov cena za malomarnost nekaj besed okoli te teme cena v čem beseda okrog človeškega življenja visoka cena v obliki darovanih jajčec beseda za cena v človeških življenjih ustna ali pisna podpora cena na/po beseda za koga/kaj (komu/čemu) vrsta vrednotenja dobra beseda za oblastnika cena na kaj/koga, koliko pozdravna beseda za ponos in pogum vsem cena na klik beseda z/s cena na enoto proizvoda pogovor cena na osebo beseda s kom cena na kilogram beseda z urednikom cene na drobno zadnja beseda s sodnikom cena po čem beseda med cena po dogovoru cena po pogodbi pogovor, navadno nasprotujoč cena po kvadratnem metru beseda med kom/čim cena po veljavnih kriterijih ostra beseda med mamo in rejnico cena po ceniku besede med volilno kampanjo beseda pri ustaljene zveze: visoka cena nafte, nakupna/prodajna/tržna cena ustni ali pisni vpliv delnice, nižje cene vstopnic, maloprodajna cena, skupna cena beseda pri čem izdelka beseda pri vodenju, odločanju beseda pri izbiri specialista zadnja beseda pri montaži denár -ja samostalnik moškega spola beseda proti 1. plačilno sredstvo ustno ali pisno nasprotovanje denar za kaj beseda proti komu/čemu denar za nakup moja beseda proti njegovi denar za obnovo vaša beseda proti policistovi denar za plačo besede proti demokratizaciji države denar za plačilo šolnine denar za naložbe denar za gradnjo ustaljene zveze: beseda na jeziku, ključna beseda, domača beseda denar za projekt 2. določena enota kot plačilno sredstvo denar za kaj céna -e samostalnik ženskega spola denar za menjavo vrednost blaga ali storitev denar v čem cena za kaj denar v obtoku cena za kvadratni meter zemljišča denar v domači in tuji valuti cena za kilogram denar v delnicah cena za nočitev denar v čekih cena za prevoz cena za pomoč predložne podiztočnice: cena v čem denar iz/od cene v pogodbah dobljeni znesek, plačilo cene v izobraževalnem in storitvenem sektorju denar iz česa cene v turizmu denar iz kmetijstva cene v železniškem prometu denar iz državnega proračuna in evropskih skladov cene v akcijah denar iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja cene v maloprodaji denar iz delovnega razmerja cene v evrih denar od česa cena na čem, kje denar od prodaje cene na evropski ravni denar od mamil cene na borzi denar od loterijskega dobitka cene na tržnici denar od orožja denar za predložne podiztočnice: namenjeni znesek, plačilo cena za/v denar za kaj tveganje denar za hrano cena za kaj denar za delovno uspešnost cena za načelnost denar za nadaljnje potovanje cena za zakon denar za kolo 9 ustaljene zveze: denar v obliki depozitov, denar v naši in tuji vozôvnica -e samostalnik ženskega spola valuti, davkoplačevalski denar, elektronski denar, proračunski papirnati listič, ki dovoljuje vožnjo z javnim prevoznim sredstvom denar vozovnica za kaj/koga, kam vozovnica za vlak dóber dôbra -o pridevnik vozonica za junij prijazen, naklonjen, koristen, učinkovit, uspešen vozovnica za žičnico vozovnica za potovanje predložne podiztočnice: vozovnica za odrasle in otroke dober za vozovnica za Atene koristen, ustrezen za določen namen vozovnica na čem kdo/kaj biti dober za koga/kaj vozovnica na določeni relaciji dober za dušo vozovnice na progi Ljubljana–London dober za zdravje vozovnica na redni progi dober za jesti vozovnica po čem dober za druge vozovnica po urah dober za delo z ljudmi vozovnica po lastni izbiri dober z/s/do naklonjen, prijazen predložne podiztočnice: kdo biti dober s kom/čim vozovnica na dober z njo izpolnjeni pogoj, ki omogoča udeležbo dober z begunci vozovnica na kaj, kam dober z živalmi vozovnica na tekmovanja svetovnega pokala kdo/kaj biti dober do koga/česa vozovnica na EP dober do žensk dober do otrok ustaljene zveze: vozovnice za otroke, vozovnice za mladoletne, dober do ljudi enotne vozovnice na Slovenskih železnicah, mesečna avtobusna dober do živali vozovnica na relaciji Radovljica–Jesenice, smučarska vozovnica, povratna vozovnica, elektronske vozovnice na rednih progah, dober v/na vozovnice na internetu, povratna letalska vozovnica iz Ljubljane ustrezen, uspešen glede na kaj do Beograda, enotna vozovnica, dnevna vozovnica, smučarske kdo/kaj biti dober v/na čem vozovnice po urah, brezplačna vozovnica po lastni izbiri dober v tehničnem pogledu dober v izbiranju dober v obrambi dober na več orodjih bojázen -zni samostalnik ženskega spola dober pri stanje vznemirjenosti zaradi možne ogroženosti bojazen pred kom/čim učinkovit, uspešen pri določeni dejavnosti bojazen pred očetom kdo/kaj biti dober pri čem bojazen pred žensko obiskovalko dober pri zgodovini bojazen pred okužbo dober pri organizaciji bojazen pred predčasnimi volitvami dober pri krvavitvah bojazen pred množičnim zapuščanjem države boljši od bojazen zaradi/glede koga/česa ustreznejši, uspešnejši bojazen zaradi obolelih kdo/kaj biti boljši od koga/česa bojazen zaradi rasizma Bil je boljši od nasprotnika. bojazen zaradi zapletov z boleznijo Zgodi se celo, da je prevod boljši od izvirnika. bojazen zaradi alkohola najboljši med/izmed bojazen glede konkurence najustreznejši, najugodnejši bojazen glede hrupa in smradu kdo/kaj biti najboljši med kom/čim bojazen o čem Bil je najboljši med posamezniki. bojazen o povečanju kriminala Zame so slovenski navijači najboljši med vsemi na EP. bojazen o hitrem zaposlovanju novih ljudi Tudi svetlost zaslona je bila najboljša med vsemi utemeljena bojazen o zasičenosti trga preizkušenimi modeli. podzavestna bojazen o ogroženosti kdo/kaj biti najboljši izmed koga/česa bojazni o revščini najboljši izmed igralcev najboljša izmed znamk ustaljene zveze: izražena bojazen, upravičena bojazen, utemeljena bojazen ustaljene zveze: zelo dober, dobra volja, dober rezultat, dober prijatelj, dobra rešitev, dobro jutro, dober dan, dober na svojem področju, dober za vse, dober pri vsem 10 stráh -ú stil. -a samostalnik moškega spola SLOGOVNI KVALIFIKATOR 1. pogosto v povedku stanje vznemirjenosti zaradi možne ogroženosti strah pred čim strah pred neznanim strah pred zaprtimi prostori strah pred kačami strah pred boleznijo strah pred okužbo in stroški strah pred kritiko strah za koga/kaj strah za otroke strah za svoje zdravje strah za življenje strah za službo strah zaradi/glede koga/česa strah zaradi tekmice strah zaradi dojenčkov strah glede očeta strah zaradi brezposelnosti strah zaradi grozeče vojne strah zaradi raka strah zaradi nujnosti izbire strah zaradi morebitnih neuspehov strah ob čem strah ob sprožitvi alarma strah ob vstopanju v prostor strah ob misli, da … strah ob branju in poslušanju poročil 2. težava, nevarnost, grožnja strah koga/česa Inšpektorji bi morali biti strah in trepet onesnaževalcev. Bolnišnične okužbe so strah in trepet vseh bolnišnic. strah za koga/kaj Novinarji bi morali biti strah in trepet za vse družbe. ustaljene zveze: biti strah in trepet nasprotnikov, smrtni strah, panični strah pred …, neutemeljeni strahovi 11 Temeljna literatura Gerhard HELBIG, Wolfgang SCHENKEL, 1969: Wörterbuch zur Valenz und Distribution deutscher Verben. Leipzig: VEB Bibliographisches Institut. Norbert MORCINIEC idr., 1995: Słownik walencyjny czasowników niemieckich i polskich. Wrocław. Serafima E. NIKITINA = Серафима Евгеньевна НИКИТИНА, 1979: О семантическом варьировании русских предлогов – предмет задачи и способ описования. Семантическое и формальное варьирование. Ред. В.Н. Ярцева. Институт языкознания. Москва: Наука. Jan PETR, František DANEŠ, idr., 1987: Mluvnice češtiny MČ 3 – Skladba). Praha: Academia. Predrag PIPER, 22001: Jezik i prostor. Beograd: Biblioteka XX vek. Karl Ernst SOMMERFELDT, Herbert SCHREIBER, 1974: Wörterbuch zur Valenz und Distribution Deutscher Adjektive. Leipzig: VEB Bibliographisches Institut. Karl Ernst SOMMERFELDT, Herbert SCHREIBER, 11977, 21980: Wörterbuch zur Valenz und Distribution der Substantive. Leipzig: VEB Bibliographisches Institut. Naďa SVOZILOVÁ, Hana PROUZOVÁ, Anna JIRSOVÁ, 2005: Slovník slovesných, substantivních a adjektivních vazeb a spojení. Praha: ACADEMIA. Jože TOPORIŠIČ, 2000: Slovenska slovnica. Četrta prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Obzorja. Ada VIDOVIČ-MUHA, 1978: Merila pomenske delitve nezaimenske pridevniške besede. Slavistična revija 26/3, 253–276. Ada VIDOVIČ MUHA, 2000, 22012: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Andreja ŽELE, 2001: Tipologija pridevniške vezljivosti. Jezikoslovni zapiski 7, št. 1 −2, 163–195. Andreja ŽELE, 2003: Glagolska vezljivost : iz teorije v slovar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. (Zbirka Linguistica et philologica.) Andreja ŽELE, 2008: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. (Zbirka Slovarji.) 12 Slovar abonmá -ja samostalnik moškega spola USTALJENE ZVEZE: orožarska afera, dopinška afera, korupcijska plačano naročilo afera, vohunska afera, afere in škandali, afere in aferice, abonma za kaj/koga cestne afere in akcije otroški abonma za sezono abonma za Filmsko gledališče agéncija in agencíja -e samostalnik ženskega spola abonma za koncerte 1. podjetje za posredniške posle abonma za družine agencija za kaj abonma za otroke agencija za trg abonma za osnovnošolce agencija za plačilni promet abonma v čem, kje, kdaj agencija za atomsko energijo abonma v Cankarjevem domu agencija za športne avanture in potovanja koncertni abonma v veliki dvorani Narodnega doma agencija v/na čem, kje abonma v Drami agencije v kmetijstvu abonma v sezoni 2008/09 nepremičninske agencije v Sloveniji abonma s čim/kom, kako izvozno-kreditne agencije v svetu gledališki abonma s petimi predstavami agencije na določenih trgih abonma z gostovanji tujih mednarodnih orkestrov marketinška agencija na Balkanu abonma z redkeje izvajano glasbo za pihalne inštrumente agencija s čim, kako abonmaja s pianistom agencija s sedežem v Mariboru agencija z dolgoročnimi pogodbami USTALJENE ZVEZE: gledališki abonma, modri abonma, srebrni agencija z nepremičninami abonma, glasbeni abonma, otroški abonma, vstopnice in agencija s posluhom abonma, abonma in posamične vstopnice 2. obveščevalni urad afêra agencija za kaj -e samostalnik ženskega spola agencija za knjigo odmevna javna zadeva, javni dogodek agencija za okolje afera s čim/kom agencija za varno hrano afera z operacijskimi mizami agencija za raziskovanje afera z diplomatsko depešo agencija za varnost omrežij in informacij afera s honorarji agencija v/na čem, kje afera z ženo profesorja javne agencije v privatni lasti afera v/na čem, kje največja agencija v medijskem svetovanju največja finančna afera v Sloveniji obveščevalne agencije v tujini prisluškovalna afera v kabinetu predsednika regionalne razvojne agencije na območju Zasavja afere v živinoreji obveščevalnovarnostne agencije na področju financ podkupninske afere v glasbenem programu agencija s čim, kako korupcijska afera na Slovenskem razvojna agencija z naslovom Kolesarska regija med afera na fakulteti Pohorjem in Muro afera na televiziji razvojna agencija z močno promocijo afera o čem/kom vesoljska agencija z idejami in vizijo afera o vračanju posvojencev afere o nezakonitem financiranju stranke USTALJENE ZVEZE: tiskovna agencija, turistična agencija, razvojna afera o pedofilu agencija, regionalna agencija, oglaševalska agencija, skladi in agencije, ministrstva in agencije, podjetja in agencije afere o zdravnikih afera med kom/čim afera med kolesarji akcènt -ênta tudi -énta samostalnik moškega spola afera med slovenskimi glasbeniki 1. naglas, poudarek afera med učencem in njegovo učiteljico akcent v čem, kje politična afera med državno in deželno levo sredino socialni akcent v njegovem robustnem glasu afera zaradi česa/koga očarljiv akcent v angleškem jeziku afera zaradi orožja 2. izstopajoča stvar, vsebina afera zaradi osebnostne razdvojenosti akcent česa afera zaradi spolne odvisnosti družbeni akcenti ideoloških tem afera zaradi enega člana vlade postdramski akcenti repertoarnega gledališča akcenti barve, tkanine za oblazinjenje pohištva modni akcent letošnjih hladnih mesecev 14 akcent v/na čem, kje akcija na tej spletni strani pomemben akcent v predstavi marketinška akcija na radiu estetski akcenti v prostoru akcija s čim, kako cenjen in dragocen akcent v svetu visoke mode prodajna akcija s telefoni barvni akcent na določenih oblačilih akcije s popustom za to blago izraziti akcent na realnih treh dimenzijah medijska akcija s položnicami Drugi imajo nekoliko drugačne akcente v svojih interesih. USTALJENE ZVEZE: čistilna akcija, dobrodelna akcija, krvodajalska USTALJENE ZVEZE: družbeni akcent, vrednostni akcent, modni akcija, reševalna akcija, akcija in reakcija, akcije in prireditve, akcent, kraški akcent, beseda in akcent akcija in protiakcija, projekti in akcije ákcija -e samostalnik ženskega spola aparát -a samostalnik moškega spola 1. organizirana dejavnost s ciljem 1. priprava akcija za kaj/koga aparat za kaj akcija za točke profesionalni aparat za kavo akcije za ohranitev krajevnih vodnjakov gospodinjski aparati za kuhinjo akcije za ohranjanje slovenskih voda laserski aparat za fizioterapijo humanitarna akcija za otroke iz socialno ogroženih družin aparat s čim naša februarska akcija za nove naročnike aparat z zaslonom na dotik akcija v/na čem, kje, kdaj digitalni aparat z zamenljivimi objektivi krvodajalska akcija v osnovni šoli aparat v/na čem, kje čistilne akcije v visokogorju igralni aparati v igralnici akcija v spomladanskem času aparat v akciji Sodelujemo tudi pri številnih akcijah na šolah. aparat v praksi akcija s čim/kom, kako novi aparati na slovenskem trgu propagandne akcije s fotografijami poškodovancev 2. organizirana skupina ljudi za določena dela protestna akcija s transparenti aparat s čim skupna akcija s policisti neodvisen aparat z vlado na vrhu akcija proti čemu represivni aparat s sodstvom mladinske akcije proti rasizmu ves pravosodni aparat z vrhovnim in ustavnim sodiščem akcije proti debelosti vred 2. vojaška operacija Obveščevalne službe odredov so bile organizirane kot stalen akcije za kaj aparat s stalnim sedežem. akcije za osvoboditev Zgornje Savinjske doline aparat v/na čem, kje akcije za osvoboditev mejnega prehoda Rožna dolina državni aparat v gospodarstvu akcija v/na čem, kje, kdaj represivni aparat v državi oborožena akcija v Iraku upravni aparati na tujih ozemljih nemška akcija v Skandinaviji 3. dokumentacija nenavadne akcije v vojni aparat s čim, kako nevarne akcije na obeh straneh znanstveni aparat z vsemi potrebnimi tehničnimi napotki akcija s čim/kom znanstveni aparat s še nepoznano metodologijo akcije z vojsko aparat z biografijo in bibliografijo akcije z najetimi vojaki, plačanci aparat v/na čem, kje akcija proti komu/čemu razpoložljivi znanstveni aparat v monografiji oborožena akcija proti okupatorju tehnično-znanstveni aparat na kulturnem področju načrtovane akcije proti Palestincem USTALJENE ZVEZE: gospodinjski aparat, telefonski aparat, slušni zavezniške vojne akcije proti okupatorju aparat, aparati in naprave, stroji in aparati vojaška akcija proti terorizmu 3. cenovno ugodnejša ponudba aréna -e samostalnik ženskega spola akcija za kaj 1. prostor za javno nastopanje oglaševalska akcija za pralni prašek arena v čem, kje akcija za pivo tekmovalna arena v mestu Teče tudi akcija za prenosnike in tiskalnike. starorimska arena v Veroni akcija v/na čem, kje, kdaj cirkuške arene v Moskvi prodajne akcije v tekočem mesecu arena po čem, kod arene po vsem svetu 15 hokejske arene po Severni Ameriki azil z bolniki 2. področje delovanja azil z otroki arena v čem, kje, kdaj USTALJENE ZVEZE: politični azil, pasji azil, priseljevanje in azil, smučarska arena v Mariboru migracije in azil volilna arena v prihodnjem mandatu politična arena v državi báza -e samostalnik ženskega spola USTALJENE ZVEZE: ciljna arena, cirkuška arena, puljska arena, 1. osnova, podlaga nogometna arena, stadion in arena, koloseji in arene baza česa baza znanja avantúra -e samostalnik ženskega spola formalna baza prakse socialnega dela in razprav 1. dogodivščina baza reprezentance avantura s kom/čim baza za koga/kaj avantura s tujcem baza za nove atlete avantura s poročeno žensko volilna baza za predstavnike študentov avantura z vladnim letalom ugodna baza za rekrutiranje v slovenske kriminalne združbe avantura pri čem/kom, kje 2. zbirka podatkov njegova trenerska avantura pri največjem nizozemskem baza česa/koga klubu baza podatkov avantura pri naših južnih sosedih baza članov njegova avantura pri tamkajšnjem prvoligašu ažurirana baza kupcev Vaša avantura pri ustvarjanju prostoročne risanke se začne s baza v/na čem, kje skeniranjem risbe. podatkovna baza v računalniku 2. tvegano dejanje, nevaren poskus podatkovne baze v bankah avantura s čim/kom baza na spletu avantura z bananinim olupkom baza za kaj/koga avantura z vratolomno vožnjo podatkovna baza za tisoče letališč po svetu avantura z znanko centralni bazi za vsakega uporabnika USTALJENE baza o čem/kom ZVEZE: ljubezenska avantura, akcijska avantura, bežna avantura, šport in avantura, potovanja in avanture, zabava in centralna informacijska zdravstvena baza o kazalnikih avanture zdravja podatkovne baze o državljanih avtomát -a samostalnik moškega spola podatkovne baze o potencialnih strankah samoopravilni stroj 3. izhodiščni kraj, oporišče, izhodiščna organizirana skupina avtomat za kaj baza koga avtomat za kavo baza navdušencev avtomat za vodo baza uporabnikov prodajni avtomati za cigarete baza vojaških specialcev baza v/na čem, kje USTALJENE ZVEZE: igralni avtomat, bančni avtomat, parkirni vojaška baza v puščavi Nove Mehike avtomat, igralni avtomat ali miza, avtomati in elektronske helikopterski bazi v manjšem kraju rulete ansambel z bazo v klubu na Metelkovi vojaška baza na tihomorskem otočju azíl -a samostalnik moškega spola baza za kaj/koga 1. zatočišče logistična baza za nabavo orožja azil za koga/kaj operacijska baza za vojno azil za ženske brez zaposlitve in prebivališča računalniška postaja in baza za nadzor celotne proizvodnje azil za tujce in prehrane rastlin azil za slovenske državljane učna baza za študente azil za zapuščene živali azil za prostoživeče živali USTALJENE ZVEZE: podatkovna baza, vojaška baza, volilna baza, asfaltna baza, kisline in baze, znanstvena literatura in 2. zavod, zavetišče podatkovne baze azil za koga/kaj azil za obiskovalce azil za onemogle azil s kom 16 beséda -e samostalnik ženskega spola bitje česa človek kot bitje množice izražanje misli bitje razuma PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: bitje zavesti beseda o bitja divjine vsebina povedanega, napisanega bitja globin beseda o čem/kom Govoril je o človeku kot bitju prihodnosti in življenju, ki ga je kritična beseda o novinarskem pisanju vredno živeti. dobre besede o tem človeku beseda okoli/okrog česa/koga PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: vroče besede okoli odločitev sodnikov bitje z/s nekaj besed okoli te teme kar živo razločuje med sabo beseda okrog človeškega življenja bitje s čim človeško bitje s svojo voljo beseda za bitja z najbolj nenavadno zgradbo ustna ali pisna podpora bitja z repom beseda za koga/kaj (komu/čemu) bitja s klorofilom dobra beseda za oblastnika bitje s česa, od kod pozdravna beseda za ponos in pogum vsem bitje z drugega planeta bitja z Marsa beseda z/s bitja v/na pogovor beseda s kom vrsta glede na življenjski prostor beseda z urednikom bitje v/na čem, kje zadnja beseda s sodnikom več različnih vrst živih bitij v gozdu koristna bitja v vrtu beseda med večja bitja v prehranjevalni verigi živa bitja v vodi pogovor, navadno nasprotujoč živa bitja na planetu beseda med kom/čim morebitna živa bitja na Marsu ostra beseda med mamo in rejnico besede med volilno kampanjo USTALJENE ZVEZE: živo bitje, človeško bitje, nadnaravno bitje, mitološko bitje beseda pri ustni ali pisni vpliv blížnji -a -e pridevnik beseda pri čem 1. neoddaljen beseda pri vodenju, odločanju kdo/kaj biti bližnji v/na čem, kje, kdaj beseda pri izbiri specialista bližnji v prometu zadnja beseda pri montaži bližnji v vojnih razmerah bližnji na delu beseda proti 2. bližji, soroden, duhovno povezan ustno ali pisno nasprotovanje kdo/kaj biti bližnji pri/v čem, kje, kdaj beseda proti komu/čemu bližnji pri takem lepem početju moja beseda proti njegovi bližnji pri razumevanju razmer vaša beseda proti policistovi bližnji v humorju besede proti demokratizaciji države kdo/kaj biti bližnji s čim/kom Resne vloge sem igral, vendar sem si bližnji s komedijo, USTALJENE ZVEZE: beseda na jeziku, ključna beseda, domača humornimi vlogami. beseda To je bila priložnost za obuditev marsikaterega spomina, ki je postal še bližnji z razstavo fotografij šolskih razredov. bítje -a samostalnik srednjega spola kdo/kaj biti bližnji komu/čemu 1. kar je živo Pripravljajo dopolnjeni dodiplomski program menedžmenta, bitje česa ki bo bodočim diplomantom še bližnji z izbirnimi predmeti. bitje kaosa Slovaščina je češčini najbližnji jezik. vsa živa bitja narave USTALJENE ZVEZE: geografsko bližnji, razmeroma bližnji, bližnji in bitja planeta daljni, bližnji in srednji (vzhod) 2. oseba, žival 17 bojázen -zni samostalnik ženskega spola bolan na smrt stanje vznemirjenosti zaradi možne ogroženosti bolan v glavi bojazen pred kom/čim Je zelo bolan na kosteh. bojazen pred očetom Beli poper za ljudi, ki so bolni na želodcu, in za otroke ni bojazen pred žensko obiskovalko priporočljiv. bojazen pred okužbo kdo/kaj biti bolan od česa/koga bojazen pred predčasnimi volitvami bolna od neznosne vročine bojazen pred množičnim zapuščanjem države bolni od dolgotrajne slabosti bojazen zaradi/glede koga/česa bolni od interneta bojazen zaradi obolelih Zagovorniki nizkokaloričnega prehranjevanja so vzdržljivejši bojazen zaradi rasizma in manj bolni od drugih. bojazen zaradi zapletov z boleznijo kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga bojazen zaradi alkohola bolan zaradi debelosti bojazen glede konkurence Večkrat sem bil bolan zaradi hrane v službeni kantini! Toda vsak dan je bilo tudi več vojakov bolnih zaradi driske, bojazen glede hrupa in smradu prehladov in oteklih nog. bojazen o čem Sem slaba mati, da je otrok ves čas bolan zaradi mene. bojazen o povečanju kriminala kdo/kaj biti bolan za čim bojazen o hitrem zaposlovanju novih ljudi bolni za rakom utemeljena bojazen o zasičenosti trga Zgodbe bolnih za aidsom so zgodbe o popolni osamljenosti, podzavestna bojazen o ogroženosti izločenosti in skrivanju. bojazni o revščini žival, bolna za mastitisom USTALJENE ZVEZE: izražena bojazen, upravičena bojazen, 2. ekspresivno prizadet, vznemirjen utemeljena bojazen kdo/kaj biti bolan kot kdo/kaj, kako bolan kot sovražnik svojega časa bóks bôksa in bòks bôksa samostalnik moškega spola Ameriška desnica je ravno tako bolana kot slovenska ločen ograjeni prostor desnica. boks za kaj kdo/kaj biti bolan na čem, kje, kako boksi za oskrbo konjev So zasvojeni, pa vendarle ne bolni na duši. boks za teleta Mu pripisujejo, da je bolan na umu in seksualno frustriran. boks za večjega psa kdo/kaj biti bolan v kaj, kako boksi za stroje in snežne topove Imaš pa res skromna mnenja in res si bolan v glavo! boks v/na čem, kje Mislim, tisti, ki podpira tako slabo in pomanjkljivo zasnovan boksi v okolici mesta zakon, je dobesedno bolan v glavo. Vsakemu stanovanju pripada boks v kleti. Sistem je bolan v nulo. garažni boks na sosednji ulici kdo/kaj biti bolan od česa/koga boksi na farmi bolan od ljubosumja boks na kaj/koliko bolan od ljubezni Pri manjših stanovanjih je po en boks na stanovanje, pri bolan od strahu večjih pa več. Ker je bolan od nje in zaradi nje more več trezno misliti! en boks na 800 živali kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga boks s čim Včasih se mi zdi, da sem bolan zaradi te preciznosti in boks z rešetkami točnosti. urejeni počivalni boksi s toplotno izolacijo Drugače povedano – smo bolni zaradi naše osebne zgodovine oziroma ran, ki jih nosimo v sebi. posebni boksi z ventilacijskimi napravami Ena pa je bila ljubosumna, ne ljubosumna, ampak posesivno USTALJENE ZVEZE: bolna zaradi same sebe. parkirni boks, montažni boks, počivalni boks, ležalni boks, ležišča in boksi, garažni boks in shramba USTALJENE ZVEZE: hudo bolan, duševno bolan, neozdravljivo bolan, res bolan, star in bolan, zdravi in bolni, bolni in poškodovani bolán bôlna -o tudi -ó pridevnik 1. nezdrav bràt bráta samostalnik moškega spola kdo/kaj biti bolan kot kaj/kdo, kako moška oseba v razmerju do drugih otrok svojih staršev Naslednji dan smo bili vsi trije bolni kot psi. brat koga/česa tudi v prenesenem pomenu Jaz nisem tako hudo bolna kot drugi otroci. brat pokojnika kdo/kaj biti bolan na/v čem, kje, kako mlajši brat očeta bolan na srcu 18 edini brat mojega prijatelja cena po kvadratnem metru večji bratje tega avtomobila cena po veljavnih kriterijih cena po ceniku PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: brat v USTALJENE ZVEZE: visoka cena nafte, nakupna/prodajna/tržna tesnejša povezava oseb glede na skupno zanimanje cena delnice, nižje cene vstopnic, maloprodajna cena, skupna brat v čem cena izdelka brat v orožju bratje v veri cénter in cênter -tra samostalnik moškega spola bratje v vojni 1. središče center za koga/kaj USTALJENE ZVEZE: mlajši brat, starejši brat, veliki brat, brat center za tujce dvojček, brat in sestra regionalni center za razvoj céna območni center za vodenje zračnega prometa -e samostalnik ženskega spola center v/na čem, kje vrednost blaga ali storitev centri v tujini cena za kaj nakupovalni center v pritličju cena za kvadratni meter zemljišča turistično-informacijski center v ljubljanski Kresiji cena za kilogram logistični center na mariborskem letališču cena za nočitev zabojniški zbirni centri na celini cena za prevoz center s čim cena za pomoč nakupovalni center z razprodajami cena v čem najmodernejši smučarski center z najboljšim snegom cene v pogodbah centri po čem, kod cene v izobraževalnem in storitvenem sektorju vrtni centri po Sloveniji cene v turizmu regijski centri po državi cene v železniškem prometu razvojni centri po vsem svetu cene v akcijah 2. vodilna ustanova cene v maloprodaji center za kaj cene v evrih svetovalni center za malo gospodarstvo in turistična pisarna cena na čem, kje center za rehabilitacijo invalidov cene na evropski ravni center za socialno delo cene na borzi center v/na čem, kje cene na tržnici klinični center v Ljubljani PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: dispečerski center v glavnem mestu cena za/v srednjeevropski center na Dunaju tveganje center s čim/kom cena za kaj center s sedežem v Mariboru cena za načelnost center z eksperimenti izvedi sam cena za zakon srednješolski center z več kot 600 dijaki cena za malomarnost USTALJENE ZVEZE: klinični center, mladinski center, trgovski cena v čem center, kulturni center, center in galerija, azilni dom in center, visoka cena v obliki darovanih jajčec zavodi in centri cena v človeških življenjih centrála -e samostalnik ženskega spola cena na/po 1. vodilno središče vrsta vrednotenja centrala za kaj cena na kaj/koga, koliko centrala za informacije in stike hkrati cena na klik mestna centrala za energetsko napajanje mesta cena na enoto proizvoda nuklearne centrale za pridobivanje električne energije cena na osebo centrale za stanovanja in hiše cena na kilogram centrala za upravljanje prometa cene na drobno centrala v/na čem, kje cena po čem pedagoška centrala v Mariboru cena po dogovoru centrala na Dunaju cena po pogodbi centrala s čim 19 protipožarne centrale s certifikatom cesta okoli/preko/mimo česa, kod vetrna centrala z močjo 400 W cesta okoli griča solarna centrala s predvideno močjo 38 kva cesta preko Grmade 2. posredovalna naprava za zveze, povezave ceste mimo avtobusne in železniške postaje centrala za kaj, koliko USTALJENE ZVEZE: sadna cesta, panoramska cesta, vinska centrala za mobilno telefonijo turistična cesta centrala za upravljanje prometa centrala za 4000 priključkov cílj -a samostalnik moškega spola centrala v/na čem, kje mesto ali predmet ali vsebine, ki se jih namerava doseči telefonske centrale v samem naselju znotraj določene dejavnosti prve telefonske centrale v vesolju cilj česa centrala na parceli cilji projekta telekomandna centrala na Kozini cilji akcije centrala s čim cilji zdravljenja testna mini centrala z omejeno zmogljivostjo cilji potovanja induktorska telefonska centrala z lokalnimi baterijami cilj za kaj/koga hišne telefonske centrale s širokim naborom funkcij cilj za bodoče delo USTALJENE ZVEZE: telefonska centrala, sindikalna centrala, jedrska cilj za prihodnja leta centrala, digitalna centrala, centrale in omrežja, podružnice in cilji za vsa področja življenja centrale cilj za številne turiste cilj o čem césta -e samostalnik ženskega spola jasen cilj o dobičku širša pot za promet cilj o razvoju turizma cilji o deležu energije iz obnovljivih virov PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: cesta v/na cilj o proizvodnji brez napak cilj pri čem, kje smer cilj pri planinskem domu cesta v/na kaj, kam cilj pri obvladovanju izpustov cesta v Vremsko dolino okoljski cilji pri podzemnih vodah po cesti v Ljubljano cilj pri določanju višine obrestnih mer dovozna cesta na občinsko smetišče minimalni cilji pri slovenščini cilj v čem, kdaj cesta od/do/iz cilji v letošnji sezoni izhodiščno ali ciljno določena pot cilji v življenju cesta od/do/iz česa, od/do kod cilji v prihodnosti hitra cesta od avstrijske do hrvaške meje cilj po čem/kom, kako njegova vsakdanja cesta od doma do doma cilj po načelu majhnih po magistralni cesti iz Senožeč proti Razdrtemu cilj po tem programu cilj po svoji meri cesta med/ob/pri cilj pred čim, kdaj umestitev cilji pred sezono cesta med čim, kje cilji pred prvenstvom hitra cesta med Koprom in Izolo cilji pred tekmo cesta ob/pri čem, kje cilji pred gostovanjem načrtovana cesta ob železniški progi regionalna cesta pri vstopu v Kostanjevico PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: cilj iz cesta čez/skozi/proti/okoli/preko/mimo končni namen česa/koga usmeritev cilj iz česa cesta čez/skozi kaj, kod cilj iz dolgoročnega programa cesta čez Trojane/Rebernice cilji iz lizbonske deklaracije cesta skozi mestno središče cilji iz učnega načrta makadamska cesta skozi gozd cilji iz pisma o nameri cesta proti čemu, kam USTALJENE ZVEZE: doseženi cilj, izpolnjeni cilj, zastavljeni cilj, ceste proti morju končni cilji, strateški cilji, nameni in cilji, želje in cilji 20 cóna -e samostalnik ženskega spola čas pred čim/kom namembno območje, predel čas pred drugo svetovno vojno cona v/na čem, kje čas pred treningi ugledne poslovne cone v evropskem prostoru čas pred pustom gospodarska cona v Jadranu čas pred Kristusom predvidene industrijsko-obrtne cone v občini čas med čim/kom komunalna cona na Primskovem čas med obema vojnama cona na morju čas med družino in hobiji prostocarinska cona na mehiški meji čas med mladimi cona za kaj/koga čas s kom/čim cona za parkiranje čas z njim servisna cona za tovornjake čas z ljubico ekološka in ribolovna cona za članice EU nedoločen čas s polnim delovnim časom cone za male obrtnike čas na čem, kje cona za pešce čas na počitnicah cona med čim, kje, kdaj čas na delu tamponska cona med industrijo in naseljem čas na ladji pravna siva cona med zdravili in prehrambnimi sredstvi čas na parkirišču enotna turistična cona med Rakitovcem in hrvaško občino čas v čem, kje Lanišče čas v telovadnici okupacijska cona med italijansko okupacijo čas v Evropski uniji čas v ujetništvu USTALJENE ZVEZE: industrijska cona, obrtna cona, poslovna cona, čas v okviru zahodnoevropske civilizacije ribolovna cona, ekološka cona in epikontinentalni pas, cona A in cona B čas ob kom/čem, kdaj, kje čas ob materi čàs čas ob očetovi postelji čása samostalnik moškega spola čas ob koncu tedna 1. potek, trajanje vsega v prostoru čas ob obali čas priti čas ob volitvah Ne obupajte, saj bodo kmalu prišli boljši časi. Sedaj pa je prišel čas za spremembe. PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: 2. omejeno trajanje, s katerim se lahko namerno razpolaga čas za čas od/do česa omejeno trajanje, ki se ga nameni za koga, kaj čas od vložitve zahteve čas za koga/kaj čas od začetka 7. do sredine 6. stoletja pr. n. št čas za prijatelje čas do odhoda pravi čas za nove naložbe čas do jutra Zdajšnji gospodarski položaj je mogoče pravi čas za čas do začetka zime razmislek. čas brez česa/koga Jaz sem vedela, da je čas za spremembo. čas brez električne energije En teden je malo časa za priprave, sploh če si cele dneve na čas brez okužbe akademiji. čas brez predsednika USTALJENE ZVEZE: kratek čas, dolg čas, zadnji čas, skrajni čas, čas iz česa, od kdaj delovni čas, čas v sliki, od časa do časa, prostor in čas čas iz naše mladosti čas iz leta 1975 čas iz pesmice člôvek -éka samostalnik moškega spola čas po čem/kom 1. navadno v povedku bitje, ki lahko misli, govori, izraža čustva čas po volitvah biti človek čas po osamosvojitvi Preganja me občutek, da še vedno ne znam biti ČLOVEK. čas po drugi svetovni vojni Unija sama pa gleda na človekove pravice strogo legalistično: čas po Titu za njihovo uživanje ni dovolj biti človek, biti moraš človek s čas pri čem/kom statusom. Britanci imajo radi rože in vrtove ter veliko časa preživijo pri 2. oseba, kot nosilec določenih telesnih ali duševnih lastnosti, obdelovanju svojih najrazličnejših vrtov. zmožnosti polni delovni čas pri enem ali več delodajalcih človek česa čas pri stranki človek dejanj človek akcije 21 človek dialoga človek do koga/česa človek prihodnosti človek do sočloveka/soljudi človek trenutka človek do narave človek miru človek proti komu/čemu človek kontinuitete človek proti človeku človek z/s čim človek proti naravi človek s težavami človek pod čim, kje navadno v množini človek s posebnimi potrebami ljudje pod pragom revščine človek z mnogimi talenti USTALJENE ZVEZE: biti človek na mestu, človek človeku volk, odnos človek z obolenji človeka do narave, človek skozi čas, navadno v množini ljudje po človek z izobrazbo svetu človek z izkušnjami človek v čem, kje dán dnéva samostalnik moškega spola človek v stiski obdobje štiriindvajsetih ur za bivanje in določene namene človek v visoki starosti dan v/pri/ob čem/kom človek v vseh starostih dan v tednu človek v vesolju dan v mesecu človek za kaj prvi dan v koledarskem letu človek za vodenje dan v zaporu človek za funkcije dan pri očetu človek za skupna dela dan pri pouku človek za delo v upravi/turizmu dan ob knjigi človek po čem dan ob njej človek po možganski kapi dan česa/koga človek brez česa dan državnosti človek brez domišljije dan upora proti okupatorju človek pri čem dan spomina na žrtve holokavsta človek pri zdravi pameti dnevi knjige človek pod čim dan učiteljev človek pod stresom človek pod vplivom čustev PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: človek pod vplivom alkohola dan po človek med čim, koliko navadno v množini določeno zadobje ljudje med petinštiridesetim in petdesetim letom dan po čem 3. oseba glede na položaj, razmerja, odnose dan po orkanu človek komu/čemu kaj, kako dan po objavi človek človeku človek/prijatelj dan po zmagi človek človeku trgovec človek človeku najboljše zdravilo dan pred človek človeku najboljše ogledalo določeno preddobje človek človeku v pomoč dan pred čim človek na čem dan pred vikendom človek na položaju dan pred nastopom dela človek brez česa dan pred podelitvijo človek brez zaposlitve dan pred umorom človek brez doma človek iz česa, od kod dan za človek iz medijskega sveta namensko obdobje človek iz sveta zabave dan za kaj človek iz sveta mode/športa/politike pravi dan za gledanje osrednjih informativnih oddaj človek pri čem, kje dan za oddajo prošenj človek pri delu dan za najnujnejša domača opravila človek ob čem, kje navadno v množini dan za slovo ljudje ob meji človek čez kaj, kje navadno v množini ljudje čez mejo 22 dan na kaj biti debel od–do česa, koliko časovno razmerje Zdrav noht, ki je običajno debel od enega do poldrugega dan na kaj, koliko milimetra. tri dni na teden Posamezen las je debel od 0,05 do 0,07 mm. dvajset dni na mesec Srednje globoki plazovi so debeli od dva do pet metrov. 18 dni na minimalno 20 dni Atmosfera na tem planetu je debela od pet do šest s sedanjih 260 dni na 305 dni kilometrov. kaj biti debel okoli/okrog česa, koliko dan z/s/brez bolj debela okrog čeljusti in vratu čas sobivanja Plast zemlje naj bo debela okoli centimetra. Na vlado je romala dokumentacija, debela okoli 40 dan s kom/čim centimetrov. dan s slavno osebnostjo Ledena ploskev je bila debela okrog 25 centimetrov. dan s svojimi gosti 2. tolst, rejen, masten dan s prijatelji kdo/kaj biti debel kot kdo/kaj dan s knjigo debel kot cvili možek dan s kolesom debel kot prašič dan brez česa/koga debel kot knjiga dan brez avtomobila dan brez dela PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: dan brez glasbe debelejši od dan brez zaslužka bolj debel glede na koga/kaj dan brez ljudi kdo/kaj biti debelejši od koga/česa dan brez šefa Zagotovo boste tam srečali nekoga, ki se vam bo zdel debelejši od vas. USTALJENE ZVEZE: rojstni dan, zadnji dan, današnji dan, svetovni Ameriški otroci, ki sedijo pred televizijskimi zasloni štiri in dan, delovni dan, praznični dan, dober dan več ur dnevno, bolj debeli od otrok, ki gledajo televizijo manj kot dve uri dnevno. dár -ú stil. -a samostalnik moškega spola Niso vsi ljudje debeli od nažiranja. dano v last brez plačila Čeprav je moška koža debelejša od ženske, jo draži dar česa vsakodnevno britje. Ena najpomembnejših nalog človeka je, da se nauči Gre za jekleno vrv, občutno debelejšo od teh, ki jih poznamo uporabljati dar govora. pri domačih zavorah. Branje nam ohranja imaginacijo, krepi našo tišino in dar govora. USTALJENE ZVEZE: debelo črevo, debela plast, debela knjiga, Njena kompozicija ni zelo osebna, vendar ima avtorica debela ura, tanke in debele črte izreden dar opazovanja. dar od koga/česa, od kod déd tudi dèd déda samostalnik moškega spola dar od organizatorja stari oče Če pa sprejme nekdo dar od svojega starša, pa davka ni. ded koga Sreča je dar od zgoraj in najde svoj izraz v humorju, s ded pisatelja katerim človek presega vsakdanjost in sebe. ded otroka dedje očetov PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: dar za ded po kom ded po materi nadarjenost, sposobnost ded po očetu dar za kaj dar za pripovedovanje USTALJENE ZVEZE: stari ded, pokojni ded, oče in ded, ded in Rada pomaga, svetuje, je zelo inteligentna in ima dar za praded, ded in babica igranje. Energična mlada žena z darom za vodenje bi mogla popraviti defékt -a samostalnik moškega spola sedanji položaj. okvara, poškodba, pomanjkljivost, motnja, napaka defekt česa/koga USTALJENE ZVEZE: božji dar, prirojeni dar, knjižni dar, cvetje, sveče in darovi defekt zob defekt kolesa dêbel -éla -o pridevnik defekt srca 1. razsežen, obsežen defekt gena 23 defekti imunosti delegat socialistov defekt posameznika delegat na/v čem, kje delegat na kongresu PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: defekt v delegat na občnem zboru delegat na simpoziju natančneje opredeljena pomanjkljivost, motnja, okvara delegat na tekmi defekt v čem/kom, kje delegati v občinski skupščini encimski defekti v celicah ščitnice delegata v slovenskem parlamentu defekti v duševnem razvoju delegat iz česa, od kod defekti v nadzornem sistemu delegati iz 16 držav defekt v materialu delegati iz občinskih odborov defekt v tkivu delegati iz temeljnih skupnosti ključni defekt v gospodarskem mehanizmu delegat za kaj/koga delegati za bližnji kongres defekt z/s tehnični delegati za smučarske skoke opredeljena okvara, poškodba kandidati za predsednika defekt s čim delegat s čim defekt z razlogom delegati z možnostjo predčasne prekinitve mandata defekt z označbo pravi delegati z volilno pravico defekt s posledično srčno okvaro delegati z veljavnimi pooblastili USTALJENE ZVEZE: genski defekt, prirojeni defekt, sistemski defekt, USTALJENE ZVEZE: tehnični delegat, strankarski delegat, prisotni kozmetični defekt, defekti in padci delegat, izvoljeni delegat, sodniki in delegat, delegati in kontrolorji dél -a samostalnik moškega spola 1. sestavina denár -ja samostalnik moškega spola del česa 1. plačilno sredstvo deli telesa denar za kaj del sezone denar za nakup del za kaj denar za obnovo rabljeni deli za vgradnjo denar za plačo rezervni deli za avto denar za plačilo šolnine nadomestni deli za traktorje denar za naložbe del s čim/kom denar za gradnjo sprednji del s topim nosom denar za projekt odsekan zadnji del z velikimi vrati 2. določena enota kot plačilno sredstvo tretji del z naslovom Matrica denar za kaj resnejši del z njimi denar za menjavo 2. področje, prostor denar v čem del česa denar v obtoku deli mesta denar v domači in tuji valuti del sveta denar v delnicah del s čim denar v čekih stari del z lesenimi hišami iz 18. stoletja gostinski del z vinsko kletjo PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: zasavski del z Radečami denar iz/od dobljeni znesek, plačilo USTALJENE ZVEZE: velik del, sestavni del, zadnji del, spodnji del, denar iz česa pomemben del, del ali celota denar iz kmetijstva denar iz državnega proračuna in evropskih skladov delegát -a samostalnik moškega spola denar iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pooblaščenec, odposlanec denar iz delovnega razmerja delegat česa/koga denar od česa delegat skupščine denar od prodaje delegat stranke denar od mamil delegat kongresa denar od loterijskega dobitka delegat tekme denar od orožja 24 denar za USTALJENE ZVEZE: zadnje desetletje, dolgo desetletje, naslednje namenjeni znesek, plačilo desetletje, dobro desetletje, nekaj desetletij denar za kaj denar za hrano detájl -a samostalnik moškega spola denar za delovno uspešnost 1. podrobnost denar za nadaljnje potovanje detajl česa denar za kolo detajl projekta detajli stroke USTALJENE ZVEZE: denar v obliki depozitov, denar v naši in tuji valuti, davkoplačevalski denar, elektronski denar, proračunski detajli zgodbe denar detajl v/na čem, kje, kako detajli v tej knjigi desetlétje -a samostalnik srednjega spola detajl v tem procesu detajli v obliki pramenov doba desetih let detajli v oranžni barvi desetletje česa detajli na fotografijah desetletje življenja vidni detajli na napisih desetletje delovanja detajli desetletje vladavine iz česa, od kod, od kdaj navdihujoči detajli iz okolice desetletje obstoja podrobni detajli iz preiskave desetletje izkušenj detajli iz življenja desetletje raziskav detajli iz tega obdobja PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: detajl pri čem, kje, kdaj desetletje v/na/po določeni detajli pri tehničnih pregledih doba, ki časovno zaokroža neko dogajanje, dejavnost pomemben detajl pri celotni podobi desetletje v/na čem, kje končni detajli pri izdelavi šopka desetletje v recesiji 2. delček, sestavina desetletje v znamenju novega voditelja detajl česa desetletje v boju z boreliozo detajli slike desetletje v prvih vrstah detajli mozaika dobro desetletje na preizkušnji detajli pohištva desetletje na pop sceni detajl v/na čem, kje desetletje na začasnem delu vsak detajl v hiši desetletje po čem/kom najpogostejši detajl v okrasju slabo desetletje po osvoboditvi detajli v prostoru desetletje po spremembi političnega sistema detajli na oblačilih desetletje po McCarthyju detajl na okrasnih predmetih desetletje z/s USTALJENE ZVEZE: droben detajl, zanimiv detajl, arhitekturni detajl, nepomemben detajl, dodatki in detajli, materiali in doba, s poudarjenimi vsebinami detajli, celota in detajli desetletje s čim/kom eno desetletje s tako vsebinsko kakovostnimi deli in z diplóma -e samostalnik ženskega spola oblikovanjem 1. dokument o končanem šolanju desetletje s prihodom kabelske in satelitske televizije diploma česa/koga desetletje z močnim in agresivnim prodorom elektronike v diploma univerze avtomobil diploma farmacevta desetletje z ženo in petimi otroki diploma hčerke desetletje s številnimi izvrstnimi sodelavci v upravi diploma iz česa desetletje od diploma iz ekonomije diploma iz umetnosti doba, pretekla od določenega dogodka diploma iz slavistike desetletje od česa, od kdaj diploma o čem celo desetletje od osamosvojitve diploma o znanju tujega jezika desetletje od krstne uprizoritve diploma o končani višji šoli več kot desetletje od prve ideje diploma o magisteriju znanosti desetletju od leta 1991 25 2. priznanje boljši od diploma česa/koga ustreznejši, uspešnejši diploma odličnosti kdo/kaj biti boljši od koga/česa diploma združenja Bil je boljši od nasprotnika. diploma žirije Zgodi se celo, da je prevod boljši od izvirnika. diploma župana diploma za kaj najboljši med/izmed diplome za prva tri mesta najustreznejši, najugodnejši diploma za inovacije kdo/kaj biti najboljši med kom/čim diplome za vidne dosežke posameznikov in društev Bil je najboljši med posamezniki. USTALJENE Zame so slovenski navijači najboljši med vsemi na EP. ZVEZE: univerzitetna diploma, ponarejena diploma, mojstrska diploma, častna diploma, priznanja in diplome, Tudi svetlost zaslona je bila najboljša med vsemi nagrade in diplome preizkušenimi modeli. kdo/kaj biti najboljši izmed koga/česa dóber dôbra -o pridevnik najboljši izmed igralcev prijazen, naklonjen, koristen, učinkovit, uspešen najboljša izmed znamk USTALJENE PREDLOŽNE ZVEZE: zelo dober, dobra volja, dober rezultat, dober PODIZTOČNICE: dober za prijatelj, dobra rešitev, dobro jutro, dober dan, dober na svojem področju, dober za vse, dober pri vsem koristen, ustrezen za določen namen kdo/kaj biti dober za koga/kaj dobróta -e samostalnik ženskega spola dober za dušo dober za zdravje 1. lastnost človeka dobrota dober za jesti koga dobrota ljudi dober za druge dobrota človeka dober za delo z ljudmi dobrota prebivalcev dober z/s/do dobrota do koga dobrota do sočloveka naklonjen, prijazen dobrota do soljudi kdo biti dober s kom/čim dobrota do otrok dober z njo dobrota s čim dober z begunci dobrota z namenom dober z živalmi dobrota z napako kdo/kaj biti dober do koga/česa 2. navadno v množini lastnost stvari dober do žensk dobrota česa dober do otrok dobrota srca dober do ljudi dobrote narave dober do živali dobrote kulinarike dobrota iz/z česa dober v/na dobrote iz starih žitaric ustrezen, uspešen glede na kaj dobrote iz domače kuhinje kdo/kaj biti dober v/na čem dobrote s kmetij dober v tehničnem pogledu dobrote z žara dober v izbiranju dobrota v/na čem, kje dober v obrambi dobrota v srcu dober na več orodjih dobrote v gostilni dobrote na stojnicah dober pri dobrote na žaru učinkovit, uspešen pri določeni dejavnosti dobrota za koga/kaj kdo/kaj biti dober pri čem dobrote za otroke dober pri zgodovini dobrote za praznike dober pri organizaciji dobrote za različne prireditve dober pri krvavitvah USTALJENE ZVEZE: domača dobrota, kulinarična dobrota, morske dobrote, okusna dobrota, ljubezen in dobrota, lepota in dobrota, mir in dobrota 26 dôlg1 -á samostalnik moškega spola 770 km dolg plinovod, ki je najdaljši v Aziji. materialna ali nematerilna obveza, ki se mora enkrat izpolniti Vaši intervjuji so menda najdaljši v slovenskih revijah. dolg koga/česa Skok 116 metrov je bil najdaljši na tekmovanju. dolg posojilojemalcev Prodajne vrste so bile danes najdaljše na beograjski borzi. dolg bank PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: dolg države dolg od–do dolg v čem točno določen glede na razsežnost, obsežnost, prostorsko ali dolg v tuji valuti časovno dolg v celoti kaj biti dolg od–do česa, koliko dolg v znesku 1,2 milijona evrov Na voljo so čolni z notranjim ali zunanjim motorjem, dolgi od dolg v višini šesto petdeset tisoč evrov 4,6 do 7,6 metra. dolg iz česa, od kod Naši nastopi so dolgi od tričetrt do ene ure. dolg iz preteklosti Datoteke so bile dolge od tri do deset megabajtov. dolg iz naslova davkov dolg iz omrežnine daljši od dolg za kaj bolj razsežen, obsežen dolg za elektriko kaj/kdo biti daljši od česa/koga, koliko dolg za najemnino vleka, daljša od 200 m dolg za lansko sušo Iz njih je treba prav izvleči kakšen odgovor, ki je daljši od dolg za poraz besed da ali ne. dolg na koga/kaj Danes vidim, da je zato moje umetniško življenje daljše od dolg na prebivalca njihovega. davčni dolg na obroke Fotografijam je namenjeno življenje, daljše od avtorjevega in dolg na račun porazov lastnikovega. dolg po čem, kod Avstrijec je bil v obeh skokih daljši od našega tekmovalca. dolg po kreditni pogodbi dolg po bančnih posojilih dolg/daljši za dolg po ocenah poslovodstva omejen na določeno dolžino, obseg glede na kaj dolgovi po igralnicah kaj biti dolg/daljši za kaj/koga, koliko dolg zaradi koga/česa seznam kandidatov, daljši za novo ime dolg zaradi partnerja Njihova pot do doma je zdaj daljša za pet kilometrov. dolg zaradi odškodnine držala, kratka ali zelo dolga za nošenje nizko na bokih dolg zaradi nepremišljenega ravnanja dopust za nego in varstvo otroka daljši za 45 dni dolgovi zaradi zgrešenih naložb Nogavice so bile že na začetku svoje zgodovine dveh dolžin: dolge za bogate in kratke za revne. PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: dolg do Novo podvozje je daljše za 5 centimetrov. Dan se ji nikoli ne zdi dovolj dolg za vse delo. obvezno vračilo, poravnava dolg do koga/česa dolg po dolg do izvajalca omejen na opredeljeno dolžino, razsežnost dolg do lastnikov kaj biti dolg po kaj, koliko dolgovi do delavcev trening, dolg po uro in pol dolg do preteklosti etape, dolge po sto kilometrov dolg do zgodovine deli, dolgi po deset minut USTALJENE ZVEZE: javni dolg, zunanji dolg, stari dolg, dolgovi in poročilo, dolgo po tri strani terjatve USTALJENE ZVEZE: tudi rodilniške zveze dolga leta, dolgo/daljše obdobje, po dolgem/daljšem času, dolga pot, raketa dolgega dôlg2 -a -o stil. -ó pridevnik dosega, noč dolgih nožev razsežen, obsežen, obširen kaj biti dolg kot kaj dôlžen in dolžán dôlžna -o stil. -ó pridevnik dolg kot ponedeljek v službi 1. navadno s prejemnikom v dajalniku neporavnan, neplačan odgovor, dolg kot debela knjiga kdo/kaj biti dolžen komu koliko česa Sekunde so bile dolge kot minute. dolžen okoli 50 milijonov evrov kaj biti najdaljši v/na čem, kje Poleg tega pa so jim dolžni okoli pol milijona evrov za tramvajska mreža, najdaljša v državi najemnino in neplačana osnovna sredstva. 27 Davkariji naj bi bil dolžan 4,5 milijona evrov. doma na morju 2. navadno s prejemnikom v dajalniku obvezan komu kaj izkazati, doma na kmetiji storiti doma na Gorenjskem kdo/kaj biti dolžen komu kaj doma iz/s česa, od kod dolžen zagotoviti denar doma iz okolice Mislinje dolžen plačati davek doma iz Ljubljane dolžen kmetom še tretjino lanskega in ves letošnji sušni doma iz istega kraja denar doma s kmetije Slovenskim in še posebno primorskim partizanom smo doma z Jesenic dolžni zahvalo, da smo v zapletenih mednarodnih razmerah doma z območja nekdanje Jugoslavije z mirovnimi pogodbami dosegli, da se je velik del slovenskega Primorja priključil novi republiki Sloveniji v doma s kom/čim, kako takratni Jugoslaviji. doma s svojimi otroki Človek je včasih nekoliko naiven in si misli, da smo mu dolžni doma s sinom, hčerko in ženo za vse, kar je dobrega storil. doma z družinami in svojci kdo/kaj biti dolžen komu kaj, koliko doma z nalomljenim rebrom dolžan delavcu izplačati odpravnino doma z nogo v mavcu Po nekateri ocenah je firma delavcem dolžna že okoli sedem doma ob čem/kom, kje, kdaj, kako milijonov evrov. doma ob vodi dolžan delavcem za okoli 40 milijonov evrov doma ob toplem ognjišču 3. zavezan ravnati skladno s predpisi doma ob svojih sinovih kdo/kaj biti dolžen kaj doma ob enajstih in niti minuto kasneje Vsak minister je v prvi vrsti dolžan spoštovati ustavo in doma ob knjigi in skodelici čaja zakone svoje države, če se ta opredeljuje kot pravna. doma pred čim, kako Vodstvo firme je dolžno ščititi interese svojih strank. doma pred televizorjem doma pred računalnikom in internetom PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: doma pred ogledalom dolžen za 1. navadno s prejemnikom v dajalniku zavezan komu za kaj USTALJENE ZVEZE: ljubo doma, lepo doma, v tujini in doma, v kdo/kaj biti dolžen komu za kaj službi in doma Človek je včasih nekoliko naiven in si misli, da smo mu dolžni za vse, kar je dobrega storil. domàč -áča -e pridevnik Preden začno variti, morajo pivovarji poravnati vse dajatve, v povedku varen, gotov, ker je dovolj dobro seznanjen z ki so jih dolžni za prejšnje pivo določenimi vsebinami, okoliščinami, ljudmi v določenem 2. zadolžen, odgovoren za okolju, sredini kdo/kaj biti dolžen za koga/kaj kdo biti domač dolžan za skladiščenje v luki Pri njem sem se počutil že zelo domač. Na svetovnem prvenstvu je organizator dolžan za oba kdo narediti se domačega tekmovalna dneva zagotoviti ribjo hrano in vabe. Potem sem se naredil domačega, odprl vrata in se zapeljal Po pogodbi je vsaka organizacija dolžna za državljane, ki jim proti hiši. je bila priznana pravica do ugovora vesti in ki pri njej opravljajo nadomestno civilno službo, zagotoviti pogoje za PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: nastanitev in prehrano ter druge pogoje, enake tistim, ki jih domač v/pri imajo vojaki med služenjem. varen, gotov, dobro seznanjen z določenimi vsebinami, Prijavitelj je dolžan za osebo, ki opravlja kratkotrajno delo, v okoliščinami, ljudmi v določenem okolju, sredini koledarskem mesecu dnevno voditi evidenco o trajanju kdo/kaj biti domač v čem, kje kratkotrajnega dela. bolj domač v zunanjepolitičnih zadevah domač v angleškem jeziku USTALJENE ZVEZE: nič kriv, nič dolžen, moralno dolžen, dolžen po zakonu, dolžen brez odlašanja, dolžen po uradni dolžnosti, domač v tem gorskem svetu dolžno spoštovanje ptiči, domači v vodnem okolju Sami bomo uporabljali termin trivialno, ker je ta domač v domá kulturnem okolju. prislov kdo/kaj biti domač pri kom v svoji hiši, kraju, državi Saj je Luka že kar domač pri nas. doma v/na čem, kje Maček je že domač pri njih. doma v majhni vasici doma v Pivki domač z/s doma v evropskih mestih dobro seznanjen, zaupen, prijateljski 28 kdo biti domač s kom/čim kemičnih lastnosti, ki jih lahko povzroči namakalna voda bolj domač z mano slabe kakovosti. preveč domač z njo USTALJENE ZVEZE: dovzetni ljudje, dovzetne živali preveč domač z drogami zelo domač s trgovanjem s standardiziranimi terminskimi drág pogodbami -a -o tudi -ó pridevnik domači z operacijskim sistemom 1. veliko vreden domač z informacijskimi sistemi kaj biti drag kot kaj Precenite, ali ste s sopotapljačem domača v danih drag kot žafran razmerah. dragi kot hudič draga kot novogradnja domač med 2. z dajalnikom ljubljen, priljubljen varen, navadno tudi sprejet v znani sredini kdo/kaj biti drag komu/čemu kdo biti domač med kom draga pridelovalcem in državi čisto domača med njimi posebno drag otrokom domača med uporabniki drag meni in otrokom v veliki meri domač med izobraženimi in politično drag mojemu srcu odgovornimi 3. kot nagovor spoštovan, poseben, dragocen Tam sva se naredila domača med pastirji; pripovedovali smo kdo/kaj drag si to in ono, nato povečerjali in šli spat na seno. draga mama dragi mož USTALJENE ZVEZE: postati domač z/s, počutiti se domač, narediti se domač PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: drag/dražji za dovzéten -tna -o pridevnik preveč vreden, cenjen dojemljiv, nagnjen kaj biti drag za koga/kaj kdo biti dovzeten drag za občane Otroci so dovzetni. preveč drag za najino mamo drago za davčne zavezance in državo PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: relativno drag za takšno proizvodnjo dovzeten za malo drag za izdelek 1. sposoben dojemati, zaznavati; nadarjen kaj biti dražji za koliko kdo biti dovzeten za kaj dražja za več kot petino Sama pa ob vodenju izvedbenih dejavnosti postajam bolj dražji za sedem odstotkov odprta in dovzetna za nove poglede. dražji za pol milijona evrov Otroci so bistri in dovzetni za učenje že zelo zgodaj. Psi vseh starosti so dovzetni za učenje in prevzgojo. dražji od 2. nagnjen, občutljiv več vreden, bolj cenjen kdo/kaj biti dovzeten za kaj Posledica je, da človek postaja vse slabotnejši in zato vse bolj kaj biti dražji od česa, koliko dovzeten za vedno nove bolezni. precej dražji od pakiranega v trgovini Hladna voda se segreva in postaja dovzetnejša za bakterijske dražji od izdelkov iz konkurenčnega tabora okužbe. precej dražje od 10-odstotnega popusta dražja od 1.500 evrov dovzeten na 1. prilagodljiv najdražji med kdo/kaj biti dovzeten na kaj največ vreden, najbolj cenjen, priljubljen Mlajše generacije so bolj dovzetne na spremembe in nove kaj/kdo biti najdražji med čim/kom, kje dražljaje iz okolja, pravzaprav jih vse bolj potrebujejo. najdražji med dragimi in najbolj trdimi kamni Znotraj mišice delujejo posebni mehanizmi, ki so dovzetni na najdražje med prejetimi ponudniki spremembe v dolžini mišice. najdražji med konji na tem turnirju 2. občutljiv najdražji med konkurenco kdo/kaj biti dovzeten na kaj USTALJENE ZVEZE: drago zdravilo, drag avtomobil, drag model, Podoba biovremena bo v prihodnjih dneh ugodna za veliko draga obleka, dragi kamen, draga mama, dragi mož, veliki in večino oseb, ki so dovzetne na vremenske spremembe. dragi avtomobili, zahteven in drag postopek Substrati na osnovi šote, ki jih pri gojenju sadik najpogosteje uporabljamo, so še posebno dovzetni na spremembo 29 drugáčen -čna -o pridevnik država s čim/kom različen, spremenjen država z avtokratskim režimom kdo/kaj biti drugačen zaradi česa/koga, zakaj države s cenejšo delovno silo drugačna zaradi bolezni kože država s sposobno politiko in diplomacijo drugačen zaradi različnih tehnik obdelave države z daljšo demokratično tradicijo drugačna zaradi številnih kandidatov države z majhnim deležem tujcev kdo/kaj biti drugačen po čem, kako država z bogatimi naravnimi viri drugačen po videzu država z jedrskim orožjem drugačen po željah država brez česa/koga država brez državotvornih izkušenj PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: država brez državniške tradicije drugačen od država brez vojske razlikovalen srednjeevropska država brez izhoda na morje kdo/kaj biti drugačen od koga/česa sterilne države brez civilne družbe drugačen od predhodnika država brez sosedov drugačni od vrstnikov drugačne od odraslih živali USTALJENE ZVEZE: evropska država, sosednja država, razvita drugačna od drugih vlog država, demokratična država, samostojna država, država v državi, občina in država, cerkev in država, država in vlada drugačna od konkurence drugačen od resničnega sveta enák -a -o pridevnik USTALJENE ZVEZE: drugačen način, drugačna resnica, drugačna ujemalen v lastnostih realnost, drugačen svet, drugačen človek, drugačna pot, kdo/kaj biti enak med kom/čim, kako drugačen pogled enaki med seboj enak med tekmeci držáva -e samostalnik ženskega spola kdo/kaj biti enak pri kom/čem, kje organizirana skupnost z lastnim upravljanjem na zamejenem enak pri ženskah in moških prostoru enak pri večini država kdo/kaj enak pri vseh aktivnostih država članica enak pri vseh predmetih država kandidatka za članstvo v EU država izvoznica PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: država koga/česa enak za država delavcev enoten, poenoten ciljna država prosilcev za azil kdo/kaj biti enak za koga/kaj države evra enaka za domače in turiste države evroobmočja enak za vse državljane država blaginje enaka za vse formate država po čem, kje, kdaj Cena oglasa je enaka za črnobele in barvne strani. države po površinah države po Evropi enak pred država po osamosvojitvi enakovreden kdo/kaj biti enak pred kom/čim PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: država v/na enak pred drugimi enaki pred zakonom politična vloga organizirane skupnosti enaki pred smrtjo država v/na čem, kje, kdaj enaki pred davčnim organom država v EU država v razvoju enak po država v mednarodnih odnosih ujemalen, prekriven glede na določeno lastnost država v pravnem pomenu besede država na območju nekdanje SFRJ kdo/kaj biti enak po čem, kako enaka po značaju država na evro-sredozemskem območju enaki po velikosti in obliki država na evropskem jugovzhodu enak po izgledu država z/s/brez USTALJENE ZVEZE: navadno v množini skoraj enaki, enak med enakimi, državni aparat, politična sila isti ali enaki 30 enákost -i samostalnik ženskega spola faks za koga/kaj primerljivo stanje faks za ženske in otroke – žrtve nasilja enakost česa/koga faks za osebno rabo enakost možnosti faksi za potrebe manjših podjetij enakost spolov USTALJENE ZVEZE: prejeti faks, poslani faks, vgrajeni faks, telefon enakost žensk in faks, e-pošta in faks enakost pred čim/kom, kako enakost pred zakonom fílm -a samostalnik moškega spola enakost pred smrtjo umetniško delo iz slik enakost pred bogom film česa/koga enakost med kom/čim film leta enakost med ljudmi film tedna enakost med partnerjema film nostalgije enakost med spoloma film znanega režiserja enakost znotraj česa, kje film o čem/kom enakost znotraj partnerskega odnosa film o okolju enakost znotraj naroda film o družbi enakost znotraj ene populacije film o junaku USTALJENE ZVEZE: socialna enakost, rasna enakost, formalna film o legendarnem agentu enakost, popolna enakost, svoboda in enakost, pravičnost in film s kom/čim enakost, enakost in bratstvo film z animiranim glavnim junakom film z zvezdnikom enostávnost -i samostalnik ženskega spola film s pomenljivim naslovom preprostost film s srečnim koncem enostavnost česa film za kaj/koga enostavnost uporabe film za razmišljanje enostavnost upravljanja film za mednarodno nagrado enostavnost namestitve film za redno predvajanje enostavnost za kaj/koga filmi za odrasle enostavnost za uporabo igrani film za otroke enostavnost za vzdrževanje in montažo USTALJENE ZVEZE: ameriški film, dokumentarni film, kratki film, enostavnost za ponudnika in kupca akcijski film, celovečerni film, film in televizija, serije in filmi, USTALJENE gledišče in film, glasba in film ZVEZE: relativna enostavnost, navidezna enostavnost, učinkovita enostavnost, enostavnost in preglednost, uporabnost in enostavnost, enostavnost in jasnost fílter -tra samostalnik moškega spola naprava, snov za odstranjevanje primesi fáks -a samostalnik moškega spola filter česa naprava za prenašanje dokumentov na daljavo filter motorja faks s čim filter zraka faks z majhno resolucijo filter hrupa faks z uradno glavo zračni filter avtomobila faks s sporočilom filter za kaj faks s časovnim zamikom nekakšen filter za viruse faks na/v kaj, kam, kako številni filtri za uvoz/izvoz datotek faks na več različnih naslovov filter za trde delce faks na določeno številko vodni filter za gospodinjstvo faks na zahtevo uvozni filtri za zapise faks v poštne predale filter proti čemu faks v vlado filtri proti žarkom UVA in UVB faks v pisarno filter proti bacilom faks prek česa, kako filter proti spamu faks prek brezžičnih telefonov poseben filter proti cvetnemu prahu faks prek interneta filter s čim faksi prek priključka ISDN fini filter z aktivnim ogljem faksi prek računalnika dvosmerni filter z različnimi pravili igre 31 zračni filter z manjšim uporom univerzalna formula za dokumentarec filter z močnim pretokom formule o čem različne formule o usklajevanju pokojnin USTALJENE ZVEZE: zračni filter, oljni filter, vodni filter, protiprašni filter, filtri in učinki, olje in filter zgodovinska formula o delitvi oblasti klasična formula o junaku fólija formula brez česa -e samostalnik ženskega spola doma narejena formula brez kakršnih koli atestov zelo tanek list, navadno iz kovine bolj lahkotna formula brez lojnate osnove folija za kaj formula s čim folija za rastlinjake formula z novimi spremembami pravil folija za pečenko formula z učinkom podaljšanja plastična folija za gospodinjstvo formula z zaščitnim faktorjem 15 folije za akumulacijske bazene običajna formula z uporabo klasičnih lutkovnih tehnik folija s čim folija z možnostjo kapljičnega namakanja USTALJENE ZVEZE: čarobna formula, matematična formula, folija z zračnimi mehurčki preverjena formula, formule in prototipi, formule in funkcije, folija z mrežo tipal enačbe in formule posebna folija s kamnitim posipom folija iz česa, od kod fráza -e samostalnik ženskega spola folija iz rastlinjakov 1. besedna zveza s samostojnim pomenom odpadne folije iz kmetijstva fraza koga folija iz veleblagovnice fraze junakov iz risank napačne fraze priseljencev USTALJENE ZVEZE: aluminijasta folija, prozorna folija, plastična fraza o čem folija, zaščitna folija, vrečke in folije, papir in folija oguljene fraze o nevoščljivosti fórmula fraza o slabem začetku in dobrem koncu -e samostalnik ženskega spola fraza v čem, kje 1. dogovorjeni odnosi, razmerja, zakonitosti fraza v slovenščini formula česa fraza v mnogih jezikih formula spojine fraza iz česa, od kod, od kdaj formula zdravila fraza iz njegovega dela formula izračuna utemeljitve fraza iz šolskih dni formula za kaj fraza za kaj formula za kremo uveljavljene fraze za pozdravljanje in predstavljanje formula za nenavadno mazilo nujno potrebne fraze za preživetje na Finskem formulo za napitek Stabilizacija je ameriška fraza za okupacijo. formula o čem 2. besedna zveza, ki izgubi vsebino, puhlica formula o enakovrednosti mase in energije fraza koga formula o določenem številu zaposlenih na upokojenca prazne fraze politikov formula o delitvi sredstev dnevna politična fraza ljudi formula brez česa fraza o čem formule brez računskega znaka za množenje fraze o pomembnosti kulture za prihodnost naravna formula brez barvil vsakdanje fraze o hrepenenju po raju formule brez konzervansov ali kemičnih spojin fraze o enakosti in enakopravnosti formula s čim fraza v čem, kje formule z visoko vsebnostjo beljakovin klišejska fraza v svetu nogometa strukturne formule z ustreznim številom neveznih značilne fraze v tradicionalni subkulturi elektronskih parov doneče fraze v dokumentih in deklaracijah 2. kratko pravilo kot izhodišče fraza iz česa, od kod, od kdaj formula česa banalna fraza iz ameriških filmov formula tekmovanja propagandne fraze iz druge svetovne vojne formula poenotenja ljudstva fraza za kaj formula festivala ljubezenske fraze za vse priložnosti formula zmernosti leporečna fraza za ves svet formula za kaj formulo za uspeh v podjetništvu USTALJENE ZVEZE: vljudnostna fraza, oguljena fraza, prazna fraza, formula za vlaganje denarja besede in fraze, izrazi in fraze 32 glád -ú in -a samostalnik moškega spola glas pri telesna potreba po hrani vpliv glad v čem, kje glas pri čem/kom glad v deželi glas pri upravi tržnice glad v državi glas pri odločanju glad zaradi koga/česa glas pri razvoju glad zaradi nesposobnih voditeljev USTALJENE ZVEZE: volilni glas, glas ljudstva, ljudski glas, slab glas, glad zaradi suše notranji glas PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: glad po gláva -e stil. -é samostalnik ženskega spola telesna in duševna potreba 1. središčni del živega telesa za upravljanje gibalnega in glad po čem/kom razumskega oziroma zavestnega delovanja glad po kruhu glava koga/česa glad po soncu financiranje po glavi učenca glad po identiteti premik v glavah ljudi glad po sočloveku delež dohodka na glavo prebivalca neposredna plačila na glavo živine USTALJENE ZVEZE: večen glad, glad srca, glad in žeja, od gladu Oglaševanje je boj za (prazno) mesto v glavah potrošnikov. 2. glavi podoben del česa glede na obliko ali vlogo glás -ú tudi -a samostalnik moškega spola glava česa zvok bitja ali predmeta glava krmila glava dokumenta PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: glas o logotip na glavah ključev sporočilo, pripoved Glava motorja ima dvojno steno. glas o čem Za temi podatki v glavi besedila se začne jedro besedila. glas o tvojem delu PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: dober glas o podjetju glava v/na Vsepovsod se trudijo, da bi glas o njihovem slikovitem in način ravnanja edinstvenem spektaklu segel čim dlje. glava v/na čem glava v torbi glas na glava v pesku mnenje, odločitev glava v dlaneh glas na čem glava na tnalu glas na volitvah z glavo v/na/skozi kaj, kam glas na anketi z glavo v zid glas na listi z glavo v akcijo glasovi na levici in desnici z glavo v mrežo z glavo na zabavo glas za z glavo na razprodajo potrditev, podpora z glavo skozi zid glas za kaj/koga z glavo v/na čem, kje potreben glas za spremembo ustave z glavo v srednjem veku glas za politika z glavo v službi svoj glas za predsednika države z glavo na mestu glas za stranko z glavo na počitnicah glas proti glava z/s nasprotovanje najpomembnejši del z določenimi lastnostmi glas proti čemu/komu glava s čim glas proti davčni reformi velika glava z močnimi čeljustmi glas proti prodaji firme tujcem kapsulaste glave z zaščitnim plaščem glas proti vladi kosilne glave s togim vpetjem vrvice glas proti kandidatki bele glave s trdo stisnjenimi cvetki 33 bojne glave s klasičnim eksplozivom gospodar skenirna glava z ustrezno programsko podporo gospodar domačije gospodarji gozdov glava za 2. obvladovalec razmer, oblastnik navadno manjšalnica nadarjenost gospodar česa/koga glava/glavica za kaj gospodar hiše glava/glavica za matematiko gospodar položaja prava glavica za nove izume gospodar društva gospodar družine USTALJENE ZVEZE: trezna glava, kronana glava, s sklonjeno glavo, z gospodarji omrežja dvignjeno glavo, glava in rep, od glave do pet(e) gospodarji višin glúh -a -o stil. -ó pridevnik PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: 1. slišno nesposoben gospodar na/v kdo biti gluh za/na kaj, kako lastnik in oblastnik, lahko tudi eno ali drugo gluh za vso okolico gospodar na čem, kje gluh na obe ušesi gospodar na kmetiji kdo biti gluh od česa, kdaj, kako gospodar na svoji zemlji gluh od hrupa motorjev gospodar na igrišču gluh od stalnega hrupa iz okolice gospodar na ledu gluhi od rojstva gospodar v hiši kdo biti gluh zaradi česa, zakaj gospodar v gozdu gluh zaradi bolezni ušes gospodar v ringu Bil je gluh zaradi hrupa. 2. neobčutljiv, nečuten gospodar nad kdo biti gluh iz/od/zaradi česa, zakaj obvladovalec razmer, oblastnik, lahko tudi lastnik gluh iz nepojasnjenih razlogov gospodar nad čim/kom gluh od neprestanih težav, stisk in potreb gospodar nad politiko gluh zaradi težkih razmer gospodarji nad naravo gospodar nad samim seboj PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: gluh za dober gospodar nad premoženjem gospodar nad šeststo supermarketi ekspresivno omalovažujoč, ignorantski kdo biti gluh za kaj USTALJENE ZVEZE: dober gospodar, mlad gospodar, skrben gluh za njihove predloge in prošnje gospodar, slab gospodar, hišni gospodar, gospodar in hlapec gluhi za vse nasvete Vlada ostaja gluha za opozorila. gŕd -a -o in -ó pridevnik negativen glede na zunanje in tudi notranje lastnosti USTALJENE ZVEZE: popolnoma gluh, pogosto gluh, gluh in naglušen, slep in gluh kdo/kaj biti grd kot kaj/kdo grda kot smrt gluhôta grd kot greh -e samostalnik ženskega spola grd kot hudič tudi preneseno stanje gluhega Šport je enako grd kot družba, kjer se dogajajo deviacije. gluhota koga/česa kdo/kaj biti grd kako gluhota človeka grd na pogled gluhota države grd na videz gluhota noči One se počutijo grde od znotraj in od zunaj. gluhota za kaj gluhota za mimoidoči promet PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: gluhota za vsa kritična mnenja najgrši na posebna gluhota za bistvo demokracije najmanj sprejemljiv, ugoden kdo/kaj biti najgrši na čem, kje USTALJENE ZVEZE: popolna gluhota, začasna gluhota, dedna gluhota, gluhota in naglušnost, gluhota in slepota Prepričan sem, da sem najgrši na svetu. Vsi imamo slabosti takšne ali drugačne, le da je to zame ena gospodár najgrših na svetu. -ja samostalnik moškega spola Podbradek je nekaj najgršega na svetu. 1. lastnik in upravljalec materialnih dobrin 34 grd do/z/s hrana po osebnem okusu negativen, nesprejemljiv hrana po lastni izbiri kdo/kaj biti grd do koga/česa PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: grd do nje hrana za grd do delavk tudi v prenesenem pomenu namensko živilo, spodbuda grda do ljudi hrana za koga/kaj kdo/kaj biti grd s kom/čim hrana za dojenčka grd z nami hrana za diabetike grd z mamico hrana za psa grd z živaljo hrana za mladice Zakaj si grda z mano? hrana za mlado rastlino idealna hrana za dušo grši/najgrši od najboljša hrana za njegov ego manj ali najmanj sprejemljiv, ugoden kdo/kaj biti grši/najgrši od koga/česa hrana v/na/iz grša od sestre vrsta prehranjevanja grši od opice hrana v/na čem, kje najgrša od vseh žensk hrana v konzervah Samo poglejte te obraze: eden grši od drugega. hrana v restavracijah Empire state building je pa res najgrši od vseh. hrana v menzah USTALJENE ZVEZE: grdi raček, grda beseda, grdo vreme, grdo hrana v bolnišnicah ravnanje, grda razvada, grde stvari hrana na žaru hrana na tržnici hčí hčére samostalnik ženskega spola hrana na ulici 1. ženska oseba v razmerju do svojih staršev hrana iz česa, od kod hči koga hrana iz pločevink hči trgovca hrana iz avtomata hči župana hrana iz nahrbtnika hči lastnice lokala hrana iz vojaškega kotla hči kdo/kaj hrana iz šolske menze hči edinka hrana iz morja 2. razmerje med matično izhodiščno enoto in iz nje novonastalo enoto hrana z/s/iz hči česa sestava prehranjevanja direktor ruske hčere Intereurope East hrana s čim Nato je vodil ameriško hčer NLB, LBS banko. hrana z malo maščob Hčere NLB so rasle najpočasneje med domačimi bankami. hrana z glutenom hrana z vlakninami PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: hči iz hrana iz česa hrana iz semena izvor sorodstvenega razmerja hrana iz starih žitaric hči iz česa, od kod hrana iz divjačine hči iz prvega zakona hrana iz bele moke hči iz prejšnje zveze hrana iz surovih rib hči iz ženinega prvega zakona USTALJENE ZVEZE: najstniška hči, mladoletna hči, nezakonska hči, hrana brez mati in hči selektivna prehrana hrana brez česa hrána -e samostalnik ženskega spola hrana brez mesa snov, potrebna za rast in obstoj hrana brez soli hrana pri kom hrana brez maščobe mehka hrana pri ljudeh sodobnega sveta hrana brez konzervansov hrana pri nas hrana brez glutena hrana pri trgovcih na drobno hrana po čem, kako 35 USTALJENE ZVEZE: zdrava hrana, domača hrana, pridelana hrana, injekcija za samozavest pripravljena hrana, varna hrana, gensko spremenjena hrana, finančna injekcija za pisanje komentarjev hrana in pijača injekcije za turizem in posredno tudi gospodarstvo idêja USTALJENE -e ZVEZE: finančna injekcija, smrtonosna injekcija, samostalnik ženskega spola podkožna injekcija, tablete in injekcije, zdravila in injekcije 1. zamisel, rešitev ideja o čem intervjú -ja samostalnik moškega spola ideja o nadomestnem telesu 1. javni pogovor mladogramatična ideja o zvočnih zakonih ideja o osebnih računalnikih, ki ne bodo večji od namiznega intervju s kom telefona intervju z vodjo zavetišča ideja o združeni Evropi intervju z avtorjem ideja za kaj intervju z gozdnim znanstvenikom ideje za izboljšave in novosti intervju za kaj ideja za blagovno znamko intervju za današnjo Sobotno prilogo Dela nekaj idej za ustvarjanje intervjuju za interno glasilo ideja iz česa, od kod, od kdaj intervju v/na čem, kje ideje iz teorij enega ali drugega intervju v moški reviji ideje iz tega projekta intervju v sobotni prilogi ideje iz visoke mode in prestižne avtomobilske industrije intervju na prvi strani samostojnega časnika ideje iz številnih virov intervju na nacionalni televiziji ideje iz različnih obdobij 2. metoda zbiranja podatkov 2. usmerjena misel, dejavnost intervju s kom ideja o čem intervjuji z osebami iz ranljivih skupin ideja o boljšem svetu metoda letnega intervjuja z zaposlenimi ideja o lastnem podjetju intervju za kaj ideji o samostojni Sloveniji intervjuji za službo ideja za kaj intervjuji za projektno raziskavo ideja za roparski pohod intervju v/na čem, kje, kako ideje za obdarovanje intervjuji v običajnih vrstniških skupinah ideja za sindikalni izlet intervjuji v razredu in izven njega ideja iz česa, od kod, od kdaj številni intervjuji na temo atraktivne ideje iz naših logov intervjuji na prodajnih mestih ideje iz francoske zgodovine intervjuji na daljavo ideje iz tistih časov USTALJENE ZVEZE: ekskluziven intervju, televizijski intervju, nedavni intervju, objavljeni intervju, izjave in intervjuji, članki USTALJENE ZVEZE: dobra ideja, osnovna ideja, nova ideja, in intervjuji, nastopi in intervjuji podjetniška ideja, ideje in načrti, ideje in rešitve, znanje in ideje ísti -a -o pridevnik injékcija -e samostalnik ženskega spola 1. nerazločevalen, identičen 1. vbrizg kdo/kaj biti isti kot kdo/kaj injekcija proti čemu On je isti kot ti! injekcija proti tetanusu Glej, trava ni isto kot cigareti. injekcija proti bolečinam kdo/kaj biti isti za koga/kaj Matematika pri maturi ne more biti ista za različne injekcija proti strjevanju krvi programe. injekcija proti gubam Predsednik je pač isti za vse. injekcija za kaj kdo/kaj biti isti pri kom/čem injekcije za intravenozno vbrizgavanje Ta tip vedenja je v osnovi isti pri ljudeh, primatih, sesalcih in dve injekciji za zaščito proti tetanusu plazilcih, ker izvira iz primitivnega dela možganov. injekcije za zaustavitev popadkov Vonj in okus iste stvari nista ista pri vsakem človeku. 2. navadno ekspresivno trenutna olajšava, rešitev 2. nespremenjen injekcija proti čemu kdo/kaj biti isti za koga/kaj injekcija proti preračunljivosti To je isto za upokojence, lahko velja isto za gasilce, lahko finančna injekcija proti razpadu velja isto še za kakšno drugo društvo. injekcija za kaj Usoda ljudi je usoda živine, ista za vse. 36 Ali so izdelki isti za slovenski in za britanski trg. USTALJENE ZVEZE: zasilni izhod, edini izhod, prost izhod, vhod in kaj biti isti skozi kaj, kje, kdaj izhod, rešitev in izhod, pot in izhod Moja mentaliteta ostaja ista skozi leta. Ta napaka je bila ista skozi vso sezono. jézen -zna -o pridevnik kdo/kaj biti isti glede česa/koga 1. v povedku stanje negativnega čustva, ki povzroča odklonilen Vse je isto tudi glede nespretnosti komunikacije. odnos, razmerje Glede obnašanja bo vedno ista. kdo biti jezen Bila je zelo jezna, ker stalno nekaj iščem. USTALJENE ZVEZE: vedno isti, zagotovo isti, isti ali enaki kdo biti jezen kot kdo/kaj izhòd jezen kot ris -óda samostalnik moškega spola jezen kot hudič 1. prosti prehod v zunanjost, izstop jezen kot pes izhod iz česa, od kod jezen kot gad izhod iz pristanišča opisati koga kot jeznega izhod iz trgovine Po prvem srečanju ga je opisal kot zelo jeznega in hkrati zelo izhodi iz središča Portoroža smešnega. uradno dovoljeni izhod iz zapora 2. v povedku nasproten kot posledica negativnega čustva in zasilni izhod iz kokošnjaka odklonilnega odnosa, razmerja do koga, česa izhod na/v kaj, kam kdo biti jezen zaradi koga/česa izhod na teraso jezen zaradi mene izhod na morje jezen zaradi prišlekov izhod na ulico jezen zaradi poraza izhod v mesto jezen zaradi svoje nemoči izhod v lepšo prihodnost jezen zaradi smeti izhod za koga/kaj kdo biti jezen nad kom/čim izhod za pešce jezen nad učenci izhod za osebje jezni nad trgovci izhod za slušalke jezen nad igro svojih varovancev osnovni izhod za monitor jezen nad izjavo izhod s kom/čim jezen nad nespretnostjo kolega prvi izhod s paznikom kdo biti jezen po čem večerni izhodi z dobro družbo jezen po tekmi izhodi z oznakami jezen po porazu izhod s stalno napetostjo 16 V večkanalni analogni izhod s podporo prostorskemu zvoku PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: 2. razplet, rešitev jezen na izhod iz česa nasproten, ki izraža izrazito odklonilno razmerje do določene izhod iz krize osebe, stvari, vsebine izhod iz situacije kdo biti jezen na koga/kaj izhod iz težav jezen na sodnike izhod iz slepe ulice jezen nase izhod v čem jezen na ves/cel svet Edino kar boste dosegli s kričanjem je, da bodo otroci jezni izhod v sili na vas in vam bodo nasprotovali ali pa živeli v neprestanem izhod v brezdelju in zabavi strahu pred vami edini izhod v povečanem oglaševanju izhod za koga/kaj USTALJENE ZVEZE: jezen pogled, upravičeno jezen, jezen in zadnji izhod za željne študija razočaran, delati se jeznega edini izhod za preživetje izhod za neučinkovitost júg in jùg júga samostalnik moškega spola izhod s čim, kako 1. smer, ki označuje eno od glavnih strani neba izhod s primanjkljajem od/z juga proti čemu Nastopila je politična kriza, iz katere so našli izhod s Količina padavin se veča od juga proti severu. predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Ker je pokrajina popolnoma vodoravna, potekajo ulice od V taki brezupni situaciji so našli izhod z dolgoročnimi juga proti severu in od vzhoda proti zahodu. pogodbami. načrti za preusmerjanje voda z juga proti sušnemu severu 37 2. skrajni del določene zemljepisne ali politične enote knjiga rekordov jug česa knjiga spominov jug države knjiga vtisov jug pokrajine knjiga s čim jug otoka knjiga z naslovom jug območja Gaze knjiga s posvetilom knjiga z ilustracijami USTALJENE ZVEZE: nerazviti jug, skrajni jug knjiga s trdimi platnicami kandidát knjiga iz česa -a samostalnik moškega spola knjiga iz knjižnice 1. primerna oseba knjigo iz založbe Co Libri kandidat česa/koga knjiga iz 16. stoletja kandidat stranke knjiga po čem, kako kandidat opozicije knjiga po pošti kandidati volilcev knjiga po lastni izbiri kandidat za koga/kaj knjiga po dostopni ceni kandidat za predsednika knjiga po prednaročniški ceni kandidat za župana knjiga ob čem, kdaj kandidat za položaj direktorja knjiga ob stoletnici kandidat za naslov knjiga ob jubileju kandidat za nagrado knjiga ob razstavi kandidat za reprezentanco 2. daljše besedilo kandidat s čim knjiga v čem županska kandidata z največjo javnomnenjsko podporo knjiga v slovenščini kandidati z izpolnjenimi pogoji knjiga v materinščini samostojni kandidat s podporo volilcev knjiga v zbirki kandidat pri kom, kje knjiga v tisku kandidat pri volivcih knjiga iz česa, od kod kandidat pri mladincih knjiga iz zbirke Knjigožer možni kandidati pri nas knjiga iz serije vodnikov 2. prijavitelj knjiga iz arheološke zbirke Carniola Archeologica kandidat za kaj kandidati za jesenski izpitni rok PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: kandidati za študijsko smer knjiga o kandidat za delovno mesto daljše besedilo z vsebino na določeno temo kandidati na/v čem, kje knjiga o čem/kom kandidati na listi knjiga o džungli kandidat na zaključnem izpitu knjiga o zgodovini kandidati na maturi knjiga o znani osebnosti kandidat v prvem krogu kandidat v šestem volilnem okraju knjiga za kandidat s čim namensko branje, čtivo kandidati z visokim številom točk knjiga za koga/kaj kandidati s poklicem strojni ali elektro tehnik knjiga za otroke kandidati z opravljenim izpitom za voznika viličarja knjiga za mladostnike kandidat pri čem, kje knjiga za bralno značko kandidati pri posameznem predmetu knjiga za branje na plaži kandidati pri splošni maturi knjiga za ljubitelje narave najboljši kandidati pri testiranju knjiga za podjetnike USTALJENE ZVEZE: predsedniški kandidat, resen kandidat, USTALJENE ZVEZE: zemljiška knjiga, snemalna knjiga, žalna knjiga, neodvisni kandidat, kandidat in kandidatka, župan in kandidat elektronska knjiga, knjiga knjig, knjiga na spletu za župana, stranka in kandidat konec -nca samostalnik moškega spola knjíga -e samostalnik ženskega spola mesto, točka, ki je zaključna in zato nasprotna izhodišču, 1. večje število skupaj vezanih popisanih listov začetku knjiga česa konec česa 38 konec tedna konflikt ras konec leta konflikt držav konec sezone konflikt gostov konec mandata konflikt med kom/čim konec vojne konflikt med posamezniki konec v čem, kdaj konflikt med mamo in babico konec v 87. minuti konflikt med socialnimi partnerji konec v nekaj sekundah konflikt med verama konec v enem dihu konflikt s kom konec v torek konflikt z zdravniki konflikt s starši PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: konec z/s konflikt z avtoritetami konflikt v/na čem, kje, kdaj prenehanje delovanja, stanja, lastnosti konflikti v svetu konec s kom/čim pravni konflikti v zvezi z glasovanjem konec z menoj konflikti na Balkanu konec z mojo samozavestjo konflikti na mejah konec s tveganimi projekti konec s podjetjem USTALJENE ZVEZE: notranji konflikt, oboroženi konflikt, etnični na koncu z močmi in živci konflikt, nenehen konflikt, napetosti in konflikti, vojne in konflikti, problemi in konflikti konec za prenehanje obstajanja kontákt -a samostalnik moškega spola konec za koga/kaj 1. stik, dotik konec za politika kontakt v kaj, kako konec za slovenskega ladjarja kontakt v živo popolnoma nepotreben konec za vse te mlade ljudi Kontakt v telo je dovoljen, pri udarcih v glavo pa se zahteva konec za vse slovenske prvoligaše nadzor. žalosten konec za stavbo kontakt v čem, kje, kdaj konec za ljubezen kontakti v čeladi kontakti v dvoboju USTALJENE ZVEZE: krajši konec, daljši konec, srečen konec, konec kontakt s kom/čim koncev, začetek konca kontakt z drugo osebo direktni kontakt s potrošnikom konflíkt -a samostalnik moškega spola kontakt z očmi 1. nasprotje, nesoglasje kontakt med kom/čim konflikt česa kontakt med igralcema konflikt interesov osebni kontakt med ljudmi konflikt vlog neposredni kontakt med obema stranema konflikt vrednot kontakt med površino vlaken in veziva konflikti družbe kontakt med robotom in okolico konflikt med čim 2. zveza, sodelovanje konflikt med trajno različnimi kulturami kontakt v čem, kje, kdaj konflikt med dvema modeloma privatizacije kontakt v adresarju konflikt med etiko posameznika, cilji podjetja in različnimi kontakti v poslovnem svetu kulturami kontakti v tujini konflikt s čim/kom kontakti v igri konflikt z aktualno politiko kontakti v enem letu konflikt z božjimi zakoni kontakti v času nastajanja nove države konflikt z okolico kontakt s kom/čim konflikt v/na čem, kje, kdaj kontakti z umetniki konflikt v miru kontakt s predstavnikom študentov konflikti v družbi kontakt z revizijsko komisijo konflikti na znanstvenem področju kontakt med kom/čim konflikti na delovnem mestu pristnejši kontakt med zdravstvenim osebjem in bolniki 2. spor kontakt med manjšino in matičnim narodom konflikt česa/koga 39 kontakti med domačimi in tujimi podjetji določeni koraki glede sojenja nadaljnji koraki glede izgradnje USTALJENE ZVEZE: neposredni kontakt, fizični kontakt, očesni kontakt, informacija in kontakt, koledar in kontakti, podatki in PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: kontakti, naslovi in kontakti korak k/proti začetek približevanja k zaželenemu kontróla -e samostalnik ženskega spola korak k/proti čemu 1. nadzor korak k približevanju stališč kontrola česa korak k pridobitvi ekozastave kontrola prometa korak proti ljubljeni osebi kontrola letenja korak proti zgodovinskemu uspehu kontrola kakovosti kontrola dopinga korak za/v kontrola cen napredek kontrola nad čim/kom korak za kaj/koga kontrola nad državo potreben korak za hitrejši regionalni razvoj kontrola nad poslom korak za modernizacijo železniškega omrežja kontrola nad gibanjem korak za približevanje uniji kontrola nad seboj korak za ustavno komisijo kontrola na/v čem, kje pomemben korak za terapevta kontrola na cestah korak v kaj, kam kontrola na mejah korak v pravo smer kontrole v kolesarstvu korak v čem kontrole v železniškem in cestnem prometu nov korak v poslovanju kontrola po čem, kdaj, kako korak v pravi smeri kontrola po zavarovalnih policah najpomembnejši korak v karieri kontrola po naročilu korak pri čem/kom kontrola po zakonu korak pri uresničevanju načrta 2. pregled korak pri povezovanju slovenskega gospodarstva kontrola česa korak pri ministru za delo kontrola dokumentov kontrola dirkalnikov korak z/s kontrola dela vzporednica v času, napredku kontrola urina korak s čim/kom kontrola pri kom, kje, kdaj korak z Evropo kontrola pri zdravniku korak s svetom kontrole pri turistih korak s Primorci kontrola pri potniku korak z ostalimi kontrole pri vstopu kontrola po čem, kdaj, kako korak pred kontrola po okrevanju prednost kontrola po tekmi korak pred kom/čim kontrola po štiridesetem korak pred tekmeci kontrola po poletu korak pred konkurenco kontrola po naročilu korak pred drugimi USTALJENE ZVEZE: mejna kontrola, dopinška kontrola, redna korak pred policisti in tožilci kontrola, nadzor in kontrola, kontrola in selekcija korak do korák -a samostalnik moškega spola manjša časovna razdalja premik noge pri hoji, teku, stopnje v poteku korak do česa/koga korak kam korak do velikega finala korak naprej korak do uresničitve korak onkraj korak do popolnega videza korak skozi vrata korak do članstva korak čez rob korak do željene osebe korak glede česa/koga 40 USTALJENE ZVEZE: pomemben korak za človeštvo, korak s časom, krajši kot švist naslednji korak, plesni korak vzpon, krajši kot padec kdo/kaj biti kratek v/na čem, kje kràj krája samostalnik moškega spola kratek v obrazložitvi del prostora, površine, ki v primeru naseljenosti tvori zadržani in kratki v izjavah zaključeno celoto kratka na koncu kraj česa/koga kratki na policiji kraj požara kdo/kaj biti kratek s kom/čim kraj nesreče kratek z odgovorom kraj dogodka kratek s komentarjem kraj rojstva vsebine, kratke s slikicami kraj stalnega bivališča Tokrat bom kratek z njim. večji kraj podeželja PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: krajši od kraj v/na/ob/pri manj razsežen, obsežen določeno naselje kdo/kaj biti krajši od koga/česa kraj v/na čem, kje krajši od predhodnika kraj v Vipavski dolini malo krajši od največjih tekmecev kraj v bližini Litije prednje noge krajše od zadnjih kraji v okolici zakupna pogodba, krajša od enega leta odročni kraj na južnem Bavarskem Ima potni list, katerega veljavnost je krajša od treh mesecev. posamezni kraji na poti kraj ob čem, kje kratek/krajši za kraji ob slovenski južni meji omejen na določeno manjšo dolžino, obseg glede na kaj kraji ob Kolpi kdo/kaj biti kratek za koga/kaj, koliko kraji ob cesti Lendava–Maribor krajši za glavo kraj ob umetnem jezeru krajši za en dan kraj pri čem, kje nogavice, kratke za revne manjši kraji pri nas krajša za 16 centimetrov kraj pri Pivki kratka za v stolpec krajša za dobre tri kilometre kraj za USTALJENE ZVEZE: kratek čas, kratki film, kratki stik, kratek rok, namenskost določenega prostora, naselja kratko in jedrnato, kratko in sladko kraj za kaj/koga kraj za vroče poletne dni kríž -a samostalnik moškega spola kraj za učenje 1. naprava, simbol kraj za astronomske navdušence križ na/v čem, kje kraj za mlade na počitnicah križ na steni kraj z/s križ na gori križ na verižici lastnost določenega prostora, naselja križ v starem mestnem jedru kraj s čim križ v ozadju kraj z največjimi temperaturnimi razlikami križ s čim kraji z rudarsko in energetsko industrijo leseni križ z letnicama 1526–1990 kraji s tako bogato kulturno tradicijo andrejev križ z zapornicami USTALJENE ZVEZE: rojstni kraj, domači kraj, cestni križ z vsemi ključnimi povezavami turistični kraji, kraj in čas križ pri čem, kje križ pri trgovini krátek -tka -o pridevnik betonski križ pri Strunjanu nerazsežen, neobsežen, neobširen križ za koga/kaj kaj biti kratek/krajši kot kaj avtocestni križ za tujce kratek kot dih križ za pogum krajša kot novela viteški križ za zasluge v kmetijstvu krajša kot omenjena stranica častni križ za znanost in umetnost 41 2. spodnji del hrbtenice Bil sem lahek kot peresce. križ v čem, kje 2. navadno s prilastkom nezahteven, nezapleten, preprost križ v hrbtenici kaj biti lahek križ s čim, kako Zadeva se vam bo zdela tako otročje lahka. pravilna oblika križa z dobro motoriko zadnjega dela Italijanščina pa se mi tudi zdi zelo lahka. 3. v prenesenem pomenu težava, skrb Tura je lahka, hoje je za 4 ure. križ na/v čem, kje 3. neresen, nepremišljen nov križ na ramenih kdo biti lahek križi na plečih Ni napačen, mogoče je malo preveč lahek. križ v nosečnosti A ta ženska se je še pred časom zdela precej lahka. križ s čim, kako Odgovorila je, da obožuje težke droge in moške, ki so lahki. križ z zakonom PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: križ s prtljago lažji od križ pri čem, kje, kdaj manj težak, manj zahteven pravi križ pri hiši kdo/kaj biti lažji od koga/česa križ pri urejanju sprotnih zadev lažji od svoje žene USTALJENE ZVEZE: rdeči križ, avtocestni križ, sveti križ, križi in lažji od zraka težave, hrbtenica in križ lažja od nočne smuke Vedel sem, da je bila pantomima zame veliko lažja od krížem prislov govora. položaj, gibanje v obliki križa in na vse strani, navzkriž križem česa lahek/lažji za križem rok namensko poenostavljen križem sveta kaj biti lahek/lažji za kaj/koga križem po čem, kod lahek za predelavo križem po tleh lahka za oblikovanje križem po Evropi lažji za uporabo križem po vseh kontinentih lažja za kombiniranje USTALJENE ZVEZE: vse križem, povsem križem, tudi križem, križem kražem, križem in počez, pošev ali križem najlažji med najmanj težak, najbolj enostaven kvóta kdo/kaj biti najlažji med kom/čim in kvôta -e samostalnik ženskega spola najlažji med nami količina, delež najlažja med vsemi deklicami kvota česa/koga najbolj zračna in najlažja med barvami kvota zadolževanja kvota poroštva USTALJENE ZVEZE: peresno lahek, lahka kot peresce, lahka kvota točk poškodba, lahek dostop, lahko noč, lahka ali težka kvota ur kvota žensk láik -a samostalnik moškega spola kvota za kaj/koga nestrokovnjak, ljubitelj kvote za kmetijske in živilske izdelke laik česa kvote za sladkor laik ekonomije kvote za pridelavo mleka laiki formule ena kvote za zavezance, ki zaposlujejo manj kot 50 zaposlenih laik v/na čem, kje kvote za turiste laik v političnih zadevah laiki v cerkvenih službah USTALJENE ZVEZE: mlečna kvota, ženska kvota, skupna kvota, proizvodna kvota, razpisana kvota, kvote in referenčne popoln laik v vojaških spretnostih količine, carina in kvota, kvote in neposredna plačila laik v športu popolni laiki na tem področju láhek laik pri čem, kje tudi lahák -hka -o tudi -ó pridevnik 1. netežak, droben laik pri vodenju gospodarskih družb kaj/kdo biti lahek/lažji kot kaj/kdo laik pri umeščanju novogradenj v okolje Sistem je majhen in lahek kot škatlica vžigalic. laiki pri delu z mladimi Pajčevina je lažja kot vata in trdnejša kot jeklo. 42 USTALJENE ZVEZE: popolni laik, pravni laik, strokovnjaki in laiki, lastnina iz generacije v generacijo duhovniki in laiki lastnina iz stečajne mase lákota USTALJENE ZVEZE: intelektualna lastnina, družbena lastnina, -e samostalnik ženskega spola zasebna lastnina, etažna lastnina, lastnina in dedovanje telesna potreba po hrani lakota zaradi česa lén tudi lèn léna -o stil. -ó pridevnik lakota zaradi suše navadno v povedku nedejaven lakota med kom/čim, kje, kdaj kdo biti len lakota med prebivalstvom Ljudje so namreč po naravi leni, se je glasila skrita lakota med najmlajšimi predpostavka, zato je treba njihovo delo nadzorovati in lakota med vojno meriti. lakota med letoma 1932 in 1933 kdo postati len lakota v čem, kje, kdaj Slovenci smo za šport, a z leti postanemo leni, zavaljeni. lakota v mestih kdo biti len kot kdo/kaj lakota v Afriki len kot fuks lakota v svetu len kot trot lakota v zadnjih desetletjih PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: len za lakota po prepočasen, neučinkovit telesna in duševna potreba kdo biti len za kaj lakota po čem/kom Lahko pa je samo len za pisanje, kar seveda ni ravno lepa lakota po uspehu lastnost, a je ozdravljiva. lakota po ljubezni In če je ob tem vaš otrok še len za pitje, hitro grozi lakota po znanju izsušenost. lakota po pozornosti USTALJENE lakota po denarju ZVEZE: pregovorno len, miselno len, lena prebava, leno črevesje lakota po očetu lakota za čim lenôba -e samostalnik ženskega spola lakota za znanjem lakota za denarjem stanje, lastnost nedejavnosti, značilne za lenega človeka lenoba koga USTALJENE ZVEZE: volčja lakota, lakota in žeja, lakota in revščina Ljudje živijo v prepričanju, da je vzrok nakopičenih zaostankov lenoba sodnikov. lastnína -e samostalnik ženskega spola Ne podpiraj lenobe tistih, ki te bodo prijazno gledali. pravna pravica do česa lenoba pri kom/čem kronična lenoba pri nekaterih ljudeh PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: lenoba pri delu lastnina nad lenoba pri učenju priznana svojina česa, premoženje intelektualna lenoba pri delovanju v lastni stroki lastnina nad čim/kom lenoba pri speljevanju lastnina nad gozdovi lenoba pri določenih stvareh lastnina nad zemljišči lastnina nad javnim prostorom USTALJENE ZVEZE: biti največja lenoba pod soncem, intelektualna lastnina nad proizvajalnimi sredstvi lenoba, čisto navadna lenoba, leglo lenobe in nesposobnosti lastnina nad otrokom lép -a -o tudi -ó pridevnik lastnina v/na/iz 1. pozitiven glede na zunanje in tudi notranje lastnosti vrsta posedovanja kdo/kaj biti lep kako lastnina v/na čem lep na pogled lastnina v naravi lepa na čisto poseben način lastnina v uporabi občine jed, lepa na krožniku etažna lastnina na njegovo ime 2. pozitiven glede na količino, precej velik, precejšen lastnina na nepremičninah kdo/kaj biti lep koliko lastnina na zemljiščih v kmetijski uporabi Skupaj sta že lepo vrsto let. lastnina iz česa, od kod Dolžen mu je že lepo vsoto denarja. lastnina iz delovnega razmerja 43 PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: zelo lepo za konec prvenstva lep za lepo v/na kaj, kako sprejemljiv lepo v vrsto kdo/kaj biti lep za kaj/koga lepo v prodajo lep za ozadje lepo v slast Mogoče ni lep za dojenčka, je pa kot pravi homunkulus. lepo na roke V novembru je kanarček ponavadi že pripravljen in lep za lepo na oko razstave in podobno. lepo po čem, kako Tekma je bila lepa za gledalce. lepo po vrsti Časi sicer niso najlepši za igralce in igralke z oranžno žogo. lepo po predpisih Svet ne bi mogel biti lepši za Garfielda, najbolj priljubljenega lepo po pravilih mačkona na svetu. lepo po pravici lepo do česa, kako lep/najlepši v lepo do konca zelo ugoden ali najvišji po stopnji sprejemljivosti vse lepo do naslednjič kdo/kaj biti lep/najlepši v čem, kje, kdaj 2. prijetno, prijazno lepa v klasičnih ali športnih oblačilih lepo za koga/kaj, kako mladenka, najlepša v Sloveniji lepo za gledalce najlepša v času svojega razcveta lepo za oko leta, najlepša v življenju prav lepo za ta letni čas lepo za videti lepši od lepo od koga sprejemljivejši, ugodnejši lepo od vas kdo/kaj biti lepši od koga/česa lepo od njega lepša od predhodnice lepše od vseh občutkov Izrazil je bojazen, da bi bil kdo lepši od njega. najlepše od vsega Ni ničesar lepšega od rojstva. lepo v/na kaj, kako Ta smreka je še najlepša od vseh, ki so ostale. lepo v uho lepše v dvoje najlepši med/izmed lepo na konec najsprejemljivejši, najugodnejši lepo na tla kdo/kaj biti najlepši med kom/čim, kje lepo v/na čem, kako najlepša med mamicami lepo v miru Najnovejši bavarski izdelek ni najlepši med kabrioleti. lepo v paru Komisija je ocenjevala vrtove od junija do septembra, nato lepo na toplem pa je upravni odbor izbral najlepše med njimi. lepo na varnem Meni se Krka zdi najlepša med Dvorom in Sotesko. lepo do koga/česa, kako kdo/kaj biti najlepši izmed koga/česa lepo do soljudi »Nimam namena, da bi zapustil skupino,« nam je razlagal lepo do živali najlepši izmed članov. lepo do neke meje Srbski stereotip gostoljubnosti, sam bi rekel, najlepši izmed stereotipov, kajpak še ni izumrl. USTALJENE ZVEZE: zelo lepo, prav lepo, lepo in prav, lepo in dobro Slika je nastala na Kolovcu in ta se ji je zdela najlepša izmed vseh Kobilčinih slik. lesén -a -o pridevnik 1. v prenesenem pomenu negiben, tog, len USTALJENE ZVEZE: lep pozdrav, lep dan, lepa hvala, lepo vreme, kdo biti lesen za kaj lepa priložnost, lepa beseda, lep za oko, lepa za umret, lep na pogled Od vedno je lesen za pomagati. 2. v prenesenem pomenu neroden, okoren lepó kdo biti lesen za kaj prislov On je prelesen za ples. 1. dobro kdo biti lesen pri čem, kje lepo za koga/kaj, kako Naučiti se da prav vsega, pa če si še tako lesena pri neki lepo za nas stvari. lepo za vse Po njegovih besedah smo precej leseni pri prilagajanju lepo za vsakogar dejanskim razmeram. lepo za vašo notranjost kdo biti lesen na/v čem, kdaj 44 Spomnim se, kako zelo smo bili leseni na začetku pa kako poldrugo leto od pričetka veljavnosti zakona smo se tipali. Preveč je lesen v svojih nastopih. leto za Danes je puščoba, ves lesen v stiku z mladimi. čas, obdobje za kakšno dejavnost Je redkobeseden in zelo lesen v izražanju čustev. leto za koga/kaj USTALJENE zahtevno leto za vinarje ZVEZE: navadno lesen, večinoma lesen, prav lesen, neroden in lesen rekordno leto za združitve in prevzeme najboljše leto za vzajemne sklade léto -a samostalnik srednjega spola leta za rojevanje otrok 1. časovna enota, obdobje, ki se navadno začne 1. januarja in USTALJENE ZVEZE: zadnje leto, prihodnje leto, letošnje leto, traja do 31. decembra naslednje leto, iz leta v leto, leto za letom, leta in leta leto česa leto dni lík -a samostalnik moškega spola leta tranzicije 1. literarna upodobitev leto presežkov lik v čem, kje dvajset let boja glavni lik v romanu leto v/na čem, kje literarni liki v književnosti leto v pokoju lik v filmu dolga leta v vladi tipizirani lik v predstavi osem let v suženjstvu liki v njegovih dramah leto v zaporu lik iz česa, od kod trideset let v rokah Habsburžanov lik iz grške mitologije dve tretjini leta na poti drugi liki iz romana pet let na čelu države liki iz slovenskih filmov nekaj let na vrhuncu svoje glasbene poti lik s čim leto po čem, kdaj izmišljeni lik z lastnim šovom leto po svetovni premieri izdelani liki z jasno razvidnimi značajskimi lastnostmi leta po osamosvojitvi 2. likovna upodobitev sedemdeset let po avtorjevi smrti lik v čem, kje dve leti po volitvah ženski lik v oglaševanju leto pred čim, kdaj študija likov v črnem in črno-belem leto pred rokom liki v perspektivi dobro leto pred volitvami Zadovoljstva po nobenem skoku ne manjka, še več pa ga je, nekaj let pred upokojitvijo če so se liki v zraku "odvrteli" po načrtih. leto s čim lik iz česa, od kod leto s presežki pustni lik iz serije mask leto s toplimi pomladanskimi in poletnimi meseci živalski liki iz gline leto s pozitivno stopnjo gospodarske rasti liki iz mehke pene 2. časovna enota dvanajstih mesecev, ki se začenja in končuje lik s čim glede na določeno dejavnost, značilnost mandljasti liki s piko na sredini leto česa prepoznavni motiv ženskega lika z mačko zadnje leto vodenja računalniški liki s podobnimi obrazi prvo leto delovanja lik z značilno razpetimi rokami leto članstva Slovenije njegov lik s pozavno 3. časovna enota za označevanje starosti, življenjske dobe 3. geometrijska tvorba leto česa lik s čim leta življenja lik s tremi stranicami do 18. leta starosti nepravilni tlorisni lik s koncipiranim plaščem v petdesetih letih obstoja različni liki s poševnimi stranicami PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: lik znotraj česa leto od liki znotraj trirazsežnega prostora časovna oddaljenost Svoja ljudska imena imajo številni zvezdni liki znotraj samih leto od česa, od kdaj ozvezdij. leto od smrti USTALJENE ZVEZE: glavni lik, osrednji lik, filmski lik, ženski lik, dve leti od rojstva ideje pustni lik, geometrijski lik, plesni lik, lik in delo, zgodba in liki 45 líst -a samostalnik moškega spola list v zvitku s pentljo 1. ploščat del rastline, navadno izrastek iz stebla, veje nekaj spetih listov v slovenščini kot navodilo list česa list solate list iz list bazilike razpoložljivi sestavni del mesnati listi drevesa list iz česa, od kod 2. ploščat kos česa, navadno papirja, tudi testa, pločevine listi iz riževe moke list česa/koga listi iz marjetic list papirja list iz koledarja list pločevine list iz dnevnika list testa list iz skicirke list kandidatov grafični list iz donacije slikarja list iz svitka PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: list za USTALJENE ZVEZE: Uradni list Republike Slovenije, potni list, jedilni 1. namembnost uporabe list, plačilni list, orožni list, gledališki list, lovorov list, lipov list, list za kaj/koga mrliški list, rojstni list, morski list, nov list v knjigi življenja, Književni listi listi za krmo sviloprejkam listi za vezane plošče cvetni listi za hidromasažne kopeli líter -tra samostalnik moškega spola list za žago 1. osnovna enota za prostornino 2. dokument, potrdilo liter česa list za kaj/koga liter vode obračunski list za plačila mestni upravi liter mleka potni list za vstop v sosednjo državo liter vina volilni list za lokalne volitve liter goriva delovni listi za učence liter na kaj/koga, koliko učni listi za dijake povprečnih 9 litrov na sto prevoženih kilometrov varnostni list za kemikalije z dejanskim pretokom 200 do 300 litrov na uro čakalni list za vpis otrok največ en liter na osebo veterinarski potni list za prevoz telet po 250 litrov na odraslega člana gospodinjstva liter do kaj, koliko list z/s liter do dva na sadiko kakšen liter do dva šampanjca navadno z levim določilom ploščati del, sestavina živega ali neživega s specifičnimi lastnostmi, ki opredeljujejo vrsto in liter po čem/kom, po koliko namembnost mlečnost 6.700 litrov po kravi list s čim manj kot liter po trsu zeleni listi z rumenkasto belimi in rožnatimi do škrlatnimi pet litrov po prebivalcu odtenki Poraba pa znaša 15 litrov po motorju. hrastov list z želodom liter s čim, kako špinačni listi z maslom liter s steklenico vred bolniški list s popisi bolezni največ liter s kavo vred list z rešitvami 12.000 litrov z vodo pomešanega goriva list z dnevnimi novicami liter pri čem, kje, kdaj spominski list z znamkami 1913 litrov pri sedemsedežniku delovni list s tabelo 9,4 litra pri mestni vožnji list z imeni 6 litrov pri hitrosti 120 km na uro 2. tudi v prenesenem pomenu posoda za prostorsko enoto, list v steklenica liter v/na čem, kje navadno v množini sestavina česa, dokument list v čem, kje liter v trgovini plodni listi v cvetu liter na trgovskih policah pernati listi v socvetju liter za kaj/koga nazobčani listi v obliki pahljače 77 litrov za belo vino grafični listi v 17-ih zvezkih 15 litrov za letno članarino listi v trdi mapi osem litrov za vsakega gosta 46 USTALJENE ZVEZE: poldrugi liter vode, prodani liter, okrogel liter, manéver -vra samostalnik moškega spola liter in pol, 2,4 litra in moč 88 kW dejanje, ravnanje za dosego česa manever česa/koga ljubosúmen -mna -o pridevnik manever pristajanja 1. nezadovoljen, negativno čustveno vznemirjen sploh manever prehitevanja kdo biti ljubosumen manever zavlačevanja Partner je pretirano ljubosumen in vam dopoveduje, da je manever vlade ljubosumje znak ljubezni. manever voznika 2. negativno čustveno vznemirjen nad določenim dejanjem, manever v/na čem, kje, kdaj stanjem, osebo manever v predsedniški kampanji kdo biti ljubosumen zaradi koga/česa manevri v varnostnem svetu ljubosumen zaradi soseda manever v zraku Dedal je bil ljubosumen zaradi nadarjenosti svojega nečaka. manever na vodi ljubosumen zaradi njegovega uspeha manever na cesti ljubosumen zaradi tega sodelovanja manevri na koncu ljubosumni zaradi njihovih višjih honorarjev manever s čim/kom, kako PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: manevri z robotsko roko ljubosumen na manever z delnicami zavisten zaradi določenega dejanja, stanja, osebe manever s prstom kdo biti ljubosumen na kaj/koga manever z jezikom ljubosumen na njen uspeh manever s poklicnimi vojaki Nekateri pa ostajajo vse življenje ljubosumni na starejšega manever za kaj ali mlajšega brata ali sestro. manever za pridobivanje časa Sosedje so bili ljubosumni na nas. slepilni manever za preusmeritev pozornosti manever za pobeg USTALJENE ZVEZE: bolestno ljubosumen, patološko ljubosumen, ljubosumen partner USTALJENE ZVEZE: slepilni manever, predvolilni manever, taktičen manever, vojaški manever, manevri in vaje, manevri in taktike, mandát -a manevri in testiranja samostalnik moškega spola pooblastilo mandat koga máti mátere samostalnik ženskega spola mandat predsednika 1. tudi v prenesenem pomenu ženska oseba v razmerju do svojega mandat članov otroka mandat sveta skupnosti mati koga mandat uprave mati novorojenca mandat za koga/kaj, koliko mati šolarke mandat za sodnike začetnike mati edinčka mandat za sestavo vlade mati naroda mandat za vodenje in upravljanje naših skupnih potreb mati kdo/kaj mandat za pogajanja o strateškem partnerstvu mati samohranilka mandat za naslednjih sedem let 2. stanovski, poklicni položaj mandat v/na čem, kje, kako mati kdo/kaj mandat v občinskem svetu mati prednica mandat v tujini mati kraljica mandat v dosedanji sestavi 3. izvor česa tretji mandat na čelu vlade mati česa mandat na guvernerski funkciji mati modrosti mandat na zunanjem ministrstvu mati zdravja mandat s čim, kako mati rutine mandat z možnostjo ponovne izvolitve USTALJENE ZVEZE: doječa mati, nadomestna mati, nezakonska mandat s starostno mejo 70 let mati, stara mati, božja mati, mati narava, mati Zemlja, oče in štiriletni mandat z jasno določenimi in realnimi cilji mati, žena in mati USTALJENE ZVEZE: prejšnji mandat, poslanski mandat, predsedniški mandat, mésec -a tudi -sca samostalnik moškega spola trajni mandat, razpisi in mandati, sestava in mandat, časovna enota, obdobje navadno tridesetih ali enaintridesetih mandat in pristojnosti dni 47 mesec česa/koga mesto urednika mesec dni 4. urbano upravno središče mesec kulture mesto koga/česa mesec preiskav mesto organizatorja mesec suspenza mesto kulture mesec zapora mesto vrtnic mesec po čem, kdaj glavno mesto države mesec po sklenitvi pogodbe mesto priložnosti in zabave mesec po volitvah mesto duhov mesec po podpisu pogodbe PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: mesec v čem, kje, kdaj mesto v/na/ob/pri najlepši mesec v letu 1. določen položaj, vloga mesec v Neaplju mesto v/na čem, kje mesec v zaporu mesto v državni upravi mesec v različnih gledališčih mesto v emigrantski vladi mesec pred čim, kdaj mesto v skupini C mesec pred začetkom šole glavno mesto v državi mesec pred volitvami mesto na svetovni lestvici mesec pred izbruhom virusa mesto na Biotehnični fakulteti mesec s kom/čim mesto ob kom/čem mesec z domačimi mesto ob predsedniku mesec z minimalno plačo mesto ob zmagovalcu mesec s polnim delovnim časom mesto ob možu mesec z dobičkom mesto ob stopničkah PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: mesto pri kom/čem mesec za mesto pri delodajalcih čas, obdobje za kakšno dejavnost učna mesta pri mojstrih mesec za koga/kaj mesto pri carinski službi mesec za dopustnike tretje mesto pri posameznikih idealen mesec za obisk koncertov 2. prostorska ali površinska enota v določenem viru neugoden mesec za nove začetke mesto v/na čem, kje mesec za posle mesto v leksikonu ali enciklopediji mesec za cepljenje mesto v promocijskih materialih mesto v slovenskem slovstvu USTALJENE ZVEZE: zadnji mesec, prihodnji mesec, prejšnji mesec, naslednji mesec, dober mesec, poletni meseci, mesec in pol mesto na spletni strani mesto na kandidatni listi mésto -a samostalnik srednjega spola mesto med 1. del prostora, površine glede na namen, cilje, delovanje nasploh uvrstitev mesto česa mesto med čim/kom načrtovano mesto pristanka mesto med članicami mesto izkopavanja mesto med ekipami mesto vdora v organizem mesto med posamezniki mesto prodaje mesto med vsemi proizvajalci idealno mesto sprostitve 2. prostorska ali površinska enota, ki jo zaseda ena oseba, mesto za bitje, organizirana skupina oseb ali nenačrtovan dogodek namenski prostor, središče mesto koga/česa mesto za kaj/koga primarno mesto okužbe mesta za sprostitev mesta demonstracij mesto za izobraževanje mladine mesto požara mesta za male plakate 3. položaj, vloga delovna mesta za domače in tuje umetnike mesto koga/česa parkirna mesta za invalide mesto profesorja najlepše mesto za zaljubljene mesto predsednika 48 mesto z/s meter s čim lastnost določenega prostora, površine, središča ali položaja gozdarski meter s kavljem mesto s čim/kom meter s trojnim merjenjem mesto z več znojenja USTALJENE ZVEZE: kvadratni meter, kubični meter, višinski meter, sedmo mesto z zaostankom osmih sekund meter in pol, meter in več mesto z največjo koncentracijo milijonarjev inteligentna mesta z učinkovito porabo surovin míza -e samostalnik ženskega spola mesto s strogo islamsko ureditvijo 1. priprava z ravno ploščo, dvignjena od tal mesto z več tisoč prebivalci miza s čim USTALJENE ZVEZE: miza s predalniki delovno mesto, parkirno mesto, prodajno mesto, prosto miza s klopjo mesto, glavno mesto, svoje mesto pod soncem, mesto in miza z bifejem vas 2. dvignjena ravna plošča glede na namen miza za koga/kaj méter -tra samostalnik moškega spola miza za stranke 1. osnovna enota za dolžino miza za biljard meter česa miza za knjige kvadratni meter prostora miza za pogovore, sestanke cena kubičnega metra plina miza za kam/kje kubični metri vode miza za v pisarno meter višine miza za v pisarni nekaj kvadratnih metrov površine miza za doma pet metrov prednosti 3. organizirani dogodek meter od česa/koga, od kod miza o čem/kom meter od tal okrogla miza o kmetijstvu nekaj metrov od svoje hiše miza s čim tristo metrov od obale okrogla miza z naslovom ... pol metra od nje le še nekaj metrov od mene USTALJENE ZVEZE: miza za previjanje, miza za biljard, biljardna miza, odskočna miza, komandna miza meter v/na kaj/koga, koliko meter v globino mlád 3,8 metra v dolžino -a -o tudi -ó pridevnik trije metri v širino maloleten, začeten, še nezrel, neizkušen 8 metrov na sekundo PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: sedem metrov na dan mlad za Imamo pet kvadratnih metrov na študenta. navadno s prislovom stopnje, mere ali vrednotenja ustrezen ali meter s čim, kako neustrezen glede na dane okoliščine 40 kvadratnih metrov z balkonom kdo/kaj biti mlad za koga/kaj skoraj dva tisoč kvadratnih metrov s pripadajočim zelo mlada za njega zemljiščem in zelenico zelo mlad za ta poklic 3000 metrov z zaprekami relativno mlada za artritis meter nad/pod/pred čim/kom precej mlada za pokoj vsega 15 metrov nad morjem precej mlad za svojih devetintrideset let 200 metrov nad tlemi tako mlad za svojih devetinšestdeset let 150 metrov pod gladino morja preveč mlad za takšne težke teme nekaj metrov pod menoj dokaj mlad za odgovorno mesto pol metra pred obrazom dovolj mlad za filmske poljube deset metrov pred njo nekoliko mlad za načelnika policije 2. merilna priprava presenetljivo mlad za svetovalca v kabinetu ministra meter za kaj Ne oklevajte, saj ste sposobni, še dovolj mladi za nov začetek meter za merjenje obsega pasu in željni kariere. novi metri za cene zdravil Ko boste ugotovili, da regrat ni več dovolj mlad za solato, ga državni meter za socialna stanovanja lahko nabirate za čaje in kapljice. Vsi tekmovalci so prejeli brošure s fotografijami rib in reklamni meter za določanje mere. 49 mlad po PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: maloleten, nezrel glede na določena merila moč za kdo biti mlad po čem sposobnost prenašati napore mlad po srcu moč za kaj zelo mlada po letih in izkušnjah moč na nove podvige tako mladi po letih kot mladi po oglaševalskem stažu in moč za nov začetek neobremenjenosti s tradicijo Tam se človek sprosti in nabere novih moči za naslednji blagovna znamka, namenjena moškim in ženskam, mladim dan. po duši in po srcu Z mladimi se veliko druži, kar mu vliva nove moči za Poskrbljeno bo tudi za dobro pijačo in jedačo ter zabavno življenje. glasbo za mlade po letih in srcu. moč v mlajši od omogočanje komu uveljavljanje volje, določeno dejavnost bolj mlad glede na primerjane druge, drugo moč v čem, kje kdo/kaj biti mlajši od koga/česa razmerja moči v svetu veliko mlajši od mene zadostna moč v parlamentu petnajst let mlajša od moža Pri metu kladiva ne gre za moč v rokah, temveč v nogah. oseba, mlajša od osemnajst let On je takrat namreč že – čeprav je leto dni mlajši od mene – moč nad objavljal. uveljavljanje svoje volje, vpliva Astronomi naj bi bili zunaj našega Osončja našli zarodek moč nad kom/čim planeta v obliki kepe prahu in plina, ki naj bi bil mlajši od moč nad ljudmi 2.000 let. moč nad ženskami najmlajši od moč nad mediji najbolj mlad glede na primerjane druge, drugo moč do kdo/kaj biti najmlajši od koga/česa učinek, vpliv najmlajša od otrok moč do koga/česa, do koliko najmlajši od vseh njenih dotedanjih obdarovancev Najmlajši od sedemnajstih posnetkov na albumu je star pogajalska moč do velikih podjetij sedemnajst let. moč do življenja moč do otroka najmlajši med moč do 50 kilovatov najbolj mlad glede na primerjavo z drugim, drugimi, ki so v USTALJENE ZVEZE: pogosto v množini konjska moč, politična moč, bližini, v izbrani in številčno omejeni skupini kupna moč, nove moči, moči na parketu kdo/kaj biti najmlajši med kom/čim najmlajši med njimi môčen in močán môčna -o in -ó pridevnik najmlajši med nastopajočimi sposoben, odporen, učinkovit Kot najmlajši med našimi plezalci se je vpisal na kratek kdo/kaj biti močen nad/pod čim, kako seznam tistih, ki so preplezali smer z magično oceno 8c. močan nad vsem V kostelski občini deluje kar nekaj društev, najmlajša med močnejši nad nekom njimi pa je Krajevna organizacija Zveze borcev. močan pod košem USTALJENE ZVEZE: delavnice za staro in mlado, državni rekord za PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: mlajše in starejše mladinke močen v/na móč stanoviten, vpliven -í samostalnik ženskega spola kdo/kaj biti močen v čem, kje značilnost česa, koga za opravljanje svoje funkcije in močen v veri prenašanje naporov močen v ponudbi moč česa/koga močnejši v novih ekonomskih okoljih moč motorja močni na vseh položajih moč ljubezni dovolj močen na gospodarskem področju moč želje Predvsem so veliko močnejše v sistematiki in razvoju moč pri čem kadrov. moč pri 4500 vrtljajih v minuti moč pri reševanju zadev skupnega pomena moč pri odločanju o svojem življenju 50 močen za model za kaj/koga sposoben narediti, uresničiti kaj model za naslovnico kdo/kaj biti dovolj močen za kaj avtomobilski modeli za najbogatejše Zemljane dovolj močan za boj proti virusom vstopni model za najširši krog uporabnikov dovolj močen za nove izzive model v/na čem, kje, kako Zdaj mora biti prav ona močna za vse. modeli v skupni prodaji Mladiči postanejo dovolj močni za letenje pri treh mesecih najhitrejšimi modeli v tem cenovnem razredu starosti. modeli v naravni velikosti najnovejši model na tržišču močen pri avtomobilski model na hibridni pogon vzdržljiv, konkurenčen model s čim kdo/kaj biti močen pri čem/kom, kje model z večjo optično ločljivostjo močna pri premagovanju sebe lažji model z barvnim zaslonom Podjetja so sicer precej močna pri uporabi integralnih vrhunski modeli s ploščatimi dojkami poslovnih informacijskih sistemov. USTALJENE ZVEZE: nov model, osnovni model, poslovni model, Slovenščina je močna pri glagolskem izražanju. različni modeli, znamke in modeli, manekenka in model izjemno močna pri mladinkah môški močnejši od -ega samostalnik moškega spola 1. človek moškega spola v dozoreli dobi sposobnejši, učinkovitejši moški česa kdo/kaj močnejši biti od koga/česa moški leta Niso vsi moški močnejši od vseh žensk. moški njenega življenja Ženske so mnogo močnejše od moških, seveda ne govorim o moški prihodnosti dvigovanju vreč cementa. moški v čem, kdaj, kje močnejša od smrti V ljudeh so stvarne presoje močnejše od barv vseh političnih moški v srednjih letih opcij. moški v zrelem obdobju moški v starosti od 40 do 70 let najmočnejši med moški v najboljših letih moški v zgodnjih tridesetih najsposobnejši, najučinkovitejši, najvplivnejši moški v družini kdo/kaj biti najmočnejši med kom/čim, kje Trije najmočnejši med zavezniki so v bistvu le potrdili 2. nosilec glede na položaj, vlogo, poklic neformalni dogovor, ki so ga dosegli na Jalti. moški s čim Gibanje Bralna značka je najmočnejše med osnovnošolsko moški z debelo denarnico mladino. moški z lastnim dohodkom Preizkusili smo najdražjega in najmočnejšega med športno- moški z rešilnim jopičem potovalnimi motocikli. moški z odsluženim vojaškim rokom moški z dovolj družbene moči USTALJENE ZVEZE: moški na kaj močen veter, močna konkurenca, močen motor moški na poziv modél moški na 'prvo žogo' -a samostalnik moškega spola moški na čem, kje 1. predmet za ponazoritev, maketa moški na delovnem mestu model česa moški na političnih funkcijah model avtomobila moški na invalidskem vozičku model reliefa moški na porodniški 2. vzorec, kalup moški na fronti model česa moški iz česa, od kod model privatizacije moški iz tujine model kapitalizma moški iz iste generacije model razmišljanja moški iz srednjega razreda model za kaj moški iz delavskega razreda model za torte idejni model za kitajski trg USTALJENE ZVEZE: mlad moški, star moški, poročeni moški, samski modeli za preživetje malih kmetij moški, moški in ženske 3. oseba ali stvar za upodabljanje 51 motív -a samostalnik moškega spola mož nadvojvodine 1. spodbuda mož odvetnice motiv koga/česa PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: motiv lovcev mož v/z/za motiv požigalcev nosilec vloge, poklica motiv strahopetca mož v čem motivi podjetij mož v uniformi motiv za kaj možje v modrem motiv za delo možje v belem motiv za rop možje v črnem motiv na nenavadno početje mož v vojaški opravi motiv za samomor mož s čim 2. osnovna, vodilna tematska sestavina mož z baretko motiv česa/koga mož s kamero motiv plaže mož s piščalko motiv kače mož za kaj motiv žalovanja mož za stike z javnostjo motiv matere mož za pomembne gole motiv za kaj/koga mož za velika tekmovanja motiv za pisanje mož za visok politični položaj motivi za fotografiranje motivi za lirično obarvane pesmi USTALJENE ZVEZE: vodilni mož, povodni mož, nekdanji mož, mladi motivi za otroke mož, mož na moža, mož na mestu, mož beseda motiv iz česa, od kod, od kdaj motivi iz živalskega sveta mŕtev -tva -o stil. -ó pridevnik motiv iz pravljice o povodnem možu 1. neživ motivi iz kmečkega življenja kdo biti mrtev v/na čem, kje, kdaj motivi iz stoletne tradicije ročnega pletenja mrtvi v prometu motiv iz 2. polovice 19. st. mrtvi v gorah motiv v/na čem, kje, kdaj, kako mrtvi v neurjih motiv v ljudskem pripovedništvu in pesništvu mrtvi v streljanju krščanski motiv v poznoantičnem obdobju mrtev na samem kraju motivi v grafičnih tehnikah mrtev na cesti dekorativni motiv v drobni plastiki kdo biti mrtev zaradi česa motiv na znamkah mrtev zaradi aidsa motivi na razglednicah mrtvi zaradi kovida zgodovinski motivi na Gorenjskem mrtvih zaradi lakote in spopadov motivi na veliko noč mrtvi zaradi prometnih nesreč kdo biti mrtev od česa v prenesenem pomenu USTALJENE ZVEZE: dodatni motiv, glavni motiv, vodni motiv, Tam je našla policista, ki sta bila vsa mrtva od strahu. cvetlični motiv, želja in motiv, teme in motivi Na vajo sem prišla napol mrtva od treme. móž Po tekmi z Rusijo sem bil mrtev od utrujenosti. -á samostalnik moškega spola Ob desetih zvečer sem se napol mrtva od izčrpanosti vrnila 1. odrasel človek moškega spola glede na izvor, poreklo in domov. položaj 2. nedejaven, odpisan mož česa kdo/kaj biti mrtev zaradi česa mož postave mrtev zaradi ignorance večine možje dejanja mrtev zaradi neaktivnosti prvi mož podjetja mrtev zaradi nedostopnosti mož iz česa, od kod mrtvi zaradi neslišanosti mož iz vasi mož iz zgodovine USTALJENE ZVEZE: klinično mrtev, politično mrtev, napol mrtev, živ mož iz vodstva in mrtev, mrtvi in ranjeni 2. poročen moški mož koga mož Ane 52 nabòr -ôra samostalnik moškega spola konkretni načrti glede vsebin svojega počitniškega branja 1. skupek, celota sestavin, stvari posebni načrti glede praznovanja nabor česa načrt glede prenove nabor zmožnosti ali vmesnikov nabor ukazov načrt z/s nabor podatkov namen, namera nabor programov načrt s čim/kom nabor za kaj načrti z železniško povezavo popoln nabor za delo z internetom načrti s tovarno nabor za gradnjo načrt s partnerjem primeren nabor za slovenski jezik načrt z njimi nabor s čim USTALJENE ZVEZE: lokacijski načrt, prostorski načrt, zazidalni načrt, sistemski nabori z oznako 865 poslovni načrt, učni načrt, finančni načrt, občinski načrt, nabor z vgrajeno podporo družinski načrt, želje in načrti 2. okrasni niz elementov nabor na čem, kje nàdčlôvek -éka samostalnik moškega spola vsi nabori na zunanjem plašču ekspresivno oseba s pripisanimi nadpovprečnimi lastnostmi nabor na spodnjem robu krila nadčlovek koga/česa nabor na rokavih nadčlovek Friedricha Nietscheja USTALJENE ZVEZE: sistemski nabor, širok nabor, pester nabor, nadčlovek nadoblasti bogat nabor, nabor in izbor, dostopna tehnologija in nabor nadljudje socializma podatkov nadljudje zgleda načŕt USTALJENE ZVEZE: nietzschejanski nadčlovek, nogometni -a samostalnik moškega spola nadljudje, nadčlovek in podčlovek, nadljudje ali boljši ljudje vnaprejšnja določitev poteka dejanja, procesa načrt česa nàdporóčnik -a samostalnik moškega spola načrt dela častniški čin v vojski načrt razvoja biti kot nadporočnik načrt upravljanja Med 1. svetovno vojno je služil kot nadporočnik po raznih PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: krajih Avstro-Ogrske. načrt za nadporočnik česa/koga predlog, osnutek nadporočnik slovenske vojske načrt za kaj/koga nadporočnik 17. pehotnega polka načrt za prihodnost PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: načrt za novo sezono nadporočnik v načrt za ureditev javnega prostora položaj v vojaški službi načrt za sanacijo nadporočnik v čem, kje načrt za lutke nadporočnik v slovenski vojski individualizirani načrti za učence nadporočnik v službi Pija IX nadporočnik v rezervi načrt o/pri nadporočnik v konjenici ideja, zamisel načrt o/pri čem USTALJENE ZVEZE: rezervni nadporočnik, upokojeni nadporočnik, načrt o vrnitvi v formulo ena domobranski nadporočnik načrt o sodelovanju s haaškim sodiščem načrt o preureditvi monarhije nadrejêni -ega samostalnik moškega spola načrti o odprtju velikanskega zabaviščnega parka in verige oseba z višjim položajem, predpostavljeni trgovin z igračami nadrejeni v/na čem, kje načrt o kraškem mednarodnem regionalnem parku nadrejeni v gledališčih načrti pri ustvarjanju velikega Maribora nadrejeni v vojski veliko načrtov pri urejanju kraja njegovi nadrejeni na zunanjem ministrstvu načrti pri vodenju moški nadrejeni na delovnem mestu načrt glede česa/koga Ustno je prepričal tudi svoje nadrejene v Ljubljani. načrt 53 USTALJENE ZVEZE: maščevalen nadrejeni, brezimni nadrejeni, nasilnost koga/česa nadrejeni in podrejeni, nadrejeni in odgovorni nasilnost partnerja nasilnost policije napráva -e samostalnik ženskega spola nasilnost islama delovna priprava nasilnost v čem, kje naprava česa/koga nasilnost v človekovem značaju naprave observatorija na Golovcu nasilnost v resničnem življenju naprave Termoelektrarne Šoštanj nasilnost v družbi obsevalne naprave dobavitelja Sanolaborja nasilnost pri čem/kom, kje, kdaj naprave vlačilca nasilnost pri opicah naprava inovatorja nasilnosti pri študentih naprava za kaj/koga nasilnost pri povojnem izgonu naprave za sledenje USTALJENE ZVEZE: verbalna nasilnost, mladostniška nasilnost, čistilna naprava za čiščenje komunalnih odpadnih voda in očetova nasilnost, vsiljivost in nasilnost, nasilnost in industrijskih odplak aroganca, nasilnost in jeza, grobost in nasilnost grafične naprave za prenosne računalnike vžigalne naprave za torpede naslòv -ôva samostalnik moškega spola naprave za bolnišnice 1. navedba bivanja, nahajanja idealne naprave za nadebudnega začetnika naslov česa/koga naprava s čim naslov podjetja dlančne igralne naprave z mobilnimi tehnologijami naslov uredništva ta naprava z desetimi kanali in izvrstnimi komponentami naslov naročnika klimatska naprava z ločenim sistemom gretja in hlajenja naslov dolžnika Naprava s sedmimi programi je povezana z navadnim 2. ime dela osebnim računalnikom. Nevarni solariji, naprave z umetno svetlobo za potemnitev naslov česa kože, so po izsledkih zadnje študije ameriškega nacionalnega naslov knjige inštituta za rakava obolenja škodljive. naslov filma naslov dela USTALJENE ZVEZE: čistilna naprava, klimatska naprava, elektronska naslov slike naprava, objekti in naprave, specialni stroji in naprave naslov predavanja 3. stopnja izobrazbe, položaj narávnost prislov naslov kaj/kdo položaj, gibanje v ravni črti naslov profesor slovenskega jezika naravnost v/na kaj, kam naslov profesor oziroma profesorica naravnost v obraz naslov akademik naravnost v oči naslov koga naravnost v smrt naslov zmagovalca naravnost na kožo naslov prvaka naravnost na evropsko sodišče naslov osebnosti leta naravnost predenj naslov menedžerja naravnost podenj naravnost proti komu/čemu, kam PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: naravnost proti stavbi naslov v naravnost proti nebu vrsta naziva naravnost domov naslov v čem naravnost proti nama naslov v šahu naravnost do česa/koga, do kam naslovi v plavanju s plavutmi in v hitrostnem potapljanju naravnost do njenega doma naslov v lokostrelstvu naravnost do srca naslov v evroligi naravnost do njih najvišji naslov v kategoriji starejših dečkov USTALJENE ZVEZE: zelo naravnost, skoraj naravnost, odkrito in naslov za naravnost, jasno in naravnost ustrezen izbor naslov za kaj/koga navadno s prilastkom nasílnost -i samostalnik ženskega spola pravi naslov za to uganko stanje neupravičene moči, pritiska boljši naslov za pomoč 54 pravi naslov za vse 2. večja količina niz česa/koga USTALJENE ZVEZE: elektronski naslov, spletni naslov, akademski naslov, olimpijski naslov, državni naslov, pravi naslov, laskav niz trditev in pravil naslov, ime in naslov niz naključij niza pogovorov o izstopu iz EU nasprótnik niz govornikov, aktivistov, lobistov, razstavljavcev, -a samostalnik moškega spola protestnikov 1. protivnik cel niz tekmecev nasprotnik česa/koga 3. del igre nasprotnik režima niz česa nasprotnik globalizacije niz izgubljenih servisov nasprotniki vojne niz izgubljenih točk nasprotnik kloniranja niz priložnosti za prevzem vodstva nasprotnik priseljencev niz v/na čem, kdaj, kje 2. nasprotni igralec uspešni niz v novi sezoni nasprotnik koga/česa niz v prvi tekmi s prvaki nasprotnik zmagovalca teh dveh srečanj nizi na prvi tekmi nasprotnik domačih odbojkarjev zmagoviti niz na domači mivki nasprotnik Olimpije niz s čim/kom PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: tretji niz s 7:6 nasprotnik v/na/iz niz z zelo dobro igro ob mreži vrsta protivnika podaljšani niz z mladincem nasprotnik v/na čem niz proti komu/čemu nasprotnik v vladi niz proti Francozu nasprotnik v borbi prva dva niza proti rojaku nasprotnik v finalu niz proti Hrvaški nasprotnik v stranki USTALJENE ZVEZE: uvodni niz, odločilni niz, izgubljeni niz, niz in nasprotnik v poklicnem življenju tekma, odločilne točke in niz nasprotniki v vesolju nasprotniki na desnici nòr nôra -o pridevnik nasprotniki na volitvah duševno nestabilen, bolan nasprotnik iz česa, od kod nasprotnik iz lastne stranke PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: nasprotniki iz podzemlja nor na nasprotnik iz soseščine navdušen nad kom/čim nasprotnika iz živalskega sveta kdo biti nor na koga/kaj nor na tega pevca USTALJENE ZVEZE: politični nasprotnik, enakovredni nasprotnik, močen nasprotnik, zagovorniki in nasprotniki nor na motorje, videoigrice nèvoják nor od -a samostalnik moškega spola navdušen na visoki, najvišji stopnji kdor ni in ne postane vojak nevojak kaj/kdo kdo biti nor od česa nor od sreče nevojak civilist čisto nor od strahu, jeze nevojak v čem, kje nevojak v nadomestnem civilnem služenju nevojaki v slovenski vojski nor za navdušen na visoki, najvišji stopnji glede na kaj/koga USTALJENE ZVEZE: usposabljanje za nevojake kdo biti koliko nor za koga/kaj dovolj nor za smukača níz -a samostalnik moškega spola dovolj nor za njihovo družbo 1. urejena skupina, vrsta malo nor za takšno naložbo niz česa ravno prav nora za gledališče niz postopkov zoper njega USTALJENE ZVEZE: čisto nor na konje, vsa nora na modo niz številk niz ukazov pri prevajanju 55 nós -ú in -a samostalnik moškega spola novo glede kaznovanja 1. sprednji del obraza, namenjen vohu novo glede problematike nosovi koga/česa kdo/kaj biti nov pri kom/čem, kje nosovi gostov novo pri nas 2. sprednji štrleči del česa novo pri poslih nos česa novo pri sodelovanju nos avtomobila novo pri naši hiši nos letala kdo/kaj biti nov po čem, kako nos bombe novo po starem novo po določeni ceni PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: novo po svojem okusu nos za novo po petnajstih letih uporabe sposobnost 3. zelo različen od dosedanjega znanega nos za kaj kdo/kaj biti nov za koga/kaj nos za talente nov za vse nos za zaslužek nov za večino slovenskih direktorjev nos za odkrivanje mamil novo za otroke nos za duh časa novo za vašo lepoto nos do PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: razpoloženje novejši od nos do česa še ne poznan nos do neba kdo/kaj biti novejši od česa z nosom do tal novejši od tega modela novejše od stopnic USTALJENE ZVEZE: dolg nos, zamašen nos, zlomljen nos, nos in novejši od tistih iz septembra usta najnovejši od šestih projektov nòv nôva -o USTALJENE stil. -ó pridevnik ZVEZE: nov zakon, novo leto, nova sezona, nova vlada, nove 1. pred kratkim nastal, še neznan tehnologije, novo za staro kdo/kaj biti nov v/na čem, kje nov v celoti obràz -áza novo v medicini samostalnik moškega spola nov na trgu 1. prednja stran glave novo na področju vinarstva obraz koga kdo/kaj biti nov iz česa, od kod obraz ponesrečenca novo iz znanosti obraz politika novo iz sveta telekomunikacij obraz pokeraša 2. pred kratkim vključen, še nepoznan 2. človek kdo/kaj biti nov v/na čem, kje obraz česa nov v lastniški sestavi obrazi nacionalke nov v našem okolju obrazi sveta novo v moji garderobi obrazi posadk novo v slovenski politiki obraz v/na čem, kje nov na sceni nov obraz v moštvu nov na seznamu obrazi v množici kdo/kaj biti nov med kom/čim, kje znani obrazi v igralski zasedbi nov med sebi enakimi obraz na televiziji nov med športnimi poročevalci novi obrazi na trgu nov med motorji zadovoljni obrazi na tribunah kdo/kaj biti nov s kom/čim 3. pojavnost glede na bistvene lastnosti in vsebine novi z novimi gesli obraz česa nova z garancijo obraz države novo z novo diagnozo obraz Ljubljane kdo/kaj biti nov glede koga/česa, kako obraz družbe novo glede sodelovanja obraz terorizma 56 PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: oče vojaka obraz z/s oče naroda značajske in vedenjske lastnosti oče odprave obraz s čim 2. začetnik, osnovatelj, ustanovitelj česa obraz z zaupljivimi očmi oče česa obraz z ironičnim slepim pogledom oče samospeva obraz s trpkim in utrujenim nasmeškom oče bolezni obraz s podočnjaki idejni oče projekta obraz s pozitivno energijo oče časopisa USTALJENE ZVEZE: stari oče, idejni oče, duhovni oče, sveti oče, obraz iz biološki oče, mama in oče določena, poznana oseba obraz iz česa, od kod oddáljen -a -o pridevnik znan obraz iz zgodovine nebližnji, nebližji obraz iz poslovnega sveta kdo/kaj biti oddaljen od koga/česa, od kod slovenski obrazi iz politike in športa dobrih deset korakov oddaljena od njega znan obraz iz sveta filma Julija se bo počutila oddaljeno od njega. obrazi iz glasbenega, filmskega in manekenskega sveta Je Novo mesto preveč oddaljeno od prestolnice za spremljanje festivala? obraz za kdo/kaj biti oddaljen okoli/okrog koliko česa ovrednotenje določene osebe glede na njene lastnosti, Znašla sta se v morju, od obale oddaljena okoli 150 metrov. sposobnosti Jelen je bil od preže oddaljen okoli 160 metrov. obraz za kaj, kam Hotel je od dvorane oddaljen okoli 20 minut hoje. obraz za naslovnico kdo/kaj biti oddaljen do koliko česa, koliko obraz za oddajo ljudje ali predmeti, oddaljeni do 800 kilometrov obraz za prepričevanje volilcev Med seboj naj bosta oddaljena do 50 cm. obraz za najvišje funkcije v državi Prav tako nevarni za zdravje so oddajni stolpi, ki so od obrazi za stike na svetovni ravni stanovanja oddaljeni do 1,5 km. USTALJENE ZVEZE: znan obraz, nov obraz, pravi obraz, obraz in USTALJENE ZVEZE: bolj oddaljen, preveč oddaljen, časovno telo oddaljen, geografsko oddaljen, bližnji in oddaljeni, lokalni in oddaljeni obvéza -e samostalnik ženskega spola 1. povoj oddélek -lka samostalnik moškega spola obveza za kaj 1. del uprave, ustanove z določeno dejavnostjo obveza za prvo pomoč oddelek znotraj česa, kje sterilna obveza za rane oddelek znotraj podjetja obveza za oči oddelki znotraj gimnazije 2. dolžnost oddelki znotraj bolnišnice obveza za kaj/koga oddelek znotraj policije strokovna obveza za razvoj nacionalne kulture in umetnosti oddelek v/na čem, kje zakonska obveza za vse šole oddelek v bolnišnici obveza za naprej oddelek v kaznilnici obveza za delodajalce oddelek v tretjem nadstropju oddelek v vrtcu USTALJENE ZVEZE: mavčna obveza, zakonska obveza, moralna obveza, mednarodna obveza kazenski oddelek na okrožnem sodišču oddelki na osnovnih šolah ôče oddelek pri čem, kje -éta samostalnik moškega spola 1. specializirani oddelek pri vrhovnem državnem tožilstvu tudi v prenesenem pomenu moška oseba v razmerju do svojega otroka oddelek pri agenciji oče koga/česa oglaševalski oddelek pri podjetju oče dvojčkov 2. skupina, enota glede na interes, starost oče trenerja oddelek v/na čem, kje, kdaj oče slikarja en oddelek v generaciji oče študentke slovenski oddelki v letu 1895 mladinski oddelek v kleti 57 športni oddelki na gimnazijah PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: jurišni oddelki na kopnem oder za propagandni oddelek na pokrajinski upravi namenski dvignjeni prostor oder za koga/kaj PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: oddelek za oder za glasbenike oder za zmagovalce organizirana enota z namenom oder za poletne prireditve oddelek za koga/kaj oder za montažo in demontažo specializiran oddelek za otroke oddelek za predšolsko vzgojo oddelek za kmetijsko svetovanje oder iz oddelek za slavistiko umetniška ustanova, skupina, njen izvor, lastnosti in značilnosti oddelek za keramiko oder iz česa, od kod oddelek z/s oder iz Trsta gostujoči odri iz tujine specializirana enota lutkovni oder iz lepenke oddelek s čim/kom oddelek z igračami USTALJENE ZVEZE: zmagovalni oder, koncertni oder, govorniški oddelek z ženskim spodnjim perilom oder, gledališki oder, mali oder, zidarski oder, oder življenja, oddelek s svetili oder za mlade oddelek z mladimi atleti oddelek s svojimi strokovnjaki ôkno -a samostalnik srednjega spola odprtina v steni, pregradi ali dostop v sistemu, ki omogoča USTALJENE ZVEZE: klinični oddelek, otroški oddelek, interni prehode, delovanje, stike oddelek, razvojni oddelek, mestni oddelek za urbanizem, okno česa oddelek brez drog okno sobice óder okno kombija ódra samostalnik moškega spola okno programa 1. izpostavljen, ločen, dvignjen prostor za nastopajoče okno čarovnika oder koga/česa okno na čem, kje oder talentov okno na stropu oder politike okno na levi strani kabine oder Križank okno na vrhu stopnišča oder dvorane ukazno okno na strežniku oder v/na čem, kje okna na namizju odri v tujini okno na kaj, kam oder v ljubljanskem parku okno na ulico oder v Tivoliju okna na dve strani oder na vodi okno na novo lokacijo oder na njihovem dvorišču okno s čim oder na Kongresnem trgu okno z gibljivimi polknicami oder pri čem/kom, kje okno z drsnim mehanizmom oder pri kulturnem domu okno z orodji oder pri nas okno s tabelarično prikazanimi podatki oder pri minoritih oder pri Prešernovem spomeniku PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: 2. konstrukcija iz lesenih in kovinskih elementov okno v oder okoli/okrog česa, kje izhod, vhod ali prehod odri okoli poslopja okno v kaj, kam zidarski odri okoli Nebotičnika okno v Evropo oder okrog gledališča okno v vesolje gradbeni odri okrog zvonika okno v raj oder ob čem, kje okno v resničnost gradbeni oder ob stanovanjski hiši okno v telo zidarski oder ob hiši okno za način dostopa okno za kaj 58 okno za vpis sporočila orodje pri vsakdanjem delu pogovorno okno za izbiranje datoteke orodje pri razvijanju aplikacij pogovorno okno za spreminjanje vrednosti ključev nevarno orodje pri pretepu okno za vstavljanje posebnih znakov in simbolov orodje pri zaščiti prebivalstva posebno okno za vsako mapo orodje pri ocenjevanju vina orodje iz česa, od kod, od kdaj USTALJENE ZVEZE: pogovorno okno, strešno okno, izložbeno okno, odprto okno, okno v svet, okna in vrata orodje iz brona orodje iz hitroreznega jekla okó orodje iz ukazne vrstice očésa samostalnik srednjega spola samostalnik ženskega orodje iz kamene dobe spola orodje iz kmečke hiše 1. čutilo za vid, za sposobnost videnja, gledanja orodje iz Betalovega spodmola oko koga orodje iz Švedske budno oko policistov oko trenerja PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: ostro oko filmofilov orodje za 2. lastnost in vloga očesa namenska priprava, programska podpora oko česa orodje za kaj/koga oko kamere železno orodje za kovanje jubilejnih kovancev oko žirije razna orodja za rez vinske trte oko javnosti orodje za upravljanje z vodami oko viharja profesionalna orodja za obdelavo videa tega podjetja računalniška orodja za maksimiranje pretokov energije v PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: celotno regijo oko za urejevalna orodja za pisatelje dobro opažanje, nadarjenost oko za kaj/koga orodje z/s ostro oko za kombiniranje vrsta pomoči, podpore oko za umetniški vtis orodje s čim oko za podrobnosti osnovno orodje z dvigalko oko za lepotice orodje z železnimi zobmi za rahljanje zemlje njegovo ko za ljudi posebno oblikovana orodja z ozkim rezilom za dolbenje lesa orodje z roglji in dolgim držajem za zajemanje oko nad/na prijetna orodja z vsem znanimi ikonami, gumbi in okni v zvezi z imeti nadzor orodje z obvezno paleto gradnikov v posebnem pokončnem oko nad kom/čim oknu budno oko nad delavci oko nad njo orodje proti budno oko nad javnimi zadevami preprečevanje, zaščita dvojno oko nad prodajo orodje proti čemu/komu oko na kom/čem orodje proti računalniški nesnagi oko na njej orodje proti teroristom oko na igralnih kartah orodje proti stresu USTALJENE ZVEZE: budno oko, prosto oko, mačje oko, kurje oko, orodje proti naravnim katastrofam oko za oko, uho in oko USTALJENE ZVEZE: ročno orodje, električno orodje, vrtno orodje, programsko orodje, Microsoftova orodja, spletna orodja, oródje -a samostalnik srednjega spola orodje v rokah predmet, priprava, program, ki omogoča opravljanje dela, dejavnosti oróžje -a samostalnik srednjega spola orodje v čem, kje priprava, sredstvo, pripomoček, bojevanje in obrambo orodje v medicinski diagnostiki orožje v čem, kje orodje v poslovanju glavno orožje v juriših orodje v kmetijski pridelavi orožje v boju za emancipacijo internet kot orodje v politični kampanji orožje v evropskih članicah samoumevno orodje v spletni komunikaciji orožje v boju proti slovenski politiki orodje pri čem/kom, kje orožje v tajnih enotah 59 orožje iz česa, od kod, od kdaj prva oseba kluba orožje iz časa osamosvajanja oseba leta orožje iz bivše Jugoslavije oseba v/na/pri čem, kje orožje iz rok okupatorja osebe v gospodinjstvu orožje iz druge svetovne vojne pravne osebe v gradbeništvu orožje iz civilnih skladišč slamnata oseba v poštnem nabiralniku orožje pri čem/kom, kje vodilna oseba v podjetju orožje pri lovu osebe na lokalni ravni orožje pri boju s tekmeci osebe na šoli orožje pri zločinih odgovorne osebe na nacionalki orožje pri generalni policijski upravi osebe pri projektu orožje pri evropskih ponudnikih ključna oseba pri podpisu orožje pri zdravstvenih težavah kontaktne osebe pri dogovarjanjih orožje pri dekletih oseba po čem oseba po petnajstem letu PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: orožje za oseba po uspešno končanem usposabljanju oseba po preteku delovnega razmerja namenska priprava, sredstvo za določene cilje orožje za koga /kaj PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: orožje za množično uničenje oseba z/s orožje za osebno rabo posameznik z določenimi lastnostmi, značilnostmi orožje za policijske enote oseba s čim orožje za obrambo oseba z nespornimi moralnimi kvalitetami orožje za lastno zaščito oseba z okvaro sluha oseba z nedokončano osnovno šolo orožje z/s oseba z veliko izkušnjami vrsta priprave, pripomočka, sredstva oseba z duševno motnjo orožje s čim orožje z usmerjeno energijo oseba iz orožja z velikim dometom posameznik glede na status orožje z dušilcem oseba iz česa, od kod orožja s kratko cevjo oseba iz sveta politike orožja z obogatenim uranom oseba iz javnega življenja orožja z rezili oseba iz višjega razreda osebe iz ranljivih skupin orožje proti osebe iz tretjih držav obramba, preprečevanje oseba iz akademskega okolja orožje proti komu/čemu fiktivna oseba iz romana orožje proti fašistični oblasti orožje proti tiraniji oseba za orožje proti toči vloga orožje proti alkoholizmu oseba za kaj orožje proti virusom pravšnja oseba za podjetje orožje proti staranju primerne osebe za politično funkcijo orožje proti nevednosti in nepismenosti pooblaščena oseba za nadzor usposobljene osebe za nudenje prve pomoči USTALJENE ZVEZE: strelno orožje, jedrsko orožje, hladno orožje, biološko orožje, kemično orožje, smrtonosno orožje, težko oseba za občasna nadomeščanja orožje, tajno orožje, trofejno orožje, orožje in strelivo USTALJENE ZVEZE: pravna oseba, fizična oseba, odgovorna oseba, uradna oseba, ljubljena oseba, pooblaščena oseba, določena oséba -e samostalnik ženskega spola oseba človeško bitje, posameznik oseba koga/česa osnôva -e samostalnik ženskega spola odgovorna oseba delodajalca bistvena izhodiščna sestavina za obstoj in vrednotenje pristojna oseba izvajalca osnova česa ključna oseba zveze osnova bolezni 60 osnova rezultatov orodja, osnovna za marsikaterega profesionalnega osnova trženja uporabnika osnova razvoja vse osnovno za življenje osnova vanilije Uporabniški vmesnik je precej osnoven za današnje osnova v/na čem, kje razmere. tehnične osnove v gradivu Pritisk je osnoven za preživetje in obstajanje v nogometu, ki osnova v veljavnih dokumentih je moderno gladiatorstvo. čvrste osnove v poslovniku USTALJENE ZVEZE: osnovna šola, osnovni kapital, osnovna plača, zakonska osnova v obstoječi zakonodaji osnovna sredstva, osnovni kapital, osnovni namen, osnovna izobrazbene osnove v srednjem usmerjenem izobraževanju pravica, osnovna in srednja šola trženjske osnove v spremenjenih okvirih poslovanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov pámet -i samostalnik ženskega spola računalniške osnove na enem mestu 1. sposobnost dojemanja, razsojanja osnova na podvozju pamet koga eksistenčne osnove na podeželju pamet človeka osnova iz/od česa, od kod pamet ljudi dobra osnova iz preteklosti pamet glede česa/koga osnove iz kulture in navad zdrava pamet glede zdravja davčna osnova iz dobička pri skladih pamet glede etičnosti davčna osnova od dohodkov pamet glede današnje situacije pokojninska osnova od zadnjih deset let pamet glede migrantov najnižja zavarovalna osnova od sedanjega zneska zajamčene pamet v/na čem, kje, kdaj plače pamet v razvoju mesta in njegovega okolja osnova po čem, kako pamet v novih časih osnova po zakonu o dohodnini zdrava pamet v svetu osnove po posameznih zavarovalnih razredih pamet na pravem mestu osnove po 9. členu zakona o dohodnini več pameti na vseh področjih PREDLOŽNE 2. PODIZTOČNICE: kot nagovor pozivanje k dobri in trezni odločitvi osnova za pamet v kaj, kam bistvena sestavina kot izhodišče, potreba, pogoj pamet v roke osnova za kaj pamet v glavo osnova za odpornost in dobro počutje pamet v dobro celega naroda davčna osnova za plačilo dohodnine PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: lastna osnova za obstoj pamet o osnova za davek védenje, razumevanje zakonska osnova za delovanje pamet o čem materialna osnova za njihovo delo pamet o getu in taboriščih USTALJENE pamet o pravni državi ZVEZE: davčna osnova, pokojninska osnova, jušna osnova, nizka osnova, osnove in merila mednarodna pamet o jugovzhodni Evropi pamet o korektnosti osnôven -vna -o pridevnik USTALJENE ZVEZE: tudi rodilniške zveze zdrava kmečka pamet, domača bistven, najpomembnejši pamet, umetna pamet, lastna pamet, kratke pameti, počasne kdo/kaj biti osnoven pameti, lepota in pamet Zdravje je osnovno. Sporočilnost je dokaj osnovna, saj omogoča zgolj pošiljanje pamflét -a samostalnik moškega spola SMS ter MMS sporočil. sramotilni sestavek, spis Osnovna sta skrb in ljubezen do jezika! pamflet proti čemu/komu kdo/kaj biti osnoven pri čem, kje pamfleti proti osamosvojitvi Občutek za mero je osnoven pri vsakem uravnovešanju. pamflet proti kulturni politiki pamfleti proti opozicijskim politikom pamflet proti mesojedcem PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: osnoven za pamflet s čim pamflet z zmedeno vsebino pogoj pamfleti z obtožbami kdo/kaj biti osnoven za koga/kaj pamfleti z zgodovinsko neobjektivnimi trditvami 61 pamflet v/na čem, kje, kako papir za tiskalnike pamfleti v dnevnem časopisju papir za risanje politični pamflet v podporo šolskemu ministru papir za ovijanje pamflet v stilu dobrega diplomanta FDV pamflet na sekretu nekega lokala papir v pamfleti na račun slovenske zunanje politike navadno v množini list, dokument papir v čem, kje USTALJENE ZVEZE: politični pamflet, strankarski pamflet, navaden pamflet, papir v kuverti satire in pamfleti, polemike in pamfleti papir v nabiralnikih papir v slovenščini panél -a samostalnik moškega spola papirji v predalu 1. plošča papirji v torbi panel s čim papirji v mapah paneli s sončnimi celicami papir iz česa, od kod strešni paneli s tricentimetrsko izolacijo papir iz beležnice paneli z okvirno konstrukcijo papirji iz aktovke panel za kaj papirji iz banke termalni paneli za ogrevanje sanitarne vode paneli za ogrevanje in hlajenje prostorov papir z/s paneli za zvočnike navadno s prilastkom dokument paneli za testiranje in absorpcijo hrupa papir z/s čim 2. posvet delovne skupine vrednostni papir z državnim jamstvom panel koga/česa vrednostni papir z določbo panel uporabnikov uradni papir z glavo Mestne občine Maribor panel sodnikov panel gostinstva papir o panel trgovin potrdilo, dokazilo panel za kaj papir o čem/kom mednarodni panel za podnebne spremembe papirji o prodaji panel za spremljanje podnebnih sprememb papirji o lastništvu nacionalni panel za ocenjevanje deviških oljčnih olj papirji o orožju panel o čem papirji o izobrazbi panel o ekologiji in zaščiti okolja papirji o posvojitvi panel o finančnih odnosih z javnostmi USTALJENE ZVEZE: vrednostni papir, toaletni papir, navadni papir, panel o vplivih interneta odpadni papir, papir v rokah USTALJENE ZVEZE: solarni panel, sončni panel, strešni panel, fasadni paneli, solarni paneli in toplotne črpalke, izolacijski pártner -ja samostalnik moškega spola paneli in kabelske police 1. oseba, v ljubezenskem odnosu z drugo osebo partner koga papír -ja samostalnik moškega spola partner igralke izdelek iz lesnih vlaken za pisanje, tiskanje, zavijanje partner glasbenika papir iz česa, od kod partner premierke papir iz cvetličarne partner za koga/kaj papir iz papirnice Vevče partner za hčer papir iz cunj partnerji za samske ljudi papir iz čistega bombaža partner za zvezo papir iz smreke partner za spočetje PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: partner s čim papir za partner z denarjem namembnost, vrsta uporabe partner z dovolj visokimi prejemki papir za kaj partner s podobnim družbenim položajem in papir za peko temperamentom papir za potne liste partner s slabimi nameni papir za denar 2. sodelavec, soigralec 62 partner koga/česa perilo iz česa, od kod partner posojilodajalca damsko perilo iz svile in čipk partner podjetja perilo iz bombaža partner družbe perilo iz pralnega stroja poslovni partner sejmišča perilo iz sušilnika koalicijski partner desnice perilo iz omare partner v/na čem, kje, kako perilo pred/pod čim, kdaj partnerja v službi policije oprano perilo pred sušenjem partnerji v tujini otroško perilo pred prvo uporabo partner v studiu spodnje perilo pod obleko partner v denarnih zadevah perilo pod krilom partner na avstrijski strani perilo v čem, kje partnerji na podlagi pokojninskega načrta perilo v gospodinjstvu partner za kaj perilo v rdeči barvi strateški partner za neživilske izdelke posteljno perilo v cvetličnem vzorcu domači partnerji za izdelavo določenih delov ali zaokroženih celot USTALJENE ZVEZE: spodnje perilo, žensko perilo, mesečno perilo, umazano perilo v javnosti partner za igranje šaha partner iz česa, od kod peró partner iz gospodarstva -ésa samostalnik srednjega spola partner iz tujine 1. roževinasti izrastek iz kože pri pticah partnerji iz jugoslovanskih podjetij pero česa partner pri čem, kje pero purana partner pri zastopanju interesov študentov pero sove partnerji pri projektu pero na čem, kje partnerja pri gospodarjenju pero na levem krilu partner s čim pero na klobuku partner z izkušnjami peresa na glavi partner s takšno licenco pero za čim, kje partner z vizijo in znanjem pero za klobukom vaškega junaka 2. orodje za pisanje USTALJENE ZVEZE: poslovni partner, strateški partner, socialni pero v čem, kje partner, partnerji in prijatelji, kupci in partnerji, družina in pero v rokah partner, starši in partnerji pero v črnilu pero v črnilniku penále -a samostalnik moškega spola pero s čim 1. pogodbena globa, kazen pero s prirezano konico penale za kaj/koga pero s krogličasto konico velike penale za zamudo 3. ustvarjalnost umetnika, pišočega človeka penali za kasnitve pero koga/česa penal za nasprotno ekipo pero pesnika nove penale za izvajalca pero novinarja penale zaradi česa pero strokovnjaka penali zaradi neizpolnjenih plačilnih rokov pero meseca/leta penali zaradi nespoštovanja pogodbe Penali zaradi nedobavljenih količin elektrike so enormni. PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: 2. prekršek pero za penale nad kom namenskost delovanja, pobude penal nad igralcem pero za kaj Si videl video, ko je bil dosojen penal nad njim? pero za oporo in dušenje vibracij nalivno pero za podpis USTALJENE ZVEZE: sodni penali, visoki penali, zamudni penali, pero za metlo zamudne obresti in penali, penale in kazni, škoda in penale, pero za stvar penal in rdeči karton pero za ilustracijo perílo zlati peresi za odličnost v organizacijskem komuniciranju -a samostalnik srednjega spola žlahtno komedijsko pero za monokomedijo oblačila, posteljnina in drugo iz pralnega blaga prvo pero za najbolj branega avtorja 63 USTALJENE ZVEZE: nalivno pero, gostujoče pero, gosje pero, pismo iz poštnega nabiralnika novinarsko pero pismo iz stare skrinje pismo z Gorenjske pésem -smi samostalnik ženskega spola pismo z drugega avgusta krajše literarno delo v verzih, govorjeno ali peto pismo o kom/čem pesem s česa, od kod pismo o svojih namerah pesem z zadnjega albuma pismo s čim pesmi z vseh celin pismo z uradnim pečatom pesmi z vsega sveta pozdravno pismo z željami ljudske pesmi z Murinih bregov pismo z belim praškom pesem iz česa, od kod pismo med kom/čim pesem iz srca pisma med njim in kasnejšo ženo ljudska pesem iz grl in instrumentov ljudskih pevk in pevcev pisma med starejšima bratoma pesem iz ljudske zakladnice pismi med dvema izjemnima ženskama pesmi iz pesniške zbirke 2. pisna izjava, pogodba, listina pesmi iz Bele krajine pismo koga/česa komu/čemu navadno s prejemnikom v dajalniku pesem na čem, kje odprto pismo raziskovalcev vladi zadnja pesem na plošči pisma bralcev bralcem pesem na lestvici poverilno pismo ministra vodji diplomatskega pesem s čim predstavništva v tujini pesem z naslovom ... pisma podpore splošni bolnišnici pesem z akrostihom pismo za koga/kaj pesem s praznično tematiko pismo za javnost pesem za koga/kaj pismo za revijo pesmi za odrasle pismo za dnevnik pesmi za otroke pastirsko pismo za četrto adventno nedeljo pesem o kom/čem pismo o čem pesmi o njem pismo o nameri pesmi o Krasu pismo o evtanaziji pesmi o svobodi pismo s čim pesem v čem pismo s priporočilom pesmi v slovenščini pismo z nezaupnico pesmi v učbeniku pismo s podpisi pesmi v izvedbi vokalnega okteta USTALJENE ZVEZE: pismo meseca, sveto pismo, garantno pismo, odprto pismo, darilno pismo, anonimno pismo, protestno USTALJENE ZVEZE: ljudska pesem, narodna pesem, slovenska pesem, umetna zborovska pesem, pesem tedna, pesem pismo Evrovizije, pesem v prozi, s pesmijo in plesom, ljudske pesmi in napevi plán -a samostalnik moškega spola 1. načrt písmo -a samostalnik srednjega spola plan česa/koga 1. zapisano sporočilo kot pošiljka plan dela pismo koga/česa plan razvoja pisma oboževalcev plan občine pismo gospe Anice plan države pismo komu/čemu plan gradbišča grozilno pismo njegovim domačim plan kmetov pismo za koga/kaj plan za kaj/koga, za kdaj pismo za dekle novi plan za urejanje prostora pismo za dedka Mraza dolgoročni plan za razvoj obrti, industrije in poslovnih pismo za pomoč dejavnosti pismo od/iz/z koga/česa, od kod, od kdaj strateški plan za obdobje naslednjih petih let pismo od nje plan za bolnika z rakom prostate pismo od doma plan za letos pismo od sina plan s čim/kom pismo iz tujine strateški plan s projekti 64 plan z novim albumom mala plastika v patinirani glini plan z obstoječo mrežo šol velika plastika v lesu plan s svojo redno stranko plastika s čim plan o čem plastike z živalskimi ali antropomorfnimi formami plan o decentralizaciji mala plastika z erotičnim pridihom plan o vzpostavljanju informacijske družbe male plastike z naslovom Deljene identitete plan glede česa plastika iz česa prostorski plan glede poteka avtoceste male plastike iz različnih obdobij veljavni plan glede stavbnih zemljišč plastike iz odpadnih materialov plan glede nudenja storitev manjše plastike iz žgane gline 2. razvrstitev oseb, predmetov na sliki, posnetku vrtne plastike iz peščenjaka plan koga/česa plastika za kaj/koga plan portretirancev zasnova plastike za nagrado piranesi plan dokumentarca plastike za znane naročnike plan razstave USTALJENE ZVEZE: mala plastika, trda plastika, prozorna plastika, USTALJENE ZVEZE: prostorski plan, dolgoročni plan, terminski plan, cenena plastika, kovina in/ali plastika letni plan, plan in analize, plani in programi plášč -a samostalnik moškega spola plástika -e samostalnik ženskega spola vrhnje oblačilo koga, vrhnja pokrivna in varovalna plast česa 1. masa plašč koga/česa plastika česa plašč gosta polprozorna plastika ohišja plašč starke plastika pokrova plašč dedka Mraza topla plastika sedeža plašč kože zaščitna plastika podvozja gumijasti plašči koles plastika v/na čem plašč naivnosti kakovost plastike v notranjosti plašč ljubezni plastika v vseh oblikah in barvah plašč iz česa plastika na armaturi plašč iz kašmirja plastika na notranjih oblogah plašč iz umetnega krzna plastika s čim plašč iz pletiva plastika z optičnimi vlakni plašč iz maha plastika z videzom kroma nekakšen plašč iz sadnega sladkorja plastika z leskom aluminija plašč iz gume prožna plastika z dodatkom bakra plašč iz termoplastičnega PVC plastika iz česa plašč s čim bio plastika iz naravnih materialov plašč s kapuco plastika iz metanola plašč z obrobo na rokavih in ovratniku plastika iz biosurovin široki plašč s kratkimi rokavi plastika iz nafte plašč z zračnico plastika za kaj plašč z vgrajenimi električnimi grelci trda plastika za boljši oprijem Obnovite kisli plašč kože z rahlo okisano vodo. plastika za enkratno uporabo Danes proizvajajo avtomobilske plašče z dobesedno tisoči plastika za plastenke različnih vzorcev kanalov, ki jim včasih nedomiselno pravijo plastika za prevajanje elektrike dezeni. plastika za poletne skoke PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: plašč za 2. izdelek iz trdega materiala, kip, relief namensko pokrivalo, varovalo plastika koga/česa plašč za kaj/koga mala plastika kiparja plašč za hladne zime velika kovinska plastika vrtnarja novi plašči za kolo plastika deklice avtomobilski plašči za osebna, poltovorna in tovorna vozila lesene plastike fetišev plašči za vojsko plastika v čem zaščitni plašč za pilote male plastike v kamnu 65 K cestnemu kolesu kupijo še gorskega, poleg tega mnogi plaža z mivko in palmami menjavajo plašče za različne terene. urejena plaža z zelenico Pri preobremenjenosti trave na igriščih si pomagamo s 2. navadno ekspresivno namensko delo ali vsebina brez kvalitete takoimenovanimi zaščitnimi plašči za trate, ki so na voljo v ali umetniške vrednosti specializiranih trgovinah. plaža v/na čem, kje USTALJENE plaža v knjigarnah ZVEZE: kopalni plašč, krzneni plašč, dežni plašč, zimski plašč, črni plašč, zaščitni plašč, ozonski plašč, mašni plašč plaža na knjižničnih policah PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: pláz -a stil. -ú samostalnik moškega spola plaža za 1. gmota zemlje, snega, ki se odtrga od podlage in drsi vrsta čtiva, namenskost določene vsebine navzdol plaža za koga/kaj plaz česa lahkotna bralna plaža za zdolgočaseno slovensko plaz snega prebivalstvo plaz kamenja v pretenciozen artizem preoblečena plaža za natanko plaz blata enkratno (ne)uporabo plaz v/na/pri čem, kje plaz v Logu USTALJENE ZVEZE: lepa peščena plaža, nudistična plaža, portoroška plaža, snežna plaža pod Vitrancem, literarna plaža plaz v gorah plaz v dolini plés plaz v občini -a samostalnik moškega spola plazovi v porastu 1. zaporedje določenih korakov, gibov, navadno ob glasbeni spremljavi snežni plaz na italijanski strani ples česa/koga plaz na smučišču ples četvork plaz pri pokopališču ples indijancev plaz pri Zalem Logu obredni plesi ljudstev Bližnjega in Srednjega Vzhoda plaz s česa, od kod ples na/v/ob čem, kje, kako zemeljski plazovi z vzpetin ples na vodi plaz z gore ples na ledu plaz s hriba ples na drogu plaz s severne stene ljudski ples v dvočetrtinskem taktu 2. ekspresivno velika dinamična količina česa klasični ples v paru plaz česa erotični ples ob drogu plaz obtožb ples iz česa, od kod plaz kritik plesi iz okolice Ljubljane plaz vprašanj plesi iz Rezije plaz navdušenja kmečki plesi iz cele države plaz protestov ples po čem, kje, kdaj, kako plaz stečajev ples po žerjavici plaz v čem, kje plesi po pokrajinah plaz v stranki sodobni plesi po drugi svetovni vojni plaz v mislih terapevtski ples po metodi petih ritmov USTALJENE ZVEZE: zemeljski plaz, snežni plaz, kamniti plaz, ledeni ples po italijanski šegi plaz, katastrofalen plaz, poplave in plazovi 2. sporočilno premikanje, gibanje določenih živali ples česa pláža -e samostalnik ženskega spola ples kresničk 1. kraj, prostor ob vodi, namenjen kopanju in sončenju ples čebel plaža v/na čem, kje ples opic mestna plaža v Kopru ples kitov kilometer dolga peščena plaža v Sydneyju 3. vrsta glasbe mestna plaža na Ježici 4. družabna prireditev rajska plaža na eksotičnem otoku ples koga/česa tropske plaže na jugu ples svatov plaža s čim ples maturantov plaža s turkizno modrim morjem ples Gimnazije Celje peščene plaže s palmami ples kurentov 66 ples čarovnic nakladalna plošča v pritličju ples v/na/po čem, kje plošča v slovenščini letni ples v hotelu plošča v maniri madžarskega čardaša ples v mestnem parku Omenjeni pas je nastal med afriško geotektonsko ploščo na ples v šoli jugu in evrazijsko na severu. ples v predstavi plošča iz česa ples na ulici plošča iz prozorne plastike ples na hotelski terasi plošča iz belega marmorja tradicionalni ples na Dunaju plošča iz umetnih materialov ples po mizah plošče iz listnatega testa 2. ploska konstrukcija na nosilnih zidovih PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: plošča v/na čem, kje ples v/z plošča v metliškem gradu vrsta družabnega plesa in družabne prireditve nasploh etažne plošče v starih kamnitih hišah ples v čem, kje plošča na hiši mlade družine ples v maskah plošča na novem skednju ples v starih nošah plošča iz česa ples v kolu plošče iz vlaknatega cementa ples v polfinalu plošča iz nerjavečega jekla ples v dežju 3. na večjem krožniku servirane različne jedi za več oseb ples z/s čim/kom plošča česa ples s klobuki plošča predjedi ples z metlo plošča sirov ples z meči plošča za koga/kaj ples z ognjem plošča za dve osebi ples z zvezdami plošča za predjed ples z očetom ples z možem PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: plošča z/s ples za vrsta in lastnosti ploščatega predmeta vrsta in namen skladbe ali dogodka plošča s čim ples za koga/kaj plošča z naslovom ... ples za dve osebi plošča z vsemi stikali ples za pare plošča s procesorjem ples za vse starostne kategorije plošča s čipovjem ples za dobro letino zidna plošča s policami ples za veliki orkester plošča s klasično glasbo plesi za petglasni inštrumentalni sestav ples za klavir plošča za namenski ploščat predmet, površina USTALJENE ZVEZE: sodobni ples, standardni ples, maturantski ples, plošča za kaj/koga ljudski ples, orientalski ples, glasba in ples plošče za talne obloge plôšča plošča za lazanjo -e samostalnik ženskega spola plošča za kuhanje 1. plosk predmet, površina temeljna plošča za začetek gradnje športnega parka plošča koga/česa plošča za ljubitelje tega zvoka plošča hleva plošče za otroke plošča štedilnika plošča tiskalnika USTALJENE ZVEZE: armaturna plošča, spominska plošča, matična plošča Pankrtov plošča, vezana plošča, osnovna plošča, matična plošča, plošča skupine gramofonska plošča, plošče in kasete plošča leta plošče biskvita pocéni -- pridevnik plošča v/na čem, kje 1. nizkocenoven plošča v rjavi barvi kaj/kdo biti poceni glede/zaradi česa/koga plošča v spomin na dogodke Seminar je sorazmerno poceni glede na realne stroške. 67 Prevoz je v vsakem primeru zelo poceni zaradi števila podatek iz/z/s turistov. izvor sporočila Takšne inovacije niso poceni zaradi visokih stroškov podatek iz/z/s česa, od kod zdravljenja. podatki iz zemljiške knjige Delovna sila je poceni zaradi nizkega vložka v delavce. podatki iz enciklopedije Odvetniki niso poceni zaradi tarif in dolžine procesov. podatki iz različnih virov 2. ekspresivno malovreden, slab podatki iz raziskave javnega mnenja kdo/kaj biti poceni podatki iz preteklosti Ti ljudje so poceni! podatki z razstave Nasploh Albanija ni poceni država. podatki z obiska PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: podatki s tiskovne konference poceni za podatki z interneta nedrag, cenovno zelo ugoden USTALJENE ZVEZE: navadno v množini osebni podatki, statistični kaj biti poceni za kaj/koga podatki, tehnični podatki, neuradni podatki, uradni podatki, poceni za ameriške razmere osnovni podatki, zadnji podatki, podatki in informacije privlačno poceni za nakup še dovolj poceni za izdelavo izmenljivih britvic za enkratno pôdel -dla -o pridevnik uporabo navadno v povedku zelo negativen glede lastnosti in ravnanja poceni za tujce kot za naše državljane kdo biti podel poceni za širše občinstvo Ni treba biti podel, da bi bila komedija dobra. poceni za turiste Vedela je, da zna biti podel, a si ne bi nikoli mislila, da je USTALJENE sposoben česa tako krutega. ZVEZE: poceni delovna sila, poceni izdelek, poceni model, poceni nakup, dobre in poceni restavracije Nenadoma sem se sama sebi zazdela neznansko podla. Ne počutijo se podli, če zapravljajo denar, ki ga nimajo. podátek -tka samostalnik moškega spola PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: navadno v množini dejstvo o stvari, pojavu, dejanju, poteku podel z/s/pri podatek koga/česa zelo negativen v odnosu podatki agencije kdo biti podel s kom/čim podatki policije Ker sem bil nesrečen, sem bil podel z ljudmi. podatki urada kdo biti podel pri čem/kom podatki ankete Bes Nemcev pa je bil bolj podel pri trpinčenju. podatek za kaj/koga podatki za nepremičnine USTALJENE ZVEZE: podel fant, podla laž, podla obtožba, podlo podtikanje, nizkoten in podel podatki za posamezne občine podatki za prvo polletje podatki za rejce podlóga -e samostalnik ženskega spola podatki za zaposlene v javnem sektorju 1. snov za notranjo stran oblačila, obuvala, opreme podatek v/na čem, kje podloga česa podatki v bazi podloga plašča podatki v poslovnih knjigah podloga škornja podatki v učbeniku podloga klobuka podatki v preglednici podloga kovčka podatki na embalaži podloga iz česa podatki na spletnih straneh podloga iz umetnega krzna podatki na osebnih dokumentih podloga iz filca podloga iz mrežaste tkanine PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: 2. osnova, na katero se kaj postavi podatek o podloga česa določeno dejstvo, ki omogoča nadaljnje delovanje podloga preproge podatek o čem/kom podloga znamke podatki o poslovanju podloga dokumenta podatki o odkupu in cenah kmetijskih in gozdarskih slikovna podlaga poročila pridelkov podloga iz česa podatki o osumljencih podloga iz sena podatki o kandidatih podloga iz umetne trave 68 podloga iz testa podoba z dvema obrazoma podloga iz lepenke 2. lastnost, značilnost podloga iz plastike podoba česa/koga podloge iz datotek podoba sveta podoba Slovenije PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: podloga/podlaga za podoba naselja podoba očeta namenska osnova, ki omogoča boljši obstoj, delovanje določenega izdelka 3. pojav kot del spomina, domišljije podoba podloga za kaj iz česa, od kod podobe iz davnih težkih časov podloga za miško podobe iz preteklosti podloga za čevlje podobe iz sanj notranja podloga za hladnejše dni podobe iz spanja podloga za asfalt podlaga za film PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: podoba v/na USTALJENE ZVEZE: snemljiva podloga, nepremočljiva podloga nastop, predstavitev podlóžnik podoba v/na čem, kje -a samostalnik moškega spola podoba v javnosti 1. pripadnik podrejenega nižjega sloja glede dolžnosti in podoba v medijih pravic podoba v politiki podložnik koga/česa podoba na odprti politični sceni podložnik kralja podoba na televiziji podložnik gospodstva podložnik države 2. kdor je v podrejenem odnosu, položaju in zvesto sledi podoba o nekim ukazom, smernicam miselna predstava, razlaga podložnik koga/česa podoba o čem/kom podložniki župana podoba o naši preteklosti podložnik zahoda podoba o svetu okoli sebe podložniki kapitalizma podoba o njem PREDLOŽNE USTALJENE PODIZTOČNICE: ZVEZE: celostna podoba, zunanja podoba, nova podložnik za podoba, grafična podoba, besede in podobe namenska podrejena vloga podložnik za kaj/koga podóben -bna -o pridevnik podložnik za vse čase ujemalen po bistvenih lastnostih podložnik za vsa fizična dela kdo/kaj biti podoben komu/čemu podložniki za nemško ljudstvo podoben očetu podobna žogi USTALJENE ZVEZE: fevdalni podložnik, zvesti podložnik, gospodarji podobna hrvaščini in podložniki podobna ošpicam kdo/kaj biti podoben kot kaj čemu, kako z dajalnikom podóba -e samostalnik ženskega spola podoben kot jajce jajcu 1. predstavitev v sliki ali besedi kdo/kaj biti podoben v čem, kako podoba česa/koga podoben v mnogo ozirih podoba obraza podoben v tem smislu podoba Trsta podoba Cankarja PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: podobe žensk podoben po podoba na čem, kje ujemalen, prekriven glede na določeno lastnost podoba na plakatu kdo/kaj biti podoben po čem, kako podobe na majicah podoben po moči podobe na stenah in stropu podoben po videzu podoba s čim podobne po strategiji podoba z logotipom podobni po stilu interaktivne trirazsežne podobe z odtisom vodnega žiga USTALJENE ZVEZE: zelo podoben primer, podoben položaj, fotografske podobe s precizno osenčenostjo podobna težava, na podoben način 69 pòdpredsédnik -a samostalnik moškega spola 2. omejen prostor z določenimi značilnostmi, območje namestnik predsednika oz. voljenega vodje področje česa/koga podpredsednik česa/koga področje črnih gradenj podpredsednik vlade področje hudournikov podpredsednik stranke področje poplav podpredsednik društva področje plazov podpredsednik vseh upokojencev področja s čim/kom podpredsednik za kaj področja z zdravo, neokrnjeno naravo podpredsednik za gospodarstvo področje z ugodnim vremenom podpredsednik za področje naravoslovja, tehnike in področja z medvedi biomedicine področja z mešanim prebivalstvom podpredsednik za strateške zadeve področja z zelo starim prebivalstvom podpredsednik v čem, kje področje v/na čem, kje navadno s prilastkom podpredsednik v administraciji kmetijska področja v Sloveniji podpredsedniki v prvi vladi najtežje dosegljiva področja v lobanji podpredsednik v razvojnem oddelku dvojezično področje na avstrijski strani refleksna področja na stopalih USTALJENE ZVEZE: dosedanji podpredsednik, takratni področja na disku podpredsednik, predsednik in podpredsednik, minister in podpredsednik PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: področje za podrépnik -a samostalnik moškega spola namenskost delovanja, dejavnosti, prostora oseba z neetičnimi nameni področje za kaj/koga podrepnik koga/česa področje za razvoj kadrov podrepnik predsednika področje za poslovanje podrepnik zmagovalcev področje za telekomunikacije podrepniki režima področja za izgradnjo komunalne infrastrukture podrepnik v čem, kje področje za stanovanjsko gradnjo in mirne dejavnosti podrepniki v policiji omejeno področje za tuje obiskovalce podrepniki v Ljubljani pomembna področja za prebivalce njegovi podrepniki v teh državah zaščitena področja za ptice podrepnik pri kom/čem, kje USTALJENE ZVEZE: delovno področje, gospodarsko področje, podrepnik pri policiji kulturno področje, strokovno področje, področja in dejavnosti njihovi podrepniki pri Združenih narodih USTALJENE ZVEZE: policijski podrepnika, okupatorjevi podrepniki, podstáva -e samostalnik ženskega spola plačani podrepniki, opozicijski podrepniki, slovenceljni in 1. osnova, temelj podrepniki, njegovi somišljeniki in podrepniki podstava česa podstava besede podróčje -a samostalnik srednjega spola podstava tvorjenke 1. omejeno delovanje, dejavnost podstava za kaj področje česa podstava za tvorjenko področje kulture podstava za pri mek področje kmetijstva 2. podlaga, izhodišče področje dela podstava česa področje izobraževanja podstava učenja od mladosti do starosti področje zdravstva področje trženja USTALJENE ZVEZE: imenska podstava, večdelna podstava, besedotvorna področje s čim/kom podstava področje s specifično strokovno terminologijo delovno področje z dobro perspektivo in zdravim okoljem podstávek -vka samostalnik moškega spola žanrsko področje z največ bralci spodnji nosilni del področje v/na čem, kje navadno s prilastkom podstavek iz česa poslovno področje v podjetju podstavek iz lesa ali opeke turistična področja v kmetijstvu podstavek iz nabrežinskega kamna področje na katedri za tržno komuniciranje podstavek iz vej finančno področje na področju gospodarstva 70 podstavek iz garaž pod njim podvrsta z drugo gensko različico podstavek pod čim podvrsta s podobnim zdravilnim delovanjem papirnati podstavek pod kozarcem 2. različni pojavi ali pojavne oblike znotraj iste vrste podstavki pod cvetličnimi lončki podvrsta česa plutovinast podstavek pod mizo podvrsta dohodnine podvrsta grafikona PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: podstavek za podvrste epilepsije namenska osnova, podlaga USTALJENE ZVEZE: posebna podvrsta, morfološko različne podstavek za kaj podvrste, kontinentalna podvrsta, ogrožena podvrsta, vrste in keramični podstavek za jajce podvrste podstavek za svečo betonski podstavek za bivalni kontejner poglavár -ja samostalnik moškega spola podstavek za spomenik voditelj določene skupnosti podstavek za miško poglavar česa/koga poglavar cerkve USTALJENE ZVEZE: lesen podstavek, kamnit podstavek, betonski poglavar družine podstavek, vrtljiv podstavek, posode in podstavki poglavar plemena pòdtíp verski poglavar muslimanov -a samostalnik moškega spola poglavar na čem, kje enaka ali podobna značilnost vrhovni poglavar na vatikanskem griču podtip česa eden najvplivnejših plemenskih poglavarjev na severu podtip virusa države podtip raka najmočnejši cerkveni poglavar na Slovenskem podtipi influence podtip harmonik USTALJENE ZVEZE: državni poglavar, vrhovni poglavar katoliške podtip letala cerkve, plemenski poglavar, državni poglavar in predsednik podtip s čim unikatni podtipi z dodatnim imenom nahajališča poglávje -a samostalnik srednjega spola določen podtip z imenom 'Priimek' 1. oblikovno in vsebinsko zaključen del neke besedilne celote poglavje česa USTALJENE ZVEZE: navadno v množini različni podtipi, posamezni poglavje knjige podtipi, številni podtipi, tipi in podtipi poglavje članka poglavje zakona pòdtón -a samostalnik moškega spola poglavje interpelacije spremstveni pojav, ki navadno izraža razpoloženje poglavje o čem podton česa poglavje o šolstvu podton besed poglavje o nogometu podton članka poglavje o človeku bledikast podton kože poglavje v čem, kje podton nezaupanja poglavje v teoriji podjetništva podton v čem poglavje v epski pripovedi podton v glasu posebno poglavje v novi strategiji podton v diskusiji poglavje iz česa podtoni v jeziku poglavja iz obče geografije USTALJENE poglavja iz glasbene estetike ZVEZE: ironičen podton, humoren podton, rasističen podton, toni in podtoni izbrana poglavja iz didaktike poglavje s čim pòdvŕsta -e samostalnik ženskega spola poglavje z naslovom 1. sistemska kategorija, podrejena določeni vrsti poglavje s kronološkimi preglednicami podvrsta česa poglavja z zgledi podvrsta kormorana 2. navadno ekspresivno časovno obdobje življenja, bivanja podvrsta virusa poglavje česa/koga podvrste janeža poglavje življenja podvrsta s čim poglavja zgodovine podvrsta z belimi cvetovi poglavje evolucije poglavje jazzista 71 poglavje v/pri čem, kje pogoj glede česa poglavje v ljubljanskem življenju zaostreni pogoji glede registracije generičnih zdravil poglavje v tvojem življenju terminski pogoji glede treningov novo poglavje pri odnosih s Češko precej zahtevnejši pogoji glede nadzora posebno poglavje pri zdravljenju malarije novo poglavje pri mednarodni uveljavitvi Akademije za PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: glasbo pogoj za poglavje iz česa možnost uresničitve česa nesklenjeno poglavje iz polpretekle slovenske zgodovine pogoj za kaj/koga poglavja iz naše preteklosti pogoji za upokojitev poglavja iz avtoričine mladosti temeljni pogoji za izobraževanje dobri pogoji za nakup električne energije USTALJENE ZVEZE: novo pogajalsko poglavje, naslednje posebno poglavje, zadnje poglavje, poglavja in podpoglavja, knjiga in USTALJENE ZVEZE: izpolnjeni pogoj, ugoden pogoj, splošni pogoj, poglavje razpisni pogoj, zakonski pogoj, način in pogoji, merila in pogoji pogòj -ója pogójen in -ôja samostalnik moškega spola -jna -o pridevnik 1. navadno v množini, navadno s prilastkom dejansko stanje, ki navadno v povedku možen, omogočen, uresničljiv omogoča potek, uresničitev česa kaj biti pogojen s čim pogoj česa Nadaljnja širitev prodajno-servisne mreže je pogojena z pogoj sprave rastjo prodaje. pogoji odobritve pravnega posla Kosovne delnice niso pogojene z evrom. okvirni pogoji pogodbe Prihodnost slovenskih dobaviteljev je pogojena s kakovostjo, pogoji razpisa inovativnostjo, stalnimi izboljšavami. Odnos med dijaki in učiteljem je vedno pogojen z pogoj iz česa medsebojnim spoštovanjem in sodelovanjem. pogoj iz razpisne dokumentacije pogoji iz pogodbe USTALJENE ZVEZE: pogojna kazen, pogojna obsodba, pogojni pogoji iz pravilnika izpust, vremensko pogojene težave, začasni in pogojni pogoj v/na čem, kje odvzem, zaporna ali pogojna kazen nominalni pogoji v zvezi z inflacijo dodatni pogoj v skupni pogajalski platformi pogrínjek -jka samostalnik moškega spola cenovni pogoji na trgu priprava mize za obrok eni osebi tekmovalni pogoji na zahtevnem terenu pogrinjek koga/česa pogoj po čem pogrinjek sladokuscev pogoji po nacionalni zakonodaji tedenski pogrinjek članic društva dodatni pogoji po slovenskem podpisu pogrinjek dobrot pogoji po kriterijih, objavljenih na javnem razpisu pogrinjek hotela pogoj glede česa pogrinjek na čem, kje izpolnjen pogoj glede starosti pogrinjek na mizi nesprejemljivi pogoji glede nagrade pogrinjek na prtu ponižujoči pogoji glede njihovih želja pogrinjek na razstavi 2. navadno v množini razmere pogrinjek na domačem vrtu pogoj česa/koga PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: pogoji gospodarjenja pogrinjek za materialni, psihološki in moralni pogoji delavcev priprava mize za obrok glede na vrsto in namen gostitve pogoji dela pogrinjek za koga/kaj določeni pogoji rabe pogrinjek za eno osebo pogoj pri kom/čem, kje pogrinjek za goste ugodnejši pogoji pri dobaviteljih pogrinjek za večerjo enaki pogoji pri dostopu do knjige pogrinjek za obrok iz štirih jedi zaostreni pogoji pri najemanju novih dolgoročnih posojil pogoj v/na čem, kje USTALJENE ZVEZE: praznični pogrinjek, velikonočni pogrinjek, bivalni pogoji v mojem stanovanju slavnostni pogrinjek, jedi in pogrinjki, prt in pogrinjki delovni pogoji v podjetju življenjski pogoji na kmetijah pohléven -vna -o pridevnik pogoji na ledenikih 1. poslušen, skromen 72 kdo/kaj biti pohleven kot kaj USTALJENE ZVEZE: osnovni pojem, zelo širok pojem, temeljni Je pohleven kot pes. pojem, ključne besede in pojmi Irvine je bil zadnji dve leti druženja z Nemcem pohleven kot mucek. poklíc -a samostalnik moškega spola So pohlevni kot ovčice. 1. delovna usposobljenost za stroko, določene vsebine Jakič bi želel, da so drugi navijači pohlevni kot ovčke. poklic česa 2. netežaven, nenapadalen poklic mizarja kdo/kaj biti/postati pohleven kot kaj poklic avtomehanika Jakič bi želel, da so drugi navijači pohlevni kot ovčke. poklic geologa Hrust je postal pohleven kot muca. poklic s čim Potencialni lumpi so skompresirali svojo kipečo kri in postali poklic s tveganjem pohlevni kot hlevski prežvekovalci. poklic s fakultetno izobrazbo USTALJENE ZVEZE: pohleven kužek, pohlevne ovce, ponižen in poklic z mojstrskim izpitom pohleven, ubogljiv in pohleven poklic z močnim obrtnim znanjem poklic po čem pójem -jma samostalnik moškega spola obrtni poklici po dualnem sistemu izobraževanja 1. miselna predstava, ocena o določeni vsebini poklici po vajenskem sistemu pojem za kaj poklici po programih nižjega in srednjega poklicnega pojem za domačnost izobraževanja Rabe pozitivnih pojmov za opisovanje internetnih dejavnosti 2. navadno s prilastkom dejavnost zato po njegovem mnenju niso naključne, ampak imajo poklic česa jasen komercialen interes. naravni poklic soproge in matere pojem v čem, kje trajen poklic znanstvenika osrednji pojem v sociološki teoriji poklic človeka, ki skrbi za gozd drugi pojem v računovodstvu poklic s čim trije ključni pojmi v tem poslu poklic s poslanstvom pojem iz česa poklic z odrekanjem osnovni pojmi iz geometrije poklic z omejenim rokom trajanja razlaga pojma iz slovarčka poklic s posebno odgovornostjo pojem iz antične tradicije poklic po čem, kje, kdaj 2. navadno v povedku izjemna vrednost, ocena poklici po različnih regijah biti pojem za kaj poklic po končani karieri Fatalka je pojem za žensko, katere ljubezen moškega lahko civilni poklici po prenehanju vojaške službe zapelje celo v pogubo, a se ji ne more upreti. PREDLOŽNE Gostota je zelo pomemben pojem za razumevanje PODIZTOČNICE: poklic v koncentracij raztopin. Hrvaško morje je bilo že od nekdaj pojem za slovenske navadno v množini strokovna usmeritev potapljače. poklic v čem, kje Pojem za dobro odejo je, da je mehka, topla, lahka. poklici v lesarski stroki Slovenska postmoderna je zbirni pojem za soobstoj teh poklici v kovinarstvu različnih usmeritev. poklici v vrtnarstvu in cvetličarstvu pojem v čem, kje poklici v kulturi že pravi pojem v slovenskem prostoru poklici v zdravstvu Ostaja pojem v slovenskem nogometu. Uspešno so delovali več desetletij in bili pojem v slovenskem poklic za lokalnem novinarstvu in medijskem prostoru. namenskost poklic za koga PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: pojem o poklic za punce poklic za ženske znanje, razlaga, ocena poklici za ljudi, ne za moške ali ženske pojem o čem poklic za mlade na podeželju temeljni pojmi o uporabi teorij ravnanja v praksi socialnega dela USTALJENE ZVEZE: deficitarni poklic, igralski poklic, svobodni razčiščeni pojmi o trženju oziroma marketingu poklic, dejavnosti in poklici, izobrazba in poklic Razočara nas, če nimaš niti najmanjšega pojma o pripravljanju jedi. pokriválo -a samostalnik srednjega spola Nima pojma o vlaganju denarja. 73 zaščita na čem, navadno na glavi pôlbràt -bráta samostalnik moškega spola pokrivalo za kaj/koga 1. moška oseba z enim skupnim staršem glede na razmerje s pokrivalo za glavo sorojenci pokrivala za žaromete polbrat koga/česa pokrivalo za motocikel polbrat Bojana zaščitno pokrivalo za čebelarje polbrat predsednika pokrivalo s čim Ta pasma je polbrat bika Basko v kombinaciji z bikom pokrivalo s širokimi krajci Haxinus. maskirno pokrivalo z izrezom za oči in usta Bik Iglu je polbrat bika Izjemna. pokrivalo z dolgimi naušniki polbrat iz česa, od kod polbrat iz maminega prvega zakona USTALJENE ZVEZE: naglavno pokrivalo, damsko pokrivalo, papirnato pokrivalo, oblačila in pokrivala, očala in pokrivala polbrat iz Nemčije polbrat po kom/čem, kako pokròv polbrata po očetu -ôva samostalnik moškega spola polbrat po očetovi strani 1. zgornja zapora 2. kaj lastnostno sorodnega, podobnega biti kot pokrov za kaj polbrat česa So kot pokrovi za čajnik. Lotila se je primerjave položaja »starejšega polbrata baleta« Pladenj služi kot pokrov za predal z zelenjavo. in »nezakonskega sodobnega plesa«. Odlagalnik rabi kot pokrov za zaščito vlečnega mehanizma pred prahom. USTALJENE ZVEZE: starejši polbrat, polbrat in polsestra pokrov česa pokrov posode poligón -a samostalnik moškega spola pokrov škatle prostor za vadbo, preizkušanje veščin pokrov školjke poligon česa/koga 2. zaščita prestižni poligon arhitekture pokrov česa svoj poligon manipulacije pokrov motorja priljubljeni poligon komikov pokrov prtljažnika poligon risarjev pokrovi koles poligon za kaj/koga pokrov klavirja poligon za pridobivanje prvih izkušenj pokrov na čem, kje poligon za merjenje moči pokrov na ventilu poligon za urjenje pokrovi na režah poligon za rolkanje pokrov na jašku večji poligon za otroške igre pokrov na cisterni poligon za pse pokrov s čim poligon za voznike pokrov z manjšimi luknjami za kroženje zraka poligon v/na čem, kje profiliran motorni pokrov z izbočenimi blatniki poligon v okviru sejmišča protiviharen pokrov z varnostnim zapiranjem poligon v bližini vasi poligoni na širšem območju Valencije PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: pokrov za slalomski poligon na Vitrancu poligon zapiralo s čim/kom otroški poligon z nizko vlečnico pokrov za kaj poligoni z najrazličnejšimi načini gibanja z žogo pokrov za jašek razvojni poligon s 35 razvojnimi strokovnjaki pokrov za svečo poligona s treningi varne vožnje pokrov za vtičnico pokrov za rezervoar USTALJENE ZVEZE: vojaški poligon, testni poligon, vadbeni poligon, pokrov za gorivo tekaški poligon, proga in poligon, dirkališče in poligon USTALJENE ZVEZE: motorni pokrov, okrasni plastični pokrov, prednji pokrov, motorni pokrov in odbijač, odklenjena vrata ali polítika -e samostalnik ženskega spola pokrov prtljažnika 1. urejanje družbe in odločanje o razmerah politika česa/koga politika vlade politika stabilnosti notranja politika države 74 politika župana V strugi, polni do roba brega, poraslega s travo, se lenobno politika poslanca vije reka. politika svobodnjakov Ob vsakem večjem deževju so vsi kanalizacijski požiralniki politika v/na čem, kje, kdaj polni do zgornjega roba. politika v povojni Evropi kdo/kaj biti poln s čim/kom zunanja politika v okviru politične zveze poln z idejami in skrbmi hkrati politika na lokalni in državni ravni poln z avtomobili politike na evropskem območju poln z modnimi revijami politika do česa/koga poln s turisti celovita politika do svoje manjšine polna s srednješolci vladna politika do naših sosedov 2. največji po meri, stopnji ameriška politika do nas kdo/kaj biti poln česa politika za kaj/koga poln pripravljenosti politika za posamezna družbena področja polna dvomov in strahu politika za starejše ljudi Toda Atene so tudi polne življenja. 2. merila in načela o urejanju določenega področja Privablja radovedne poglede, pa naj bodo ti polni politika česa/koga odobravanja ali pa neodobravanja. politika plač 3. celoten, celovit politika upokojevanja kaj biti poln s čim politika zaposlovanja V ustih je odličen, svež, skladen in poln z izrazitim naložbena politika izvajalcev tovrstnih zavarovanj mandljevim pookusom. politika v/na čem, kje Manjši krog je poln s premerom 8 metrov. Paž, ki ima prečko na strani in je enakomerno ostrižen, bo plačna politika v javnem sektorju videti še bolj poln s prameni. politika v športu inovacijska politika v šolstvu USTALJENE ZVEZE: nabito poln, polni delovni čas, polna dvorana, parkirna politika v mestu polna hiša, polna luna, prazen in poln, zdrav in poln vitalne poslovna politika na turističnih tržiščih življenjske sile liberalna politika na gospodarskem področju evropske politike na področju priseljevanja ter energetike položáj -a samostalnik moškega spola politika do česa/koga 1. navadno s prilastkom način namestitve politika do slovenskega kmetijstva položaj koga/česa politika do kreditiranja prebivalstva športno pokončni položaj voznika politika do dobaviteljev ekstremni položaji vožnje politika do beguncev povišan položaj sedežev politika za kaj/koga položaj za koga/kaj politika za trajnostno energijo bočni položaj za nezavestnega politika za razvoj mladinske kulture položaj za sklece politika za gospodarjenje z vodami optimalen položaj za gledanje televizije politika za invalide pravšen položaj za vožnjo položaj za čim, kje USTALJENE ZVEZE: kmetijska politika, zunanja politika, slovenska politika, ekonomska politika, kulturna politika, socialna pokončnejši položaj za volanom politika, gospodarstvo in politika, politika in pravosodje manj utrujajoč položaj za krmilom položaj med kom/čim, kje, kdaj pôln najbolj optimalen položaj med spanjem -a -o pridevnik nesproščen položaj med počitkom 1. zaseden v največji možni meri 2. navadno s prilastkom mesto v prostoru kdo/kaj biti poln česa položaj česa poln energije ugoden položaj postaje za izstrelitev poln vtisov takratni položaj Sonca soba, polna plina natančen položaj rakete in smer letenja poln lukenj položaj za kaj družabni, podjetni, polni načrtov ugoden položaj za strel na gol Zgodba je polna romantičnih vložkov in strasti. optimalen položaj za udarec kaj biti poln do česa, koliko primeren položaj za met Dvorana je bila ob začetku filma polna do zadnjega kotička. položaj med kom/čim, kje, kdaj dober položaj med kandidatkami 75 položaj med najboljšimi 45 skakalci na svetovni lestvici enakovreden položaj s tekmeci najboljši štartni položaj med sedmerico neenakopraven položaj z drugimi teža položaja med vojno primerljiv položaj z drugimi evropskimi državami 3. navadno s prilastkom vloga v družbi, stroki zagaten položaj z dekletom položaj koga/česa vzporeden položaj s tlemi moralni položaj predsednika USTALJENE ZVEZE: vodilni položaj, slab položaj, težek položaj, neenak položaj žensk začetni položaj, položaj in pravice, vloga in položaj mednarodni položaj Slovenije položaj za kaj pôlsêstra -e stil. -é samostalnik ženskega spola idealen položaj za vodstvo 1. ženska oseba z enim skupnim staršem glede na razmerje s izhodiščni položaj za nadaljnja pogajanja sorojenci posebni položaj za prodajo orožja polsestra koga položaj pri čem, kje polsestra Marte položaj pri zaposlenosti polsestra kralja privilegiran položaj pri financah polsestra iz česa, od kod prevladujoč položaj pri potrošniških in nepremičninskih profesorjeva polsestra iz očetovega drugega zakona posojilih polsestre iz vaše ali partnerjeve prejšnje zveze uradni položaj pri odkupovanju delnic matične družbe monopolni položaj pri oskrbovanju trga s programsko ena polsestra iz očetovega prvega zakona opremo za osebne računalnike polsestra po kom/čem, kako položaj med kom/čim polsestra po materini strani vodilni položaj med kandidatkami polsestra po očetu svoj položaj med volivci 2. kaj lastnostno sorodnega, podobnega vodilni položaj med ponudniki kopalniške opreme polsestra česa položaj med najbolje prodajanimi manjšimi avtomobili v Televizijske nanizanke so bile revne polsestre filmov, ki so jih Evropi nacionalni TV-konglomerati nudili kot medtedenski nadomestek vikendu v kinematografih. 4. navadno s prilastkom materialno in duševno stanje položaj koga/česa USTALJENE ZVEZE: starejša polsestra, spletkarska polsestra, dohodkovni položaj ljudi polbrat in polsestra finančni položaj družine gospodarski položaj občine pomèn -éna samostalnik moškega spola privilegiran položaj Cerkve 1. izraženo oziroma ubesedeno pojmovanje določene vsebine nevtralen položaj opazovalca pomen česa patični položaj človeka pomen besede položaj za koga/kaj pomen sodelovanja brezizhoden položaj za te ljudi pomen znanja sprejemljiv položaj za oblikovanje 2. navadno s prilastkom poudarjene bistvene lastnosti, vloge položaj med kom/čim pomen v/na/pri čem zgodovinski konfliktni položaji med moškimi in ženskami vseevropski pomen v mednarodnih odnosih enakopraven položaj med upokojenci trajnejši pomen v gospodarstvu konkurenčni položaj med regijami nacionalni pomen na različnih področjih ključni pomen na poti k cilju PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: položaj v/na odločilni pomen pri vožnji osrednji pomen pri izvedbi kriminalnega dejanja vpliv pomen z/s česa položaj v/na čem, kje v zvezi z vidik njegov pomen z vidika rekreacije in pomena za podrejen položaj v vladni koaliciji gospodarstvo položaj v upravnih odborih ali nadzornih svetih nacionalnega pomena s strokovnega in kulturnega vidika položaj v občini izjemnega pomena z vidika varovanja naše naravne položaj na trgu dediščine položaj na nacionalni radioteleviziji pomen s čim položaj na podlagi osebnih poznanstev besedni pomeni z nenavadno metaforiko lokalni pomen z lastnostmi krajinskega, urbanističnega, položaj z/s arhitekturnega, umetnostnega in etnološkega spomenika razmerje, odnos simbolni pomen z aluzijo medvojnega tamkajšnjega položaj s kom/čim nemškega rasnega čiščenja 76 posebni globalni pomen s tendenco k spomeniškemu turistična ponudba v dolini varovanju ugodna ponudba v teh dneh ponudba na trgu PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: pomen za ponudba na spletu praznične ponudbe na decembrskem sejmu bistvo, namen ponudba pomen za koga/kaj s čim, kako ponudba z vsemi informacijami pomen za invalide klasična turistično-gostinska ponudba z nedotaknjeno pomen za trajnostni razvoj naravo pomen za kmetijstvo ponudba z nižjo ceno USTALJENE ZVEZE: velik pomen, ključen pomen, poseben pomen, ponudba iz česa, od kod pravi pomen, vloga in pomen, namen in pomen posebna ponudba iz našega knjižnega programa ponudba iz tujine ponížen -žna -o pridevnik ponudbe iz javnega razpisa 1. podrejen ponudba po čem, kako kdo biti ponižen kot kdo/kaj ponudba po pošti Ko ga sreča, postane ponižen kot mali otrok. ponudba po telefonu Moja je ves čas čisto tiho, ponižna kot dekla. ponudba po nizki ceni kdo biti ponižen s kom ponudba pri čem/kom, kje ponižen z oholimi stripovska ponudba pri nas kdo biti ponižen do koga/česa ponudbe pri različnih bankah ponižna do te ženske ponudba pri poslu preveč ponižni do tujcev ponudba pri povprečnem potrošniku ponižni do oblasti USTALJENE ZVEZE: turistična ponudba, prevzemna ponudba, kdo biti ponižen pred kom/čim gostinska ponudba, pestra ponudba, ponudba in Učitelji naj ne bojo preveč ponižni pred župnikom. povpraševanje, cena in ponudba, storitev in ponudba Lahko si spoštljivo ponižen pred poslanstvom, ki ti ga je dano opravljati. póra -e samostalnik ženskega spola 2. neizrazit, skromen 1. navadno v množini odprtinica v koži kdo biti ponižen do koga/česa pora česa ponižna do moči narave vsaka pora telesa Vedel je, da je veliko preveč ponižen do realnosti in življenja, najmanjše pore kože da terja premalo, da dobi premalo. pora kdo biti ponižen pred kom/čim v/na čem, kje pore v koži skromen in ponižen pred velikimi avtorji Vendar pa profesionalni preiskovalec ni tako kot drugi ljudje razširjene pore na obrazu ponižen pred obvestilom. pore na roki Vsi mi bi morali postati spet bolj skromni in ponižni pred 2. navadno v množini odprtina, prostor življenjem. pora česa pore življenja USTALJENE ZVEZE: preveč ponižen, hlapčevsko ponižen, ponižna pore sistema prošnja, ponižen služabnik, ponižen sluga, skromen in ponižen pore družbe pore gospodarstva ponúdba -e samostalnik ženskega spola pora v/na čem, kje možnost prejetja snovne ali nesnovne vsebine pore v kamnini ponudba česa pore v laku ponudba izdelkov majhne pore v izdelku ponudba delnic pore na povprečnem kondomu ponudba hrane ponudba storitev USTALJENE ZVEZE: kožna pora, razširjena pora, zamašena pora, ponudbe zavarovalnic koža in pore ponudba za kaj dobra ponudba za delo pórcija -e samostalnik ženskega spola konkretni ponudbi za prodajo podjetja 1. odmerjena količina jedi, obrok Razmišlja o donosnih ponudbah za knjigo in nadaljevanko. porcija česa ponudba v/na čem, kje, kdaj, kako porcija sladoleda ponudba v več jezikih porcija solate 77 porcija čevapčičev 2. literarni lik porcija na kaj/koga, koliko portret koga porcija na dan pretanjeni portreti junakov tri porcije na teden Pisatelj skuša naslikati psihološki portret vojakov – porcija na eno osebo samomorilcev. porcija na družino portret v čem, kje porcija s čim portreti v besedi porcija s prilogami portreti v njeni novi knjigi porcija z mesno omako portret iz česa, od kod porcija z zeleno solato portreti iz romana porcija po čem, koliko, kako portreti iz serije Brezdomci porcija po 120 g USTALJENE ZVEZE: dokumentarni portret, fotografski portret, porcija po deset evrov literarni portret, umetnikov portret, portreti in tihožitja, krajine porcija po portugalsko in portreti porcija po naročilu 2. ekspresivno odmerjena količina česa posádka -e samostalnik ženskega spola porcija česa 1. skupina sodelavcev, ekipa porcija zbadanja posadka česa običajna porcija potresov, škandalov posadka letala osupljiva porcija grabežljivosti posadka ministra porcija s čim/kom posadka v/na čem, kje, kdaj porcija z debelo palico posadka v kabini porcija z obrestmi vred posadke v reševalnih čolnih običajna porcija s kričavimi govorci posadka na vesoljski postaji porcija po čem, kako posadke na dolgih plovbah porcija po obrazu posadka s kom/čim porcija po diplomatsko gostinske in igralniške posadke s približno 35 ljudmi USTALJENE ZVEZE: majhna porcija, polovična porcija, brezplačna stalna človeška posadka z vso potrebno opremo porcija, dnevna porcija, deci in porcija, limonada in porcija dve posadki z vozili poklicne gasilske čete pudinga posadka za kaj posadka za reševanje portrét -a samostalnik moškega spola posadka za kontrolne obhode 1. upodobitev osebe posadka iz česa, od kod portret koga ameriške posadke iz turških oporišč črno-beli portreti ljudi najrazličnejših poklicev gasilska vozila s posadkami iz panonske Hrvaške fotorealistični portreti boemov in prijateljev z umetniške 2. skupina športnikov, ekipa scene posadka česa/koga portreti metelkovcev posadka jadrnice Režiser filma je oblikoval svojevrsten portret Staneta posadka trenerja Severja. posadka v/na čem, kje, kdaj portret na/v čem, kje, kako posadke v dvosedu portreti na slovenskem denarju posadka v finalu portret na znamki posadka na regati portret na naslovnici jadralne posadke na pokalu Amerike portret v olju posadka s kom/čim portret v poslovni obleki posadka s krmarjem portreti v naravni velikosti sto deset posadk s štiristo šestdesetimi veslači portret s čim/kom, kako minimalna posadka z minimalno težo portret z družino posadka z olimpijsko normo portret z ženo posadka za kaj portret iz česa, od kod/kdaj posadka za olimpijske igre portret iz marmorja močna posadka za velike jadrnice portret iz mrtvega kota posadka iz česa, od kod dvainpetdeset portretov iz celotnega ustvarjalnega opusa posadka iz B selekcije družinski portret iz šestdesetih let posadke iz sosednjih držav 78 USTALJENE ZVEZE: človeška posadka, šestčlanska posadka, ženska posluh pri čem, kje posadka, ladijska posadka, potniki in posadka posluh pri petju absolutni posluh pri glasbi pôsel -sla samostalnik moškega spola razvijanje posluha pri pouku instrumenta 1. zadolžitev, naloga 2. dojemanje, sprejemanje posel v čem, kje, kdaj posluh do česa/koga posli v zvezi s prodajo nogometašev posluh do kulture največji gradbeni posli v mestu posluh do okolja posli v prostorih društva posluh do drugih ljudi največji posel v slovenski zgodovini posluh do izseljencev posel za koga/kaj posluh pri čem/kom, kje posel za župana posluh pri sofinanciranju nove opreme posel za državo posluh pri ustanovah posli za prijateljska podjetja posluh pri kupcih 2. dejavnost posluh pri občinskih možeh posel v/na čem, kje, kdaj posluh za kaj posli v svetovni oblačilni industriji veliko posluha za oblikovanje špekulativni posli v trgovanju z valutami obilo posluha za to dejavnost posli v Srbiji PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: posli v sodobnih razmerah posluh za posli na področju nepremičnin razumevanje, sočutje dva velika posla na avtocestnem programu posluh za koga/kaj posli na internetu posluh za sočloveka več poslov na dan posluh za potrebe posel s kom/čim posluh za težave posli z dobavitelji tveganost poslov s tujci USTALJENE ZVEZE: pravi posluh, poseben posluh, velik posluh, posel z avtomobili razumevanje in posluh, občutek in posluh posli delnicami posel s kokainom posóda -e samostalnik ženskega spola posel za koga/kaj votel predmet posli za občane posoda česa velikanski posli za zabaviščne velikane posoda mešalnika Uvajanje novih služb skoraj vedno pomeni dober posel za prazna posoda goriva tiste, ki se tega lotijo prvi. polna posoda vode posel med kom/čim posoda s čim pravni posli med živimi posoda s pokrovom posel med igralnico in nami posoda z ročajem 3. opravilo posoda s prostornino enega litra posel s čim/kom glavnina poslov z oglaševanjem PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: posoda za njegovi posli z nacisti posel za koga/kaj hramba idealen posel za gurmane posoda za kaj posel za amaterje posoda za gorivo umazani posli za svoj žep posoda za vodo posel pri čem, kje posoda za odpadke kak posel pri bivalnih vikendih posoda za smeti administrativni in tehnični posli pri izplačevanju odškodnin posoda za kuhanje USTALJENE ZVEZE: plastična posoda, steklena posoda, lončena USTALJENE ZVEZE: pravni posel, sklenjeni posel, nečeden posel, umazan posel, sporen posel, storitve in posli, posel in kariera, posoda, litrska posoda, posoda in pribor, posode in korita za denar in posel rože poslúh postópek -a -pka samostalnik moškega spola samostalnik moškega spola 1. razločevanje tonov 1. načrtovani potek dela, opravila postopek česa 79 postopek oddaje javnega naročila USTALJENE ZVEZE: kazenski postopek, sodni postopek, stečajni postopek izdaje gradbenega dovoljenja postopek, disciplinski postopek, ukrepi in postopki, načini in postopek sprejemanja zakona postopki postopek priprave krofa postopek denacionalizacije póšta -e samostalnik ženskega spola postopek s čim/kom 1. podjetje, poslopje postopek z barvo pošta s čim postopek s katetrom za hrbtenico pošte z ugodnimi delovnimi časi postopki z žarčenjem pošte s filatelističnimi okenci postopek s prebežniki in voznikom stara pošta z napisi v nemščini, slovenščini in italijanščini 2. navadno s prilastkom načrtovani proces 2. posredovanje postopek za kaj pošta v/na čem, kje sodni postopek za pregon krivcev pošta v računalniku postopek za zamenjavo nadzornega sveta pošta na internetu postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja pošta na našem ozemlju pravni postopki za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj pošta s čim postopek zaradi/glede česa priporočena pošta s povratnico postopek zaradi zlorabe notranjih informacij pošta z golobi pismonošami uradni postopek zaradi kršenja energetske listine navadna pošta s poštnim žigom postopki glede zaščite uporabe imena Mogoče bo sprejemati in oddajati pošto s pomočjo javnih sodni postopek glede lastništva ključev, izdelati svoj par javni/privatni ključ. postopek proti komu/čemu pošta za kaj/koga kazenski postopek proti prodajalcem dokumentov e-pošta za komuniciranje z bolniki preiskovalni postopek proti generalu e-pošta za oglase upravni postopek proti podjetju pošta po čem, kako postopek zoper koga/kaj pošta po pravilnem standardu ISO-8859-2 kazenski potsopek zoper vzgojitelja elektronska pošta po telefonskih vodih likvidacijski postopek zoper dijaški dom e-pošta po mobilniku odškodninski postopki zoper državne organe pošta med kom/čim postopek pred čim pošta med dvema postopek pred sodiščem Evropskih skupnosti elektronska pošta med vladnimi oddelki postopek pred revizijsko komisijo Spominjam se, ko sem bila kurirska pošta med Vorancem in postopek pred senatom Finžgarjem. postopek v/na čem, kje 3. sporočilo postopek v pristojnih organih pošta koga pritožbeni postopki v zdravstvu pošta oboževalcev redni postopek na sodišču pošta v/na čem, kje opravljeni postopek na policijski postaji pošta v steklenici postopek o čem pošta v spletnem nabiralniku postopek o trgovini z mamili pošta na mobilniku pogajalski postopek o pridruženem članstvu pošta na njegov naslov interni postopki o pravicah posameznika pošta s čim postopek pri kom/čem pošta z zahvalo postopek pri sodniku za prekrške pošte z različno ponudbo uradni postopek pri zaposlitvi pošta za koga/kaj postopki pri opravljanju storitve pošta za turiste pošta za učitelje PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: pošta za firmo postopek za usmerjeno delovanje s ciljem USTALJENE ZVEZE: elektronska pošta, navadna pošta, neželena postopek za kaj pošta, priporočena pošta, hitra pošta, pošta in elektronske komunikacije postopki za izdelavo atomske bombe mehanski postopek za sortiranje, obdelavo in fino ločevanje odpadkov poštèn -êna -o pridevnik postopek za izdelavo specialnega v ognju obstojnega 1. nagnjen k dobremu, ustreznemu feritnega nerjavnega jekla kdo/kaj biti pošten do koga/česa 80 pošten do vseh PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: pošten do svojega dela pot od/iz/do Kratkoročna posojila niso poštena do dolžnikov. razdalja od izhodišča do cilja Le "čist" šport je pošten do vseh tekmovalcev. pot od česa/koga, od kod kdo/kaj biti bolj/manj pošten od koga/česa pot od doma v šolo Eden od sodelavcev časopisa pravi, da je bolj pošten od pot od bedaka do junaka drugih politikov, vendar je ideolog. pot od pobud do uresničitve Tudi najbolj pošten od nadzornikov je imel korist od tega, da pot iz česa, od kod je tiho sedel na sejah in pobiral sejnino. pot iz službe domov Šahistke so praviloma veliko bolj poštene od šahistov. pot iz krize Še vedno pa mislim in trdim, da je oglaševanje bolj pošteno pot do česa/koga, do kod od novinarstva. pot do doma kdo/kaj biti pošten v/pri čem, kje pot do nje pošten v svojem glasnem boju proti jemanju prepovedanih pot do vrha sredstev prava pot do uspeha pošten v očeh javnosti poštena v vsem in z vsemi pot v/na pošten pri poslovanju pošten pri pisanju svojega dnevnika smer kdo/kaj biti pošten s kom/čim pot v/na kaj, kam pošten s svojo punco pot v unijo Bodi poštena z mano, Fran. pot v prihodnost Nisem bil pošten z vami in za to se opravičujem. pot na morje kdo/kaj biti prepošten za koga/kaj pot na delo prepošten za tedanji čas pot na oblast Bil je krasen človek, prepošten za ta svet, zato je znal dihati samo v gorah. pot k/proti 2. navadno ekspresivno ustrezen, primeren cilj kaj biti pošten glede na kaj pot k/proti čemu/komu, kam Počitek je bil pošten glede na zahtevnost dela. pot k boljšim časom Glede na razmere je dogovor pošten. pot k ozdravitvi 3. intenziven, obsežen, nepričakovan pot k zmagi kaj biti pošten glede na kaj pot k staršem Glede na slabe vremenske in siceršnje razmere je bil odziv pot proti Marsu več kot pošten. pot proti vrhu pot proti uspešni karieri USTALJENE ZVEZE: pošten človek, pošteno plačilo, pošteno sojenje, pot proti njemu pošten in pravičen, dober in pošten pót pot za -í samostalnik ženskega spola namen, način 1. ozek pas zemljišča za hojo, vožnjo v določeni smeri ali smer pot poteka česa za kaj/koga pot za Kamno Gorico pot skozi/čez kaj, kod pot za Bežigrad pot skozi mesta in vasi najboljša pot za dosego cilja pot skozi črevesje poti za pešce pot skozi življenje Ste povsem prepričani, da redne poti za reševanje teh pot čez Slovenijo vprašanj ne delujejo? pot čez močvirje Klančine so edina pot za invalide z vozički s pločnika in nanj. pot čez drn in strn 2. proces, potek, razvoj, življenje česa, koga pot med pot česa/koga potek, razmestitev, med določenimi mejami, točkami v pot blaga prostoru pot papirja pot med čim/kom, kje pot razvoja najkrajše prevozne poti med Londonom in Slovenijo pot demokratizacije pot med nevarnimi čermi pot arhitekta prava pot med aktivnostmi in počitkom pot narkomana 81 Vrtnina si čedalje bolj utira pot med našimi pridelovalci, še Zdajšnja rodnost je 1,3 otroka na žensko, kar je veliko pod bolj pa med porabniki. mejo, ki je potrebna za ohranitev populacije. kaj/kdo biti potreben zaradi česa/koga USTALJENE ZVEZE: prava pot, življenjska pot, zadnja pot, planinska Delna zapora je potrebna zaradi vzdrževalnih del in pot, kolesarska pot, gozdna pot, športna pot, glasbena pot intervencijske ureditve odvodnjavanja vozišča. Podražitev je bila potrebna zaradi načrtovanih novih potnína -e samostalnik ženskega spola investicij pri oskrbi z vodo. denar za pot Ta pojasnila so potrebna zaradi objektivno obveščene potnina do česa, do kod, kam javnosti. potnina do doma Nimata nobenih stikov, razen tistih, ki so vsake toliko časa potnina iz česa, od kod potrebni zaradi otrok in njihovih življenjskih potreb. potnina iz Metlike kaj/kdo biti potreben pri čem/kom, kje Posebna pazljivost bo potrebna pri pisanju oziroma USTALJENE ZVEZE: nemajhna potnina, potnina in oskrbovanje, potnina in šolnina prepisovanju podatkov na obrazec. Še bolj pa bodo potrebni pri čistilni akciji sredi letošnjega potrdílo aprila. -a samostalnik srednjega spola Posebna previdnost je potrebna pri otrocih, saj so pisane 1. uradni pisni dokaz tablete in kapsule na moč podobne slastnim bombončkom. potrdilo koga/česa kaj/kdo biti potreben v/na čem, kje, kako potrdilo delodajalca Fantom je postalo jasno, da je potrebna v igri ob srčnosti in potrdilo veterinarja volji tudi disciplina. potrdilo občine Dobri ljudje so potrebni v vseh poklicih. potrdila komisije V majhnem ohišju združuje večino funkcij, potrebnih v potrdilo o čem sodobni pisarni. potrdilo o šolanju potrebna na vsakem koraku potrdilo o državljanstvu 2. zadosten potrdilo o stalnem bivališču kaj/koliko biti potreben za kaj potrdilo smrti Igra ravno toliko, kot je potrebno za zmago. potrdilo za kaj Ni pričakovati, da bi opozicija zbrala 46 glasov, ki bi bili potrdilo za svoj trud potrebni za njun padec. potrdilo za vožnjo tujega vozila Če je kmet upokojen invalidsko, ne sme zadržati več potrdilo za veščine in znanja zemljišča, kot je potrebno za preživljanje (približno 1 ha). potrdilo za blago kaj/kdo biti potreben pri čem/kom, kje 2. potrditev, pritrditev Število dokumentov, potrebnih pri pridobivanju licence za potrdilo česa poslovanje, se je nenormalno povečalo. Ta znak je potrdilo njihove sposobnosti. Samo nekaj metrov vrvice bi bilo potrebnih pri montaži. kaj/kdo biti potreben v/na čem, kje USTALJENE ZVEZE: kvalificirano digitalno potrdilo, zdravniško Ta oblika jemanja zdravila je primerna samo za tiste potrdilo, potrdila in dovoljenja preparate, ki so potrebni v majhnih količinah. potrében -bna -o pridevnik Vitamini so hranilne snovi, ki so človeku potrebne v zelo 1. nujen majhnih količinah. kdo/kaj biti potreben kot kaj/kdo Menjava je prav tako potrebna na štiri ure. Sol je za naše telo prav tako potrebna kot voda. 3. osiromašen za Babnica je moškega potrebna kot Sahara vode. kaj/kdo biti potreben česa/koga Žepnina je bila potrebna kot zrak. potreben temeljite prenove kdo/kaj biti potreben komu/čemu potrebni nujne obnove potreben človeku potreben pomoči Zaobjeli so vedenja in znanja, potrebna praktikom s področja menedžmenta. USTALJENE ZVEZE: potrebno dovoljenje, potrebna dokumentacija, potrebna pomoč, nujno potreben, pomemben in potreben, Razložil sem mu, da sem potreben reprezentanci in da nujen in potreben potrebujemo še eno zmago. kdo/kaj biti potreben za kaj/koga potrébščina Turisti so potrebni za preživetje teh krajev. -e samostalnik ženskega spola Nikdar ne bi smel biti otrok nujno potreben za obogatitev namenski predmet zveze. potrebščina koga/česa Le svetloba je potrebna za dobro obarvanost tkiva. šolske potrebščine otrok Voda je potrebna za ohranjanje pravilne sestave krvi. potrebščine prostovoljcev osebne potrebščine vojakov 82 potrebščine gospodinjstev povest s čim potrebščine družine povest z elementi fantastike potrebščina za koga/kaj meščanske povesti z vzgojnimi nauki potrebščine za otroka domačijske povesti s srečnim koncem potrebščine za dom USTALJENE ZVEZE: mladinska povest, milenijske povesti, kmečka potrebščine za najdaljšo noč povest, večerniška povest, bajke in povesti potrebščina na koga/kaj potrebščine na otroka pôzen -zna -o pridevnik skupne potrebščine na dan 1. potrebščina na/v čem, kje, kdaj navadno v povedku časovno že preveč oddaljen kdo/kaj biti pozen za kaj/koga življenjske potrebščine na letni ravni Pohiteti moramo, sicer bomo pozni za kosilo. življenjske potrebščine na območju Kar lepo sem se oznojil, ker sem bil pozen za štart. potrebščine na poti Ta sestavek je morda res malo pozen za letošnje življenjske potrebščine na mesec valentinovo. življenjske potrebščine v državi kdo/kaj biti pozen s čim življenjske potrebščine v enem mesecu Bolj pozni s košnjo so pospravljali seno. USTALJENE ZVEZE: življenjske potrebščine, šolske potrebščine, Pivovarji so bili nekoliko pozni z menjavo. osnovne potrebščine, knjige in potrebščine, hrana in kdo/kaj biti pozen pri/v čem potrebščine V prvi seriji sem bil pozen pri odrivu. Bili smo pozni v reformah. potúha -e samostalnik ženskega spola 2. navadno v povedku prepozno dozorjen neupravičena popustljivost kdo/kaj biti pozen za kaj potuha koga/česa Bil sem malo pozen za te reči. potuha staršev Tiste sorte, ki so srednje pozne za ozimnico, dozorevajo okoli potuha poslancev 90 do 100 dni po vzniku. potuha države Je nekoliko pozen za plesalca. potuha sodišč kdo/kaj biti pozen pri čem potuha komu/čemu Največ napak je med poznimi pri sortah desiree, agria in potuha sinu kennebec. potuha nevednosti USTALJENE ZVEZE: pozna nočna ura, pozna jesen, pozna sorta, v potuha neambicioznosti poznih letih, srednja in pozna leta, srednje in pozno otroštvo, potuha za koga/kaj zgodnje in pozne sorte potuha za otroke in mladino potuha za zasvojence pozícija -e samostalnik ženskega spola potuha za voznike 1. položaj v prostoru dodatna potuha za pereče težave pozicija česa potuha za lenobo pozicija glave USTALJENE pozicija vozila ZVEZE: sama potuha, prevelika potuha, podpora in potuha, potuha in izgovor pozicija vinogradov pozicija za kaj povést -i samostalnik ženskega spola dobra pozicija za met krajša pripoved najboljša pozicija za opazovanje povest koga startna pozicija za finalno vožnjo povesti rojakov 2. položaj v družbi, stroki povesti pisatelja pozicija česa/koga povest o kom/čem pozicija moči povest o Martinu Krpanu pozicija vodje povest o dobrih ljudeh odprta devizna pozicija bank povesti o Gorjancih pozicija pri čem/kom povest o jari kači prednostne pozicije pri oblasti povest za koga/kaj evropske pozicije pri izdelavi elektronskih napravic povesti za otroke dobre pogajalske pozicije pri dobaviteljih povest za mladino pozicija med kom/čim povesti za bralno značko vodstvena pozicija med demokratskimi kandidati povest za lahko noč visoka pozicija med kolektivnimi športi 83 utrjena pozicija med najboljšimi evropskimi kamnarji pozno za setev 3. navadno v množini stališče pozno za ukrepanje pozicija koga/česa nekam pozno za sprehod s psom pozicije kritikov malo pozno za radovednico iz izobražene družine pozicije liberalcev pozno za otroka pozicija sile najpozneje do česa, do kdaj najpozneje do srede PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: pozicija v/na/pri najpozneje do konca prihodnjega leta najpozneje do začetka turistične sezone vpliv pozno po čem, kdaj pozicija v/na/pri čem, kje pozno po odbiti žogi pozicije v državi pozno po polnoči pozicija v vladi pozno po seji slovenska pozicija v Evropi pozno po večerji boljša pozicija na trgu pozneje po naselitvi pozicija na evropski sceni najpozneje po treh letih boljša pozicija pri dodeljevanju sredstev svoje pozicije pri mednarodni smučarski zvezi USTALJENE ZVEZE: precej pozno, preveč pozno, prej ali pozneje, zjutraj ali pozno dopoldne, ves dan in pozno v noč pozicija z/s razmerje, odnos prádéd tudi prádèd -déda samostalnik moškega spola pozicija s/pred čim/kom stari oče enega izmed staršev v ustrezni poziciji z drugimi državami praded koga najboljša pogajalska pozicija s potencialnim prevzemnikom praded izumitelja obrambna pozicija pred zasledovalci praded Valentina zavzete pozicije pred zunanjimi vsiljivci praded po kom praded po materi USTALJENE ZVEZE: pogajalska pozicija, pat pozicija, štartna pozicija, praded po očetu pozicija in opozicija USTALJENE ZVEZE: avtorjev praded, ded in praded pôzno prislov na koncu načrtovanega časa, roka pràg prága samostalnik moškega spola pozno česa, kdaj 1. dvignjeni spodnji del pri vratih pozno pomladi prag česa pozno jeseni prag hiše pozno septembra letos prag čakalnice pozno tistega večera 2. navadno v množini štirikotni nosilni element pozno v/na kaj, kdaj, kam pragovi za kaj pozno v noč leseni ali betonski pragovi za tire pozno v jutro 3. najvišja ali najnižja meja pozno v popoldan prag česa pozno v zimo prag revščine pozno v poletje prag tolerance pozno v srednji vek prag bolečine pozno na jesen prag za kaj pozneje na kavo prag za obdavčitev plač najpozneje na dan turnirja do 17. ure prag za vstop v parlament pozno v/na čem, kdaj, kje prag za pozitivno oceno pozno v razvoju prag glede česa pozneje v življenju starostni prag glede preventive na področju zlorabe drog najpozneje v aprilu določen prag glede tržnega deleža najpozneje v treh dneh nizek prag glede vrednosti referenčnih projektov pozno na vrsti 4. bližina začetka pozneje na rednih volitvah prag česa najpozneje na prihodnjem rednem sestanku prag jeseni pozno za kaj/koga prag polfinala 84 USTALJENE ZVEZE: domači prag, volilni prag, prevzemni prag, hišni USTALJENE ZVEZE: še pravočasno, pravilno in pravočasno, prag, 51-odstotni prag, odbijač in pragovi, blatniki in pragovi pravočasno in ustrezno prástàr -stára -o pridevnik prázen -zna -o pridevnik zelo star 1. nezaseden v največji možni meri kdo/kaj biti prastar za kaj/koga kaj biti prazen Počutila se je prastara za poroko. Hiša bo popolnoma prazna. Ta igra je prastara za današnji čas. Gručasta vas je malodane prazna. Običaj je prastar za današnjo generacijo. kaj biti prazen zaradi koga/česa prazni zaradi nerealnih pričakovanj prodajalcev USTALJENE ZVEZE: prastari simbol, prastari običaj, prastaro izročilo, stara in prastara mama, stare in prastare sile Kmetije so ostale prazne zaradi starosti ali bolezni lastnikov. kaj biti prazen za koga/kaj právljica Stoli so ostali prazni za tiste, ki niso razumeli temeljnega -e samostalnik ženskega spola sporočila. 1. domišljijska pripoved Sektor A ostane prazen za morebitne nepričakovane pravljica o čem dogodke. ljudska pravljica o zlati ribici 2. nevsebinski pravljica o iskanju nesmrtnosti kdo/kaj biti prazen pravljica za koga/kaj Drži, svet je bil že kar malce prazen. pravljica za otroke Žal ta grožnja ni povsem prazna. pravljica za lahko noč Prazniki so prazni. pravljice za radio kdo/kaj biti prazen zaradi koga/česa pravljica s čim prazni zaradi napačnega naslova pravljica s srečnim koncem kdo/kaj biti prazen brez koga/česa ljudska pravljica s klasičnim motivom prazen brez tebe 2. neresnična izjava Njeno življenje bi bilo prazno brez njih. pravljica o čem prazen brez ustreznega sodelovanja visokošolskih institucij pravljica o lepi prihodnosti Portal je prazen brez njegovih umotvorov. pravljica o poskusu prevrata Še tako kakovostna izvedba bo prazna brez doživljanja plesa, pravljica za koga ki ga plesalci morajo znati pokazati. pravljica za naivne kdo/kaj biti prazen v čem, kje pravljica za lahkoverne prazen v glavi 3. izjemno lep dogodek kdo/kaj biti prazen za koga/kaj pravljica za koga bolj prazen za zunanji svet pravljica za turiste A svet je mrzel, prazen za nas. pravljica za izbrance 3. nevreden, neučinkovit pravljica v čem kdo/kaj biti prazen Moja svoboda je prazna. zmagovita plesna pravljica v latinskoameriških plesih Njegova glava je bila popolnoma prazna. najlepše športne pravljice v zgodovini kdo biti prazen v čem, kje USTALJENE prazen v duši in telesu ZVEZE: nogometna pravljica, ljudska pravljica, Grimmove pravljice, pravljice in pripovedke, pravljice in prazen v notranjosti zgodbe kdo biti prazen za koga/kaj prazen za ljubezen pravočásno prislov Cele regije so prazne za psihiatrično obravnavo otrok in v načrtovanem času mladostnikov. pravočasno do česa/koga, kam USTALJENE ZVEZE: prazen prostor, prazne obljube, praznih rok, pravočasno do šole polna in prazna luna, prazne in zapuščene hiše pravočasno do ponesrečenega pravočasno do zdravnika práznik -a samostalnik moškega spola pravočasno za koga/kaj 1. nedelavnik pravočasno za ponesrečenega praznik za koga/kaj pravočasno za nastop praznik za otroke in družine še pravočasno za prepotrebno opozorilo prazniki za zaposlene v gradbenih podjetjih pravočasno za večerjo praznik za počitek 85 2. dan spomina predel s čim praznik za kaj/koga predel z gubami praznik za slovenski tenis predeli z limfnimi žlezami praznik za prebivalce te vasice predel okoli česa praznik za gledališče predel okoli oči praznik zaradi česa predel okoli prsi nacionalni praznik zaradi obletnice zmage predel ob čem, kje 3. nepozabni izjemen dogodek predeli ob nogah praznik za koga predel ob nosu praznik za navijače predel med čim, kje praznik za vaščane predel med očmi praznik za vse ljubitelje italijanskega rokerja predeli med prsti praznik zaradi česa PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: velik praznik zaradi kolesarske dirke predel za USTALJENE ZVEZE: občinski praznik, kulturni praznik, državni namensko mesto, področje praznik, novoletni prazniki, letošnji prazniki, nedelje in prazniki predel za koga/kaj predel za kadilce predél -a samostalnik moškega spola predeli za pešce 1. ozemlje, področje s svojimi značilnostmi priljubljeni predeli za ponočnjake predel česa odmaknjeni gorski predeli za svoja nepozabna plezalska predel sveta doživetja predeli Azije zasneženi predeli za najljubši šport predel s čim dvignjeni predel za obedovanje predeli z milejšim podnebjem notranji predel za računalnik predeli z naravnimi in drugimi katastrofami USTALJENE ZVEZE: mestni predel, hribovit predel, reven predel, predel okoli česa obraz in predel okoli oči, posamezna mesta in predeli predeli okoli Ljubljane hriboviti predel okoli Rakitne prêdlog -óga samostalnik moškega spola predel ob čem, kje osnutek, zamisel, ideja močvirnati predeli ob reki Muri predlog česa nižinski predeli ob Savi in Krki predlog zakona predel med čim, kje predlog sklepa gorati predeli med Južno Afriko in Mozambikom predlog sprememb predel med Balkanom in srednjo Evropo predlog proračuna 2. del mesta predlog o čem predel česa predlog o novem volilnem redu predel mesta predlog o reformi predel Londona predlog o dokapitalizaciji predel s čim predlog s čim nerazviti predeli z neurejeno kanalizacijo predlog z obrazložitvijo predel z ulicami, polnimi prodajalcev tobaka predlogi z dokazili in potrebnimi podatki predel okoli česa predlogi s potrdili o izobrazbi predeli okoli cerkva in drugih znamenitosti strokovni predlogi z utemeljitvami in argumenti predel okoli šole predlogi z visoko zastavljenimi cilji predel ob čem, kje predlog na kaj predel ob stolnici nasprotni predlog na točke dnevnega reda predel ob Zaloški vizionarski predlogi na to temo predel med čim, kje predlogi na ponujeno idejno arhitekturno rešitev predel med Mostami in Fužinami predlog glede česa predel med zelenicami športnega parka Svoboda in nasprotni predlog glede delitve dobička stanovanjskim naseljem Murgle predlogi glede oblikovanja politike 3. del telesa drugačni predlogi glede organiziranosti predel česa predlog po čem predel stegen predlog po dodatni preučitvi predel trebuha predlogi po odpravi posebnega predmeta o religiji v šoli 86 predlogi po znižanju prejemkov nadzornikov slovenski predstavnik pri oblikovanju evropske monetarne politike PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: nekdanji tiskovni predstavnik pri ministrstvu za zdravstvo predlog za 2. nosilec značilnosti usmeritev predstavnik česa/koga predlog za spremembe tipičen predstavnik te sorte predlog za spremembe predstavnik klasičnih limuzin predlog za uvedbo postopka Tipičen predstavnik krvnih strupov je vodikov cianid. predlog za uvedbo melioracije predstavnik iz/z česa, od kod USTALJENE ZVEZE: vladni predlog, zakonski predlog, obtožni njeni predstavniki iz živalskega sveta predlog, pripombe in predlogi, želje in predlogi manjši predstavniki iz rodu Garra enostavni predstavniki iz skupine ogljikovih hidratov predsédnik -a samostalnik moškega spola Tudi avtomobilska predstavnika z Daljnega vzhoda sta voljeni vodja zanimiva. predsednik česa/koga PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: predsednik vlade predstavnik za predsednik uprave namenjeni zastopnik predsednik države predstavnik za kaj predsednik republike predstavnik za stike z javnostjo predsednik društva predstavnik za tisk predsednik komu predstavnica za pesem Evrovizije V moji Sloveniji volimo predsednika komu ali čemu, in ne koga ali česa. USTALJENE ZVEZE: tiskovni predstavnik, visoki predstavnik, predsednik za kaj/koga slovenski predstavnik, predstavnice in predstavniki, župan in novi predsednik za obdobje 2004-2008 predstavniki predsednik za mandat treh let predsednik za kulturo in šport naše občine predstójnik -a samostalnik moškega spola idealni predsednik za zdajšnje Srbe višja vodilna vloga predsednik s čim predstojnik česa predsednik z velikimi pooblastili predstojnik oddelka predsednik s fikusom predstojnik katedre nekdanji predsednik z dvakratnim mandatom predstojnik inštituta novi predsednik z ekipo predstojnik v/na čem, kje predstojniki v javni upravi USTALJENE ZVEZE: novi predsednik, nekdanji predsednik, ameriški predstojnik na oddelku predsednik, ruski predsednik, član in predsednik, predsednik Deloval je kot jezuitski predstojnik v številnih misijonih. in podpredsednik Potrebno je plačevanje svojega predstojnika v davčni oazi. Postane predavatelj in predstojnik na katedri za dialektični predstávnik -a samostalnik moškega spola materializem. 1. zastopnik predstojnik za kaj predstavnik koga/česa predstojnik za tržno komuniciranje predstavnik delodajalcev predstojnik za robotiko predstavnik vlade predstojnik za ceste predstavniki manjšine pomočnik predstojnika za prostor predstavnik v/na čem, kje predstavnik v polfinalu USTALJENE ZVEZE: nekdanji predstojnik, dolgoletni predstojnik, predstavnik v moškem smuku cerkveni predstojnik, profesor in predstojnik, ministri in predstojniki, predstojniki in vodje slovenski predstavniki v tujini predstavnik na letošnjih volitvah predstavnik na konferenci premlád -a -o tudi -ó pridevnik predstavnik iz/z česa, od kod preveč mlad predstavnik iz tujine PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: predstavnik iz stranke premlad za predstavnik z obale preveč mlad za določeno dejanje, položaj predstavnik pri kom/čem, kje kdo biti premlad za koga/kaj njihov uradni predstavnik pri nas premlada za njega 87 premlada za smrt Njegov obraz ni izdajal ničesar, bil je presit kave, skakal je po prestara za službo in premlada za upokojitev hodnikih. premlad za hipija in prestar za punkerja kdo biti presit, da bi/se ... Bila sta odločno premlada za poroko. Skratka presit, da bi še zmogel boj za slavo. Premlad za upokojitev, prestar, da bi se podil z dirkalnimi So tako presiti, da se jim ne ljubi delati in imajo več prostih avtomobili. kot delovnih dni. USTALJENE ZVEZE: odločno premlad, malo premlad, oditi USTALJENE ZVEZE: očitno presiti otroci, malo presiti zaporniki, veliko/mnogo premlad razvajeni in presiti ljudje prepròst -ôsta -o pridevnik prestàr -ára -o pridevnik 1. osnoven, enostaven preveč star kaj biti preprost kot kaj kdo/kaj biti videti / zdeti se prestar, da bi ... preprost kot poštevanka Ti ljudje so bili videti prestari, da bi bili aktivni novinarji. Ja, zadeva ni preprosta kot pasulj. Meni se ropar zdi malo prestar, da bi rabil denar za Redko katera snov se nam zdi tako preprosta kot led. preživetje otrok. Lahko bi rekli, da je moderna fizika v temeljih preprostejša Čez nekaj let pa se bo sama sebi zdela prestara, da bi rodila. kot stara fizika. PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: kaj biti preprost za kaj/koga prestar za preprosta za nošenje preveč star za določeno dejanje, položaj Ker je preprost za obdelovanje, ga zelo cenijo mizarji. kdo biti prestar za koga/kaj Je preprost za namestitev in uporabo, pa tudi dovolj poceni. prestar za nov začetek Prva naloga bo preprosta za nas, za organizatorja. Mogoče sva malo prestara za otroke. preprostejši za pripravo Meni, da je preprosto prestara za to vlogo. kaj biti preprost/preprostejši od česa Uporabniški vmesnik iDVD je še preprostejši od USTALJENE ZVEZE: malo/nekoliko prestar, nikoli prestara, iMoviejevega. premlade ali prestare mame, zdeti se prestar Študij na daljavo tudi pri nas postaja vedno bolj zaželen, saj je mnogo preprostejši od drugih oblik. prestróg -a -o pridevnik Najpreprostejša od preprostih mehanskih priprav je preveč strog zagozda. kdo/kaj biti prestrog do koga/česa 2. neizumetničen, nezahteven prestrog do sodelavcev kdo/kaj biti preprost kot kdo/kaj On se pritožuje, da je prestroga do otrok. preprost kot otrok Zakon je preveč purističen oziroma prestrog do tujih Odgovor je preprost kot palačinka. imenovanj. Shema njenega zanimanja je bila jasna in preprosta kot kdo/kaj biti prestrog za koga/kaj silicijev kristal. Samo je prestroga za ljudi. kdo/kaj biti preprost za koga/kaj Po njihovem mnenju je taka kazen odločno prestroga za dovolj preprosta za začetnika obtožbe, ki so bile navedene v obtožnici. izredno preprost za vzdrževanje Rjava barva se je zdela prestroga za njen krhki obraz in Taki ročaji so trpežni in preprosti za čiščenje. njeno bledo polt. V plus pa lahko štejemo sistem menujev, ki je pregleden in preprost za rabo. USTALJENE ZVEZE: nekoliko prestrog, malo prestrog, prestroga izključitev, prestrogi in prezahtevni predpisi kdo/kaj biti preprost/preprostejši od koga/česa So glede na vajine izkušnje moški bolj preprosti od žensk? Mahovi so preprostejši od brstnic. presúh -a -o tudi -ó pridevnik preveč suh USTALJENE ZVEZE: zelo preprost, povsem preprost, dokaj preprost, kdo/kaj biti presuh za kaj hiter in preprost, učinkovit in preprost presuh za svojo velikost Tako je shujšala, da je presuha za normalne ženske presìt -íta -o pridevnik kavbojke. preveč sit Sem presuha za njihov okus. kdo biti presit česa Glivična bolezen je skoraj gotovo izključena, saj je letošnje gospod iz Argentine, presit govejega mesa poletje presuho za tovrstne okužbe. Bolj verjetno pa je, da so volivci in volivke, presiti predreferendumskega prepričevanja in prerekanja. USTALJENE ZVEZE: malo presuha, presuh zrak, presuha manekenka, predebela ali presuha, niti premokra niti presuha 88 presuròv -ôva -o pridevnik preveza za opekline 1. preveč grob preveza čez kaj kdo/kaj biti presurov do koga/česa preveza čez oči presurov do svojih otrok preveze čez obraz presurov do živali USTALJENE ZVEZE: očesna preveza, črna preveza kdo/kaj biti presurov s kom/čim presurov z ljudmi prevléka -e samostalnik ženskega spola presurov z živalmi 1. tkanina za pokrivanje, prekrivanje 2. preveč neugoden prevleka za kaj kaj/kdo biti presurov za koga/kaj prevleka za blazino Vreme je bilo presurovo za življenje. prevleke za avto Presurov je za njo. plastična prevleka za atletske steze USTALJENE ZVEZE: veliko presurov, presurov značaj, pregrob in prevleka proti čemu presurov način prevleka proti dežju prevleka proti močenju postelje pretánek -nka -o pridevnik prevleke proti pršicam preveč tanek 2. navadno s prilastkom plast snovi, ki prekriva površino kaj biti pretanek za kaj/koliko prevleka na čem, kje Led na Blejskem jezeru je pretanek za varno hojo. zlata prevleka na zobu Včasih je denarnica malce pretanka za najdražje primerke teflonska prevleka na posodi vrhunske tehnologije. tanka voščena prevleka na listju in sadežih Serijska zračnica je pretanka za hitro vožnjo po slabem prevleka proti čemu makadamu. prevleka proti sprijemanju Prednji disk je pretanek za 2 milimetra. prevleka proti drsenju USTALJENE ZVEZE: nekoliko pretanek, pretanka rezina, pretanka USTALJENE ZVEZE: asfaltna prevleka, sedežna prevleka, denarnica, pretanki ali predebeli lasje avtomobilska prevleka, rjuhe in prevleke, mostički in prevleke, sedežne prevleke in obloge pretíh -a -o pridevnik preveč tih pribòr -ôra samostalnik moškega spola kdo/kaj biti pretih za koga/kaj predmeti, priprave za določeno delo, opravilo Bil je bil pretih za sodobnega človeka. pribor česa/koga So Siemensovi vlaki pretihi za živali? pribor orodja pribor kablov USTALJENE ZVEZE: odločno pretih, pretiho ozvočenje, preglasen ali pretih pribor vozila pribor oblikovalca preudáren pribor za kaj -rna -o pridevnik pribor za kosilo razumen, premišljen orodje ali pribor za kuhanje kdo/kaj biti preudaren za kaj pribor za britje in brisače dovolj preudarni za vodenje tovrstnega dogodka zadosten pribor za nudenje prve pomoči Nabit s čustvi, a še vedno dovolj preudaren za resen pribor za popravilo in dodelavo vrvi pogovor. pribor za varno injiciranje USTALJENE ZVEZE: bolj preudaren, zelo preudaren, preudarno pribor za šivanje ravnanje, miren in preudaren človek pribor s čim jedilni pribor z raznobarvnimi ročaji prevéza -e samostalnik ženskega spola pribori s popolnoma novimi, unikatnimi karakteristikami obveza Pribora z lesenimi, koščenimi, porcelanastimi ali plastičnimi preveza česa ročaji ne pustite dalj časa v vodi. preveza rane Za obračanje in mazanje hrane na žaru uporabljajte poseben preveza uda pribor z dolgimi držali. preveza naramnic pribor v/na čem, kje preveza za kaj pribor v jedilnici preveza za gleženj pribor v kuhinji preveza za oči pribor v prtljažniku preveza za ustavljanje krvavitev pribor na pogrnjeni mizi 89 pribor na pladnju prijatelja za vse življenje kuhalni pribor na štedilniku prijatelja za vedno 2. človek, ki ima kaj rad, se spozna na kaj, se zanima ali je USTALJENE ZVEZE: jedilni pribor, kuhinjski pribor, srebrni pribor, nadarjen za kaj šiviljski pribor, ribiški pribor, posoda in pribor, oprema in pribor prijatelj česa prijatelj narave príden prijatelj glasbe -dna -o pridevnik prijatelji plesa 1. dejaven, delaven prijatelji muzejev kdo biti priden prijatelji vrtnic Da bi bil zdrav, vesel in še naprej tako priden pri delu in učenju. USTALJENE ZVEZE: dolgoletni prijatelj, dober prijatelj, pravi Me zelo veseli, da ste bili pridni celo leto. prijatelj, osebni prijatelj, društvo prijateljev mladine Žene so res pridne pri teh opravilih Po razgovoru so postali pridni, sodelovali so pri spoznavanju prijázen -zna -o pridevnik narave in pridno računali. 1. prijateljski 2. poslušen, prijeten kdo/kaj biti prijazen do koga/česa kdo biti priden Pa čeprav se ti zdi še tako neumno, zakaj bi bila prijazna do Vesela sta, ker sem zdrav in priden v šoli. nekoga, ki je tečen. Po razgovoru s starši si je obljubil, da bo postal bolj priden. Sploh nisem pričakovala, da bodo ljudje tako prijazni do nas. PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: priden za Država bi bila lahko bolj prijazna do športa. kdo/kaj biti prijazen s kom/čim uspešen, učinkovit pri/v čem, kje Bil je prijazen z mano, kakor je človek prijazen z mlajšo kdo biti priden za kaj sestrico. Priznam, da kaj posebno priden za kmečka dela kar nisem Bodite prijazni s sosedi. bil. Pozna se, da si je bil zelo prijazen s smrtjo. Kadar je trezen, je tih in priden za delo. Mucek je prijazen z otroki, čist, zdrav. USTALJENE ZVEZE: navadno v množini pridne roke, pridna kot 2. prijeten, dostopen mravljica, priden in pošten kaj biti prijazen do koga Notranjost je oblikovno čista, uporabna in prijazna do prijátelj -a samostalnik moškega spola uporabnika. 1. človek v iskrenem in zaupnem odnosu s kom Potem je pa ta še agilen, se pravi poskočen, lepo vodljiv in biti prijatelj komu nasploh prijazen do voznika. navadno v dvojini Bila sva si prijatelja in zaupal bi mu bil lahko svoje življenje. Preprost vmesnik, podoben WWW, je prijazen do ljudi, ki ne biti dobra prijatelja marajo visoke tehnologije. biti velika prijatelja kaj biti prijazen za koga/kaj prijatelj koga Ta država je prijazna za podjetništvo. prijatelj mladine Slovenija je naložbeno dovolj prijazna za turizem. prijatelj župana Čas neviht ni najbolj prijazen za hojo v gore. prijatelj voditelja Maribor naj bi bil prijazen za kolesarje. prijatelj iz/z/s česa, od kdaj, od kod Dolgo sta razmišljala o hiši, ki bo prijazna za prebivalce. prijatelj iz otroštva 3. ugoden, neškodljiv prijatelj iz mladosti kdo/kaj biti prijazen do koga/česa prijatelj iz študentskih let Bodimo prijazni do narave! prijatelji iz gledališča V baterijah, prijaznih do okolja, ni živega srebra. prijatelji s celega sveta Ta tehnologija je prijazna do okolja. prijatelj z akademije kaj biti prijazen s kom/čim prijatelj na/v čem, kje Bolezen je bila prijazna z menoj. prijatelj na Facebooku Država bo socialna in prijazna z okoljem. prijatelj na bojišču Motor je solidno zmogljiv in prijazen s porabo goriva. prijatelji v tujini kaj biti prijazen za koga/kaj Znanstveniki skušajo ta vodni primanjkljaj zmanjšati na prijatelji v odraslem življenju način, ki bo prijazen za človeka in naravo. prijatelj za kaj, koliko, kako Menjalnik je prijazen za uporabo, kar pomeni, da je hiter in prijatelj za igro natančen. prijatelj za tolažbo Vsi zamrzovalniki niso enako prijazni za uporabo. 90 Z digitalnimi sistemi postajajo avtomobili prijaznejši za Pomembno je tudi, da je ženska urejena in prijetna na okolje. pogled. Sem še kar prijetna na pogled. USTALJENE ZVEZE: zelo prijazen, prijazen človek, prijazna beseda, prijazno okolje, gostoljuben in prijazen Notranjost avtomobila je prijetna na pogled in na otip. Veliki cvetlični, pikčasti ali črtasti vzorci so v trgovini gotovo prijáznost prijetni na pogled. -i samostalnik ženskega spola 1. pozitivna lastnost USTALJENE ZVEZE: zelo prijeten, manj prijeten, nič prijeten, prijaznost v/na čem, kje, kdaj prijetno presenečenje, prijeten konec dneva, lep in prijeten, prijaznosti v naši državi zanimiv in prijeten prijaznosti v glavi prijaznost v politiki primáren -rna -o pridevnik prijaznosti na tekmovališču 1. prvi, glaven prijaznost na obeh straneh kaj biti primaren pri kom/čem, kje prijaznost za koga/kaj Dotik je primaren pri obeh starših. prijaznost za uporabnike Ajurvedski pristop je primaren pri obravnavi obiskovalcev. prijaznost za turizem Pri tem je primaren tehnološki zahtevek. prijaznost za dobro jutro 2. osnoven, temeljni 2. naklonjeno dejanje, ravnanje kaj biti primaren kot kaj prijaznost do koga/česa Občutek naravnega materiala je človeku tako primaren kot prijaznost do pacientov občutek njegove kože. prijaznost do kupcev Tip se mi je pokazal bolj primaren kot vid. prijaznost do okolja kaj biti primaren za kaj/koga prijaznost pri čem, kje, kdaj Določen dokaz se lahko ovrednoti kot prepričljivejši oziroma prijaznost pri dodeljevanju stanovanj vsebinsko primaren za dokazovanje tega dejstva. prijaznost pri delu Znanje jezika je za vas primarno. prijaznost pri zdravljenju USTALJENE ZVEZE: vedno primaren, najbolj primaren, primaren in prijaznost s kom/čim sekundaren, osnoven in primaren prijaznost z učitelji prijaznost z okoljem primér -a samostalnik moškega spola prijaznost s šibkostjo 1. stvar, pojav za razpoznavo splošnejših lastnosti, zakonitosti primer koga/česa USTALJENE ZVEZE: pregovorna prijaznost, okoljska prijaznost, ekološka prijaznost, prijaznost in gostoljubnost, prijaznost in renesančni primer lepote ustrežljivost, toplina in prijaznost primer klasične napake Odstopil je tisti policist, ki je bil za mnoge primer človeka v prijéten -tna -o pridevnik uniformi. 1. ugoden primer iz česa, od kod kaj biti prijeten za koga/kaj primer iz sodne prakse Kaj mislite, je takšna igra prijetna za srčnega bolnika? primer iz vsakdanjega življenja Še to naj povem, da so novi materiali topli in prijetni za ljudi. številni primeri iz domače in tuje prakse Enostaven odgovor za teoretike in vse prej kot prijeten za primeri iz realnih podjetij v domačem in tujem okolju inženirje. primer pri čem, kje Oblačila, izdelana iz njih pa niso prijetna za nošenje. primer pri rafiniranju žitaric ter poliranju riža kaj biti prijeten na kaj/kako primer pri orodjarstvu Da se obleka ne guba, da je prožna, prijetna na dotik. primer pri sladkorni bolezni Sodobni materiali iz umetnih vlaken so prijetni na otip. primer za koga/kaj Po voskanju ima orehov les poseben lesk in je prijeten na šolski primer za javnega tožilca otip. model in primer za mnoge evropske države 2. všečen primer za načrtno in sistematično gradnjo kdo/kaj biti prijeten za kaj/koga vzorčni primer za države EU Srečo imate, da ste komunikativni in prijetni za družbo. 2. vsebina določene obravnave Je zelo izobražena, pametna in prijetna mlada ženska, primer česa nemara kar preveč prijetna za nuno. primer brezposelnosti Je prava odisejada za oči in prijetna za uho. redki primeri uporabe strelnega orožja Sedaj je posnela ploščo, ki je izredno prijetna za poslušanje. primeri nasilja kdo/kaj biti prijeten na kaj/kako v primeru dežja 91 primer o čem/kom priprava za zaklepanje plinskih pipic primer o javnih naročilih priprava za merjenje električne prevodnosti primer o varnem delu v gozdu ob žledolomu priprava s čim primer o karieristu naglavna priprava z majhnim zaslonom za vsako oko primer z/s česa, od kod težka kovinska priprava s kavlji primer s področja tradicionalnih obrti železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje primer s področja gospodarstva priprava z rešetko za pečenje nad žerjavico posebni primer s strani zaposlenih USTALJENE ZVEZE: moderna priprava, nova priprava USTALJENE ZVEZE: konkretni primer, nasprotni primer, podoben primer, novi primeri in dokazi, izkušnje in primeri priprávek -vka samostalnik moškega spola namensko pripravljena snov priméren -rna -o pridevnik pripravek za kaj/koga skladen s pričakovanji, potrebami pripravki za omake kdo/kaj biti primeren pri čem/kom, kje reklamni pripravki za hujšanje primeren pri vseh oblikah nepravilne presnove zdravilni pripravki za domače živali primerni pri moških in ženskah Predelujemo in shranjujemo kri in krvne pripravke za Opornice so primerne pri bolnikih z vnetnimi spremembami transfuzijo. na sklepih. Pripravki za otroke ne smejo vsebovati valepotriatov. Krompir, pripravljen brez maščobe, je lahko prebavljiv in pripravek proti čemu primeren pri želodčnih in črevesnih obolenjih. pripravek proti staranju kdo/kaj primeren/primernejši zaradi česa, zakaj pripravek proti celulitu primerne zaradi varnosti sodelujočih v akciji pripravek proti ušem primerna zaradi bližine glavnih vpadnic v središče pripravek s čim primernejša zaradi vsaj treh razlogov dietetični pripravki z železom PREDLOŽNE pripravki z vitaminom C PODIZTOČNICE: primeren za pripravki z lokalno sistemičnim delovanjem ustrezen USTALJENE ZVEZE: kemični pripravek, zeliščni pripravek, vitaminski kdo/kaj biti primeren za kaj/koga pripravek, nadomestne metode in pripravki, zdravilne snovi in primeren za širši krog kupcev pripravki primeren za zunanje površine primeren za nadaljnjo obravnavo priprávljenost -i samostalnik ženskega spola primerna za sajenje na stalno mesto stanje zavedanja, kaj se pričakuje Dolomitni marmorji so primernejši za zunanje obloge in pripravljenost do česa/koga kiparske izdelke. pripravljenost do odrekanja Ta lokacija je najprimernejša za cilje, ki jih želite doseči. pripravljenost do bližnjega pripravljenost do pomoči sočloveku pripravljenost zaradi česa/koga primernejši od slaba kondicijska pripravljenost zaradi zime bolj ustrezen od stalna pripravljenost zaradi naraslih rek kdo/kaj biti primernejši od koga/česa v pripravljenosti zaradi groženj izkušen in zanesljiv delavec, primernejši od mlajšega popolna pripravljenost zaradi nevarnih nasprotnikov zemeljski plin, ekološko primernejši od mazuta Kozmopolitski Trst se mu je zdel za slovensko študirajočo PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: mladino primernejši od preveč provincialne Ljubljane. pripravljenost za/na Suho vino je k jedi primernejše od polsladkega, lahko, rezko zavestno pričakovanje dogodka, pojava belo vino se ujema z ribami, školjkami in raki ter z belim in pripravljenost za kaj/koga perutninskim mesom. pripravljenost za boj pripravljenost za tveganje USTALJENE ZVEZE: primerna lokacija, primeren čas, primeren pripravljenost za sodelovanje trenutek, primeren kandidat pripravljenost za ljudi pripráva pripravljenost na kaj/koga -e samostalnik ženskega spola pripravljenost na žrtve delovno sredstvo pripravljenost na spremembe priprava za kaj pripravljenost na pomoč priprava za spenjanje pripravljenost na dialog 92 programi za trajno vključenost skupin invalidnih oseb pripravljenost pred prenovljeni programi za študijsko leto 2009/10 zaščita, ustrezen odpor pred krmilni program za semaforje pripravljenost pred čim/kom program s čim pripravljenost pred olimpijskimi igrami stanovanjski program s strukturo naložb pripravljenost pred začetkom sezone program z obsežnim naborom zmožnosti boljša pripravljenost pred sovrstniki iz Hrvaške sprostitveno-terapevtski program z masažami 2. spored prispevkov, poteka dogajanja USTALJENE ZVEZE: dobra telesna pripravljenost, bojna program za kaj/koga pripravljenost, psihofizična pripravljenost, stanje pripravljenosti program za naslednji teden program za tekočo številko próga program za gledališki festival -e samostalnik ženskega spola program za otroke 1. podolgovata označena površina program s čim/kom proga nad čim, kje krajši kulturni program s prižiganjem kresa rjava močvirska ptica z belo progo nad očmi kulturni program s pogostitvijo Gobček je bel s črnim smrčkom in širokimi belimi progami zabavni program z žrebanjem vstopnic nad očmi. informativni program z gosti v studiu 2. pot s tirnicami proga za kaj USTALJENE ZVEZE: študijski program, nacionalni program, kulturni rudniške in železniške proge za odvoz rude program, razvojni program, televizijski program, mednarodni proga za tramvaj projekti in programi proga za magnetni lebdeči vlak proga med čim, kod projékt -a samostalnik moškega spola proga med Postojno in Prestrankom 1. načrt hitra proga med Trstom in Ljubljano projekt česa/koga proga proti čemu, kam projekt gradnje železniška proga proti Gorenjski projekt obnove pomembna železniška proga proti Reki projekt razvoja proga proti morju projekt sosednjih pokrajin proga s čim projekt stoletja proga z rampami projekt učencev železniška proga z zapornicami projekt za kaj 3. določena namenska pot projekti za oživitev in prenovo mestnih središč proga za kaj/koga projekt za termično obdelavo odpadkov iz naselij proga za visoke hitrosti projekt za reševanje šolske in socialne problematike proga za kolesarske spuste projekt v/na čem, kje, kdaj, kako težja proga za zahtevnejšo smuko projekti v energetiki proga za ženski maraton preventivni projekti v šolah in vrtcih privlačne proge za raftarje in kajakaše projekt v okviru regionalnega razvojnega programa proga s čim projekt v prvih petih letih delovanja smučarska proga z vlečnico projekti v smislu razvoja ribištva proga z ostrimi zavoji projekti na majhnih šolah proga z višinsko razliko 555 metrov projekti na področju preprečevanja narkomanije in proge z umetnim snegom odvajanja od drog projekt s čim/kom USTALJENE ZVEZE: železniška proga, dolga proga, smučarska projekti z izrednim geostrateškim pomenom proga, tekaška proga, kratka proga, ceste in proge projekti s turistično vsebino prográm skupni projekti z ruskimi kooperanti -a samostalnik moškega spola projekt o čem 1. seznam nalog, dejanj pilotni projekt o merjenju kvalitete srednješolskega program česa izobraževanja program razvoja projekti o okoljevarstvu in energiji program dela projekt o zdravi prehrani program usposabljanja 2. umetniško delo, prireditev program za kaj projekt koga program za petletno županovanje 93 projekt arhitekta kdo biti prost v čem projekt režiserja prost v izbiri projekt za kaj prost v svoji presoji projekt za solo glas kdo biti prost pri čem projekti za gledališče prost pri odločitvi, kako in koga projekti za celovečerne igrane filme Učitelj je prost pri izbiranju poudarkov in vsebin. projekt v/na čem, kje, kdaj, kako Delodajalec je vseeno prost pri presoji, koga bo nagradil. projekti v naravi kaj biti prost za koga/kaj vizualizacijski projekti v digitalnih medijih Vstop na prireditev in koncert bo prost za vse študente. velikopotezen projekt v zgodovini filma Vstop je prost za vse mlajše od 15. leta in za dijake ob filmski projekt v letu 2007 predložitvi dijaške izkaznice. projekti na področjih umetnosti 2. nezaseden kulturni projekti na republiški in lokalni ravni kdo/kaj biti prost v čem, kdaj projekt s čim/kom prost v prvem krogu kvalifikacij projekti z vizijo Dvorana je prosta v prihajajočem vikendu. različni projekti z grafično intenzivnimi uporabniškimi Obenem ne želim, da bi bili prosti v zadnjem terminu. vmesniki kdo/kaj biti prost za kaj/koga literarno-likovni projekt s kiparko Ostale dni in ure je načeloma prost za druge naloge. projekt o čem/kom V tem trenutku je še prost za najdaljšo noč. projekt o življenju Nikole Tesle Hkrati pa bo vaš telefon še vedno prost za klice. projekt o dr. Francetu Prešernu Del namizja pa je ostal prost za druge programe. USTALJENE ZVEZE: razvojni projekt, raziskovalni projekt, skupni USTALJENE ZVEZE: povsem prost, popolnoma prost, prosti čas, projekt, celotni projekt, zahteven projekt, mednarodni projekt, prosti met, prosti strel, prosto mesto, prosta pot, šport in program in projekt, načrti in projekti prosti čas, turizem in prosti čas promèt -éta samostalnik moškega spola prôstor -óra samostalnik moškega spola 1. premikanje vozil možnost bivanja, nahajanja promet česa prostor na čem, kje promet vozil prostor na soncu promet avtobusov življenjski prostor na kopnem promet tovornjakov prostor na tej lokaciji 2. prevažanje potnikov, blaga prostor na disku promet česa/koga prostor na strežniku promet blaga prostor na tujih trgih promet storitev prostor pod/nad čim, kje promet živali prostor pod soncem promet ljudi prostor pod tribuno promet potnikov prostor pod palubo promet s čim prostor pod šotorom promet z nepremičninami prostor nad salonom promet z mamili prostor nad vhodom promet z delnicami prostor nad knjižnico promet z orožjem prostor pred čim, kje prostor pred stavbo USTALJENE ZVEZE: cestni promet, plačilni promet, potniški promet, tovorni promet, javni promet, mednarodni promet, promet in prostor pred občino zveze, proizvodnja in promet prostor pred vhodom prostor med čim/kom, kje pròst prôsta -o prostor med cesto in hišo stil. -ó pridevnik prostor med mizama 1. nevezan, neomejen, razbremenjen prostor med Jadranom, Baltikom in Črnim morjem kdo/kaj biti prost česa prostor med besedami prost plačila prostor med tekmeci prosta vseh bremen prostor prosti obveznosti pri/ob čem/kom, kje prostori pri zdravstvenem domu prosta bolezni prostor pri izvozu z avtoceste prosti zunanjih vplivov 94 prostor pri vhodnih vratih prostovoljec leta prostori pri sobodajalcih s tremi zvezdicami prostovoljci Društva prostor ob morju prostovoljci Hospica prostor ob oknu prostovoljci telefona za pomoč v stiski prostor ob občinski cesti prostovoljec za kaj prostor ob sovozniku dodatni prostovoljci za zavarovanje kritičnih točk prostor ob sebi prostovoljci za pomoč otrokom iz socialno šibkejših družin prostovoljci za vojno PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: prostor za prostovoljec pri čem, kje prostovoljci pri Rdečem križu namenska enota bivanja koga, česa prostovoljci pri eksperimentalnih metodah zdravljenja prostor za koga/kaj prostovoljec pri triku čarodeja prostor za voznika prostovoljec v čem, kje prostor za deset ljudi prostovoljec v nenavadni raziskavi varovan prostor za vozila prostovoljec v vojaškem transportnem korpusu prostor za potnike in prtljago prostovoljec v bolnišnici prostor za strokovne razprave prostor za shranjevanje vina USTALJENE ZVEZE: mladi prostovoljci, usposobljen prostovoljec, prostor za pridržanje prostovoljke in prostovoljci prostor za nekaj tisoč podatkov prótiigrálec -lca samostalnik moškega spola prostor v tekmec, nasprotnik opredeljena bivalna enota za trajno ali začasno namestitev protiigralec koga koga, česa inteligentni proti gralec boga prostor v čem, kje tragični protiigralec hudiča prostor v pritličju hiše protiigralec pri čem, kje osrednji prostor v dvorcu protiigralec pri tem zdravljenju prostor v središču Novega Sada USTALJENE ZVEZE: dostojen protiigralec, pravi protiigralec, status prostori v avditoriju aktivnega protiigralca prostor v vrtcu prostor v avtomobilu prótikandidát -a samostalnik moškega spola prostor v kovčku nasprotni kandidat prostor v pomnilniku protikandidat za koga/kaj prostor z/s protikandidat za predsednika protikandidat za županski stolček enota bivanja, nahajanja, ki je specifična zaradi namestitvenih največja protikandidata za nagrado možnosti, spremstvenih okoliščin protikandidat na/v čem, kje prostor s čim/kom prostor z naravnost idealnimi pogoji za hrambo arhivskega protikandidata na volitvah gradiva močni protikandidati na jesenskem kongresu prostor z lastnim vhodom njegov protikandidat na zadnjem razpisu prostori s centralnim ogrevanjem protikandidati v županski tekmi prostor s prijetno glasbo protikandidata v lastni stranki razstavni prostori z nadsvetlobo in manjšimi prostori USTALJENE ZVEZE: predsedniški protikandidat, resen protikandidat poslovni prostori s pripadajočimi parkirnimi mesti v treh kletnih etažah prototíp -a samostalnik moškega spola prostor z veliko gugalnicami 1. vzorčni primer prostor s črpalnimi napravami prototip česa/koga performativni prostor z izvajalci in gledalci prototip zlorabe človeške svobode USTALJENE ZVEZE: poslovni prostor, parkirni prostor, bivalni prototip zapeljivca prostor, življenjski prostor, manevrski prostor, obmejni Ta država je še vedno prototip urejenosti. prostor, zračni prostor, prostor in čas S 169 centimetri višine in le 52 kilogrami teže je idealen prototip letalca. prostovóljec -jca samostalnik moškega spola Zdi se, da današnje prototipe junakov zaznamujejo ovirana prijavitelj po lastni odločitvi sreča, zadržana tvornost in neizpolnjene želje. prostovoljec česa prototip za kaj/koga 95 prototip za sodobne vesterne ključni prsti pri prvem množičnem smučarskem teku v kup prototipov za asfaltne užitke Sloveniji prototip za supermanekenke USTALJENE ZVEZE: nožni prst, dvignjeni prst, spretni prsti, dlan in kot prototip za samega Arturja prsti, roka in prsti Naj bi služil tudi kot prototip za glavnega junaka znamenite zgodbe o Modrobradcu. pŕt -a samostalnik moškega spola 2. izdelek tkanina za pokrivanje in zavijanje prototip česa prt za kaj prototip robota sesalnika prt za mizo prototip avtomobila prti za naše klopi prototip letala prt za oltar prototip s čim prt s čim prototip z imenom prt s čipkastim robom prvi prototip z novim motorjem prti z všitimi čipkami Na Japonskem delujejo prototipi s pogonom na vodik. prt z motivom nageljnov prototip za kaj prt s tradicionalnim motivom izdelani kovinski hidroavion kot prototip za vojaške potrebe prt okrog/okoli česa prototipi za nove publikacije Z belim platnenim prtom okrog vratu, ki mu je segal do Vsak avtor lahko sodeluje na natečaju z enim izdelkom popka. oziroma idejnim prototipom za vsako občino. Po poklicu natakar, si je privezal prt okoli ledij in igral USTALJENE ZVEZE: delujoči prototip, testni prototip, predstavljeni klepetavega krčmarja. prototip, prodajni prototip, formule in prototipi, prodajni modeli in prototipi USTALJENE ZVEZE: namizni prt, mrtvaški prt, vezeni prt, prti in prtički pŕst -a samostalnik moškega spola pŕvi -a -o števnik podaljšek dlani ali stopala 1. začetni v času prst česa/koga kdo/kaj biti prvi v/na čem, kje, kdaj prsti nog prva v vsem povojnem muzealstvu prsti rok prva v novi sezoni prsti dlani prvi v 20. letih minulega stoletja spretni prsti oblikovalk prvi na smučeh z Everesta kritični prst javnosti prvi na svetu prst na čem, kje vedno prva na plesišču prst na desni roki kdo/kaj biti prvi s čim prst na daljincu prvi s celim sistemom prst na petelinu prvi s to diagnozo prst na sprožilcu 2. začetni v vrsti kdo/kaj biti prvi v/na čem, kje PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: prva v nizu prst proti prvi v vrsti čakajočih opozorilo, nasprotovanje prvi na seznamu prst proti komu/čemu prva na desni prst proti vladnim predstavnikom, vodilnim v občinah ali 3. najboljši delodajalcem kdo/kaj biti prvi v/na čem, kje prst proti vzvišeni politiki prvi v računalništvu in drugi v matematiki prst proti veliki rasti oglaševanja prva v skupini C prvi v Sloveniji prste pri prva na prvenstveni lestvici navadno v množini sodelovanje kdo/kaj biti prvi s čim prsti pri čem, kje prvi z le dvema porazoma prsti pri teh nečednih poslih prvi z rekordom prsti pri domala vseh ključnih obračunih svoje dobe prsti pri izvozu mamil PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: prsti pri razvoju in proizvodnji njihovega športnega prvi od/izmed/med avtomobila primerjalno najzgodnejši, najboljši 96 kdo/kaj biti prvi od/izmed koga/česa 2. ugodje, sreča prvi od zdajšnjih ministrov raj na čem, kje prva od novih držav članic počitniški raj na jugu prva od dveh zmag Za pokušino smo zato izbrali to sliko, ki marsikomu prvi izmed velikih prerokov predstavlja raj na zemlji. prvi izmed velikih proizvajalcev računalniške opreme PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: kdo/kaj biti prvi med kom/čim raj za prvi med domačimi gobarji obljubljena oziroma zaželena destinacija prvi med generali raj za koga/kaj prva med velikimi gospodarskimi družbami pravi raj za potapljače prva med kandidatkami za vstop raj za kriminalce USTALJENE ZVEZE: niti prva niti druga možnost, niti prva niti zadnja Ta in podobni kraji znajo biti pravi raj za raziskovalce. beseda, tako prva kot druga liga Maskara bi se morala menjati vsakih tri do šest mesecev, ker je pravi raj za bakterije. račún -a samostalnik moškega spola Mesto je tudi sicer pravi raj za nakupovanje. 1. številsko razmerje, številsko stanje, položaj USTALJENE ZVEZE: pravi raj, umetni raj, izgubljeni raj, planinski raj, račun koga/česa zemeljski raj, nakupovalni raj, raj in pekel račun davkoplačevalcev računi upokojencev rána -e samostalnik ženskega spola račun države 1. telesna poškodba račun štartnine rana na/po čem, kje račun nagona krvaveča rana na glavi račun s čim rane na želodcu celoten svoj račun z vpisanim geslom rane na okončinah račun z novimi številkami hude rane po glavi izdani računi z ustreznimi preverljivimi podatki rane po vsem telesu račun s kakim novim virom prihodkov 2. duševna prizadetost račun v/na/pri čem, kje rana zaradi česa/koga navadno v množini tekoči račun v/na/pri banki duševne rane zaradi izgube otrok devizni računi v tujini čustvene rane zaradi očetovega samomora računi na prodajnih mestih Rane zaradi žrtev in zločinov nad prebivalstvom so kljub skrbniški računi pri trgovanju z vrednostnimi papirji desetletju od tragedije še vedno sveže. 2. znesek rana iz česa, od kdaj navadno v množini račun za kaj strelne rane iz pištole račun za neplačane najemnine rane iz družinskih povezav račun za storitve rane iz vojne račun za telefon rane iz otroštva račun za poletno dopustovanje rane iz preteklosti račun s čim račun z napačno izračunanimi zamudnimi obrestmi USTALJENE ZVEZE: strelna rana, vbodna rana, rane in poškodbe, račun z obrestmi opekline in rane račun z dokazili o plačilu račun z napitnino ráven tudi ravèn -vní samostalnik ženskega spola 1. navadno s prilastkom opredelitev kvalitete USTALJENE ZVEZE: bančni račun, transakcijski račun, zaključni raven pri čem račun, tekoči račun, osebni račun, računi in položnice, devizni nižja raven pri pouku računi in hranilne vloge dodatna birokratska raven pri upravljanju javnih zadev ráj praktična raven pri reji -a samostalnik moškega spola raven brez česa 1. kraj popolnega ugodja, veselja in sreče raven brez neželenih učinkov raj na čem, kje najvišja strokovna raven brez čakanja v vrsti raj na robu mesta državna raven brez predhodne selekcije Prišel je v Lendavo in govoril, kot da je tu našel raj na zemlji. 2. navadno s prilastkom stopnja raj pod čim, kje raven česa raj pod Triglavom raven holesterola pravi mali raj pod soncem 97 raven sladkorja najzanimivejši razred za tekmovalce z motorji do 125 raven izobrazbe kubičnih centimetrov splošna raven cen USTALJENE ZVEZE: srednji razred, visoki razred, cenovni razred, raven zahtevnosti delavski razred, plačilni razred, skupine in razredi, razred in šola USTALJENE ZVEZE: visoka raven, državna raven, mednarodna raven, letna raven, življenjska raven, ravni in področja, raven in kakovost razsípen -pna -o pridevnik nepremišljen, nepreudaren ravnína -e samostalnik ženskega spola kdo/kaj biti razsipen s čim 1. večja ravna površina razsipni z energijo ravnina česa razsipna z nasmeški ciljna ravnina dirkališča Bolj ko je motor razsipen z gorivom, več toplote je na voljo. nove omejitvene ravnine letališča Ne bodite preveč razsipni z denarjem. 2. stopnja kdo/kaj biti razsipen glede na kaj ravnina česa Letošnji proračun je preveč razsipen glede na občinske ravnina krmiljenja rezerve in tekoče prihodke. ravnina ekvatorja Je precej razsipen glede na svoje resnične zmožnosti. ravnina tira kometa USTALJENE ZVEZE: preveč razsipen, energetsko razsipen, razsipno življenje, razsipno ravnanje, bogati in razsipni turisti, USTALJENE ZVEZE: ciljna ravnina, panonska ravnina, projekcijska ravnina, doline in ravnine, strmine in ravnine nezakonito in razsipno poslovanje rázred -éda razumljív samostalnik moškega spola -a -o pridevnik 1. stopnja in enota izobraževanja v šolah jasen, dostopen za dojemanje razred česa/koga kdo/kaj biti razumljiv za koga/kaj razred devetletke razumljiv za bralce razred otrok premalo razumljiv za otroke razred s kom Pomembno je, da je objava razumljiva za potrošnika. razred s 30 učenci kdo/kaj biti razumljiv v čem, kje razred z več kot dvajsetimi otroki razumljivi v slovenskem jeziku 2. ljudje z enakim materialnim in vplivnim statusom v družbi razumljiva v vseh jezikih razred koga Kodirani znaki so razumljivi v vseh jezikih, ne glede na to, razred delavcev in kmetov kako jih oddajamo. razred s čim/kom kdo/kaj biti razumljiv zaradi koga/česa težko razumljiva zaradi nepregledne množice zakonov in razred z najvišjo obdavčitvijo birokratskega jezika nižji tarifni razredi z minimalno plačo Izredno visoka podpora temu ukrepu pri slovenskih voznikih razred z glasovalno pravico je razumljiva zaradi razmeroma slabih cest. razred z nižjo brezposelnostjo razred z ateistkami in židinjami USTALJENE ZVEZE: povsem razumljiv, težko razumljiv, razumljiv 3. navadno s prilastkom razdelitev glede na enake značilnosti način, razumljiv razlog, razumljiv jezik, jasen in razumljiv jezik, razred česa/koga preprost in razumljiv način nižji razred avtomobila plačni razred profesorja réd -a samostalnik moškega spola razred s čim 1. stanje pod nadzorom visoki kakovostni razred z velikim ekranom red v/na čem, kje najmočnejši razred z motorji do 990 ccm red v prometu drugi razred z vsemi vrstami vlakov notranji red v policiji red na kapitalskem trgu PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: red na področju delovnih razmerij in varstva pri delu razred za red na kopališču namenska delitev 2. ustaljeno ponavljanje razred za kaj/koga red česa nov srfarski razred za moške in ženske dnevni red seje ločeni razredi za Rome dnevni red zasedanja četrti razred za otroški dodatek red za kaj razred za nižje sloje tržni red za letošnji pridelek domače pšenice 98 3. navadno s prilastkom razvrstitev v prostoru in času reklama za podjetnike red koga/česa vrstni red strelcev Uniona Olimpije po osmih krogih USTALJENE ZVEZE: televizijska reklama, brezplačna reklama, promocija in reklame, oglasi in reklame, reklama in evropske lige propaganda vozni red vlakov po abecednem redu pri mka avtorja rèp rêpa in répa samostalnik moškega spola abecedni vrstni red začetnic priimkov strank 1. gibljiv podaljšek zadnjega dela živalskega telesa red za kaj rep česa vrstni red za svetovno prvenstvo repi škampov šolski red za gimnazije in druge srednje šole rep psa vozni redi za vlake rep ribe red s čim rep proti komu/čemu, kam kopališki red s cenikom od repa proti glavi red s pravilnikom o obratovalnem času prodajaln Zleknil se je in počasi sem ga strigel od repa proti glavi. 4. skupnost s pravili Če je riba obrnjena z repom proti vam, ji vrvice vsekakor ne red koga vrzite prek glave. evropski red vitezov vina rep med čim, kje red Misijonark usmiljenja Saj vemo, da je rep med nogami po navadi izraz strahu in 5. visoko odlikovanje nelagodja. red česa Preznojen in razmršen kot po navadi, se vrne domov z red zaslug za narod s srebrnimi žarki repom med nogami. red za kaj rep s čim zlati red za zasluge rep z vretenci red za narodne zasluge močan rep z veliko repno plavutjo red za ribiške zasluge 3., 2., in 1. stopnje tanek rep s čopom črne dlake na koncu USTALJENE 2. končni del predmeta, naprave, dogodka ZVEZE: dnevni red, javni red, pravni red, zakon in red, red in mir rep česa rep letala rekláma -e samostalnik ženskega spola rep kometa opozarjanje rep za kom/čim reklama za kaj Skušam pozabiti na to tekmo, vendar se rep za njo še kar reklama za pralni prašek vleče. Se vam zdi, da se danes ne vleče več kot neroden rep za reklama za zobno pasto nami miselnost, da [...]. reklame za omenjeni dogodek reklama o čem 3. zadnji del urejene skupine, vrste reklama o pripomočkih za trdo kožo na nogah rep česa reklama o vrednostnih papirjih rep razpredelnice reklama o smučarskem teku rep lestvice paleta reklam o dopustu na vseh koncih sveta rep flote reklama o tem, kako poteka proizvodnja 4. šop las, dlake reklama na čem, kje rep česa reklame na neuporabnih zidovih rep las reklama na dresih igralcev reklama na tekmah USTALJENE ZVEZE: konjski rep, košat rep, lisičji rep, pavji rep, rep in reklame na TV glava reklama pred čim/kom, kdaj reklama pred volitvami réven -vna -o pridevnik reklame pred prenosom 1. siromašen reklama pred navijači kdo biti reven med kom On je oblačil gole in zadovoljil vse njihove potrebe in ni PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: pustil, da bi bil kdo reven med njimi ali česa potreben in reklama za nemočen. pohvala Statistika kaže največ revnih med upokojenci. reklama za kaj/koga Najrevnejši med revnimi bi veliko pridobili, bogatejše članice reklama za vas pa bi malo izgubile. zelo velika reklama za Slovenijo kdo/kaj biti revnejši od koga/česa 99 Hkrati pa ne prezirajte tistih, ki so revnejši od vas. rob propada Vendar pa so otroci revnejši od odraslih in bolj dovzetni. rob bankrota Italijani so bili bolj revni od večine drugih v Evropi in so bolj rob izumrtja množično bežali najprej na zahod. rob med čim 2. zelo majhen na robu med življenjem in smrtjo kaj biti reven s čim robu med kaosom in redom Ta dieta je revna z vlakninami in vitamini. na tistem nikoli določljivem robu med jokom in radostjo Prehranska dopolnila priporočam, če je hrana revna z naravnimi sestavinami. USTALJENE ZVEZE: desni rob, zgornji rob, ostri robovi, Kraški rob, V poletju, revnem s humorjem, sta njuni komediji pritegnili robovi in vogali, dno in robovi modela največjo pozornost. 3. ród navadno ekspresivno skromen -ú tudi -a samostalnik moškega spola kaj biti reven s čim 1. stopnja sorodstva Človekova prehrana je bila tisočletja revna z maščobami. rod v kaj V poprečju je travniška krma zelo revna s selenom. iz roda v rod Gorstva so revna z rudami. Ta tradicija gre iz roda v rod. kaj biti reven za kaj S skrbno selekcijo so iz roda v rod vzgajali čedalje hitrejše Gričevnata dežela je bila revna za obdelovanje. tekmovalne konje. rod s čim PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: četrti rod s tem osebnim imenom revnejši za nov rod z mojim imenom osiromašen za Ta družina obsega 22 rodov s 500 vrstami, ki so vse lesne kdo/kaj biti revnejši za kaj/koga rastline z nasprotnimi listi. Zaradi znižanja trošarin bo državni proračun vsak mesec rod pod čim, kje revnejši za približno 218 tolarjev oziroma na letni ravni za 2,6 družina štirih rodov pod eno streho milijarde tolarjev. vaš rod pod Snežnikom R515 je revnejši za še eno svežo pogruntavščino, in sicer za 2. družbeni ali narodnostni vidik novi pomnilniški krmilnik. rod iz česa, od kod, od kdaj Po šestnajstih mesecih čakalne dobe in revnejši za dvanajst milijonov dolarjev pripoveduje o izkušnjah s svojo po rodu iz vaših krajev slovenskega rodu iz druge polovice 18. in začetka 19. investicijo. Pomladna demokracija bo revnejša za svoj lasten časopis in stoletja bogatejša za revijo. Dvorni tolmači so po rodu iz drugih ljudstev. Mesto bo v primerjavi s prejšnjimi decembrskimi praznovanji rod s kom/čim letos revnejše za novoletno jelko. naš rod z našimi sinovi nemškega rodu z britanskim državljanstvom USTALJENE ZVEZE: najbolj reven, razmeroma reven, bogate in cel rod z oslabelim egom revne države, revni in bolni otroci 3. navadno s prilastkom ljudje iste starosti rod s kom/čim rób -a samostalnik moškega spola mladi rod z vodilno na svetovni lestvici mladink 1. skrajni zunanji del česa Nesrečen rod z množico nesrečnih ali vsaj ne srečnih rob česa individualnih usod. rob ceste Tako je nastal takratni Odred Stane Žagar – mlajši, ki je rob vozišča danes pomemben kranjski rod s preko 120 člani. rob mesta rod pred kom/čim rob gozda toliki rodovi pred nami rob s čim rod pred drugo svetovno vojno kultiviran rob z nekaj grmi Rodovi pred menoj so z vztrajnostjo in trdim delom preživeli rob z vnesenim vzorcem ujme, vojne, države, kmetijske politike, zatiranje kmetov in zemeljski rob s sijem še kaj. dvojni rob z vpleteno elastiko USTALJENE ZVEZE: mladi rod, prihodnji rod, človeški rod, določeni mogočen rob z ogromnim prepadom rodovi in vrste, družina in rod rob na čem, kje rob na krilu rók -a samostalnik moškega spola temen rob na desni strani fotografije dogovorjeno omejeno trajanje skalni rob na jugu rok česa 2. prenehanje enega in hkrati nastop drugega stanja rok prijave rob česa 100 rok trajanja roka nad orožjem rok uporabe roka nad vsem in vsemi rok veljavnosti roka nad potrošniki rok za kaj roka pri čem, kje navadno s prilastkom rok za oddajo trda roka pri urejanju razmer rok za vložitev denacionalizacijskih zahtevkov zvezane roke pri oglaševanju rok za ugovor proste roke pri vodenju rok do česa, do kdaj PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: odstopni rok do konca oktobra roka za podaljšanji rok do konca julija podpora, pomoč rok do odločanja sodišča roka za koga/kaj vojaški rok do 28 leta roke za ljudi v stiski USTALJENE ZVEZE: vojaški rok, prestopni rok, odpovedni rok, način roke za bližnjega in rok, pogoji in roki, cena in rok roka za otroke, ki so potrebni pomoči roke za dokončanje odsekov rôka -e in -é samostalnik ženskega spola USTALJENE ZVEZE: desna roka, leva roka, proste roke, navadno v 1. okončina za prijemanje rodilniku praznih rok, odprtih rok, roke in noge, obraz in roke roka koga/česa spretne roke domačinov sád -ú samostalnik moškega spola roka na čem, kje 1. užitni del rastline roka na ustih sad česa roke na hrbtu navadno v množini sad zemlje roke na prsih sadovi narave roka za koga/kaj sadovi morja mehanične roke za invalide sadovi jeseni roke za plezanje sad na čem, kje robotska roka za lakiranje avtomobilov cvet in sad na eni veji štiri roke za krajo sadovi na tujem polju roka s čim, kako 2. roka s pisalom ekspresivno rezultat sad česa roka s praznim kozarcem sad sodelovanja roka s cigareto sad truda roka s pečatnim prstanom sadovi slave roke z dvignjenima dvema prstoma sad na/v čem, kje drobna roka z dolgimi tankimi prsti navadno v množini sadovi na lokalni ravni 2. ekspresivno opravilo sadovi na denarnem področju roka v kaj sadovi v prvenstvu roka v pomoč sadovi v zdravju otrok roka v pozdrav roka v obrambo USTALJENE ZVEZE: prepovedani sad, koščičasti sad, pričakovani roka v slovo sadovi, sladek sad, cvetovi in sadovi roka pri čem, kje navadno s prilastkom nesrečna roka pri poimenovanju datotek sádež -a samostalnik moškega spola srečna roka pri sestavi moštva užitni del rastline uspešna roka pri izbiri sadež česa navadno v množini natančne roke pri metih sadeži limone 3. ekspresivno moč, vpliv sadeži češnje roka česa sadeži sort, ki jih v brkinskih sadovnjakih skorajda ni več podaljšana roka države sočni sadež poletja podaljšana roka politike sadež s čim roka pravice gozdni sadeži z rezanimi lešniki roka zakona rdeč sadež s peškami roka nad čim/kom veliki sadeži z debelo lupino roka nad proračunskimi sredstvi sadeži s povoščeno lupino roka nad razvojem elektroenergetskega sistema in viri sadež za kaj/koga 101 najprimernejši sadež za spomladansko dieto samota v določenem trenutku odličen sadež za poletno osvežitev samota za kaj, za koliko popolni sadež za vitkost samota za razmislek sladki sadeži za otroke samota za vse okuse sadeži za ženske samota za mentalno zdravje samota za pet minut USTALJENE ZVEZE: navadno v množini gozdni sadeži, morski sadeži, tropski sadež, eksotični sadež, prepovedani sadež, sadeži in USTALJENE ZVEZE: gorska samota, meditativna samota, ustvarjalna zelenjava, plodovi in sadeži, zelišča in sadeži samota, mir in samota, tišina in samota sám -a -o tudi -ó pridevnik séme -éna samostalnik srednjega spola stanje, lastnost brez stikov, vplivov, pomoči 1. del rastline, bitja za razmnoževanje kdo biti sam s kom/čim, kako seme česa/koga sam s seboj seme fižola sami z otroki seme sončnic sama s hčerko in otrokom semena zelišč sam z jadrnico seme tujega darovalca sam s strahom seme za kaj/koga kdo biti sam v/na čem, kje, kdaj kakovostna semena za kaljenje sam v svoji votlini seme za travo sam v gozdu spremenjeno seme za komercialno uporabo sam v nesreči oreščki in semena za ljudi s krvno skupino A sam v stiski 2. tudi v prenesenem pomenu, navadno s prilastkom slab človek sam na kmetiji seme česa sam na dopustu pravo seme nasilja sam na koncu seme zla kdo biti sam pri kom/čem, kje, kdaj seme za kaj navadno s prilastkom sama pri otroku hudičevo seme za človekovo prihodnost sam pri mizi sam pri hiši USTALJENE ZVEZE: sončnično seme, bučno seme, laneno seme, sadike in semena, semena in plodovi sam pri večerji kdo biti sam proti komu/čemu sénca sam proti vsem -e samostalnik ženskega spola sam proti vojski zlikovcev 1. neosvetljeni del predmeta, bitja sam proti vetru senca česa/koga sam proti prihodnosti senca grmovja kdo biti sam med kom/čim, kje, kdaj senca drevesa sama med njimi senca telesa sam med ženami senca katedrale sama med stenami svoje hiše senca človeka sami med tednom senca pod/nad čim senca pod slamnato streho USTALJENE ZVEZE: kar sam, lahko sam, čisto sam, sami ali skupaj, globoka senca pod drevesi sam in osamljen obvezna senca nad predsednikovo glavo senca pred čim samôta -e samostalnik ženskega spola senca pred hišo stanje, lastnost brez vsakršnih stikov prijetna senca pred zidanico samota koga/česa 2. obris pojava samota posameznika senca koga/česa samota ljudi sence vojakov samota narave senca Lune samota razmišljanja sence hiš samota unikatnosti senca nad/pod čim samota v čem, kje, kdaj sence nad vodo samota v puščavi temne sence nad rečiško dolino samota v množici sence nad mestom samota v zrelih letih jutranji senci nad dolino 102 svetla senca nad očmi sestavina pri čem sence pod očmi dodatna sestavina pri mnogih sladicah senca pred čim pomembna sestavina pri konzerviranju živil dve senci pred vrati nadvse pomembna sestavina pri načrtovanju družbenega in temna senca pred barko gospodarskega razvoja nacionalnih gospodarstev senca okoli česa/koga USTALJENE ZVEZE: naravna sestavina, aktivna sestavina, obvezna sence okoli njenih oči sestavina, bistvena sestavina, ključna sestavina, sestavine in sence okoli trdnjave učinkovine, okusi in sestavine jedi sence okoli osebe na fotografiji 3. ekspresivno, navadno s prilastkom malenkost sêstra -e stil. -é samostalnik ženskega spola senca koga/česa ženska oseba v razmerju do drugih otrok svojih staršev bleda senca nekdanje igralke sestra koga tudi v prenesenem pomenu bleda senca ekipe iz prejšnje sezone sestra pokojnika senca madeža sestra obtoženca PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: sestra Toneta senca na virtualna sestra univerze slab vtis sestra kdo/kaj senca na čem sestra dvojčica senca na ugledu PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: senca na tem dogodku sestra v/na senca na uspehu tesnejša povezava oseb glede na skupno zanimanje senca na podobi staranja sestra v čem USTALJENE ZVEZE: temna senca, bleda senca, prijetna senca, vsi bratje in sestre v veri svetlobe in sence, sonce in senca bratje in sestre v potrebi sestra v duhu sestavína -e samostalnik ženskega spola sestra na čem 1. navadno s prilastkom snov, delci sestra na negovalnem oddelku sestavina česa sestra na onkologiji osnovne sestavine živil bratje in sestre na različnih koncih sveta glavne sestavine čaja sestra kdo/kaj sestavina za kaj sestra babica sestavine za testo sestra cistercijanka sestavine za kremo sestavine za nadev sestra za vlažilne sestavine za aktivno dnevno zaščito rok in nohtov poklicna usmeritev sestavina v čem sestra za kaj najpomembnejše sestavine v prehrani sestra za dietno prehrano negovalne sestavine v bleščilu sestra za zobozdravstveno preventivo sestavine v pralnih sredstvih ali mehčalu sestra za zdravstveno nego 2. navadno s prilastkom sestavni del česa USTALJENE ZVEZE: mlajša sestra, starejša sestra, medicinska sestavina česa sestra, patronažna sestra, brat in sestra prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana sét -a samostalnik moškega spola obvezne sestavine pogodbe 1. niz istovrstnih dopolnjujočih predmetov glavni sestavini recepta set česa pomembna sestavina zdravil celoten set krožnikov in skodelic sestavina za kaj set bobnov sestavine za zdravilo set palic za golf sestavine za solato seti kromosomov sestavine za vodni vrt izbrani koncertni set skladb glavne sestavine za kombajne set za kaj sestavina v čem set za prostoročno telefoniranje sestavine v receptu set za osebno nego aktivne sestavine v živih celicah set s čim vzgojne sestavine v prenovljeni šoli 103 darilni seti s čaji in kavami seznam za špecerijo set s samopomočjo Odklonjene otroke so uvrstili na prednostni seznam za poletni set z vsemi poglavitnimi potrebščinami prihodnja leta. 2. pogrinjek seznam s čim set za kaj/koga seznami z imeni agentov set za serviranje solate seznam z rečmi set za žar podroben seznam s podatki o izvajalcih zdravstvenih set za zajtrk storitev set za piknik seznam iz česa, od kod, od kdaj jedilni set za potnike seznam iz druge tabele ali poizvedbe 11-urni set za sladokusce seznami iz kartoteke set s čim nakupovalni seznami iz dveh velikih supermarketov laneni namizni set s klekljano idrijsko čipko seznama iz leta 1999 set z značilno barvno progo v sredini seznam po čem, kako set z dekoracijo tulipanov seznam po datumih rojstva 3. del igre seznam po abecednem redu set s čim, koliko referenčni seznam po panogah set z veliko razliko (25:13) seznam po velikosti set z rezultatom 21:25 USTALJENE ZVEZE: dolg seznam, prednostni seznam, čakalni set s 14 proti 12 seznam, plačilni seznam, poimenski seznam, seznam in opis, cenik in seznam USTALJENE ZVEZE: darilni set, dobljeni set, kopalni set, albumi in seti, ampule ter set za injiciranje, torbica in set avdio in video kablov sezóna -e samostalnik ženskega spola navadno s prilastkom namensko obdobje leta séver -a samostalnik moškega spola sezona česa 1. smer, ki označuje eno od glavnih strani neba sezona dopustov od/s severa proti čemu sezona lova od severa proti jugu sezona jagod od severa proti zahodu glavna sezona obiranja 2. skrajni del določene zemljepisne ali politične enote sezona nastopov v evropski ligi sever česa nova sezona lige sever države sezona v/na čem, kje sever otoka prva sezona v svetovnem pokalu sever Poljske sezona v evroligi od severa do česa lanska sezona v Termah Čatež od severa do juga države nova sezona v triatlonu od severa do Azurne obale poletna sezona na Obali od severa do sredine polotoka smučarska sezona na mariborskem Pohorju 3. veter, ki piha s severa cvetna sezona na terasi sever iz česa, od kod sezona za koga/kaj sever iz notranjosti uspešna sezona za Slovence sever iz step nova tekmovalna sezona za alpske smučarje in smučarke sezona za smučišče USTALJENE ZVEZE: skrajni sever, mrzel sever, razviti sever, bogati sezona za križarjenje sever, evropski sever sezona s čim/kom sezona z osvojenim sedmim mestom seznàm in seznám -áma samostalnik moškega spola minula sezona z osvojitvijo pokala pokalnih zmagovalcev skupek imen za osebe, stvari, pojave sezona s februarskim olimpijskim vrhuncem seznam koga/česa sezone z osebnim trenerjem seznam kandidatov sezona med kom/čim, kje, kdaj seznam igralcev prva prava sezona med najboljšimi seznam opreme prva sezona med prvoligaši seznam želja prva sezona med člani seznam za kaj prva sezona med profesionalci seznam za prodajo premierna sezona med evropsko elito seznam za tekmo 104 poletna visokogorska sezona med julijem in oktobrom shod proti čemu sezona pri čem/kom, kje protestni shod proti privatizaciji zdravstva in šolstva sezona pri vodilnem klubu češke hokejske extralige shodi proti vojni sezona pri Ferrariju shod proti rasni nestrpnosti nova vaterpolska sezona pri Triglavu shod proti nošenju pravega krzna letošnja turistična sezona pri naših južnih sosedih shod v kaj, zakaj njegova prva sezona pri severnih sosedih shod v spomin na krvave dogodke sezona brez koga/česa shod v podporo Tibetu sezona brez tujih igralcev protestni shod v podporo enotni občini Koper sezona brez stalnega trenerja shod v podporo žrtvam aidsa sezona brez poškodbe kolen shodi v prid demokratičnih sil sezona brez pravega treninga shod ob čem, kdaj kopalna sezona brez popolne ponudbe shodi ob pomembnih življenjskih priložnostih volilni shod ob devetih dopoldne USTALJENE ZVEZE: letošnja sezona, prihodnja sezona, lanska sezona, turistična sezona, nova sezona, nadaljevanje sezone in shod ob prazniku dela kariere množični shod ob 600-letnici kosovske bitke USTALJENE ZVEZE: protestni shod, javni shod, predvolilni shod, shéma -e samostalnik ženskega spola napovedani shod, shodi in prireditve, shodi in praznovanja 1. osnutek, načrt shema česa síj -a samostalnik moškega spola shema letala 1. območje razpršene svetlobe organizacijska shema podjetja sij česa osnovna shema financiranja sij žarometov možna shema reševanja sij sveče shema za kaj sij mesečine programska shema za letos sij ognja reševalne sheme za bančništvo sij okoli/okrog česa/koga finančna shema za mala in srednja podjetja svetniški sij okoli glave shema pri čem svetlobni sij okrog neonske žarnice izravnalne sheme pri dopolnilnem zdravstvenem srebrnkasto biserni sij okrog Lune zavarovanju 2. lesk nacionalna shema pri petletnem programu sij česa/koga 2. obrazec, vzorec sij cerkva shema česa sij medalj shema mature sij draguljev odločilna shema trgovanja z emisijskimi kuponi naravni sij kože shema prestavljanja sij mode in lepotic shema jemanja zdravil sij v/na čem, kje shema za kaj sij v očeh odobrena shema za pomoč pri stabilizaciji trgov resnoben sij v njegovih očeh sheme za usvajanje novega besedišča sij na njegovem obrazu shema pri čem sij na ustnicah standardna shema pri izplačevanju neposrednih plačil veterinarska shema pri razplodu USTALJENE ZVEZE: severni sij, polarni sij, svetniški sij, sij in luči, sij in blišč oblikovanje shem pri pomnjenju in mišljenju USTALJENE ZVEZE: varčevalna shema, programska shema, síla -e samostalnik ženskega spola stanovanjska shema, nacionalna shema, garancijske sheme 1. zmožnost spreminjanja, vplivanja, upiranja ter subvencije, shema ali model, sheme in načrti sila česa shòd sila težnosti shóda in shôda samostalnik moškega spola sila udarca javno zborovanje sile narave shod koga sila vetra shod avtoprevoznikov sila proti čemu vseslovenski shod kmetov sila proti ravnovesni legi protestni shod sindikatov privlačna oz. odbojna sila proti superprevodnim magnetom 105 živa sila proti tehniki simbol moči 2. telesna in duševna sposobnost simbol mesta sila česa/koga simbol modrosti obrambne sile črevesa simbol za kaj sila mišic simbol za dolar sila zla simbol za evro neznana sila resnice pomemben simbol za Slovence sila pri čem/kom, kje zodiakalni simbol za mesec rojstva gonilna sila pri ustvarjanju balkanske zveze pravoslavnih 2. dogovorjena črka za označevanje držav simbol za kaj bistveno dražja delovna sila pri nas simbol za aluminij Mati je bila dominantna sila pri njihovi vsakodnevni vzgoji simbol za kilogram doma. simbol za vodo sila v/na čem, kje, kdaj običajni simbol za frekvenco delovna sila v tovarnah simbol za verjetnost delovna sila v industrijah bogatih držav poceni delovna sila v tem stoletju USTALJENE ZVEZE: statusni simbol, državni simbol, nacionalni simbol, verski simbol, znaki in simboli, zastava in simbol, edina delovna sila na visokogorski kmetiji podobe in simboli višek delovne sile na področju predšolske vzgoje sila za kaj simbólika tuje delovne sile za opravljanje sezonskih del -e samostalnik ženskega spola delovna sila za točno določen čas 1. vsebina s simboli delovna sila za proizvajanje orožja simbolika česa Kmetje smo davkoplačevalci in najcenejša delovna sila za simbolika sanj državo. simbolika mitov 3. organizirana skupina simbolika rituala sila česa/koga simbolika v čem, kje mirovne sile Nata simbolika v besedah sile napredka simbolika v sanjah glavne sile sovražnika simbolika v antični poeziji sila v/na čem, kje simbolika v umetnosti vodilna politična sila v državi simbolika v teatru mednarodne mirovne sile v Bosni in Hercegovini simbolika za kaj vodilna svetovna sila na področju visokih tehnologij njegova pomembna simbolika za naš narod najmočnejša trgovska sila na svetu primerna simbolika za trenutno stanje oborožene sile na domačih tleh simbolika za pravoverne domoljube sila s čim 2. simbolična značilnost regijska sila s političnim oporiščem v njenem osrčju simbolika česa močna sila z devetimi divizijami simbolika števil politična sila z evropskim programom in privrženci na simbolika živali Zahodu simbolika cvetlic vojaška sila z urejeno organizacijsko strukturo simbolika barv sila proti komu/čemu USTALJENE ZVEZE: krščanska simbolika, številčna simbolika, odporniške sile proti nemškemu okupatorju mitološka simbolika, poganska simbolika, pomen in simbolika, gospodarske sile proti Ameriki metaforika in simbolika varnostne sile proti različnim skupinam oboroženih islamistov simetríja -e samostalnik ženskega spola desničarske sile proti novim oblastem skladnost v predmetih, pojavih, med predmeti, pojavi USTALJENE ZVEZE: delovna sila, oborožene sile, vojaške sile, simetrija česa politične sile, moč in sila, grožnja in sila, sile in sredstva simetrija obraza popolna simetrija telesa simból -a samostalnik moškega spola simetrija kristala 1. znak, znamenje simetrija prostora simbol česa simetrija v/na čem, kje simbol slovenstva simetrija v naravi simbol miru simetrija v klasični mehaniki 106 simetrije v fiziki simptom astme simetrija na časovni skali simptomi pomanjkanja simetrija na sliki simptom za kaj simetrija med čim simptom za druge bolezni simetrija med delci simptomi za zasvojenost z internetom simetrija med državama Najpogostejši simptomi za glivična vnetja so srbenje, simetrija med spoloma skelenje. simetrija s čim simptom pri čem/kom simetrija z medijskim zvočnim ozadjem simptomi pri uživanju jabolk simetrija z nasprotno zdravo dojko podobni simptomi pri ženskah simetrija z vogalno linijo gasilskega doma neprijetni simptomi pri otrocih simptom v/na čem, kje, kdaj, kako USTALJENE ZVEZE: popolna simetrija, matematična simetrija, simptomi v telesu jezikovna simetrija, harmonija in simetrija, estetika in simetrija, red in simetrija simptomi v zgodnjih fazah simptomi v obliki zardevanja, potenja, tresenja simpózij simptomi na posameznih delih telesa -a samostalnik moškega spola simptomi na dihalnih poteh strokovno zborovanje, sestanek simptomi na čustvenem področju simpozij koga/česa simpozij geografov USTALJENE ZVEZE: značilni simptom, bolezenski simptom, telesni simpozij strokovnjakov simptom, simptomi in znaki, bolezni in simptomi simpozij umetnikov simpozij ustanove sín -a stil. -ú samostalnik moškega spola mednarodni simpoziji akvakulture moška oseba v razmerju do svojih staršev simpozij o čem/kom sin koga simpozij o slovenskem knjižnem jeziku sin lastnice simpozij o ilegalnih migracijah sin odvetnika simpozij o bioterorizmu sin Slavka simpozij o računovodstvu, reviziji in financah sin kdo/kaj simpozij o generalu Maistru sin edinec simpozij v/na čem, kje, kako sin prvorojenec simpozij v kranjskem Prešernovem gledališču PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: simpozij v Sloveniji sin iz simpozij v organizaciji koordinacijskega odbora Zveze ekonomistov Slovenije izvor sorodstvenega razmerja simpozij na gradu sin iz česa, od kod simpozij na Slovenski gimnaziji v Celovcu sin iz prvega zakona simpozij na visoki kakovostni ravni sin iz prejšnjega zakona simpozij za kaj/koga sin iz njene prejšnje zveze simpozij za odnose z javnostmi USTALJENE ZVEZE: mlajši sin, starejši sin, nezakonski sin, božji sin, simpozij za zborovsko glasbo oče in sin simpozij za učitelje simpozij za družinske zdravnike sistém -a samostalnik moškega spola simpozij s čim 1. skupina povezanih enot, pojavov simpozij z mednarodno udeležbo sistem česa/koga simpozij z delovnim naslovom sistem plač v javnem sektorju simpozij z vsemi predavanji sistem ohranjanja biotske raznovrstnosti USTALJENE imunski sistem bolnikov s celiakijo ZVEZE: mednarodni simpozij, znanstveni simpozij, kiparski simpozij, dvodnevni simpozij, kongresi in simpoziji, sistem za kaj konference in simpoziji, razstave in simpoziji plačni sistem za zaposlene v javnem sektorju sistem za rezervacije potovanj simptóm -a samostalnik moškega spola sistem za odvajanje in čiščenje odpadnih voda pomenljivi znak sistem za pogovore v živo simptom česa sistem za hitrejši prenos podatkov simptomi depresije sistem v/na čem, kje simptom prehlada plačni sistem v javnem sektorju 107 tekmovalni sistem v košarki sit vsega dobrega gospodarski sistem na področju kmetijstva sit do česa, do kod, do kdaj, koliko prometni sistem na slovenski Obali sit do grla sistem pri čem/kom prav pošteno siti do večerje pašno-kosni sistem pri govedoreji sita do onemoglosti točkovni sistem pri prehodu otrok iz osnovne v srednjo šolo 2. prepoln zlasti neprijetnosti informacijski sistemi pri nas kdo/kaj biti sit česa/koga 2. funkcionalna celota sit obljub sistem česa sit vojne sistem točkovanja sit življenja satelitski sistem cestninjenja sit do česa, do kod, koliko novi sistem številčenja siti do vrha glave sistem za kaj siti do gnusa računalniški sistem za podporo poslovanju USTALJENE ZVEZE: popolnoma sit, pošteno sit, nikoli sit, sit človek, sistem za odpiranje in zapiranje trde strehe sit in zadovoljen, srečen in sit, čist in sit, nič bolj siti ali lačni radijski satelitski sistem za klic v sili sistem za preprečevanje zdrsavanja gnanih koles pri skíca odločnejšem speljevanju -e samostalnik ženskega spola vgrajeni sistemi za gašenje 1. risba s samo bistvenimi potezami sistem v/na čem, kje skica česa/koga ogrevalni sistemi v novih objektih skica vrta kabelski sistem v občini skica poti alarmni sistem na varovanem objektu skica osumljenca laserski merilni sistemi na osnovi triangulacije skica o čem sistem pri čem/kom pregledne skice o celotnem prometu vakuumski sistem pri gradnji trupov plovil skice o prvenstvenih smereh ter težjih ponovitvah standardni datotečni sistem pri vseh digitalnih fotoaparatih skica za kaj živčni sistem pri nerojenem otroku zgolj skice za plastike 3. družbena ureditev skice za gobeline sistem česa skice za znamke sistem družbe deset skic za en sam kostum sistem upravljanja 2. osnutek, kratek opis ali zapis institucionalni sistem varstva kulturne dediščine skica česa sistem za koga/kaj skice spominov pravični sistem za vse skice dogodkov tarifni sistem za odjemalce skica o čem/kom sistem za reševanje krize skica o otroški poeziji demokratični sistem za prehod naše družbe v demokratično skic o tipičnih značajih družbo skice o ljudeh in njihovih zvezah sistem v/na čem, kje skica za kaj sistem v državi skice za roman zdravstveni sistem v državi skice za književno didaktiko nemški okupacijski sistem na Slovenskem USTALJENE ZVEZE: idejna skica, priložena skica, groba skica, edini teokratski politični sistem na svetu arhitekturna skica, risbe in skice, fotografije in skice sistem pri čem/kom, kje fevdalni sistem pri gospodarjenju z gozdovi sklàd skláda samostalnik moškega spola strankarski sistem pri nas 1. debelejša plast USTALJENE ZVEZE: operacijski sistem, informacijski sistem, volilni sklad česa sistem, imunski sistem, naprave in sistemi, storitve in sistemi, podvodni skladi skal programi in sistemi eocenski skladi fliša skladi snovi z manjšo gostoto (kot so npr. nafta, porozne sìt síta -o pridevnik apnenčaste kamnine) 1. nepotreben, poln hrane ogromni skladi kamnin kdo/kaj biti sit česa debeli skladi apnenca sit kruha 2. enota urejeno zloženih kosov, predmetov sklad česa 108 sklad oken kdo/kaj biti skop s čim sklad knjig Ne bodite skopi z bakšišem (napitnino), kajti ljudje slabo sklad palet zaslužijo. 3. namensko zbrana denarna sredstva Tudi država je zelo skopa z denarjem. sklad česa kdo/kaj biti skop pri čem, kje stanovanjski sklad Republike Slovenije Zelo skopi pri delitvi daril pa so očitno občinski svetniki. sklad EU Minister je že sedaj hudo skop pri denarju za kmetijstvo. sklad MOL Nizkocenovni letalski prevoznik so že zdaj skopi pri dodatnih nagradni sklad maratona storitvah za letalske potnike. štipendijski sklad Univerze kdo/kaj biti skop glede česa razvojni sklad gospodarstva skop glede izplačil sklad za kaj/koga skopa glede količine porcij poseben sklad za pokojnino 2. količinsko premajhen, komaj zadosten sklad za knjigo kdo/kaj biti skop s čim sklad za razvoj Romanova mati je skrivnostna in skopa z besedami. sklad za letalce Policija je seveda, kot navadno, precej skopa z sklad za lačne otroke informacijami. 4. celotna količina, obseg določene dejavnosti Dieta je uravnotežena in zelo skopa s kalorijami. sklad česa/koga kdo/kaj biti skop pri čem, kje sklad dela Ljudje so postali veliko bolj zadržani in skopi pri letni sklad ur zasebnega delodajalca informacijah. sklad glasov demokratičnih strank Zadnja sedeža sta bolj skopa pri prostoru s koleni. sklad zemljišč in gozdov Osnovni model je dokaj skop pri opremi. sklad obrtnikov in podjetnikov kdo/kaj biti skop glede česa Slovenski policisti so še vedno zelo skopi glede podatkov o USTALJENE ZVEZE: vzajemni sklad, investicijski sklad, javni sklad, domnevno vpletenih v umor tričlanske družine. stanovanjski sklad, pokojninski sklad, nagradni sklad, filmski V konkretnem primeru je bil pobudnik relativno skop glede sklad, veliki skladi in družbe, agencije in skladi, ministrstvo in svojih navedb. sklad, razvojne banke in skladi Naša dežela namreč sodi v svetovni vrh tistih držav, ki so več kot skope glede političnega azila. sklòp sklópa in sklôpa samostalnik moškega spola USTALJENE ZVEZE: zelo skop, bolj skop, skopo sporočilo, skopa celota več sestavin zemlja, kratek in skop, zadržani in skopi sklop česa sklop predavanj skŕb -í samostalnik ženskega spola sklop fotografij 1. občutek nemira, tesnobe, strahu sklop bolezni skrb zaradi/glede česa sklop del skrb zaradi izgube delovnih mest in velike gospodarske sklop za kaj/koga škode elektronski sklopi za avtomobilsko industrijo skrb zaradi visokih stroškov dodatni pogonski sklop za zadnja kolesa skrbi zaradi morebitnega sovražnega prevzema razvojni sklopi za spodbujanje gospodarskega in družbenega skrb glede proračuna sodelovanja dodatne skrbi glede doziranja vsebinski sklopi za učenke in učence skrb ob čem posamezni sklopi za naročnike aktualna starševska skrb ob naraščanju uličnega nasilja med oglaševalski sklop za otroke otroki in nad njimi sklop v/na čem, kje skrbi ob zavzemanju za človekove pravice do izražanja v številni sklopi v možganih lastnem slovenskem jeziku tekmovalni sklop v ligi prvakinj 2. dolžnost, obveza vsi elektronski sklopi v vozilu skrb pri čem želeni sklop na mobilnem portalu posebna skrb pri ravnanju z vodo in ozaveščanju ljudi o programski sklopi na področju družbenih dejavnosti preudarni rabi vode in povečani občutljivosti voda večja skrb pri odkrivanju in odstranjevanju divjih odlagališč USTALJENE ZVEZE: tematski sklop, vsebinski sklop, pogonski sklop, sklopi in sistemi, deli in sklopi, zloženke in sklopi odpadkov skrb okoli/okrog koga/česa skóp -a -o skrb okoli otroka in skòp skôpa -o pridevnik skrb okrog teh reči 1. nedarežljiv 109 PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: Avto je zares poskočen, hkrati pa tudi kar skromen glede skrb za porabe goriva. prizadevanje kaj biti skromnejše od česa / od kdaj skrb za koga/kaj Stopnja rasti kosmatega domačega izdelka je za tretjino skrb za človeka skromnejša od predvidevanj. skrb za otroke Članska konkurenca pa je še bolj skromna od lani. skrb za okolje 3. raznovrstno neobsežen, preprost skrb za vodotoke kaj biti skromnejše od česa skrb za varnost Četudi je sejem na pogled veliko manjši in skromnejši od največjih sejmov v tej panogi, pa je vsebinsko prav tako skrb za razvoj bogat. USTALJENE ZVEZE: Včasih je celo kakšen zaspan mesec skromnejši od posebna skrb, glavna skrb, vsakdanja skrb, pretirana skrb, današnjega dne. sladka skrb, skrb in nega, skrbi in težave, pozornost in skrb USTALJENE ZVEZE: zelo skromen, precej skromen, razmeroma skrípta skromen, skromen začetek, skromna mera, skromna -e samostalnik ženskega spola udeležba, preprost in skromen, pošten in skromen zbirka predavanj za študij skripta za koga/kaj skúpek -pka samostalnik moškega spola skripte za študente celota stvari, ki so iste vrste ali imajo iste lastnosti skripta za začetni seminar skupek česa/koga skripta za osnovni program skupek celic skripta za film skupek formul skripta za interno uporabo skupek naključij skripta v čem skupek solistov skripta v slovenskem jeziku skupek posameznikov skripta v pdf skripta v pripravi za študente USTALJENE ZVEZE: rahel skupek, maščobni skupki, kristalni skupki, skripta s čim izdelek ali skupek izdelkov, galaktični skupki in skupine nekakšna skripta z delovnim naslovom Priročnik za opravljanje ribiškega izpita skupína -e samostalnik ženskega spola skripta z besedilom njene drame 1. združba, skupnost več ljudi skripta z vsemi relevantnimi vsebinami skupina koga skupina poslancev USTALJENE ZVEZE: prirejena učna skripta, študentska skripta, programska skripta, učbeniki in skripte, gradiva in skripte, skupina volilcev programi in skripte skupina ljudi skupina otrok skrômen -mna -o pridevnik skupina strokovnjakov 1. nezahteven, enostaven 2. več ljudi, bitij, stvari skupaj glede na značilnosti kdo/kaj biti skromen pri čem skupina koga/česa skromen pri prehrani skupina občanov skromen pri napovedovanju skupina zgodovinarjev dokaj skromen pri porabi skupina novinarjev Ne bodite skromni pri zadovoljevanju svojih želja in potreb. skupina hiš Slovenski selektor je razmeroma skromen pri zahtevah do skupina zdravil izbrancev. skupina v/na čem, kje kdo biti skromen glede česa starostne skupine v celotnem prebivalstvu iskreno skromen glede svojega pisanja močna finančna skupina v lasti domačega kapitala Menim, da je bila izredno skromna glede tega, kar je večje delovne skupine v pisarniškem okolju naredila. politične skupine v občinah kaj biti skromnejše od česa posebna policijska skupina na kolesih Cilji novomeških odbojkaric so skromnejši od novogoriških. akcijske skupine na tem področju Načrt je skromnejši od tistega ustvarjenega v letu 2019. centralna skupina na čelu 2. količinsko majhen skupina po čem, po koliko kdo/kaj biti skromen glede česa vadbene skupine po znanju skromni glede obleke in hrane poslanske skupine po slovenskih regijah V Slovenijo prišli turisti, ki so skromni glede porabe. skupine po štiri ali pet 110 tri skupine po pet parov Takšen razvoj dogodkov je slab za vse. PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: skupina za slab do negativen v odnosu do koga, česa ciljna skupnost skupina za kaj kdo/kaj biti slab do koga/česa Bil je slab do drugih ljudi. skupina za stike Vsi skupaj smo izjemo slabi do živali. skupina za samopomoč medresorska skupina za določena vprašanja delovna skupina za jezikovno načrtovanje slabši/najslabši od/izmed/med pogajalska skupina za članstvo v EU manj ali najmanj učinkovit, uspešen predmetna skupina za matematiko kdo/kaj biti slabši/najslabši od/izmed koga/česa Ne razmišljam o tem, ali sem boljša ali slabša od njih. skupina z/s najslabša od možnosti najslabši izmed vseh finalistov sestavno organizirana skupnost najslabša izmed vseh možnih politik skupina s kom/čim skupina z najboljšimi maratonci kdo/kaj biti slabši/najslabši med kom/čim, kje slabši med slabimi skupine s po štirimi igralci najslabši med izdelki rokovske skupine z električnimi kitarami Takrat je veljalo, da je mati, čeprav je ta najslabša med skupina z visoko stopnjo vključenosti zaposlenih v sindikalne najslabšimi, še zmeraj najboljša rešitev za otroka. organizacije USTALJENE ZVEZE: slaba volja, slabo vreme, slaba vest, slaba USTALJENE ZVEZE: poslanska skupina, folklorna skupina, delovna izkušnja, slabi rezultati, slabi časi skupina, gledališka skupina, ciljna skupina, posameznik in/ali skupina, društva in skupine, skupine in organizacije sléd -í samostalnik ženskega spola slàb slába -o 1. ostanek, znak na podlagi tudi -ó pridevnik negativen, neprijazen, nenaklonjen, nekoristen, neučinkovit, sled česa/koga neuspešen sled vozila kdo/kaj biti slab/slabši po čem, kako sledi koles slab po naravi sled poškodbe slab po kakovosti sled krvi slabši po znanju sled zveri slabši po točkah sledi neznanca In se sprašujem, od kod sploh zamisel, da so ljudje a priori sled za kom/čim slabi po srcu. edina resna sled za slavnim zločincem vse sledi za njim PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: sled za avtomobilom slab v/na/pri bela sled za srebrnim letalom neučinkovit, neuspešen sled v/na čem, kje kdo/kaj biti slab v/na/pri čem, kje sledi v snegu slab v zgodovini nevarne sledi v vodi slab v obrambi sledi v kamnu slab v filmu sledi na obrazu slab na snegu posamezne glasbene sledi na nosilcu slab na uvodnem treningu sled o čem/kom sorazmerno slab na suhi in mokri cesti prve sledi o uporabi ognja slab pri reševanju Prišli so v njegovo bližino, ne da bi pustili zanesljive sledi o slab pri matematiki svoji navzočnosti. Ali sta že našla kakšno sled o punci? slab za 2. navadno s prilastkom posledica nekoristen, škodljiv sled česa/koga kdo/kaj biti slab za kaj/koga občutne sledi ideologije Ampak vsak direktor je slab za lastnika, če je dober za opazna sled velikega uspeha delavca in obratno. vidne sledi izživljanja Njegov odstop ni nujno slab za železnice. vidne sledi vojne Novica je slaba za zdravje ljudi nasploh, okolje in čebele. očitne sled hitrega razpadanja 111 vidne sledi vloma praktično slep zaradi sive mrene sveže sledi onesnaževalcev Na svetu je 4,5 milijona ljudi slepih zaradi glavkoma. sled za kom/čim 2. nepremišljen, nerazsoden Pustile so nepozabno sled za sabo. kdo biti slep iz/od/zaradi česa, zakaj Ostala je globoka sled za iskrenim rodoljubom Jenkom. slep iz čistega ljubosumja prava sled za nečednim početjem slepi od napuha sled o čem Preveč smo slepi zaradi pohlepa, da bi nadvladali naravo. Osnovna misel je bila zapustiti kraju kakovostno sled o našem bivanju. PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: Zagotovo bi ji godilo, ko bi vedela, da je vsaka sled o njenem slep za bivanju tako natančno zbrana in zabeležena. ekspresivno nekritičen, namerno prizanesljiv Ostaja trajna sled o ustvarjalnosti s tega področja. kdo biti slep za kaj/koga sled v/na čem, kje gluh in slep za dražljaje iz okolice sled v družbi slep za sinovo zgodaj prebujeno likovno nadarjenost neizbrisna sled na polju slovenske glasbe Bila sem slepa za lastne napake. sledi na duševnosti Z ekipo, ki ni slepa za krivice, dobro sodeluje. Drugi ostanejo nekaj časa in pustijo sledi v naših srcih. USTALJENE ZVEZE: slepa ulica, slepi potnik, slepo črevo, slepa kura, Pustil je neko sled v glasbi. slepi in slabovidni, gluh in slep Uspelo mu je začrtati pomembne kulturne sledi na treh področjih svojega delovanja – ustvarjalnem, poustvarjalnem slepôta -e samostalnik ženskega spola ter organizacijskem. stanje slepega 3. ostanek od celote slepota koga/česa sled česa/koga slepoto domoljubov skromne sledi gradu slepota ljudi sledi rovov slepota množic zadnja sled starodavne kulture slepota zavezništva sled Slovencev slepota ideologije 4. ekspresivno, navadno z nikalnico zelo majhna količina slepota za kaj sled česa/koga slepota za probleme sled mladosti običajna slepota za barve sled nasmeška slepota za dejanske razmere Med ogromnimi kamni ni nobene sledi malte in obok pod menoj je grozljivo neresničen. slepota v/na čem, kje, kdaj, kako sled za čim/kom slepota v razvitem svetu S tem se zamegljuje preglednost in briše sled za barvna slepota v spektru od zelene do rjave odgovornostjo. slepota v starosti Sledi vode ni oziroma zaradi tamkajšnjega podnebja ne slepota na svetu ostane nikakršna sled za njo. slepota na desni strani Izginila je sleherna sled za njo. prehodna slepota na eno oko sled o čem slepota pri kom, kdaj Pravzaprav ni bilo nobene sledi o tehnološkem udobju. slepota pri starostnikih Ni bilo niti sledi o kakšnem kosu zlata. slepota pri otrocih V hiši ne sme ostati nobene sledi o orožju. slepota pri štirih letih USTALJENE ZVEZE: vidna sled, globoka sled, vroča sled, krvava sled, USTALJENE ZVEZE: barvna slepota, kurja slepota, nočna slepota, odtisi in sledi, sledi in dokazi, sledi in spomini, sledi in znaki popolna slepota, slepota in slabovidnost, slepota in zaslepljenost slép -a -o pridevnik slíka 1. vidno nesposoben -e samostalnik ženskega spola kdo biti slep za/na kaj, kako 1. upodobitev slep za zeleno barvo slika koga/česa Hudo poškodovan in slep na levo oko. slika fotografa kdo biti slep od kdaj, kako slika predsednika slep od rojstva slika mačke in papagaja slep od sedmega leta slika notranjosti slep od otroških let slika za kaj kdo biti slep zaradi česa, zakaj slika za povečavo 112 slika za objavo služba za obveznih osem ur reklamne slike za zvočne filme služba za osebne prijatelje slika za spomin služba v/na čem, kje slika s čim/kom služba v tujini slika z naslovom Premirje v Bosni obvezne javne službe v vsaki lokalni skupnosti slika s krokarjem služba na radiu slika z okvirjem služba na Pošti Slovenije edina slika z mamico služba na zelenjavni stojnici slika iz česa, od kod aktivna vojaška služba na bojišču slike iz črk služba pri čem, kje slika iz filma Dvojna igra služba pri policiji slike iz narave služba pri Slovenskih železnicah slika iz revije potapljaška reševalna služba pri društvu slika pri čem, kje služba s čim ista slika pri različnih ločljivostih zagotovljena služba s primernim zaslužkom in možnostjo za slika pri običajnih nastavitvah hitro in profesionalno napredovanje lepša slika pri snemanju filmčkov službe s stabilnim prihodkom 2. pojavne lastnosti Imaš dobro službo z obetavno prihodnostjo. slika česa Potrebujete svojo službo s polnim delovnim časom. slika realnosti 2. oddelek v delovni organizaciji klinična slika bolezni služba česa objektivna slika dogajanja obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo slika ozadja služba vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj slika za kaj pristojne službe ministrstva za promet in zveze realna slika za poznejši potek prvenstva služba za kaj/koga realna slika za pevske trenutke služba za stike z javnostmi učinkovite slike za strah pred vdorom tujega služba za notranji nadzor Tudi trg dela za Koroško kaže ugodno sliko, medtem ko je služba za informiranje slika za druga dva urada manj ugodna. služba za evropske zadeve slika o čem/kom referenčna služba za uporabnike popolnoma napačna slika o dejanskem stanju dežurna služba za otroke čistejša slika o dejanskem poslovanju služba v/na čem, kje popolna slika o dogodkih doma ali v tujini pravna služba v kabinetu županje nazorna slika o njej varnostna služba v teritorialni obrambi slika pri čem/kom, kje službe na institucijah EU drugačna slika pri raznih civilnih in državljanskih akcijah gospodarske javne službe na področju železniškega pozitivna mentalna slika pri sogovorniku prometa popolnejša slika pri pridelovalcih služba pri čem, kje Klinična slika pri prizadetosti debelega črevesa je podobna Kmetijske svetovalne službe pri KGZS kot pri ulceroznem kolitisu. kmetijsko-svetovalna služba pri živinorejsko veterinarskem Manj ugodna pa je slika pri prebivalstvu srednjih let. zavodu v Murski Soboti inšpekcijske službe pri ministrstvu za okolje USTALJENE ZVEZE: vremenska slika, umetniška slika, bitna slika, služba s čim jasna slika, gibljiva slika, v sliki in besedi, zvok in slika, besedilo in slika svetovalna služba z izpostavama dežurna služba s prisotnostjo zdravnika slúžba -e samostalnik ženskega spola USTALJENE ZVEZE: obveščevalna služba, svetovalna služba, javna 1. delo, dejavnost na podlagi delovnega razmerja služba, pravna služba, varnostna služba, služba in promet, služba koga/česa služba in šola, služba in družba služba vratarja služba profesorja smér -í samostalnik ženskega spola služba direktorja določanje gibanja Javni prevoz potnikov je opredeljen kot javna služba države. smer od/do česa služba za kaj/koga, za koliko Najprej se s hladno vodo oprhajte v smeri od stopal oz. rok služba za nedoločen čas do srca. služba za to leto V sedmih minutah počasne hoje si ves otoček zlahka prehodil v smeri od enega konca do drugega. 113 Luske močno strgate po dolžini ribe v smeri od repa proti snòp snôpa samostalnik moškega spola glavi. šop istovrstnih stvari Rotacija je zaradi gibanja loparja in igralca v smeri od spodaj snop česa navzgor še bolj izrazita. snop svetlobe smer iz/z/s česa snop žarometov smeri iz določenega središča snop žarkov Pot pa je na Goro vendarle lažja, kot če bi si utirali smer iz snop slame doline. Največ pozornosti bodo namenili transportnemu koridorju v snop za kaj smeri s severa proti jugu. snop za izdelavo metel snopi za pokrivanje strehe PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: kabelski snopi za belo tehniko smer proti/k snopi za cvetno nedeljo usmerjenost, ciljnost premikanja USTALJENE smer proti/k čemu/komu ZVEZE: svetlobni snop, laserski snop, snopi in šopi pomladanskega zelenja, butare ali snopi smer proti rtu Strunjan v smeri proti glavnemu mestu snôv -í smer k cilju samostalnik ženskega spola prava smer k rešitvi problema sestavina živih in neživih vsebin Čeprav teoretično omogoča hitrost 14,4 Mb/s v smeri k snov pri čem, kje uporabniku bodo praktične hitrosti veliko nižje. manjkajoče snovi pri normali prehrani smer na kaj obravnavane snovi pri psihologiji najtežja smer na vrh snovi pri presnovi Obvoz vodi iz domžalske smeri na Rodico in Mengeš. nevarne snovi pri delu škodljive snovi pri kajenju smer v/na snov na čem, kje opredelitev področja ali vsebine posamezne dejavnosti snovi na črnem seznamu smer v čem nevarne snovi na delovnem mestu nove smeri v sociologiji najnevarnejše snovi na planetu edina izvirna umetniška smer v slovenski kulturi danes PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: prvenstvene smeri v vseh treh najtežjih severnih stenah Alp snov v Tematski lokali so namreč najnovejša smer v gostinstvu. sestavni del Podobno velja za njegovo odprtost za psihosomatiko in za snov v čem biološke smeri v psihiatriji. balastne snovi v prehrani smer na čem zaščitne snovi v materinem mleku smer na karti škodljive snovi v ozračju obvezna smer na kažipotu najtrša snov v telesu smer na bolonjski prvi stopnji nova smer na političnem, socialnem in gospodarskem snov iz področju razpoložljivi sestavni del, izloček nova tehnološka smer na mariborski fakulteti snov iz česa, od kod strupene snovi iz telesa smer za dražeče snovi iz okolja namembnost mineralne snovi iz prsti smer za kaj/koga eksplozivna snov iz streliva smer za oblikovanje nepedagoška smer za slovenščino snov za poklicna smer za gluhe tematska vsebina smer za trenerko snov za kaj/koga Kulturologija je prava smer za tiste, ki želijo delati v medijih, snov za knjigo založništvu ali na področju kulturne animacije. snov za avtobiografijo USTALJENE ZVEZE: prava smer, nasprotna smer, študijska smer, snov za šolo filozofska smer, literarna smer, obvezna smer za mlade, korak snov za razmišljanje v smeri snov za umetnost 114 snov z/s sórta -e samostalnik ženskega spola učinkovina omejena množica, celota bitij ali stvari iste vrste z enakimi ali snov s čim podobnimi lastnostmi eksplozivna snov z nizko rušilo močjo sorta česa trdna snov z najmanjšo gostoto stara sorta jabolk snov z močnim okusom domača sorta grozdja snov z zdravilnimi učinki najboljše sorte vin rastlinska snov z dvojnim delovanjem pozna sorta krompirja sorta s čim snov proti rodovitna sorta s precejšnjo vsebnostjo sušine in čvrstim zaščita pred mesom snov proti čemu/komu velikocvetne vrtne sorte z enojnim ali celo polnjenim snov proti staranju cvetjem snov proti raku jedilna sorta z belim mesom snov proti zmrzovanju sorta za kaj snov proti bolečinam nosilna sorta za predelavo v pomfrit in čips snov proti žuželkam izvrstna sorta za rezano cvetje in sušenje bele sorte za cviček USTALJENE ZVEZE: nevarna snov, škodljiva snov, učna snov, emisije snovi v zrak, zadostne količine snovi in energije USTALJENE ZVEZE: pozna sorta, zgodnja sorta, odporna sorta, avtohtona sorta, stara sorta, vrste in sorte, sorte in hibridi soródnik -a samostalnik moškega spola 1. bitje v razmerju do drugega bitja, s katerim imata skupnega sôsed in sósed -éda samostalnik moškega spola prednika 1. bitje, ki živi, se nahaja v neposredni bližini drugega bitja, sorodnik koga/česa zemljišča, zgradbe sorodniki žrtev sosed koga/česa sorodniki pokojnika sosed lastnika nojev sorodniki bolnika sosed tovarne sorodniki volka sosedi zemljišča sorodniki slona sosedje stadiona sorodnik v čem, kako sosed v/na čem, kje sorodnik v prvem kolenu sosedi v bloku sredi Prage krvni sorodnik v ravni črti prvi sosed v vasi sorodniki v ravni navpični vrsti sosedje na ulici sorodniki po kom/čem sosedje na tem področju sorodnik po ženi sosed iz česa, od kod sorodniki po mami sosed iz iste hiše sorodniki po materini strani sosedje iz bližnjih hiš sorodnik iz česa, kako sosedi iz rodne vasi sorodniki iz iste generacije sosed pri čem, kje sorodniki iz drugega in tretjega kolena njegov sosed pri mizi sorodniki iz vrst primatov sosed pri čakanju sorodniki iz skupine dvokrilcev 2. navadno v množini prebivalci držav s skupno mejo 2. stvar v primerjavi z drugimi stvarmi z enakimi ali podobnimi sosed koga/česa lastnostmi sosed Italijanov sorodnik česa sosedi Unije sorodnik pice sosed Madžarske sorodniki računalnikov sosed v/na čem, kje sorodnik zelja sosedje v Avstriji sorodnik iz česa, kako sosedi na senčni strani Alp sorodniki iz te serije modelov sosed iz česa, od kod sorodniki iz te družine avtomobilov sosedje iz Hrvaške sorodniki iz družine pametnih telefonov sosedje iz Italije USTALJENE ZVEZE: bližnji sorodnik, daljni sorodnik, ožji sorodniki, USTALJENE ZVEZE: severni/južni sosedi, bližnji sosedi, najboljši prijatelji in sorodniki, sorodniki in znanci sosed, znanci in sosedi, sosedi in prijatelji 115 spomín -a samostalnik moškega spola spredaj ob čem/kom, kje 1. sposobnost hranjenja in obnove podatkov spredaj ob vratu spomin koga/česa spredaj ob telesu spomin igralca spredaj ob vozniku spomin množic spredaj poleg koga/česa, kje spomin žensk spredaj poleg obtoženega spomin proženja alarma spredaj poleg voznika spomin vode spredaj poleg motorja spomin za kaj spredaj poleg vetrobranskega stekla njegov spomin za knjige USTALJENE ZVEZE: čisto spredaj, vedno spredaj, pretežno spredaj, zelo dober spomin za obraze spredaj in zadaj, spredaj in spodaj izjemen spomin za imena in ljudi spomin v čem, kje, kdaj srcé -á samostalnik srednjega spola spomin v celicah 1. v prenesenem pomenu, ekspresivno človekove značajske določeni spomini v možganih značilnosti dober (učinkovit in prožen) spomin v vseh starostnih srce koga obdobjih srca gledalcev 2. ohranjeno védenje o preteklosti srca rojakov spomin iz/z/s česa, od kdaj, od kod srca otrok razburljivi spomini iz njenega otroštva srce na čem, kje, kako spomini iz mladosti srce na dlani dragocen spomin iz določenega obdobja svoje kariere srce na pravem mestu spomini z morja srce na pravi strani spomini s potovanj srce pri čem, kje spomin o čem/kom srce pri glasbi spomini o svojem javnem delu srce pri tenisu spomini o lastnih doživetjih srce pri čebelah spomini o očetu 2. v prenesenem pomenu, ekspresivno najpomembnejši osrednji del, spomin o njej središče PREDLOŽNE srce česa PODIZTOČNICE: spomin na srce Slovenije obeležje srce Evrope spomin na koga/kaj komunikacijsko srce podjetja spomin na žrtve srce avtomobila spomin na pevca PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: spomin na holokavst srce za spomin na vojna leta naklonjenost nostalgičen spomin na zlate delavske čase srce za koga/kaj USTALJENE veliko srce za mlade ZVEZE: lep spomin, zgodovinski spomin, pot spominov in tovarištva, v spomin in opomin, spomin in koncentracija nežno srce za otroke zlato srce za vsakogar sprédaj prislov mehko srce za gospodarske in fiskalne zadeve položaj pred čim USTALJENE ZVEZE: strto srce, osamljeno srce, žensko srce, duša in spredaj v/na čem, kje srce, glava in srce spredaj v drugi vrsti na sredini spredaj v kinu srédi predlog spredaj v sredini z rodilnikom med točkama z enako oddaljenostjo spredaj na pultu sredi česa/koga spredaj na levi sredi luž spredaj na desnem sedežu sredi peklenske vročine spredaj pod čim, kje sredi tekme spredaj pod pokrovom sredi množice spredaj pod odrom sredi prijateljev spredaj pod ovratnikom sredi njih 116 USTALJENE ZVEZE: sredi šestdesetih, sredi decembra, sredi dela, med srednjimi v razredu sredi vasi, sredi ali konec tedna med srednjimi na tržišču sredína PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: -e samostalnik ženskega spola srednji do 1. enaka oddaljenost od drugih določenih mest, točk prehodno sredinski sredina česa kdo/kaj biti srednji do kakšnega drugega stanja sredina igrišča ljudje srednjega do višjega dohodkovnega razreda sredina lestvice od starega preko srednjega do novega zemeljskega veka sredina septembra srednje do polnega cvetenja sredina tedna srednja do starejše generacije 2. položaj med več mejnimi točkami Intenzivnost: srednja do nizke. sredina med čim/kom neka sredina med idejami vseh štirih srednji izmed sredina med dvema sredinski glede na možno primerjavo sredina med njima kdo/kaj biti srednji izmed česa 3. okolje srednja izmed treh hčera sredina brez česa srednja izmed treh skakalnic zavrta sredina brez kakršnekoli kulture srednji izmed možnih paketov opreme sredina brez radikalnega besedovanja sredina s kom/čim USTALJENE ZVEZE: srednja šola, srednja Evropa, srednji vek, ljubljanska slovenska sredina z Bleiweisom na čelu srednji razred, srednja in vzhodna Evropa, osnovna in srednja sredina z visokim proračunom in zvezdniki šola, mala in srednja podjetja različne sredine z enakim ciljem 4. stališče, nazor zmernosti srédstvo -a samostalnik srednjega spola sredina s čim/kom snov, priprava, denar ali ukrep za dosego nekega namena, idealna sredina z distanciranjem od levega in desnega cilja ekstremizma sredstvo česa leva sredina s krščansko demokracijo vred sredstva obveščanja politična sredina z njenimi levimi in desnimi sogovorniki sredstva obdelave osebnih podatkov sredstva izražanja drugačnosti USTALJENE ZVEZE: leva sredina, zlata sredina, aritmetična sredina, desnica in sredina, med sredino in levico, z začetka in sredine sredstva prepričevanja sredstva EU/EU-ja srédnji sredstva ministrstva -a -e pridevnik sredstvo za kaj 1. sredinski glede na položaj, lego sredstva za vzdrževanje, rabo in redno delovanje kdo/kaj biti srednji med kom/čim sredstva za razmaščevanje srednja med damami sredstva za plače srednji med posteljo in mizo vsa možna sredstva za zmago kdo/kaj biti srednji v/na čem, kje informacijska sredstva za uresničitev enega samega cilja srednji v prvi vrsti sredstvo v čem, kje srednji na tehtanju transportna in komunikacijska sredstva v rokah države Preprosto bi lahko ugotovili, da davčni zavezanec, ki je srednji v verigi in ki pridobi blago za nadaljnjo prodajo prisilna sredstva v policiji (pridobitelj) ne opravi obdavčitve pridobljenega blaga. škodljiva sredstva v razpršilih 2. sredinski glede na velikost, obseg, količino pirotehnična sredstva v obtoku kdo/kaj biti srednji med kom/čim sredstva v deležih, ki so namenjeni prebivalcem evropska sredstva v okviru projektov čezmejnega srednji med brati sodelovanja srednja med 35 in 40 leti sredstvo na čem, kje kaj preiti s srednjih na kaj Pretoki rek se bodo po vsej državi povečali s srednjih na kemična sredstva na vrtičkih velike. neeksplodirana ubojna sredstva na poligonu 3. sredinski glede na vrednotenje kontracepcijska sredstva na bolj ali manj prednostnih listah kaj biti srednje iz česa, od kod sredstva na računu srednji iz vrednostne lestvice PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: srednji iz dizelske ponudbe sredstvo iz/z kaj biti srednji v/na čem, kje navadno v množini denarni prejemek, prihodek 117 sredstva iz/s česa, od kod star do tri mesece sredstva iz državnega proračuna star do predpisane meje sredstva iz evropskih skladov sredstva iz mestne blagajne star za sredstva iz sklada za razvoj podeželja navadno s prislovom stopnje, mere ali vrednotenja neustrezen po letih sredstva z računa glede na dane okoliščine kdo/kaj biti star za koga/kaj sredstvo v/na star za njo navadno v množini denarni vložek star za posamezna opravila sredstva v kaj, kam star za pijančevanje finančna sredstva v filmski sklad proračunska sredstva v gospodarsko dejavnost star po sredstva v pokojninsko blagajno mnogoleten, prezrel glede na določena merila sredstva v dobrodelne namene kdo/kaj biti star po čem sredstva v promocijo stara po stažu sredstva na kaj/koga, kam star po duši sredstva na osebne račune star po razmišljanju sredstva na notranje tržišče star po videzu sredstva na zavarovalnice sredstva na prebivalca starejši od bolj star glede na primerjane druge, drugo sredstvo proti kdo/kaj biti starejši od koga/česa preprečevanje, zaščita starejši od dveh let sredstvo proti čemu starejši od 55 let sredstvo proti bolečinam starejši od dijakov sredstvo proti zmrzovanju starejša od njega sredstva proti komarjem starejši od mene sredstvo pred čim/kom zaščitna sredstva pred ultravijoličnimi žarki najbolj učinkovito sredstvo pred širjenjem in okužbo najstarejši od varovalno sredstvo pred rakom najbolj star glede na primerjane druge, drugo USTALJENE ZVEZE: kdo/kaj biti najstarejši od koga/česa denarna sredstva, finančna sredstva, javna sredstva, najstarejši od osmih otrok zagonska sredstva, nepovratna sredstva, prevozno najstarejša od bivalnih skupnosti sredstvo, proračunska sredstva, pravna sredstva, metode najstarejša od treh založniških hiš in sredstva najstarejši od osnutkov stàr stára -o stil. -ó pridevnik najstarejši med količina let ali drugih časovnih enot od rojstva ali nastanka; najbolj star glede na primerjavo z drugim, drugimi, ki so v lahko tudi mnogoleten, predozorel, v zadnjem obdobju bližini, v izbrani in številčno omejeni skupini življenja, bivanja kdo/kaj biti najstarejši med kom/čim kdo/kaj biti star koliko najstarejši med njimi star okoli 100 let najstarejši med trojico star okoli trideset in čez najstarejša med vsemi državnimi himnami kdo/kaj biti star koliko najstarejši med kosi oblačil star nad petdeset let kdo/kaj biti najstarejši v čem, kje star nad sto let najstarejša v prostoru star nad predpisano mejo najstarejša v Sloveniji PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: najstarejši v triu star do najstarejši v prvem letniku fakultete omejen glede na leta USTALJENE ZVEZE: staro leto, staro za novo, staro in novo kdo/kaj biti star do koliko star do 15 let star do tri leta 118 státus -a samostalnik moškega spola USTALJENE ZVEZE: socialni status, posebni status, urejen status, 1. navadno s prilastkom pravni položaj, opredeljen s pravicami in položaj in status, vloga in status, status in pravice obveznostmi status koga/česa stebèr -brà in stèber -bra samostalnik moškega spola status beguncev 1. pokončen gradbeni element status študentov steber česa status zbirke steber mostu status za koga/kaj največji steber viadukta ureditev materialnega statusa za vse vrhunske športnike steber vlečnice izvozni status za države EU stebri palače trajnejši status za bivanje in življenje v Sloveniji steber za kaj posebno priznanje in status za rezijanščino stebri za nadvoz 2. navadno s prilastkom pravno opredeljena vloga kovinski stebri za električno napeljavo status pri kom/čem, kje kovinski stebri za novo štirisedežnico ureditev športnega statusa pri nas 2. navadno s prilastkom podobnost glede na obliko posvetovalni status pri Svetu Evrope steber česa njegov formalni status pri podjetju vibrirajoči steber zraka Pasivnega upokojenskega statusa pri taki osebi gotovo ni steber dima pričakovati. steber topolov status po čem, kako steber v čem, kje uradni status po zakonu o verstvih Čopov steber v Triglavu civilni invalid vojne s priznanim statusom po posebnem Hudičevi stebri v Kaliforniji zakonu 3. ekspresivno, v prenesenem pomenu najpomembnejši člen, del tujski status po tem zakonu steber česa PREDLOŽNE steber stabilnosti PODIZTOČNICE: status v steber demokracije vplivna vloga steber družbe status v čem, kje, kdaj steber slovenstva drugačen status v teh pogovorih osrednji obrambni steber Evrope poseben status v klubu steber za kaj trenutni status v ekipi trije stebri za zaposljivost poseben status v zakonodaji EU steber za razvoj in inovacije v gospodarstvu poseben status v času njenega predsedovanja EU steber v/na čem, kje status znotraj česa, kje drugi steber v smeri predstavljenega tipa zavarovanja avtonomen status znotraj države drugi finančni steber v državi poseben status znotraj regije pomemben steber na tem področju USTALJENE ZVEZE: drugi energetski steber, nosilni steber, prvi status med pokojninski steber, podporni steber, betonski steber, stene in privilegij, privilegirana vloga stebri, zidovi in stebri status med kom/čim, kje V desetih letih si je uspela zagotoviti kultni status med stôpnja -e samostalnik ženskega spola odjemalci metalizirane hardcore glasbe. 1. razvrstitvena enota pri nastajanju, razvoju vodilni status med največjimi zbiratelji stopnja česa Ta liga je ohranila elitni status med evropskimi ligami. visoka stopnja izobrazbe poseben status med različnimi zbirkami slovenske sodobne stopnja brezposelnosti umetnosti umirjena stopnja rasti prenizka stopnja razvoja status brez stopnja v/na čem, kje, kdaj ocena položaja, stanja pomembna stopnja v evoluciji status brez česa, kako prva evolucijska stopnja v popularnem računalništvu status brez zakonske podlage prva stopnja v prebavi beljakovin nevrološki status brez posebnosti naslednja stopnja na poti k vrhu status brez kužnih bolezni sedma stopnja na lestvici status brez meja stopnja za kaj/koga starostna stopnja za dosego volilne pravice 119 štiri davčne stopnje za promet blaga strah zaradi dojenčkov ustrezen dvig prispevne stopnje za delodajalce in strah glede očeta zavarovance strah zaradi brezposelnosti stopnja po čem, kdaj strah zaradi grozeče vojne moč četrte stopnje po evropski potresni lestvici strah zaradi raka peta do šesta stopnja po evropski potresni lestvici (EMS) strah zaradi nujnosti izbire najnižja stopnja po lestvici navzgor skozi vse hierarhične strah zaradi morebitnih neuspehov ravni strah ob čem najvišja stopnja po letu 1970 strah ob sprožitvi alarma stopnja na kaj strah ob vstopanju v prostor standardizirane stopnje na sto tisoč prebivalcev strah ob misli, da … višja stopnja na njihovo zahtevo strah ob branju in poslušanju poročil 2. obseg stanja, pojava 2. težava, nevarnost, grožnja stopnja česa strah koga/česa sedanja stopnja kriminala Inšpektorji bi morali biti strah in trepet onesnaževalcev. celotna stopnja rodnosti Bolnišnične okužbe so strah in trepet vseh bolnišnic. določena stopnja ogroženosti strah za koga/kaj stopnja v/na čem, kje, kdaj Novinarji bi morali biti strah in trepet za vse družbe. bistveno večja efektivna stopnja v obdavčevanju nominalna davčna stopnja v Sloveniji USTALJENE ZVEZE: biti strah in trepet nasprotnikov, smrtni strah, panični strah pred …, neutemeljeni strahovi posamezne stopnje v procesu umiranja končna stopnja v zaraščanju barja prva stopnja na gradbeni fakulteti strán -í samostalnik ženskega spola stopnja na poti k odraslosti 1. en del prostora glede na lego, usmerjenost stopnja za kaj stran česa prispevna stopnja za obvezno zavarovanje desna stran tablic davčna stopnja za njihovo konkretno plačo leva stran Dragonje carinska stopnja za večino naših izdelkov južna stran Alp stopnja po čem madžarska stran meje povprečna stopnja po sedanjih podatkih znaša 3,3 odstotka stran za kaj/koga lokalni prirastek seizmične stopnje po evropski ugodnejša stran za prečkanje startne črte makroseizmični lestvici stran za prosti čas stopnja na kaj nova stran za uporabnike enotna davčna stopnja na dobiček in prihodke najboljša spletna stran za navtično opremo višja davčna stopnja na promet storitev spletna stran za kavč surferje stran pri čem, kje USTALJENE ZVEZE: visoka/nizka stopnja, davčna stopnja, prispevna leva stran pri večini vsakodnevnih opravil stopnja, razvojna stopnja, vrsta in stopnja, smer in stopnja nebesna stran pri izbiri gnezdilne stene stráh na zahodni strani pri Lipi -ú stil. -a samostalnik moškega spola stran proti čemu/komu, kam 1. pogosto v povedku stanje vznemirjenosti zaradi možne odprta stran proti morju ogroženosti z zunanje strani proti sredini strah pred čim na desni strani proti avtobusni postaji strah pred neznanim po zunanji strani proti njemu strah pred zaprtimi prostori 2. vsaka od površin telesa, predmeta strah pred kačami stran česa strah pred boleznijo druga stran Lune strah pred okužbo in stroški zadnja stran hiše strah pred kritiko notranji strani kril strah za koga/kaj stran za kaj strah za otroke luknjičasta sprednja stran za zračenje strah za svoje zdravje stran pri čem strah za življenje desna stran pri glavi strah za službo zunanja stran pri zaprtih vratih strah zaradi/glede koga/česa zgornje strani pri vetrolovu strah zaradi tekmice 3. ploskev lista 120 stran česa V tujini so strogi glede terminov dela. na straneh Mladine 2. neprizanesljiv, neizprosen hrbtna stran karte kdo/kaj biti strog/strožji do koga/česa zadnja stran platnic Predvsem sem stroga do sebe. stran za kaj/koga Ne bodite tako strogi do sebe in si občasno privoščite stran za tiskanje odklop. pol strani za oglas Bomo se zavzemali, naj bo policija bolj stroga do nasilnežev. dve strani za turiste kdo/kaj biti strožji od koga/česa stran pri čem Nekateri naši predpisi so celo strožji od predpisov v ostalih 16. stran pri gostujočem komentarju razvitih deželah. tretja stran pri članku 3. zelo izrazit glede na lastnosti oglaševalske strani pri časopisih kaj biti strog zaradi česa 4. razmerje med osebami, skupinami Nekatere dišave so stroge zaradi sestavin, druge pa preveč stran koga/česa nežne in se izgubijo. stran lastnikov medijskih hiš kaj biti strog po čem, kako s strani ljudi Črte kot pogost motiv so stroge po naravi, a skrivnostne kot s strani aktiva novinarjev Dnevnika horizont. stran za kaj USTALJENE ZVEZE: zelo strog, precej strog, stroga kazen, strog pogajalski strani za nov plačni sistem javnega sektorja ukrep, strogo in zahtevno ocenjevanje, natančna in stroga slovenska stran za sklenitev pogajalskega procesa pravila stran pri čem druga stran pri medsebojnem trgovanju strúp -a samostalnik moškega spola slovenska stran pri izbiri ljudi 1. škodljiva ali smrtna snov strup česa USTALJENE ZVEZE: spletna stran, internetna stran, zadnja stran, leva/desna stran, nepravilna stran in smer, spletne strani in strup žuželk blogi, strani in forumi strup ose strup glivic stróg -a -o pridevnik strup za koga/kaj 1. dosleden, discipliniran strup za ljudi kdo/kaj biti strog z/s kom/čim strup za sovražnika Bil je jasen, legalnim priseljencem je izrekal dobrodošlico, bil strup za podgane pa je strog z ilegalnimi pribežniki. strup za želodčno sluznico Marsikdo mi je svetoval, naj bom stroga z njim, naj ga celo strup proti čemu udarim. strup proti podganam kdo/kaj biti strog pri čem, kje strup proti polžem Bodite strogi pri zahtevah glede ponujenih storitev, pogojev, strup proti komarjem urnikov in tako naprej. strup proti plevelu So letošnji kandidati manj kakovostni ali je bila letošnja žirija 2. ekspresivno, v prenesenem pomenu negativni ali uničujoči vpliv strožja pri ocenjevanju? strup česa Velike avtomobilske tovarne postajajo dosti manj stroge pri strup sovraštva in neodpuščanja omejevanju proizvodne in poslovne samostojnosti svojih strup nečimrnosti dobaviteljev. strup nezaupanja Varnostni ukrepi so še posebno strogi pri delu z nevarnimi sladki strup televizije snovmi. strup za koga/kaj kdo/kaj biti strožji za koga/kaj strup za ženske Postopki ravnanja pa so strožji za zdravstveno osebje. strup za nasprotnike Zasebne šole mamijo z najrazličnejšimi učnimi metodami, od strup za ljubezen strogih za elito do pouka brez prisile. strup za ožilje Zahtevni državni standardi na področju dimnikarstva so enako strogi za zasebne hiše kot denimo za poslovne stavbe USTALJENE ZVEZE: bojni strup, živčni strup, smrtonosni strup, ali hotele. zdravila in strupi, škodljive snovi in strupi, kemikalije in strupi kdo/kaj biti strog glede koga /česa Evropejci so strožji glede varstva okolja in genetske súh -a -o tudi -ó pridevnik tehnologije. 1. nevlažen, nemoker Lokalne oblasti so zelo stroge glede prekoračitve kaj biti suh kot kaj dogovorjenih ur. Grlo mi je nenadoma postalo suho kot Sahara. 121 Pršut je suh kot poper. šef za varnost kdo/kaj biti suh za kaj/koga navadno s prislovom stopnje, mere ali šef za komunalo vrednotenja šef pri čem, kje dovolj suha za vožnjo s traktorjem šef pri Slovenskih železnicah primerno suh za takojšnje skladiščenje šef pri moštvu dovolj suh za kurjavo šef pri filmu relativno suha za serviranje skoraj že preveč suha za damo pri štiridesetih USTALJENE ZVEZE: nekdanji šef, bivši šef, mafijski šef, sodelavec in šef, ministri in šefi 2. neobsežen, tanek kaj biti suh v čem šíbek Stane je bil izredno suh v temno modri obleki. stil. šibák šíbka -o stil. -ó pridevnik 3. nemasten, nerejen manj sposoben, učinkovit, slaboten kdo/kaj biti suh kot kaj kdo/kaj biti šibek pri čem, kje Bil je suh kot okostnjak. šibek pri evropskih temah Nikakor ne razumem te obsesije, da mora biti človek suh kot Posebno v prvih letih je bil šibek pri odločanju. trlica. kdo/kaj biti šibek v čem, kje Začenja verjeti, da morajo biti baletke suhe kot prekle. rahlo šibek v argumentih Jej, ker si suh kot trska. šibek v udih šibek v glavi USTALJENE ZVEZE: suho sadje, suha koža, suho vino, suh zrak, suho vreme, suh kot poper, topel in suh zrak PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: šibkejši od suròv -ôva -o pridevnik primerjalno manj sposoben, učinkovit, slabotnejši 1. nasilen, žaljiv kdo/kaj biti šibkejši od koga/česa kdo/kaj biti surov do koga/česa šibkejši od ženske Nemci izredno surovi do civilnega prebivalstva. šibkejši od tekmecev Bolj obsojam človeka, ki je surov do živali, kot onega, ki je šibkejši od sovražnikov surov do ljudi. šibkejši od morfina pravega maka Saj je že usoda dovolj surova do njih. kdo biti surov s kom/čim najšibkejši med/izmed Angleži so bili v zgodovini zelo surovi s Škoti. najmanj sposoben, učinkovit, najslabotnejši Po nekaterih pripovedih je bil trd in surov s služinčadjo. kdo/kaj biti najšibkejši med kom/čim, kje Alenka je opazila, da ni več surov z živino. najšibkejši med njimi Tudi nista več tako surova z motorji. socialno najšibkejši med upokojenci 2. zelo neugoden najšibkejša med ekipami kaj biti surov za kaj/koga najšibkejši med fotoaparati Vreme je bilo surovo za delo na prostem. kdo/kaj biti najšibkejši izmed koga/česa Vreme je bilo surovo za tekmovalce. najšibkejši izmed nasprotnikov najšibkejši izmed vseh primerjanih USTALJENE ZVEZE: najbolj surov, surova nafta, surovo maslo, surova zelenjava, surova in kuhana zelenjava najšibkejši izmed motorjev USTALJENE ZVEZE: šibka do zmerna burja, šibko zdravje, šéf -a samostalnik moškega spola najšibkejši člen, socialno šibek delovni vodja šef česa šóla -e samostalnik ženskega spola šef države 1. vzgojno-izobraževalna ustanova šef policije šola za kaj/koga šef kabineta srednja šola za oblikovanje in fotografijo šef ekipe srednja šola za gostinstvo in turizem šef v/na čem, kje visoke šole za inženirje šef v službi šola s čim šef v bolnišnici šola z internatom šef v komisiji šola z italijanskim učnim jezikom šef na televiziji šola s prilagojenim programom šef na založbi šola s poklicno maturo šef za kaj šola z omejenim vpisom šef za stike z javnostjo 2. učenci, pripadniki določene dejavnosti, področja, usmeritve 122 šola česa tabela živil šola navtike tabela vzorcev šola smučanja periodična tabela elementov šola jahanja prirejena tabela hrane šola golfa tabela klicev šola preživetja tabela s čim/kom šola demokracije tabela z rezultati testa šola za kaj/koga tabela z opisnimi podatki šola za vrednote dve tabeli z ustreznimi stolpci šola za zakon tabela s tremi najboljšimi šola za ples tabela za kaj šola za ravnatelje tabela za dohodnino šola za mlade ribiče tabela za ocenjevanje vedenja protagonistov zgodbe šola za starše tabela za preračunavanje kotnih enot šola brez česa obvezna tabela za izračun kredita šola brez diplome tabela o čem šola brez ocen tabele o gibanju Sonca in Lune šola brez prisile prehranska tabela o vsebnosti hranil šola brez meja tabela o zasedenosti turističnih zmogljivosti tabele o realnih obrestnih merah USTALJENE ZVEZE: osnovna šola, srednja šola, glasbena šola, visoka šola, vrtci in šole, srednje šole in gimnazije USTALJENE ZVEZE: primerjalna tabela, obračunska tabela, spodnja tabela, priložena tabela, tabele ali poizvedbe, tabela in graf, števílo -a samostalnik srednjega spola tabele in slike količinski obseg enot število koga/česa tečáj -a samostalnik moškega spola število prebivalcev 1. nosilni in vezni del vrat, oken število ljudi tečaji česa navadno v množini število članov tečaji vrat število točk tečaj za kaj navadno v množini število s čim navadno s prilastkom tečaji za vrata veliko število z geslom zaščitenih lokacij 2. zemeljska stična točka najmanjše število z dvema ničlama tečaj česa dve števili z enakima predznakoma severni tečaj Zemlje število s šestimi značilnimi mesti južni tečaj Zemlje število s štirimi decimalnimi mesti 3. organizirano usposabljanje decimalno število z eno decimalko tečaj česa število med čim navadno s prilastkom tečaj angleščine celo število med 1 in 5 tečaj joge neko število med 0 in 50 tečaj kuhanja realna števila med 0 in 1 tečaj jahanja začetni tečaj potapljanja PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: tečaj za koga/kaj število za tečaji za odrasle navadno s prilastkom količinska omejitev, določitev tečaj za begunce število za kaj tečaj za voditelja čolna števila za razmnoževanje sposobnih bakterij teoretični tečaj za kandidate za voznike pravo število za pravo energijo tečaj za grafično ustvarjanje razumno število za zmanjšanje populacije zveri tečaj za varno delo s traktorjem kritično število za rdečo sadno pršico tečaj iz česa USTALJENE ZVEZE: veliko/majhno število, določeno število, skupno tečaj iz potapljanja število, vrsta in število, velikost in število kratek tečaj iz astrologije tečaji iz psihologije prodaje tabéla -e samostalnik ženskega spola tečaj o čem razpredelnica tečaji o pravilni prehrani tabela česa tečaji o rodoslovju 123 tečaj o negi bolnika na domu velik teden za nas tečaj s kom/čim teden za obiskovalce kuharski tečaj z Anjo USTALJENE ZVEZE: prejšnji teden, minuli teden, prihodnji teden, potapljaški tečaj s privlačnim učiteljem zadnji teden, teden ali mesec, dnevi in tedni strokovni tečaj s kmetijsko tematiko 4. cena valute ték -a samostalnik moškega spola tečaj česa 1. šport tečaj evra tek česa/koga najvišji tečaj delnice tek trojk slab tečaj rublja tek članov srednji tečaj banke tek otrok in mladih tečaj za kaj tek na koliko/kaj, kam tečaji za evro in dolar tek na sto metrov najvišji tečaj za klirinški dolar tek na 800 metrov tečaj s čim študentski tek na Ljubljanski grad tečaj z visoko obrestno mero tek po čem, kod tečaji s skupnim negativnim predznakom tek po stopnicah USTALJENE ZVEZE: enotni tečaj, devizni tečaj, začetni tečaj, tek po mestnih ulicah menjalni tečaj, jezikovni tečaj, severni tečaj, delavnice in tečaji, tek po gozdu seminarji in tečaji, predavanja in tečaji tek za kaj/koga tek za zdravje téden -dna samostalnik moškega spola tek za ženske čas sedmih dni tek za začetnike teden česa/koga tek za najmlajše teden dni tek za čim teden mobilnosti tek za žogo teden mode tek za zmajem teden otroka tek za avtobusom teden po/v/na čem, kdaj, kje tek s čim/kom teden po setvi tek z vrečo teden po porodu tek z zaprekami teden v marcu tek z rolkami teden v Kranju tek s psom devet tednov v tujini tek s fanti teden na letalnici 2. vrtenje teden na zdravljenju tek česa dva tedna na morju tek motorja teden pred čim/kom, kdaj tek koleščkov teden pred odhodom 3. trajanje dogodka, dogajanja teden pred operacijo tek česa tri tedne pred cvetenjem tek dogodkov teden pred nami tek razprave teden s kom/čim tek gradnje teden s sodelavci tek prireditve naporen teden z najbolj tečno stranko teden z dežurstvi USTALJENE ZVEZE: smučarski tek, gorski tek, polni tek, prosti tek, hoja in tek, tek in kolesarjenje projektni teden z naslovom teden brez česa/koga tekočína teden brez alkohola -e samostalnik ženskega spola teden brez vsakršnih zapletov snov brez oblike teden brez padavin tekočina česa teden brez prijateljic tekočina življenja teden za kaj/koga tekočina motorja teden za zdravje tekočina marinade tedne za štetje glasov tekočina za kaj tekočina za pranje 124 tekočina za čiščenje temelji za novo šolo tekočina za grgranje 2. izhodiščna osnova tekočina za leče temelji česa tekočina iz česa, od kod temelji demokracije tekočina iz telesa temelji razvoja tekočina iz pljuč temelji sistema tekočina iz soje temelji marksizma tekočina iz plodov zdravi temelji kluba tekočina iz mravelj temelj za kaj zdrav temelj za prihodnost USTALJENE ZVEZE: telesna tekočina, hladilna tekočina, semenska tekočina, vnetljiva tekočina, tekočina ali plin, hrana in tekočina trdni temelji za nadaljnji razvoj PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: teló -ésa samostalnik srednjega spola temelj za 1. nosilni del bitja pogoj telo koga/česa temelj za kaj telesa plesalcev igrišče kot temelj za nogometni razvoj telo živali temelj za spravo telo deževnika temelji za nemoteno delovanje sodstva telo s čim Srednjetežka tla so temelj za primeren pridelek. vitko telo z ozkimi perutmi in dolgim repom Enotna valuta evro je pripravila temelje za finančno nenavadno telo z veliko glavo revolucijo znotraj EU. telo brez česa USTALJENE ZVEZE: navadno v množini trdni temelji, pravni temelji, popolna telesa brez maščob zdravi temelji, postavljeni temelji, izhodišče in temelj, osnova čokato telo brez repa in temelj telo brez življenja telo brez spanca témpo -a samostalnik moškega spola 2. naprava, priprava hitrost poteka, izvajanja telo česa tempo česa/koga zunanje telo znaka tempo življenja telo fotoaparata tempo razvoja telo svinčnika tempo igre telo peresa tempo pogajanj telo s čim tempo igralcev nebesno telo z lastno privlačno silo tempo dirigenta telo s štirimi strunami tempo v/na čem, kje, kdaj telo brez česa tempo v pisarni nebesna telesa brez lastne svetlobe tempo v igri leteče telo brez možnosti manevriranja tempo v zadnjem času 3. povezana skupnost, celota tempo v zadnjih dnevih telo česa tempo na dolgi stezi telesa Sveta EU tempo na delovnem mestu volilno telo stranke tempo na zadnjem vzponu politična telesa Zveze tempo za kaj/koga godalno telo orkestra tempo za ureditev regije USTALJENE ZVEZE: delovno telo, človeško telo, volilno telo, duša in tempo za izpolnitev olimpijske norme telo, duh in telo, obraz in telo odločilni tempo za zadnje metre tempo za naslov prvaka stare celine têmelj -a samostalnik moškega spola tempo s kom/čim, kako 1. nosilni del gradnje tempo z moštvenimi kolegi temelj česa tempo s poznejšim zmagovalcem in aktualnim evropskim temelj hiše prvakom temelj zidu tempo z ročnimi in nožnimi akcijami temelji žičnice USTALJENE ZVEZE: hiter tempo, pospešen tempo, počasen tempo, temelj za kaj življenjski tempo, današnji tempo, ritem in tempo, način in temelji za dvorano tempo 125 nadomestna hormonska terapijo v menopavzi teoríja -e samostalnik ženskega spola terapija pri kom razlaga, sprejeta spoznanja terapija pri kiropraktiku teorija česa terapija pri psihiatru teorija zarote terapija pri zakonskem svetovalcu teorija relativnosti terapija proti čemu teorija evolucije terapija proti celulitu teorija učenja terapija proti izpadanju las teorija o čem terapija proti stresu teorija o dednosti USTALJENE ZVEZE: intenzivna terapija, hormonska terapija, teorija o državljanski vojni vedenjska terapija, genska terapija, diagnostika in terapija, teorija o praksi socialnega dela nega in terapija, svetovanje in terapija teorija o razvoju govora teorija v čem, kje, kako terén -a samostalnik moškega spola teorije v socialnem delu 1. zemljišče, ozemlje teorija v glasbeni šoli teren za kaj teorija v uporabi teren za ozelenitev teorija v praksi teren za dirkališče teorija za koga/kaj, kako teren za asfaltiranje teorija za vse tiste, ki znajo stremenje za uspehom tereni za gradnjo železnic združevati z ostanki kritične zavesti teren v/na čem, kje teorija za otroke terenu v bližnji okolici teorija za obstanek teren v okolici Trsta teorija za kratek čas težki teren na otoku USTALJENE ZVEZE: literarna teorija, ekonomska teorija, teren na drugi strani Drave relativnostna teorija, sodobna teorija, teorija in praksa, teorija teren s čim in kultura tereni z več klanci zapored teren z redkim grmovjem ali drevjem 2. območje dejavnosti teren za kaj teren za poroko terapíja idealni tereni za lov rib -e samostalnik ženskega spola teren za bodoče reciklažno dvorišče zdravljenje teren za manipulacije terapija česa/koga teren za debitantski album terapija zdravljenja teren v/na čem, kje terapija bolečine glasbeni teren v jazzu terapija masaž teren v parketarski dejavnosti terapija dijakov teren na snemanju terapija otrok teren na cedejih terapija s čim, kako teren s čim/kom terapija z injekcijami teren z velikimi narekovaji terapija z metadonom elektronski kultni teren s subtilno, proti establishmentu terapija z antibiotiki naperjeno energijo terapija s hormoni na terenu s patronažno sestro terapije z električno stimulacijo na terenu z mladimi vojaki terapija za kaj/koga kozmetična terapija za čiščenje kože USTALJENE ZVEZE: domači teren, razgiban teren, strm teren, cesta terapija za obvladovanje besa in teren, objekti in teren, razmere in teren terapije za ljudi s težavami v lokomotornem sistemu terapija za težje invalide terór stil. têror -órja samostalnik moškega spola terapija v čem, kje, kdaj nasilje z namenom terapija v zaprti komori teror koga/česa terapije v termalnih centrih teror oligarhov inzulinske terapije v ambulanti teror predsednika teror okupatorja 126 teror vojne test na univerzi teror manjšine testi na zadnjih tekmovanjih teror nad kom/čim testi na jesenski maturi teror nad begunci test s čim/kom, kako teror nad nedolžnim civilnim prebivalstvom test z več mogočimi odgovori teror nad nebelci test s točkami teror nad zlim test z odliko teror nad svobodno novinarsko besedo test z močnimi tekmeci teror v/na čem, kje testi z zunanjimi sodelavci teror v državi USTALJENE ZVEZE: primerjali test, dopinški test, pozitivni test, test teror v vsakdanjem življenju in tehnika, test in atest, domače naloge in testi teror na obrežjih fašistični teror na Primorskem téza -e samostalnik ženskega spola USTALJENE ZVEZE: fašistični teror, okupatorjev teror, psihološki 1. še nedokazana trditev teror, nasilje in teror, strah in teror, vojna in teror teza o čem teza o normalnosti tést -a samostalnik moškega spola teza o spolnem nagonu 1. preizkus, postopek ugotavljanja teza o zgodnjem učenju test česa teze za kaj test plovila teze za predavanje test pnevmatik teze za znanstveno diskusijo test delovanja teze za zaslišanje test za kaj/koga 2. sporočilo hitri testi za mamila teza o čem test za nosečnost teza o negativni kadrovski selekciji test za občutljivost teza o nepotrebnosti vojske v slovenski državi test za primerjavo kognitivnih sposobnosti teza o katastrofalni pismenosti Slovencev test za pilote njegova teza o ljubezni test za vrhunske športnike 3. stališče, izhodišče test v/na čem, kje, kdaj teza o čem dermatološki testi v laboratorijih teza o temeljni šibkosti slovenskih strank interni test v reprezentanci teze o večvrednosti oziroma manjvrednosti določenih ponovni test v juniju znanosti testi na različne bakterije teza o slovenskem predsedovanju Uniji test na prisotnost antibiotikov v mleku teze za kaj test na dirkaški stezi teze za javno razpravo obremenilni test na kolesu ali tekočem ergometru teze za strategijo regionalnega razvoja Slovenije test s čim/kom, kako teze za letošnji poslovni načrt test z jagodami USTALJENE ZVEZE: doktorska teza, izhodiščna teza, avtorjeva teza, test z ledeno vodo teza in antiteza, trditve in teze, teze in predlogi test s štirimi nedovoljenimi substancami psihološki testi z igralci téža -e samostalnik ženskega spola test s sogovorci 1. pritisk na podlago 2. naloga za preizkus znanja teža česa test česa teža telesa test znanja teža vozila test dojemanja teža snega test za koga teža v/na čem, kje, kdaj, kako testi za sedmošolce teža v kilogramih test za odrasle mrtva teža v celičnem tkivu test za dijake in učitelje teža na sprednjem delu čolna test v/na čem, kje, kdaj vsa teža na petah zaključni testi v osnovni šoli teža pri kom/čem testi v javnih šolah teža pri ljudeh test v kategoriji »informacije in rezervacije« prekomerna teža pri mladostnikih 127 živa teža pri bikih in volih težava pri čem, kje, kdaj Največja teža pri poletu pa je lahko do 2800 kilogramov. težave pri dihanju teža za kaj težave pri komunikaciji z ljudmi sprejemljiva teža za rokovanje in branje težave pri hoji in govorjenju Je to normalna teža za mojo velikost? težava v/na čem, kje 2. težavnost, obremenitev težave v meni teža česa težave v sporazumevanju teža poškodbe težave na koži teža odgovornosti težave na obrazih teža prekrška težava zaradi česa/koga teža v/na čem, kje, kdaj, kako otrok težave zaradi razredčenega zraka občutek teže v rokah želodčne težave zaradi hrane teža v prsih težave zaradi alergij teža na lokalni, območni in državni ravni težave zaradi nevzgojenih otrok precejšnja teža na zdravstvenem področju 2. navadno v množini povzročitelj neugodja teža pri čem, kje težava koga/česa teža pri naletu težave ljudi večja teža pri inflaciji težave podjetja Glavno težo pri izboru programskega sveta bi nosil težave sveta predsednik. težave sedanjosti teža za koga/kaj težava s čim/kom teža za prodajalca oziroma upnika težave s heroinom dodatno težo tudi za zdrave lase težave s pravopisom 3. visoka stopnja vrednosti, pomembnosti težave s svojimi otroki teža česa težava pri čem, kje, kdaj teža argumenta hitro odpravljanje težav pri delu z naročniki teža posega nenavadne težave pri registraciji verskih skupnosti teža posledic težave pri vstopanju na slovenski trg teža v/na čem, kje, kdaj, kako težava v/na čem, kje velika moralna teža v slovenskem prostoru težave v prometu teža v karatih težave v pokojninskem sistemu teža na bančnem sistemu težave na področju oskrbe z vodo večja teža na volitvah težave na področju delovnih razmerij in sodnih zaostankov teža pri čem, kje težava za koga/kaj teža pri velesilah težave za vlagatelje teža pri ocenjevanju nova težava za obrambnega ministra Globalno učenje ima posebno težo pri udejanjanju ideje velike težave za celotno narodno gospodarstvo notranjsko-kraške ekoregije. teža za koga/kaj USTALJENE ZVEZE: navadno v množini velike težave, zdravstvene Zavedamo se, kako pomembno težo za otroke nosijo težave, finančne težave, hude težave, križi in težave, problemi in težave planinski tabori. Osrednji intervju ima težo za časopis in za osebo. težáven -vna -o pridevnik USTALJENE ZVEZE: telesna teža, velika teža, čezmerna teža, velikost 1. težek, zahteven in teža, mere in teža, višina in teža kaj biti težaven Naloga je danes enako težavna, kot je bila v starih časih. težáva -e samostalnik ženskega spola Disciplina je izredno zanimiva in težavna. 1. navadno v množini neugoden občutek Delo je bilo težavno, nevarno. težava koga/česa kaj biti težaven zaradi česa težave bolnika Za nas je ta liga zelo težavna zaradi velikih razlik med težave žensk ekipami. težava muzejev V skoku s palico je bilo tekmovanje zelo težavno zaradi vetra težava s čim/kom v prsi. težava s krvnim obtokom kaj biti težaven za koga/kaj težave s vidom Prehod je zlasti težaven za dijake prvih letnikov. težava z neukimi politiki 128 Dandanes je pot, ki vodi do službene gotovosti, težavna za PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: domačine, kaj šele za priseljence. težji od 2. poln neprijetnosti, trpljenja manj lahek, bolj zahteven kaj biti težaven kaj/kdo biti težji od česa/koga, od koliko Zdravljenje je težavno, pogosto povezano z nemajhnimi Prazna šolska torba ne sme biti težja od kilograma. stranskimi učinki. Danes so mrene, težje od 5 kg, redkost. Minuli dnevi so bili težavni. Za večje otroke, težje od 18 kilogramov, uporabljamo kaj biti težaven zaradi česa podstavke ali tako imenovane jahače. Fizični napor lahko prispeva k poslabšanju in sestop je Zavedamo se, da bo pomlad mnogo težja od jeseni. težaven zaradi izjemne izčrpanosti bolnika. Študij verjetno ni bil težji od drugih, na vsak način pa se je Gradnja nove skakalnice je bila zahtevna in težavna zaradi razlikoval po času. plazenja terena. Druga finalna tekma, ki bo vsekakor težja od prve. Štirinožni položaj je za starejše velikokrat težaven zaradi bolečin v kolenih ali zapestjih. težek/težji za kaj biti težaven za koga Eugenia je dobro vedela, da je položaj še posebej težaven za predvideno bolj zahteven, naporen umetnike. kaj biti težek/težji za kaj/koga Schengenska meja bo še nekaj časa težavna za ljudi ob njej. neudobno težak za nošenje 3. neprilagodljiv malce težka za razumevanje kdo biti težaven malo težak za ljubitelje lirike Edmund je bil že kot otrok zelo težaven. toliko težji za zunanjega ministra Novo življenje je še posebej težko za deklici, ki morata prav Med nama rečeno, Rose je bila vedno težavna. tako začeti znova. kdo biti težaven zaradi česa Otroci so težavni zaradi svojih težav in zaradi svojih težavnih zgodb. najtežji med kdo/kaj biti težaven za koga/kaj najbolj obilen, najbolj zahteven Ta tip je ustvarjalen, po drugi strani pa izredno težaven za kdo/kaj biti najtežji med kom/čim medsebojne odnose. Najtežja med novorojenci je bila deklica s 4440 grami. Tovrstni ljudje so lahko težavni za okolico. Njegov več kot pet tisoč kilometrov dolg tek je bil zagotovo Trajnice imajo najdaljši življenjski ciklus in so tudi najbolj najtežji med vsemi doslej. težavne za gojenje. Slovenski trg je označil za najtežji med trgi. USTALJENE ZVEZE: zelo težaven, precej težaven, težavne razmere, težaven položaj, težavna naloga, težavno obdobje, zapleten in USTALJENE ZVEZE: zelo težek, izjemno težek, težki trenutki, težke težaven razmere, velik in težak têžek in težák têžka -o tudi -ó pridevnik tíh -a -o pridevnik 1. nelahek, debel 1. miren, neizstopajoč kdo/kaj biti težek koliko kdo/kaj biti tih za koga/kaj Otrok je težek skoraj štiri kilograme. Bil je enostavno preveč sramežljiv in tih za njen okus. Akumulatorski del naj bi bil težak okoli 170 kg. V bistvu je bilo precej tiho za naš zgodovinski čas. Sir ima obliko valja in je težak do 12 kg. 2. nehrupen Vsaka od teh vzmeti je težka po 450 kg. kaj biti tih pri čem, kje 2. zahteven, zapleten Motor je glede na starejše Renaultove dizle predvsem bolj kaj biti težek uglajen in tih pri večji hitrosti. Odločitev je zelo težka. Podometni kotički so bistveno tišji pri splakovanju in Pot je bila zaradi velike količine snega nekoliko težja. ponovnem polnjenju z vodo kot nadometni. Met kladiva je izjemno težka disciplina. kaj biti tišji od česa 3. neprijeten, bremenilen, naporen Pravijo, da je nova pnevmatika precej tišja od prejšnje. kdo/kaj biti težek koliko Vlak je med drugim tudi hitrejši in tišji od drugih. Nasprotnik je težek, ampak Maribor ga je sposoben Naprava je zato precej tišja od primerljivo velikih tekmecev. premagati. kaj biti tišji za koliko Kot človek je bil težek. Zadnja prema je po določenih merilih tako tišja za 80 Vsak poraz je težek. odstotkov. Vladni varčevalni ukrepi, ki bodo sestavni del proračuna, Za te avtomobile pa velja, da so v povprečju tišji za 1 dB (A). bodo težki okoli 0,4 odstotka BDP. USTALJENE ZVEZE: dokaj tih, tih dogovor, tihi družbenik, tiha diplomacija, miren in tih 129 típ -a samostalnik moškega spola tla kokpita 1. stvari, izdelki, pojavi iste vrste tla avtomobila tip česa tla kopalnice baročni tip dvorcev tla v čem, kje veliko različnih tipov družin tla v hiši različni tipi nalog tla v plovilu osnovni tipi sejmov tla v otroški sobi 2. množica značilnosti, ki tvori posebno skupino tla pod čim, kje tip česa/koga tla pod preprogo tip kože tla pod nogami tip vozila tla pod stavbo tip človeka tla s čim tip moškega tla s parketom tip ženske tla s ploščicami 3. človek, oseba 2. zemeljska površina tip za koga/kaj tla česa pravi tip za trenerja okupirana tla Slovenije tip za takšne podvige tla Evrope tip za razmerje tla otoka tip za dolge sprehode rodovitna tla Krasa tip s čim tla v čem, kje sofisticiran tip z vrhunskim smislom za oblačenje tla v vrtu teoretični tip s terorističnimi idejami tla v osrednjih Slovenskih goricah tla v Sloveniji USTALJENE ZVEZE: določen tip, posamezen tip, različni tipi, pravi tla pod čim, kje tip in velikost, znamka in tip tla pod sadnim drevjem tla pod vrhnjo plastjo zemlje tír -a samostalnik moškega spola razgreta tla pod žgočim afriškim soncem 1. pritrjeni nosilec, po katerem se premika tla s čim tir česa tla z večjo poroznostjo tiri železnice humusna tla z visoko podtalnico tir proge ilovnata tla z dovolj vlage tir skozi kaj tla z gostim borovničevjem tiri skozi Slovenijo tla za kaj stari tiri skozi mesto ugodna tla za setev tir med čim plodna tla za rast tir med Koprom in Divačo tla za določene sorte tira med Postojno in Prestrankom plodna tla za škodljive bakterije 2. sled premikanja 3. ekspresivno zelo nizka stopnja, izhodišče tir česa tla česa tir planeta tla sedanjosti tir delca tla politike tir gibanja tla za kaj/koga tir življenja plodna tla za svoje delovanje tir skozi kaj najplodnejša tla za snobe tiri skozi čas plodna tla za razvoj rasizma in ksenofobije tir okrog/okoli česa Luna kroži po svojem tiru okrog Zemlje. USTALJENE ZVEZE: domača tla, trdna tla, realna tla, plodna tla, V Osončju se planeti gibljejo po eliptičnih tirih okoli Sonca. stene in tla, zrak, voda in tla USTALJENE ZVEZE: stranski tir, železniški tir, industrijski tir, tóčka -e samostalnik ženskega spola ustaljeni tir, ceste in tiri, tiri in proge 1. majhno mesto na površini česa točka česa/koga tlà tál samostalnik srednjega spola točka dotika 1. spodnja površina za hojo točke pristopa tla česa točka izletnikov 130 pomembna točka Ljubljane ton zbora točka v/na čem, kje ton v/na čem, kje zgodovinske točke v mestu osnovne vrste tonov v smeri navzgor in navzdol kontrolne točke v mestu vrsta dvanajstih tonov v smeri navzgor točka na zemlji novi ton v tenorskem cirkusu točka na stopalu zvišani toni na bas kitari priklopna točka na ožičenem omrežju zakonitost razporeditve tonov na orglicah točka za kaj/koga ton s čim akupresura točk za sproščanje osnovne vrste tonov s tonom a strateške točke za obvladovanje Sredozemskega morja ton s frekvenco 350 Hz namestitvene točke za ventilatorje ton s frekvenčnim razponom 32 kHz izletniška točka za zahodne turiste 2. ena barva iz iste barvne osnove točke s čim ton česa točke s pozitivno energijo toni pohištva točke z enakim zračnim tlakom ton barika kontrolne točke z nalogami najlepši toni lakov 2. določeno stanje, lastnost, vrednost ton v/na čem, kje točka česa rožnati toni v kombinaciji s črno točka prednosti nenaravni toni v rdeči barvi točka zaostanka količine svetlih in temnih tonov na sliki točka ločljivosti Kožuh je rdečkasto rjav, s temnejšimi toni na hrbtu, repu in točka v/na čem, kje zadnji strani uhljev. točka v svetovnem pokalu ton s čim točke v karieri roza toni z nevsiljivimi črtami točke na treh ravneh nežni toni z vonjem po sivki točka na tekmi oranžni toni z igrivimi vzorci točka za kaj ena točka za dodatno strokovno delo 3. navadno s prilastkom način, posebnost govorjenja, pisanja odločilna točka za prvo mesto ton česa veliko število točk za svetovno lestvico običajni ton oblastnosti dve točki za zmago ton nezadovoljstva 3. vsebinsko zaključen del besedila ton ponižnosti točka česa ton pripovedi točka obtožnice ton v/na čem, kje ključne točke zakona nagajivi ton v pogovornem duetu glavne točke programa resnejši toni v filmih točka v/na čem, kje ton na novinarski konferenci točka v programu kritični toni na okrogli mizi točka v/na dnevnem redu spravljivejši toni na obeh straneh točka na zasedanju ton s čim točka s čim ton z dialogom točka z naslovom Simfonija pripovedni ton z meditacijo točke z istimi podatki resnobnejši toni s socialnim predznakom točke s kritiko mirovne misije ton do koga/kaj točka s pobudami in vprašanji žaljiv ton do starejših žensk spoštljiv ton do ene najboljših institucij USTALJENE ZVEZE: odstotna točka, indeksna točka, kazenska točka, kritični ton do agencij in raznih združenj za pomoč šibka točka, osvojena točka, bela točka, skupna točka, točka in gospodarstvu cilj, stične točke in razlike USTALJENE ZVEZE: barvni ton, povišan ton, spravljiv ton, svetel ton, tón -a samostalnik moškega spola ton in montaža, slika in ton, ton in barva 1. zvok ton česa tópos -a tudi tópa samostalnik moškega spola ton glasu 1. kraj toni zvonjenja topos česa/koga ton klarineta topos časa 131 topos subjekta v današnjem času tovarišica v šoli 2. miselni obrazec tovarišice v vojni topos česa USTALJENE ZVEZE: klubska tovarišica, strankarska tovarišica, topos resnice tovarišice in tovariši, gospe in tovarišice temeljni topos eksistencializma topos v čem, kje tradícija -e samostalnik ženskega spola priljubljen topos v tukajšnjem žurnalizmu 1. navada, običaj toposi v dinamičnih razmerjih tradicija česa USTALJENE ZVEZE: literarni topos, glasbeni topos, kulturni topos, tradicija teka v kraju balkanski topos, mediteranski topos tradicija poškodb tradicija kmetovanja tórba -e samostalnik ženskega spola kulinarična tradicija gostilne pripomoček za prenašanje tradicija v/na čem, kje, kdaj torba česa tradicija v prirejanju pasjih razstav torba daril farna tradicija v nekaterih krajih polna torba pošiljk tradicija v izseljevanju tri torbe prtljage tradicija v jutranjem delu torba s čim tradicija na treningu torba z denarjem tradicija na predvečer praznika torba s priboljški tradicija na novoletni dan torba s spisi tradicija s čim/kom, kako torba z orodjem tradicija z nastopi mladih opernih pevcev torba z oblačili tradicija z angleškim valčkom torba za kaj/koga tradicija s prebivalci sosednje občine torba za nakupe tradicija pri čem/kom, kje športna torba za preživljanje prostega časa tradicije pri dajanju imen svojim novorojenčkom tradicija pri izvajanju pokojninskih zavarovanj torbe za prenosnike tradicije pri nas torbe za poslovne ženske 2. izročilo tradicija česa USTALJENE ZVEZE: popotna torba, potovalna torba, šolska torba, hladilna torba, usnjena torba, nahrbtniki in torbe, kovček ali tradicija izdelovanja čipk torba dolgoletna tradicija izdelovanja čokolade glasbena tradicija družine továriš -a samostalnik moškega spola tradicija NOB moški v prijateljskem razmerju do druge osebe tradicija v/na čem, kje, kdaj tovariš iz česa, od kod tradicija v avtomobilski branži tovariš iz vojske dolgoletna tradicija v pridelavi vina tovariši iz uredništva tradicija v NOB tovariš iz stranke tradicija na področju krajevnih poimenovanj tovariš v čem, kje, kdaj tradicije na področjih naravnega zdravljenja tovariš v nesreči tradicija na velikonočni ponedeljek tovariši v zaporu tradicija s čim/kom, kako tovariši v veliki bitki tesarska tradicija s prikazom tesanja in žaganja starodavna tradicija z veliko običaji USTALJENE ZVEZE: klubski tovariš, strankarski tovariš, moštveni arabska tradicija z elementi popa tovariš, lovski tovariš, tovarišice in tovariši, prijatelj in tovariš tradicija z najstarejšimi in najmlajšimi občani tradicija pri čem/kom, kje tovarišíca -e samostalnik ženskega spola bogata tradicija pri gradnji hiš iz lesa ženska v prijateljskem razmerju do druge osebe nosilec tradicije pri izdelavi pletne tovarišica za kaj tradicija pri nekaterih narodih tovarišica za slovenščino tovarišica za telovadbo USTALJENE ZVEZE: dolga tradicija, dolgoletna tradicija, bogata tradicija, tovarišica za glasbeni pouk kultura in tradicija, zgodovina in tradicija tovarišica v čem, kje, kdaj tovarišica v zlikanih špichozah 132 trák -ú in -a samostalnik moškega spola Trd je bil kot komunist in je sedaj trd kot antikomunist. 1. dolg, ozek in tanek kos, navadno iz blaga V tej igri so Norvežani vendarle trši kot Ukrajinci. trak za kaj kdo/kaj biti trd/trši od česa trak za lase Je veliko bolj konservativen in trd od predhodnikov. bombažni trakovi za zavezovanje Po tem dogodku je kar nekaj časa požiral slino na debelo in plastični trakovi za odganjanje ptičev bil trd od strahu. ovratni trak za ključe Energija Kraševca je trša od kraškega kamna. trak na/v čem, kje Nova plošča je v zvoku veliko bolj trda od svoje trakovi na klobukih predhodnice. magnetni trakovi na kolutih USTALJENE ZVEZE: zelo trd, precej trd, trd sneg, trd oreh, trdi disk, spominski trak na bojni zastavi trdo delo, mehek in trd, trd in neizprosen gumijast trak v spodnjem perilu slezast trak v laseh tŕden -dna -o pridevnik trak s čim 1. vzdržljiv, močen zlat trak s kovinskimi nitmi kaj biti trden/trdnejši kot kaj dvojni trak s pentljo Ko se zmes posuši, je trdna kot cement. zapestni trak s črtno kodo Pajčevina je lažja kot vata in trdnejša kot jeklo. trakovi z desničarsko vsebino Njuna zveza je trdna kot skala. 2. transportna naprava kaj/kdo biti trden do česa, kako trak za kaj Njun zakon je bil legendaren in trden do konca. transportni trak za silažo Kljub hudim časom so ostali trdni do današnjih dni. trak za pobiranje bal na travniku kaj/kdo biti trden/trdnejši od česa/koga krožna trakova za prevzem prtljage Zaradi dodatnih vezi med obroči je veriga celuloze znatno trak na/v čem, kje trdnejša od verige škroba. neskončni trak na stroju Funkcionarji so precej trdnejši od športnikov. silikonski trak na stroju On je trdnejši od nje. tekoči trak na otroškem smučišču kdo/kaj biti trden v čem, kje tekoči trak v tovarni avtomobilov Na stolček za mizo ga posedemo, ko postane dovolj trden v montažni trakovi v Novem mestu sedenju. trak s čim kaj biti trden/trdnejši za kaj proizvodni trak z računalniško vodenimi stroji Omenjene čebulnice so trdne za prezimitev. tekoči trak z roboti Dišeča smola je v kakih desetih dneh dovolj trdna za transportni trakovi z zračno blazino obiranje. Silikonske dude se skoraj ne postarajo in so izredno USTALJENE ZVEZE: tekoči trak, lepilni trak, filmski trak, kapetanski enostavne za čiščenje, seveda pa niso tako " trdne za ugriz". trak, valji in trak, vrvica ali trak 2. odločen, neomahljiv kdo biti trden kot kaj tŕd -a -o tudi -ó pridevnik Njeno vedenje nas je prepričalo, da je trdna kot skala. 1. odporen na pritisk, upogib V tem svetu so bojevniki trdni kot skale in nosijo imena kot kaj/kdo biti trd kot kaj so Dež, Nevihta, Grom in podobno. Proga je ledena in trda kot beton. kdo biti trden v/pri čem Njegov trebuh je raven in trd kot deska. Bil je razgledan in trden v svojih strokovnih stališčih. kaj biti trše od česa Sogovornik je značilen predstavnik tega dela sveta in trden v Jeklo je trše od železa in vsebuje ogljik. prepričanju. Umetni diamant je lahko petdesetkrat trši od naravnih Niso dovolj trdni v podpori vladi. diamantov. Pomaga nam na življenjski poti, da smo trdni pri svojih V nekaj sekundah sem imel roke trde od mraza. načelih in se ne podredimo okolici. kaj biti trd na kaj, kako kdo biti trden za kaj Koža nad prizadetim območjem je občutljiva in trda na otip. Kaj moram vedeti in znati, da bom čustveno dovolj trdna za Riž skuhamo, naj bo še nekoliko trd na ugriz, odcedimo in to preizkušnjo? ohladimo. Zanima jih, ali se bo izkazala za človeka, ki je dovolj trden za Lasje bodo po umivanju trši na otip, vendar bo pričeska mnogo pomembnejše politične spopade. videti polnejša. 3. verodostojen, nedvoumen 2. navadno ekspresivno težaven, neprizanesljiv, pretresen kaj/kdo biti trden/najtrdnejši v čem, kje kdo/kaj biti trd kot kaj Ta valuta je med najtrdnejšimi v svetu. Zna biti trda kot kamen. Posebno me veseli, da smo bili trdni v skokih. 133 USTALJENE ZVEZE: trdna tla, trden temelj, trden dokaz, trdna snov, trg v čem, kje, kdaj trdno zdravje, močen in trden, tekoč ali trden, trden in največji generični trg zdravil v Evropi zanesljiv knjižni trg v Sloveniji bančni trg v tem delu sveta trenútek -tka samostalnik moškega spola avtomobilski trg v minulih letih 1. zelo kratek čas trg s čim trenutek v/na čem, kako trg z električno energijo lepi trenutki v dvoje trg z luksuznimi nepremičninami nekaj trenutkov v tišini trg s kmetijskimi pridelki trenutek na pravem mestu trg s kmetijskimi zemljišči trenutek na dosegu trg za kaj trenutek za kaj trg za goveje meso pravi trenutek za slovo trg za sladkor najprimernejši trenutek za izkrcanje največji trg za mobilne telefone pravi trenutek za prehitevanje skupni trg za premog in jeklo trenutek s kom/čim, kako USTALJENE ZVEZE: slovenski trg, svetovni trg, glavni trg, tuji trg, kakšen trenutek z očetom domači trg, stari trg, mestni trg, kapitalski trg, trgi in razvoj težek trenutek z njim gospodarstva, mesta in trgi prosti trenutki z družino krizni trenutki z njimi trgovína -e samostalnik ženskega spola 2. časovna točka v trajanju 1. gospodarska dejavnost trenutek v/na čem, kdaj trgovina česa vrhunski trenutek v karieri trgovina krzna najlepši trenutki v njegovem kratkem življenju trgovina tekstila najsrečnejši trenutki v življenju trgovina hrane prijetni trenutki v tem obdobju trgovina mode zadnji trenutki na turneji trgovina s čim/kom težki trenutki na samem začetku trgovina z mamili trenutek za kaj navadno v množini trgovina z orožjem trenutki za razvajanje v mirnem, sproščujočem okolju trgovina z dekleti najugodnejši trenutki za kolesarska potepanja trgovina v/na čem, kje potrebni trenutki za počitek trgovine v JV Evropi USTALJENE ZVEZE: zadnji trenutek, pravi trenutek, težek trenutek, prosta trgovina v Evropi odločilni trenutek, čas in trenutek, dogodki in trenutki svobodna trgovina na tleh nekdanje Jugoslavije trgovina za kaj/koga tŕg -a samostalnik moškega spola trgovina za zabavno elektroniko 1. odprt prostor za prodajo in druženje trgovina za zdravila in druge farmacevtske izdelke trg česa spletne trgovine za podjetja pokriti trg hrane in pijače 2. prostor za prodajo in kupovanje trg starin trgovina česa trg v čem, kje trgovine živil trgi v Ljubljani trgovina starin glavni trg v Kopru trgovina obutve trije trgi v Mariboru trgovina s čim trg v središču mesta trgovina s športno opremo trg s čim trgovina z oblačili mali trg z ozelenelimi vilami in skritimi vrtovi trgovina s porcelanom grajski trg s praznično sceno gradu trgovine z umetniškimi deli trg z veleblagovnico in stolpnico trgovina v/na čem, kje 2. dejavnost prodajanja in kupovanja trgovina v/na vasi trg česa trgovina v bližini trg dela trgovine v okolici trg kapitala trgovine v središču trg obveznic prva samopostrežna trgovina na slovenskih tleh trg umetnin trgovina za koga/kaj 134 nova trgovina za vse modne navdušence trma koga/česa trgovine za zahtevnejše kupce trma ministra trgovina za vse generacije trma otrok trgovine za male živali pozitivna trma ljudstva trgovina za zdravo prehrano trma regije trma za kaj USTALJENE ZVEZE: spletna trgovina, specializirana trgovina, samopostrežna trgovina, zunanja trgovina, mednarodna neomajna volja in trma za doseganje zastavljenih ciljev trgovina, trgovine in lokali, trgovina in storitve, industrija in vztrajnost in trma za uresničitev sanj trgovina, proizvodnja in trgovina trma za oblikovanje plebiscitnega soglasja 2. ekspresivno trmast človek tribúna -e samostalnik ženskega spola trma za koga 1. začasen objekt za javne prireditve Za vse druge velja kot velika trma. tribuna česa/koga trma v/pri čem, kje tribuna amaterskega gledališča V družinskih pogovorih je trma. tribuna prireditve Pri tehničnih stvareh je trma. tribuna stranke USTALJENE ZVEZE: gorenjska trma, pregovorna trma, značilna tribuna za koga trma, trma in vztrajnost, volja in trma, trma in nepopustljivost tribuna za gledalce tribuna za pokrovitelje in novinarje tŕmast -a -o pridevnik tribuna za peščico povabljenih gostov 1. nepopustljivo vztrajen častna tribuna za pomembne goste kdo/kaj biti trmast kot kaj tribuna za orkester Trmast si kot osel! tribuna s kom/čim Še jo omehčaj, trmasta je kot oslica. tribuna z govorniki Trmast si kot bik! tribuna s prireditveno teraso kdo/kaj biti trmast do koga 2. del športne dvorane, stadiona preveč trmast do svojega partnerja tribuna česa/koga zelo egoističen in trmast do svojih družinskih članov tribuna štadiona kdo/kaj biti bolj trmast od koga/česa tribuna dvorane Moje noge so bile precej manj trmaste od mene. polne tribune navijačev Bodite bolj trmasti od našega bobna, v katerem so vozovnice tribune v čem, kje za izlet. tribune v Tivoliju kdo/kaj biti trmast glede česa tribuna v Ljudskem vrtu Postajate izredno trmasti glede zadeve. tribune v športnem parku Naj ne bodo vendar tako trmasti glede novega programa tribuna s kom/čim ekonomskega tehnika. tribuna z gledalci 2. ekspresivno težko spremenljiv tribuna s 4860 sedeži kaj biti trmast za kaj 3. javna razprava, izmenjava mnenj Ta material je zelo trmast za upogibanje. tribuna česa/koga kaj biti trmast pri čem, kje tribuna razprave Ta plastika je malo trmasta pri detajlnem obdelovanju. javna tribuna gibanja USTALJENE ZVEZE: zelo trmast, preveč trmast, trmast in svojeglav, javna tribuna zbora trmast in vztrajen tribuna s čim javna tribuna z naslovom Evropska unija in slovensko trúp kmetijstvo -a samostalnik moškega spola javna tribuna s temo Jedrski odpadki in druge slepe ulice 1. osrednji del bitja tribuna o čem trup česa/koga javna tribuna o medijih trup živali javna tribuna o razvoju turizma trup konja javna tribuna o novem zakonu glava in trup otroka pri rojevanju trup s čim USTALJENE ZVEZE: javna tribuna, polna tribuna, prazna tribuna, trup z lojem igrišče in tribune, klopi ali tribune močni trup s širokim vratom trup z vzravnano hrbtenico tŕma -e samostalnik ženskega spola Značilen je majhen trup z dolgim repom in rogato glavo. 1. nepopustljivo vztrajanje trup za kaj 135 trupi za veleprodajo tujci s statusom begunca Nadzor v klavnici vključuje tudi kontrolo mase trupov za tujci z delovnimi dovoljenji vzorec živali, ki so bile zaklane na dan kontrole. tujec brez česa 2. osrednji del predmeta tujci brez slovenskega državljanstva trup česa tujci brez stalnega prebivališča trup letala tujci brez urejenega statusa za bivanje trup jadrnice 2. neznana oseba trup modela tujec v/na čem, kje trup s čim tujec v mestu trup z dolgim gredljem tujec na trgu dela klasičen trup z večjim ugrezom tujec na večerni zabavi resonančni trup z notranjimi oporami 3. nerazumljen človek trup za kaj tujec v/na čem, kje trup za odprto morje tujec v lastni domovini trupi za druge modelarske rakete Zdaj sva tujca v najini hiši. debelejši trup za plovbo po polarnih morjih tujci na domačem dvorišču dva pomožna trupa za dodatno stabilnost Danes živijo kot tujci na svoji zemlji. USTALJENE ZVEZE: USTALJENE ZVEZE: popoln tujec, zaposleni tujec, skrivnosten tujec, ladijski trup, klavni trup jagnjeta, sploščen trup, glava in domačini in tujci, Slovenec ali tujec, državljani in tujci trup, roke, noge in trup, trup in paluba tújek -jka samostalnik moškega spola túj -a -e pridevnik 1. nezaželen delec česa 1. drugolasten tujek v/na čem, kje kdo/kaj biti tuj v/pri čem, kje tujek v telesu tuji v domačem omrežju tujek v očesu tuje pri nas tujek v juhi tujki na koži 2. drugoizvoren 2. nesprejeta vsebina kdo biti bolj tuj od koga tujek v/na čem, kje Med tujci so nekateri bolj tuji od drugih. tujek v novi ekonomski pokrajini Nekateri evropski tujci so mi po duhu bolj tuji od Kitajcev. tujek v samoupravnem tkivu kdo/kaj biti tuj v čem, kje tujek na kraških tleh nekaj tujega v rodni deželi tujek med čim/kom tuje v vseh njegovih pojavnih oblikah tujki med žitno maso 3. nepoznan, nenavaden tujki med zidovi stare mestne arhitekture kdo/kaj biti tuj komu/čemu tujek med policaji Tuji so mi prijatelji in znanci. Matematika nam ni tuja. USTALJENE ZVEZE: popoln tujek, moteč tujek, kovinski tujek, tujec Formalne označbe so mi nekoliko tuje. in tujek, tujek ali tumor To je nekoliko tuje evropskemu pravu. kaj biti tuje za kaj/koga túr -a samostalnik moškega spola Ta zakonitost je tuja za dosego političnih ciljev. tvor, vnetje To ni tako tuje za uho. tur na čem, kje Vse to je tuje za nas upokojence. tur na zadnjici tur na obrazu USTALJENE ZVEZE: tuji jezik, tuji trg, tuja naložba, tuja država, tuji kapital, domače in tuje, slovensko in tuje USTALJENE ZVEZE: gnojni tur, podkožni tur, mozolji in turi tújec -jca samostalnik moškega spola túš -a samostalnik moškega spola 1. oseba od drugod 1. prha tujec v čem, kje tuš za kaj tujec v novem klubu montažni sezonski tuš za plažo na svetlobno energijsko tujec v družini celico tujec v kolesarskem moštvu toplo-hladen tuš za poživitev krvnega obtoka tujec s čim tuš s čim tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji tuš s sladko vodo 136 tuš s toplo vodo učinek česa čisto pravi tuš z mešalno pipo učinek zdravila 2. neprijetno presenečenje, razočaranje učinek alkohola tuš za koga učinek stresa hladen tuš za vse protikandidate učinek na koga/kaj hladen tuš za domačine udarni učinek na bralce pozitivni učinki na sponzorje mladih selekcij USTALJENE ZVEZE: hladen tuš, vroč tuš, masažni tuš, stranišče in tuš zdravilni učinki na telo učinek v čem, kje ubóg pozitivni učinki v mednarodni menjavi -a -o pridevnik stranski učinki v prebavilih 1. navadno ekspresivno deležen usmiljenja, pomilovanja učinek za koga/kaj kdo biti ubog kot kaj/kdo propagandni učinek za posamezne kandidate ali politične Bil je gol in ubog kot žival. stranke Želel sem biti ubog kot sveti Frančišek. razvedrilni učinek za dušo in duha Ubogi so kot cerkvene miši. škodljivi učinki za telo 2. navadno ekspresivno slaboten, onemogel učinek pri kom/čem kdo biti ubog kot kaj učinki pri dijakih ubog kot star potepuški pes zaščitni učinek pri otrocih 3. navadno ekspresivno količinsko majhen, nezadosten, reven zdravilni učinki pri kroničnih in akutnih vnetjih črevesja kdo biti ubog na/v čem učinek s čim, kako ubog na denarju maksimalni učinki z minimalnimi vložki ubog na pameti meditativni učinek z barvnimi učinki ubog v žepu 2. opravljeno delo Resnično dokazujete da ste ubogi v glavah, branju, učinek česa razmišljanju in vedenju. učinek masaže USTALJENE ZVEZE: res ubog, ubog revež, ubog in reven, bolni in prvi učinki vstopa v EU ubogi učinek reforme účbenik -a samostalnik moškega spola učinek v čem, kje knjiga z učno vsebino učinki v kmetijstvu učbenik česa negativni učinki v gozdovih učbenik zgodovine učinki v rednem delu lige učbenik slovenščine učinki za kaj učbenik medicine učinki za slovensko gospodarstvo učbenik za kaj/koga končni učinki za ekonomijo pet novih učbenikov za strokovne programe učinek pri čem, kje učbeniki za srednjo šolo najboljši gospodarski učinek pri prireji pujskov učbenik za dodiplomski študij na univerzitetni ravni kozmetični učinki pri pomirjanju in mehčanju kože učbenik za gostince dolgoročni učinki pri zmanjševanju toplogrednih plinov učbenik o čem učinek s čim, kako učbenik o biologiji najboljši pralni učinki z najmanjšo porabo vode učbenik o prehrani veliki učinki z zelo malo viri učbenik o teoriji boksa najboljši učinki z ekipnim delom učbenik o konjih USTALJENE ZVEZE: stranski učinek, pozitiven učinek, nezaželen učbenik s čim učinek, zdravilni učinek, učinki in posledice, vzrok in učinek, učbenik z obilico video posnetkov, animacij in zgledov hitri učinki in rezultati odličen učbenik s poglavji o stilu, slovarjih, pravilih učbeniki z recenzijo úd -a samostalnik moškega spola novi učbeniki z delovnimi zvezki 1. del človeškega ali živalskega telesa USTALJENE ZVEZE: šolski učbeniki, rabljeni učbeniki, zgodovinski ud česa/koga učbeniki, učbeniki in delovni zvezki, knjige in učbeniki, učbenik ud telesa in priročnik ud laboda manjkajoči ud vojaka učínek -nka samostalnik moškega spola razboleli udi posameznikov 1. rezultativni pojav ud za koga/kaj 137 umetni udi za žrtve min uglèd -éda samostalnik moškega spola udi za invalide širše dobro mnenje o kom ud za razmnoževanje ugled česa/koga ud s čim ugled države prednji udi z nevsakdanjimi kremplji ugled podjetja udi z neznatnimi motnjami v hoji ugled policije ud v čem, kako ugled zdravnikov ud v normalnem stanju ugled v čem, kje ud v mirovanju ugled v javnosti ud v razvoju ugled v svetu ud v mavcu ugled v družbi 2. član ugled v tujini ud česa ugled med kom/čim, kje udje društva ugled med ljudmi ud stranke ugled med volilci ud organizacije ugled med najboljšimi svetovnimi centri izobraževanja ud v čem, kje, kdaj ugled pri kom/čem poklicni udi v vseh življenjskih situacijah ugled pri ljudeh udi v Društvu ugled pri kupcih udje v bratskem spoštovanju splošni ugled pri drugem spolu USTALJENE velik ugled pri reševanju političnih sporov ZVEZE: spolni ud, spodnji ud, polomljeni ud, glava in udi, cel trup in udi, udi in udinje ugled zaradi česa/koga ugled zaradi kakovosti ugánka -e samostalnik ženskega spola ugled zaradi denarja 1. kratka besedilna igrica ugled zaradi vrhunskih športnikov uganka za koga USTALJENE ZVEZE: velik ugled, mednarodni ugled, družbeni ugled, uganke za otroke tradicionalni ugled, čast in ugled, prepoznavnost in ugled, uganke za najmlajše ugled in spoštovanje uganka za poslušalce uganke za odrasle uhó ušésa samostalnik srednjega spola uganka o čem/kom 1. čutilo za sluh uganka o kuri in jajcu uho koga/česa uganke o zobeh uho poslušalca uganke o živalih uho strokovnjaka miselna uganka o možu občutljiva ušesa voluharja 2. težko razumljiva in rešljiva vsebina uho ob čem, kje, kdaj uganka česa/koga uho ob steni uganka preživetja ušesa ob vratih uganke narave uho ob poslušanju uganka volitev 2. navadno ekspresivno sposobnost poslušanja uganka avtorja uho česa/koga uganke Nostradamusa uho javnosti uganka za koga/kaj uho medijev uganka za goste pozorno uho zgodovine uganka za najboljše vratarje uho za kaj/koga uganka za obrambo uho za blagoglasje uganka o čem/kom pripravljeno uho za drugačno govorico uganke o nastanku vesolja uho za drugega oziroma za vzajemnost uganka o truplu manj ostro uho za visokofrekvenčne zvoke uganke o vampirjih 3. ekspresivno, navadno s prilastkom podobna oblika uganka o morilcu uho česa uganka o mrtvih uho šivanke uho ročaja USTALJENE ZVEZE: nerešljiva uganka, nagradna uganka, glasbena uganka, križanke in uganke, zanke in uganke, zbadljivke in uho ključa uganke uho ob čem, kje 138 prestavna ušesa ob volanskem obroču umi človeštva um stoletja USTALJENE ZVEZE: srednje uho, šivankino uho, gluha ušesa, oči in ušesa, ušesa in nos, srce in ušesa tekmovanje Um leta um za kaj úlica um za prihodnost -e samostalnik ženskega spola čudežno sproščen in vajen um za sodobno muziko 1. namenska pot In seveda so taki umi za svetovno znanost in razvoj ulica koga nesporno pomembnejši od vsega drugega. ulica talcev um kot kdo ulica Slavka Gruma Študentje so odgovarjali na bivanjska vprašanja, ki so jih ulica arhitekta Novaka zastavili umi kot Molière, Sartre, Camus, Paul Claudel. ulica v/na čem, kje ulice v stari Ljubljani USTALJENE ZVEZE: človeški um, zločinski um, bolan um, telo in um, prometne ulice v mestu um in duh, srce in um promenadna ulica na eni strani prašne ulice na obrobju mesta uníja tudi únija -e samostalnik ženskega spola ulica s čim/kom zveza, združenje, skupnost mestne ulice z gostim prometom unija česa/koga ulica s kopico butikov športna unija Slovenije rdeča ulica s prostitutkami unija svobode ulica z mladimi ljudmi unija prijateljstva ulica do česa, do kod unija ljudstev ulice do gradbišča unija Istranov ulica do glavne ceste evropska unija kasačev ulice do morja in potniškega terminala unija za koga/kaj denarna unija za ljudi 2. ekspresivno nekultivirano okolje unija za vse kandidatke ulica proti komu/čemu unija za boj proti terorizmu ulica proti vladi unija v/na čem, kje, kdaj ulica proti vladnim ukrepom unija v mednarodni skupnosti ulica proti sodišču unija v prihodnjem tisočletju ulica s čim unija na izrednem vrhu ulica s svojimi zahtevami unija na področju soproizvodnje elektrike in toplote ulica s posebnim vzdušjem unija na začetku leta unija s kom/čim USTALJENE ZVEZE: mestna ulica, slepa ulica, stranska ulica, ozka unija z novimi sosedami ulica, trg in ulica, ceste in ulice razširjena unija s sedemindvajsetimi članicami úm unija s svojo strahovito konkurenco -a samostalnik moškega spola unija z istimi političnimi vrednotami 1. sposobnost mišljenja, spoznavanja unija med kom/čim um koga/česa parlamentarna unija med državama um sovražnikov carinska unija med državami članicami EU um človeštva ekonomska unija med Belgijo, Nizozemsko in um družbe Luksemburgom um živali um renesanse USTALJENE ZVEZE: evropska unija, monetarna unija, denarna unija, um za kaj carinska unija, celotna unija, razširjena unija, unija in Nato, unija in države um za sklepanje um za etiko Znanje jezikov namreč znanstvenikom odpira um za úra -e samostalnik ženskega spola drugačne načine organiziranja vednosti. 1. navadno s prilastkom enota za čas Čudovit um za šah ima. ura česa um kot kaj ura vožnje um kot orodje ura hoje um kot suha goba ura dela 2. sposoben razmišljujoč človek ura kulture um česa ura resnice 139 ura v/na čem, kje, kdaj USTALJENE ZVEZE: jutranja ura, večerna ura, dobra ura, zgodnja izgubljene ure v službi ura, popoldanska ura, ura in pol, ura in več, dan in ura proste ure v tednu odvečna ura v čakalnici uràd -áda samostalnik moškega spola ure na deželi 1. služba ustanove, organizacije za urejanje in opravljanje ura na kaj, koliko določenih nalog ura na dan urad koga/česa štiriindvajset ur na dan urad predsednika nekaj ur na teden urad župana 2. časovna enota pouka urad vlade ura česa urad RS ura zgodovine urad za kaj/koga ura igre urad za prehrano ura treninga urad za varstvo konkurence ura pravljic urad za begunce ura v/na čem, kje, kdaj urad za Slovence v zamejstvu ura v muzeju urad za mladino ure v razredu urad pri čem, kje ura na predavanju šolski urad pri britanski vladi vse ure na posvetu urad pri ministrstvu za finance ura za kaj/koga županov urad pri mestni občini ure za likovni pouk 2. navadno s prilastkom podjetje, agencija ura za naravoslovje urad za kaj učna ura za mladino in odrasle turistični urad za izlete po Sloveniji govorilne ure za učence mednarodni urad za trto in vino 3. časovna meja glede na dogodek urad za turistično promocijo ura česa evropski urad za boj proti goljufijam ura kosila urad s čim/kom ura slovesa turistični urad s tradicijo ura srečanja urad s slovensko in furlansko prevajalko ura pogajanj 3. poslopje, prostor določenih služb ura v/na čem, kje, kdaj urad v /na čem, kje ura v klepetu župnijski urad v Medvodah ura na srečanju matični urad v Škofji Loki ura po čem statistični urad na Dunaju ura po napadu Firma ima svoje glavne urade v Belgiji. ura po predvidenem zboru Oropal je za nekaj znamk neki majhen poštni urad na Jugu. ura po najnižji oseki USTALJENE ZVEZE: statistični urad, davčni urad, vladni urad, ura za kaj/koga preiskovalni urad, službe in uradi, ministrstva in uradi ura za spanje ura za likanje urádnik -a samostalnik moškega spola ura za klepet 1. zaposleni v javni, državni službi ura za potepanje uradnik česa ura za čaj in sendviče uradnik ministrstva uradne ure za meščane uradnik vlade 4. naprava za merjenje časa uradnik EU ura za kaj/koga uradniki v/na čem, kje stenska ura za kuhinjo uradnik v ministrstvu zlata ura za jubilej uradniki v javnih službah ročne ure za uslužbence uradniki na posamičnih generalnih direktoratih ura s čim uradniki na slovenskem zunanjem ministrstvu ura z dvojnim kronografom 2. zaposleni za uradovalna dela ura s sekundnim kazalcem uradnik v/na čem, kje ura z novim mehanizmom uradnik v mestu uradnik v zavarovalnici 140 uradnik na občini Slovenski teniški reprezentanti so bili uspešni na dveh uradniki na sodišču celinah. kdo/kaj biti uspešen pri čem USTALJENE ZVEZE: državni uradnik, visoki uradnik, občinski uspešen pri prodaji uradnik, uradniki in funkcionarji, uradniki in politiki Bili so uspešni pri slikanju na steklo in tekstil. Manj so učenci 6. razreda uspešni pri nalogah bralnega úren -rna -o pridevnik razumevanja. hiter, gibčen kdo/kaj biti uspešen s čim/kom kdo/kaj biti uren zelo uspešni z usnjenimi izdelki Je vedno zelo uren. bistveno uspešnejši s slovensko reprezentanco kdo biti uren s čim Ustanova je uspešna s svojimi študenti na športnem Treba je biti uren s prestavno ročico in motorju ne dovoliti področju. počitka. kdo/kaj biti uspešen za koga/kaj Če bo voznik uren s šeststopenjskim sekvenčnim Prvi dan odprtega prvenstva Slovenije v badmintonu je bil menjalnikom, bo od mirovanja do hitrosti 100 kilometrov na uspešen za slovenske igralke in igralce. uro potreboval le 3,4 sekunde. Nedelja je bila uspešna za našega edinega predstavnika. kdo/kaj biti uren pri čem Letošnja pomlad, kot pravi, je najuspešnejša za naš hokej uren pri pospeševanjih doslej. precej uren pri premikanju kratke prestavne ročice kdo/kaj biti uspešen med kom/čim USTALJENE najuspešnejša med dvanajstimi kandidatkami za članstvo ZVEZE: precej uren, urne noge, spreten in uren, gibčen in uren najuspešnejša med mladinci najuspešnejša med desetimi območnimi enotami uspéšen -šna -o pridevnik USTALJENE ZVEZE: zelo uspešen, poslovno uspešen, uspešno 1. učinkovit podjetje, uspešen nastop, učinkovit in uspešen kdo/kaj biti uspešen v/na čem, kje uspešnejši v trženju ústa úst samostalnik srednjega spola uspešni na delovnem mestu 1. odprtina za hranjenje in tudi govorjenje uspešen na daljši rok usta koga/česa Lani smo bili zelo uspešni v računalniškem opismenjevanju usta ženske upokojencev. usta politikov kdo/kaj biti uspešen pri čem polna usta demokracije uspešen pri lobiranju polna usta hvale precej uspešna pri črpanju evropskih sredstev usta s čim uspešen pri delu velika usta z močnimi zobmi kdo/kaj biti uspešen s čim/kom majhna usta z drobnimi zobci uspešnejši z belimi figurami usta z umetno protezo uspešen s polaganjem svojih rok usta za kaj uspešni z igralcem več zdrava usta za lep nasmeh kdo/kaj biti uspešen za koga/kaj usta za kričanje Letošnje modno leto je bilo najbolj uspešno za tri usta za dvojezični govor manekenke, ki so »oddelale« največ modnih revij. usta za prežvekovanje Ali bo nova finančna injekcija uspešna za preporod slovenskega gospodarskega ponosa? 2. prehodna odprtina usta Zdravila iz ginka so uspešna za izboljšanje krvnega obtoka. česa usta predora kdo/kaj biti uspešen med kom/čim okrogla usta kitare najuspešnejši med slovenskimi reprezentanti uspešni med umetnostjo in obrtjo USTALJENE ZVEZE: polna usta, odprta usta, lačna usta, zasuta usta, Kdo je najuspešnejši med hitrorastočimi podjetji osrednje od ust do ust, nos in usta, oči in usta Slovenije? 2. dober ustrézen -zna -o pridevnik kdo/kaj biti uspešen v/na čem, kje 1. skladen z namenom uspešna v svojem poklicu kaj/kdo biti ustrezen uspešni v športu Ta model je tudi za naš razvoj absolutno najustreznejši. uspešni na spomladanskem izpitnem roku Avto ni bil več tehnično ustrezen. uspešen na številnih festivalih Primerjava je ustrezna. Kandidat je ustrezen. 141 kaj/kdo biti ustrezen za kaj/koga vál -a samostalnik moškega spola Odpadni embalažni papir in folija sta ustrezna za reciklažo. 1. vzbočeni del na površini Koliko je oseba ustrezna za zaposlitev? val česa Bazen je ustrezen za otroke. val plime kaj biti ustrezno pri čem, kje val reke Raven zahtevnosti nalog je bila ustrezna pri vseh predmetih. valovi trav Spodbuja države k iskanju davkov, ki bi bili ustreznejši pri val v/na čem, kje reševanju problemov na trgu dela. tlačni vali v elastičnem mediju Uporabni so toliko, kolikor so ustrezni pri pojasnjevanju. seizmični valovi v sozvočju z nihanjem popravljenega stebra 2. zaželen, potreben Gravitacijski valovi v prostoru–času vplivajo na kaj/kdo biti ustrezen superprevodnike. Ograja je ustrezna, če bi jo povišali še za en meter. Ustvarja polarizirane, skalarne in sferične valove v središču Takšna politika je ustrezna. tekočine. Tovrstni kader je ustrezen. valovi na vodni gladini kaj/kdo biti ustrezen za kaj/koga val s čim Socialno delo je kot stroka pragmatsko najbolj ustrezno za elektromagnetni valovi z veliko energijo razvijanje tovrstnih nizkopražnih metod. radijski valovi z valovno dolžino enega kilometra Le skupna liga najboljših je ustrezna za prihodnost zvočni valovi z visoko frekvenco kakovostne evropske klubske košarke. 2. enkratna velika množina Ti dve možnosti sta ustrezni za dosego kratkoročnih val česa/koga rezultatov. val navdušenja Ta igralec je ustrezen za nas. val ogorčenja USTALJENE ZVEZE: najbolj ustrezen, zdravstveno ustrezen, val nasilja ustrezno dovoljenje, ustrezna smer, ustrezen ukrep, ustrezna valovi radia rešitev, primeren in ustrezen, ustrezen in učinkovit val priseljencev uvél in uvèl -éla -o pridevnik val beguncev usahel, nemočen val v/na čem, kje, kdaj kdo/kaj biti uvel priseljenski valovi v Združene države Uradnice so bile povečini že malce uvele. vročinski val v Evropi Kosti so ji štrlele, koža je bila siva in uvela. najhladnejši vremenski val v zadnjih 30 letih plodovi niso uveli. veliki migrantski val v štiridesetih letih kaj/kdo biti uvelo pri/na/v čem, kje val na državni ravni Rastlina je uvela pri cvetu in zgornjih listih. naložbeni val na področju energetike Koža je uvela pri ustih in na vratu. val s čim Postal je uvel v rokah in nogah. vročinski val s temperaturami prek 40 stopinj val z velikansko rušilno močjo USTALJENE ZVEZE: močno uvel, nekoliko uvel, premalo uvel, uvela koža, uvela krma, suh in uvel, utrujen in uvel 3. smer v družbi, umetnosti val česa vagón val feminizma -a samostalnik moškega spola val privatizacije prostorski del tirnega vozila val pesimizma vagon česa/koga val neomodernizma vagon žita val v/na čem, kje, kdaj vagon rude stavkovni val v državi poln vagon otrok moderni val v tem žanru vagon s čim/kom novi val v svetovnem rocku vagon s tekočim gorivom mladi val na čelu vagon s klimo prvi val na prelomu tisočletja vagon s potniki val s čim vagon za koga/kaj stavkovni val z zahtevami za višje plače vagon za kadilce mladi teniški val z zelo napadalno igro vagon za kolesa prvi globalistični val z izrazito anarhoidnimi učinki vagon za spanje vagoni za prevoz kontejnerjev USTALJENE ZVEZE: novi val, radijski val, vročinski val, visok val, veter in valovi, tokovi in valovi USTALJENE ZVEZE: tovorni vagon, potniški vagon, železniški vagon, lokomotiva in vagoni, vlaki in vagoni 142 várnost -i samostalnik ženskega spola podhranjeni veji na področju strokovnega izobraževanja stanje brez groženj, strahov veja za kaj varnost koga/česa veja za gejevski turizem varnost ljudi razvojna veja za različico 1.0 varnost pešcev veja s čim varnost države druge gospodarske veje z nižjim finančnim vzvodom varnost prometa gospodarska veja z znatnim multiplikativnim učinkom varnost v/na čem, kje, kdaj USTALJENE ZVEZE: sodna veja, zakonodajna veja oblasti, zelena varnost v prometu veja, deblo in veje, poganjki in veje, listje in veje varnost v omrežjih in elektronskem poslovanju varnost v tretji fazi življenja vék -a samostalnik moškega spola varnost na cestah 1. doba, obdobje zgodovine varnost na smučišču vek česa/koga varnost pri čem/kom, kje vek matematike varnost pri delu vek slikarjev varnost pri lovu vek zorenja varnosti pri nas vek zmage varnost za koga/kaj vek na/v čem, kje varnost za vse prebivalce delovni vek na fakulteti varnosti za otroke vek na Balkanu varnost za starost vek v Romuniji varnost za nemoteno delovanje vek s čim USTALJENE vek z večino kulturnih spomenikov, cerkva, gradov, ZVEZE: socialna varnost, prometna varnost, požarna varnost, državna varnost, varnost in zdravje, varnost in samostanov sodelovanje, mir in varnost vek s prvimi znanimi in ohranjenimi besedili v stari slovenščini vêja -e samostalnik ženskega spola novi vek z barvnimi fotografijami 1. stranski poganjek, del 2. starinsko stoletje veja česa vek česa veja smreke vek turizma veja oblasti vek računalništva veja rodbine novi vek globalizacije veja v/na čem, kje vek v/na čem, kje številne veje v interesnem spletu politike srednji vek v Istri veje v podjetju zgodovina novega veka v Evropi nove veje na družinskem deblu stari vek na Kitajskem suha veja na drevesu življenja vek s čim veja za kaj vek z videmskim, černejskim in starogorskim rokopisom veje za obtikanje graha zgodnji srednji vek z ustaljeno mejno letnico 1000 povezane veje za kurjavo USTALJENE ZVEZE: srednji vek, novi vek, pozni vek, srednji vek in sistemska vodna veja za talno in stropno gretje renesansa, srednji in novi vek veja s čim veje z napetimi popki vêlik -íka -o pridevnik posamezne smrekove veje z okraski obsežen glede na količino in intenzivnost zloženi veji z dvakrat po osmimi valji kdo/kaj biti velik kot kaj 2. osamosvojeni del dejavnosti, področja velik kot manjši konj veja česa tako velika kot Nemčija veja medicine Točka je velika kot Triglav. veja gospodarstva Žveplov atom je večji kot kisikov atom. veja kmetijstva kaj biti večje od česa veja v/na čem, kje Pri nekaterih izdelki je povpraševanje še vedno večje od pomembna veja v domačem pomorskem gospodarstvu ponudbe. pomembne veje v moderni pohištveni industriji Nova Zelandija je približno trinajstkrat večja od Slovenije. sodna veja v olimpijskem gibanju Število potnikov je večje od zmogljivosti avtobusov, ki vozijo nove veje na področju dermatologije na teh progah. 143 kaj biti velik/največji v/na čem, kje v veljavi od 1. julija letos velik v mojih očeh v veljavi od januarja letos največji na svetu Naj bi stopili v veljavo do konca junija. Udeležba bo rekordna, doslej največja v Ljubljani. Pač ostane v veljavi do konca mandata. Uspešnost v posameznih izpitnih rokih je bila največja na veljava čez kaj, kdaj spomladanskem izpitnem roku (86,6 %). Stopi v veljavo čez 3 leta. kaj biti velik/večji za kaj/koliko Zakon bo stopil v veljavo čez slaba dva tedna. komaj dovolj velika za preživetje Razrešitev bo stopila v veljavo čez štiri leta. prostrana divjina, velika za polovico zahodne Evrope veljava s čim, kdaj večja za dobrih šest odstotkov veljava z izpolnitvijo pogoja predložitve dokazila o vknjižbi kaj biti največji med čim/kom, kje vrednostnega papirja v centralni register največji med štirimi modeli veljava z objavo več znanstvenih del največji med operaterji veljava s 1. januarjem prihodnjega leta tretji največji med svetovnimi farmacevti veljava pri kom/čem, kje kaj biti velik/največji pri čem/kom, kje veljava pri občanih Problem založnega gnojenja je velik pri zelo slabo založenih veljava pri odločanju tleh (razred A). večja veljava pri nakupu Padec je največji pri slapovih. Tudi indeks telesne teže je bil značilno večji pri bolnikih, ki USTALJENE ZVEZE: prava veljava, večja veljava, pravna veljava, terapije niso prejemali. mednarodna veljava, posebna veljava, ugled in veljava, moč in veljava Projekt, ki je trajal več kot pol leta in je bil eden največjih pri nas. veljáven -vna -o pridevnik USTALJENE ZVEZE: tako velik, srednje velik, vse večji, veliko število, najmočnejši, najtrdnejši večji del, velika mera, večja in manjša podjetja, male in velike kaj biti veljaven za kaj/koga skrivnosti veljaven za vse čase velikóst splošno veljaven za vsa pridelovalna območja -i samostalnik ženskega spola tradicionalno veljavno za pravne osebe lastnost obsežnega po količini in intenzivnosti veljaven za navadne smrtnike velikost česa kaj biti veljaven v/na/pri čem, kje, kdaj velikost zaslona veljaven v določeni skupnosti velikost kmetije veljaven na zasebnih površinah velikost pisave veljaven pri službenem prevozu velikost slike veljaven v EU velikost za kaj/koga veljavna v času dogovora primerna velikost za presaditev veljaven na dan poteka vezave priporočljiva velikost za plovila kaj biti veljaven po čem, kod, kdaj velikosti za oba spola veljaven po objavi v Uradnem listu velikosti za znane kupce veljavna po cerkveni poroki lovna velikost za pod trnek veljaven po vseh državah EU velikost v čem veljavne po 90 dneh od podpisa velikost v centimetrih velikost v srcu, pogumu USTALJENE ZVEZE: napol veljaven ukrep, veljavni predpis, veljavna velikost v pikah, bitih pogodba, splošno sprejeta in veljavna zadeva, zanesljiv in veljaven kotna velikost v radianih USTALJENE ZVEZE: naravna velikost, različne velikosti, povprečna veljávnost -i samostalnik ženskega spola velikost, različnih oblik in velikosti, različnih barv in velikosti, lastnost, ki izhaja iz ustaljene vrednosti velikost in teža veljavnost česa veljáva veljavnost pogodbe -e samostalnik ženskega spola veljavnost ponudbe moč, opredeljena z zakonom, vplivom veljavnost dovoljenja veljava česa veljavnost sporazuma veljava zakona veljavnost za kaj/koga, kako, koliko veljava sporazuma veljavnost za vse možne primere veljava predpisa veljavnost za mladoletnike veljava od/do veljavnost za nazaj 144 veljavnost za pet let vera prerokov veljavnost za določen čas vera Cerkve veljavnost od/do vera krščanstva veljavnost od 19. maja vera brez česa/koga veljavnost do 10. 9. 2013 vera brez bistva veljavnost do 80. leta starosti voznika vera brez znanosti veljavnost na kaj, kako, kdaj vera brez kulture veljavnost na posebne sisteme za javne uslužbence vera brez vernikov veljavnost na podlagi podatkov 3. skupek načel, nazorov, naukov veljavnost na zahtevo stranke vera koga/česa veljavnost na dan vstopa vera dedov veljavnost na/v/pri čem/kom, kje, kdaj vera svetnikov in mistikov umetniška veljavnost na temelju idejno-estetske pripadnosti vera trga veljavnost v vseh državah EU vera o čem/kom veljavnost v naravnem okolju prazna vera o volkodlakih veljavnost v letu 2005 vera o majskem mrazu in treh godovnikih njena veljavnost pri banki 4. prepričanost o uresničitvi zaželenega veljavnost pri zavarovancih vera v kaj vera v prihodnost USTALJENE ZVEZE: časovna veljavnost, splošna veljavnost, podaljšana veljavnost, zanesljivost in veljavnost, uporaba in vera v posmrtnost veljavnost, obstoj in veljavnost vera v popolno spravo vera za kaj/koga vênec primerna vera za današnji čas -nca samostalnik moškega spola vera za novo tisočletje 1. obroč iz zelenja, cvetja ver za vse ljudi venec česa/koga 5. prepričanost o učinkovitosti, uspešnosti koga, česa venec cvetja vera v koga/kaj venec spominčic vera v voditelja venec zmage vera v družbo venec zmagovalcev vera v moč slovenstva 2. niz vera v vsemogočnost tehnike venec česa venec gora USTALJENE ZVEZE: krščanska vera, katoliška vera, muslimanska kite spletenih vencev česna vera, vera in cerkev, kultura in vera, upanje in vera venec zmag 3. zaključena celota vsebinsko povezanih del veríga -e samostalnik ženskega spola venec česa 1. priprava iz zaporedno sklenjenih obročkov venec poezije veriga na/v čem, kje venec pesmi veriga na motorni žagi venec nonetov verige na gugalnici verige v prtljažniku USTALJENE ZVEZE: rožni venec, sonetni venec, lovorjev/lovorov snežne verige v priboru vozila venec, cvetje in venci, venci in sveče veriga za kaj véra verige za kolesa -e samostalnik ženskega spola verige za sneg 1. prepričanost o obstoju nadnaravnih sil veriga za gozd vera koga/česa veriga za žaganje vera podložnikov veriga okoli česa vera množic veriga okoli vratu vera med kom verige okoli nog vera med ljudmi živa veriga okoli parlamenta vera med sojetniki 2. zaporedno povezani predmeti, osebe, pojavi, dejavnosti vera med prvotnim prebivalstvom veriga v/na čem, kje 2. sistem naukov, norm prehranjevalne verige v sadovnjaku vera koga/česa hotelske verige v svetu vera svetnikov in mistikov trgovske verige v Evropi 145 trgovinske verige na letališčih kaj biti verjetno med kom/čim, kje najmogočnejše gorske verige na planetu Ponaredki so verjetnejši med zdravili, uvoženimi iz Kanade. pogonske verige na cestnih motociklih Nesreče so verjetnejše med mladimi vozniki. veriga s čim/kom kaj biti verjetno zaradi česa/koga obsežne gorske verige z značilnimi vulkani Eksplozija je malo verjetna zaradi hitrega redčenja (difuzije) globalna oskrbovalna veriga z mrežnimi sistemi vodika z zrakom. oskrbovalne verige z živilskimi izdelki Vemo, da so poškodbe verjetnejše zaradi kilometraže kot od franšizne verige s hitro hrano stopnje napora. tuje verige s tujimi dobavitelji Pri obrtnikih je tak razvoj verjeten zaradi naraščajoče veriga za kaj/koga plačilne nediscipline. veriga za prodajo kave USTALJENE ZVEZE: malo verjeten, zelo verjeten, možna in verjetna celotna prehrambna veriga za rastlinski in živalski svet razlaga, zelo verjetna in mogoča veriga za tihotapljenje ljudi veriga med čim/kom vêrzija -e samostalnik ženskega spola gorska veriga med Švico in Avstrijo inačica iste stvari, snovi, pojava protestna človeška veriga med dvema jedrskima verzija česa/koga elektrarnama civilna verzija avtomobila prodajna veriga med pridelovalci hrane in potrošniki delovna verzija sporočila posredniška veriga med proizvajalcem in kupcem zadnja verzija programa USTALJENE ZVEZE: trgovska veriga, hotelska veriga, celotna različne verzije zakona oskrbovalna veriga, gorska veriga, vrvi in verige, zobniki in miniaturna verzija pevke veriga verzija s čim verzija s površinskim pogonom verjéten -tna -o pridevnik verzija s povečanim premerom 1. skladen z resničnostjo nova verzija z najnovejšimi podatki kaj biti verjetno za koga/kaj verzija s slovenskimi glasovi verjetno za vsakega dirkača verzija za koga/kaj Možnost napredovanja je verjetna za vsakega. nova tabloidna verzija za bralce Te vrednosti delnic so najverjetnejše za ta čas. uradna verzija za urednika To je verjetno za slovenske razmere. verzija za spletno izdajo kaj biti verjetno pri čem/kom, kje predelana verzija za nacionalno televizijo Tako se mu zdi uporaba njegovega izuma še najverjetnejša verzija v čem, kako pri naslednji generaciji računalnikov. posodobljena verzija v slovenskem prevodu Osteoporoza je najverjetnejša pri ženskah po menopavzi in tisoč verzij v raznih jezikih odstranitvi jajčnikov. verzije v verzih kaj biti verjetno med kom/čim, kje verzija v treh dejanjih (štirih slikah) Kavkaški jeziki tudi veljajo za najbolj verjetne med več pomanjšana verzija v velikosti enega metra možnimi sorodniki baskovščine. verzija iz česa, od kdaj Tak scenarij po mojem sicer ni najbolj verjeten med vsemi, verzija iz rdečega zlata nekaj tveganja pa obstaja. moderna verzija iz termično obdelanega stekla kaj biti verjetno zaradi česa/koga režiserjeva verzija iz leta 1992 Pojav legionele v javnem vodovodu je malo verjeten zaradi dovolj velike hitrosti in nizke temperature vode. USTALJENE ZVEZE: končna verzija, uradna verzija, filmska verzija Čas obračuna se zdi še malo verjeten zaradi odsotnosti organizirane opozicije. vesél -a -o pridevnik 2. pričakovan 1. zadovoljen kaj biti verjetno za koga/kaj kdo biti vesel česa/koga težko verjeten za katerokoli vodstvo vesel zmage najbolj verjetna za prodajo vesel velikega uspeha To je za predlagatelja najverjetnejše. vesel obiska kaj biti verjetno pri čem/kom, kje Orožja je bil vesel kot otroci igrač. Opomin iz Bruslja je zelo verjeten pri nereagiranju v tej So odprti ljudje in veseli gostov. smeri. kdo biti vesel zaradi česa/koga Možnost, da se otrok rodi predčasno, je še bolj verjetna pri Ljudje vas bodo veseli zaradi vaše spontanosti in iskrenosti. najstnicah. Še bolj sem vesel zaradi zmage in uvrstitve v konferenčni To je posebej verjetno pri ženskah, ki kadijo. finale. 146 Ob uspehih, ki jih dosegamo, sem najbolj vesel zaradi vest o smrti gledalcev, da so se začeli vračati na naše tekme. vest o talcih Sicer pa sem zelo vesel zaradi soigralcev. vest iz česa, od kod kdo biti vesel za koga/kaj vest iz medijev Seveda sem vesela za vse naše, posebej za Sonjo, ki ji letos vest iz Ljubljane res gre. vesti iz sveta mode Bil je vesel za naše fante. vest za koga/kaj Zelo sem vesel za zmago ekipe. vest za nas kdo biti vesel s čim/kom vest za navijače vesel z večerom vest za gluhe in naglušne Veseli so z izidom. vest za naslovnico Zelo sem vesel z zmago, saj smo zelo trpeli z obrabo gum. vest za rumeni tisk Veseli so z mentorjem. vest v/na čem, kje kdo biti vesel ob čem, kdaj prva vest v glavnem dnevniku Že dolgo časa nisem bil tako srečen in vesel ob golu. prva vest v časopisih Vsi ljubitelji slovenskega kolesarstva smo izredno veseli ob udarne vesti na nacionalni TV ali radiu tej novici. glavna vest na včerajšnji naslovnici Oba sta zelo vesela ob pričakovanju otroka. 2. živahen, lahkoten USTALJENE ZVEZE: neuradna vest, agencijske vesti, vesti in kdo biti vesel kot kdo/kaj komentarji, vesti in reportaže vesel kot otrok vesel kot majhen otrok véz -í samostalnik ženskega spola vesel kot ptič na veji 1. priprava, ki drži skupaj kdo biti vesel zaradi česa vez česa Tina je vesela zaradi selitve v prestolnico. križna vez kolena Še posebej so veseli zaradi praznikov. kemijske vezi molekul in kristalov kdo biti vesel ob čem, kdaj dvojna vez alkenov Bil je vesel ob tej novici. vez med čim Malčki so se veseli ob odprtju vrtca. prečne vezi med verigami vez med nižjimi zidaki USTALJENE ZVEZE: zelo vesel, posebej vesel, resnično vesel, kemijska vez med vlaknom in cementom zadovoljen in vesel, ponosen in vesel vez s čim/kom Premo in karoserijo povezuje elastična vez z gumastim vést1 -í samostalnik ženskega spola vložkom. 1. navadno s prilastkom občutek moralne odgovornosti Ogljik tvori dve kovalentni vezi s kisikovima atomoma. vest zaradi koga/česa Te živali so vez z očkom, in pogrešala ga bo. Vse to si plačala, ker si imela slabo vest zaradi mene. vez v/na čem, kje Ena izmed teorij je lahko tudi ta, da imate slabo vest zaradi kemične vezi v možganih nedavnega dejanja. vezi v levem kolenu Uživajte še v teh zimskih počitnicah in naj vas ne peče vest ionske vezi v kristalih natrijevega klorida zaradi finančne krize. vezi na desni nogi 2. navadno s prilastkom, ekspresivno, v prenesenem pomenu bitje ali Na smučišču se ji je odpela vez na levi smučki. predmet, ki sproža občutek moralne odgovornosti. 2. kar druži in drži skupaj kdo/kaj biti vest koga/česa Razstava je vzbudila pozornost in delovala kot slaba vest vez česa krajevnih upraviteljev. vez prijateljstva Doslej sem na težave na tem območju ves čas opozarjal sam vez zaupanja kot slaba vest politikov. vez solidarnosti Takile dogodki so kot slaba vest naše družbe. vez med čim/kom ambientalne vezi med reko in mestom USTALJENE ZVEZE: slaba vest, mirna vest, svoboda vesti in dvojna vez med ogljikovimi atomi veroizpovedi, po svoji vesti in prepričanju vezi med nastopajočimi vez med njimi in nami vést2 -í samostalnik ženskega spola vez s čim/kom novo sporočilo edina vez s svetom vest o čem/kom vezi s Slovenijo vest o bogastvu njihova vez s kopnim 147 tesnejše vezi s sovaščani vid na levem očesu vez v čem, kje mesto najboljšega vida na mrežnici vezi v skupnosti vid v temi poslovne vezi v nekdanji državi vid v določenem okolju vezi v politiki vid v starosti vid z očali USTALJENE ZVEZE: družinske vezi, prijateljska vez, kolenske vezi, sorodstvene vezi, mišice in vezi, vezi in sklepi vid z očali nočni vid z osvetlitvijo vhòd 2. usmeritev delovanja, dejavnosti vhóda samostalnik moškega spola vid česa/koga prosti prehod v notranjost, vstop dopolnilni vid dohodka vhod v/na kaj, kam računalniški vid podjetja vhod v hišo eden izmed neštetih vidov resničnosti vhod v tovarniški kompleks vhod v zaliv USTALJENE ZVEZE: oster vid, zamegljen vid, glagolski vid, periferni vhod v zavoj vid, vid in sluh, oči in vid, voh in vid vhod na pokopališče vhod na bazen vír -a samostalnik moškega spola vhod na prireditev 1. izhodišče pojavljanja, nastajanja vhod na internet vir česa vhod za koga/kaj vir svetlobe vhod za invalide vir okužbe vhod za uslužbence vir onesnaževanja vhod za dobavo živil vir v/na čem, kje, kdaj vhod za osebni računalnik vodni viri v krajevni okolici vhod za priklop na električno omrežje Ker pa ima človek svoj vir v naravi. vhod s čim, kako podporni vodni vir v času sezonskega pomanjkanja hišni vhod s tablo hišne številke obnovljivi viri v kmetijstvu in turizmu baročni vhod s plastikami in ograjo rezervni viri na obstoječem črpališču vhod z visoko obokano vežo alternativni dohodkovni viri na kmetijah vhod z železnimi kovanimi vrati in s portalom vir iz česa, od kod, od kdaj vhod z magnetnimi karticami viri iz stranke vhod pri čem/kom, kje neimenovani vir iz poslovnih krogov vhod pri bivši vojašnici tuji viri iz obdobja zadnjih štirih, petih let vhod pri stranskem vratarju viri iz 16. stoletja vhod pri reševalni službi vir blizu koga/česa vir blizu igralca USTALJENE ZVEZE: glavni vhod, ločeni vhod, stranski vhod, analogni vhod, službeni vhod, vhod in izhod, lastni vhod in viri blizu vlade parkirišče, vhodi in priključki iz virov blizu banke površinski vodni viri blizu kamnoloma víd -a vir s čim samostalnik moškega spola dolgoročni viri z državnim jamstvom 1. čut svetlobni vir z veliko dobrimi lastnostmi vid koga/česa vid pacienta 2. vsebina, snov za rabo vir vid gospoda česa vir energije vid dirkačev vir financiranja senzorski vid čebele vir informacij vid sesalcev vir zaslužka vid pri kom vir vid pri vozniku pri čem, kje glavni vir pri oblikovanju poročila vid pri odraslih osebah človeški viri pri doseganju poslovne uspešnosti vid pri starejših pomemben finančni vir pri gradnji in vzdrževanju avtocest vid na kaj, kako finančni viri pri bankah vid na daljavo vir vid na eno oko o čem pisni viri o izviru termalne vode vid na/v čem, kje, kdaj 148 dokumentarni viri o preteklem načinu življenja na podeželju Učinki so dovolj visoki za uresničitev vseh spomladanskih zgodovinski viri o nastanku šole načrtov. vir s čim Pričakovanja so nenormalno visoka za slovenske razmere. hitro rastoč vir z letno žetvijo in visoko zmožnostjo kdo/kaj biti najvišji v/na čem, kje pisani viri z vsemi potrebnimi podatki tisti najvišji v cerkveni hierarhiji V tem času se je avstrijska produktivnost dvignila s PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: sodobnimi menedžerskimi metodami na eno najvišjih v EU. vir za Podjetje je med čevljarji najvišje na lestvici. namenska vsebina, snov, sredstvo Kaj pa vam v življenju pomeni največ, kaj je najvišje na vir za kaj lestvici prioritet? vir za pridobivanje zlata vir za poročilo USTALJENE ZVEZE: zelo visok, precej visok, visoke in nizke temperature, srednji in visoki modni razred trajni vir za zaslužek USTALJENE ZVEZE: vodni vir, obnovljivi viri, naravni viri, zanesljiv višína -e samostalnik ženskega spola vir, neuradni vir, viri in literatura, viri in obvezna razkritja, 1. veličina navzgor sredstva in viri višina česa višina sedeža visòk -ôka -o pridevnik višina ramen 1. velik navzgor višina izhodišča kdo/kaj biti visok koliko višina od/do česa visok 175 centimetrov ograje iz betona v višini od pol do enega metra visok 312 metrov nadmorska višina od 600 do 1.350 m visoka 3125 metrov Doseže običajno višino do 40 kilometrov. kdo/kaj biti višji od koga/česa Odrasla žival meri v višino do devetdeset centimetrov. za glavo višji od očeta višina v čem, kje, kdaj konkretno višji od vrha pred njim višina v centimetrih kaj biti višji za koliko/kaj dovoljena višina v središču mesta Povprečni nakupni tečaj je bil višji za 0,04 tolarja. višina v predprostoru Strop iz mikrofibre v svetli barvi je nenavadno visok za ta otrokova višina v odrasli dobi dolžinski razred. višina okoli česa, koliko višji za glavo nadmorska višina okoli 1800 metrov kdo/kaj biti najvišji v/na čem, kje Nad njo je stratosfera do višine okoli 50 kilometrov. Vsekakor pa je bila najvišja v razredu. 2. količina, obseg Skrbeti bi nas moralo, da je starost ob prvi zaposlitvi mladih višina česa najvišja v Evropi. višina odškodnine Najvišje najemnine na letališču so 11 odstotkov višje od višina sredstev najvišjih v središču mesta. višina plače Opoldne je žgoče sonce najvišje na nebu. višina 2. številen, obsežen od/do česa od obsoških višin do goričkih položnin kaj biti višje od česa dokapitalizacija v višini od sedem do deset milijonov evrov znatno višja od evropskega povprečja brezobrestna kratkoročna posojila v višini do dveh milijonov precej višja od zneska posojila dolarjev Stopnja odpora je bistveno višja od pričakovane. evropski prvak v skoku v višino do 23 let kaj biti višji za koliko/kaj višina v čem povprečno višja za pol odstotka določitev višine v zakonu o varstvu okolja določenih enormno višja za desetine ljudi ekoloških rent za škodo, povzročeno okolju Tudi naš vložek je še vedno dovolj visok za lepo osnovo. Ugotavljam, da je bila višina sejnin v skladu prilagojena višini kdo/kaj biti najvišji v/na čem, kje v drugih republiških skladih. Sedemnajstodstotna stopnja brezposelnosti je še vedno ena višina okoli česa, koliko najvišjih v Sloveniji. v višini okoli 1,9 milijona dolarjev Umrljivost otrok je v Indiji med najvišjimi na svetu. Vzhodni sivi kenguruji sežejo v višino okoli 170 cm in tehtajo Slovenija sodi med države, ki so po številu samomorov dobrih 70 kg. najvišje na svetu. 3. stopnja 3. pomemben, zahteven višina česa kaj biti visok za kaj višina kazni višina škode 149 višina od/do česa moška vloga znotraj partnerstva denarne kazni v višini do 2000 funtov USTALJENE ZVEZE: pomembna vloga, glavna vloga, ključna vloga, davčne stopnje predpisane v višini od 5% do 14% pomen in vloga, položaj in vloga Grozi mu kazen v višini od enega do desetih odstotkov letnih prihodkov. višina v čem vlóga2 -e samostalnik ženskega spola psihološka in socialna višina v statusu 1. uradovalna listina Primerljive višine v evropskih razmerah Slovenci še nismo vloga za kaj dosegali. vloga za potni list vloga za denarno nadomestilo USTALJENE ZVEZE: nadmorska višina, skupna višina, telesna višina, vloga za bančno posojilo širina in višina, višina in globina nova vloga za državno štipendijo vljúden vloga za poklicno vojsko -dna -o pridevnik vloga za gradbeno dovoljenje prijazen vloga s čim kdo biti vljuden do koga pisna vloga z ustreznimi dokazili Bila je vljudna do tujca. vloga z obrazložitvijo Najpomembneje pa je, da ostaneš profesionalen in si vloga z osebnimi podatki in kratkim opisom vljuden do ljudi. devizna hranilna vloga z dogovorom kdo biti vljuden s kom 2. denarna sredstva vljuden z mano vloga s čim preveč prijazen in vljuden s cariniki na Obrežju bančne vloge z garancijami Mogoče sem sam kriv, ker sem bil preveč vljuden z osebjem. hranilne vloge z jamstvom USTALJENE ZVEZE: zelo vljuden, nadvse vljuden, pretirano vljuden, investitorska vloga z obveznostmi za odplačevanje posojil prijazen in vljuden, spoštljiv in vljuden USTALJENE ZVEZE: hranilna vloga, devizna vloga, nepopolna vloga, vloge in pritožbe, dokumentacija in vloga vlóga1 -e samostalnik ženskega spola 1. upodobitev vmés prislov vloga v/na čem, kje 1. položaj med dvema točkama v prostoru in času vloga v novem filmu vmes med kom/čim, kdaj vloga v kakšni seriji vmes med pretepačema vloga v drami vmes med posameznimi tipi "resna" vloga na gledališkem odru vmes med kemiki in medicinci 2. namen, položaj, vpliv vmes med vladno koalicijo in opozicijo vloga koga/česa nekje vmes med razvitimi in tranzicijskimi državami vloga favorita vmes med preteklostjo in prihodnostjo vloga predsednika 2. vzporedno vloga ženske vmes med čim, kdaj, kako vloga države vmes med vajo vloga v/na čem, kje vmes med vodenim obhodom vodilna vloga v parlamentu vmes med odisejado v vesolju vloga v farmaciji vmes ob čem, kdaj monopolna vloga v slovenski družbi glasbeno popoldne, vmes ob 17.00 regijske novice vloga na ministrstvu silvestrujemo, vmes ob 22.00 poročila vloga na trgu od 8.00 do 12.00 izobraževalni program, vmes ob 9.00 vloga pri čem, kje aktualno Inteligenca in um igrata pomembno vlogo pri doseganju vmes na kaj, kako uspehov. vmes na trenutke Limfociti imajo pomembno vlogo pri obrambi telesa. vmes na hitro vloga za kaj vloga za ohranitev narodne zavesti USTALJENE ZVEZE: še vmes, približno vmes, prej in vmes, vmes in pomembna vloga za obstoj lastnega naroda potem pozitivna vloga za spravo vloga znotraj česa, kje vódja -e in -a samostalnik moškega spola samostalnik ženskega statusna vloga znotraj moštva spola koordinativna vloga znotraj družbe usmerjevalec, usklajevalec del 150 vodja česa/koga vodik po razstavi vodja projekta Izdelati nameravamo tudi zloženko oziroma manjši vodnik vodja oddelka po panoramski cesti. vodja ekipe vodnik s čim vodja delegacije potopisni vodnik z izbranim jezikom in zanimivimi zgodbami vodja v/na čem, kje botanični vodnik s 13 tematskimi potmi globalni vodja v boju proti podnebnim spremembam vodnik skozi kaj vodja v podjetju najznamenitejši vodnik skozi življenje in vesolje vodja v zaporu hitri vodnik skozi osebni računalnik PC umetniška vodja v gledališču poseben vodnik skozi šolsko leto vodja na obdelovalnih strojih vodnik o čem vodja na igrišču vodnik o fitnesu vodja za kaj večjezični vodnik o vojaški dediščini tega območja izvršni vodja za marketing poseben vodnik o dobri higienski praksi novi vodja za področje informacijskega sistema USTALJENE ZVEZE: turistični vodnik, štoparski vodnik, gorski odgovorni vodja za varnost in zaščito vodnik, vodniki in spremljevalci, tv-vodnik in panorame, psi in vodja pri čem, kje vodniki programski vodja pri družbi globalni vodja pri tehnologijah za obnovljive vire energije vôjna -e samostalnik ženskega spola vodja pri vodenju organizacije 1. spopad USTALJENE ZVEZE: umetniški vodja, idejni vodja, tehnični vodja, vojna česa/koga nekdanji vodja, izvršni direktor in vodja, ustanovitelj in vodja vojna svetov vojna civilizacij vodník -a samostalnik moškega spola vojna norcev 1. usmerjevalec ljudi, živali vojna za kaj/koga vodnik česa/koga vojna za samostojnost vodniki psov vojna za vodo vodnik čolna vojne za energetske vire vodnik prebežnikov prava trženjska vojna za nove vlagatelje vodik za koga/kaj vojna proti čemu/komu odličen vodnik za turiste vojna proti organiziranemu kriminalu Bili so šoferji, vodniki za vzhodno oziroma zahodno mejo. neuspešne vojne proti drogam Imamo malo mentorjev in vodnikov za takšno pot. vojne proti tajkunom vodnik po čem, kod, kdaj vojna s čim/kom Opozoril je politike, naj se ne spuščajo v vojno z vsem On je že preskušen vodnik po britanski prestolnici. Pravkar je na pohodu poklic vodnika po naravi (še brez svetom. certifikata), ki zelo dobro pozna posamezne ekosisteme, po vojna s terorizmom katerih vodi turiste. vojna s fašisti Ogled je možen le v spremstvu vodnika po predhodni vojna med čim/kom najavi. hladna vojna med državama vodnik s čim verske vojne med katoliki in protestanti vodnik s predpisano licenco vojna med Izraelci in Palestinci gorski vodniki z dovoljenjem 2. ekspresivno prepir, nestrinjanje vodniki s psi vojna koga 2. priročnik s podatki vojna zakoncev vodnik česa vojna navijačev sodoben pohodniški vodnik izletov vojna spolov turistični vodnik občine vojna za kaj/koga vodnik za koga/kaj vojne za študentski denar vodnik za otroke kadrovska vojna za mesto direktorja vodnik za medicinske sestre vojna za potrošnike kuharski vodnik za diabetike vojna s kom/čim vodnik za Bližnji vzhod vojna z naravoslovci popotni vodnik za dobro počutje in telesno pripravljenost vojna z novinarji vodnik po čem, kod vojna s škodljivci in boleznimi 151 vojna med kom/čim vozôvnica -e samostalnik ženskega spola vojna med sosedoma papirnati listič, ki dovoljuje vožnjo z javnim prevoznim prava vojna med trgovci sredstvom vojna med kmeti in mlekarnami vozovnica za kaj/koga, kam vojna med kastami vozovnica za vlak vozovnica za junij USTALJENE ZVEZE: svetovna vojna, državljanska vojna, hladna vojna, vojna in mir, vojne in revolucije, nasilje in vojna vozovnica za žičnico vozovnica za potovanje vólja -e vozovnica za odrasle in otroke samostalnik ženskega spola vozovnica za Atene 1. hotenje, pripravljenost vozovnica volja koga na čem vozovnica na določeni relaciji volja ljudstva vozovnice na progi Ljubljana–London volja človeka vozovnica na redni progi volja volivcev vozovnica volja za kaj po čem vozovnica po urah volja za igro vozovnica po lastni izbiri politična volja za nadaljevanje postopkov volja za korenit gospodarski in kulturni zagon PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: volja do česa vozovnica na volja do dela izpolnjeni pogoj, ki omogoča udeležbo volja do življenja vozovnica na kaj, kam volja do zmage vozovnica na tekmovanja svetovnega pokala volja po čem/kom vozovnica na EP skupna močna volja po uspehu politična in gospodarska volja po skupni državi USTALJENE ZVEZE: vozovnice za otroke, vozovnice za mladoletne, enotne vozovnice na Slovenskih železnicah, mesečna volja po življenju avtobusna vozovnica na relaciji Radovljica–Jesenice, volja po sodelavcih smučarska vozovnica, povratna vozovnica, elektronske volja pri kom/čem vozovnice na rednih progah, vozovnice na internetu, povratna pomanjkanje volje pri koalicijskih partnerjih letalska vozovnica iz Ljubljane do Beograda, enotna vozovnica, izguba volje pri sponzorjih dnevna vozovnica, smučarske vozovnice po urah, brezplačna več volje pri vodjah ekip vozovnica po lastni izbiri vidna očitna volja pri obeh straneh 2. razpoloženje vráta vrát samostalnik srednjega spola volja koga/česa 1. odprtina za dostop volja državljanov vrata česa volja večine vrata stanovanja volja javnosti vrata prtljažnika volja s čim/kom navadno s prilastkom vrata pisarne dobra volja z veliko porcijo sladoleda vrata hladilnika dobra volja s pesmijo vrata v/na kaj, kam dobra volja z zelenim konjičkom vrata v predavalnico dobra volja s prijatelji narave vrata v trgovino volja pri kom/čem vrata na zadnji vrt dobra volja pri naročniku vrata na dvorišče slaba volja pri kolegih vrata za koga/kaj volja pri izvedbi vrata za obiskovalce volja zaradi koga/česa navadno s prilastkom vrata za vkrcanje slaba volja zaradi drugih ljudi vrata za vstop slaba volja zaradi trenerske menjave sredi sezone vrata do česa boljše volje zaradi svojih poslovnih rezultatov vrata do starih stopnic vrata do kuhinje USTALJENE ZVEZE: dobra volja, slaba volja, božja volja, želja in volja, moč in volja 2. prostor med dvema mejnikoma vrata za kaj vrata za nogomet vrata za igro 152 3. prehod med območji Poseben vrh pri tem pomenijo njegovi zadnji kvarteti. vrata v/na kaj, kam USTALJENE ZVEZE: sam vrh, svetovni vrh, visok vrh, politični vrh, vrata v Evropo dno in vrh, grebeni in vrhovi, doline in vrhovi vrata v zeleno oazo vrata na tuje vŕsta -e samostalnik ženskega spola vrata na ameriški zahod 1. enosmerna razvrstitev eden za drugim, navadno ljudi ali vrata na Gorjance stvari 4. ekspresivno možnost vrsta koga/česa vrata za kaj vrste kupcev vrata za dogovarjanje dolga vrsta ljudi vrata za zlorabe vrsta leksikonov vrata za sodelovanje vrsta za kaj vrata do česa/koga vrste za pridobitev slovenskega državljanstva vrata do uspeha vrsta za operacijo sive mrene vrata do novih zaposlitev vrsta za kruh vrata do cenene energije z Balkana vrsta pred čim, kje vrata do specialistov vrste pred bencinskimi servisi USTALJENE ZVEZE: odprta vrata, vhodna vrata, stranska vrata, dolge vrste pred potniškim terminalom okna in vrata, stene in vrata dolge vrste pred uradi za nezaposlene vrsta s čim vŕh -a samostalnik moškega spola vrsta s petimi sedeži 1. vzpetina vrste z enakimi medvrstnimi razdaljami vrh česa 2. množica pojavov, dogodkov, ki si časovno sledijo eden za vrh klanca drugim vrh senožeti vrsta česa vrh nad čim, kje vrsta ukrepov vrh nad domačijo vrsta reform vrh nad Cerknim vrsta let razgledni vrh nad Kamniško Bistrico 3. navadno v množini s predlogom omejena množica, celota vrh pri čem, kje pripadnikov istega poklica, stranke na samem vrhu pri hotelu Planja iz vrst koga/česa zgoraj na vrhu pri brezah iz vrst poslovnežev Posamični vrhovi pri takem višinskem sprehodu sploh niso iz vrst SD pomembni. iz vrst nomenklature vrh s čim v vrstah koga/česa vrh z razglednim stolpom v vrstah umetnikov prostran vrh s čudovitim razgledom v vrstah opozicije 2. najvišji del, mesto, točka 4. omejena množica, celota bitij ali stvari z enakimi ali vrh česa podobnimi lastnostmi vrh gore vrsta česa vrh lestvice vrsta pajkov vrh stopnic vrsta škode vrh EU dve vrsti jedilnikov vrh pri čem vrsta s čim Energetska učinkovitosti na splošno doseže svoj vrh pri 50-enoletna vrsta z močnim koreninskim sistemom 75-odstotnih obremenitvah. živalske vrste s svojstvenim načinom življenja Smučišče se začne skorajda ob morju in ima vrh pri 900 posebna vrsta s čudno privlačnostjo metrih. rastlinske vrste z enim prašnikom in enim plodnim listom 3. izjemen dosežek vrste z dragocenim lesom vrh česa USTALJENE ZVEZE: izbrana vrsta, ogrožena vrsta, živalska vrsta, sam vrh angažiranosti cela vrsta, količina in vrsta, vrsta in sorta sam vrh lige vrh pri čem/kom vsôta -e samostalnik ženskega spola vrh pri snubljenju tujih gostov 1. količina denarja v samem vrhu pri violistkah vsota za kaj navadno s prilastkom 153 bajne vsote za svoj precenjeni poklic Za njih komentarji niso bili vulgarni. zavarovalne vsote za trajno invalidnost Ta druga manipulacija je še bolj vulgarna za otroke in nemajhna vsota za celoletno karto starejše. proračunska vsota za znanost Kip je za kraj vulgaren in žaljiv. vsota od česa USTALJENE ZVEZE: preveč vulgaren, skrajno vulgaren, precej znatne vsote od zaplenjene lastnine vulgaren, žaljiv in vulgaren, primitiven in vulgaren vsota od prodanega vina trikrat večja vsota od posojene vzhòd vzhóda samostalnik moškega spola večja vsota od pogodbene vrednosti 1. smer, ki označuje vzid sonca in s tem stran neba vsota iz česa, od kod/kdaj od vzhoda do česa dodatna velika vsota iz naslova privatizacijske vrzeli od sončnega vzhoda do zahoda vsota iz proračuna vse barve sonca od vzhoda do mraka dogovorjene vsote iz vojne odškodnine Pozdrav svetlobe se širi od vzhoda do zahoda. mesečna vsota iz državnega proračuna od vzhoda proti čemu tretjina vsote iz primerljivega obdobja v prejšnjem letu Navidezno dnevno gibanje Lune od vzhoda proti zahodu je vsota nad čim, koliko posledica vrtenja Zemlje. porabljena vsota nad limitom Čilske reke praviloma tečejo v smeri od vzhoda proti vsota nad sto evrov zahodu. 2. skupna količina z/iz vzhoda na kaj vsota česa najlažji prehod z vzhoda na zahod vsota točk dokončana obvoznica z vzhoda na zahod Ljubljane vsota ocen 2. del zemljepisne in hkrati politične enote vsota sredstev vzhod česa V pravokotnem trikotniku je vsota kvadratov obeh katet vzhod države (krajših stranic) enaka kvadratu hipotenuze (najdaljše vzhod Evrope stranice). vzhod otoka USTALJENE ZVEZE: bilančna vsota, zavarovalna vsota, manjša vzhod celine vsota, določena vsota, vsota in razlika dveh števil, zavarovalna od vzhoda do česa vsota in premija, bilančna vsota in dobiček s transsibirsko železnico od ruskega daljnega vzhoda do Moskve vstópnica -e samostalnik ženskega spola Načrtno ga gojijo vse od Daljnega vzhoda do Združenih 1. papirnati listič, ki dovoljuje udeležbo na čem, kje držav Amerike. vstopnica za kaj od vzhoda proti čemu vstopnica za koncert, tekmo potovanje od vzhoda proti zahodu vstopnica za vse sejemske prireditve prevoz živali z vzhoda proti zahodu 2. izpolnjeni pogoj za priti v kaj, kam A bolj kot smo šli od vzhoda proti zahodu, bolj je vnema vstopnica v kaj, kam vlagateljev popuščala. vstopnica v sobotni finale z/iz vzhoda na/v kaj, kam vstopnica v slovensko reprezentanco tihotapljenje ljudi z vzhoda na zahod vstopnica v visoko družbo tihotapljenje mamil z Bližnjega vzhoda v države Evropske vstopnica v galerije, muzeje unije Nepregledne množice so se nenadoma začele seliti z Vzhoda vstopnica na kaj, kam na Zahod v upanju na hiter zaslužek in boljše življenje. vstopnica na olimpijske igre vstopnico na seminar USTALJENE ZVEZE: Bližnji vzhod, Daljni vzhod, sončni vzhod, vzhod in zahod, jug in vzhod države USTALJENE ZVEZE: vstopnice v predprodaji, vstopnica na osebo, vstopnice na črnem trgu, vstopnica na dan prireditve, vstopnice po polovični ceni, VIP vstopnica vzmét -í samostalnik ženskega spola 1. prožen predmet vulgáren -rna -o pridevnik vzmet česa 1. prostaški, grob vzmet pokrova za baterijo kdo biti vulgaren pri čem, kdaj vzmet svinčnika Pri tovrstnih poskusih je bil prav vulgaren. vzmet sklopke vulgaren pri vseh predstavitvah slabotna vzmet naslonjala 2. popreproščen vzmeti ventilov motorja kaj biti vulgarno za koga/kaj vzmet za kaj 154 vzmeti za motokultivator vzorec iz ravnih in krivih črt vzmeti za ure vzorec iz prahu ali umazanije spiralna vzmet za sprednje in zadnje kolo vzorci iz sijočega gladkega žameta vzmeti za kamnite terene vzorci iz kroglic vzmet pri čem vzorec s čim vzmet pri urah vzorec s črtami vzmeti pri sklopki romantičen vzorec s pravljično idealizirano tematiko vzmet na/v čem, kje enostavni vzorci s tanjšimi ali debelejšimi črtami dvižna vzmet na stranicah 3. posplošena lastnost, značilnost vzmet na ventilu vzorca za kaj vzmet na nabojniku vzorci za fizikalno-kemijsko analizo vzmeti v urah nekaj vzorcev za preizkus udarna vzmet v hrbtu ročaja vzorci za ugotavljanje zdravstvenega stanja vzmet s čim vzorec na/v čem, kje pnevmatične vzmeti s prilagodljivo delujočimi blažilniki kontrolni vzorci na kmetiji jeklene vzmeti z oblogo vzorec na sejmišču elastična vzmet z vzvodom l vedenjski vzorci na spletu 2. ekspresivno gibalo, gonilo vedenjski vzorci v določenih razmerah vzmet česa navadno s prilastkom gibalni vzorci v ritmu glasbe ključna vzmet romana vzorci v igrah napeta vzmet čustev vzorec iz česa, od kod, od kdaj vzmet duha pri slehernem ljudstvu na zemlji vzorci iz preteklosti vzorci iz okolja USTALJENE ZVEZE: vijačna vzmet, podaljšane listnate vzmeti, plinska vzmet, zračna vzmet, blažilniki in vzmeti, močnejši vzorec s čim stabilizatorji in vzmeti ameriški vzorec s skrito kamero znani vzorci z novim sporočilom vzórec -rca modni vzorci z rožami samostalnik moškega spola 1. merilo za posnemanje USTALJENE ZVEZE: miselni vzorec, vedenjski vzorec, cvetlični vzorec za kaj/koga vzorec, barve in vzorci, vzorci in modeli, oblike in vzorci nekakšen vzorec za oporoko patentni vzorec za ovratnik vzporédno prislov enotni vzorec za prikaz poslovnega načrta podjetja enak položaj, gibanje ob strani vzorec na/v čem, kje vzporedno s kom/čim, kako govorni vzorci na najvišji stopnji vzporedno z učencem miselni vzorci na tem področju vzporedno s tlemi vedenjski vzorci v določeni družbi vzporedno z drugimi področji vzorci v materinščini vzporedno s kulturnimi in političnimi prizadevanji usmerjeni prometni vzorci v evropski regiji vzporedno ob čem, kje, kako vzorec iz česa, od kod vzporedno ob telesu komunikacijski vzorci iz njihovega izkustvenega sveta vzporedno ob železniški progi vzorci iz tujine vzporedno ob učiteljevanju vzorec s čim vzporedno ob zmagoslavnih zvokih trobent in fanfar miselni vzorci s poljubno tematiko miselni vzorec s ključnimi besedami USTALJENE ZVEZE: čisto vzporedno, skoraj vzporedno, vzporedno in narazen, zaporedno ali vzporedno 2. celota ponavljajočih likov vzorec za kaj zabáva primeren vzorec za dnevno sobo -e samostalnik ženskega spola vzorci za prte in posteljno perilo 1. vsebina, ki sprošča vzorci za prekrivanje garažnih tal zabava v/na čem, kje, kdaj vzorec na/v čem, kje zabava v pižamah vzorci na posodi zabava v prostem času vzorec na stropu zabava v prijetni družbi vzorec v tkanini zabava na snegu zapleteni vzorci v blagu zabava na morju vzorec iz česa, od kod zabava s čim/kom zabava s fiziko 155 zabava s pico 2. prvo mesto v razvrstitvi zabava s svojimi otroki začetek česa zabava s prijatelji začetek gradnje zabava za kaj/koga začetek spopada zabava za ves dan začetek izdelave zabava za kratek čas od začetka do česa zabava za vse generacije od začetka do konca zabava ob čem, kdaj, kje od začetka do konca dvoboja več zabave ob ličenju začetka do cilja zabava ob računalniku začetek v/na čem, kje, kdaj zabava ob žaru resni začetek v letalstvu zabava ob živi glasbi Navezal se je na svoje začetke v koloidni kemiji na tujem. 2. prireditev Tkanje ima svoje začetke v starejših postopkih pletenja in zabava v/na čem, kje, kdaj šivanja. zabava v maskah začetek na startu štiriurna zabava v bližnjem klubu nov začetek na šolah zabava v mestu začetek s čim/kom službena zabava v svoji hiši začetek z zapletom zabava na plaži uradni začetek s pozdravnimi nagovori zabava na delovnem mestu začetek z devetimi luknjami zabava s čim/kom brezhiben začetek z ljudmi organizirana zabava s plesom 3. izhodišče obsega, celote zabava z bogatim srečelovom začetek česa zabava z ansamblom začetek pisma zabava s posebnimi gosti začetek noge zabava za koga/kaj med začetkom hrbtenice in temenom pustna zabava za odrasle začetek v/na čem, kje, kdaj majhna zabava za družinske člane in prijatelje njen začetek v prazgodovini zabave za rojstni dan začetek v višini zapestnega sklepa provokativne zabave za konec tedna začetek na platnicah zabava ob čem, kdaj, kje začetek na filmskem traku zabava ob vselitvi USTALJENE ZVEZE: slab začetek, uradni začetek, predvideni zabava ob koncu leta začetek, začetek in konec, avizo in začetek zabava ob rojstnem dnevu USTALJENE ZVEZE: rojstnodnevna zabava, novoletna zabava, divja zádnji -a -e pridevnik zabava, druženje in zabava, sprostitev in zabava 1. končni v času kdo/kaj biti zadnji v/na čem, kje, kdaj začétek -tka samostalnik moškega spola odločilna in zadnja v njegovem življenju 1. prvi trenutek obstajanja, delovanja zadnji v tem tisočletju začetek česa zadnji na smrt obsojeni zločinec začetek življenja kdo/kaj biti zadnji od/izmed koga/česa začetek sezone samo zadnja od številnih akcij začetek leta zadnja od treh največjih etapnih dirk na svetu začetek ob čem, kdaj zadnji izmed številnih izpadov 24-letnika začetek ob sedmih zadnja izmed treh otrok v družini na začetku ob vstopu zadnja izmed gostov od prvih začetkov ob koncu šestdesetih let kdo/kaj biti zadnji s čim od začetka do česa zadnja z motivom brinovke od začetka do danes zadnja z motorjem in pogonom v zadku od začetkov do današnjih dni zadnji s številko 39 začetek v/na čem, kje, kdaj kdo/kaj biti zadnji med kom/čim, kje, kdaj dober začetek v Evropi zadnja med njimi spodbuden začetek v družinskem podjetju zadnji med uvrščenimi v troskoku novi začetki na področju dela 2. končni v vrsti začetek na televiziji kdo/kaj biti zadnji v/na čem, kje 156 zadnji v sprevodu od zahoda proti čemu zadnji v nizu teh obiskov vojna krščanskega zahoda proti muslimanskim državam zadnji v navezi nova povezovalna strategija Zahoda proti globalnim izzivom zadnji na vrsti zahod s čim zadnji na plačilnem seznamu Zahod s sofisticiranimi metodami kdo/kaj biti zadnji od/izmed koga/česa bogati Zahod s svojo politiko zadnji od štirih reaktorjev zahod s svojimi tradicionalnimi demokratičnimi vrednotami zadnji od sedmih mlinov v tej dolini (na) zahod(u) do česa zadnji izmed osmih šprintov na zahodu do Milana zadnja izmed petih preizkušenj Zahod do Rusije kdo/kaj biti zadnji med kom/čim, kje tradicionalni Zahod do nastopa modernosti zadnji med vsemi USTALJENE ZVEZE: sončni zahod, Divji zahod, ameriški zahod, zadnji med velikimi Vzhod in Zahod, evropski sever in zahod zadnji med osmerico finalistov 3. najslabši zaklàd -áda samostalnik moškega spola kdo/kaj biti zadnji v/na čem, kje 1. zadnji v skupini pogosto v množini spravljene dragocene stvari, zbirka zaklad česa zadnji v razredu zakladi sveta zadnji na lestvici zakladi zapisov kdo/kaj biti zadnji od/izmed koga/česa zaklad iz česa, od kod, od kdaj zadnja od možnosti nacistični zaklad iz bančnega sefa zadnja od možnih pritožb zakladi iz cerkev, samostanov in muzejev zadnja izmed spornih potez zadnji izmed suhoparnih in vse prepogosto slišanih arheološki zakladi iz obdobja faraonov izgovorov zaklad iz Napoleonovih časov kdo/kaj biti zadnji s čim zakladi iz globine zadnji z velikim zaostankom zaklad pod čem, kje zadnji z eno samo točko zaklad pod morjem kdo/kaj biti zadnji med kom/čim, kje zaklad pod bukvijo zadnji med vodilnimi zaklad v/na čem, kje zadnja med svojimi sosedami zaklad v stolpu 4. najvplivnejši, odločilen izgubljeni zaklad v okolici gradu kdo/kaj biti zadnji med kom/čim zaklad v dokumentih svojega očeta zadnji med prvokategorniki zaklad na morskem dnu zadnje med pomembnimi dejanji 2. pogosto v množini vir, iz katerega se kaj pridobiva, uporablja kdo/kaj biti zadnji s čim zaklad česa zadnje z normalnim financiranjem zunanjih sodelavcev zakladi narave zadnji z naslovom Remek Djelo zakladi Pacifika še zadnjo s slamo krito zaklad iz česa, od kod, od kdaj zakladi iz morja USTALJENE ZVEZE: zadnji dan, zadnje leto, zadnji čas, zadnji hip, zakladi iz slovenskega mleka prednji in zadnji kolesi, predzadnja in zadnja ekipa zaklad pod čem, kje naravni zaklad pod gorami zahòd -óda samostalnik moškega spola zakladi pod topečim se ledom 1. smer, ki označuje zaid sonca in s tem stran neba zaklad v/na čem, kje od zahoda proti čemu zakladi v zemlji od zahoda proti vzhodu zakladi v rudniku zahoda proti notranjosti Slovenije vsi naravni zakladi na zemlji Potujejo od zahoda proti Sredozemlju in prinašajo dež. zakladi na njivah zahod s čim zahod s pogledom na Navje USTALJENE ZVEZE: besedni zaklad, skriti zaklad, izgubljeni zaklad, pravi zaklad in biser, zakladi in skrivnosti zahod s travniki in pašniki na zahod(u) do česa zakljúček na zahod do konca sveta -čka samostalnik moškega spola na zahodu do Mislinje 1. konec 2. del zemljepisne in hkrati politične enote zaključek česa zaključek sezone 157 zaključek akcije zakon za koga/kaj zaključek tekme zaščitni zakon za Slovence v Italiji zaključek vegetacije zakon za upokojence zaključki polic zakoni za čistejši zrak visok zaključek zadka pri kombilimuzini zakon za dolgotrajno oskrbo in njeno zavarovanje zaključek s čim/kom zakon s čim sobotni zaključek s tekmo dvojcev zakon z enako ali podobno vsebino zaključek s piknikom zakon z zelo dolgim naslovom zaključek z živo glasbo zakon z amandmaji triapsidalni zaključek z glavnim in stranskima oltarjema v osi zakon iz česa, od kod, od kdaj cerkve še en pomemben zakon iz paketa evropske zakonodaje kovani zaključki s krogi zakon iz bivše države impresivni zaključek z množico ljudi stanovanjski zakon iz leta 1991 zaključek s tistimi, ki še nimajo dovolj plesne kilometrine obnovljeni zakon iz leta 2002 zaključek ob čem, kdaj 2. pogosto v množini veljavno naravno načelo, povezava učinkoviti zaključki ob stenah ali opremi, kar lajša čiščenje zakon česa uvod, jedro in zaključek ob pravem času zakon narave obvezen zaključek ob slavju domačih zakoni fizike 2. končna sodba, odločitev zakon privlačnosti zaključek česa zakon v čem, kje zaključek preiskave zakoni v naravi zaključek sojenja zakoni v pragozdu zaključki sodišča zakoni v divjini zaključek s čim 3. življenjska zveza, zaveza zaključek z razglasitvijo rezultatov zakon s kom presenetljivi zaključki z argumenti in evidencami zakon s starejšim možem zaključki z vrednostnimi sodbami zakon s premožnim kmetom zaključek s komentarjem dveletni zakon z igralko zaključek o čem/kom njegovi zaključki o vzroku smrti USTALJENE ZVEZE: novi zakon, veljavni zakon, sprejeti zakon, ustavni zakon, stanovanjski zakon, ustava in zakon, zakoni in zaključek o izključitvi predpisi enoznačen zaključek o stanju medijskega pluralizma zdrav zaključek o ljudeh zanesljív Ne prehitevajte z zaključki o nekom, ki ste ga šele pred -a -o pridevnik kratkim spoznali. 1. vreden zaupanja zaključek glede česa/koga kdo biti zanesljiv pri čem, kje napačen materialnopravni zaključek glede dokaznega Moramo biti zanesljivi pri delu, spoštovati dogovore in bremena pravdnih strank obljube. zaključki glede plinskih terminalov Kajti ravno oni niso najbolj zanesljivi pri usmerjevanju. Oba sta servirala dobro, vendar je bil Kitajec zanesljivejši pri konkretni zaključki glede nje realizaciji svojih servisov. USTALJENE ZVEZE: uspešen zaključek, slovesni zaključek, logični kdo/kaj biti zanesljiv v/na čem, kje, kdaj zaključek, začetek in zaključek, uvod in zaključek Marko pa je bil zanesljiv v vratih. Igralca sta zanesljiva v obrambi. zákon -óna samostalnik moškega spola Jan je bil zelo zanesljiv na sprejemu začetnega udarca in v 1. pravni predpis, pravilo napadu. zakon o čem Osebje dirkališča po besedah vodilnih mož formule ena velja zakon o sodniški službi za enega najbolj zanesljivih na svetu. zakon o varnosti cestnega prometa kdo/kaj biti zanesljivejši od česa/koga zakon o medijih Človek je za zdaj še vedno precej bolj zanesljiv od katerega zakon o financiranju občin koli računalniško vodenega sistema. zakon v čem, kje Arabski zavezniki so bistveno manj zanesljivi od Turčije. zakon v praksi kdo/kaj biti zanesljiv za koga/kaj energetski zakon v Sloveniji Ta športnik je zanesljiv za »popolnitev slovenske kvote«. temeljni zakon v Sloveniji Zanesljiv je zate, ni pa nujno zanesljiv za nekoga drugega. omejevalni zakoni v Evropi kdo/kaj biti zanesljiv glede česa Ta igralec je najbolj zanesljiv glede podpisa pogodbe. 158 Izbrani sodelavec je zanesljiv glede napredovanja. zanesljivost na vodi Slovarski pravopis je sorazmerno zanesljiv glede jezikovne zanesljivost med čim/kom, kje, kdaj zgodovine. zanesljivost med zavoji 2. gotov, nedvoumen, varen zanesljivost med vožnjo kaj biti zanesljiv pri čem, kje zanesljivost med vodenjem Dejstvo pa je, da je britansko-nemška naveza zanesljiva pri zanesljivost med ljudmi nekaterih delih podvozja. zanesljivost med znanstveniki Domžalska obrambna vrsta ni bila preveč zanesljiva pri zanesljivost glede česa prenosu žoge. zanesljivost glede kakovosti kaj biti zanesljiv v/na čem, kje, kdaj zanesljivost glede okvar Topel in poduhovljen glas, zanesljiv v vseh višinah. majhna zanesljivost glede trajanja zaposlitve Uprizoritev je ekonomična in zanesljiva v poteku. Vzgoja kakija je najbolj razširjena in seveda najbolj zanesljiva USTALJENE ZVEZE: velika zanesljivost, visoka zanesljivost, na Primorskem. stoodstotna zanesljivost, varnost in zanesljivost, kakovost in kaj biti zanesljivejši od česa/koga zanesljivost, natančnost in zanesljivost Ta način vpetja je zanesljivejši od klasičnega s pasovi. Magnetni čitalec je najbolj razširjen in tudi nekoliko bolj zanimív -a -o pridevnik zanesljiv od črtne kode. 1. vreden ogleda Tako je pri zagotavljanju produktivnosti in kakovosti robot kaj biti zanimivo za koga/kaj zanesljivejši od človeka. Bled je zanimiv za mladoporočence. kaj biti zanesljiv za koga/kaj Turistični objekti so zanimivi za nove upravljavce. Te ure so odporne in zanesljive za ljubitelje adrenalina. Oddaja naj bi bila zanimiva za televizijo. Pregledi govedine na njenem ozemlju so dovolj zanesljivi za kaj biti zanimivo zaradi česa/koga kupce. Več vrb je zanimivih zaradi izrazito obarvanih vejic. Takšne informacije same po sebi premalo zanesljive za Več kot dveurni program je bil še posebej zanimiv zaradi resno oceno. voditelja. Ta metoda je še najbolj zanesljiva za zgodnje odkrivanje Grčija je pač zanimiva zaradi svoje starodavne umetnosti. rakavih sprememb na dojki. Ribniški dan je zagotovo zanimivejši zaradi Franca. kaj biti zanesljiv glede česa kaj biti bolj zanimivo od česa/koga Ta termin se je izkazal kot najbolj zanesljiv glede lepega Prva ženska liga bo precej manj zanimiva od moške. vremena. Balkan je bolj zanimiv od Firenc. Omenjena letalska družba je še najmanj zanesljiva glede Ustvarjalni proces je veliko bolj zanimiv od dokončne, finalno napovedanega odhoda in prihoda svojih letal. pripravljene postavitve. USTALJENE ZVEZE: najbolj zanesljiv, dovolj zanesljiv, varen in 2. ugoden, ustrezen zanesljiv, hiter in zanesljiv, kakovosten in zanesljiv kdo/kaj biti zanimiv za koga/kaj Naši igralci so zanimivi za tuje agente. zanesljívost -i samostalnik ženskega spola Nekateri igralci bodo zanimivi za prihodnost kluba. gotovost, prepričanost Slovenija pa postaja tudi zanimiva za ruske investitorje. zanesljivost česa/koga Akumulacijska in naravna jezera so zelo zanimiva za zanesljivost delovanja muharjenje. zanesljivost oskrbe kdo/kaj biti zanimiv zaradi česa/koga zanesljivost avtomobila Otok je zanje zanimiv zaradi visokih mezd za zanesljivost objekta nizkokvalificirane tujce. Domači strežnik je najzanimivejši zaradi funkcionalnosti zanesljivost vodje medijskega avdio-video strežnika. zanesljivost voznika kaj/kdo biti bolj zanimivo od česa/koga zanesljivost pri čem, kje, kdaj Moja popotniška zgodba je bila manj zanimiva od zanesljivost pri metih skrivnostnega bogastva. zanesljivost pri vnosu Poklic mehatronik, ki je za mlade zanimivejši od strojnega zanesljivost pri legi na cesti tehnika. zanesljivost v/na čem, kje, kdaj Mlajše sestre so po definiciji vedno nekako bolj zanimive od zanesljivost v mokroti starejših. zanesljivost v poslovnih kontaktih zanesljivost v obrambi USTALJENE ZVEZE: zelo zanimiv, posebej zanimiv, vedno zanimiv, zanesljivost v zraku tržno zanimiv, pester in zanimiv, privlačen in zanimiv, poučen in zanimiv zanesljivost na mreži zanesljivost na cesti zanimívost -i samostalnik ženskega spola 159 1. posebnost Ostali so zaostali za več kot pol sekunde. zanimivost iz česa, od kod Imel je velike probleme pri prehitevanju zaostalih za krog. zanimivosti iz njihovega življenja 2. neuspešen glede na namen, cilj vrednosti iz arhiva kdo/kaj biti zaostal pri/v čem, kje zanimivosti iz naših krajev Veselimo delovnih uspehov in napredka teh krajev, ki so bili Predstavljene so tudi nekatere zanimivosti iz življenja nekoč med najbolj zaostalimi v Sloveniji. gozdnih prebivalcev. Evropejci smo te kulture imeli za primitivne, zaostale v zanimivost v čem, kje razvoju civilizacije. ogled mnogih zanimivosti v okolici mesta kdo/kaj biti zaostal za kom/čim turistična zanimivost v pokrajini Ravno zaradi pomanjkanja dizelskih motorjev so kar izdatno zanimivost o čem/kom zaostali za neazijskimi tekmeci. marsikatera zanimivost o poklicu Zaostali so za svojimi najboljšimi izidi. nekaj zanimivosti o laseh Vsi so zaostali za pričakovanji. zanimivosti o običajih v tistem času Prodajni rezultati so zaostali za načrti. To so zanimivosti o tistih, ki se bodo zvrstili pod besednim USTALJENE ZVEZE: duševno zaostal, umsko zaostal, reven in drobnogledom. zaostal, napreden in zaostal, primitiven in zaostal 2. novost, vednost zanimivost iz česa, od kod zaostálost -i samostalnik ženskega spola zanimivost iz tujih učbenikov 1. nerazvitost zanimivosti iz zadnjega letnega poročila zaostalost česa/koga zanimivosti iz telemedicine tehnološka zaostalost države Na sobotni proslavi je povedala precej zanimivosti iz dela te zaostalost območja ustanove. zaostalost otroka in nagibanje k bolezni zanimivost v čem, kje, kdaj močna duševna zaostalost bolnika zanimivosti v zvezi zaostalost v čem, kje zanimivosti v bližini določena zaostalost v socialnem, emocionalnem razvoju glavna zanimivost v živalskem vrtu Strokovno se temu reče: zaostalost v umskem razvoju. zanimivost v kratkem dogajalnem času 2. nenaprednost zanimivost o čem/kom zaostalost česa/koga zanimivosti o vodi zaostalost duha zanimivosti o zgodovini rjavih zrnc ter navodila za pripravo zanimivosti o sestavinah za peko in izvoru klasičnih zaostalost mišljenja receptov precejšnja zaostalost ljudi zanimivosti o vzgoji ptic zaostalost v čem, kje zanimivosti o vidnejših sokrajanih znak zaostalosti v miselnosti oblastnikov zaostalost v elektronski opremljenosti USTALJENE ZVEZE: turistična zanimivost, poslovna zanimivost, posebna zanimivost, obvestilo in zanimivost, novost in USTALJENE ZVEZE: duševna zaostalost, gospodarska zaostalost, zanimivost, znamenitost in zanimivost tehnološka zaostalost, revščina in zaostalost, prizadetost in zaostalost zaostàl -ála -o pridevnik zaslúžen 1. bolj počasen glede delovanja, razvoja -žna -o pridevnik kdo/kaj biti zaostal za kom/čim 1. priznan, vreden Smo (v) jeseni preveč zaostali za tekmeci. kdo biti zaslužen na/v/pri čem, kje, kdaj Na tem področju smo precej zaostali za razvitimi državami. So zaslužni zlasti na področju sociale. Naše takratno gospodarstvo je namreč imelo za sto milijard Najzaslužnejši na področju civilne zaščite prejmejo posebna dolarjev neposredne škode in še bolj zaostalo za priznanja. tehnološkim razvojem zahodnih držav. Ob občinskem prazniku bodo podelili priznanja Prihodki so bili realno manjši, saj so zaostali za rastjo cen. najzaslužnejšim v občini. kdo/kaj biti zaostal pri/v čem, kje Podelili bodo spominske plakete najzaslužnejšim v zadnjih Šolajo še tako imenovane pse partnerje, ki pomagajo 30 letih. otrokom, zaostalim v duševnem razvoju, starejšim in Spomnili se bodo tudi vseh zaslužnih pri razvoju podjetja. depresivnim ljudem ipd. 2. potreben, pomemben Pritlikavega grbavca, zaostalega v rasti – z izjemo nosu! kdo/kaj biti zaslužen za kaj Predel je eden najbolj zaostalih v državi. Smo edini zaslužni za slovensko blaginjo. Solate so vse zaostale v rasti. Prihaja do akademskih prepirov, kdo je najzaslužnejši za ta kdo biti zaostal za kaj, za koliko razpad. 160 Ta slovenska firma je bila zaslužna za eleganten videz vseh zavist do drugih ljudi dosedanjih slovenskih olimpijskih odprav. nepričakovana človeška zavist do strojev iz zavisti do njihove mladostne lepote in zapeljivosti USTALJENE ZVEZE: najbolj zaslužen, povsem zaslužen, pomemben in zaslužen, odgovoren in zaslužen zavist zaradi česa/koga zavist zaradi naših oblačil in avta zavést Pri znancih na Hrvaškem opažam nekakšno zavist zaradi -i samostalnik ženskega spola našega boljšega standarda in večje socialne varnosti. 1. celota vedenj in spoznanj soseska zavist zaradi teh novincev zavest koga/česa zavist med kom/čim, kje zavest ljudi zavist med sodelavci zavest posameznikov zavist med sosedi zavest Slovencev zavist med ženskami zavest manjšin zavist med ansambli zavest o čem/kom zavist pri kom, kje utrditev zavesti o odgovornosti do teh ljudi zavist pri nas zavest o kulturi oblikovanja prostora in kulturi bivanja zavist pri sosedih Nadgrajuje zavest o sebi. zavist pri tekmecih zavest pri kom/čem naravovarstvena zavest pri ljudeh USTALJENE ZVEZE: zelena zavist, pregovorna zavist, človeška zavist, menedžerska zavest pri nas zavist in ljubosumje, zavist in sovraštvo slovenska narodna zavest pri pouku zgodovine območja zavesti pri vseh oblikah meditacije in poglobitve zavest za kaj zavísten -tna -o pridevnik višja zavest za zdravljenje nevoščljiv, neprivoščljiv Pripomorejo k dvigu zavesti za zdrav življenjski slog splošne kdo biti zavisten komu/čemu populacije. zavistna vaši sreči in uspehom zavest v čem/kom, kje, kdaj Ste kdaj malce zavistni vsem zvezdam glasbenega in človekova zavest v stanju, podobnem spanju oziroma filmskega sveta? nezavesti Ampak saj nisem otrok, da bi bil zavisten psičku, si rečem. stanje zavesti v družbi kdo biti zavisten (komu) za kaj zavest v budnosti zavisten za slavo raven ekološke zavesti v zadnjih letih zavisten za bogastvo 2. dolžnost, poslanstvo Veliko mu je zavistnih za mirno in urejeno življenje. zavest koga/česa ekološka zavest lastnikov USTALJENE ZVEZE: malo zavisten, precej zavisten, pregovorno zavest načrtovalcev zavisten, škodoželjen in zavisten, ljubosumen in zavisten visoka zavest ohranjanja naravne in kulturne dediščine zavest javnosti zavítek -tka samostalnik moškega spola zavest med kom 1. ovita vsebina nacionalna in kulturna zavest med Slovenci zavitek česa ekološka zavest med državljani zavitek cigaret raven zavesti med državljani Evrope o njihovih pravicah in zavitek marihuane odgovornostih v demokratični družbi zavitek rezancev zavest za kaj zavitek kave zavest za kulturno izročilo zavitek za koga/kaj večja zavest za globalno varovanje okolja zavitki za novorojenčke zavest za delo z ljudmi darilni zavitki za vojake zavitki za nadaljnjo preprodajo USTALJENE ZVEZE: narodna zavest, kolektivna zavest, ekološka zavest, polna zavest, evropska zavest in totalitarizem, narodna stiroporni zavitek za kikiriki zavest in identiteta, zavest in podzavest, spomin in zavest 2. vrsta peciva Slovencev zavitek s čim zavitek z domačo skuto zavíst -i samostalnik ženskega spola zavitek s pršutom občutek nezadovoljstva zaradi primerjave z drugimi zavitek z jogurtovim prelivom zavist do koga/česa USTALJENE ZVEZE: jabolčni zavitek, sirov zavitek, spomladanski zavist do zmagovalcev zavitek, zavitki in pite, zavitki in štruklji 161 zemlja pod vasjo zbòr zbôra samostalnik moškega spola zemlja pod cesto 1. skupina ljudi z namenom zemlja pred vrtcem zbor koga/česa zemlja pred samostanom zbor krajanov zemlja s čim zbor delavcev zemlja z vinogradi državni zbor RS zemlja s pripadajočimi nepremičninami in premičninami občni zbor društva zemlja s hišo zbor za kaj zemlja za kaj zbor za mednarodne odnose zemlja za novo šolo zbor za zdravstvo kmetijska zemlja za vinograde in nasade zbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj zemlja za vikende zbor o čem 2. zmes kamnin in organskih snovi zbor o razpisu volitev zemlja s čim zbor o soglasju k imenovanju zemlja s snegom zbor proti čemu/komu zemlja z dodanim dušikom zbor proti izgradnji zadrževalnika zemlja z alkalnimi kovinami zbor proti izkoriščanju človeka po človeku zemlja za kaj zbor proti aktualnemu predsedniku zemlja za setev 2. skupina umetnikov, ki skupaj nastopajo zemlja za rožice zbor s čim/kom Najbolj enostavno je, da kupimo zemljo za lončnice ali zbor s širokim izborom pesmi zemljo za sejance. mešani pevski zbori z obveznim programom 3. planet zbor s solistom Zemlja s čim komorni zbor z zborovodkinjo Zemlja s svojo gravitacijo Zemlja z naklonjeno vrtilno osjo USTALJENE ZVEZE: državni zbor, pevski zbor, občni zbor, zbor in Zemlja z značilnimi podnebnimi in talnimi razmerami ter orkester, državni zbor in vlada združbami živih bitij zdŕžen -žna -o USTALJENE pridevnik ZVEZE: obdelovalna zemlja, rodovitna zemlja, ljudje in zemlja, nebo in zemlja, voda in zemlja 1. zavestno samoomejevalen kdo biti zdržen pri/v čem, kje zév in zèv zéva zdržen pri hrani in pitju in zeví samostalnik moškega spola samostalnik zdržen v vsem ženskega spola 2. trajajoč brez prestanka 1. odprtina zaradi neprilegajočih delov, sestavin kaj/kdo biti zdržen za kaj zev česa Nam lahko poveste, za koliko je padla prodaja avtodomov in zev čeljusti vpenjalne glave kako je to zdržno za novomeško podjetje? kvadratna oblika in zev ključa zdržen pri/v čem, kje vijak s 6-robo glavo z velikim zevom ključa 11 Vsi so zdržni pri/v napornem fizičnem 12-urnem delu. 2. tudi v prenesenem pomenu praznina zev česa USTALJENE ZVEZE: socialno zdržen, finančno zdržen, neporočen in zev spoznanja zdržen, zmeren in zdržen zev vzročnosti "očesa" in "pogleda" Razlika ali zev odnosa med osebnim in predmetnim se zêmlja -e tudi -é samostalnik ženskega spola udejanja z odvzemanjem družbenega glasu. 1. površina planeta, po kateri se hodi USTALJENE zemlja v/na čem, kje ZVEZE: bioenergijski zev, krajna zev, robna zev, odprtina ali zev, zev ali praznina zemlja v bližini izvira reke zemlja v okolici hiše zgléden -dna -o zemlja na Primorskem pridevnik zemlja na tistih področjih zaželen, vzoren zemlja okoli česa, kje kdo/kaj biti zgleden pri čem, kje Leta 1803 so kupili od domačinov vso zemljo okoli vrelcev. Bil je zgleden pri organiziranju pomoči. Zemljo okoli naselja so dobro namočili. V nekaterih državah so zelo zgledni pri omejevanju kajenja. Pet hektarjev zemlje okoli domače vasi je bilo premalo za Država ravno zgledna pri reformiranju pokojninskega preživetje. sistema. zemlja pod/pred čim, kje kdo/kaj biti zgleden v/na čem, kje 162 Fant je bil zgleden v obnašanju, rad je pomagal, ko je bilo Kritični so zlati do njegovega delovanja ob volitvah v treba prijeti za delo. Kmetijsko-gozdarsko zbornico. Sami so bolj zgledni na vseh področjih družbenega življenja. Kljub vsemu je on prav zlat do njega. Kia cee'd 1.6 je zgledna v vožnji. kaj biti zlat s čim Naša družinska politika je med najbolj zglednimi na svetu. Milanske zarebrnice so torej postajale vedno bolj zlate z ocvrto panado. USTALJENE ZVEZE: povsem zgleden, najbolj zgleden, naravnost 3. najuspešnejši zgleden, urejen in zgleden, zgleden in vzoren kdo biti zlat v/na/pri čem, kje zgóden Bila je zlata v dvigovanju uteži do 75 kg. -dna -o pridevnik Kolajna na SP bi bila pika na i, potem ko je bila zlata na EP v prehitevajoč, predčasen Tbilisiju in zlata na sredozemskih v Pescari. kdo/kaj biti zgodnejši od česa/koga Dijak je zlat pri biologiji, kemiji in logiki. Bil je zgodnejši od neskončne kolone osebnih vozil. kdo biti zlat s čim/kom Letošnje leto je po vegetaciji bolj zgodno od povprečja. V Atenah je bila zlata s floretom. S takšnimi trditvami je bil deset let zgodnejši od Leta 2010 pa je bil zlat z ekipo. Darwinovega Izvora vrst (1859). Povabilu, na katerem je bil datum zgodnejši od tistega, ko je USTALJENE ZVEZE: rumeno zlat, kovinsko zlat, bledo zlat, zlat in uradno napovedal kandidaturo, se je velikodušno odzval. srebrn, rdeč in zlat kdo biti zgoden pri čem, kje Smučar mora zgoden pri prijemanju zavojev. Je malo zgoden pri odskoku. USTALJENE ZVEZE: zelo zgoden, čim zgodnejši, zgoden ali pozen, zméren -rna -o pridevnik pogostejši in zgodnejši nepretiran, sprejemljiv kaj biti zmeren do kakšen zgôraj prislov zmerna do visoka gostota predorskega prometa z velikim položaj višje deležem tovornega prometa zgoraj česa Pihala bo zmerna do občasno močna burja. zgoraj ležečih plasti Ne kadijo in imajo zmerne do visoke prihodke. zgoraj omenjenih področij kdo/kaj biti zmeren pri/v čem, kje zgoraj hiše rahlo zmernejši pri potrebah po gorivu zgoraj stanovanjskih prostorov Moramo biti zmerni pri vsakem početju v življenju. zgoraj kako Radi imate umirjeno družbo, bodite zmerni pri uživanju zgoraj brez hrane in pijače. zgoraj skozi Simpatičen, uporaben, nezapleten, prijeten in zmeren v vseh pogledih. zgoraj na čem, kje Vsekakor je bolje, da se umirite in ste zmerni v svojih zgoraj na strehi pričakovanjih. zgoraj na cesti zgoraj na hribu USTALJENE ZVEZE: zelo zmeren, dokaj zmeren, občasno zmeren, zgoraj nad čim/kom, kje prehodno zmeren, blag in zmeren, zmeren ali hud zgoraj nad mestom zgoraj nad oknom znák -a samostalnik moškega spola zgoraj nad nami 1. dogovorjeni lik, gib, zvok s pomenom zgoraj nad tabo znak česa znak prijateljstva USTALJENE ZVEZE: od zgoraj, z zgoraj, na zgoraj, zgoraj in spodaj, zgoraj in levo, zgoraj in zadaj znak protesta močan razpoznavni znak radia zlát znak kakovosti -a -o pridevnik znak stranke 1. vreden, dragocen glede na zlato znak za kaj/koga kaj biti zlato s čim znaki za označevanje nevarnih snovi zlat s krogci in zvezdicami kemijski znak za natrij zlat z okrog 6 odstotki glasov znak za pianissimo Ena od cigaretnic je zlata z rdečim loščem. znak za alarm Prstan je bil zlat z vdelanimi dragimi kamni. tiskani znaki za slepe, zvočni posnetki ali računalniški zapisi 2. zelo dober znak na/v čem, kje kdo biti zlat do česa/koga lokalni znaki na koži 163 prometni znaki na cestah znamenje o čem znaki v križišču kakšno morebitno znamenje o spremembah v odnosu znaki v besedilu Slabo znamenje o gospodarski rasti prinašajo tudi poročila o znak o čem porabi gospodinjstev. znak o odvozu s pajkom 2. pomenljiv pojav prometni znaki o prepovedi parkiranja in ustavljanja znamenje česa prometni znaki o prepovedi vožnje tovornim vozilom med znamenje nemoči upokojencev kot skupine sneženjem znamenja opešanosti znak s čim, kako v znamenju turizma in športa znak z visoko simbolno vrednostjo znamenje za kaj/koga prometni znak s klicajem Znamenje za preplah bi moralo biti, če večini ustavnih zaščitni znak s stiliziranim levom sodnikov ne posveti žarnica. znak z laježem To je znamenje za druge goste, da lahko začnejo jesti. Eden od njiju je dal znak z rdečo baterijsko svetilko. Umik z borze je slabo znamenje za male delničarje. Dal mu je nekakšen znak z roko in ga popeljal skozi znamenje o čem polmračno preddverje. znamenja o gospodarskem okrevanju 2. povedna pojavitev Zanesljivih znamenj o ohlajanju inflacije na evroobmočju ni znak česa Rahle variacije tega sevanja so dale že precej znamenj o znak bolezni vesolju, njegovi zgodovini in geometriji. znak okužbe znaki življenja 3. tvorba na koži znaki staranja znamenje česa znak za kaj znamenja temnenja kože To je nedvoumen znak za lakoto. znamenja stresa To je pogosta zdravstvena težava in navadno znak za eno od znamenja na šarenicah bolezni sečil. znamenje na čem, kje Prebavne motnje so lahko opozorilni znak za kakšno znamenje na licu resnejšo bolezen. nenevarna pigmentna znamenja na izpostavljenih delih znak pri čem/kom, kje telesa nenavadni znaki pri obnašanju USTALJENE ZVEZE: astrološko znamenje, nebesno znamenje, svarilni znaki pri nosečnosti bolezensko znamenje, materino znamenje, kapelice in opis bolezenskih znakov pri astmatikih znamenja, znamenja in simboli bolezenski znaki pri ljudeh znak o čem znàn in znán znána -o pridevnik znaki o liberalizaciji režima 1. opažen Doslej ni bilo nikakršnih znakov o zmanjšanju pridelave. kdo/kaj biti znan komu/čemu Za zdaj nimajo nobenih jasnih znakov o morebitnih Gorniki pa so bili junaki, ki so bili navadnemu človeku dobro prekrških. znani. USTALJENE Sodobne tehnologije na tem področju širšemu občinstvu ZVEZE: zaščitni znak, prometni znak, bolezenski znaki, zlati znak, simptomi in znaki, znaki in simboli premalo znane. kdo/kaj biti znan po čem známenje -a samostalnik srednjega spola Predsednik, ki je znan po svojih nepredvidljivih in velikokrat 1. najava premalo premišljenih potezah. Debeluhar kozavega obraza je znan po svojih paradoksalnih znamenje česa Sicer pa je leto minilo v znamenju priprav na predsedovanje in pretiranih izjavah. EU. V mariborski Operi in baletu so znani po klasičnem baletu. Nekateri zdravniki celo trdijo, da sta lahko jeza in sovražnost kdo/kaj biti znan v/na čem, kje prvi znamenji obolenja srca. Slovenci smo znani v mednarodnih sankaških krogih kot Pretekli teden je bil z gospodarskega vidika tudi v znamenju odlični organizatorji tekem. razprav o oceni programa stabilnosti Slovenije in o inflaciji. Ljubljanska grafična šola je bila znana v svetu. znamenje za kaj Gre za tipičen primer, znan v večjih evropskih mestih. dobro znamenje za normalizacijo V knjižni obliki je delo znano na nemškem govornem znamenje za preplah območju. To je znamenje za negativni trend. kdo/kaj biti znan iz česa, od kod, od kdaj Znižala pa je napoved za gospodarsko rast in dala znamenje Naš igralec, znan iz TV-serije. za vrnitev v deflacijo. Smučarka, znana iz zlatih časov slovenske smučarije. 164 Motorji bodo sprva trije, vsi znani iz serije sedem. Mesojedi dinozavri zelo spretno izkoriščali svoje kot nož kdo/kaj biti znan zaradi koga/česa ukrivljene zobe za trganje mesa s kosti svojih žrtev. Pred kratkim izjavila, da noče biti znana zaradi sloga zob s čim oblačenja. zob s korenino Modra mošeja pa je znana zaradi pretežno modre barve v zobje s plombami notranjosti. beli zobje z bleščilom 2. vzbujajoč pozornost 2. po obliki ali vlogi podoben del česa kdo/kaj biti znan komu/čemu zob česa V lokalu Inn na Koroški v Velenju je policistom znani kršitelj z zob žage neznanim predmetom udaril po glavni znanca. zob glavnika Javnosti je znan kot nekdanji direktor. zob časa Hotel je postal tujcem znan predvsem med osamosvojitveno zob za kaj vojno in vojno na Balkanu. rezanje zob za grablje kdo/kaj biti znan po čem orodje z železnimi zobmi za rahljanje zemlje znan po najdaljših začetnih udarcih modri zob za še lažji prenos podatkov Francoski kmetje so znani po svojem nasilnem zob s čim protestiranju. Babji zob s kraško jamo pod njim Danes je Branik predvsem pomemben in znan po dobrih in stometrski kamniti zob s trdnjavo (citadelo) na vrhu uspešnih vinogradnikih, sadjarjih in vinarjih. kdo/kaj biti znan med kom/čim, kje USTALJENE ZVEZE: zdravi zobje, stisnjeni zobje, beli zobje, ostri Najbolj znan med njimi je bil ravno on. zobje, kosti in zobje, zobje in dlesni Kakovostna sta tudi lipov in kostanjev, najbolj znan med zrèl in zrél -éla -o pridevnik vsemi pa je cvetlični med. 1. ustrezen glede na kakovost, primeren za spravilo, Njegov avtoservis kmalu postal znan med lastniki omenjenih razmnoževanje avtomobilskih znamk. kaj/kdo biti zrel kot kaj kdo/kaj biti znan zaradi koga/česa Film je precej zrelejši kot prvenec. Postal znan zaradi svojega korektnega in profesionalnega On je namreč zrel kot hruška, pa še vedno živi pri starših. dela. Bila je lepa kot še nikoli, zrela kot sočen sadež. Rekel bi, da ste najbolj znani zaradi streljanja, bolj malo pa kaj biti zrel za kaj zaradi česa drugega. Firma je bila danes zrela za poraz. Oba lokala sta postala znana zaradi hipijev. Ni znala odgovoriti na vprašanje, ali je odlok sploh zrel za USTALJENE razpravo in za sprejem na mestnem svetu. ZVEZE: manj znan, svetovno znan, dobro znan, znan in neznan, znan in priljubljen, znan in priznan Če se pod pritiskom njegova površina rahlo vda, je ravno prav zrel za uporabo. znótraj 2. polno razvit, telesno in duševno predlog kdo biti zrel kot kdo/kaj z rodilnikom v okviru, v mejah Sara je že pri 22 letih zrela kot osebnost, ki dobro ve, kaj želi znotraj česa doseči v lifu. znotraj lastne hiše Verjetno sem skozi treniranje plesa postala bolj znotraj območja disciplinirana in zrela kot vrstniki. znotraj skupnosti Za svoja gimnazijska leta je zrela kot kobula hmelja avgusta. znotraj vlade kdo/kaj biti zrel za kaj prerazporejanje sredstev znotraj občinskega proračuna Letos je dopolnil prav 63 let, torej je zrel za upokojitev. USTALJENE ZVEZE: znotraj inštitucije, tako zunaj kot znotraj, bodisi Dobili so priložnost, da se preizkusijo ali so že dovolj zreli za zunaj bodisi znotraj igro na vrhunski ravni. kdo/kaj biti zrelejši od koga/česa zób -á Pridna in pametna punca je veliko zrelejša od raztresene tudi zóba samostalnik moškega spola 1. trd izrastek iz čeljusti za grizenje mame. zob koga/česa Bila sta zrelejša od nas smrkavcev. mlečni zobje otroka Javnost je v tem primeru zrelejša od dela elite. Paleontologi so v Črni gori odkrili zob neandertalca, starega 3. izurjen, dovršen med 40.000 in 150.000 let. kdo/kaj biti zrel kot kaj/kdo zob za kaj Dovolj zrel je kot politik in oseba. pomen zdravih zob za normalno delovanje prebavil Finec je dirkal zrelejše kot polovica štartne vrste. Včasih sem imel zobe za grizenje, danes pa jih imam za Postajali smo zrelejši kot narod in država. nasmeh. kdo/kaj biti zrel za kaj Bomo vsi skupaj ali vsaj večina zreli za resnico. 165 Država še ni zrela za prevzem mednarodnih obveznosti. malenkostne spremembe zunanjosti z drugačnim vzorcem 2. vidna okolica USTALJENE ZVEZE: dovolj zrel, spolno zrel, čustveno zrel, umetniško zrel, zrel in odgovoren, zrel in izkušen, pameten in zunanjost česa zrel zunanjost stavbe obnova zunanjosti gospodarskih objektov zŕno S predstavitvijo povezanosti čebele z naravo in smislom -a samostalnik srednjega spola njenega bivanja se je vzpostavila tudi pomenska istovetnost 1. seme zunanjosti galerije, kjer si obiskovalec lahko nabere zrno česa plodove. zrno graha zunanjost s čim zrno riža lepo urejena zunanjost z mizami za piknik zrno kave zunanjost z večjimi ozelenjenimi terasami, konzolnimi zrno s čim balkoni in zimskimi vrtovi zrna z zaokroženimi robovi Zdaj ko smo uredili zunanjost z bazenom, se bomo lotili zrno s pelodno cevjo prenove še v notranjosti hiše. zrna z večjo vsebnostjo beljakovin USTALJENE zrna z mešanico smukca in glukoze ZVEZE: privlačna zunanjost, prijetna zunanjost, zunanjost in notranjost, zunanjost in značaj, zunanjost in zrna s plevami okolica zrno za kaj zrno za kalitev zvést -a -o tudi -ó pridevnik 1. vztrajen, zanesljiv visokokakovostna zrna za prašičerejsko proizvodnjo kdo biti zvest kot kdo/kaj hrustljava sojina zrna za večerni prigrizek zvest kot pes 2. delec, drobec Jakob je pred leti uredništvo sicer zapustil, a je reviji ostal zrno česa zvest kot avtor. zrno soli Po kratki tekmovalni poti je padalstvu ostal zvest kot zrno peska organizator in sodnik. zrno resnice kdo biti zvest komu/čemu zrno s čim zvest ženi zrna z različno gostoto zvest družini oblika zrna z ravnimi ploskvami zvest klubu zrno s pogovornim oknom zvest svojemu poklicu USTALJENE Veliko dela pa nas v prihodnje še čaka, ampak ostali bomo ZVEZE: poprovo zrno, koruzno zrno, žitno zrno, semena in zrna, stroki in zrna zvesti gledalcem in jih še naprej razvajali s kvalitetno glasbo in izvrstnimi gosti. zúnaj kdo biti/ostati zvest koliko predlog zvest že vrsto let z rodilnikom izven Bilo je dovolj, da je radiu tako ali drugače ostal zvest celo zunaj česa življenje. zunaj doma Že v prvem letniku je njeno zanimanje pritegnil debatni klub, zunaj naselij ki mu je zvesta tretje leto. zunaj mej Nogometnemu klubu je ostal zvest ves čas. zunaj zakona kdo biti/ostati zvest do česa, do kdaj USTALJENE ZVEZE: zvest do smrti zunaj prostora, zunaj hiše, znotraj in zunaj doma, na zvest do danes daljavo in zunaj poslovnih prostorov Zaposlil se je na pošti in ji ostal zvest do upokojitve leta 1954. zunánjost -i samostalnik ženskega spola kdo biti/ostati zvest v čem, kje 1. zunanja stran zvest v sreči in nesreči zunanjost česa zvest v vseh okoliščinah zunanjost avta Je sklenila, da bo temu športu ostala zvesta v drugačni vlogi. fotografiranje in snemanje zunanjosti predora 2. skladen, usklajen oblikovanje zunanjosti programa kdo biti zvest čemu zunanjost s čim zvest vrednotam olepšana zunanjost z dodatki na karoseriji zvest idejam opazna zunanjost z mačko na maski zvest svojemu slogu 166 USTALJENE ZVEZE: vedno zvest, neomajno zvest, zanesljiv in zvest, zvitek papirja predan in zvest, ljubeč in zvest zvitek tobaka zvitek papirusa zvéza -e samostalnik ženskega spola zvitek marihuane 1. povezava zvitek bankovcev zveza s čim/kom zvitek za kaj zveza z mamili dolgi zvitki za pisanje s črnilom zveza z umetnostjo Kot toplotnoizolacijski material se uporablja v ploščah in zveza z oblastjo zvitkih za vse gradbene konstrukcije (stene, pode, strehe). zveza z igralcem zvitek s čim zveza med kom/čim zvitek z diplomo častnega doktorja telefonske zveze med posameznimi telefonskimi naročniki papirni zvitek s podatki številne zveze med prostitutkami in njihovimi varuhi lični zvitki s Prešernovimi verzi ter Slomškovo mislijo letalska zveza med Ljubljano in Brusljem 2. zavitek kot jed Tako pride do plodne zveze med intelektualno in intuitivno zvitek s čim stranjo. piščančji zvitki z zelišči zveza v/na čem, kje, kdaj zvitki z jajčnim nadevom medosebne zveze v današnjem času in današnji družbi zvitki s slanino njegove dobre zveze v Ameriki USTALJENE ZVEZE: puranji zvitek, goveji zvitek, ohrovtov zvitek, dobre zveze v obveščevalni službi papirusov zvitek, rokopisni zvitek, knjiga ali zvitek, rokopisi in stalne besedne zveze v slovenščini zvitki, rulada in zvitek Močne zveze na desnici ne pridejo v poštev. zveza pri kom/čem, kje zvŕst -í samostalnik ženskega spola dobre zveze pri trgovcih prepoznavna pojavna oblika kot celota skupnih lastnosti zveze pri visokih državnih funkcionarjih zvrst česa uradnik za zveze pri sodišču zvrst glasbe 2. skupnost z enako dejavnostjo, interesi zvrst umetnosti zveza za kaj/koga zvrst jezika deželna zveza za promet zvrst športa zveza za šport invalidov zvrst v/na čem, kje, kdaj svetovna zveza za ljubitelje psov zvrst v glasbi prosvetna zveza za Trst in Primorje zvrst v jeziku Zveza za Primorsko samostojna znanstvena zvrst v medicini zveza med kom/čim zvrst v gledališču zveza med moškim in žensko literarne zvrsti v Evropi zakonska zveza med homoseksualci pripovedne zvrsti v tistem času zveza med Rusijo in Belorusijo nekomercialne zvrsti na področju popularne in zveza v/na čem, kje, kdaj eksperimentalne glasbe najbogatejša športna zveza v državi Popotna fotografija je brez dvoma ena najbolj razširjenih prosvetna zveza v Ljubljani fotografskih zvrsti na svetu. panožne zveze v svetu USTALJENE smučarska zveza v predhodnih pogajanjih ZVEZE: glasbena zvrst, športna zvrst, umetniška zvrst, različne zvrsti, zvrsti in žanri, zvrsti in oblike, obdobja in zvrsti največje športne zveze na svetu obrambna zveza na bilateralni podlagi žákelj -klja samostalnik moškega spola zveza pri kom/čem, kje najbogatejše športne zveze pri nas vreča šahovske zveze pri nas in po svetu žakelj česa kmečka zveza pri takratni stranki žakelj krompirja žakelj cementa USTALJENE ZVEZE: mednarodna zveza, nogometna zveza, žakelj denarja zakonska zveza, promet in zveze, društva in zveze, zveze in žakelj za kaj poznanstva žakelj za krompir žakelj za smeti zvítek -tka samostalnik moškega spola žakelj za žito 1. kar je zvito kot valj zvitek česa USTALJENE ZVEZE: prazen žakelj, skupni žakelj, žaklji in torbice, žaklji in vedra 167 žaljív -a -o pridevnik želja organizatorjev nesramen želja za kaj/koga kaj biti žaljiv za koga/kaj želja za prihodnost Njegov govor je bil realsocialističen, žaljiv za sodobno želja za uspeh žensko. želja za sodelovanje Tokratna ocena je vsekakor žaljiva za tako restavracijo. želja za službo Omenjeni dogodek je lahko žaljiv za Američane. želje za novo tisočletje kdo/kaj biti žaljiv do koga/česa želja za zajtrk Bil je žaljiv do režiserja in njegovih filmov. želja za otroke Tiste cene so bile ponižujoče, žaljive do vseh nas. želja za čim Jaz nočem biti žaljiv do nikogar. želja za uspehom Sem nestrpen in žaljiv do drugačnih. želja za dokazovanjem želja za vedno večjimi dobički USTALJENE ZVEZE: skrajno žaljiv, objektivno žaljiv, neresničen in želja s čim žaljiv, neprimeren in žaljiv, nesramen in žaljiv želje z dejanskimi možnostmi žárek najlepše želje s čestitkami -rka samostalnik moškega spola glasbena želja z dodatkom 1. tanka črta svetlobe želja o čem žarek česa želja o selitvi žarek svetlobe želja o pobegu žarek sonca želja o sodelovanju žarki pomladi želja o dopustu žarek v/na čem, kje želja o zdravju žarki v vodi želja do česa sončni žarki v naravi želja do življenja žarki v medicini želja do igre žarki na vodni površini želja do učenja žarki na belih strminah žarek iz česa, od kod USTALJENE ZVEZE: glasbena želja, lastna želja, pobožna želja, skrita laserski žarek iz predvajalnika želja, potreba in želja, predlogi in želje, želje in pričakovanja nespremenjen žarek iz laserske naprave žarki iz snežnih kristalov želódec -dca samostalnik moškega spola žarek skozi kaj, kod 1. prebavni organ žarki skozi stekleno streho želodec koga/česa žarki skozi okno želodci obiskovalcev premi žarki skozi drobno zenico v oko želodec ptice žarek s čim želodci trupel svetlobni žarki z neskončno hitrostjo želodec za kaj ekspresivno manjši žarki z veliko manj energije Nimajo želodca za krvave pokole na Balkanu. žarki s polarizacijo Imata malo bolj občutljiv želodec za kritike. žarki z valovno dolžino Vendar v državi nimajo niti časa niti želodca za kaj takšnega. 2. zelo majhna količina 2. suhomesnati izdelek žarek česa želodec s čim žarek upanja gorenjski želodec s proseno kašo žarek resnice želodec s pasje ostrim hrenovim namazom žarek razumevanja želodec z geografsko označbo cerkljanskega območja želodec za kaj USTALJENE ZVEZE: sončni žarek, ultravijolični žarek, laserski žarek, želodec za ocenjevanje jutranji žarek, žarki in svetloba, žarki in padavine želodec za suho predjed žêlja želodec za narezek -e tudi -é samostalnik ženskega spola čustvena potreba USTALJENE ZVEZE: prazen želodec, zgornjesavinjski želodec, želja koga občutljiv želodec, črevesje in želodec, želodec in dvanajstnik želja kupcev želja poslušalcev žêna -e samostalnik ženskega spola želja gledalcev 1. odrasel človek ženskega spola glede na izvor in položaj žena iz česa, od kod 168 žena iz prvega zakona ženske na trgu dela žena iz ugledne družine ženske na vodilnih mestih žena iz Rusije ženska s čim 2. poročena ženska ženska s činom generala žena koga ženska s krajšim delovnim časom žena umetnika ženska z vidnejšo državniško vlogo žena Borisa USTALJENE ZVEZE: mlada ženska, stara ženska, lepa ženska, žena alkoholika samska ženska, poslovna ženska, moški in ženske PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: žena v/z/za žèp žêpa samostalnik moškega spola nosilka vloge, poklica 1. prostor v oblačilu za spravljanje žena v čem, kje žep česa/koga žena v zakonu žep suknjiča žena v službi notranji žep plašča žene v vojski žepi davkoplačevalcev žena s čim žepi kupcev žena s kuhalnico žep v/na čem, kje žena z vozičkom žep v jakni žena s poklicem posebni žep v sedežni prevleki žena s kariero žep na srajci žena za koga/kaj žep na prsih žena za sina žep na vratih avta žena za vnuka žep za kaj žena za strežbo žep za drobiž žep za dodatno opremo USTALJENE ZVEZE: kmečka žena, bivša žena, nekdanja žena, mlada žena, žena in mati žep za ročno pištolo žep za vžigalnik žénska žep s čim -e samostalnik ženskega spola žep z zadrgo 1. človek ženskega spola v dozoreli dobi žepi s poklopci ženska česa manjši žep z zapiranjem »na ježka« ženska leta večji žep s sponko iz kristalčkov ženska izzivov 2. podoba površine, prostora ženska Slovenije žep česa ženska v/na čem, kje, kdaj žep ravne košenine ženska v rodnih letih žep ob čem, kje ženske v slovenski družbi ozki palestinski žep ob Sredozemskem morju ženska v zrelih letih V majhnem žepu ob meji s Hrvaško na skrajnem ženska na shujševalnih dietah severovzhodu Bele krajine leži vas Krašnji vrh. ženska na vrhuncu življenja Zgornje Posočje, nič več reven žep ob meji Tolmin in ženska po čem, kdaj Kobarid, so obšle vse avtocestne in druge glavne cestne ženska po tridesetem povezave. ženska po menopavzi ženska po porodu USTALJENE ZVEZE: hlačni žep, lastni žep, prazen žep, žep ali torbica, denarnice in žepi 2. ženska glede na izvor, poreklo ženska iz česa, od kod ženske iz zaostalih hribovskih okolij žíla -e samostalnik ženskega spola ženske iz nižjih slojev 1. cevast organ ženske iz kmečkih in delavskih vrst žila česa/koga ženske iz nekdanjega vzhodnega bloka žile organizma 3. nosilka glede na položaj, vlogo, poklic žile rastlin ženska v/na čem, kje žile bolnika ženska v politiki žila v/na čem, kje ženske v znanosti žile v glavi ženske v vojski majhne žile v mrežnici ženska v poslovnem svetu osrednja žila v listu 169 žile na vratu 2. delujoč, tvoren, aktiven krvne žile na obrazu kdo/kaj biti živ v/na čem, kje žila na listu V naši bližini je tradicija najbolj živa v Istri. 2. plast, nahajališče v zemlji Ostati živ v svetu, v katerem velja moto 'pojej ali bodi žila česa pojeden'. kameninska žila granita Oglarska obrt je še vedno živa na Starem vrhu. najdebelejša žila lignita v Evropi kdo/kaj biti živ med kom/čim, kje, kdaj Globoko pod površjem so žile magme. Takšne in podobne metode naj bi še vedno bile žive med žila v/na čem, kje angleškim prebivalstvom. bogate žile v kamninah Vedno znova se je izkazalo, da je zgodbarstvo zelo živo med zlate žile v gorovju amaterskimi pisatelji. vidne žile na prisojni strani gorovja kaj biti (bolj) živ od/do česa, od/do kdaj 3. prometna pot Ta projekt je živ od leta 2004. žila česa Ta zanos je bolj živ od vseh mojih dosedanjih predstav o osrednja turistična žila mesta ljubezni. glavna prometna žila mesta Travmatičen spomin bo živ do konca življenja. prometna žila raznovrstnega plovnega prometa 3. resničen, dejanski življenjska žila Pariza kdo/kaj biti živ v/na čem, kje žila v/na čem, kje živ v spominu starejših občanov osrednji prometni žili v starem jedru Ta ideja je močno živa v srcih članov in njihovih prijateljev. pomembna prometna žila v tem delu Evrope Živi na majicah in slikah, v knjigah, prišel je tudi v internet. podzemne žile na avstrijski strani kaj biti živ med kom/čim, kje žila med čim, kod Tudi pesem ni več tako živa med ljudmi. Ljudska pesem pa je živa med ljudmi, če je ohranjena tudi pomembna prometna žila med Evropo in Azijo prava prometna žila med severno Primorsko in glavnim njena melodija. mestom Furlanski jezik in kultura sta še vedno živa med ljudmi. povezovalna žila med Kranjsko Goro in Podkorenom Ideja je ostala še zelo živa med ljudmi. 4. 4. živahen ekspresivno, navadno manjšalnica sposobnost, dar, priložnost žila za kaj kdo/kaj biti živ v/na čem, kje žilica za pisanje Sejem bil je živ v Starem Velenju. žilica za posle Dialog je seveda bolj živ na velikih trgih. žilica za raziskovanje Kult večjih prsi je še posebej živ v zahodni kulturi. Prizadevajo si, da bi bil kraj čim bolj živ na vseh področjih kot Ta tragedija je bila zlata žila za to administracijo. nekoč. USTALJENE ZVEZE: krčna žila, krvna žila, prometna žila, zlata žila, kaj biti živ med čim, kje srce in žile, žile in živci Zaplet je najbolj živ med sosednjima občinama. kdo/kaj biti bolj živ od česa žív -a -o stil. -ó pridevnik bolj živ od večine slovenske kulture, vsekakor pa bolj 1. razvijajoč, rastoč potenten kdo/kaj biti živ v/na čem, kje, kdaj USTALJENE ZVEZE: vedno živ, zelo živ, preveč živ, komaj živ, živ in Ostati živ v svetu, v katerem velja moto 'pojej ali bodi zdrav, živ ali mrtev pojeden'. Ostal je živ v grozi, ki je trajala sekundo in deset minut, a se žívčen -čna -o mu je zdela veliko, veliko daljša. pridevnik V domačem kraju so 49-letnika nazadnje videli živega v nemiren, nestrpen torek, 16. julija 1996, ko se je pripeljal domov. kdo biti živčen kot kdo/kaj Biti živ na prvi frontni črti ne pomeni veliko, posebno za živčen kot prvošolček na prvi dan pouka ujetnika. Vsi so bili živčni kot hudič. Virus je precej odporen in ostane živ na okuženih Vse je mogoče, če ne boste živčni kot pes na verigi. predmetih. kdo biti živčen zaradi koga/česa kdo biti živ med kom, kje živčen zaradi svojih novih sosedov Živ med njimi je pač samo eden. živčen zaradi težav v službi kdo/kaj biti živ od/do česa, od/do kdaj živčna zaradi svojih milijonov Otrok je živ od spočetja. kdo biti živčen pred/za čim, kje, kdaj Zraste od 9 do 11 cm v dolžino in živi do šest let. živčna pred prvim zmenkom s tipom Pomembno je, da mikroorganizmi ostanejo živi do konca živčen pred poroko roka uporabnosti. živčen za volanom 170 kdo biti živčen v/na čem, kje, kdaj USTALJENE ZVEZE: vsakdanje življenje, zasebno življenje, zdravo živčen v zadnjih minutah življenje, delo in življenje, življenje in smrt živčen v tej družbi živčna v dvoboju žláhten -tna -o pridevnik živčna na startu plemenit, izbran nerodno živčen na tekmi kdo/kaj biti žlahten za koga/kaj Ne samo vino, tudi strup z leti postaja vse bolj žlahten za USTALJENE ZVEZE: preveč živčen, precej živčen, vidno živčen, napet in živčen, prestrašen in živčen vse. Ta pijača je posebej žlahtna za posebne goste in posebne življênje priložnosti. -a samostalnik srednjega spola kaj/kdo biti bolj žlahtno/žlahten od česa/koga 1. sposobnost razvoja in razmnoževanja Naša iskrena želja je kolajna, žlahtnejša od brona. življenje koga/česa Nobenega dvoma pa ni, da je kamen žlahtnejši od teraca. življenje posameznika življenje otroka Tisti, ki jih naberemo v naravi, so žlahtnejši od svojih gojenih življenje ptic vrstnikov. življenje po čem, kako, kdaj Po rodovniku je še žlahtnejši od bratranca. življenje po svoji volji življenje po veri USTALJENE ZVEZE: najbolj žlahten, posebno žlahten, žlahten in plemenit, okusen in žlahten, preprost in žlahten življenje po petinšestdesetem letu starosti življenje med kom/čim, kje, kdaj življenje med preprostimi ljudmi žŕtev -tve samostalnik ženskega spola življenje med izseljenci 1. odpoved, darovanje življenje med zakonsko in zunajzakonsko skupnostjo žrtev za kaj življenje med dvajsetim in tridesetim letom žrtev za višje dobro 2. bivanje, obstajanje žrtev za veliko stvar življenje koga/česa žrtve za svobodo življenje človeka žrtev pri čem, kje, kdaj življenje prebivalcev žrtve pri osvajanju vesoljskega prostora življenje redkih sesalcev žrtve pri uveljavljanju pravic življenje v/na čem, kje, kdaj Vse premalo je poudarjala svojo žrtev pri tem kompromisu. pestro kulturno življenje v kraju 2. nosilec negativnih dejanj, posledic življenje v slovenski prestolnici žrtev česa/koga življenje v partnerstvu žrtev nasilja življenje na Zemlji žrtve vojne življenje na tržnici žrtev okupatorja življenje na čakanju žrtev v/na čem, kje, kdaj življenje s kom/čim žrtev v prometu življenje z nasilnimi ljudmi žrtve v vojni za Slovenijo življenje z otrokom smrtne žrtve v včerajšnjem valu eksplozij v mestu življenje z diabetesom žrtve v celem letu življenje s plačo smrtne žrtve na delovnih mestih življenje za koga/kaj žrtve na avtocestah življenje za krajane žrtev med kom/čim, kje, kdaj življenje za svoje ovce žrtve med civilnim prebivalstvom življenje za klarinet žrtve med otroki življenje za delo, svoj poklic žrtve med sprtimi stranmi življenje po čem, kdaj žrtve med vojno življenje po avtomobilski nesreči žrtev med cunamijem življenje po smrti USTALJENE ZVEZE: smrtne žrtve, civilne žrtve, nedolžna žrtev, življenje po poroki škoda in žrtve, povzročitelj in žrtev, storilec in žrtev življenje med kom/čim, kje, kdaj življenje med domorodci župàn -ána samostalnik moškega spola življenje med stenami predstojnik, vodja občine življenje med vojno župan česa/koga župan občine 171 župan mesta župan vseh prebivalcev občine župan v/na čem, kje, kdaj župani v samostojni Sloveniji župan v službi ljudstva župan v preteklih osmih letih župani na območju Pomurja župan na lokalnih volitvah župan na obisku župan s čim župan z odbori župan s svojo značilno politiko neodvisni župan s podporo nekaterih strank župan za koga/kaj župan za vse generacije župan za trideset dni USTALJENE ZVEZE: ljubljanski župan, sedanji župan, nekdanji župan, župan in poslanec, svetniki in župani 172