Ce,1a S din
14. oktobra 1978

Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Vojko Černelč, odgovorni urednik: Bojan Samarin
DELAVSKA ENOTNOST
št. 40 - leto XXXVII
V Srbiji, Makedoniji in Črni gori navdušeno sprejeli tovariša Tita
loVf*
ridoM
:ečaj»
ogoj
e I?
,re5
sin^
il0 a
jlie"
;ga Pi čne‘^1
ind'^
aj J0* i stf
u.4
jna"1 da P . je f tibft on3'
ji-aVM
A
Izhodišča za usmeritev Pri uresničevanju načel delitve po delu b rezultatih dela
^erat podpredsednika RS ZSS Mirana Potrča na predkongresnem posveto-Qn/« v Portorožu,	Strani 2—7
Ob
dnevu kovinarjev Jugoslavije
Več v delavčevih rokah
Andrej Ulaga
^rj eset' oktober je dan kovi-Wj V^ug°slavije. Seveda si naši sv0j arji niso izbrali datuma Potj ®a Praznovanja kar tako. S 0^Orr> in radostjo so razglasili tij^ deseti oktober za svoj praz-.ltoyjSai je tega dne postal mladi [ tve2ns*(' delavec Josip Broz član ^kl' »v'narjev. Datum torej ni
^Jed^611’ ^0t tuci' n' nakUučje>
Pr3Jv aan kovinarjev Jugoslavije kai,.2aPrav zamisel delavcev Pote 'Skega Titana. Kmalu ko sfe je Tito vključil v ■ V*nariev> t0 Je bilo leta kjer ’ i-e tamreč prišel v Titan, - b Se ie izučil za ključavničarja. dov0|-0g0v je bilo torej več kot ko|eJ: tia te dni obiščemo prav ,1ave^lv kamniškega Titana in tarj)! ^o razgovorz enim izmed te^^tjih kovinarjev, ki ima varne ° 2aslug za razvoj svoje to-%0(jfil,lNJ.ismo se pogovarjali o PF’ 'n jUt .jni’ temveč o današnjem i <ielavriSnjern (inevu> ° življenju A j'jeg(3 0 njegovih težavah, o ■mA bi|K ' sreči. Naš sogovornik je [/) lificir‘stanPestotnik,visokokva-del3}	ključavničar in ugleden
Lf ; lanu ®n°politični delavec. V Ti-I ^ mi °jŽe kmalu tri desetletja, k ^it jp en>ča, ki se je prišel sem eVi S n naPreclovaI do delovodje ■aVa j pelorjehVzc^r^evalcev v livarni. viiil>| .iudi) r?-/0 Pozna tovarno, njene »p’ Imove in svoje probleme.
S tal?-1' dela v naši livarni še ■ iQ ie Sn'’ kot s' j'k želeli. v'tti0 xartlazano, kot temu pra-tleh,
r
j|jV	|_____
^ ^at', nj{| sPremljajo ta naš vsak
UK
A zrai(U. vsepovsod,
^ ^ j,^ n v pljučih ie.
'la vr0” V Pljučih je polno prahu, s,varj ?lne’ ropota in podobnih
> Ki
ti fiiti n	‘ r
ne 0rnenjam. Zato smo
!esiicijranu odločili za veliko in-
Au' k? V na^° livarno. Do leta je/-! ^ki m° avtomatizirali livar-iD5*,/ ragirn ^ek’ kar nas bo eno z
A .rje "	.... -•
ali tj
A
ii/-
v	190 milijonov di-
je i^l^da delavci smo sklenili,
?°ceni *VSe skupaj torej ne bo da j'T tod ■ - J
Potre-baVaesticija v livarni več kot ^evno^i’ delo v livarni je za-
sPoHuamečekrn^ ^ ŠC neHdraVr Podbutjn eKl vsaj dovolj
»Kot 7.' °sebni prejemki?«
a koga. Večina pa nas
ttstih šest tisočakov.
včasih malo manj in drugič malo več, kolikor jih dobimo vsak mesec za opravljeno delo, ni pretirano veliko. Vendar nas bolj kot to motijo še nekatere druge stvari. Na primer to, da se nam delavcem po kapljicah dvigujejo zaslužki, medtem ko se nekaterim drugim v negospodarstvu znatno hitreje. Ne razumem, kako so si nekateri v naši občini lahko v letu dni popravili plače kar za 18 odstotkov! Če bi šlo za večjo produktivnost, več dela, toliko boljše proizvodne rezultate, potem v redu. Ker pa gre v tem primeru za dohodke ljudi v negospodarstvu, ki bi pravzaprav morali biti v neposredni odvisnosti od rezultatov dela v proizvod-
nji, v gospodarstvu, potem zveni vse skupaj le malce čudno. Nesimpatično, nespodbudno, zlasti še, ko toliko govorimo o svobodni menjavi dela...«
»V kolikšni meri pa lahko delavci v livarni sami vplivajo na svoj osebni dohodek?«
. »Tudi v tem grmu tiči zajec. Doslej v nikakršni! Vem, vsi se zavedamo, da je to v dobršni meri naša krivda. Zato smo visoko zavihali rokave in oblikovali nov pravilnik o nagrajevanju. Delo gre h koncu in vse kaže, da bo po novem marsikaj drugače. Marsikdo bo delal še z večjim veseljem, saj bo natančno vedel, da je marsikaj nikjer drugje, kot v njegovih rokah.«
Tito: dogovarjanje moramo negovati
Predsednik republike Josip Broz Tito je v zadnjih štirinajstih dneh obiskal socialistične republike Srbijo, Makedonijo in Črno goro. V vseh krajih, kjer se je zadržal za krajši ali daljši čas, ga je navdušeno in prisrčno pozdravilo na stotisoče ljudi, ki so mu s spontanim ploskanjem in mogočno pesmijo »Druže Tito mi ti se kunemo« zaželeli dobrega zdravja in podprli njegovo politiko. •
V pogovoru z najvišjimi predstavniki SR Srbije o aktualnih vprašanjih družbenoekonomskega in družbenopolitičnega razvoja republike je predsednik Tito zlasti poudaril:
»Zdi se mi, da je zdaj manj teženj, da bi gradili karkoli in kjerkoli. Preden smo začeli s procesom dogovarjanja med republikami, je bilo tega precej več. Zato moramo dogovarjanje negovati, pri tem pa ne zavlačevati... Rad bi poudaril, da ima delegatski sistem veliko vlogo. Res je, ne uresničuje se še tako, kot
smo si zamislili v začetku. Delegati, proizvajalci in delavci, morajo biti seznanjeni z vsem, kar v občini ali interesni skupnosti želijo narediti. Vedeti morajo, ali je vse, kar se dela, nujno in kam gre denar... Globoko sem prepričan, da delavci ne želi jo, da bi zaostajali za tistim, kar imenujemo splošni družbeni standard, radi pa vidijo, da gradimo vse tisto, kar potrebujemo. Vendar pa pretirano hitro pri tem ne moremo naprej. Poiskati moramo pravo mero — spet z dogovorom.«
V zdravici na večerji, ki jo je njemu v čast priredil predsednik predsedstva SR Makedonije Vi-doje Smilevski, pa je predsednik Tito poudaril:
»V našem ljudstvu je politična zavest. Ve, kaj je dobilo z našim revolucionarnim bojem in zaveda se svoje svetle in velike perspektive. Dejstvo, da nam naši ljudje izkazujejo tolikšno zaupanje in ljubezen, pa je za nas velika obveznost... Na 11. kon-
gresu ZKJ smo sprejeli smernice za bodoče delo zveze komunistov. Uresničevanje teh smernic bo še bolj utrdilo stike med vsemi občani naše države, med vsemi našimi narodnostmi. Na svetu so le redke države s toliko narodnostmi, ki bi tako enotno gledale na svojo prihodnost in tako enotno dojemale sedanja dogajanja ... Še naprej si bomo prizadevali. da bi se gibanje neuvrščenosti še bolj okrepilo. To je mogoče, kajti številne države, ki niso neuvrščene, želijo sodelovati z gibanjem in se mu pridružiti. To pa pomeni, da se načela, ki so jih neuvrščeni sprejeli in uveljavili na svojih konferencah, globoko zakoreninila v mednarodnih pojmovanjih in da so se vsi zavedeli, da je treba ohraniti mir...«
Pred uradnim delom skupščine sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije —bila je prejšnji teden v Velenju — je bila v Kulturnem domu manjša slovesnost. Srečko Mlinarič je ob viharnem aplavzu podeli! nekdanjemu kovinarju, revolucionarju Francu Leskošku-Luki plaketo zveznega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije. »Še posebej smo ponosni, ker ste prehodili pot od sindikalnega poverjenika v Saturnusu do sekretarja zveze kovinarskih delavcev Slovenije,« so med drugim povedali v obrazložitvi k temu najvišjemu sindikalnemu priznanju.
Ob zaključku redakcije
Zaseda X. kongres ZSMS
Damjan Križnik
Nova Gorica, naše najmlajše, mesto, ki so ga natanko pred tridesetimi led začeli graditi prav mladi, je od četrtka do sobote, petintrideset let po legendarnem 1. kongresu v Kočevski Reki, slavnostno okrašena gostila 7.'>6 mladih delegatov, ki so se zbrali na jubilejnem 10. kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije, da bi pregledali svo je delo in sprejeli programsko usmeritev za naslednja štiri leta.
Tridnevno srečanje mladih je bilo zelo delavno. Mladi so se seznanili s poročilom republiške konference ZSMS med 9. in 10. kongresom, poročilom odbora za
statutarna in pritožbena vprašanja, poročilom nadzornega odbora in z referatom o nalogah ZSMS v razvijanju socialistične samoupravne demokracije. Da' bi njihovo delo potekalo lažje in bilo uspešnejše, so mladi delegati razpravljali o poročilih in referatih — nalogah ZSMS, kongresni resoluciji ter spremembah in dopolnitvah statuta ZSMS v petih komisijah: komisiji za družbenoekonomske odnose, komisiji za razvoj političnega sistema socialistične samoupravne demokracije, komisiji za vzgojo, izobraževanje, kulturo in znanost, komisiji za interesne dejavnosti
in v komisiji za mednarodne odnose.
Še pred uradnim začetkom kongresa je bila v Novi Gorici manjša slovesnost. Predsednik ZSMS Ljubo Jasnič je v četrtek položil temeljni kamen za dijaški dom v Novi Gorici, ki ga bodo poimenovali po pokojnem Mitji Gorjupu, glavnem uredniku dela, predsedniku Društva novinarjev Jugoslavije in znanem družbenopolitičnem delavcu, ki je prav pred devetimi leti prevze. vodstvo Zveze mladine Slovenije.
Zaradi zaključka redakcije več o kongresu prihodnjič.
KAJ SMO STORILI
5 skupščine mestne organizacije Zveze sindikatov Slovenije v Ljubljani
Akcija ni sama Na dobri poti sebi namen in drugim za zgled
Peter Štefanič
Prav bi bilo, da v tem predkongresnem obdobju vsaj na kratko preletimo in ocenimo naše delo na enem najbolj občutljivih področij, to je družbenoekonomske preobrazbe združenega dela.
Približno dve leti bo od sprejetja zakona o združenem delu, ki je, kot kaže, pred samoupravne organe in druge subjektivne sile v posameznih okoljih postavil vsaj na videz skorajda nerešljive naloge. Gre predvsem za uveljavljanje samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo. Res je, da je večina zadolženih sicer z nekolikšno zamudo več ali manj izpolnila predvsem časovne zahteve, res pa je tudi, da so le v malokateri temeljni organizaciji, OZD ali SOZD tudi vsebinsko dobro uredili in izpeljali ustrezne rešitve. Najnovejša poročila, ki prihajajo z občinskih svetov zveze sindikatov in ki so jih pripravile komisije za izvajanje zakona o združenem delu, kažejo, da je še veliko neurejenega in nenarejenega. Skoraj vsem do zdaj prispelim je značilna ugotovitev, da se teh nalog lotevamo preveč kampanjsko. Aktivnost se poveča zlasti »tik pred zdajci«, potem pa usahne. Vse prevečkrat tudi čakamo na nekoga drugega, da bo napravil nekakšno ustrezno formulo, ki bi jo kazalo posnemati ali celo kar prisvojiti, ne pa vsaj prilagoditi lastnim specifičnostim.
Pomanjkljivosti bi lahko strnili v naslednje ugotovitve: sprejeti samoupravni akti so preveč splošni in ne upoštevajo specifičnosti gospodarjenja v posameznih okoljih; samoupravni sporazumi o osnovah in merilih za delitev dohodka in čistega dohodka so presplošni, medtem ko so sporazumi, ki urejajo določanje mase za osebne dohodke in njeno delitev, napisani preveč zapleteno in večkrat nerazumlji-
Marjan Horvat
vo; oblikovanje družbenoekonomskih osnov za ugotavljanje in razporejanje skupnega prihodka je preveč formalistično; pri določanju osnov in meril za ugotavljanje delavčevega prispevka-k ustvarjenemu dohodku so poleg količine opravljenega dela premalo upoštevani gospodarnost, inovacije in racionalizacije delavcev; večina samoupravnih sporazumov samo načelno opredeljuje svobodno menjavo dela, medtem ko teko odnosi v praksi še zmeraj po starem; tudi uveljavljanje minulega dela temelji samo na odvisnosti od delovne dobe delavcev itd.
Če bi ugotovitve strnili v posamezne kategorije, bi se pokazalo, da smo pri oblikovanju dohodkovnih odnosov med TOZD, delovnimi organizacijami in SOZD pri ustvarjanju in udeležbi v skupnem prihodku šele na začetku, da svobodna menjava dela še ni zaživela tako, kot predvideva zakon o združenem delu, in da tudi v delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo še precej šepamo. Podatki kažejo, da so v večini delovnih organizacij dokaj podrobno opredelili normative za delo delavcev v neposredni proizvodnji, slabše (ali pa sploh ne) pa so opredeljena merila za administrativne in tehnične ter zdravstvene in prosvetne delav-
ce.
Vseh teh nalog s tega področja do kongresa Zveze sindikatov Slovenije seveda ne bomo rešili. Nesmiselno bi bilo pričakovati vse rešitve tako rekoč čez noč, saj uvajanja dohodkovnih odnosov ne rešimo zgolj s sprejemanjem ustreznega samoupravnega splošnega akta. Zavedati se moramo, da je to dolgotrajen proces, stvar, ki jo je treba nenehno spremljati, dograjevati in izpopolnjevati. Preobrazba družbenoekonomskih odnosov v združenem delu bo tako ostala naša naloga tudi po kongresu.
Minuli torek so se zbrali na zasedanju 4. skupščine mestne organizacije ZSS Ljubljana delegati vseh občinskih organizacij zveze sindikatov v našem glavnem mestu. Razprava delegatov in gostov na skupščini je opozorila na mnoga odprta vprašanja, s katerimi se srečujejo delavci in delovni ljudje v ljubljanskih občinah. Pri tem pa niso pozabili omeniti pomembnih vsebinskih premikov na področju uveljavljanja novega družbenoekonomskega položaja delavcev v združenem delu in v političnem sistemu socialistične demokracije samoupravljanja, pa tudi tista rezultatov v gospodarskem razvoju Ljubljane, ki njeno podobo vse bolj spreminjajo v tem smislu, da se krepi proizvodna dejavnost. Tudi trgovina, kot drugi najmočnejši segment ljubljanskega gospodarstva, vse bolj išče čvrstih povezav s proizvodnjo na dohodkovnih in dolgoročnih osnovah.
Uvodni referat na 4. skupščini mestne organizacije ZS je imel Jože Marolt, predsednik mestnega sveta ZS. Med drugim je dejal, da bi bili pri uveljavljanju ustave in zakona o združenem delu marsikje lahko še uspešnejši. Kaže pa poudariti, da je Ljubljana po sprejemu ustave »dobila« 822 temeljnih organizacij združenega dela, ki se povezujejo v 104 delovne organizacije. Akcija subjektivnih dejavnikov v mestu je pripomogla k temu, da je vse manj enovitih delovnih organizacij. čeprav '95 takih organizacij tudi ni ravno malo. Ob teh podatkih, ki kažejo na to, da je potreba po učinkoviti samoupravni organiziranosti v organi-, zacijah združenega dela v dobršni meri prodrla v zavest delavcev, pa velja tudi omeniti, da je prav zategadelj — tako je opozorilo več razpravi j alee v — moč zabeležiti tudi sorazmerno ugodne rezultate na področju gospodarjenja. V zadnjih treh letih so povečali v Ljubljani ce-
lotni dohodek za 59 odstotkov, dohodek za 65 odstotkov, ob tem so se realni osebni dohodki povečali za 9.4 odstotka.
Napak bi bilo, če bi nas taki re zultati uspavali, saj se tudi v Ljubljani se prečesto srečujemo s pomanjkljivostmi v družbenem planiranju prihodnjega razvoja. Za zdrav prihodnji razvoj Ljubljane bo treba v procesu oblikovanja in sprejemanja prihodnjih srednjeročnih načrtov razvoja mnogo bolj upoštevati hitrejše ^tedsebojne povezave v gospodarstvu. Pri tem bomo morali biti, kot je dejal Jože Marolt, pogumnejši in ambicioznejši. Sindikat ima v akciji za oblikovanje realnih, vendar ambicioznih načrtov razvoja zelo pomembno vlogo. Seveda pa bo moral skupaj z drugimi dejavniki napovedati oster boj »vrtičkarstvu« pri gospodarjenju in planiranju, ki hromi hitrejši razvoj Ljubljane. S takimi pojavi kaže razčistiti že ob sprejemanju plana za prihodnje leto, v pripravah na srednjeročni plan razvoja in še posebej tudi ob sprejemanju dolgoročnega plana razvoja »Ljubljana 2()()0«, kjer mora sleherna organizacija združenega dela najti svoje mesto, pa tudi dolgoročno poslovno in proizvodno usmerjenost.
Seveda pa mora biti programi-ranje prihodnjega razvoja v Ljubljani mnogo bolj celovito, kar pomeni, da moramo v temeljnih organizacijah združenega dela nameniti vso skrb tudi razvoju družbenih dejavnosti in še zlasti uveljavljanju svobodne menjave dela med materialno proizvodnjo in družbenimi dejavnostmi. Vse načrte pa bo moč uresničiti le, so sodili na 4. skupščini mestne organizacije ZS, če bomo mnogo več pozornosti namenili rasti produktivnosti dela in boljši organizaciji poslovnih in proizvodnih procesov. Pogoj za to pa je resnična delitev sredstev za osebne dohodke po delovnem prispevku, saj se ta čas v delovnih
skupnostih še prepogosto sreču jemo z ocenjevanji »na pamet«, kar pogosto vnaša spore med delavce v temeljnih organizacijah združenega dela, ustvarja slabe odnose in občutno prispeva k slabšim gospodarskim -rezulta-tom. Nekateri razpravljala so zato še posebej opozorili na varstvo samoupravnih pravic, ki sicer na prvi pogled nima zveze s storilnostjo dela, če pa pogledamo to globlje, v praksi, je povsem drugače. K neurejenemu sistemu delitve sredstev za osebne dohodke prispeva svoj delež tudi nesamoupravno vedenje posameznikov. Odraz so nesamou-pravne razmere in, ne nazadnje, o takih razmerah najbolj zgovorno priča 19 prekinitev dela, kolikor jih je bilo v prvem polletju letošnjega leta v Ljubljani.
Delegati so se zavzeli za stalno preverjanje samoupravnih odnosov v vseh delovnih okoljih. To preverjanje pa mora biti celovito, kar ni nič drugega kot da ob soočanju s samoupravno organiziranostjo in odnosov z hotenji ustave in zakona soočamo tudi dosežene gospodarske rezultate s predvidenimi in možnimi. Pri tem pa ne smemo mimo resnice, da imamo v Ljubljani še precejšnje število posameznih delov temeljnih organizacij združenega dela ali enovitih organizacij, ki imajo sedež izven mesta, kjer ta enota deluje. Po drugi strani pa imajo takšne dislocirane obrate tudi ljubljanske temeljne in delovne organizacije širom po Sloveniji in Jugoslaviji. Marsikje imajo taki obrati vse možnosti za to, da se oblikujejo v temeljne organizacije združenega dela, vendar pa je proces samoupravne preobrazbe v takih primerih prepočasen.
Na skupščini so spregovorili tudi o stanovanjski gradnji v Ljubljani in mnogih težavah v zvezi z njo, o delegatskem sistemu, o povezovanju trgovine in proizvodnje, o skrbi za delavce iz drugih republik in drugih, ta čas
ijj1 s
perečih vprašanjih,	,
Med gosti — udeležb %, skupščine sta dva pritegnilaf’ ler> sebno pozornost. Marjan O1*' žen, sekretar mestnega koffl)1 ZK je govoril o nalogah kornf stov v delu sindikalnih organ'21' cij ter še posebej poudaril, >0, je utrdila zavest, da Ljubljana"1 pra more živeti le od družbenih ^ tai javnosti in trgovine, temveč
1*
v
»je;
mora v prihodnje še mnogo ^
krepiti materialno proizv
2Uu .
rodni"'»
|? »ek,
Vinko Hafner, predsednik1']^ ZSS pa je dejal, da ima ljublj‘,,, ^ ska organizacija zveze sindikat izželo pomembno mesto v sloVef ski ZS. V Ljubljani je zaposle"’ Prj 22 odstotkov vseh zaposleni^. % naši republiki, sindikalne orga1" zarije imajo dobre kadre, kar1’"' i"
veda zahteva, da v prihodnji (a več postorijo pri uveljavlja" novih odnosov v združen6'; rei delu. Še zlasti pa je Vinko pri ner poudaril, da bi morali prav' ^
Ljubljani biti nosilci naj
iboi
ustreznih rešitev za svoboč""
H
K
'f
menjavo dela znotraj delov" cJFganizacij, kakor tudi med ^ terialno proizvodnjo in družh" ^ nimi dejavnostmi. Pa ne samol^ tij Ljubljana bi morala biti zgle^P ši odpravljanju dilem v zvezi s P' bodno menjavo dela v naši ref ^ bliki. Predsednik slovenskih^ dikatov je tudi opozoril na to, je v Ljubljani osredotočena v" lika družbena režija, ki sama» ustvarja dohodka, vendar pa' od učinkovitosti njenega del^ marsičem odvisno, ali bom0, organizacijah združenega de|a celoti dosegali boljše rezuh"^ Prispevek Ljubljane bi moral h' ( večji; zategadelj bodo v sindik1^ ^ nih organizacijah morali te<<1 f nameniti vso skrb. , .J j;
Po zasedanju	skupš01''
mestne organizacije ZS Ijana se je zbral na prvi mestni svet, ki je za predsedn1’1 ponovno izvolil Jožeta Maro'1' ' za sekretarja pa Radeta Ravl1l| s karja. Člani sveta so izvolili tu j, 15-člansko predsedstvo m0" nega sveta.
Izhodišča za usmeritev pri uresničevanju načel delitve po delu in rezultatih dela
Ob koncu tedna je bito v Portorožu posvetovanje o uresničevanju načel delitve po delu, ki ga je v sklopu predkongresnih priprav organiziral republiški svet ZSS. Uvodni referat na posvetu je imel podpredsednik RS ZSS Miran Potrč. Zavoljo družbene aktualnosti teme bomo njegov referat objavili v celoti v tej in naslednji številki DE.
Miran Potrč:
UTEMELJITEV POTREBE PO DRUŽBENO ORGANIZIRANI AKTIVNOSTI ZA HITREJŠE UVELJAVLJANJE NAČEL DE-OELA °SEBNIH DOHODKOV PO DELU IN REZULTATIH
Za razvoj dohodkovnih odnosov v skladu z zakonom o združenem delu in za utrjevanje vloge delavca kot odločujočega dejavnika razvoja družbenoekonomskih odnosov in materialnih sil družbe je bistvenega pomena dosledno in hitrejše uveljavljanje načel delitve osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela. Osebni dohodek postaja \ novih družbenoekonomskih odnosih družbenoekonomska kategorija dohodkovnih odnosov, ki izraža odnose med delavci v združenem de .upri prisvajanju sredstev za osebne dohodke na temelju prispevka ki ga dajejo delavci pri ustvarjanju in pridobivanju dohodka in pri gospodarjenju z njim v tekočem delu, v družbeni reprodukciji in v družbi
KOi CClOtl.
Uveljavljanje osebnih dohodkov kot družbenoekonomske kategorije dohodkovnih odnosov je pogoj za hitrejše uveljavljanje dohodkovnih odnosov nasploh. Je podlaga za to, da v družbeni praksi zagotovimo odgovornost in motiviranost delavcev za smotrno upravljanje in gospodarjenje z družbenimi sredstvi, za ustvarjanje večjega dohodka in za kontrolo delavcev nad celotnim gibanjem dohodka v vseh tokovih družbene reprodukcije. Je podlaga za usmerjanje dohodka na tista mesta in v tiste dejavnosti, kjer bo angažiranje dohodka dajalo največje možne družbene učinke, izražene v povečani produktivnosti dela in v vse večjem ustvarjenem dohodku.
Delavci v združenem delu upravljajo z družbenimi sredstvi in dohodkom kot družbeno lastnino. Za svoj prispevek v konkretnem delu, upravljalskem delu in gospodarjenju s sredstvi prisvajajo iz dohodka tudi svoj osebni dohodek v skladu z načelom — za enako delo in enake rezultate v ustvarjanju dohodka tudi približno enak osebni dohodek.
Da bi lahko uresničili to načelc^ne smemo sprejeti prakse, da se kri-teriji in merila za ugotavljanje prispevka delavca pri delu uveljavljajo počasi ali v nasprotju z zakonom o združenem delu oziroma družbeno neusklajeno v vsaki posamezni temeljni organizaciji združenega dela. Taka praksa namreč nujno vodi v stanje, kakršno imamo tudi danes, da se za neenako delo in rezultate dela prisvaja enak osebni dohodek oziroma za enako delo različen osebni dohodek. Družbenoekonomska vsebina in pomen osebnih dohodkov za
zvoj socialističnih samoupravnih dohodkovnih odnosov, sedanj0 stij, nje v uresničevanju načel delitve po delu in rezultatih dela, načela2, kona o združenem delu in družbeni značaj dohodka ter njegovega P,, svajanja za osebne dohodke po delu in rezultatih dela terjajo ganizirano družbeno aktivnost za hitrejše in bolj celovito uveljavl.L j
ganizirano družbeno aktivnost za hitrejše in bolj celovito uvetjavlL nje delitve po delu v neposredni družbeni praksi. K temu lahko ve11',, pripomore skupna aktivnost vseh organizacij združenega del" j družbenih dejavnikov za oblikovanje skupnih načel, osnov in11,6,1 J' prisvajanje osebnih dohodkov po delu ter povečana odgovornost j ganizacij združenega dela in vseh družbenih dejavnikov, da sk^P dogovorjena stališča in usmeritve tudi uresničujejo.	.r
Zakon o združenem delu nam je jasno nakazal celovit sistem, ^ a rega uveljavljanje v družbeni praksi bo pomenilo trdno podlag0..,) spreminjanje družbenoekonomskega položaja delavcev ter materialno spodbudo za boljše gospodarjenje, stalno rast produk0 nosti dela in dohodka. Pri uresničevanju teh določil zakona ozdf1*2. nem delu ugotavljamo v zadnjem letu v družbeni praksi velike nap0", Sprejeta so mnoga družbena stališča, ki so usmerila aktivnost delav ,, in subjektivnih sil v organizacijah združenega dela v iskanje konkf. j, nih rešitev. Družbene usmeritve in aktivnost delavcev v organizacij združenega dela so oriDomoele k temu Ha v mnnmii nroanizaCr,,
združenega dela so pripomogle k temu, da v mnogih organizac,[3v oblikujejo in uveljavljajo rešitve, ki pomenijo pomemben napr0^0^-uvelinvli^nin Hplitvf* r»r\ H^ln 'Ta	\—;_____________.
—... c j«vijcii tsuve, ivi puiiieiiiju pomemDen nap*^ uveljavljanju delitve po delu. Te dokazujejo, kako je mogoče sis'6^ ske rešitve iz zakona uspešno uveljavljati v družbeni praksi. Sedaj., naša naloga, da se tako v organizacijah združenega dela kot tC-družbi kot celoti organizirano usmerimo v reševanje nekaterih meljnih nalog.	,;
Zagotoviti moramo: da se bodo sredstva za osebne dohodke ve0^, in v sleherni temeljni organizaciji združenega dela razporejala v oa snosti od ustvarjenega dohodka. Ne zato, da bi osebne dohodke 0 lavcev podrejali dejansko ustvarjenemu dohodku temeljne org^1 nj cije združenega dela v posameznem časovnem obdobju, temveč0 _ delavce spodbujali k temu, da hkrati s planiranjem višine osebnih hodkov planirajo tudi tako proizvodnjo, produktivnost dela in d0 dek, da bodo iz ustvarjenega dohodka lahko pridobili take osebne hodke, ki ustrezajo njihovim potrebam. Odvisnost osebnih dohod1" :
P
°svet o urejanju družbenoekonomskih dohodkovnih odnosov v revirjih
Nova kvaliteta v delu sindikata
Posvet o družbenem planiranju v Mariboru
Kako iz kljuseta napraviti dirkalnega konja
ležtf'
ja#
I, ^
Janez Voljč
„1. ‘‘Pridobivanje, razporejajo’ ždruievanje in skupna po-■i le/.^hodka med delavci v ma-11 rwt Hph ' Proizvodnji, kakor tudi 1 ^ i dr,.', IT’aterialno proizvodnjo in ,rn ' Cenimi dejavnostmi je vprašanje socialističnih družbenoeko-
!i to^kih odnosov; gre namreč za ana*1 pr’a bomo delavci spoznali in lih ^ hodi/110 ovrednotili pomen do-, J; . nih odnosov za nadaljnji v ' 'V°j družbene reprodukcije.
'lo? k° v njem našli sv°j skuPni
00 L nci ebni interes, ne pa da nas bi n . čei^° Prisiljeval k nečemu, o iblr o. er nismo prepričani, da je l^ka1^' iin n° Potrebno in nam korist-
ilC# p
jslefl* Pric]''SKVet o urejanju odnosov pri enib^S IVaniu in ra^orejanju .rsa«' Vr!^83 Prihodka in ■ ipnega - j litlt dku v zasavskih občinah, na kaf p dar601 ie bila nekajkrat pou-In^.j tev .a Prej omenjena ugotovi-dj# do|^.e sklical minulo sredo me-žen£ rev:Cltlski svet zveze sindikatov v j H3 PrMSk'b občinah — na pobudo p#' *SSSedstva republiškega sveta iajb)i hon U1 v okviru priprav na 9. bt# V8165 slovenskih sindikatov.
J Seneridar ni šlo zgolj za posvet, 0 j. L ravi za izmenjavo mnenj ne-n p0?nr>h družbenih delavcev, ki rUi fem3'*0 razmere na tem tolikanj m0’1 nj^^bnem področju; ta izme-|edPf široa ninenj je bila le zaključek ss^ po^e razprave v nekaterih naj-rep3' /drobne jših	organizacij ah
ih si|’’l°bčinene§a dela v treh zasavskih |	ki jo je organiziral —
,V
na
pa
Jela;
'
jela'
iltat{:
al^
,r|ski svet v sodelovanju z ^ d i lrni sveti, med katero so elavci — na sindikalnih se-tovjA na sejah delavskih sve-
_________
sjti^ komisij pa tudi na občin-l<w,0rr>mih — dogovorili o na-l(>čj| z.a veljavitev ustavnih do-jaj,: Pri Pridobivanju in razpore-al„. skupnega prihodka in ijpl- tiidj-e8a dohodka, ’n te naI°ge ^ii dob-?e začeli uresničevati. Me-ei|ar'nska komisija pa je preu-hh7,?Zrr!ere v osmih organizaci-Podr Rženega dela, ki so na tem kjll,j tiSpgL^}1 že dosegle nekatere i s6l !aiil(0e 'n katerih izkušnje bodo jn^l (ltdge s pridom uporabile tudi rol19, ^l®y Organizacije združenega a# ko .a.savju. Na osnovi ocene i tu^ I Svetii uS'ie 'n razprave na po-gjl-1 bodo izoblikovali kon-e naloge sindikatov v Za-
savju za urejanje dohodkovnih odnosov.
Osnovna določila ustave so namreč jasna. Vemo, da delitev dohodka ne konča za vrati temeljnih in enovitih organizacij združenega dela, da delavci v temeljnih organizacijah ne morejo in ne smejo upravljati z dohodkom na nekakšen skupin-sko-lastniški način, saj s tem prihajajo v nasprotje z interesi drugih delavcev in celotne družbe. Vemo tudi, da je dohodek temeljne organizacije obenem materialna osnova za uresničevanje skupnih in splošnih družbenih interesov in da smo delavci v teh organizacijah dolžni združevati svoje delo in sredstva z delavci v drugih organizacijah združenega dela. da bi tako povečali skupno produktivnost dela in zagotovili razvoj proizvajalnih sil.
Vendar je v vsakdanji praksi' moč najti veliko starega, preživelega in tudi protiustavnega.
Na posvetu so poudarili, da so se delavci v zasavskih občinah v minulih nekaj letih dokaj dobro poslovno in samoupravno organizirali, to pa je temelj, na katerem je moč graditi družbenoekonomske dohodkovne odnose. Res pa je tudi, da večina delovnih in temeljnih organizcij še nima samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnega plana, ki morajo biti osnova za združevanje dela in sredstev. S temi sporazumi, ki jih zdaj v zasavskih delovnih kolektivih šele pripravljajo, je namreč treba določiti, kako se bo ustvarjal dohodek na podlagi planskih prizadevanj in kako se bo razporejal med udeleženci v skupnem proizvodu. Kljub temu pa bi že doslej lahko več storili za uveljavljanje dohodkovnih odnosov, če bi v to »kislo jabolko«, kot so rekli na posvetu, »že prej ugriznili« tako organizirano, pogumno in delovno, kot so to storili sedaj.
V oceni dohodkovnih razmer v Zasavju je med drugim rečeno:
»Na tem področju je še toliko nedodelanega, tako v teoretičnih izhodiščih kot v praktičnih rešitvah, da bomo uspeli storiti korak naprej samo z izjemnimi napori nas vseh. Predvsem gre za dejansko nov pristop v uveljav-
ljanju novih družbenoekonomskih odnosov, za spremembo mišljenja in več desetletij ustaljene prakse preživelih kreditnih odnosov, tako da pravzaprav orjemo ledino. Primanjkuje tudi strokovnjakov, ki bi bili usposobljeni, da to izredno zahtevno področje prenesejo iz čisto teoretičnih dognanj v prakso temeljnih in delovnih organizacij. Tune gre za enostavno kopiranje in prenašanje modelov, ki so že dali nekatere pozitivne rezultate v praksi, temveč za izmenjavo mnenj, svetovanj in skupno reševanje te zahtevne problematike. Ugotavljamo, da združevanja sredstev v Zasavju skoraj ni. Vendar pa ne gre toliko za nepoznavanje teoretičnih dognanj oziroma za nepripravljenost na takšen način združevanja, pač pa za preprosto ugotovitev, da je reprodukcijska in investicijska sposobnost zelo nizka. Na področju svobodne mnjeave dela med delavci materialne proizvodnje in delavci družbenih dejavnosti se še vedno v celoti ne moremo otresti proračunske miselnosti.«
So pa tudi subjektivne slabosti, ki zavirajo razvoj dohodkovnih odnosov. Še so osnovne sindikalne organizacije, ki se teh problemov nikakor nočejo lotiti, češ da gre za preveč strokovno in zamotano zadevo. Dogaja se tudi, da o združevanju in razporejanju sredstev odločajo zgolj strokovna vodstva, delavski sveti pa prikimajo njihovim odločitvam. Vendar pa bo teh slabosti veliko manj, če se bodo v vseh organizacijah združenega dela v Zasavju tako temeljito lotili dela, kot so to storili v osmih nej-pomembnejših.
Na posvetu so sklenili, da se bodo čez pol leta ponovno sestali in ugotovili, kako so v delovnih kolektivih uresničili naloge, ki so si jih zastavili med nedavno razpravo.
O problemih okrog razporejanja in delitve dohodka pa bodo govorili tudi na 9. kongresu slovenskih sindikatov.
Boris Rugelj
Družbeno planiranje vsekakor ni naš »dirkalni konj« — kvečjemu napol hromo kljuse! Tako lahko sklepamo po nedavnem posvetu o družbenem planiranju, ki so ga pripravili sindikati podravske regije v Mariboru in na katerem so spregovorili o planiranju predstavniki nekaterih delovnih kolektivov^ družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti s tega območja, pa tudi predstavniki RS ZSS, družbeni pravobranilci samoupravljanja, predstavniki SIS, delegati 9. kongresa ZSS, predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, Ekonomskega centra in drugi. Žal na tem posvetu nismo uspeli zvedeti, koliko so se sindikati (na raznih ravneh organiziranosti) doslej posvečali temu področju, niti kaj dosti, kako nameravajo spremljati uresničevanje planiranja v svojih sredinah in kako spodbujati razvoj družbenega planiranja in osveščati delavce o pomenu te »dejavnosti«.
Vendar pa lahko o delu sindikatov sodimo po oceni stanja družbenega planiranja (podano je bilo sicer za posamezne občine podravske regije, vendar jo lahko uporabimo kar za vso Slovenijo) in po besedah Mirana Potrča: premalo — na vseh ravneh organiziranosti, se pravi od posameznih sindikalnih organizacij vTOZD pa do republiškega sveta ZSS. Tako na področju, ki je osnova uveljavljanja samoupravnih pravic delavcev (predvsem najpomembnejše med njimi, d.a določa pogoje za ustvarjanje in razporejanje dohodka) krepko zaostajamo (kajpak ne samo po krivdi sindikalnih delavcev). Zavoljo tega nam šepa vsebinsko uresničevanje mnogih pomembnih temeljev samoupravljanja — prek povezovanja dela in sredstev v višje oblike, pa dohodkovnih odnosov, nagrajevanja po rezultatih dela in tako naprej.
V tem prispevku ne nameravamo ponavljati ugotovitev, kako pomembno je celovito, usklajeno (sočasno) ter stalno planiranje razvoja, proizvodnje, porabe itd. in kako važno je, da vsa j zdaj, v pripravah na prihodnji srednjeročni plan družbenoeko-
nomskega razvoja in na dolgoročni plan ter na prostorsko planiranje do leta 2000 pohitimo in osvojimo vsaj abecedo planiranja.
Opozorili bi radi predvsem na nekaj ugotovitev razprave, zlasti pa na ponavljajoče se dejstvo, da tudi tokrat preveč čakamo na ureditev zakonske plati, na sprejem ustreznih predpisov, ki nam naj bi dali usmeritev in spodbudo.
Toda: »Ali nam bo kaj pomagalo, če bomo (končno, op.p.) dobili zakonske osnove, toda v praksi bomo imeli še vse področje povsem nerazrešeno, neurejeno?!« je na glas vprašal eden izmed udeležencev posveta, potem ko je posluša! predstavnika velike delovne organizacije, ki je v svoji razpravi klical na pomoč predvsem sistemske rešitve. Bo res bolje, če bomo začeli šele ob izidu zakonskih predpisov razmišljati o tem, s kom naj bi se dohodkovno povezali, kaj naj bi planirali kot bodočo dejavnost, koliko sredstev, delavcev in strokovnjakov bomo potrebovali, kaj nam bo prinesla načrtovana dejavnost in tako dalje?
Jasno je, da je treba takšnega bika, kakršno je družbeno planiranje, zgrabiti za roge pri priči. Zlasti je pomembno, da slehernemu delavcu postane jasno, da je aktivna udeležba v procesu planiranja njegova pravica, hkrati pa tudi samoupravna dolžnost in da je vsako drugačno pojmovanje ali celo delovanje nasprotno duhu ustave in črki zakona o združenem delu. Delavci ne smejo dopuščati, da jih strokovne službe ali celo posamezni vodilni delavci s svojim teamom (to se dogaja pretežno v manjših podjetjih) prenesejo žejne preko vode s strokovno slabo pripravljenimi, nerazumljivimi in le delnimi plani; ne smejo dopustiti, da jih k procesu planiranja povabijo, ko je le-ta že končan, ko so plani izdelani in »požegnani« pri raznih vodstvenih strukturah, poslovodnih telesih in pogosto tudi pri družbenopolitičnih organizacijah. Delavci morajo dobiti v roke strokovno pripravljene in utemeljene, toda
razumljivo napisane osnove planskih usmeritev v več inačicah, z opisi možnih posledic izbora sleherne inačice. Odločijo pa se sami in določijo, katero inačico velja uresničevati kot najbolj primerno!
Ob tem bi morali delavci tudi vedeti, kaj vse sodi v planske dokumente, da ne bi v bodoče sprejemali pomanjkljivo sestavljenih planov. Vanje pa sodi praktično vse, saj se je treba dogovoriti tudi o tako vsakdanjih in »nevažnih« dejavnostih, kot so na primer rekreacija, družbeni standard...
O vsem tem je bilo doslej napisane dovolj in dobre literature. Treba jo je le predstaviti delavcem in jim jo razložiti (čeprav naj bi teoretično vse to že prebrali). Prav tu pa je delovno področje sindikatov: osvestiti delavce in jih spodbuditi, da se bodo aktivneje Vključevali v procese planiranja (in da si bodo to pravico oziroma dolžnost tudi znali izboriti). Hkrati pa bodo sindikati prav gotovo morali bdeti nad uresničevanjem Zastavljenih planov ter nad izboljševanjem ^sebine planiranja. Za začetek — upamo, da lahko sedanji zagnanosti v naši družbi za razmah družbenega planiranja pravimo začetek pospešenega uvajanja pravega planiranja —pa bi sindikati morali sprožiti v sleherni sredini, kjer delujejo, akcijo, v kateri naj bi ugotovili trenutno in dejansko (ne olepšano!) stanje v planiranju. Te ugotovitve z mariborskega posveta pa kajpak ne veljajo le za podravsko regijo — uporabne so kot napotek za delo za prav vsako okolje. Vse to smo slišali na mariborskem regijskem posvetu, bore malo pa o tem, kaj od tega so v' sindikatih v posameznih sredinah že napravili in kako bodo izvrševanje te naloge organizirali v bodoče.
Ojj ^
!'jer^ltl0c*ka mora delavce spodbujati, da s svojim delom in upravlja-doh ®otavljaj° stalno povečevanje družbene produktivnosti dela ■'kotiiH^ka' i'*1 rnora spodbujati k temu, da sproti preverjajo, ko-latj iji?1 vsakega delavca prispeva k povečanju dohodka. Usmer-^žb m°ra v racionalno zaposlovanje, v gospodarno ravnanje z Ae n,'-rn' sredstvi, v večjo odgovornost do dela ter v preseganje °rldarnost'> k' ščiti tudi nedelo ali neodgovoren odnos do druž-
^ ?elovn'1razbo doslej še vedno pretežne delitve osebnih dohodkov po
™ Ik. aer" —	...	............... ...
0°
iViK
e#
I*
✓
k#
uT
V#
ife[
-ijaf
dejansko oprav-moramo v sle-
jr rtestu v prisvajanje osebnih dohodkov po d<
L rhi t de'U 'n n.iegovih rezultatih. Da bi zagotovili to, k°vati	organizaciji združenega dela in delovni skupnosti obli-
co v azv'ddel in nalog, ki jih opravljajo delavci, ki združujejp svoje prjSv erTleijni organizaciji ali delovni skupnosti;
Aatrjp Janie osebnih dohodkov po konkretnem delovnem prispevku Jjieii, j Zne8a delavca, ki ga daje s svojim živim delom ter z upravlja-J0sPodarjenjem s sredstvi kot svojim in družbenim minulim ^°dke n^ato moramo v pravilnikih o delitvi sredstev za osebne do-ApjProrivideti za vsa dela, tako delavcev v proizvodnji, v delovnih A fcg 'h skupnih služb in v družbenih dejavnostih, konkretna me-113 Pocll80tavlianie njihovega prispevka k rezultatom skupnega dela Avka P količine, kvalitete in gospodarnosti dela, na podlagi pri-t# dirjal ' 83 daiei° z inovac'j0> racionalizacijo ali z drugo obliko ■.f U;ili k p/'0?1' Pri delu z družbenimi sredstvi, te" prispevka, ki so ga li'; h,Q(i|agi )Vecanju dohodka temeljne organizacije združenega dela na (C- Auij “°sP°darjenja s sredstvi razširjene reprodukcije kot svojim
' h Oblikovdel0m:
jjjO ' a°dka • anje skupnih osnov in meril za razporejanje čistega do-Apn0 ,Za Prisvajanje sredstev za osebne dohodke, posebej pa tudi ;',Vse riam niranie ustvarjenega dohodka in njegovega razporejanja ’ ki
d'r
dr ^la
K*1 ‘1
so a6 Porarie med delavci v temeljni organizaciji združeneg ial)i 1 Se$tav,- d<3bodkovno povezane in soodvisne, posebej pa v delovnih (jer » 0hlikOvUnib °rganizacijah združenega dela;
,\\(r p 'n Halo*1'16 skupnih osnov in meril za ugotavljanje sestavljenosti i\0' 'Aagi i..Jr.ler osnov in meril za ugotavljanje prispevka delavca na e, kvalitete in gospodarnosti dela, inovacij in minulega
dela v samoupravnih sporazumih o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke po dejavnostih;
organizirano družbeno aktivnost zveze sindikatov, gospodarske zbornice in izvršnega sveta za oblikovanje in podpis družbenega dogovora o uveljavljanju načel delitve po delu. Z družbenim dogovorom naj bi pospešili koordinirano aktivnost in konkretne obveznosti podpisnikov za to, da se:
—	oblikujejo in uveljavljajo v vseh organizacijah združenega dela enaka izhodišča sistema,
—	v družbi kot celoti oblikujejo tiste skupne osnove in merila za delitev po delu, ki bodo zagotavljala uresničevanje načela — za enako delo in rezultate dela tudi približno enak osebni dohodek,
—	začne opredeljevanje družbenoekonomskih instrumentov in kazalcev, ki bodo zagotavljali medsebojno primerljivost doseženih rezultatov dela,
—	oblikujejo osnove za družbeno dogovorjeno politiko razporejanja čistega dohodka ter prisvajanja osebnega dohodka po delu in rezultatih dela.
NEKATERA IZHODIŠČA, NA KATERIH BOMO UVELJAVLJALI SISTEM DELITVE PO DELU IN REZULTATIH DELA
Soodvisnost doseženega dohodka ter sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev
Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev morajo biti odvisna od:
—	doseženega dohodka in prispevka, ki so ga dali delavci s svojim živim in minulim delom k povečanju produktivnosti dela in dohodka;
—	dogovorjene ravni sredstev za osebne dohodke, ki glede na doseženo stopnjo produktivnosti družbenega dela ustreza dogovorjeni ravni zadovoljevanja delavčevih osebnih potreb in skupnih družbenih potreb.
Glede na dogovorjeno raven zadovoljevanja osebnih in skupnih potreb delavcev ter glede na predvideni ustvarjeni dohodek in pogoje pridobivanja dohodka v samoupravnih sporazumih in dogovorih o
temeljih planov planiramo tudi sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev. Odnosi v samoupravnih sporazumih o temeljih planov morajo biti opredeljeni tako, da zagotavljajo ustrezno razporejanje dohodka za posamezne namene porabe in hkrati razvijajo pri združenem delavcu ekonomski interes, da s svojim delom in upravljanjem prispeva k povečanju dohodka.
Pri tem velja poudariti, da morajo biti tudi sredstva za skupno porabo delavcev v temeljni organizaciji združenega dela odvisna od doseženega dohodka in morajo zato zanje veljati enaki kriteriji razporejanja čistega dohodka kot za osebne dohodke.
Poudariti tudi velja, da sredstva za osebne dohodke in skupno porabo ne morejo biti odvisna izključno od absolutne višine ustvarjenega dohodka, ne da bi pri tem upoštevali pogoje ustvarjanja dohodka v posamezni temeljni organizaciji združenega dela, predvsem pa doseženo raven produktivnosti dela. Ce bi se namreč masa sredstev za osebne dohodke in skupno porabo oblikovala izključno v odvisnosti od doseženega dohodka, ne pa tudi od pogojev, v katerih je bil ustvarjen višji dohodek, predvsem pa ne od prispevka delavcev k povečani produktivnosti dela, bi s tem v družbenoekonomskem pogledu zameglili družbeno naravo dohodka in ustvarjali vtis, kot da je višji ustvarjeni dohodek le rezultat delavcev posamezne temeljne organizacije združenega dela, ne pa tudi skupnega razvoja proizvajalnih sil družbe, minulega dela tudi drugih delavcev, pogojev pridobivanja dohodka, izrednih ugodnosti v pogojih pridobivanja dohodka in podobno. Omogočali bi tudi, da se osebni dohodek prisvaja mimo dejanskih rezultatov dela in v družbi kot celoti oblikujejo zahteve po zviševanju osebnih dohodkov neodvisno od povečane družbene produktivnosti dela:
Pospešiti moramo oblikovanje osnov in meril za razporejanje čistega dohodka:
v vseh samoupravnih sporazumih o razporejanju čistega dohodka moramo oblikovati osnove in merila, po katerih se bodo sredstva za osebne dohodke razporejala v odvisnosti od prispevka, ki so ga delavci dali k povečanju produktivnosti dela in k ustvarjenemu dohodku.
Da bi lahko to načelo uresničili, moramo v organizacijah združe-
Predkongresno posvetovanje o izobraževanju in kulturi v Novem mestu
«k(
Kdo bo »vlekel«, če ne dobre izkušnje?

Tilka Blaha
Medobčinski svet Zveze sindikatov Slovenije za Dolenjsko je pripravil predkongresno razpravo o izobraževanju in kulturnem življenju delavcev. Posveta so se razen delegatov za kongres udeležili člani osnovnih organizacij in samoupravnih organov iz večjih delovnih organizacij ter predstavniki izobraževalnih in kulturnih organizacij iz vseh dolenjskih občin.
Udeleženci so se zelo dobro pripravili na razpravo, v kateri so temeljito obdelali predvsem naslednja vprašanja:
—	samoupravna organiziranost in usposobljenost organizacij združenega dela za vodenje kadrovske in izobraževalne politike;
—	neposredne naloge organizacij združenega dela pri preobrazbi vzgoje in izobraževanja;
—	možnosti za izobraževanje delavcev (poklicno usmerjanje
ter samoupravno urejanje pravic in obveznosti do izobraževanja);
— razvijanje kulturnega življenja delavcev v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih;
Značilno za vse dolenjske občine je, da so se gospodarsko zelo hitro razvijale, da se je močno povečalo število zaposlenih ter s tem tudi potrebe po strokovnih kadrih. Ker hitremu gospodarskemu razvoju ni sledila tudi ustrezna skrb za izobraževanje mladih in že zaposlenih delavcev, se vedno bolj zaostruje problem neustrezne usposobljenosti in splošnega pomanjkanja strokovnih kadrov. Možnosti za izobraževanje mladih pa so tudi sicer močno omejene zaradi nerazvitosti strokovnih šol na tem območju.
Na odločitve mladih in zaposlenih namreč močno vpliva, razen drugih elementov, tudi bli-
žina šole oziroma centra za študij ob delu. Zato je toliko bolj odgovorna in neodložljiva naloga načrtovanje bodoče mreže izobraževalnih organizacij. Le-ta mora predvsem upoštevati perspektivne potrebe gospodarskih in družbenih dejavnosti. Tega so se že doslej s posameznimi akcijami poskušali resno lotiti predvsem pri odpiranju novih oddelkov za usmerjeno izobraževanje zaposlenih ob delu. V dogovoru z ljubljansko in mariborsko univerzo so na primer organizirali visokošolski dan za organizacije združenega dela in za delavce, ki žele oziroma so zainteresirani za študij na visokih šolah. Prizadevali so si, da bi približali študij tehničnih ved (zlasti za gradbeništvo in strojništvo) zaposlenim delavcem. Ker pa se je dogovarjanje o ustanovitvi teh oddelkov predolgo zavleklo, so se delavci usmerili na študij družboslovnih
smeri.
Tudi za Dolenjsko velja, da se za nadaljnje izobraževanje ob delu Odločajo predvsem posamezniki, manj pa jih v to usmerjajo organizacije združenega dela. Še vedno so redke organizacije združenega dela, ki bi, hkrati s planiranjem razvoja proizvodnje, enakovredno načrtovale tudi izobraževanje že zaposlenih ter na osnovi teh planov tudi zagotovile pogoje, da bi se najboljši in najbolj sposobni delavci lahko nadalje izobraževali. Kadrovske in izobraževalne službe so še vse premalo usposobljene za tako delo, še vse preveč pa potisnjene v vlogo, da iščejo delavce potem, ko je investicija dokončana oziroma potreba po delavcih akutna. Kršitve štipendijskih pogodb, visoka fluktuacija, neusmerjeno izobraževanje zaposlenih pa so ob tako velikem pomanjkanju vseh vrst
strokovnih kadrov spremljajoči pojavi, ki jih moramo odpravljati s pravočasnim načrtovanjem kadrov in zagotavljanjem pogojev za njihovo usposabljanje, ne pa le z odpravljanjem posledic.
Na posvetovanju je bilo zastavljenih še več vprašajev v zvezi s preobrazbo usmerjenega izobraževanja. Več s strani delavcev s področja izobraževanja kot s strani proizvodnih organizacij združenega dela je "bilo zaznati, da mnogi še vse preveč čakajo na zakonske in druge rešitve, ki jih mora »nekdo« pripraviti. In dokler ni vse »razčiščeno« in predpisano, ni možno ničesar spremeniti. Pa vendar so tudi tu že izkušnje, ki bi jih morali v večji meri uveljaviti. Organizacije za izobraževanje zaposlenih (npr. Zavod za izobraževanje kadrov Novo mesto, Izobraževalni center Beti Metlika) so kljub skromni strokovni za-
sedbi, z jasno usmeritvijo, w , • srednim dogovarjanjem insk' J-nim načrtovanjem izobraŽ*v' ^ I z organizacijami združenega"' J? na pravi poti. Vpliva po*f ^ izobraževalnih skupnosti čutiti. Morda tudi zato ne’(jipj
doslej ni bilo dovolj dogo'* ^ nja in neposrednega sodel^
nja-	.l* >
Tudi razprava o kultu1"™ ' življenju delavcev je bila, *.!,, pomanjkanju časa, dokaj tična in temeljita. Še vse P ;ia
časi si utira pot spoznanja ja kultura niso samo prireditve ro; občasne proslave. Tudi tu s£* , samezni dobri primeri, prik3' ]’t, na posvetu (Krka, GozdnU'^ spodarstvo s posebno skrbj0 e delavce iz drugih republik) ^ vCt] ogledalo drugim, ki za ta de‘|| ipta Ijenja delavcev še nimajo ^ ha.	il),
Ustanovljena je skupnost klubov samoupravljavcev Slovenije
Vse manj krožki — vse bolj akcija
Ciril Brajer
' Med obsežne priprave Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije na 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije in 8. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije sodi tudi posvetovanje o družbeni vlogi, organiziranosti in metodah delovanja klubov samoupravljavcev Slovenije, ki ga je republiški svet sklical minulo soboto-v Kopru. Udeležili so se ga predstavniki klubov samou-pravljalcev, občinskih in medobčinskih svetov zvez sindiktov, družbenopolitičnih organizacij v republiki, zveze delavskih univerz in drugi gostje. V uvodnih besedah je Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta ZSS seznanil udeležence z namenom in cilji posvetovanja, ki bo pomagalo plodnemu razvoju in delu klubov samoupravljalcev in pripomoglo k boljši vsebini kongresa, ki je pred nami. Dejal je, da stopa naša družba v pomembno fazo samoupravne preobrazbe. Samoupravno socialistično družbo smo institu-
cionalizirali in čaka nas pomemben korak — v samoupravno družbeno prakso, saj se tu še mnogo odnosov in aktivnosti odvija po starem. Najpomembneje je, da odpravimo neskladje med dejanskim položajem in tistim, kar proklamiramo. Zveza sindiktov Slovenije in Jugoslavije sta že davno poudarili pomen klubov samoupravljalcev, je nadaljeval tovariš Hafner. Le-ti so se pojavili kot noya oblika med številnimi družbenimi mehanizmi, ki so se že borili za uveljavljanje samoupravljanja. Mnogi so oklevali, ali je takšna nova oblika sploh potrebna. Spet drugi so se spraševali, ali sodijo ti klubi le pod okrilje sindikatov ali tudi drugih družbenopolitičnih organizacij. Vendar so se počasi na različnih ravneh oblikovala jasna stališča in to posvetovanje bo še bolj razjasnilo vlogo in pomen klubov samoupravljalcev za uveljavitev samoupravljanja. Pogosto se dogaja, da ljudje že od same
organizacijske oblike pričakujejo vsebinske rešitve. Morda tu izvira pojav, da je v šestdesetih slovenskih občinah le nekaj čez trideset klubov samoupravljalcev in še ti niso vsi aktivni. Vendar se bo z vključevanjem in pomočjo vseh subjektivnih političnih dejavnikov naše republike to stanje gotovo izboljšalo. Tovariš Hafner je omenjene dejavnike, predvsem pa udeležence posveta pozval, da zlasti s svojim delom poskrbe, da klubi samoupravljalcev ne bodo postali le ena organizacija več. Delavci morajo v njej videti napredno in koristno institucijo, saj to brez dvoma je. Razlike v učinkovitosti posameznih klubov so še ogromne, tako zaradi splošnega odnosa do njih kot zaradi njihove lastne aktivnosti in sodelovanja z drugimi organizacijami. Naš cilj naj bo v vsaki občini najmanj en klub samoupravljalcev in seveda konec slabih odnosov občinskih sindikalnih svetov do teh klubov. Vinko
Hafner je na koncu poudaril tesno soodvisnost med samoupravljanjem in dobrim gospodarjenjem in pomen svobodne menjave dela v teh odnosih. Izrazil je upanje, da bo slovenski prispevek na prihodnjem »Rdečem prapor u« v Kragujevcu, kjer bodo februarja prihodnje leto razpravljali o svobodni menjavi dela, pripomogel h krepitvi sodelovanja z drugimi republikami.
Iz razprave smo nato lahko razbrali, da se klubi samoupravljalcev v naši republiki vse bolj uveljavljajo. Vse manj so nekakšni krožki in vse bolj dejanska akcija za uveljavljanje samoupravnih odnosov. V mnogih občinah so pobudnik povezovanja vseh družbenopolitičnih dejavnikov. Postajajo pomembno mesto za izmenjavo izkušenj med člani delavskih svetov, delavskih kontrol in vseh drugih samoupravnih teles. Vse bolj se iz izvajalcev spreminjajo v organizatorje posvetovanj in števil-
nih drugih oblik informiranja delavcev — samoupravljalcev. Nedvomno je njihova vloga v usposabljanju in izobraževanju samoupravljalcev velika, saj se tako tvorno in neposredno vključujejo v graditev samoupravnih odnosov. Paziti moramo, da se nanje ne bodo prenašale naloge sindikata, delavskih univerz in drugih inštitucij. Postati morajo del vsakdanje prakse, s posebno vlogo izmenjave izkušenj in skrbi za usposabljanje samoupravljalcev. Opozarjati morajo tudi na nedomišljene in nesprejemljive predloge in rešitve. Osnovna naloga kluba samoupravljalcev naj temelji na načelu: iz prakse samoupravljanja za prakso samoupravljanja.
V razpravi so sodelovali tudi predstavniki klubov samoupravljalcev iz Zagreba in Kragujevca. Približno 200 udeležencev posvetovanja so seznanili s svojim delom in s programom srečanja »Rdeči prapor«. Pohvalili so takšna srečanja kot koristno
obliko izmenjave izkušefJ dobro osnovo za boljše del° ^ nje v prihodnje.
to
Si,
afji;
'aviij
s
s,
Saj,
St i St
iv Si
Ob koncu posvetovanj3^;^
pooblaščeni klubi samouf'^ Ijalcev Slovenije podpisa^
moupravni sporazum o usta^j,,
‘ tvi in delovanju skupnosti ^ ^
hov samoupravljalcev SloveSc To bo prostovoljna oblika Pj 1;^' zovanja pri uresničevanjusl( '
nih interesov udeležence''.,
bodo na ta način lažje ures3
vali svoje naloge. Odprli ^ ^ novo pot za usklajevanje ^Hdi prizadevanj in izmenjavo S ^ 1 sebojnih izkušenj pri načrll( nju in uresničevanju programov dela. Skupno**) ^ delovala kot oblika in jMi^ delovanja Zveze sindikatOv_jk. venije, ki je kot družbenePjUj^
M
tična organizacija delavce' Jlov^ govorna tudi za delo in r‘ jS
klubov samoupravljalcev-

S
nega dela uveljaviti oblikovanje in spremljanje osnov in meril, ki bodo pokazale, koliko in na katerih osnovah so delavci s svojim delom prispevali k ustvarjanju dohodka. Dohodek kot merilo družbene produktivnosti dela opredeljujejo tri analitična merila: dohodek na enoto vloženega živega in minulega dela, dohodek na enoto proizvoda in dohodek na uporabljena sredstva. Na podlagi souporabe in soodvisnosti omenjenih meril moramo v sleherni organizaciji združenega dela oblikovati instrumente, ki bodo podlaga za razporejanje čistega dohodka v odvisnosti od dosežene produktivnosti dela in dohodka.
V	samoupravnih sporazumih dejavnosti moramo razvijati sporazumevanje o različnih skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka. Prav je namreč, da rezultate dela spremljamo tudi v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo enako ali sorodno dejavnost ter tako primerjamo naše rezultate dela z drugimi in z doseženo produktivnostjo dela v vsej družbi.
Skupno dogovorjene osnove in merila v dejavnostih niso podlaga za razporejanje čistega dohodka v temeljni organizaciji združenega dela, saj morajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela čisti dohodek razporejati v skladu s skupnimi osnovami in merili, ki so jih sprejeli v delovni organizaciji ali v drugih dohodkovnih povezavah. V sporazumih dejavnosti opredeljene skupne osnove in merila predstavljajo le sporazumno dogovorjeno analitično podlago, ki delavcem v posamezni temeljni organizaciji združenega dela pokaže uspešnost njihovega dela in gospodarjenja.
V	tem smislu naj zato ti samoupravni sporazumi določajo različne skupne osnove in merila, kot denimo:
—	skupna merila za določanje minimalnega in normalnega poslovnega uspeha temeljnih organizacij;
—	pravila vedenja pri razporejanju dohodka in čistega dohodka;
—	značilne kazalce poslovnega uspeha, ki jih delavci temeljnih organizacij upoštevajo pri ocenjevanju rezultatov svojega dela in analizi pogojev pridobivanja dohodka.
V	družbenem dogovoru o uresničevanju načel delitve po delu se moraino dogovoriti, kako bomo na podlagi kazalcev izkazovanja uspešnosti gospodarjenja v temeljnih organizacijah združenega dela ter na podlagi skupnih osnov in meril v samoupravnih sporazumih de-
javnosti tudi v družbi kot celoti oblikovali določene osnove in merila, ki bodo tako podlaga za odločanje delavcev v temeljni organizaciji združenega dela kot tudi podlaga za družbeno ukrepanje v primerih, ko se bo čisti dohodek razporejal za osebne dohodke in skupno porabo v nasprotju z dogovorjenimi osnovami in merili.
V skladu s sprejetimi osnovami in merili razporejamo čisti dohodek na podlagi ciljev in politike, ki mora biti opredeljena v planih. Zagotoviti moramo, da bo vsebina samoupravnih in družbenih planov zajemala tudi:
predvidevanje in spremljanje tistih pogojev ustvarjanja dohodka, od katerih izpolnjevanja je odvisna delitev dohodka in čistega dohodka. Da bi lahko spremljali uresničevanje planiranih ciljev, moramo že v planu predvideti:
—	kolikšen mora biti doseženi dohodek na enoto živega dela,
—	kolikšen mora biti dohodek na enoto minulega dela,
—	kolikšen mora biti dohodek na enoto proizvoda in
—	kolikšen mora biti dohodek na uporabljena sredstva.
Prav je, da vse navedene kazalce spremljamo v stalnih cenah, da bi tako izločili vpliv inflacije na odločanje o razporejanju dohodka;
predvidevanje tiste mase sredstev za osebno in skupno porabo na enoto dela ali pogojnega delavca, ki ustreza družbeni produktivnosti dela in družbeno dogovorjeni stopnji zadovoljevanja delavčevih osebnih in družbenih potreb;
predvidevanje tiste količine dohodka na enoto dela ali pogojnega delavca, ki kot najnižja še zagotavlja uresničevanje dogovorjenih osebnih in skupnih potreb delavcev, hkrati pa tudi s planom predvideni razvoj proizvajalnih sil družbe in potrebna sredstva za rezerve.
Te opredelitve bi morali vsebovati tako samoupravni plani organizacij združenega dela kot tudi družbeni plani. Na njihovi podlagi bi morali v družbenih planih oblikovati planski kazalec, ki bi pokazal, kolikšen je na enoto dela ali pogojnega delavca tisti najnižji dohodek, ki še zagotavlja uresničevanje družbeno dogovorjenih osebnih in skupnih potreb delavcev ter hkrati tudi dogovorjeni razvoj proizvajalnih sil in potrebna sredstva za rezerve. Hkrati s tem bi morali oblikovati planski proporc, ki bi pokazal, kolikšen del tega najnižjega dohodka je mogoče razporediti za osebne dohodke in skupno porabo de-
lavcev. Z opredelitvijo takšnega planiranega razmerja bi zag0*",, da bi delavci že ob oblikovanju svojih planov lahko ugotovili- stj hov predvideni dohodek in predvidena rast sredstev za osebn'f j hodke niso skladni ter da bi že ob sprejemanju svojih planov p0.£,i mali ukrepe za to, da s spremembo proizvodne usmeritve, z zdrt^J ,
njem dela in sredstev ali na drug način predvidijo takšne P°-0L možnosti za pridobivanje dohodka, da bodo lahko za svoje os^j skupne potrebe razporejali ustrezni del čistega dohodka, hkrati p" ^
gotavljali tudi potreben razvoj proizvajalnih sil.	/
Primerjava doseženega dohodka na enoto enostavnega de13 jr % roma na pogojnega delavca v posamezni temeljni organizaciji zdy 8ot nega dela z družbeno dogovorjeno ravnijo bi bila ne le eden od k* |: ^
jev za razporejanje čistega dohodka, temveč tudi temeljni ind^jf dohodkovne uspešnosti temeljne organizacije združenega delaj'’;)! nega položaja v družbeni reprodukciji, ki bi delavce moral spof-.V %
H
puiuz-ajci v uiuzuciu reprouuKciji, ki di aeiavce moral .(t k ustreznim ukrepom za izboljševanje njihovega dela in poležal ^ meljne organizacije združenega dela v družbeni reprodukciji; ^ Glede na to, da konkretna aktivnost " organizacijah združi S, dela pri oblikovanju osnov in meril ne bo mogla takoj dati vsep y merljivih podatkov, in glede na to, da predlagani proporci za Ijanje deležasredstev za osebne dohodke in skupno porabo delav jf ustvarjenem dohodku na enoto enostavnega dela ali pogojne?^ <$5 lavca še niso oblikovani, čisti dohodek pa razporejamo ob 1
obračunu, je prav, da sprejmemo določene družbene usmer’t'C|f 'to bodo že danes konkretno napotilo delavcem in ki bodo hkr3*^ vt>r
podlaga za politično delovanje sindikatov ob odločanju delavca %i _ porejan ju čistega dohodka. Predlagam, da se opredelimo za na*1	toc
izhodišča:.
Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo se v posam^J °se| meljni organizaciji združenega dela lahko povečujejo le, če v ?»<
"jcijiii uigauizaciji zuruzenega oeia lanKo povečujejo le, c<- ■ * u čunskem obdobju na pogojnega delavca ali na enoto enostavne? .jj; 'ž dosega višji dohodek in čisti dohodek kot v preteklem letu in hkf polnjuje tudi planirana razmerja in pogoje ustvarjanja dohoJ
vse merjeno na podlagi stalnih cen.
S tako temeljno opredelitvijo bi dosegli, da se vsaj za vnaprei 'to stvaza osebne dohodke in skupno porabo povečujejo predvsen1
0 sledeh dogovarjanja
DE
14. oktobra 1978
stran 5
in drugače o jeklu
S skupščine sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije
dobave zaostajajo Soodločanje še ni odločanje
^ril Brajer o, n^i.^a
Damjan Križnik
'ji tlaj" Problemski razpravi o
aievf^Pride
evanju proizvodnih planov
;e5P:^,sl?veniji za obdol?je
^^■»uelovald in predelovalci
v>K>,'tD 0' e ^ ]
I Mi,
govf ^uelave kovin Slovenije v
tj. *98(), ki jo je v ponede-ne,Rta
ti 5TdikPriPravil republiški odbor delavcev proizvodnje
-jdelo* Jru svoje predkongresne de-
Ij 0sJ'. so se udeleženci takoj ilt^Jj	skušali dogovoriti,
tj, tor srečanj e ne bi sprevrglo
kaJrf:Cnfr0ntacii° £iveb front«. ■ nji I so se z namenom osvetliti 3pje’ ja 1 Pereče točke uresničeva-diive rojj^^jeročnega načrta s po-us0‘ a Ja črr|e metaturgije in seve-T {i’tara k' odpravili čimveč težav.
dn°' tajf6!0.obo je. To željo
^daf^ večkrat Dono
Ti^Jo kot očitek na eni in
ponovili, pa je njihovo srečanje iz-
p.'^varije na drugi strani. j|j a(1elovalci jekla so se pritoka slc
'iovenski železarji predv
iiSo,v letošnjem letu nikakor % D' !.sPosobni zadovoljiti po-p j^še predelovalne industri-
Prav so se v sporazumu in
°§0v Po?°dbah za letošnje leto r$t .0r'Ii za potrebne količine, 'n kakovost. Nekaterim de-
°vrii
arii'?1. organizacijam so žele-
aviifiub vsem dogovorom do-;oi ' tU(li za tretjino manj jekla, ^.Potrebujejo. Pri dobavi istaj I1'!1 surovin je prepogosto Kg™0 Pri obljubah in delovne ^.^cije seveda ne morejo
(iariK Svojim načrtom. Tako je
4 1Si °rsk‘	z<faj v za'
de \ '
iasZa ^00 vozil.
Porabniki
.	nezadovoljni tudi z dvi-
cen — predstavniki
siflo ■-S° Povedali, da jekleno li-
!otkoVilkup„uiejo„f ;;2i °d'
• #1jr dražje, preti pa jim zvi-3 Pgil	uvozno politiko. Ne-
,še Približno 20 od,:
U S - h ulPr°*zvajalc' st s prepove-
Jeklarjem očitajo tudi
hitijo celo izdelke, ki
dj lki |?daj niso sposobni dobav-
^4Sdamseenda nit‘ Proizvaiati)-
______JW
vto',1'lQPnrede*ave jok*3’ katerega so ‘t- .JNkpdbah obvezni dobavljati ^l''s0rOValn' industriji, pa tega
oS'i P>sobni.	P 8
^tkg^jului jekla
vse preveč lotevajo
:°VJ n< ;ev ,
rA
t.l^na.odgovarjali s tem, da so ,. teh svoje težave. Nikakor
i J)'
^ I ^ luys. '1~ " ’	LV'^a	t '•»rvciivvzi
"Vju nikali, da v oskrbi prede-Zaostajajo> priznali so Sati- j svoje krivde, še več pa 1'Vnii, 1 tako Driliublienih obiek-
Poraba njihovih iz-
so na te
'teje	namreč mnogo hi-
’ ot so predvidevali, hkrati
pa proizvodnja zaostaja (med drugim tudi zaradi zakonskih ovir). Pomemben vzrok za neizpolnjevanje dogovorjenih dobav je vsekakor velik preliv delovne sile, ki se seli predvsem v negospodarstvo, kjer so osebni dohodki večji. Kasnijo tudi z investicijskimi vlaganji — že zdaj za eno do dve leti. Ovira jih tudi industrija, ki železarstvu dobavlja opremo, saj zamuja tudi ona. Predstavniki ravenske železarne so odgovorili TAM na očitke zaradi dviganja cen, češ da celo s povišanimi cenami livarskih izdelkov ne morejo pokrivati lastnih stroškov. Kar zadeva uvozna dovoljenja so se proizvajalci strinjali s predelovalci — nikakor ne bi smeli ovirati uvoza tistih izdelkov, ki jih sami ne morejo proizvesti. Vendar ne gre le za to, tu je še vprašanje deviz in cele vrste težav, ki se pri uvozu pojavljajo in pridelovalci so prepričani, da bo pritisk nanje kljub pristanku na uvoz še vedno velik. Sami se res usmerjajo tudi v predelavo, vendar menijo, da to ne bi smel biti kamen spotike. Za svoj reprodukcijski material porabijo namreč le 15 odstotkov svoje proizvodnje.
Na koncu so se predstavniki pridelovalcev in predelovalcev jekla dogovorili, da bo potrebno predvsem ugotoviti, kaj se da storiti še letos, da bodo proizvajalci čimbolj zadovoljili naraščajoče potrebe predelovalcev. Usmeritev za nasledn je leto in za prihodnje plansko obdobje pa bo morala temeljiti na bolje organizirani obravnavi problematike. Točno bo treba opredeliti, koliko, katere vrste in kakšne kakovosti bodo lahko nudili slovenski železarji, kaj lahko pričakujemo od jugoslovanskih in kaj bo treba uvoziti.
Osnovne organizacije Zveze sindikatov Slovenije bodo morale v svojih delovnih organizacijah sprejeti dobršen del odgovornosti, da bodo sprejete obveznosti uresničljive in seveda uresničene.
Skupščina sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije, bila je v Velenju, je bila slavnostna, hkrati pa tudi zelo delovna. Že od 9. ure zjutraj je prihajajoče delegate pozdravljala domača Rudarska godba na pihala, ki je na letošnjem svetovnem prvenstvu tovrstnih ansamblov osvojila prvo mesto, v Kulturnem domu je mešani pevski zbor v krstni izvedbi predstavil Himno kovinarjev, pionir pa je pozdravil vse zbrane, skupščini zaželel dobro delo, hkrati pa povedal, »da bomo mi najmlajši z vso skrbjo spremljali vaš kongres in se pripravili na izpolnjevanje vseh nalog, ki si jih boste zadali, ko bomo veliki«. Slavnostnemu začetku skupščine je dajala še bolj slovesen ton prisotnost nekdanjega kovinarja Franca Leskoška-Luke, člana sveta federacije, ki mu je sekretar RO Srečko Mlinarič podelil plaketo zveznega odbora sindikata delavcev kovinske industrije Jugoslavije v znak priznanja za njegovo dolgoletno sindikalno delo.
V svojem referatu je predsednik republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije Rajko Orešnik ocenil delo v minulem mandatnem obdobju kot uspešno, čeprav »še zdaleč ni vse tako, kot bi moralo biti«. Za pomemben dosežek je štel dejstvo, da je sindikalna organizacija zaživela zlasti v bazi in da v OZD vlada prepričanje, da brez sindikalne organizacije ni moč več odločati o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za delavce. Kljub ugodnim ocenam in dobrim rezultatom pa se je treba zavedati, da ustava in novi družbenoekonomski odnosi še zdaleč niso uresničeni, zato si bodo še nadalje prizadevali usposabljati delavce, da bi slednjič v celoti prevzeli svojo zgodovinsko vlogo. »Z zakonom o združenem delu imamo sindikati v rokah zelo močno orožje,« je med drugim povedal Orešnik, »toda v bitkah je in bo vedno prevladoval človeški faktor in organizacija. To pa smo v bitki za nadaljnjo graditev naše družbe tudi sindikati kot najširša organizacija delavskega razreda. Res je, da vprašanja izida bitke ni več. Vsekakor bomo uspeli. Vprašanje je le, kdaj. Zakaj ne čimprej!«
V nadaljevanju je Rajko Orešnik med drugim povedal, da
se je njihov sindikat še zlasti odlikoval pri vodenju družbene akcije za gospodarsko stabilizacijo 1975. leta, ker se je pravočasno zavedal, »da o dohodku, ki ga ni, nimamo kaj odločati«. Tudi osnovam in merilom za ugotavljanje prispevka delavcev k delu in rezultatom dela ter razvijanju sistema samoupravnega sporazumevanja so v minulem obdobju posvečali veliko skrb. Toda nagrajevanja po delu še niso dokončno izoblikovali. Ker so dosedanji samoupravni sporazumi s tega žgočega področja le kompromisi njihovih hotenj, jih tu čaka še veliko dela. Tudi stanje na področju uveljavljanja svobodne menjave dela še ni za1 dovoljivo, kajti mnoge stare delovne organizacije z več TOZD tega načela še niso uveljavile v praksi. »Po najnovejših podatkih je še mnogo delovnih organizacij, ki nimajo samoupravnih sporazumov o skupnem prihodku niti samoupravnega sporazuma o skupnem dohodku. Pri tem se izgovarjajo, da so TOZD popolnoma samostojne in dohodkovno zaokrožene celote. To pa ne more biti res, ker potem ni praktične osnove za združevanje TOZD v delovno organizacijo. Če so njihove skupne službe samo nek servis, potem lahko to dela tudi nekdo tretji izven delovne organizacije. Poleg tega pa je z zakonom o združenem delu delovna organizacija postavljena kot osnovna reprodukcijska celota, v kateri naj teče dinamični proces nastajanja in odmiranja TOZD. To pa brez temeljnih aktov, ki naj urejajo dohodkovne odnose, ni mogoče.« Ko je nadaljeval o delovnih in življenj-
skih razmerah delavcev njihove dejavnosti, je Orešnik povedal, da so dosegli ugodne rezultate pri odpravljanju nočnega dela žensk, pri reševanju vprašanj v zvezi z beneficirano delovno dobo, tople malice itd., da pa so vendarle premalo obdelali celovito področje delovnih razmer.
V razpravi je Srečko Kojc(SIP Šempeter) poudaril nujnost vzpostaviti dohodkovne odnose med bazno in predelovalno industrijo, kajti cene so bile doslej administrativno določene, zato o kakšnih dohodkovnih odnosih ni moč govoriti. »Tudi nad ogromnimi sredstvi, ki se kopičijo v republiških blagajnah, delavci nimajo nobene besede.« Albina Tušar (Železarna, Jesenice) je razpravljala o razmerju med delovno skupnostjo skupnih služb in TOZD: »Delavci pravijo, da bi sami bolje opravljali dela, ki jih zdaj opravljajo DSSS. V ozadju takih trditev pa se skriva podjetniška miselnost TOZD, ki bi bile rade izolirane, čeprav je dejstvo, da TOZD zunaj delovne organizacije ne more obstajati ...«
Ko je govoril o integracijskih procesih in nalogah sindikata v zvezi z njimi je Jože Čebula (SOZD Iskra) dejal, da so delavci v tovrstnih procesih zavedeni, kajti sprejemajo programe, ki so jim jih priložili, za njimi pa se skrivajo interesi poslovnih struktur. Da bi presegli tako stanje, bi morali po njegovem mnenju dodelati nekakšno koordinacijsko obliko med OOS in višjo ravnijo. Irena Uhan (Elektfo-mehanika, Kranj) je povedala, da še vedno ni prodrla miselnost, da morajo prav vsi delavci sode-
lovati pri oblikovanju plana. Hkrati je zahtevala, da moramo vztrajati pri realizaciji srednjeročnih planov, ne pa jih popravljati, kajti ravno plani so cilji, h katerim težimo.
Zelo zanimiva je bila razprava Franca Klemenčiča (SOZD Unial) o problematiki barvne metalurgije. »V Kidričevem imamo danes eno izmed najbolj zastarelih tovarn aluminija v Evropi. Po nečem pa je vendarle prva: plačuje največjo ceno za električno energijo v Evropi! Seveda zato nima dovolj sredstev, da bi izboljšala pogoje dela. Ti pa so izredno slabi, tako da je ta tovarna proizvajalec invalidov tretje kategorije. In čeprav je v okolici 900 brezposelnih, k nam ne pridejo. Tako pada produktivnost dela. Sindikati ne moremo dovoliti, da bi delavci delali v tako nemogočih razmerah, pa tudi barvaste metalurgije ne smemo več zapostavljati.« Ko je govoril o problematiki varstva pri delu, je Konrad Breznik (Mariborska livarna) med drugim povedali da analize kažejo, da so se največkrat ponesrečili novinci. Zato mora biti naloga sindikata, da preprečuje nepoučenost in torej pripravlja delavce za delo. Ivan Godec, sekretar sekretariata predsedstva RS ZSS, je v svoji razpravi izrekel več konkretnih pripomb: »Ves čas smo prepričani, da je najpomembnejše vprašanje vseh, vprašanje delitve po delu. Toda, zakaj ga potemtakem rešujete načelno? Dogovorite se konkretno! Tudi naša lanska akcija je bila preveč načelna. Akti so dobili le nova imena, SDK jih je sprejela za ustrezne, ne pa tudi delavci in na to je moral opozoriti tudi tovariš Tito.« Godec je nadaljeval: »Ko načrtujemo delo posameznega sindikata, ne moremo človeka deliti na dvoje: na tisti del, ki ga preživi v delovni organizaciji, in tistega, ki ga prebije v kraje »ni skupnosti. O tem niste govorih « Sekretar je imel pripombo tudi na stavek v programski zasnovi, kjer piše, da bo sindikat sooo >-čal o rezultatih in pogojih dem. »Ne, sindikat ne bo soo lot .1, ampak — odločal!«
Pov' ^d Povečanega obsega ustvarjenega dohodka na enoto dela in tvar-ecane produktivnosti dela, ne pa predvsem od absolutne mase
. —-ic proouKtivnosu tieia, ne pa predvsem od absolutne e IV et1eSa dohodka v posameznem obdobju, ii Hr^anie sredstev za osebne dohodke in skupno porabo mimo do-i^ivJ neEa templinpoa narpla nai ho družbeno snreiemliivo le. če
Požega temeljnega načela naj bo družbeno sprejemljivo le, če \ ^1 Preverijo in analizirajo:
Vej	r. J
st- P°goji ustvarjanja dohodka,
^Itatih"^ativnost s’stema Pr'svajanja osebnih dohodkov po delu in
' %^nQUJn°st povečevanja obsega sredstev za osebne dohodke in
povečevanja oosega sieusicv za oscuuc uuuuun.«- n Sv^Porabo, da bi zaradi višjih življenjskih stroškov delavcem za-rilzbenjdruzbeno dogovorjeno raven zadovoljevanja osebnih in
- Vj.:J Potreb,
jSlna osebnih dohodkov delavcev, ki opravljajo enaka ali so-\i Sra<jja in dosegajo tudi enake rezultate gospodarjenja z družbe-
eliip0 i.Vez' sindikatov Slovenije za uveljavljanje teh izhodišč opre l®IPbi00rikretnejša stališča in predlagamo tudi postopek, po kate-^vpj^ii6 zveze sindikatov zagotavljale, da se sprejeta sta^ ' egit tjJ^i tudi uresničujejo. Izhodišče za politiko razporejanja čj-ofti prj odka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo bi em bila stališča, zapisana v predlogu sklepov za 9. kongres *pri
v^ijne n'ranfu dohodka in njegovem razporejanju morajo delavci °rjene 0r8anizacije združenega dela izhajati tudi iz družbeno dogo-• b; ra?'ni osebnih dohodkov.
s' U‘l bj l 1 osebnih dohodkov.
i^dikatj^ronili že doseženi osebni in družbeni standard, se bomo
V 'katj 1111 ze dosežem oseom m družnem sianuaru, sc uumu o°V' Ob t2avzernali za zagotovljeno realno vrednost osebnih dohod-. ?ebn;u ,tern bomo vztraiali. da se kot družbeno doeovoriena raven
J^bnjj, ,ero bomo vztrajali, da se kot družbeno dogovorjena raven b^kih 0dkov opreueli za naslednje koledarsko leto vsaj raven, ki
^ Pj.	1 x , m	1,	, * 1	*	*__ 1 —	__"__ ^ ^	L« - — . -,4	F» /—» /~i	r\ t~Y~\
pretek} POs'OVn'h rezultatih ustreza izplačanim osebnim dohodkom
u 1'koVaPOreianju čistega dohodka bomo sindikati vztrajali, da bo pri k; 'jne qU sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev 0,11 Wgarozacije združenega dela v skladu z ustvarjenim dohod-evano povečanje življenjskih stroškov.

Ob slabših poslovnih rezultatih in nižjem dohodku kot v preteklem letu lahko zaradi povečanja življenjskih stroškov povečajo delavci osebne dohodke največ do stopnje povečanja življenjskih stroškov le v tistih temeljnih organizacijah, ki imajo nižje osebne dohodke, kot so v njihovi stroki, in hkrati nižje, kot so v poprečju gospodarstva, vendar s pogojem, da pri tem ne okrnijo sredstev minimalne akumulacije.
Ob doseganju višjega dohodka naj bi praviloma enakomerno naraščala tako sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev temeljne organizacije združenega dela kot za akumulacijo, doklei ne bi osebni dohodki na delavca ali na pogojnega delavca dosegli višine, ki jo dosegajo temel jne organizacije, ki opravljajo enako dejavnost in izKazujejo puuoone poslovne in delovne rezultate. Od te ravni dalje pa morajo hitreje naraščati sredstva za razširitev materialne podlage dela kot za osebne dohodke.«
Če želimo in ker moramo uveljaviti sistem razporejanja sredstev za osebne dohodke v odvisnosti od doseženega dohodka in produktivnosti dela posamezne temeljne organizacije združenega dela, i. oramo v družbeni praksi oblikovati jasna stališča tudi o uveljavljanju socialistične solidarnosti na področju prisvajanja sredstev za osebne dohodke. Zavedamo se namreč, da obstajajo danes in da bod'i obstajale tudi v bodoče temeljne organizacije združenega dela, ki na enoto enostavnega dela ali na pogojnega delavca ne bodo ustvarjale tolikšnega dohodka, ki bo delavcem omogočal družbeno dogovorjeni ravni skladne osebne dohodke in zadovoljevanje skupnih potreb. Hkrati vemo, da se bodo v takšnem položaju občasno pojavljale tudi tiste temeljne organizacije združenega dela, ki imajo dolgoročno perspektivo in so pred tem, bodo pa tudi v bodoče, ustvarjale ustrezen dohodek za razporejanje sredstev tudi za osebne dohodke in za skupno porabo. Zato moramo podpirati prizadevanja, da v mejah dogovorjenih kriterijev in pogojev ter na podlagi ustreznih samoupravnih sporazumov in združevanja sredstev rezerv v temeljnih organizacijah združenega dela, ki imajo le občasne motnje v poslovanju in le občasno ne dosegajo ustreznega dohodka, izplačujejo osebne dohodke, ki ustrezajo osebnim dohodkom delavcev v drugih TOZD z enake sestavljenimi deli ali nalogami.
Predlagamo, da se v zvezi z zajamčenimi osebnimi dohodki opredelimo za naslednja stališča:
—	sedanji način določanja višine zajamčenih osebnih dohodkov ne
ustreza družbenoekonomski funkciji zajamčenega osebnega dohodka. Zato predlagamo, da se uveljavi sistem, v katerem bo njegova višina odvisna tudi od sestavljenosti del in nalog, ki jih opravlja posamezni delavec. Višina zajamčenega osebnega dohodka naj bo torej opredeljena z določenim deležem od poprečnega osebiv a. dohodka delavcev posameznih skupin sestavljenosti del in nak od osebnega dohodka posameznega delavca v minulem letu, . da mora biti določen tudi absolutno najnižji zajamčeni oseb:	odek;
—	tudi v času, ko se zaradi motenj v poslovanju izpi e jo zajamčeni osebni dohodki, je nujno ugotavljati količino, kako i in gospodarnost dela vsakega konkretnega delavca in mu osebni dohodek izplačevati v odvisnosti od prispevka, ki ga je dal s svojim delom k skupnim rezultatom. To pomeni, da se zajamčeni osebni dohodek ne zagotavlja za nedelo in malomaren odnos do dela in da se tudi v mejah zajamčenih osebnih dohodkov osebni dohodki oblikujejo v odvisnosti od konkretnega delovnega prispevka delavca.
Sodimo, da je uveljavitev teh stališč nujna zato, da bi tudi ob motnjah v poslovanju spodbujali delovni in ustvarjalni napor vseh delav-
V skladu z navedenimi izhodišči si moramo prizadevati, da bi:
—	čimprej ustrezno dopolnili zakon o zajamčenem osebnem dohodku,
—	sprejeta izhodišča vgradili v samoupravne splošne akte organizacij združenega dela in jih začeli uveljavljati v praksi,
—	v organizacijah združenega dela razvili sistem združevanja sredstev rezerv in osnove ter pogoje za solidarnostno zagotavljanje osebnih dohodkov delavcem, katerih temeljne organizacije ne uso arjajo potrebnega dohodka,
—	razvijemo tako politično dejavnost, da bodo vsi družbei tbjek-ti, ki sodelujejo v postopku sanacije, spoštovali sprejeta izhouišča in s svojimi odločitvami prispevali k temu, da se osebni dohodki tudi v času sanacije izplačujejo predvsem v odvisnosti od izpolnjevanja sanacijskih programov in glede na konkretne delovne prispevke vsa-
Po sledeh dogovarjanja
14. oktobra 1978
stran 6
Komunist komentira za Delavsko enotnost
Si
Z območnega posveta o delavskem oddihu in rekreaciji v Krškem
Za
Ne le s »špicami«
Janez Korošec
Dolgoletna praksa je bila, da smo zlasti na občinskih ravneh reševali nekatere probleme/posebej v organizacijah združenega dela tako, da smo poklicali na pogovor po pravilu direktorja, sekretarja osnovne organizacije ZK oziroma nekdanjih svetov ali komitejev, pa še koga in se dogovarjali ter dogovorili za ukrepe. Ta praksa se je v precejšnji meri ohranila marsikje še do danes, saj je verjetno res najlažje poklicati najodgovornejše predstavnike nekega kolektiva ali krajevne skupnosti oziroma drugih organiziranih oblik in se »direk-tivno« dogovoriti o tem, kaj je treba storiti.
Seveda bi bilo lepo, če bi šlo po takih poteh res tako enostavno: predstavniki bi na podlagi dogovora prišli v osnovne organizacije, povedali argumente, razčistili skupaj s člani ves problem in krenilo bi na bolje.
Toda tako enostavno pač ne
gre, take metode dela niso v skladu z družbenopolitičnimi načeli, povrhu pa jih je praksa že zdavnaj ovrgla. Pogosto se je ngmreč dogajalo, da je bil formalni dogovor sicer uspešno končan, potem pa je bilo vse drugače. Nemalokrat so navkljub vsemu prevladala subjektivna stališča, besede so ostajale na enem, dejanja pa na drugem bregu. Taki predstavniki so se namreč v takih primerih vrnili v kolektiv, sklicali sestanek, povedali svoje mnenje, kaj pogosto pa ob tem nastopili z demago-škimi metodami, postregli z dezinformacijami ali polresnicami ter v skrajnem primeru vsaj prikrito še naprej zastopali tako imenovano »osebno« stališče, četudi prikrito. Na koncu takih nastopov se je problem nemalokrat le še bolj zaostril, namesto da bi ga začeli razreševati.
Ob takih spoznanjih moramo posebej prisluhniti nedavno po-
vedani repliki predsednika CK ZKS Franceta Popita, ko je dejal, da se na občinskih ravneh takrat, ko prihaja do problemov v posameznih okoljih, vse preveč pogovarjamo le s' »špicami«, premalo pa s člani zveze komunistov oziroma ljudmi sploh. Probleme, zlasti tiste na občinskih ravneh, je treba reševati predvsem v osnovnih organizacijah. Treba je med njih, skupno z njimi analizirati razmere, jasno opredeliti koncepte in cilje, poenotiti stališča in se dogovoriti za akcije.
O tem, da je to predvsem naloga članov občinskih konferenc in komitejev, verjetno ni treba posebej govoriti, ker je to pomembna naloga predvsem političnih in operativnih teles, kajti uspeh akcij je v množičnem prepričanju in hotenju, nikakor pa ne v papirnatih direktivah ali dogovorih med štirimi očmi.
V družboslovni zbirki založbe DELAVSKA ENOTNOST izide v oktobru knjiga
dr. Pavao Brajša:
SPLOSNA PSIHODINAMIKA SAMOUPRAVNEGA VEDENJA
Samoupravljanje, meni avtor, psihiater-praktik, ima tudi svoj psihološki oziroma psihodina-mični aspekt in to je psihodinamika samoupravnega vedenja. Knjiga — napisana preprosto, razumljivo, bralno — pripoveduje o univerzalnosti samoupravnega vedenja kot specifičnega stališča do življenja in odnosov med ljudmi. Namenjena je vsem tistim, ki se žele podrobneje seznaniti s tistim, kar se dogaja v nas in okrog nas v času samoupravne preobrazbe naše družbe.
Cena 250 dinarjev.
Naročila pošljite na naslov: CGP Delo —TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4.
NAROČILNICA
Pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST nepreklicno naročamo...................izvodov
knjige SPLOŠNA PSIHODINAMIKA SAMOUPRAVNEGA VEDENJA.
Knjige pošljite na naslov:...........................................................
(Naziv DO)
(Ulica, poštna številka, kraj)
D:tum, kraj naročila: ...............................................................
R čun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig.
žig	....................................
(Čitljiv podpis naročnika)
Sploh vemo, kaj hočemo?!
Ivo Kuljnj
Občinski svet ZSS Krško je pred dnevi v dogovoru s predstavniki republiškega sveta ZSS pripravil predkongresni pogovor o žgoči problematiki oddiha delavcev. Delegati so v večurni razpravi skušali dognati, kaj smo storili na tem področju po 8. kongresu ZSS, hkrati pa spregovorili tudi o dokumentih za bližnji sindikalni kongres v Maribo-
Razpravljaici so posvetili največ pozornosti regresiranju delavskega oddiha. Ugotovili, da bo potrebno v prihodnje na tem področju več korenitih posegov, če hočemo, da bodo delavci regres dejansko koristili za letovanje. Gre namreč za to, d a regres v prihodnje ne bi bil več le neke vrste dodatek k osebnim dohodkom, temveč poseben, namenski dohodek, ki bi ga delavci res uporabljali zgolj za oddih. Doslej se je namreč še vse prevečkrat dogajalo, da približno polovica vseh zaposlenih, ki so prejemali regres, sploh ni letovala, ampak je oddihu namenjen denar uporabljala v druge namene. Predvsem velja to za delavce, ki imajo doma kmetijo. Le-ti imajo v času dopustov pri spravilu sena in drugih kmečkih opravilih največ dela, tako da o kakih počitnicah na morju niti ne premišljujejo. Kajpak to ni v skladu z našim samoupravnim in socialističnim pojmovanjem družbeno-ekonomskega položaja delavcev. Zavoljo tega so delegati menili, da poslej regresa ne bi izplačevali več »na roko«, ampak so se zavzemali za takšno obliko regresiranja delavskega turizma, po kateri naj bi organizacije združenega dela krile dejanske stroške letovanja svojih delavcev. Hkrati s tem se je na omenjenem srečanju v Krškem porodila tudi zamisel, da bi slovensko združeno delo združevalo del regresa za povečevanje svojih počitniških zmogljivosti. Za ilustracijo naj omenimo, da v Krškem tako ravnajo že nekaj časa in da so dosegli že lepe uspehe.
Potlej so delegati govorili tudi o tem, da bi podaljšali dopustniški čas od zdajšnjih dveh mesecev na štiri, kar bi po njihovem mnenju ustrezalo tako delavcem kot tudi razpoložljivim počitniškim zmogljivostim. Gre namreč
za to, da bi razbremenili počitniške zmogljivosti in hkrati povečali število delavcev, ki bi letovali. Omenjeni predlog kajpak zahteva dogovor sindikatov z republiškim komitejem za šolstvo, saj bi morali v primeru, če bi ga sprejeli, uskladiti delavske in šolske počitnice.
»Nič zato, če bi šli nekateri med nami na morje septembra. Kje pa piše, da se predajamo soncu in morju lahko le julija in avgusta. Skrajni čas bi že bil, da bi se malce otresli naše tradicionalne togosti, kar zadeva dopustniške navade. Prav bi tudi bilo, če bi malo pogledali, kako so te stvari uredili drugod po svetu. Menda so prišli na tem področju najdlje Nemci in zakaj se ne bi ravnali po njih, če bi nam *o koristilo,« se je vprašal Vlado Žorž, predsednik republiških ^sindikatov.
Če smo na začetku tega pisanja omenili, da so razpravljale! posvetili največ pozornosti re-gresiranjujm moramo zdaj zapisati, da so sprožili največ kritik na račun »mačehovskega odnosa« istrskih občin (Buje) do počitniških zmogljivosti slovenskega združenega dela. V razpravi je bilo namreč moč ugotoviti, da istrske občine zadnje čase zanima predvsem komercialni turizem. Z drugimi besedami to pomeni, da želijo, da bi naše organizacije združenega dela vlagala sredstva predvsem v gradnjo hotelskih objektov, in sicer najmanj kategorije B. Ni treba biti posebno bister, da bi človek ob tem dejstvu ne uganil, »kam pes taco moli«. Kajpak bi Istrani rajši videli, da bi slovenski kolektivi namesto domov gradili hotele, ki bi prišli prav tudi tujim gostom.
Dogaja se celo, da v posameznih občinah organizacije združenega dela ne smejo graditi novih objektov, čeravno bi ti objekti stali na njihovi zemlji, ki so jo slovenski kolektivi kupili pred leti. V teh občinah prav tako tudi ne dovoljujejo osnovnih vzdrževalnih del ali adaptacij počitniških domov, ki so tako iz dneva v dan bolj zastareli in tako ne ustrezajo več potrebam sodobnega časa. Na drugi strani pa se ravno ti delavski počitniški domovi srečujejo z zelo »pedantno« inšpekcijsko službo, ki ob
tej stvarnosti ne »more« obratovalnega »blagoslova*;, vse to ponujajo istrske našim organizacijam nega dela zemljišča v notratf Istre, ki pa komunalno nit'
manj niso urejena. . j Ob vsem tem pa se, kot F
kazal krški pogovor, don'11
čujemo z lastnimi organi
li^

skimi slabostmi. Lahko reč da smo na področju oddit^
lavcev v Sloveniji samoup
ira"
zelo slabo organizirani. ; i nost omenjene trditve niks
V?
IS^
V*

ne moremo dvomiti, še po-če vemo, da se ta čas v sin^ , ukvarjamo z dilemo, ki jefjj zaprav sploh ne bi smele' Gre namreč za to, ali naj Istri še vedno pogovarjajo^ določene organizacije nega , dela (ločeno) o vlaganjih ali naj v teh inv«5 jah nastopa celotno slove1 združeno delo prek Zveze čitniške skupnosti, v katerih bi bile zastopane vse obe1'1’ počitniške zveze? Jasno je. “ brez te slednje alternativ? zmere na področju organi ( nega oddiha delavcev še Pf<l ■ časa ne bodo uredile. Za toPj bo nedvomno moral v meri zavzemati tudi sindik?' doslej na tem področju * opravičil svoje nove vloge-je, da smo v sindikatu P dvema letoma začeli akcij? ustanavljanje samoupravne! čitniške skupnosti za
il

vendar smo bili pri tem pr61
Vum pil icill K‘ n
vztrajni. Še posebej, če vettjrj nismo našli skupnega jezi1;, republiškim komitejem za ^ zem, prav tako pa tudi nez spodarsko zbornico Slovef Povsem razumljivo je tore?, zapišemo, da ta akcija ni da,a! Ijenih sadov.	, w
Pred nami je sindikalni ^ greš in torej dobra priložn0*? se ob vsem pomenimo, da Vj v prihodnje natanko vede!1’ i hočemo. In ko bomo bomo tudi na področju lahko samoupravno organijj Moramo pa se, kajti le j bomo lahko uspešno sodci0'||
turističnim gospodarstvonUJ
je osnovni porok, da H lahko dosegali rezultate, k1 delavcu omogočali cenen ,r‘ ster letni oddih.
kega delavca.
Vsebino in postopek izvajanja teh stališč moramo v sindikatih podrobneje opredeliti. Pri tem pa moramo vztrajati zlasti na stališču, da morajo biti motnje v poslovanju ugotovljene pravočasno in da morajo biti pravočasno uveljavljeni tudi ukrepi, da ne bo potrebno izplačilo zajamčenih osebnih dohodkov. Smatramo, da bi k temu lahko pripomogla praksa, po kateri bi vsak delavec ob izplačilu osebnih dohodkov sprejel tudi podatke o tem, iz katerih virov so mu bili izplačani. Ali iz ustvarjenega čistega dohodka ali pa iz lastnih oziroma združenih sredstev rezerv in podobno. To bi vse delavce spodbujalo k temu, da se pravočasno lotijo odpravljanja motenj v poslovanju.
Ugotavljanje sestavljenosti del in nalog
Z ugotavljanjem sestavljenosti del in nalog določamo delež prispevka posameznega dela ali naloge pri ustvarjanju dohodka. Zato je
pomembno, da se dovolj konkretno izrečemo o nekaterih izhodiščih in aktivnostih, ki bodo v organizacijah združenega dela in družbi zagotovile, da bomo v čim krajšem času dosegli pomembne premike tako v prehodu od nagrajevanja po delovnem mestu v prisvajanje osebnih dohodkov na podlagi konkretnih del in nalog kot tudi pri uveljavljanju skupnih osnov in meril za ugotavljanje sestavljenosti del in nalog. Podlaga za uresničevanje te naloge so sledeče opredelitve in aktivnosti:
Dogovoriti se moramo za skupna izhodišča ugotavljanja sestavljenosti del in nalog. Pri tem bi se morali opredeliti za to, da se sestavljenost del in nalog ugotavlja na podlagi metode, ki upošteva:
—	delavčevo delovno usposobljenost,
—	zahtevnost del, ki so delavcu zaupana,
—	in delovne razmere.
Pri tem gre za delovne razmere, ki jih opredeljuje sama zahtevnost dela, ki opredeljuje tudi stopnjo in sestavino delavčeve odgovornosti, in za delovne razmere, ki jih opredeljuje delovno okolje.
Takšna opredelitev je pomembna, ker mnoge dosedanje metode upoštevajo le posamezne elemente sestavljenosti. Če namreč upoštevamo le delavčevo usposobljenost — praviloma na podlagi spričevala o opravljeni šoli — v celoti zanemarjamo zahtevnost dela, ki ga dela-
vec dejansko opravlja. Zahtevnost konkretnih del pa se v okviru enake stopnje izobrazbe med seboj močno razlikuje. Če pa dela razvrščamo samo po zahtevnosti, povsem zanemarjamo dejansko sestavljenost delavčeve delovne sile, kar tudi ni pravilno. Enako velja za pravilno upoštevanje delovnih razmer.
Na podlagi konkretnega ugotavljanja sestavljenosti del in nalog v sleherni temeljni organizaciji združenega dela in v delovni skupnosti skupnih služb moramo upoštevati:
—	aktivnost za oblikovanje skupne metodologije ugotavljanja sestavljenosti del in nalog,
—	aktivnost za sporazumevanje o nekaterih skupnih tipičnih delih in nalogah, ki so lahko konkretna podlaga za medsebojno primerjanje med delavci, ki opravljajo enaka dela in naloge,
—	aktivnost za spremljanje ekonomskih in družbenih učinkov, ki jih bo imelo prisvajanje osebnih dohodkov na podlagi konkretnih razmerij med posameznimi skupinami sestavljenosti del in nalog na delavce s stališča njihovega ekonomsko-socialnega položaja in materialne motivacije za boljše delo.
Za uresničevanje navedenih nalog se morajo podpisniki samoupravnih sporazumov dejavnosti skupno dogovoriti in konkretno organizirati za delo.
Na podlagi oblikovanja, dograjevanja in preverjanja metodologije in praktičnih lešitev pri ugotavljanju sestavljenosti del in nalog v organizacijah združenega dela in med podpisniki samoupravnih sporazumov dejavnosti moramo postopoma oblikovati tudi izhodišča za enotno metodologijo. Ta mora omogočati oceno družbene ustreznosti:
sistema ugotavljanja sestavljenosti v posamezni temeljni organizaciji združenega dela,
—	vpliva posameznega elementa sestavljenosti na skupno razvrstitev posameznega dela ali naloge,
medsebojnih razmerij med posameznimi skupinami sestavljenosti del in nalog.
Usmeritev na uresničevanje te naloge bi morala biti vsebina skupne družbene aktivnosti in zato tudi vsebina predlaganega družbenega dogovora.
Ko ugotavljamo sestavljenost del in nalog, se za družbeno pr:1 j družbenoekonomski položaj ter konkretni delež posameznCrV lavca v delitvi sredstev za osebne dohodke zastavlja še eno p0,1ieh^!j vprašanje: ali posamezni delavec prisvaja sredstva za osebne d° N samo na podlagi konkretnih del in nalog, ki jih opravlja (seved? J visnosti od količine, kakovosti in gospodarnosti dela ter doseZ • dohodka temeljne organizacije) ali pa tudi glede na sestavjlJ svoje delovne sile — glede na svojo dejansko usposobljeno«1; it gače povedano, ali ni torej potrebno upoštevati tudi usposobi] ^ delavca? Ali je podlaga za osebni dohodek samo delo in nalog?’. J je opravljal, čeprav so po sestavljenosti tudi za nekaj stopenj ("ji! del in nalog, ki jih je sposoben opravljati in za opravljanje J tudi združil svoje delo z drugimi delavci v temeljni organizacij1 ženega dela?
Glede na obveznost:	^
—	da mora razvid del in nalog sprejeti sleherna temeljna org11
cija združenega dela in delovna skupnost,	J
—	da morajo biti v njem ne le opisana posamezna dela in temveč tudi pogostost njihovega ponavljanja in njihov obseg’
—	da se na tej podlagi določa tudi število delavcev za opi'aV
posameznih skupin del in nalog,	^
—	in da delavec sklene delovno razmerje z drugimi
opravljanje določene skupine del in nalog, bi morali pri razred tega vprašanja izhajati iz naslednjih izhodišč:	f,
—	nujno je, da ob sklenitvi delovnega razmerja predvidi1"0 | t‘ dogovorimo z delavcem, katere skupine del in nalog bo opr;iV"'(£* pa gre za več različnih skupin sestavljenosti, tudi to, v kakšnd" K videnem razmerju;
—- ni mogoče sprejeti prakse, da se sestavljenost delavčeve 4? :jii ' sile in konkretnih del, za katere je sklenil sporazum o združenj? celoti izloči iz sistema prisvajanja osebnih dohodkov ter š stem, po katerem bo delavec prisvajal osebni dohodek samo č; konkretnih del in nalog, ki jih je opravil v posameznem rneS.j^|i|1
—	če dejansko opravljena dela bistveno odstopajo od predvl fj|ii je potrebno določiti, kako se bodo ugotavljali razlogi, zaradi kati:j;if prišlo do takega stanja (ali je kriva razporeditev delavca na del°'
? Predlogi kongresnih dokumentov že nared
:«
» m
trarf
ni«'
ot^l
jtria
ani^
recM
dih«
upf«'
. V nik^ pose ind'k
bči«!
asedal je svet Zveze sindikatov Hrvaške
V. M Uje vic
^ Svet zveze sindikatov Hrva-itin 6 Z nekaterimi pripombami
" - • •	IV'I 1 I I 11 p 1 1	I 1 1 l/CI
^Predlogi sprejel predlog sprejo statuta zveze sindikatov Sp°0slavije. Z dopolnitvami so
t(1'J'-" tudi predlog za novi sta-u sindikatov in Zveze sindika-
J^Hrvaške,
___, ... pravzaprav bi-
Id ne spreminja usmeritev.
klile spre jete pred štirimi leti kongresu.
i, ^.a seji sveta so poudarili, da V| statut Zveze sindikatov Hr-
m Vat i ‘uut ■^veze smuiKatov r jep|t ske temelji na načelih in lit* ^sniak	..J______
‘"f d','i'' njenemu organiziranju in ! J hnHVaniu- Osnovne organizacije i11’ . .° Ustanavljali v temeljnih or-
v >	'	111 v i| i lici iicivvim ni ir-
Slo ^ v Sni.‘}h, ki so se v praksi potrdile taj^ ^r.ejpnjih štirih letih, s tem da J° i i'a ^ veu pozornosti posve zde k,11)0 osnovni sindikalni organi-
ma«f Cl"	.
ive
^'J Oj..” ““O
eze' jj .Nacijah združenega dela in ;if |i|V°Vn'h skupnostih, da bi de-c* iahko neposredno izražali 0 Usklajevali svoje interese — da'rorr|a — da bi s svojimi pobu-llZI dei ,'n predlogi sodelovali pri ’f<t en U s'ndikatov in uresničevanju ,r)osti delavskega razreda.
tdr^Ve °h,iike delovanja in ruvanja sindikatov so konfe-sindikatov, ki jih bodo s,javita,i v organizacijah in se-tiev|Jenih organizacijah združe-i&dela kot obliko delovanja in
povezovanja osnovnih organizacij sindikata. Statut bo prispeval tudi k trdnejšemu povezovanju osnovne sindikalne organizacije v združenem delu z občinskimi organizacijami.
S takšnim načinom delovanja v temeljnih in sestavljenih organizacijah združenega dela se bo sindikat v marsičem osamosvojil v svojem delu in odstranjeni bodo še zmeraj močni in nezaželeni vplivi poslovodnih in vodilnih struktur na delo sindikata.
Na seji so tudi menili, da bi morali imeti namesto dosedanjih 18 — na Hrvaškem 16 sindikatov.
Člani sveta so sprejeli še dva pomembna dokumenta, o katerih bo zadnja beseda izrečena na zveznem oziroma republiškem kongresu zveze sindikatov: osnutek resolucije 8. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije in predlog resolucije 5. kongresa Zveže sindikatov Hrvaške, V razpravi o teh dveh dokumentih so poudarjali, da je treba jasneje poudariti vlogo zveze sindikata v koordiniranju dela organov upravljanja. Sindikat se mora tudi aktivneje zavzemati za izvajanje stanovanjske politike, ki zdaj ne poteka,kot je bilo predvideno. Nujno je uvesti tudi eko-
nomske stanarine in rešiti problem zemljiške rente. Okrepiti je treba reproduktivno sposobnost gospodarstva, in sicer z zmanjšanjem vseh oblik porabe. V prihodnjih štirih letih je treba preiti na 4()-urni delovni teden, kar bi moralo biti jasneje poudarjeno v resoluciji kongresa Zveze sindikatov Hrvaške.
V Zagrebu je bila tudi seja predsedstva Zaveze sindikatov Hrvatske, na kateri so razpravljali med drugim o izvajanju zakona o združenem delu. Poudarili so, da so bili doseženi pomembni rezultati, vendar pa v znatnem številu organizacij združenega dela prepočasi usklajujejo normativne akte z zakonom o združenem delu, kar zavira njihovo organiziranje na novih temeljih. Ta pojav vzbuja skrb, ker so preostali samo še trije meseci in naglica lahko privede do številnih napak.
Predsedstvo je tudi opozorilo, da med panogami in dejavnostmi zmeraj ne spoštujejo razmerij v razporejanju osebnega dohodka.
Še več, so primeri, da nadpo-prečne zaslužke izplačujejo tudi v tistih delovnih organizacijah, ki poslujejo z izgubo. To pa sindikat obsoja.
Delavski svet ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST objavlja prosta dela in naloge s skrajšanim delovnim časom (4 ure)
SNA7ILKE-KURIRJA
v trgovini
Pogoji: končana osemletka in enomesečno poskusno delo,OD po samoupravnem sporazumu
naročninskega referenta
za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom)
Nastop dela 1. novembra 1978. leta
Pogoji: srednješolska izobrazba z znanjem strojepisja (lahko tudi začetnica — začetnik) Poskusno delo 2 meseca. OD po samoupravnem sporazumu.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev najkasneje v ^5 dneh od dneva objave na naslov: ČGP DELO — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana (kadrovska služba).
O izbiri delavcev za posamezna dela in naloge bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po izteku prijave.
Seja sveta Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine
Pripravljeni na kongres akcije
Milorad Bašič
Svet zveze sindikatov Bosne in Hercegovine je nedavno določil predloge dokumentov za 5. kongres Zveze sindikatov te republike, ki bo :0. in 1. oktobra ter 1. novembra v Sarajevu. V organizirani javni razpravi o osnutkih teh dokumentov so v vseh sindikalnih organizacijah in organih v republiki kritično analizirali sindikalno dejavnost in samoupravno prakso med dvema kongresoma.
Nikoli doslej v javni razpravi o dokumentih za sindikalni kongres ni bilo tako množično vključeno članstvo, je v uvodu ugotovil član predsedstva sveta zveze sindikatov BiH Sead Prnjavorac. Razprave so bile tako spodbudne in ustvarjalne, da pomenijo množični dogovor in akcijo delavcev za uresničevanje stališč in sklepov kongresa Zveze komunistov, določil ustave in zakona o združenem delu. To je najboljše potrdilo, da bo 5. kongres — kongres akcije.
Čeprav bo razprava o kongresnih dokumentih trajala vse do kongresa in na samem kongresu, že lahko rečemo, je ugotovil predsednik sveta Ante Budimir, da je bila v dosedan jih pogovorih dejavnost Zveze sindikatov med 4. in 5. kongresom ugodno oce-
njena. V javni razpravi so udeleženci močno podprli bistvene naloge, ki so določene v predlogu akcijskega programa Zveze sindikatov BiH.
Delavci so v razpravi zahtevali, da je treba z večjo odgovornostjo uresničevati naloge, določene v predlogih dokumentov. V razpravi so prišli do nekaterih temeljnih usmeritev, pri katerih mora zveza sindikatov v prihodnji akciji odločno vztrajati. To še predvsem velja za zahtevo, da je treba z nezmanjšano intenzivnostjo nadaljevati proces samoupravnega organiziranja, zlasti v kolektivih družbenih dejavnosti.
Uresničevanje družbenoekonomskega razvoja in povečanje zaposlenosti ob popolnem spoštovanju družbenih dogovorov so osnovna akcijska vprašanja Zveze sindikatov, ugotavljajo v občinskem sindikalnem svetu v Ključu.
Na seji so poleg akcijskega programa določili tudi predlog statuta Zveze sindikatov BiH. Š spremembami in dopolnitvami statuta se, kot je ugotovil podpredsednik sveta Branko Šotra, še bolj dograjuje družbena vloga te organizacije, kar naj prispeva k njenemu političnemu in akcij-
BHPKHHHME9HS9E589BI
skemu usposabljanju.
V razpravah o spremembah in dopolnitvah statuta je bilo precej pripomb k'4. členu osnutka. Mnoge organizacije so predlagale, da se v statutu navedejo poglavitni razlogi za črtanje iz evidence. Predlagali so, da se uvedejo kazni za nespoštovanje določil statuta, kot so opomin, izključitev in podobno, tako kot je to v statutih drugih družbenopolitičnih organizacij. Teh predlogov niso sprejeli, vendar menijo, da je treba sprejeti tiste, ki zadevajo uvedbo določila o črtanju iz evidence s tem, da bi to uporabljali samo v primeru hujšega kršenja družbenih nalog, osnovne sindikalne organizacije pa bi imele mozuo.oi. Ja same ocenijo, kdaj je kak član.huje kršil družbene norme. Menijo, da to ne bo mogoče zlorabljati glede na možnost pritožbe organom, vštevši Zvezo sindikatov BiH.
Svet je na seji sprejel sklep o številu, strukturi in načinu volitev delegatov v svet in nadzorni odbor ter sklepe o organiziranosti sveta. Sprejeli so tudi sklepe o nekaterih kadrovskih rešitvah. Za podpredsednika sveta so izvolili uglednega družbenopolitičnega delavca in dosedanjega jugoslovanskega veleposlanika v Maleziji Vladka Čosiča.
Predsedstvo sveta ZS Kosova o zadnjih pripravah na bližnjo konferenco
Temeljito in pravočasno
Tomislav Kadič
Na seji predsedstva sveta Zveze sindikatov Kosova so obravnavali pripombe, predloge in priporočila k osnutku resolucije za 15. konferenco kosovskih
sindikatov kot tudi k osnutku statuta Zveze sindikatov Jugoslavije. Ob tej priložnosti so ugotovili, da je bila javna razprava o
teh dokumentih dobro organizirana, tako da je imel vsak delavec priložnost povedati svoje
mnenje k predlaganim dokumentom. Le-te so obravnavali tudi v občinskih svetih. Sekretar sveta Ramo Alihajdari pa je v
razpravi med drugim poudaril, da so priprave za konferenco opravljene pravočasno, tako da je že zdaj mogoče reči, da je vse pripravl jeno za n jen potek. Med javno razpravo so njeni udeleženci dali številne pripombe in predloge, ki zadevajo krepitev
osnovne sindikalne organizacije, način ustanavljanja osnovnih organizacij na gradbiščih in v izmenah, dalje kar zadeva sindikalne skupine in sekcije. Z eno besedo, v javni razpravi je prišla do izraza težnja po nadaljnji organizacijski krepitvi Zveze sindikatov, da bi le ta postala temeljni nosilec nadaljn jega razvoja samoupravnih dohodkovnih odnosov in graditve sistema delitve po rezultatih dela.
iad«
H
4
Predv;.
la uevanja organizacije dela ali izbira delavca) in kako se bo glede L°tov|jene razloge ugotavljal delavčev delovni prispevek.
ho(j^ P°dlagi teh izhodišč moramo v pravilnikih o delitvi osebnih doto, (ja v Poiskati konkretne rešitve, v sindikatih pa se organizirati za ^ijo v na Podlagi pobud in rešitev oblikujemo stališča za konkretiza-Prejetih izhodišč v družbeni praksi.

;iii
a
ipr‘
©
PHs«,. yan>e osnov in meril za ugotavljanje delavčevega delovnega k skupnemu rezultatu dela
<jnd° i«, da z organizirano družbeno aktivnostjo prispevamo k skup’ a5 v sleherni temeljni organizaciji združenega dela, delovni «*!• 'n v družbi kot celoti uveljavi ugotavljanje konkretnega pri-delavca na podlagi:
" ZlVega dela,
^riižbeJ|lj>|^‘!cpe^ racionalizacije ali druge ustvarjalnosti pri delu z
gospodarjenja s sredstvi razširjene reprodukcije.
Fu^jj
SSnada -Uničevanje teh načel potrebujemo nekatera jasna ^sničej.^?561111 izhodišča pa tudi organizirano aktivnost za n jihovo
v*i»nje in merjenje delavčevega živega dela
njeg0v'z ugotavljanjem in merjenjem delavčevega živega dela — to ^°dišča. duios^uga učinka — je potrebno upoštevati naslednja
^ak
ter'h snino°ici1r.uzenern delu izrecno navaja tri sestavine, na podlagi ka-olzni ugotavljati in meriti delavčev delovni učinek:
—	količino opravljenih nalog ali opravil v časovni enoti oziroma količino izdelkov, obdelovalnih faz ali drugih delovnih operacij v časovni enoti. To sestavino moramo ugotavljati, in meriti na podlagi normativov časa za kvalitetno izdelavo izdelka ali določene delovne naloge;
—	kvalitete njegovega dela, ki se izraža v normativih kvalitete,
—	gospodarnost pri ravnanju s sredstvi za delo in predmeti dela.
To sestavino merimo z normativi obratovalnega časa, materiala, energije ali drugih sredstev, zastojev pri obratovanju, stroškov za tekoče vzdrževanje itd.
Glede na različne delovne funkcije v procesih dela in reprodukcije, ki pogojujejo tudi različen vpliv posameznega dela na uspešnost poslovanja, na ustvarjanje dohodka in večanje produktivnosti dela, moramo delavčev delovni učinek ugotavljati s specifičnimi osnovami in merili za tri temeljne skupine del, ki jih opravljajo združeni delavci:
—	za dela, ki jih opravljajo delavci v procesu neposredne proizvodnje,
—	za dela, ki jih opravljajo delavci v družbenih dejavnostih,
—	za dela v upravnih, administrativnih in podobnih dejavnostih, ki se praviloma opravljajo v okviru delovnih skupnosti skupnih služb.
Kvaliteto proizvodnega dela moramo dosledno in z enakim poudarkom meriti po vseh treh sestavinah delovnega učinka delavca. Normativi za vsako od navedenih sestavin morajo biti vnaprej natančno določeni, praviloma za posameznega delavca, lahko pa tudi za skupino delavcev. Delovni učinek posameznega delavca merimo s primerjavo izpolnjevanja posameznih normativov s predvidenimi. Drugačno ugotavljanje ali ocenjevanje dela ni sprejemljivo.
Na teh izhodiščih moramo oblikovati naš odnos do norm in akorl dov. Ne sprejemamo razlag, da zaradi družbenoekonomske narave norme v kapitalizmu normiranje delavčevih nalog ni sprejemljivo za naše družbenoekonomske odnose. Tudi pri nas moramo ohraniti in še razviti normiranje delovnih nalog. Ob tem pa moramo zagotoviti, da bomo normirali vse sestavine delavčevega delovnega učinka. To ga bo
spodbujalo ne le k večji delovni storilnosti, temveč tudi h kvaliteti dela ter h gospodarnem ravnanju s sredstvi za delo in predmeti dela. Hkrati moramo zagotoviti ugotavljanje prispevka delavca tudi na podlagi inovacij in minulega dela, predvsem pa uveljaviti načelo, da je njegov osebni dohodek odvisen predvsem od rezultatov dela — to je od ustvarjenega dohodka, na kar vpliva tudi uveljavljanje vseh upravljavskih funkcij delavca. Ko s tem zagotovimo, da se delavci uveljavljajo kot nosilci vseh dejavnikov proizvodnje ter gospodarjenja z živim in minulim delom, zagotavljamo tudi, da se iz normiranja dela izloči njegov mezdni značaj.
Strokovna dela delavca tako imenovanih družbenih dejavnosti v okviru združenega dela. kot so organizaci ja dela, planiranje, raziskave, razvijanje metod dela, izdelava razvojnih programov, strokovno usposabljanje delavcev, skrb za varstvo pri delu, zdravstvena preventiva in slično, posredno prispevajo k povečevanju proizvodne sile dela. Rezultati tega dela so merljivi samo posredno, s povečano družbeno produktivnostjo dela in povečanim dohodkom delavcev, ki v procesu dela uporabljajo oziroma aktivirajo te dejavnike proizvodnje. Zato je treba za ugotavljanje delovnega učinka teh delavcev oblikovati posebna merila.
Gotovo je, da količina opravljenega dela v enoti časa za ta dela ni najbolj bistvena. Zato ni smotrno pri teh delavcih ugotavljati števila opravljenih delovnih nalog, zanemarjati pa vpliv na ustvarjeni dohodek proizvodnih delavcev. Poiskati moramo torej predvsem merila, iz katerih bo mogoče ugotavljati, kakšna je kvaliteta njihovega dela s stališča prispevka k ustvarjanju večjega dohodka in s stališča zniževanja proizvodnih stroškov.
Ustvarjalnost in inventivnost teh delavcev je torej temeljni kriterij za ugotavljanje njihovega prispevka. Prav te kriterije moramo razviti ter s tem postopoma tudi s pomočjo razlik v osebnih dohodkih in z odpravljanjem uravnilovke pospešiti proces večje motiviranosti teh delavcev za delo in rezultate dela. To bi morala biti ena naših pomembnih nalog in usmeritev.	(NADALJEVANJE PRIHODNJIČ)
Predstavljamo vam
14. oktobra 1978
ra
stran 8
Občina Velenje praznuje
V občini Velenje praznujejo 8. oktobra občinski praznik v spomin na leto 1941, ko so v noči med 7. in 8. oktobrom borci I. štajerskega bataljona silovito napadli mesto Šoštanj, v katerem je bila izurjena in močna okupatorjeva posadka. Partizani so mesto zavzeli za kratek čas. Drzna aKcija pa je imela velik moralni odmev v času, ko so bili nemški osvajalci obsedeni od zmag. Tedaj maloštevilna narodnoosvobodilna vojska ni le slavila prve uspešne zmage, pač pa je hud in organiziran udarec sredi okupatorjeve Evrope prestrašil sovražnika. Ta strah je okupator pokazal z okrutnim pritiskom na prebivalstvo, saj so Nemci dva dni po napadu pripeljali iz mariborskih zaporov 10 talcev ter jih v Šoštanju ustrelili. S tem pa so nacistični osvajalci dosegli prav naspro-jen učinek; slovensko ljudstvo se je še bolj ovedlo nasi-
Šaleška dolina je krvavela. Med vojno je bilo v občini Velenje izseljenih 242 ljudi, 1.100 interniranih in zaprtih ter 135 ustreljenih. Za svobodo je dalo življenje 639 ljudi.
Zavedajoč se žrtev in deleža, ki so ga prispevali v narodnoosvobodilnem boju, občani velenjske občine vsako leto pričakajo občinski praznik z novimi zmagami. Sicer pa je občina Velenje v povojnem razvoju dosegla napredek na vseh področjih družbenega in gospodarskega razvoja. Šaleška dolina hrani pod zemljo veliko naravno bogastvo — lignit, ki so ga začeli pospešeno eksploatirati šele po vojni.
Občina Velenje je v nekaj desetletjih postalo razvito področje na Slovenskem. Po drugi svetovni vojni se je prebivalstvo podvojilo, zaposlenih pa je kar petkrat več. Zaradi industrijskega razvoja se je zelo spremenila struktura prebivalcev; zdaj živi v občini le še 9 odstotkov kmečkega prebivalstva. Znatno se je povečal tudi narodni dohodek, leta 1976 je znašal na prebivalca v Sloveniji poprečno 47 tisoč dinarjev, v občini Velenje pa 81 tisoč.
Poleg tega, da je Šaleška dolina pomemben energetski vir, saj rudnik lignita in termoelektrarna v Šoštanju zagotavljajo Sloveniji več kot 45 odstotkov .električne energije, pa se je v Velenju razvila zelo pomembna kovinskopredelovalna industrija. Tovarna gospodinjske opreme Gorenje je v 25 letih svojega razvoja dosegla izreden razvoj, lani so ustvarili 661 starih milijard prihodka, zaposlenih pa je bilo 7.800 delavcev.
HHHB
:
.
*:i? ■

rv.
-V;r'
,
L:f- j ,

" m





* • -

' 4.1, •	'

J

1 1
m rdeča dvorana velenje velenje
•	organizacija in izvedba sejemskih prireditev, razstav in posvetovanj
•	izvedba razstavnih prostorov od projekta do celotne realizacije
•	izvedba in posredovanje vseh del s področja ekonomske propagande
•	komercialna fotografija v lastnem studiu
•	organizacija kulturnih, zabavnih, športnih, družabnih prireditev ter družbenopolitičnih manifestacij
•	organizacija in posredovanje potovanj, izletov, ekskurzij po domovini in tujini
•	organizacija in posredovanje letnega oddiha
•	kmečki turizem
•	zdravstveni turizem
•	prodaja letalskih vozovnic za domače in zunanje linije
•	posojanje avtomobilov — rent a car
RSCvelenje
JUGOSLAVIJA
RŠC iz Velenja praznuje letos dvajsetletnico obstoja. Hkrati pa pomeni to tudi dvajset let učenja in dela. V dveh TOZD pridobivajo učenci vseh šolskih usmeritev praktično znanje, ki ga bodo potrebovali pri svojem strokovnem delu.
TOZD RUDARSKI PRAKTIČNI POUK zaposluje 220 rudarjev, ki letno izkopljejo 400.000 ton premoga v posebni jami Škale. Poleg tega pa nakopljejo na dnevnem kopu še 120.000 kub. metrov peska v peskolomu. V tej temeljni organizaciji združenega dela je poskrbljeno za redno izobraževanje učencev rudarskih šol.
Temeljna organizacija so tudi ELEKTROKOVI-NARSKI OBRATI, so pa že dosegli razvojno stopnjo organizacije združenega dela in se bodo do konca tega leta konstituirali kot TOZD naslednje dejavnosti:
9 orodjarstvo s proizvodnjo orodij za preoblikovanje pločevine, termoplastov in duroplastov
•	serijska proizvodnja (proizvajali bodo stanovanjska strešna okna Pural, pohištveno okovje, kabelske snope za potrebe bele tehnike in avtomobilske industrije)
•	inštalacijska dejavnost (montaža električnih napeljav, vodovoda, sanitarij in ogrevanja na novogradnjah, proizvodnja jakotočnih transformatorskih in usmerniških naprav)
Dobre možnosti razvoja ima tudi nov proizvodni program za opremo kmetijskih farm.
Programi vseh bodočih TOZD so na tržišču tržno že uveljavljeni, kar pomeni, da imajo veliko možnost nadaljnjega razvoja.


H'
Program prehrane — usmeritev na zahtevno, a družbeno pomembno področje
Odstavljamo vam
14. oktobra 1978
stran 9
gorenje
barvni televizijski sprejemnik GORENJE AKVAMARIN
Ppi
izvir barv v vašem domu
110° in line slikovna cev ekran 67 cm
izbiranje programov s senzorji popolnoma tranzistoriziran enakomerno zasičenje barvnosti povečana zanesljivost cenejše in enostavnejše servisiranje manjša poraba električne energije manjše segrevanje manjša globina daljša življenjska doba


Jm Ti ■



Ip

’



■■ w m


i i

t	a	3	*	s r.	? »t
1	I	»	I	M	M
i®
IX..*
:
1
• '-.•.n.-:
■ ■■4
mmm

ip

mm
; il

le-
pa


"irl
Mm

.

Di
Zasedala je XII. volilna konferenca Zveze sindikatov Vojvodine
H]
Delavski glas postaja vse bolj odločilen
Milan Govekar
h
lov
Ob udeležbi 450 delegatov — predstavnikov 523.000 vojvodinskih delavcev in skoraj 400 gostov je bila prejšnji četrtek in petek v Novem Sadu XII. volilna konferenca Zveze sindikatov Vojvodine. Z njo so se začeli delovni obračuni in programiranje nalog in usmeritev sindikatov v vseh republikah in pokrajinah, katerih vrh bo 8. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije v Beogradu.
Delegati najštevilnejše delavske organizacije Vojvodine'so obravnavali in sprejeli poročilo o delu sveta ZS Vojvodine in njegovih organov v zadnjih štirih letih, akcijski program za prihodnje delovanje in novi statut Zveze sindikatov Vojvodine. Verificirali so mandate članov sveta ZS, njegovega predsedstva in nadzornega odbora ter izvolili delegate za 8. kongres ZSJ.
V uvodnem referatu o nalogah Zveze sindikatov Vojvodine v boju za razvoj socialističnih samoupravni! družbenoekonomskih odnosov je predsednik sveta ZS Vojvodine MIHAJL BOG-NAR opozoril na temeljne značilnosti minulega štiriletnega obdobja, ki se izražajo v prizadevanjih za rešitev bistvenih vprašanj samoupravljanja, idejno osnovo pa imajo v ustavi in zakonu o združenem delu. Ko je naštel najvažnejše uspehe (za 26,7% večji družbeni proizvod, 35 % višje investicije, 18 % več zaposlenih, zgrajenih je bilo 46.000 stanovanj, za topli obrok je poskrbljeno že v 85 % OZD itd.) je Bognar opozoril, da gre tudi za posledico razgibane aktivnosti sindikalnih organizacij, usmerjene v krepitev aktivne in odločujoče vloge delavcev v procesih združevanja in izboljševanja samoupravne organiziranosti. V tej smeri, predvsem s krepitvijo osnovnih in občinskih organizacij zveze sindikatov, bodo v Vojvodini nadaljevali tudi v prihodnje, ker so prepričani, da se bodo le tako delavci lahko uveljavili tudi kot nosilci celovitega planiranja in kot tista sila, ki bo uveljavljala dohodkovne odnose tudi na področjih, za katera so v pokrajini še posebej zainteresirani. Eno izmed teh je uveljavljanje svobodne menjave dela na področjih, ki jih »pokrivajo« samoupravne interesne skupnosti, drugo pa je razvoj kmetijskega področja kot celote. Navkljub številnim uspehom namreč v jugoslovanski žitnici, kot pravimo Vojvodini, še zdaleč niso izkoriščene vsaj najvažnejše možnosti povezovanja kmetov v kmetijske zadruge, TOZD kooperacije in druge oblike združevanja in povezovanja na dohodkovnih osnovah.
Z delom do dohodka
Ko je MIHAJL BOGNAR govoril o spoznanju delovnih ljudi Vojvodine, da so le delo in njegovi rezultati edina sprejemljiva osnova samoupravnih odnosov na področju delitve, je ugotovit, da je bila dosedanja akcija sindikatov usmerjena predvsem v oblikovanje osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke, premalo pa v problematiko pridobivanja dohodka in razporejanja čistega dohodka. Že sprejete osnove in merila je seveda potrebno dograjevati in pri tem zagotavljati boljše družbeno in materialno vrednotenje strokovnega dela, ustvarjalnosti, iznajditel jstva in novatorstva. Pri vsem tem velja upoštevati oziroma uporabiti že znane izkušnje od drugod. Vendar pa je hkrati
potrebno napeti vse sile za povečanje dohodka. Ta boj za izboljšanje osnov reproduktivne sposobnosti je v tem času prvenstvena družbenopolitična in gospodarska naloga, ki bo zahtevala močno mobilizacijo vseh zavestnih sil predvsem na področju izkoriščanja zmogljivosti, delovnega časa in še vsega drugega, kar vpliva na raven družbene produktivnosti dela. Zveza sindikatov bo morala biti na tem področju eden najaktivnejših dejavnikov. Ni težak odgovor na vprašanje, kako naj to doseže: z aktivnostjo vseh svojih celic, z njihovimi prizadevanji za doseganje večje in bolj ekonomične — tržno pogojene proizvodnje, z napori za skladnost vseh oblik porabe s proizvodnjo in doseženim dohodkom, varčevanjem z reprodukcijskimi sredstvi, sprejemanjem realnih investicijskih
Mihajl Bognar: »Razvoj samoupravljanja ne zahteva besed, ampak konkretno angažiranje«
skupščinskih teles in prevzemala svoj del odgovornosti za delovanje skupščinskega sistema. Enako obsežne in zahtevne naloge so pred zvezo sindikatov tudi na področju usposabljanja delegatov in delegacij. Uresničevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi v združenem delu in izven njega mora temeljiti na popolni enakopravnosti. Enakopravnost pripadnikov vseh narodov in narodnosti je in ostaja neločljivi del celotnega družbenoekonomskega razvoja.
Ustvarjalno angažiranje sindikatov, organov in organizacij zveze na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite doprinaša k demokratizaciji družbenega življenja in h krepitvi zavesti in odgovornosti vseh delovnih ljudi za obrambo neodvisnosti in pridobitev revolucije ter k še učinkovitejši zaš-
Ija osnovo za programiranje in planiranje nalog v sindikalnih organizacijah na vseh ravneh, za usklajeno aktivnost in konkretno delovanje v samoupravni praksi. Sekretar sveta ZS Vojvodine Bora Kovačevič je pri tem poudaril, da bo Zveza sindikatov Vojvodine še posebno pozornost namenila razvoju socialističnih samoupravnih' družbenoekonomskih odnosov, uresničevanju materialnega razvoja in ekonomske stabilizacije. »Te naloge štejemo med življenjska vprašanja delovnih ljudi,« je dejal Kovačevič, »prav zato pa se v sindikatih tudi posebej prizadevamo, da bi natančno opredelili naše naloge in obveznosti. To tudi je vzrok, da se še bolj poglabljamo v problematiko sedanjih odnosov in v vprašanja oziroma zahteve njihovega prihodnjega razvoja.«
programov, oblikovanjem rezerv v organizacijah združenega dela in učinkovitejšim odpravljanjem »pravih vzrokov« izgub, ki se skrivajo predvsem v ne najboljšem izvajanju zgoraj naštetih nalog.
Najbolj odgovorni — najbolj »pozabljivi«
Na področju socialne politike so v zadnjih štirih letih v Vojvodini dosegli res veliko, nekatere podatke o tem smo že našteli v uvodu. Vendar pa po besedah predsednika Bognarja še zdaleč ne smemo biti zadovoljni, kajti dejal je tudi tole:
»Uresničevanje pravice do dela je najvažnejša osnova materialnega in družbenega položaja delovnega človeka... Zato bodo akcije Zveze sindikatov Vojvodine usmerjene k ustvarjanju pogojev za hitrejše produktivno zaposlovanje, in sicer predvsem z aktiviranjem slabo izkoriščenih zmogljivosti, uvajanjem veči-zmenskega dela in pa organizirano prekvalifikacijo zdaj nezaposlenih. Pri tem moramo ugotoviti tudi število dejansko nezaposlenih in odpraviti vzroke neskladij med potrebnimi, vendar nezaposlenimi kadri.
Čeprav se neposredni interes in vpliv delavskega razreda v stanovanjski politiki in stanovanjskih razmerjih vse bolj krepi, v mnogih občinah še nimajo sa-
moupravnih sporazumov o skupnih merilih za delitev stano- I vanj, sredstva za stanovanjsko gradnjo pa niso učinkovito izkoriščena. Zato sindikati Vojvodine zahtevajo, naj se dejavniki, ki sodelujejo v stanovanjski gradnji, obnašajo bolj odgovorno, kajti le tako prizadevanja za hitrejšo in racionalnejšo stanovanjsko gradnjo ne bodo ostala le na papirju. Pri tem gre še posebej za reševanje premoženj-sko-pravnih zadev in še vse druge za zadeve, povezane z urejanjem stavbnih zemljišč.«
MIHAJL BOGNAR je nato govoril še o drugih vprašanjih s področja skrbi za človeka in med drugim opozoril na skrb za strokovno in samoupravno usposabljanje delavcev, ki se vračajo z začasnega dela v tujini, glede tistih pa, ki še ostajajo na tem delu, pa na skrb za njih informiranost o dogajanjih v domovini ter vzgojo in izobraževanje njihovih otrok.
Delavci morajo »prestopiti« tovarniške plotove
Zveza sindikatov mora aktivno sodelovati tudi v razvoju družbenopolitičnih svetov in dajati pobudo za reševanje zadev, za katere je zainteresiran delavski razred, je ob koncu uvodnega referata opozoril MIHAJL BOGNAR. S tem bo prispevala k doslednejšemu uveljavljanju
čiti družbene lastnine in samoupravljanja. Dobra obveščenost delavcev je pri tem temelj za dejavno sodelovanje zaposlenih v vseh družbfenih procesih. Sindikat si bo prizrdeval, da bi zagotovil vse večjo stopnjo obveščenosti v vseh njenih najvažnejših oblikah-pravočasnost, celovitost in objektivnost informacije. Tako bo prispeval, da bi delavci »prestopili« tovarniške ograje in se tudi v krajevnih skupnostih organizirali tako, da bi v njih potekale dejavnosti, ki so bistveno povezane z njihovimi potrebami in interesi.
Usmerjeni k življenjskim vprašanjem!
Akcijski program o delovanju Zveze sindikatov Vojvodine v naslednjem obdobju prav gotovo pomeni temeljni dokument, na katerem temelji in se bo razvijala aktivnost sindikalnih organizacij na vseh ravneh v pokrajini. Akcijski program, ki so ga sprejeli, odraža potrebe in interese delavskega razreda Vojvodine v boju za nadaljnjo graditev odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu na vseh področjih in v vseh dejavnostih v Vojvodini ter tudi v zadostni meri upošteva specifičnosti, ki izhajajo iz doslej neusklajenega in neenakomernega razvoja občin in območij. Zato akcijski program predstav-
Kaj so povedali delegati?
Za razpravo se je prijavilo 79 delegatov. Dvajset jih je ugotovilo, da so podobna mišljenja pred njimi že povedali drugi delegati in so zato svoje razprave predložili v pismeni obliki. Od 59 delegatov, ki so stopili za govorniški oder, pa je večina govorila brez pisanega besedila v rokah — sproščeno, kratko in jedrnato. Posebna značilnost, ki jo velja omeniti, je bila, da je devet delegatov govorilo v jezikih svoiih narodov in narodnosti, dvorana in novinarji pa smo jih poslušali v simultanem prevodu s slušalkami na ušesih. Tako se je tudi tokrat pokazala dejanska enakopravnost vseh narodov in narodnosti, ki skupaj živijo v SAP Vojvodini.
Udeleženci razprave so v svojih izvajanjih sicer pritrdili uvodnim poročilom, »dodali« pa so osebno prizadetost oziroma interes svojih okolij za hitrejši napredek na vseh področjih dejavnosti sindikatov. Tudi konkretnih podatkov ni manjkalo. Vseh razprav seveda ne moremo zabeležiti, lahko pa povzamemo nekatere zanimivejše.
Prvi je razpravljal DJERDJ KEČKE$ iz Novega Sada, in sicer o kršiteljih samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Povedal je, da
je v Novem Sadu v prvet® letju letos 84 organiz®0 Novem Sadu delilo več, smelo, če bi pri nas že lahk vorili o vsaj približno izen* pogojih gospodarjenja. Si® si mora prizadevati, da o bi le govorili, ampak bi storili, tudi v smislu večje f zanosti med proizvodnjo i® nostjo.	,,
PETAR KUJUNDŽIC^ bo tiče je svojo razpravo o# točil na dohodkovno pove* nje med proizvodnjo in no. Opozoril je na primere
določenih družbenopo*1
skupnostih nastajajo taki med lokalno proizvodnjo1 govino, ki vsaj favor® »domače« proizvajalce,
celo zapirajo vrata konk®
3'
Konft-j
od drugod. Znani so tudi p® j
ri, ko se lokalna trgovini^ drobno neposredno p°veZ!itliltj
proizvodnjo. Taki in p° pojavi opozarjajo na še nef , ženo miselnost, da se ri(L treba znajti oziroma »vsil® j tako v svoj žep pospravi® i tisto, kar jim sicer ne bi prl' lo-
BRANISLAVA ADAj VIČ iz Kikinde je >>zan1L ker poročilo o delu med . konferencama tako malo rTu o preobrazbi izobraževanj (
rtrtlrr^ iini 7 anir* cr\ V ’ . » d.

pokrajini. Zanjo so se v.
dini odločili, ker se želij0
niti izobraževanju kadrov, jj^ ne potrebujejo. Čeprav
vedno več zanimanja za
zvodne usmeritve, je zad®!1 J^ v centre za usmerjeno iz°v ■
Mar,,*,	'.f.	/,„.1 -*j\. 1 mo nOP. lil 1
vanje že opozoril na premike, ki jih je razpf®”*/^ ponazorila s primeri iz sVJ|^ okolja. Njeno razpravo,l
stališča vloge sindikata
cesu preobrazbe sistem3 "2! in izobraževanja, je k^1
t
»podprl« ŠTEV AN SFt Pančeva.
Z več zanimivimi P' ,, nostmi oziroma izkušnj3^ reševanju problematike i bene prehrane, oddiha 1J sj^ kreacije v kmetijskem k ž tieV| natu Sombor je delegat3^ J pr^ stregel SLAVKO VUJ‘V ip
samoupravni preobrazbi stra| loške fakultete v Novem pUj1 le.jj
govorila DUŠANKA V NO VIČ, o delu samoup^ f ^ organov in vlogi sindik2 J nastajanju samoupravni'’ ./ ^ čitev v združenem ag^f sirijskem kombinatu APS Po | MARKO ŠOKAC. ' %
IVANČEV*1; t hun,
PETAR
Zrenjanina pa je P°ve nfr PrC(

proizvodnimi - S Servo MiDf.if L,
med
kombinata oervu ‘"'.■ar. p vedno veljajo kupoprod%, **. Ppj nosi, čeprav so v sprejf'j/ kumentih napisali, da 'Pal
:8i
%
D;
urejali skladno z združenem delu. »D°S taka razlika med bese3 dejanji?« se je vprašal- .. 1 'ite, GORDANA VULIP4 J, %
merina je razpravljala «- Plin žaju žensk. Zavzela ^ v večjo aktivnost sindikat®^/ % za enakopraven družb* JV
nomski položaj žensk vjLlCjN
'A cPr
nem delu. Le tako bode ® ^ pogoji za hitrejše delov® ^

moupravno uveljavljanj* ^ Ž0y; LENKE GEREizAP^r
se je, govoreč o zaostal %
področju stanovanjske » ^
moupravnin »»»" v ®1« o skupnosti. Menila je, d® pi". J/sl niso poskrbeli za usklal % lovanje vseh udeležen* jv/
vanjske gradnje. To	j
ovira za počasno gradnr’(ffl
H
-------r------„ n sfj ^
prav so bili pravočasn3 ,(t t>a
vsi načrti in čeprav sr* -
manjka...
dogodki in odmevi
14. oktobra 1978
stran 11
•tod je kdo
?^niel ARAP MOI v' voditelj Kenije
iči
) OS(i n
erft;
»oli1 ki'
>j°
oflj
nk^
Ji-P1 k
5vi,l3K,u- niia> ki je konec avgusta
Cll£
^oma Kenyatta, je zdaj likjllp a noveea voditelja. 54-let-lVitir-ža
|VeZlliCUUa svojega prvega predsed-boj ln enega izmed največjih nePflJ AJ,ev z'd svobodno neodvisno
i j'
sili,l'jt)J‘1'1 novega voditelja, 54-let-
sodelavca preminulega pdP j \)Qi Se^nijca Daniela Arapa J jo^ a’ ki je edini kandidat vlada-OK tj|. Politične stranke Kanu in kj^^ndi edini predsedniški
0	a?'e^ Arap Moi se je rodil :Va yKen . 24 na obrobju severne •*aJ Sk^e' Ni pripadnik ne večin->i° j,j legj Plpniena Kikujcev, ne dru-',V’ie N I'aivečjega plemena Luov,
|V io' *>a majhnega plemena
1	Moiu je bil omogočen le, J na učiteljišču, ki ga je 20-
Z jti'! Mjekončal leta 1944. Učitelje-’ jjjl Se,e e lja do svojega enaintride-ra J .°aleta, ko ga je zamikala po-
■ft ^
*4 ^ teden v žarišču
litika. Izvoljen je bil za člana pokrajinskega zakonodajnega sveta, in sicer iz vrst Afričanov. Ves se je posvetil politiki ravno v vrvenju, ki je spremljalo zadnja leta kolonialne vladavine britanske krone in bilo povsem v znamenju protikolonialnega upora gibanja Mau-Mau. Po razglasitvi neodvisnosti Kenije, leta 1963, je bil Daniel Arap Moi najprej podpredsednik stranke Kadu, ki se je kmalu združila s Kenyat-tovo stranko Kanu. Po odstopu podpredsednika republike in stranke Oginga Odinga, ga je predsednik Kenyatta imenoval za podpredsednika republike in notranjega ministra. Oboje je ostal vse do Kenyattove smrti. Moiova politična karier a je bila torej tako bliskovita kot dolgotrajna.
Mnogi opazovalci so po Ken-yattovi smrti pričakovali izbruh nemirov, političnih trenj, boja za oblast, toda Kenija, znana po politični stabilnosti, se je dostojanstveno poslovila od velikana svoje zgodovine. Vlada, poslanci v parlamentu in vodilni politiki pa so soglasno izrekli podporo podpredsedniku Moiu kot bodočemu voditelju 14-milijonske Kenije. Eden izmed prvih ukrepov novega predsednika je prepoved (do nadaljnega) dodeljevanja zemlje, ki je v rokah vlade. Moi je namreč izjavil, da je že preveč tistih, ki je imajo preveč in hkrati preveč tistih, ki so praznih rok. Resna opozorila je naslovil tudi državnim uradnikom, rekoč, da ne bo prenašal podkupovanja in podobnih nečednosti.
K. B.
lo ^ČEGNOVI — Na pova-besednika republike Jo-ifl ft r°Za T*ta je bil na večd-*!! Uradnern obisku pri nas 'b „pe<anA Zelenortskih otokov ! iJr st>wneralni sekretar Afriške k-{jj e za neodvisnost Gvine-■ ,av<f Arjs..s,au in Zelenortskih otokov tatu ^dhilt Mario Pereira. Pred-/ 'Vn;3 sta izčrpno izmenjala 0 možnostih za razširitev r (jiii ladi0aaskega sodelovanja kot P , be a*c*jah neuvrščenih dežel ilC I Jlih m°®rajski konferenci zuna-
MHoTrov oziroma pred vr-
. , konferenco v Havani.
redsPa	nlerenco v Havani.
tVi HsUer' Italije Enrica Ber-'h ^ f°siavi^a’ ie bil na obisku v Ju-VlHih1' Po8°vorila sta se o ak-liij Gega h ,vPrašanjih mednarod-
dVh>iovlavskega gibania ter 0 b50r JU med ZKJ in KPL
» f I h'''Ulj Petične dejavnosti so
;v^Sed^en sodi,i tudi obiski
>n/ YPlka zveznega izvršnega jl^tVešlf Seina Džuranoviča na (	’n Finskem ter člana
Kekovi, ev SFRJ in ZKJ Vidoja tlfi , Uranna v Angoli. Veselin a varja| lc se je z gostitelji po-
ai'6i0stransk>e^dvsein ° širjenju
kovanj®8/1 gospodarskega \of, v^anju ,nia ter o političnem do-Pa jg PvroPi, vicloje Žarko-Npttan®oRkemu predsed-/NanjC| u posredoval osebno ih8?v0rniiF^dsedn*ka Tita in s tff,- sL^aostih ' 'zmenjal mnenja o ' M Sk|f> ,^lh?a razširitev dvostran-
'	in gospodarskih
^l<' ^banja no^,0vs5danj‘ dejavnosti
l\^"euvfŠčenosti.
BLIŽNJI VZHOD — Medtem ko se v Washingtonu začenjajo egiptovsko-izraelska mirovna pogajanja (ob enakopravni udeležbi ZDA) in ko v razbeljenem Libanonu vlada krhko zatišje, se arabske države, ki nasprotujejo sporazumom iz Čamp Davida, trudijo sklicati vrhunski sestanek arabskih dežel, ki se bo po zadnjih vesteh začel prvega novembra. Irak, ki je pobudnik te akcije, je že razposlal povabila vsem — razen Egiptu. Posebej velja poudariti, da so na Bližnjem vzhodu priče novemu poskusu, da bi spravili Sirijo in Irak. Irak najbolj zameri Siriji, ker se ni hotela odreči manevrski možnosti političnih pogajanj za rešitev bližnjevzhodne krize.
WASHINGTON — Vodja rodezijskega rasističnega režima lan Smith je ob splošnem afriškem ogorčenju le dobil ameriški vizum in se je na povabilo 27 ameriških desničarskih senatorjev mudil na obisku v ZDA. S tem obiskom je nedvomno dosegel vrh svojih sedanjih diplomatskih ambicij, saj ga je sprejel zunanji minister Cyrus Vanče, bil je gost zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata in dali so mu priložnost govoriti na televiziji. Smithovo bivanje v ZDA mu je nedvomno dalo vsaj del »vladarske zakonitosti«, po kateri je tako zelo hrepenel, njegov namen pa je bil, da bi od ZDA izsilil priznanje njegove prehodne vlade in prekinitev stikov z Domoljubno fronto Zimbabveja.
K. B.
Posvet o razvojnih možnostih kemične industrije Slovenije
Dobro je,
pogledati se v ogledalo
OD SOBOTE DO SOBOTE
Boris Rugelj
Dejstvo, da slovensko gospodarstvo od vseh sredstev, kolikor jih nameni za uvoz, kar dve tretjini potroši za nakup izdelkov kemične industrije skupaj s prehodom na lastno zunanjetrgovinsko bilanco vsake republike sili slovensko gospodarstvo — da čimprej gradi najpotrebnejše tovarne bazne kemije. V načrtu je 22 projektov, predvsem s področja organske bazne kemije, kar je v glavnem v skladu z razvojem kemije v drugih republikah. Koliko naj bi ti projekti veljali, ta trenutek seveda ni moč reči; nekateri strokovnjaki sodijo, da bo slovenska kemična industrija morala v prihodnjem srednjeročnem obdobju zbrati vsaj 4,5 milijarde dinarjev (za načrtovani razvoj Iplasa in Ine-nafte v Lendavi predvsem), za realizacijo vseh 22 projektov pa bo potrebnih nekaj deset milijard dinarjev.
Vprašanja, ki ta hip zanimajo ne samo delavce v slovenski kemični industriji, pač pa tudi vso slovensko družbo, so: katere od načrtovanih objektov kemične bazne industrije bo moč realizirati (načrte bo treba še dokončno uskladiti z razvojnimi načrti kemične industrije v drugih republikah, kjer so nas v razvoju te dejavnosti močno prehiteli), kdaj jih bomo dogradili, kako in koliko sredstev bomo lahko zbrali in kje jih bomo lahko gradili.
Prav v vsakem izmed naštetih vprašanj je nekaj »kavljev«, zavoljo katerih se lahko gradnja bazne kemične industrije v Sloveniji zavleče. Kako je moč usklajevati razvojne načrte proizvodnih zmogljivosti med posameznimi republikami, smo videli, ko je veljal zakon o obveznem evidentiranju investicij; tega zakona, ki ga tudi sicer nihče ni upošteval, zdaj ni več. Zatikanje pri zbiranju sredstev »pomaga« investitorjem v drugih republikah, kjer pri zbiranju sredstev niso tako tankovestni (ali dlakocepski), da ne samo dohitevajo ampak tudi prehitevajo uresničevanje nekaterih slovenskih že začetih investicij. Izredno pomembno je tudi vprašanje, kje bomo gradili kemične tovarne:
ne samo zavoljo varstva okolja, pač pa preprosto zato, ker ustreznih lokacij v Sloveniji skorajda ni!
Odgovori na vsa ta vprašanja kažejo, da je kemična industrija Slovenije pred sila zahtevnimi nalogami. Ker jih otežkočajo tudi razdrobljenost te dejavnosti na majhne tovarne, visoki proizvodni stroški in zavoljo le-teh nizka akumulativnost, majhna tradicija in s tem povezano pomanjkanje strokovnih kadrov in še kaj, bi bilo seveda zanimivo vedeti, kako so delavci v kemični industriji te tako imenovane notranje težave in stiske uspeli razreševati doslej in kako naj bi jih v bodoče. Nedavni posvet o razvojnih hotenjih kemične industrije, ki ga je organiziral republiški odbor sindikata delavcev kemične industrije Slovenije, je skušal najti odgovor tudi na to vprašanje.
Posvet je navrgel vrsto napotkov in predlogov. O večini bo svojo sodbo prav gotovo dal tudi deveti kongres zveze sindikatov Slovenije, saj se razpravi o položaju in razvojnih težnjah kemične industrije nikakor ne bo mogel ogniti. Ob vsej pahljači vprašanj, ki jih je ob kemični industriji Slovenije moč načeti, pa so se na posvetu najbolj in najgloblje zadržali pravzaprav ob eni sami: ob povezovanju dela in sredstev te dejavnosti v višje oblike.
To kajpak ni nič nenavadnega: slovenska kemična industrija je razdrobljena, prav združevanje dela in sredstev v večje organizacije združenega dela in usklajevanje proizvodnih programov (zlasti v verigah od proizvajalcev surovin prek raznih stopenj predelovalcev le-teh do končnih izdelkov in trgovine) je edini temelj, na katerem je moč snovati in uresničevati nadaljnji razvoj te dejavnosti. Prav tu pa, kot je razprava na posvetu pokazala, v kemični industriji — kljub nekaterim uspehom in živahni dejavnosti — krepko zaostajajo za tistim, kar bi lahko dosegli.
Vse preveč je namreč še delovnih organizacij — med njimi so nekatere velike in pomembne — ki niso člani nobene sestav-
ljene organizacije združenega dela. V le-teh, višjih oblikah povezovanja, pa kar naprej nastajajo organizacijske spremembe. Združbe, ki so pred časom nastale, spreminjajo obliko in kar je še huje, namen povezave, nekatere razpadajo. Skratka, v kemični industriji so zelo zaposleni z združevanjem dela in sredstev, kar naprej iščejo boljše rešitve ...
To bi bilo seveda zelo spodbudno — če ne bi to »iskanje« bilo posledica dosedanjih slabosti pri združevanju dela in sredstev. Na posvetu so jih »kar preveč« izbezali na plan. Sestavljene organizacije združenega dela so nastajale le po meglenih predstavah združenih delovnih organizacij, kakšni naj bi bili skupni cilji razvoja. Tako v njih v eni SOZD (v kemični industriji so nastale štiri) razmišljajo o preoblikovanju v poslovno skupnost, ena, kot kaže, v resnici (formalno ne) razpada, združevanje sredstev za skupne naložbe komajda dosega omembe vredne zneske (čeprav so v posameznih primerih uspehi večji), prav tako borne .so dohodkovne povezave in še slabše je usklajevanje proizvodnih razvojnih načrtov med delovnimi organizacijami, članicami posameznih SOZD. Potemtakem kajpak ni čudno, če posamezne delovne organizacije ne marajo vstopiti v takšne ohlapne združbe, ki nimajo trdno postavljenih ciljev, če posamezne delovne organizacije izstopajo iz teh združb.
Nadaljnji razvoj kemične industrije Slovenije je sila pomemben za gospodarsko rast naše republike. Zavoljo tega delavcev v tej dejavnosti družbena skupnost ne bo puščala brez pomoči in podpore njihovim prizadevanjem za hitrejši razvoj te dejavnosti. Toda, kot je posvet jasno pokazal, je v tej industrijski veji še veliko notranjih slabosti, ki pa jih bodo morali zaposleni v tej dejavnosti odpraviti sami. Šele potem bodo tudi prizadevanja družbene skupnosti za boljši ekonomski položaj kemične industrije zadela v polno.
Tiskovna konferenca
Kitajski lutkarji na odru MGL
Damjan Križnik
Ljubljani se v ponedeljek obeta prvovrstni lutkovni dogodek: na povabilo ljubljanskega Lutkovnega gledališča, ki prav v teh dneh praznuje 50-letnico svojega delovanja, bo na odru MGL gostovalo Pekinško lutkovno gledališče, ki je pred kratkim že obogatilo spored dveh jugoslovanskih mednarodnih prireditev, beograjskega Bitefa in zagrebškega esperantskega festivala lutkovnih gledališč.
Osrednja pozornost bo ob kitajskem gostovanju seveda veljala predstavi »Kralja opic v nebeškem cesarstvu«, posebej za lutkovno gledališče adaptiranih prvih sedmih poglavij znanega kitajskega klasičnega romana iz
16. stoletja »Potovanje na zahod«. To mitološko odrsko delo prikazuje glavnega junaka Sun U-kuna, kralja opic, ki krene v silovit in nepopustljiv boj s prevarantstvom, suženjstvom in nasiljem. Nebeški cesar pošlje proti njemu svojo nebeško vojsko, ki oa jo neustrašni opičji kralj premaga, nazadnje pa poruši še dvorane svetega nebeškega svoda. Boj bo bilo 78 lutk, ki jih vodi petnajst animatorjev, predstava pa bo nadvse spektakularna, kajti spretni Kitajci se bodo mojstrsko posluževali vseh mogočih trikov in celo pirotehnike.
Gre torej za izjemen kulturni dogodek neposrednega sezna-
njanja s kitajsko umetnostjo, 1 pa ima vrh vsega tudi pomembn politične razsežnosti, saj vodi nadaljnjemu razmahu temelji tejšega medsebojnega kultui nega spoznavanja in bodočeg tesnejšega sodelovanja. Preč stavniki ljubljanskega Lutkov nega gledališča so na tiskovi konferenci med drugim povede li, da bodo gostovanje kitajski lutkarjev izkoristili tudi za izme njavo izkušenj, kajti prepričat so, da se lahko veliko naučijc Pekinško lutkovno gledališč se bo ljubljanskemu občinstvu n odru MGL predstavilo dvakrai v ponedeljek ob 16. in 20. ur
Nedelja, 8. oktobra
Predsednik republike Tito je končal obisk v Makedoniji in prišel v Črno goro, kjer je gost v letovišču Igalo. Tako ob odhodu kot prihodu so mu prebivalci Makedonije in Črne gore ter Dalmacije priredili svečan sprejem.
Tovarna Beti je v Žakanju, vasici na hrvaški strani ob Kolpi, odprla novo tovarno otroške konfekcije. Na otvoritvi sta bila navzoča tudi predsednika izvršnih svetov obeh republik dr. Vratuša in Flekovič.
Občinske praznike so počastili s številnimi prireditvami, razstavami in proslavami v Velenju, Konjicah in Radgoni.
Ponedeljek, 9. oktobra
Predsedstvo CK ZKJ je obravnavalo program dela predsedstva in drugih teles CK do konca letošnjega leta. Posebno pozornost so namenili organiziranosti in metodam dela organov Centralnega komiteja.
Predsedstvo skupščine SRS je skupaj s predstavniki IS obravnavajo program skupščinskega dela do konca leta. Program je zelo obsežen in zahteven, zato bo terjal po več sej na mesec.
Torek, 10. oktobra
Predsednik Tito je v Igalu sprejel sekretarja KPI E. Berlin-guerja in se zadržal z njim v prijateljskem pogovoru.
Koordinacijski odbor RK SZDL je obravnaval gradivo o dosedanjem uresničevanju zakona o odnosu družbe do versk. i skupnosti. Poročilo o tem boo obravnavali tudi zbori slovenske skupščine.
Sreda, 11. oktobra
V SR Makedoniji so svečano proslavili dan vstaje makedonskega ljudstva.
Iz Slovenije je odšel na pot tradicionalni »Vlak bratstva in prijateljstva«, ki je tokrat usmerjen v Pomoravje in končno postajo Kraljevo.
Na obisk v Slovenijo je prišel predsednik Skupščine SFRJ Dragoslav Markovič.
Četrtek, 12. oktobra
V	Novi Gorici se je začel 10. kongres Zveze slovenske mladine, ki se ga udeležuje 735 delegatov iz osnovnih organizacij. V počastitev kongresa so položili temeljni kamen za nov dijaški dom, ki bo nosil ime po mladinskem funkcionarju, novinarju in publicistu Mitji Gorjupu.
V	Kranju poteka tradicionalni festival športnih filmov.
Slovenski izvršni svet je na svoji redni seji obravnaval problematiko računalništva in informatike.
Petek, 13. oktobra
V	Novi Gorici so sklenili 10. kongres ZSMS in izvolili novo vodstvo ter sprejeli kongresne dokumente.
V	Novem mestu se je začelo zasedanje Stalne konference mest Jugoslavije, ki se ga je udeležil tudi predsednik skupščine SFRJ Dragoslav Markovič.
Sp
Združevanje dela in sredstev
NAMESTO KOMENTARJA
Papirničarji daleč pred grafiki
»Sestankarski«
sestanek
P
b
Ivo Virnik
^ Boris Rugelj
Glede na to, da je slovenska papirna industrija združena že nekaj let, grafiki pa še vedno krepko cpaljajo za njo, je zanimivo pobliže pogledati rezultate, ki so jih delovne organizacije, združene v SOZD Slovenija papir, dosegle v zadnjem času pri skupnem urejanju nekaterih pomembnih vprašanj, denimo, na področju združevanja sredstev. Tako so za novo tovarno celuloze v Krškem uporabnice celuloznega lesa — Papirnici Vevče in Količevo ter Sladkogorska tovarna papirja združile sredstva v višini 75 milijonov din, medtem ko je Kartonažna tovarna Ljubljana za novo proizvodnjo kartona v Količevem združila sredstva v višini 60 milijonov din. Prav tako so nekatere delovne organizacije v okviru SOZD Slovenija papir za pokritje izgub Tovarne lepenke v Ceršaku v zadnjih dveh letih združile sredstva rezerv v višini 15 milijonov din, za raziskavo v Rudniku kao-linaCrna-Kamnik pa so združile milijon din. Omembe vredno je tudi dejstvo, da za delovanje Inštituta za celulozo in papir v Ljubljani za raziskave, ki jih inštitut
opravlja za potrebe članic SOZD Slovenija papir, slednje vsako leto združujejo sredstva v dogovorjeni višini; letos 1,' odstotka od celotnega prihodka TOZD delovnih organizacij združene papirne industrije.
Papirničarji so izdelali tudi obširno informacijo o ekonomskem položaju industrije papirja in celuloze v Sloveniji, ki je bila osnova za razpravo zveznega izvršnega sveta o problematiki te panoge v Jugoslaviji, v največji meri pa za sprejemanje ustreznih ukrepov, s katerimi bi zavoljo kritične surovinske oskrbe vplivali na dosego ugodnejšega položaja papirne in celulozne industrije. S sklenitvijo samoupravnega sporazuma o enotnem nastopanju delovnih organizacij v okviru SOZD Slovenija papir na tujih trgih pa so si slovenski papirničarji po dolgih letih pridobili skupno pravico do uvoza reprodukcijskega materiala za potrebe domače industrije papirja in celuloze (tudi za Aero-TOZD Tovarna celuloze Medvode, ki sicer ni članica SOZD Slovenija papir).
Sodeč po tem, je slovenska
papirna in celulozna industrija dosegla na področju združevanja dela in sredstev lep razvoj, bržkone že tak, ki ji nudi vse možnosti, da doseže pri usklajevanju bodočih razvojnih teženj delovnih organizacij, združenih v SOZD Slovenija papir, seveda pa tudi zunaj svojih okvirov, predvsem z grafično industrijo, še spodbudnejše rezultate.
Na drugi strani pa v zadnjih letih v Sloveniji pri združevanju dela in sredstev v grafični dejavnosti niso bili doseženi pričakovani rezultati. Res je sicer, da je prišlo do nekaterih fizičnih in deloma tudi horizontalnih integracij manjših delovnih oruanizacij s ČGP Delo, ZG P Mladinska knjiga, ČGP Mariborski tisk. Primorskim in Pomurskim tiskom, celjska tiskarna pa se je združila z Aerom, vendar je vse to odločno premalo. Z integracijami so grafiki dosegli oblikovanje večjih in poslovno močnejših delovnih organizacij, vendar so zato potisnili ob stran akcijo za združevanje slovenske grafične industrije v SOZD Grafis. Vsi dosedanji dogovori o tem združevanju niso uspeli zaradi po-
djetniškega vedenja, ozkih cehovskih in često tudi lokalističnih interesov, regionalne zaprtosti grafičnih delovnih organizacij, v precejšnji meri pa tudi zavoljo premajhne odločnosti subjektivnih dejavnikov, da naposled uresničijo dogovorjene naloge. In čeprav se navidezno med grafiki domala vsi strinjajo z nekaterimi oblikami združevanja dela in sredstev, s katerimi bi dosegli toliko pričakovano specializacijo in delitev proizvodnje, hkrati pa bi prišlo tudi do nujno potrebnega združevanja sredstev za skupne naložbe, še do danes niso našli skupnega jezika.
Zaradi vsega tega se bo treba čimprej odločiti za akcijo, na osnovi katere bi slednjič le odkrili dejanske vzroke, ki ovirajo povezovanje v tej panogi, vse to pa bi prispevalo k objektivni analizi odprtih vprašanj združevanja dela in sredstev v slovenski grafični industriji.
Pri gradnji stanovanj se nam zatika zdaj tu zdaj tam: včasih ni dovolj zmogljivosti ah materialov bodisi pri gradbincih ali pri zaključnih delih, včasih ni dovolj sredstev, pa zemljišč. Včasih se zdi, kot da so dejavniki v stanovanjski gradnji po naporni in kot je, pokazala statistika, tudi uspešni akciji za dograditev 26000 stanovanj v dveh letih lani in letos malo predahnili... Tako ostajajo akcije bolj pri besedah kot pri dejanjih — včasih, kot je pokazal posvet o stanovanjski gradnji na Koprskem, pa še pri besedah ne..
Kraško-obalni sindikalni svet je torej pripravil posvet o stanovanjski gradnji — kot eno izmed oblik priprave na deveti kongres zveze sindikatov Slovenije. Na posvetu naj ne bi le proučili sindikalna stališča o tem sila pomembnem vprašanju, pač pa tudi »pogledali«; kaj bi morali storiti tako v Sloveniji kot na obali, da bi stanovanjska gradnja stekla, kot bi morala.
Posvet je »ostal« le pri besedah posameznih funkcionarjev in družbenopolitičnih delavcev. Ti so sicer tehtno razpravljali in
opozorili na dosedanje napoji r ter tudi nakazali, kako bi se F ^ lahko izognili. Toda na sestal'
ni bilo mnogih, ki bi jih »mora1! ■ slišati, saj je od njihovega de!*11 ^ hotenja neposredno odvbc tako obseg kot tempo gradi|
nik* %
V Wi
Sc
stanovanj: predstavniki delov11, ib organizacij (bili so samo iz sj ™ mih, od tega le iz dveh velik'1; predstavniki organizacij za ar
P« wvj.ii.ti v uxi\.i AZi gclIIlzLclClJ /-e*	,
janje zemljišč itu. Od 150pov„
.. S
•j' !tilt0

Ijenih je prišla na posvet s.
Jat®1 ^
tretina!	,
Zato je posvet izzvenel sla^ kot bi lahko. Tisti, ki se »ubad' jo« s stanovanjsko problema1111 j ]/ so povedali, kam naj bi sindik11. usmerili svojo pozornost in k| naj bi posebej poudarili v dok'1' mentih devetega kongf^3. Mnenj delavcev, če izvzame111 Luko in Tomos, katerih delfir1^

sta tudi spregovorila o pov

~ ~	¥ VZ1 liti VJ
konkretnih primerih neusti^ nega obravnavanja tega vpraF n ja, pa na posvetu ni bilo sliš^ Sicer pa so vsi udeleženci posveJj soglašali z ugotovitvijo, da jetu<\ ta sestanek minil preveč sest"® karsko: preveč besed in prem1'1 akcijskega dogovarjanja.
Črna pri Kamniku:
»s
Domači kaolin uporaben!
Porabniki plavljenega kao-lina — papirnice, proizvajalci barv, gume, plastičnih elektrod in nekaterih drugih izdelkov — se skupaj z rudarji iz Črne pri Kamniku resda še niso odločili, kako naprej, kljub temu pa je razveseljiva novica, da se bo v bodoče splačalo vlagati v raziskave ležišč rude in v izkoriščanje rudnika. Kajti zadnje raziskave so >okazale, da bo kaolin, pridob-jen v Črni, moč uporabljati tudi ' tiste namene, za katere ga mo-
rajo sedaj papirnice kot njegovi največji porabniki uvažati. Pri tem ne gre prezreti, da so papirnice v zadnjih letih z manjšim odkupom domačega plavljenega kaolina precej »prispevale« k prekomernemu upadanju proizvodnje v rudniku.
Skratka, prvi korak k zagotovitvi domače proizvodnje kvalitetnega kaolina je storjen. V sodelovanju s skupnimi službami SOZD Slovenija papir, predvsem pa radeške papirnice in inšti-
tuta za celulozo in papir iz Ljubljane, so rudarski strokovnjaki iz Črne ob ugotavljanju abrazivno-sti kaolina s pomočjo centrifugiranja prišli do dobrih začetnih rezultatov. Z majhnim odstotkom abrazivnosti (od 15 do 20%) namreč popolnoma ustreza zahtevam papirne industrije in je v tem pogledu enak kvaliteti uvoženega kaolina.
Glavna ovira, abrazivnost, je torej odpravljena, sedaj pa bo treba razmišljati o spremembi
oblike končnega izdelka. Prizadevanja strokovnjakov iz Črne in drugih naj bi šla v.dveh smereh: ali dobava kaolina za papirnice v suhem stanju ali v obliki tako imenovane suspenzije. Tako bi rešili velik problem, s katerim se ta čas srečujejo papirničarji pri dodajanju kaolina v proizvodnjo hitro tekočih papirnih strojev. Vse kaže, da bo rudnik iz Črne že prihodnje leto sposoben ponuditi svojim odjemalcem kvalitetno ustrezen kaolin. L V.
Seja koordinacijskega odbora za napredek gospodarstva in tehnologije pri Gospodarski zbornici Slovenije
Tudi domača pamet nekaj velja
Ciril Brajer
Na seji koordinacijskega odbora za napredek gospodarstva in tehnologije (KONGT) pri Gospodarski zbornici Slovenije so med drugim razpravljali o osnutku družbenega dogovora o usmerjanju vlaganj tujih oseb v domače OZD, o usmerjanju dolgoročne proizvodne kooperacije, poslovno tehničnega sodelovanja s tujino ter o odstopanju in pridobivanju materialne pravice na tehnologiji.
IS SRS, republiška SIS za ekonomske odnose s tujino, Gospodarska zbornica Slovenije, združenje poslovnih bank Slovenije in Narodna banka Slovenije namreč pripravljajo družbeni dogovor o usmerjanju vlaganja sredstev tujih oseb v domače OZD. Ta družbeni dogovor, ki bo uresničeval tudi naša načela sodelovanja z deželami v razvoju in z gospodarstvom obmejnih področij, mora biti podpisan do konca tega meseca in omenjena razprava naj bi dopolnila njegov osnutek.
Jugoslovanske organizacije
združenega dela se skušajo čim hitreje in uspešneje vključiti v mednarodno menjavo dela, pri čemer jih ovira cela vrsta težav. Naštejmo jih le nekaj: nesmotrno uvajanje tujih standardov, tipov in sistemov, nesmotrna izraba surovin, energije in okolja, nelojalna konkurenca, gradnja neustreznih zmogljivosti... Še posebno nas pesti brezglavo kupovanje tujih licenc, med katerimi je vse preveč neusklajenih — in celo nasprotujočih domačim proizvodnim programom. Nemalo je delovnih organizacij, ki so imele dobro začrtane razvojne poti na osnovi domačega znanja in surovin, pa jih je takšno kupovanje licenc ustavilo že na začetku. Še bomo potrebovali in kupovali tuje znanje, pri čemer pa bomo morali misliti na čim boljše izkoriščanje domačega. Še tako sodobna in popolna tuja tehnologija na naših tleh brez domačega znanja ne more prav zaživeti, saj je treba vsako prilagoditi konkretnim razmeram. Prav usklajevanje licenc z
domačimi razvojnimi načrti je eden osnovnih vzrokov za nastanek omen jenega družbenega dogovora. Ta dogovor bo skušal v sodelovanje s tujino vnesti več organiziranosti in strokovnosti in tesno povezati vse dejavnike, ki sodelujejo s tujino. Gospodarska zbornica kadrovsko ni dovolj močna, da bi nadzirala vsa področja gospodarskega sodelovanja s tujino in nudila pomoč, kjer je to potrebno. Zato bo skušala sodelovati s čim večjim številom strokovnjakov — z inženirji, pravniki, gospodarstveniki, ki so v stalnem, živem stiku s prakso. Mnenja in stališča teh strokovnjakov, ki jih bodo verificirale panoge, bodo osnovno merilo, ali, kje in kdaj bomo podpirali domače znanje. Bolj bo moralo zaživeti tudi načrtovanje. Gospodarska zbornica bo morala tesne je sodelovati z raziskovalno skupnostjo, da bo takoj jasno, kaj hočemo kupiti, kaj že imamo, kaj je dobro in, kaj ni. Srednjeročne načrte bo treba po panogah vsebinsko uskladiti, saj se
moramo točno zavedati, kdo ka j ima v svoji razvojni usmeritvi. Načrtovanje seveda ne bo smelo biti »rezervacija« — določena stopnja konkurenčnosti bo preprečevala, da si bo nekdo v planu rezerviral program in potem na njem spal. Na koncu so udeleženci seje zadolžili službo KONGT, naj upostavi ustrezno mrežo strokovnjakov prek panog in delovnih organizacij, ki so v njih nosilci razvoja. Poskrbeti bo morala, da bodo dobili prednost razvojni načrti, ki so že obdelani in utemeljeni. Takoj bo stopila v stik s sekretarji vseh panog, saj je še nekaj takšnih, ki se na družbeni dogovor še niso pripravile. Z njimi bodo konkretizirali oblike delovanja posameznih panog, kar naj bi zagotovilo ustrezno družbeno organiziranje in vključevanje čim večjega števila dejavnikov v pomoč delovnim organizacijam ori stikih s tujimi partnerji.
OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA!
OBČINSKI SINDIKALNI SVETI! REPUBLIŠKI ODBORI SINDIKATOV!
DELAVSKA ENOTNOST, glasilo Zveze sindikate^ Slovenije, bo v času 9. kongresa ZSS izšla v četrtek. 26.10.1978, ter v ponedeljek, 30. oktobra. V obeh ste' vilkah bo objavljeno celotno gradivo 9. kongresa sloveh' skih sindikatov v Mariboru. Zato opozarjamo vse os' novne organizacije sindikata, da za svoje člane pravo' časno naročijo dodatno število izvodov obeh številk
S
A
<S
A
»iti
lcbij
S:
Ki
S
N
K
«4
A
S
A
v
Sv0j
S
A
Hi
A
Hi
S5
•*£
Cena kompleta (dveh številk DE) je 10 din.
Izpolnjeno naročilnico nam pošljite najkasneje do petK^* 20. oktobra 1978, na naslov: DELAVSKA ENO'' NOST, Dalmatinova 4, Ljubljana, ali naročilo sp0' ročite po telefonu na številko: (061) 322-947.
NAROČILNICA
Nepreklicno naročamo pri Delavski enotnosti, Ljubljana,
matinova4............kompletov (dveh kongresnih številk
po 10 din za komplet.
Pošljite nam jih na naslov: .............................
(ulica, poštna št., kraj)
Naročeno, dne, kraj: .....................................
Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu DE.
D31'
(podpis naročnika)
%
i
Ti
s
H.
S
s
K
*ii,
%
K
Hi
T
H,
Lt0'
s
N
'H
Ha
sv,
Tatije športnikov Slovenijalesa v Ljubljani
Prireditev
bo postala tradicionalna
Velika prireditev šolarjev — športnikov na Ravnah
»Šport združuje mlade«
Stane Urek
up-1’ r*
,tanf Pc ,0. e' de:1'" :
dv^
rad"!
lov'
likilf
a "r‘
sl "
0
„0b 30. obletnici obstoja je 1^ Vt>a organizacija Slovenija-
nv NnIrg0Vinfa pripravila yeliko
' 110 mamfestaajo v šport-
„ Parku Kodeljevo v Ljublja-
S{n^žanje športnikov prak-
> ^ Celotne družine Slovenija-
riajin'bilo le borba za točke in
•i PriU„ a mesta» ampak je bila
i). ,av^°st za medsebojna spoz-
st|^nia in tesnejše navezovanje
So^ ,V' Srečanje bo po izjavah
tf,	cfrtalna
bad11' latikj dik"1! in ^ dok"' sirf^ ne"'« legal«
)VS^
str«*'
.liša"'
)SV^ et"1 rst""' ;in"15
•jočih jx)stalo stalna prak-^abemu vremenu navkljub se
je na Kodeljevem zbralo 450 tekmovalcev iz šestnajstih delovnih organiazcij SOZD Slovenijales — Proizvodnja, delovne organizacije Slovenijales — Trgovina in še posebej poslovne enote Trgovine, in sicer iz Sarajeva, Splita in Maribora.
Tekmovalci so se pomerili v malem nogometu (20 ekip), kjer je zmagala ekipa Slovenijales — Trgovina pred Žičnico iz Ribnice in Opremo iz Izole. V kegljanju žensk so bile najboljše trgovke pred tekmovalkami Alplesa iz
Železnikov in Savinje iz Celja. Med moškimi ekipami v kegljanju so bili prvi tekmovalci Alplesa, drugi Brest in tretja Lesna industrija Kočevje.
Tekmovali so tudi v šahu. Med ženskimi ekipami je zmagala ekipa Slovenijalesa — Trgovine, druge so bile iz KLI Logatec in tretje iz Bresta Cerknica. Najboljša moška ekipa v šahu je bila Tovarna meril S'ovenj Gradec, 2. KLI Logatec, 3. Tovarna Lig-nošper — Bosanski Novi.
A. A.
^bovljah so se sestali športniki ZPS
Najuspešnejši STT, Hetalna in Litostroj
trjjj^ Trbovljah so bile četrte aionalne letne športne igre podjetij strojegra-L^‘0venije. Pokrovitelj veli-sP°rtnega srečanja so bile Ittof6 tovarne Trbovlje, ki "'to ^aznujejo trideseto oblet-f °bstoja in sto let tradicije, dtii 0rtne igre, ki so trajale dva Polj) s° se začele v petek po-tijo j s tekmovanjem v balina-jcbjiv egljanju. Uradni začetek Sej Se'e naslednjega dne, ko so loVhji^ovalci in predstavniki de-Nn 0rSanizacij ZPS v slav-q sPrev°du napotili iz-špo,., rojnih tovarn na igrišče jih; ne8a društva Rudar, kjer fe(ijt Pozdravil predsednik pri-Kov^ga odbora Leopold
kiij^ttovalci, ki jih je kaj "ikJ prevzela tekmovalna
Nllf’ 80 takoi P° zaključku
tekmovanj odhiteli na l% tekmovalna mesta in zav-U sP°dbujali svoje soigralce. Hi ljj| 0Valnih mest v Trbovljah "d (jj^žko najti, saj so nanje že trJ . opozarjali vidni napisi. tj.Jbtve so bile naslednje: lij^anje: 1. INDOS (Ljub-V’ 2- STT (Trbovlje), 3. T> (Žiri).
Ki;
Haln 0Vanje v balinanju je po-na štirih baliniščih, tek-
movalo pa je 11 ekip.
Kegljanje (moški): 1. Litostroj (Ljubljana), 2. STT (Trbovlje), 3. Gostol (Nova Gorica).
V	moških ekipaj je nastopilo po 6 tekmovalcev, vsak tekmovalec je nastopil na dveh stezah po 50 lučajev mešano. Tekmovalo je 13 ekip po izžrebanem vrstnem redu.
Kegljanje (ženske): 1. STT (Trbovlje), 2. Riko (Ribnica), 3. Metalna (Maribor).
Vsaka ženska ekipa je imela na razpolago tri steze po izžrebanem vrstnem redu. Posameznice so imele 50 lučajev mešano, tekmovalo pa je 10 ekip. Moške in ženske ekipe so tekmovale na kegljišču KK Rudar.
■ Mali nogomet: 1. STT (Trbovlje), 2. Gostol (Nova Gorica), 3. Atmos (Hoče).
V	tekmah v malem nogometu, ki so bile na igrišču SD Rudar, je tekmovalo 14 ekip.
Namizni tenis: 1. Litostroj (Ljubljana), 2. Metalna (Maribor), 3. Agrostroj (Ljubljana).
V	dvorani TVD Partizan je tekmovalo 12 ekip.
Streljanje (ženske): 1. STT (Trbovlje), 2. Metalna (Maribor), 3. Agrostroj (Ljubljana).
Streljanje (moški): 1. STT (Trbovlje), 2. Litostroj (Ljub-
ljana), 3. Gostol (Nova Gorica).
Tekmovanja v streljanju so bila le »streljaj« stran od ostalih objektov, sodelovalo pa je 10 ženskih in 13 moških ekip.
Šah: 1. Litostroj (Ljubljana), 2. STT (Trbovlje), 3. Metalna (Maribor).
V šahu je tekmovalo 13 ekip.
Rezultati končnih ekipnih uvrstitev pa so bili naslednji: 1. STT (100 točk), 2. Metalna (88), 3. Litostroj (87). Sledijo: Gostol (84), Indos (67), Atmos in Riko (60), Agrostroj (59), Mlinostroj (55), Kladivar (51), Stroj Radlje (41), Projekt (17), Hidrometal (16) in Kovind (12).
Tekmovanja, ki jih je oba dneva spremljalo 'epo vreme, so bila zaključena okrog dveh popoldne, dve uri kasneje pa je že bila slavnostna podelitev priznanj. Najbolj so se veselili Trboveljčani, ki so kot pokrovitelji tekmovanja že drugič obdržali prvo mesto. Drugo mesto je le za las ušlo Litostrojčanom, priborili pa so si ga Mariborčani, ki so imeli precej izenačene ekipe. Vse to pa ni motilo veselo razpoloženih tekmovalcev, ki se jim je ob zaključku zahvalil in jim čestital direktor delovne organizacije STT Janez Srobot.
M. H.
Na Ravnah je bila mednarodna prireditev mladine osnovnih šol, znana pod geslom »Šport združuje mlade«.
Pred dobrimi desetimi leti je dal prof. Metod Klemenc pobudo, naj bi se v Celju srečali učenci višjih razredov osnovnih šol nekaterih mest in se pomerili med seboj v atletiki. Prireditev je občinska skupščina podprla in na sklepnem sestanku vodij mestnih osnovnošolskih reprezentanc prijateljskih mest se je rodila ideja, naj bi taka srečanja postala redna, po možnosti naj bi jih organizirali vsaki dve leti, panogi, s katero so začeli, to je atletiki, pa naj bi se z leti pridružile še druge. Ustanovili so komite za igre osnovnošolske mladine; pripravili so pravilnik za tekmovanja, nenehno usklajujejo delo, iščejo organizatorje in v splošno zadovoljstvo so bile osme mednarodne igre letos spet v Sloveniji (doslej so bile že v Celju in Murski Soboti).
Prekaljeni ravenski organizatorji tako velike prireditve — zlasti kar zadeva število udeležencev — še niso imeli; toda pod vodstvom Jožeta Šaterja so celoten program speljali od začetka do konca v zadovoljstvo vseh.
Nastopili so učenci in učenke do petnajstega leta starosti. Deset šolskih reprezentanc — Sombathe!y, Darmstadt, Mod-ling, Zgonik, Sele, Lozana, Mur-
ska Sobota, Velenje,' Crvena zvezda Beograd in Ravne — se je v konkurenci fantov in deklet pomerilo v treh panogah, v atle-, tiki, plavanju in v namiznem tenisu.
Izredna kakovost atletov iz Železne županije, plavalcev Darmstadta in Raven ter namiznega tenisa ravenskih in soboških šolarjev bo gotovo spodbuda za udeležence, da se bodo na naslednje srečanje še bolje pripravili.
Toda načela pravilnika tekmovanja pravijo, da so na prireditvah »Šport združuje mlade« rezultati, zmage in porazi drugotnega pomena! Veliko pomembnejša so srečanja med mladimi, pa prijateljski stiki, vezi, ki se stkejo med njimi. In tudi v tem primeru so se »Ravne 78« posrečile. V treh dneh so bile Ravne pravcati babilon mladih prijateljev športnikov iz šestih držav. Ravenske družine so na stežaj odprle svoja vrata in sprejele mlade udeležence. To je bila priložnost, da slovenski otroci spoznajo vrstnike iz Madžarske, ZRN, Švice, Avstrije in Italije. Tuji šolarji so spoznal:, kako pri* nas živi in dela mladina. Preskušali so znanje tujih jezikov, znanje, ki si ga nabirajo v šolah.
Posebne pozornosti so bili med reprezentancami deležni mladi slovenski športniki iz Zgonika na Tržaškem in iz Sel na Ko-
roškem; oboji so v hudi konkurenci z mestnimi reprezentancami pokazali, da so tudi med njimi dobri športniki. Povedali so, da jim bo obisk na Ravnah in sodelovanje na igrah velika spodbuda pri nadaljnjem delu in vadbi.
Ravenčani so izkoristili prisotnost mladih gostov tudi za to, da so jim predstavili svoje kulturne spomenike, kulturne vrednote, študijsko knjižnico pa ljudske plese in običaje, delo vzgoj-novarstvenih ustanov, izvenšol-sko aktivnost; celotna prireditev pa je prelepo izzvenela v nedeljo, ko je prof. Sušnik vsem udeležencem pred študijsko knjižnico najprej predstavil Prežihovega Voranca, njegovo življenje in delo, nato pa so vsi skupaj peš krenili po delu znane Vorančeve poti in obiskali Prežihovino!
Tak šport imamo radi, take športnike cenimo. Tako mladino, pri kateri hodita z roko v roki prešernost in resnost, zanimanje za igro in šport z zanimanjem za kulturo, pri kateri se nagajivost ob pravem času umakne resnobnosti, kjer ostanejo prijateljske vezi trdne in kjer poštenost v športnem boju rodi spoštovanje do nasprotnika in kjer slast zmage ne odtuji in ne pokvari prihodnjih športnih zvezd!
Ob 15-letnici »Kolektorja«
400 športnikov in športnic je tekmovalo v 6 panogah
Silvo Kovač
Na dvodnevnih športnih tekmovanjih, ki so jih ob občinskem prazniku in 15-letnici Tovarne kolektorjev Idrija organizirali v tej največji delovni organizaciji v Idriji, je sodelovalo 400 športnikov iz idrijske občine, kot gostje pa tudi športniki in športnice iz »Prvomajske« Raša, Carinarnice Nova Gorica, Trans-juga iz Ljubljane in Bistre pri Vrhniki.
Čeprav je tekmovanja oviralo deževno vreme, so predstavniki
nastopajočih ekip na sklepni slovesnosti izjavili, da so bili zelo zadovoljni z organizacijo tekmovanja in si podobnih srečanj še želijo.
Najboljše ekipe v posameznih panogah so organizatorji nagradili s pokali, plaketami in diplomami.
KONČNI VRSTNI RED EKIP:
»PRVOMAJSKA« Raša 99 točk, »KOLEKTOR L« Idrija 98, »IMP-TIO« Idrija 61,
»ETA« Cerkno 58, »CARINARNICA« Nova Gorica 38, »SLOVENIJALES« Sp. Idrija 33, »KOLEKTOR II.« Idrija 31, »TRANSJUG« TOZD Ljubljana 29, »KS ČRNI VRH« 15, »ERCI« Idrija 15, »UPOKOJENCI« Idrija 13, »ALKALOID« — BISTRA Vrhnika 12, »KIŠ« Idrija 7, »ZIDGRAD« Idrija 7, »INVALIDI« Idrija 6, »GOSTOL« Idrija 6, »KS GODOVIČ« 3 točke.
%
VeŠČanje, propaganda in založniška dejavnost —pomembne naloge pri organizaciji rekreacije (V.)
a.
£a hitrejši razvoj športne rekreacije
errnan Berčič
1*"* bi morali biti organi-^dern' °’	lahko sledili
^opae lrri tokovom ekonomske h0ralo ^ kar pomeni, da bi i ?Pai)altLokovno delo v okviru informatike in za-S'°net' na delu skupine T Prom str°kovnjakov različ-
5kfSihoogi(^dafgi’Zvdrayni'
sl' tovin! 0Cl0,°81’ knJ1ZeV-Tak0 ari>. ekonomisti itd.).
B^tavi ■ta.novljen'centr’ naj hi Pafia	osnovo celotnega
Boh vpga sistema na šir-Llcli na Jnciu telesne kulture in s acije	torišču športne re-
in%ev' Del.ovali naj bi prek 0 Plre^p ,noz*čnega obveščanja J*acij elcsnokulturnih orga-jsl°io deiaUStreznimi kadri, ki bi ' Pa tn Vnost posebej usmer-n 7' Svo-Podr°čje.
'Pcritj .J0 dejavnost moramo dt v analizo ter prido-
bivanje podatkov in povratnih informacij o učinkih obveščanja, propagande in založniške dejavnosti.
Analiza torej posega v odzivnost delavcev na propagandne akcije ter ugotavljanje povezanosti te odzivnosti in aktivnosti na področju športne rekreacije v delovnem in bivalnem okolju.
Za proučevanja vpliva informativne in propagandne dejavnosti na vzorce aktivnosti in vedenja posameznih delavcev in skupin na področju športne rekreacije lahko uporabljamo eksperimentalne in druge metode.
8. Vlaganje določenih finančnih in materialnih sredstev je na tem področju prav tako pomembno kot na drugih.
Ustrezno finančno ovrednotenje propagandnih projektov lahko hitreje vodi k uspešnemu
delu in doseganju zastavljenih ciljev.
Naložena oziroma vložena sredstva se nedvomno vračajo z obrestmi.
Planiranja in programiranje informativne, propagandne in založniške dejavnosti na področju športne rekreacije v organizacijah združenega dela
formativnega projekta ter založništva moramo posebno pozornost nameniti planiranju in programiranju navedene dejavnosti na področju športne rekreacije v OZD.
Na podlagi pogojnih dejavnikov, ki smo jih navedli, naj bi tovrstna dejavnost v praksi tekla po posameznih fazah in sicer:
1/ Analize potreb ter že omenjenih interesov, stališč in mnenj posameznih delavcev, kakor tudi neformalnih skupin in delovnega kolektiva nasploh.
Pri tem je potrebno porušiti tako imenovano dinamično ravnotežje (homeostazo) ali »status quo« v delovnem in bivalnem okolju in povzročiti, da bodo ljudje postali aktivni na področju športne rekreacije.
Nekateri delavci prihajajo na delovno mesto v OZD z določenimi izkušnjami tudi na področju športno-rekreativne dejavnosti, z utrjenimi gibalnimi navadami, z znanjem te ali druge športno-rekreativne aktivnosti in z oblikovanimi ideomotornimi strukturami. Za take delavce je planirana in programirana informativna ter propagandna dejavnost
le še spodbuda več za večjo aktivnost.
Bistveno drugačno vlogo (bolj zahtevno) pa ima tovrstna dejavnost pri listin delovnih ljudeh, pri katerih telesno-vzgojna in športno-rekreativna dejavnost v šoli in življenju nasploh ni pustila vidnejših sledi. Z drugimi besedami povedano, določeni motivi — bodisi biološki ali socialni — so za športno-rekreativno aktivnost pri takih delovnih ljudeh ugasnili ali pa v preteklosti nikoli niso v večji meri vplivali in usmerjali posameznike in skupine k rednemu udejstvovanju na področju športne rekreacije.
Tako naj bi v prvi fazi zbudili kar največje zanimanje in interes za nenehno aktivnost na navedenem področju.
2. Ko se poruši homeostaza, se rodijo želje, ki jih moramo
spoznati in ovrednotiti ter klasificirati. Ugotoviti moramo, kako delavci v skladu s svojimi željami mislijo in čutijo in kako jih zadovoljujejo.
Razumljivo je, da se v različnih delovnih in življenjskih okoljih porajajo različne želje tudi na področju športne rekreacije, obenem s tem pa je različen tudi čas, ko se interes in zanimanje spremenita v konkretno željo.
Pri tem je velikega pomena kvaliteta informatike in propagande ter trajanje in moč v prakso usmerjenega informativnega in propagandnega Vektorja. Poznavanje in spoznavanje želja je torej pomembna in bistvena naloga v drugi fazi planiranja in programiranja propagande in informativne ter založniške dejavnosti.
(Se nadaljuje)
Iz zgodovine delavskega gibanja
14. oktobra 1978
stran 14
ssm

■UH |
Delavsko gibanje na Slovenskem od začetkov do leta 1889
(VI.)
Razgibani in uspešni desetletji
M
ek'

Piše: Franc Rozman
V začetku leta 1888 se je v Trstu začelo razvijati drugo središče slovenskega socialnodemokratskega gibanja. Drug za drugim so v mesecih marec, april in maj tega leta sledili trije javni shodi tržaških delavcev italijanske, nemške in slovenske narodnosti. Še v istem letu so ustanovili Delavsko zvezo (Confederazione operaia), ki je bila po svoji naravi mednarodna delavska organizacija, vendar je bila sorazmerno hitro razpuščena že 1891. leta. Za svoj cilj si je zadala povezovanje delavcev ne glede na narodnost, jezik in vero ter napovedovala boj za splošno izboljšanje položaja delavskega razreda. Glede organizacijske strukture pa je bilo določeno, da bodo zvezo sestavljale jezikovne skupine z odbori na čelu, ki bodo potem volili glavni odbor zveze. Že v novembru 1888. leta , torej tik pred kongresom v Hainfeldu, je bil ustanovljen tudi slovenski odsek, s čimer se je začelo slovensko Socialnodemokratsko gibanje v Trstu, ki se je nato naglo krepilo in se širilo iz mesta tudi v okolico.
Na Koroškem je bilo leta 1879 razpuščeno de-lavsko-izobraževalno društvo v Celovcu, kmalu po procesu proti ljubljanskim »krvavcem« v decembru 1884, leta pa so bila v letu 1885 razpuščena ali pa so se prostovoljno razšla še preostala delavska društva skupaj z največjim, ki je bilo v Beljaku. Radikalna smer je v začetku 80. let prevladovala nad zmerno in leta 1885 je v Beljaku izšlo nekaj številk osrednjega lista radikalnoanarhistične skupine Die Arbeit. Za delavsko gibanje na Koroškem je pomenila hud udarec leta 1881 ustanovljena Osterreichische Alpinen Montangesellschaft, ki je v nekaj letih povsem uničila koroško železarstvo in fužinarstvo. Čeprav je bil najmočnejši udarec gospodarski, ne smemo podcenjevati tudi političnih posledic, ki jih je imela ustanovitev te mogočne železarske družbe za delavsko gibanje. Po letu 1885
a:
Rudniška uprava v Hrastniku z tandarji in vojaštvom, ki je avgustu 1889 zatrlo prvo splošno stavko rudarjev trboveljskega revirja.
se je delavsko gibanje začelo obnavljati in močno je naraščalo tudi slovensko gibanje na Koroškem. Na kongresu v Hainfeldu je Koroško zastopal Ferdinand Perlornik, ki se je na tem prvem zboru stranke zavzemal za izdajanje delavskega lista v.slovenskem jeziku.
Vsekakor pa je potrebno omeniti, da so bili delavci na Slovenskem kljub težkemu položaju deležni nekaterih socialnih reform, ki so jih v socialni
K
založba
mladinska
knjiga
Priporočamo vam novosti
Vladimir Kenda
SEV V MEDNARODNI
MENJAVI
Delo je teoretična in empirična analiza vzhodnoevropskega tržišča in razvoja naših ekonomskih odnosov s SEV. Eno osrednjih vprašanj, na katero želi odgovoriti avtor, je, kako se veliko in razmeroma zaprto vzhodnoevropsko tržišče odziva na gibanje svetovnega gospodarstva. Poglobljena osvetlitev tega in podobnih vprašanj, ki so bila kot raziskovalni prispevek avtorju le kot podlaga, da je lahko na koncu količinsko izmeril celoten problem, omogoča našim delovnim organizacijam kar najboljši vpogled v možnosti vključevanja in v razvoj tržišča v vzhodni Evropi, posameznikom, ki delajo na' tem področju, pa bo knjiga zanesljiv kažipot pri reševanju konkretnih vprašanj. Knjiga ima 327 strani.
Igor Vrišer
REGIONALNO
PLANIRANJE
Prostor postaja čedalje bolj dragocen; neusklajeno gospodarjenje z njim in različne napake, ki jih zagrešimo, ko izkoriščamo naravne vire ali kako drugače posegamo v pokrajino, lahko povzročijo celo nepopravljivo škodo., Zato avtor v te j knjigi najprej obravnava bistvo in razvoj regionalnega planiranja, položaj regionalnega planiranja v tem sistemu in planerski postopek, pri čemer posebej
obravnava jugoslovanske razmere. V nadaljevanju oriše različne koncepte in teorije o regionalni razvojni politiki, njene prvine in posledice, do katerih pride v razvoju pokrajin, če regionalni razvoj ni ustrezen. Pretežni del knjige pa je posvečen zasnovi regionalnega plana in njegovim najpomembnejšim sestavinam, kot so naravno okolje, prebivalstvo, naselja, infrastruktura, industrija in podeželje. Na koncu je še kratko razmišljanje o sintezi plana. Knjiga obsega 356 strani.
Andrej Kim MARKOVO
RAZUMEVANJE ZNANOSTI IN TEHNIKE
Avtorjev osnovni cilj raziskovanja, katerega plod je ta knjiga, je bil čimbolj izčrpno odkriti vse pomembne Marxove misli o znanosti in tehniki, jih povezati med seboj in vključiti v najširši kontekst Marxove misli ter jih soočiti z novejšo teoretično in empirično obdelavo podobne problematike. Delo je toliko bolj pomembno, ker so Marxove misli o znanosti in tehniki raztresene po vseh njegovih delih, avtor pa jih je zbral ter povezal med seboj in jih vključil v najširši kontekst Marxove misli. Hkrati jih je tudi soočil z novejšo teoretično in empirično obdelavo podobne problematike. Knjiga se torej poglobljeno ukvarja s pomembnimi vprašanji človekovega dela in ustvarjanja. Obsega 386 strani.
Frane Jerman IZ FILOZOFIJE ZNANOSTI
V tej knjigi seje avtor na zelo zanimiv in poljuden način lotil orisa zgodovine tistega načina mišljenja, ki je omogočilo nastanek znanosti. Ni si torej prizadeval prikazati razvoja znanosti same, temveč je razčlenil in analiziral nekatere ustaljene pojme iti pojmovanja s področja znanstvene metodologije ter prikazal njihovo poreklo. V osrednjem poglavju je orisal spor med de-duktivizmom in induktivizmom, skratka med modeloma znanosti pred novim vekom in v našem času. Zavoljo omejenega prostora je lahko avtor večino vprašanj zgolj nakazal in jih med seboj povezal. Toda vsem, ki jih bo snov podrobneje zanimala, bo zelo dobrodošel seznam dosegljive domače in tuje prevedene literature, ki se ukvarja s podobnimi problemi, in je natisnjen na koncu knjige, za katero sam avtor pravi, da je nekje med zgodovino filozofije in metodologijo znanosti, je nekakšen uvod v filozofijo znanosti. Knjiga obsega 120 strani.
Predstavljene knjige lahko kupite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite pri založniških poverjenikih Mladinske knjige oziroma neposredno na naslov:	ZA-
LOŽBA MLADINSKA KNJIGA, prodaja po pošti, Titova 3, 61000 Ljubljana.
zakonodaji postavile na najvišji položaj med jugoslovanskimi narodi. Največ je bilo storjenega v času korservativne vlade »železnega obroča« grofa Taaffeja vletih 1879 — 1893, kateri je bila socialna zakonodaja ena od treh vodilnih elementov njene ekonomske doktrine, in to s stališča, da bi se ustv arila delavska aristokracija in omilila borbena ost delavstva. Najprej je bil leta 1881 reformiran obrtni red iz leta 1859. Novi red je izboljšal položaj v majhnih podjetjih in je bil v prid rokodelcev in obrtnikov. Leta 1883 je izšel zakon o obrtnih inšpektorjih in čeprav jih je bilo v začetku malo, so vendar predstavljali instrument za kontrolo izvajanja delavske zaščitne zakonodaje. Leta 1885 je novela k obrtnemu zakonu prepovcdla tovarniško delo otrok, mlajših od 14 let in nočno delo žensk ter mladoletnih. Zakon je prvič uvedel maksimalni delovni dan, ki je trajal 1 I urin uzakonil nedeljski počitek. Prav tako je prepovedal osovraženi »truck sistem« ali plačevanje v blagu. Leta 1889 je bilo uvedeno nezgodno in bolniško zavarovanje, v katerega se je že do leta 1890 vključilo 1,5 milijona delavcev. Ta socialna zakonodaja je nedvomno zelo pozitivno vplivala na položaj delavskega razreda, na drugi strani pa je bila tudi odgovor vlade na radikalno anarhistično propagando dejanj, ki je kljub relativno skromnemu številu anarhističnega delavstva močno odmevala v javnosti, ustvar jala v prebivalstvu nasprotovanje do delavcev in delavskemu gibanju zelo škodovala.	1
TO.
da
f0
i .J $
An ‘aii
S
g...'K i
.......... “Ji
Šelenburgova ulica (današnja Titova cesta) v Ljubljani, kjer so se v delti^ Franceta Železnikarja in Ferda Tume zbirali delavci-socialisti	is^v
%
>r -) TOi,
Gibanje na Slovenskem Gradca in Dunaja
pod močnim vplivom
Če'povzamemo razvoj delavskega gibanja na Slovenskem v začetnem obdobju, lahko ugotovimo, da se je delavsko gibanje socialistične smeri na slovenskem etničnem ozemlju pojavilo vzporedno z delavskim gibanjem v drugih, ekonomsko in družbeno mnogo bolj razvitih deželah Avstrije, kot so bile, denimo češke dežele ali Dunaj. Tako tudi na tem področju političnega življenja ne moremo govoriti o zamudn ištvu. Res je sicer, da tudi ne moremo govoriti zgolj o slovenskem delavskem gibanju, ampak je bilo to gibanje nacionalno zelo mešano, saj je bila prav delavska plast nacionalno najbolj heterogena,*-saj so se na poti s trebuhom za kruhom na Slovenskem srečevali nemški, italijanski, hrvaški in češki delavci s: svojimi tovariši slovenske narodnosti. Ne glede na to, da ima delavsko gibanje na Slovenskem dojeta 1889 na večini slovenskega ozemlja pretežno nemški zunanji videz, ki so mu ga dajali nemški voditel ji deiavsko-izobra-ževalnih društev„nemški jezik, ki je prevladoval na shodih in zborovanjih, tako rekoč izkl jučno nemŠKi delavski tisk, ki se je širil na Slovenskem, pa so v tem delavskem gibanju vendar v znatni meri sodelovali slovenski delavci. Nemško govoreči delavci, voditelji delavskih društev v večih primerov niso bili prišleki iz nemških dežel, ampak obrtniški pomočniki in delavci, ki so prihajali iz obubožanega podeželja v mesta. Na rokodelskih potovanjih pa tudi pri iskanju zaposlitve so prepotovali obširne predele Avstrije in Nemčije, se naučili nemškega
jezika in se navzeli socialističnih idej. Jezik n;l'dtj( dih in zborovanjih pa ni bil pretežno nemški 'e'k,
aiCkt:
radi precejšnje dvojezičnosti sodelujočih, tj tudi zato, ker slovenski delavci ob branju delavskih listov, slovenskih pač ni bilo, preP^ niso bili vešči predavati in razpravljati v slove11* saj niso poznali ustrezne terminologije. J Poudariti moramo, da sta vodilni delavsk°'j braževalni društvi na Slovenskem, torej 1 juhU31!; in mariborsko, v bistvu vseskozi zagovarjali st3.| naprednejšega krila v avstrijskem delavske1'^
n ju. Radikalno-anarhistične ideje so tudi n*1
*-	J	■ cC f
venskem imele določen vpliv, oprijemala p11'^|
je le vodilna plast v delavskih društvih, rnedt^;
je večina delavcev stala ob strani in ni razume^
cepljenosti v delavskem gibanju. Sodelova11^ različnih strokovnih zborih avstrijskega dela pri organiziranju neudorflskega kongresa. . J
zmerno precejšnjem številu izvodov del a'-
i	^ ,i	y||l'
tiska, ki je prihajal na Slovensko, lahko ugdt0 ((J
da delavsko giban je na Slovenskem ni bilo oh* , '	in F
v razvoju delavskega gibanja v Avstriji
e V
vestno in sproti zasledovalo razvoj delavsk2- ■ banja in sploh političnega in socialnega živjE. ^
državi. Potrebno pa je tudi omeniti, da so n'l.'|1|L
šibki stiki slovenskih delavcev z delavci dr^f JT goslovanskih narodov, ki so postajali intenZ1',J šele od devetdesetih let dalje, kar je treba Pr|P | tudi nepoznavanju jezika in pregradam, k' J postavljale meje tako s tranlajfanskimi dežef‘’|j| bolj pa meddržavne meje. Nekaj stikov pa E . temu bilo.
Delavsko gibanje na Slovenskem je .
stalnim in zelomočni.n vplivom iz Gradca i11
ja. Izvirnih akcij ali razmišljanj v tem prv
j ti. iz-vuiim tirvuij tiu i	v icm k .
dobju delavskega gibanja skorajda ni. J lltl
U k /1' J L1 UCItl V NNt.i'tl U,llMIlJtl MVVJI tlJUtl III. 1	, y'
marksistične izobrazbe je bila nizka, kar pa J ^ časih značilnost vsega avstrijskega delavk y
\iec
banja. Prvi poudarek, da je slovenski dela'1 ^ Marxov kapital, je iz leta 1887. Poudari'1
treba, da so bili slovenski delavci v stikih z
v on*'*--	.£|U’
sekcijo prve internacionale v Ženevi na P šestdesetih in v začetku sedemdesetih |o4jri njega stoletja. Obdobje od leta 1868 do P
leta I 874 ie bilo /eIn nlndnn rnzaihnno. 'Ž .i‘t ■
leta I 874 je bilo zelo plodno razgibano. v	v s’ J!
je delavsko gibanje zelo hitro širilo, mik*'
se
dilo skoraj petnajstletnoživotarjenje, k°ie
lavsko gibanje pod hudim pritiskom drža'111 yw nov, znotraj pa so ga razjedali frakci jski kakor pa lahko rečemo, da je dvajset let de gibanja na Slovenskem pred ustanovitvi)0 ^ socialnodemokratske stranke v Avstriji PFiJv takšne temelje, da se je po letu 1889 dsk^.j.iPh, nje v sorazmerno kratkem času hitro r:' prodrlo v vsa naselja, kjer je bilo delavs^(,ji|
membnejše zastopano in kjer delavskeg' do leta 1889 skoraj ni, kot so to, Idriji1-premogovniki, Jesenice. Pionirsko delo P
Javskih voditeljev Franza Wiesthn!erja' -Ah Kunca, Franceta Železnikarja in drugih- ** kmalu obrestovalo.
KONEC
kratek čas in razvedrilo
DE
14. oktobra 1978
stran 15
ek' blišč in beda inovacijske dejavnosti
loliko je vredna *stna pamet
NAGRADNA KRIŽANKA ST. 40
** k,an!komisij za inver>tivno Atj acijsko dejavnost ter de-:°bčinskega sindikalnega §1 a| celju so podrobno anali-PQH°S?^anje e*6*0 in uspehe f f i L?ročju novotarij in tehnič-' le 01^ k’ poleg investicij . jvCjlta za naše gospodarstvo
I ij0 j° spodbudo. Žal ugotav ' ^So kliub velikim nremi
v	UClUVIId UUI/.1l
■ J.'^kinnVaciia-
S .ečnik, predsednik ko-Jo(j ?a inventivno in inovacij-P ta|JaVn°st pri občinskem sin-p svetu v Celju je pouda-Ofi oelež delavcev na tem po-jSevSezelo nizek. »Prepogo-id.se vedno dogaja, da pone-iis9j ajfazličnejše načine po-P/J0 razvrednotiti predloženo ad0 ’ na bi s tem zmanjšali na-, ^1 novatorju, čeprav po drugi n^.itj^gotavljajo, kolikšno ko-ki l1' novosti dejansko imel anij ;9.lv- Ta dejavnost še vedno iew\. ‘a v razvojne programe,
a'
-letf1
'epftf
skfl'1
ista1!
na-
ja
jteif
at1^
prav tako pa k njej niso pritegnjeni strokovnjaki. Lep primer, kako vrednotiti in obravnavati to dejavnost, sta Železarna Štore in Emo, kjer so za to dejavnost že razpisali mesto analitika in organizirali posebno službo. Drugod pa inovacijsko in raziskovalno delo še vedno obravnavajo kot postransko dejavnost.«
Komisija pri občinskem sindikalnem svetu in občinska raziskovalna skupnost, ki so jo v Celju že ustanovili, ugotavljata,, da je na celjskem območju še vedno velika nepovezanost med strokovnjaki, premalo izmenjav med dosežki v posameznih delovnih kolektivih in uspehov na mnogih področjih, kot so, denimo organizacija dela, promet in zveze, varstvo pri delu.
»Delavec, ki predloži določeno novost, iznajdbo ali izboljšavo, se pogosto znajde v težkem položaju, ko mu poskušajo razvrednotiti njegov izum samo zato, da ne bi dobil deleža, ki mu gre,« je poudaril MARTIN ANDRIJAS. »Imeli smo primere, da je kolektiv zavoljo izboljšave prihranil več milijonov dinarjev, predlagatelju pa niso hoteli priznati niti minimalnega deleža. Tudi člani komisij so imeli
pred očmi tistih nekaj tisočakov, ki bi jih naj dobil predlagatelj, pri tem pa so spregledali, da so s predloženo izboljšavo dosegli več milijonov dohodka.«
»Naši delavci so dokazali, da ni stroja ali naprave, ki je ne bi bilo moč izboljšati,« je poudaril predstavnik INGRADA in pribil, da so prav z inovacijami na uvoženih strojih in uvajanjem novosti v gradbeništvu v kolektivu že prihranili >5 milijonov dinarjev.
V Železarni Štore je bilo samo v prvi polovici letošnjega leta predloženih 64 inovacij, od katerih so sprejeli 52. Tako je kolektiv prihranil kakih 8 milijonov dinarjev, predlagateljem pa izplačal 200 tisoč dinarjev.
Po mnenju predsfavnice republiškega odbora zveze sindikatov je ta dejavnost na celjskem območju poleg Maribora doživela največji razmah in dosegla največje uspehe. Pri tem je med drugim poudarila, da inovacijska in inventivna dejavnost ne dosega večjega razmaha tudi zato, ker jo uzakonjuje 18 let star zakon, ki ni v skladu niti z ustavo niti z zakonom o združenem delu.
js
:lav'

ji1

av*1
h	Vid«, kako nas podcenjujejo? Ne uporabljamo ne bencina ne premoga ne plina
ctar nam ne priznajo inovatorskega statusa!«
DE	SEOHETR. UK, Polovica KROGA	VETRN! OOPIČI	TROTkO BIA&O	NAIVISJI &0C. PR' E3IPČANIH	SREDSTVOM Prevoz Po MORJU	1 ČRKA	LAURENCE OLIVlER	Poldrag OKRASNI KAMEN	VISOK 1 HRIB	boksarska ARENA	tREDi setvi PAVŠKE Doli ne	TVJBORJE namA- bZARSIZEM
ILEOME- mm uk S POŠEVNIMI STRRNICftMl												
PMMEMM NMžANHIH SlASOJ Z BESEDAMI												
Špinači PodobmA RASTLINA							vemknjiž. INZGObOVtll. ToREADOR					
Trento metropola				;i		SREČA, BLAGOSLOV LIVARSKA kov.torma						
RAbD			APARAT ZA SNEMANJE MOZSANSklK tokov	ČOLN 6RS ANGLEŠKI POLARNI RA riSVOVALFC				IGRALEC SMARIF	VRSTA RftZCVETjA	VIKTOK AVBELJ IRIDIO		
vrsta RUIMEMO-					RAJON, TEREN, ?0DRCČ)6							POLbRAŠ KAMEN
L0L0- S.RI6U5A					gora, V bdrinoli ozka bESICA							
SESTAVILI H.R.	NEKtANjl JAftoNSRl premier	SAMSI/U STAN								IVAN HROVATINI		
		VOZNUP MOTOCIKLOV								JANŠKA den.enota		
NAZIV				OToKVMA-L£M SUNMK. OTOČJU PESNITEV					ORIENT PHAJ ŠEKZALASE STREHA			
STRA$Te4 UŽIVALE C- kave								ZNAK ZA MNOŽENJE KRfANCV VASTROTNIK				
DEL Ko-LESAMKE bIRVLE						ŠPANSKA REKA					VNETJE ŠARENICE	REKA-V ESIPTU
iOUNA				ZATEMNITEV SONCA	mesto v ZRN, OB R&Li Kz-C.HER	AVTOR DEIA .ZVEZlie gledajo z NEBA*						
PRI7CTTN						MESro |»J teRA V ŠUMADDI	STAR IZRAZ ZA VRATA kinema- tograf					
	DRAMSKA UMETNICA IZVIR								PESTNER	IVAN LEVAR VRSTA U7ED6		
$.posoe>- W0£T VSRKAVANJA												NiROLAT KOPekNiK
išIMA				.0ČE’ RRA-TVNOSTNE TEO Al 7E (ALEERT |								
SoROVJt V MAROKU				duznovi&il Politik. (tnm „ memA				VEŠTo Pob (ŽELEZAR- STVO')				
Rešitve pošljite do 25. oktobra 1978 na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 40. Nagrade so 200, 150 in 100 dinarjev.
Rešitve
nagradne križanke št. 38
Totalitarist, obelodanitev, redar, TOSAMA, AL, Be, Kir, kepanje, sani, ožemalnik, AN, teta, Avrora, OV, kokain, Ma-rinkq, Vava, intka, Prager, JJ, paralela, Aero, satirik, APA, Viš, Ka, napon, noč, AN, Otori-no, eon, goratost, ski, alt, Asta, TAM.
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 38
L nagrada 200 din: Drago Trplan, O. Župančiča ', 69000 Murska Sobota; 2. nagrada 150 din: Mira Primožič, Na plavžu 80, 64228 Železniki; 3. nagrada 100 din: Alojz Košir, Markovec 19, 61586 Stari trg pri Ložu.
Nagrade bomo poslali po pošti.
Težave z obveščanjem v Zlatorogu
j’ ’ *atica v Radgoni
li^
m'vnC-ad8°na<<,kl se ie Pred
■	, l( ejše h reselil v nove> s°-
;i f :, Ok tlste CT.lovne prostore, sodi [id11 i«N nrwi lnaajo že od nekdaj Pre^^^6"0 tud' za dmž-
i m
ra,to svojih zaposle-
9^ delovne orga-
“"skr
"l’- iaS" Horvat nam je ob 'bAsjp ni'h o tem povedal:
^ ^Vnja^nKna^.Sm0» so na^a i^ i n^roc^a sadove. De-
>kakdehh> da so tople ma-
v t ’ '111 tv.	'-••Jrvv*
k; kSh dn^P3 deiai.0 tudi
i
- i'|os|fl)teZpla-i<< VsizaPosleni ma-^■TkrbeJPacno. Posebej pa so
e 7a tiste delavce, ki
” , fiž^deliPotret>ni.«
tud'’da 'maj°v
imajo zaradi zdravstvenih razlogov predpisano dietno prehrano.
»Izjema pri plačilu malice so samo tisti zaposleni, ki jim ne ugaja malica ob posameznih dnevih. Takrat jim je na voljo po izbiri hladna malica, seveda pa morajo za to prispevati iz lastnih žepov. Tovarna piača namreč samo topli obrok. Edina izjema so naši šoferji, vendar tudi ti malicajo v naši menzi, kadar so doma,« pove Valter Horvat.
Ob topli malici pa nudijo delavcem med delovnim časom še brezalkoholne pijače, ki jih vozijo dvakrat v izmeni po proizvodnih prostorih. Tako praktično pripeljejo delavcem pijačo, da se odžejajo kar na delovnem mestu. Pijačo si morajo delavci sami plačati, s tem da so cene bistveno nižje kot v trgovini.
Janez Kurbus
Janez Kurbus
V mariborski tovarni »Zlatorog« imajo že deset let svoj tovarniški časopis, žal pa se srečujejo prav ob njem s težavami. Le-te so v glavnem kadrovske narave, saj so doslej vsi ustvarjalci njihovega tovarniškega glasila sodelovali prostovoljno. Takšno delo pa se je v zadnjem času izkazalo za neuspešno, saj so včasih morali celo odložiti kakšno številko zaradi pomanjkanja gradiva.
»Cena izvoda našega časopisa je sorazmerno visoka, saj smo samo lani plačali za 8 številk oziroma 208 strani našega časopisa kar 42 starih milijonov. To niso majhni stroški in prav zato bi si morali še bolj prizadevati, da z vsebino naših Informacij opravičimo izhajanje našega glasila,«
meni glavni urednik tega glasila Božo Frajman.
Treba je reči, da sicer na številnih sestankih tudi v »Zlatorogu« o obveščanju veliko govorijo, prav tako tudi na ravni celotne mariborske občine in da so prav na takšnih sestankih uvrščali glasilo mariborskega »Zlato-
roga« med najboljše. Res pa je tudi, da v »Informacijah« —tako je namreč ime njihovemu časopisu — manjkajo prav tisti prispevki, ki so v pravilniku o izdajateljskih razmerjih oz. izdajanju njihovega časopisa zapisani kot najvažnejši. Pogrešajo prispevke, ki bi obravnavali družbeno ekonomski položaj temeljnih organizacij in delovne organizhcije kot celote; vprašanja, ki obravnavajo položaj delavcev, njihove pravice in dolžnosti ter delo in poslovanje posameznih TOZD in DSSS nasploh.
Urednik Božo Frajman o tem meni: »Upajmo, da se bo tudi na tem področju premaknilo na bolje, saj smo v marcu letos sprejeli pravilnik, ki ureja izdajanje našega glasila, še zlasti pa že v
uvodnih členih zelo podrobno navaja vprašanja, ki bi jim morali v naših .Informacijah’ posvečati več pozornosti.«
V tej mariborski delovni organizaciji pa se hkrati zavedajo, da glasilo še ne pomeni dobrega sistema informiranja v kolektivu. Prav zato nameravajo v bližnji prihodnosti zaposliti poklicnega delavca tudi za takšna dela in naloge. S tem bi — tako so vsaj prepričani — lahko dosegali boljše rezultate na tem področju. Urednik Frajman o tem pravi:
»Naš časopis bi bil gotovo po vsebini bogatejši, če bi nam uspelo pridobiti večji krog dopisnikov. Žal pa je bilo vsa leta nazaj tako, da so bili dopisniki bolj ali manj iste osebe. To moramo odpraviti!«
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: Andrej Agnič, Vojko Černelč (glavni urednik in direktor), Sonja Gašperšič, Milan Govekar, Marjan Horvat, Damjan Križnik, Rafael Lindič (tehnični urednik), Boris Rugelj, Bojan Samarin
(odgovorni urednik), Janez Sever, Igo Tratnik, Andrej Ulaga in Janez Voljč. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278, 322-947. Uredništvo tel.: 316-672, 323-554 in 316-695; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št.
50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 5,00 din, letna naročnina je 250,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana.
Iz domačih delavnic
A. Agnič
Minuli teden je bila v prostorih Umetnostnega paviljona v Slovenjem Gradcu II. slovenska razstava domače in umetne obrti. Na razstavi je sodelovalo 1,V' izdelovalcev predmetov domače in umetne obrti. Svoje izdelke je prijavilo več razstavljavcev, vendar je strokovna komisija precej izdelkov izločila, ker niso ustrezali kriterijem. Še vedno pa je bilo razstavljenih več kot 2()()() izdelkov. Med njimi največ izdelkov iz tkanin in vezenin, tako v domači kot v umetni obrti. Po številu so tudi izstopali izdelki pletarstva, kovaštva, suhe robe in drugih lesenih izdelkov.
Strokovna komisija je med razstavljenimi izdelki podelila -110 znakov za kvaliteto. Devet razstavljavcev pa je dobilo častni naslov mojster domače oziroma umetne obrti za posamezne izdelke. Poleg posameznih izdelovalcev so na razstavi s svojimi izdelki sodelovali tudi Šola za oblikovanje iz Ljubljane, Čipkarska šola iz Idrije. Z delom stalne zbirke majolik je sodeloval tudi Narodni muzej iz Ljubljane, sodelovale pa so tudi nekatere organizacije združenega dela:
Razstavo v Slovenjem Gradcu je organizirala Zveza združenj samostojnih obrtnikov Slovenije skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije, da bi oživila že izumirajočo dejavnost domače obrti na Slovenskem. Delo strokovne komisije, ki naj bi bilo bolj ali manj stalno, naj bi izdelovalce predmetov domače in umetne obrti usmerjalo pri njihovem ' delu in jih odvračalo od kiča. S tem namenom so pripravili tudi občni zbor izdelovalcev oziroma razstavljavcev. Ustanovili bodo novo sekcijo pri Zvezi združenj samostojnih obrtnikov Sloveni-
je, ki bo skrbela predvsem za vzgojo posameznikov in za razširitev te dejavnosti. Na tiskovni konferenci ob otvoritvi razstave so tudi povedali, da pripravljajo predlog za davčne olajšave .oziroma za oprostitev davka za iz-
delke, ki so na razstavi dobili znak kvalitete.
Sklep Zveze, združenj samostojnih obrtnikov Slovenije ob letošnji razstavi je bil, da bodo podobno razstavo pripravili najmanj vsako drugo leto.
Štefan Novak iz Ljubljane je poslal na razstavo prikupno izdelane po murske štorklje in zanje dobil tudi znak kvalitete.
Učenci Šole za oblikovanje iz Ljubljane so na slovenjgraški razstavi prikazali najuspešnejše idejne osnutke novih oblik.
O^oritve razstave v Umetnostnem paviljonu v Slovenjem Gradcu sta se udeležila tudi predsednik Skupščine SRS Milan Kučan in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič.
Med devetimi najuspešnejšimi razstavljalci, ki so za svoje izdelke dobili častni naziv mojstra domače oziroma umetne obrti, je bila tudi planšarica Jožefa Humer iz Vodic nad Kamnikom, ki je v resnici mojster v izdelovanju trničev za pisave.
PREDSTAVLJAMO VAM
Alojz Gostenčnik: kandidat za RS Z S
Alojz Gostenčnik je eden od delegatov na 9. kongresu ZSS, predlagali pa so ga tudi za kandidata za novi republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Star je 29 let, je diplomirani psiholog in je zaposlen kot v.d. vodje organizacijsko-kadrovskega sektorja tovarne poljedel skega orodja, kmetijske mehanizacije in livarskih izdelkov Gorenje Velenje v Muti. Doma je iz Vuzenice, osemletko je končal v Dravogradu, gimnazijo v Ravnah, psihologijo pa v Ljubljani. Pred tremi leti se je zaposlil v Muti. najprej kot pripravnik, kmalu pa je prevzel dolžnost vodje kadrovskega sektorja.
»Ali ni morda malo nenavadno, da ste kot psiholog na mestu vodje kadrovskega sektorja?«
»Niti ne. Pravzadnječase ježe precej psihologov na teh delovnih mestih in kot sam ugotavljam, je taka izobrazba zelo pri-merna, še posebej, ker imaš veliko opraviti z ljudmi. Organizacija proizvodnje, seveda v povezavi s človekom, me že dolgo zanima. Sedaj ugotavljam, da je moje delo zelo raznovrstno in izredno zanimivo. Že staro pravilo, ki še kako velja v proizvodnji, da je treba postaviti pravega človeka na pravo delovno.mesto, zahteva, če ga hočeš vsaj približno uveljaviti, kar precej časa, truda in tudi teoretičnega znan ja.
So pa še druge stvari, s katerimi se ukvarjam,« se je razvnel Alojz. »Teorija nas uči, da posebno pri težkih delih delavec potrebuje krajše prekinitve, in to v določenem časovnem zaporedju. V livarni v Vuzenici smo napravili anketo in odgovori so skorajda do pičice potrdili teorijo. Uvedli smo tri dodatne odmore
po deset minut. Uspeh je bil očiten — tako v počutju delavcev kakor tudi pri delovni storilnosti.«
O Alojzu Gostenčniku moramo povedati tudi to, da se je že v gimnaziji aktivno ukvarja! z družbenopolitičnim delom, liil je dlje tudi predsednik mladinskega aktiva v Dravogradu, ko sc je zaposlil, so ga izvolili najprej za sekretarja konference sindikata Gorenje Muta, sedaj pa je že pol leta njen predsednik.
»Največ pozornosti je naš sindikat posvetil uresničevanju zakona o združenem delu. Vsak samoupravni akt smo obravnavali po sindikalnih, informativnih oziroma samoupravnih delovnih skupinah, preden smo ga sprejeli. Delavce smo informirali — to je sedaj že stalna praksa — v našem glasilu »Izpod ponve in kladiva«, s pomočjo oglasnih desk in neposredno prek delegatov posameznih skupin. Od teh smo dobili tudi povratne informacije. Za razpravo smo izkoristili tudi nove desetminutne odmore. Zato lahko rečem, da pri nas razprava o samoupravnih
V
'j L
aktih ni bila le formalnost
V sindikatu posvečamo n** pozornosti tudi družN"'! standardu. Tako pospeše^, G/9 šujemo stanovanjsko vpr;lS), Namesto šest odstotkov M, v stanovanjski sklad 'člevj ^ stotkov od osebnih doh<*J* Vse več se odločamo za družbenih stanovanj, saj % Ijamo, da individualna ž1" izčrpava ljudi. Reševanj^, vanjskih problemov osp«sL preduje, saj imamo od l-J poslenih le še trideset 1 prošenj.	j
Tudi prehrano bodo spravili z dnevnega reda.; investicijo, ki jo pravkar^ jejo. so na pobudo sindig1, d/( zahtevo delavcev vključi'1 gradnjo obrata družben6* hrane. V novembru bodo' cali že iz lastne kuhinje, Z j letom pa bodo začeli prip1*1 tudi k-osila.
»Tako bomo marsikat
KriJ
pe1-
Nn
žini podaljšali prosti čas. prav od družinskega kosil11 varni veliko pričakujejo.®
V zadnjem času pa je ^ sindikat posvetil največ r nosti razpravi o kongresn' kumentih.	..
»Najprej smo analizi1'11, moupravne razmere v organizaciji. Rezultate skrbno proučujemo, vend11 lahko naštel nekaj najpo1^ nejših ugotovitev. Se bomo morali napraviti zn dohodkovnih odnosov. P°'if
bomo morali sodelovanje I benopolitičnih organizacij j
,r>
;(l 'Pe
str
legacijami SLS, izboljšati vanje v družbenopolitični^.
nizacijah, predvsem pa programiranje dela.«
Vera Pilih: kandidatka za RS ZSS
2
»Po končanem sedmem razredu osnovne šole sem v počitnicah priložnostno prodajala »lučke«. To me je zastrupilo.« Tako pripoveduje o sebi triin-dvajsetletna trgovka Vera Pilih iz Velenja. »Delo mi je bilo všeč, ker ni bilo dolgočasno in ker sem imela veliko opraviti z ljudmi.«
Po končani osemletki se je Vera odločila za trgovski poklic. Vpisala se je na poklicno trgovsko šolo, praktično pa se je izobraževala v trgovini ERE v ,Velenju, kjer je še danes.
»Sedaj imam pet let delovne dobe, od tega tri leta samo za prodajno mizo. Medtem sem izredno končala srednjo komercialno šolo. Delam vse: prodajam, prevzemam blago, knjižim... tudi za metlo primem, če je potrebno. Že drugo leto se vpisujem na mariborski višji ckonomsko-komercialni šoli. Rada bi se posvetila notranji trgovini ali pa organizaciji dela. Na predavanja hodim enkrat do dvakrat na teden v Celje. V trgovini mi pomagajo tudi sodelavke, saj me zamenjajo tiste popoldneve, ko imam predavanja . Učim pa se večinoma ponoči.«
Vera nima veliko prostega časa, saj pravi, da še na možitev nima časa misliti. Vera je tudi že od petnajstega leta aktivna družbenopolitična delavka. Najprej v mladinski organizaciji, bila je tudi predsednica osnovne organizacije ZSMS ERE, pa članica odbora občinske konference in članica sekretariata osnovne organizacije ZSMS v krajevni skupnosti. V sindikatu je začela aktivno delati pred štirimi leti. Zdaj je tudi članica predsedstva velenjskega občinskega odbora sindikata delavcev trgovine.
»Mnogo je težav, o katerih se pogovarjamo na naših sindikalnih sestankih. Poskušamo jih re-
ševati, žal pa pogosto ugotavljamo, da marsikatere rešitve niso odvisne od nas samih. Kar nas najbolj pesti,« nadaljuje Vera, »je odhajanje delavcev iz trgovskega poklica, ki zadnje čase vse bolj narašča. Specifične, da ne rečem težke, delovne razmere in sorazmerno nizki osebni dohodki silijo trgovce, da si izbirajo druga delovna mesta.
Najprej poglejmo delovne razmere. Delo je izmensko ali pa deljeno. To povzroča hude težave predvsem materam z majhnimi otroki, saj so vzgojno-var-stveni zavodi v Velenju odprti le do 18. ure, mati jja dela najmanj do 20. ure ali pa še dlje. Tudi za sobote gre. Špecerijske trgovine morajo biti odprte, tako da je lahko le tretjina zaposlenih prosta. Tudi ob praznikih, če sta dva dneva skupaj, moramo imeti, en dan odprto.
Tudi tople malice nimamo, niti polurnega odmora. Čeprav so okrog nas obrati družbene prehrane, nimamo časa, da bi šli jest. Kadar najdeš trenutek, daš v usta. Se zgodi, da tudi po dve uri jem sendvič. Saj imamo v ERI organizirano prehrano, vendar samo za tiste v pisarnah. Mnogokrat smo o tem govorili na sindikalnih, sestankih in tudi na delav-
skem svetu, nismo pa nlis ljjii sr tve. To so pravzaprav speC težave našega poklica. 1 Naslednji problem osebni dohodki, ki so V javi z drugimi znatno nižj1, 2 od poglavitnih vzrokov Z*1 ^ % zamrznjene marže. Neka1
že sedmo leto pod ledom-L j:
dobi prodajalka tudi sam0. J dinarjev na mesec. PročŽji dokaj veliko materialno 4 vornostjo in z zelo n;1Petl)(||)| nom prodaje pa zasluži A Jj: nar jev, kar je manj kot mžJ tera tajnica. Vrednost ^ sicer gibljiva, odvisna jo polnitve plana poslovne T ne pa od vloženega de**1 meznika.«
Posledice vsega tega je' omenila.	.^jF
»Še pred leti smo določi/

pogoj za sprejem P1';|Vjtj;:;; usoeh. zdai smo zndovofr.jj
uspeh, zdaj smo zadovoh". |:iil dostnim — a še teh kan1^:*
ni. Kar poglejte v časopis' javljajo potrebe po novij1 cih. Največ prostih o i mest je za trgovce in g0'11 še to! Od mojih sošolk ,jVg|i)
cev jih je po petih let'*1„L,;< I fe. traovine več kot poloviO1’!^I ) iz0'
Delavcev s trgovsko iz^’ |tj y potrebuje tudi mn1'1’.^)] druga delovna oig11" ffJ1 Zakaj bi se take delovn0.^ zaci je trudile in šolale če Pgi Inhkn zuvnlio 1
če ga lahko zavoljo b° lovnih razmer in mord11.

liko višjimi Osebnimi s dobijo v trgovinah?! ^ ^
je med takimi tudi Gor* v0 Vera Pilih bi o težava}1 vj poklica bržčas lahko povedala. Morda bo 0 spregovorila tudi na kongresu slovenskih ^im, zagotovo pa v republišk ^ ^ kamor so jo predlagan mandatnem obdobju- V