L Splošne opombe k učnemu načrtu za verouk v ljudskih šolah. 1. Učni smoter , na kterega mora verouk v ljudskih šolah meriti, in po kterem se ljudskošolskemu katehetu določuje naloga, je: otroke v krščanško-katoliških verskih resnicah poučevati ter jih tako versko-nravno odgojevati. 2. Da se ta smoter doseže, treba uarpred držati se učnega načrta , kteremu je namen, učivo določiti in omejiti ter je na letne vrste ali starostne stopinje učencev porazdeliti tako, ka¬ kor je njihovemu umu naj primerniše, pa tudi naznačiti navod (metodo), po kterem se da verouk naj bolj pospeševati. Določili so se torej in so spodej razkazani učni smotri, kterih bode dr¬ žati se v raznih vrstah ljudskih šol v nadškofiji goriški. Ume se samo od sebe, da je v učnih načrtih le sploh in na debelo raz¬ kazano učivo, ki se ima obravnavati v tem ali tem šolskem letu, v dotičuem oddelku, v dotični skupini ali v tem in tem razredu; „kakb“ naj se to pa to uči, kako naj se vsaka reč v splošno učbo vpleta, posebno pa, kako storiti, da bo uk za versko-nravno živ- ljene rodoviten, — vse to je opravilo katehetovo ; on mora tudi razsoditi, ali treba učivo skrčiti in omejiti ali pa razširiti po tem. kakor ima več ali manj ur na razpolaganje, več ali manj učencev iu kakor so učenci več ali manj zmožni in razumni. 3. V nekterih vrstah šol so učenci raznih letnih tečajev skupaj v isti sobi. V tacih šolah naj katehet v eni in isti uri ne uči za vsak oddelek različnih reči, marveč naj si prizadeva, v- sem isti predmet razlagati, toda tako, da se ozira na individualno — 4 — pripravnost ter da bode pouk za vse tečaje vspešen in rodoviten. Z eno besedo: uči naj se, kolikor se da, 'koncentrično ‘) 4. V vsakem šolsko-letnem tečaji naj se krščanski nauk rel uči, da imajo otroci -'kupno podobo ali celoten pregled razodetih verskih resnic pred očmi. Kar se jemlje eno leto površno in pregledno, to se v naslednjem letu mitančniše razlaga, dopolnuje in utemeljuje. Kar so se otroci že učili, treba vedno ponavljati, da se jim globokeje v spomin vtisne pa zveza napravi med prejš¬ njim in poznejim ter tako razumnost pospešuje. 5. Glavna reč pri učbi je, kar in kakor katehet govori. Ni jih učnih bukev, da bi namestovale živo besedo, ki iz srca pride in k srcu gre. Potem še-le, ko je katehet kaj z besedo raz¬ ložil, utemeljil in za versko-nravno življenje vsestransko izko¬ ristil, ima tudi knjiga svojo pravico, da se po njej natančno do¬ loči, kar se ima učenec na pamet učiti. Poglavitna skrb bodi, ka¬ tehetu ta, da se otroci navadijo, kar so se v šoli učili, v vsakda¬ njem življenji tudi izpolnovati , in sicer otroci nižili razredov v svojih sedanjih, učenci viših razredov pa tudi v dozdevnih pri¬ hodnjih razmerah. 6. Praviloma naj se otrokom 1. šolsk. leta prve verske resnice prosto brez knjige razlagajo, v naslednjih šolskih letih pa učne knjige tako-le uporabljajo-. V šolah L in 11. vrste 2 ) (kate¬ gorije) v 2. in 3. šolsk. letu „Mali katekizem “ brez knjige za zgodbe sv. pisma; v 4. 5. in 6. šolsk. letu „Srednji katekizem 4 * (ali „Krščansko-katoliški nauk**, oziroma „Posnetek iz Velikega katekizma 4 *), male,, Zgodbe sv. IV; v nadaljevalnem tečaji :i ) „Ve- liki katekizem 4 * in male „Zgodbe sv. P.“; razlaganje sv. evangelijev. —■ V šolah III. in IV. vrste : v 2. in 3. šolsk. letu „Mali kate¬ kizem 4 * in male „Zgodbe sv. P. 44 ; v 4., 5. in 6. šolsk. letu „Srednji katekizem 44 im male „ Zgodbe sv. P." ; v nadaljevalnem tečaji ‘) V „ Pojasnilih , kako naj učitelj postopa pri pouku" ki jih je deželni šolski nadzornik g 4 . Ant. Klodič vit. Sabladoski izdal kot dodatek k „Učnim načrtom za ljudske šole na Primorskem 1S89 , nahaja se mej drugim vodilo za ^koncentrični" uk. Drži naj se g 4 a kolikor toliko tudi katehet,. — Redar ni možno koncentrično učiti, naj odkaže katehet otrokom 2. in 3. šolsk. leta kak košček v katekizmu, da ga sami tiho bero, v tem ko on prvoletnikoin kaj razlaga. Prav primerno je tako poučevanje v II. skupini. 2 ) Glej spodej „Razne vrste ljudskih šol i. t. d.. ') Glej spodej „ Razne vrste ljudskih šol “ €. — 5 — „ Veliki katek.“ in velike ,,Zgodbe sv. P.“ ; razlag, evang. — V šo¬ lah V. in VI. vrste, kakor v šolali III. in IV. vrste, v 6. šolsk. letu pa, če so razmere ugodne, bo kazalo rabiti „Vel. katek.“ in velike „Zgodbe sv. P. 11 ; v nadaljevalnem tečaji kakor III. in IV. — V šolah VII. vrste: v 2. šolsk. letu, t. j. v II. razr. ..Mali katek’“ brez knjige za ,.Zgodbe sv. P.“; v lil. razr. (v 3. in 4 šolskem letu) „ Srednji kat ek." in male ,. Zgodbe sv. P."; v IV. razredu (= 5. in 6. š. letu) „Vel. katek. -1 in velike ,,Zgodbe sv. P.“ ; v nadaljev. tečaji se ponavlja in razširja učivo IV. razreda. — V šolah VIII. in IX. vrste, kakor v šolah VII. vrste. 7. Od 2. šolskega leta naprej učita se katekizem in svetopi¬ semska zgodovima skozi in skozi vzajemno , da se vzajemno podpi¬ rata in dopolnjujeta. Učba bodi v prvih dveh letih pripoved ovalna. Začenši s 3. šolskim letom uče se biblijske zgodbe v zvezi med seboj; zatorej treba tiste zgodbe, ki so se bile v prejšnjih dveh letih izpustile, povzeti, ter učence napeljevati, da se navadijo, v- sebino svetopisemskih povesti nepretrgoma, samostalno in, kolikor se da, točno in gladko pripovedovati. V tistih šolali, v kterih imajo otroci eno in isto knjigo po 2-3 leta, naj se učivo primerno raz¬ deli. — V 5. in 6. š. letu treba učence siliti, da si sv. povesti po besedi v spomin vtisnejo. — Razvrstitev katekizemskega učiva je razvidna iz učnega načrta. — Prilika, kaj liturgičnega povedati, ponuja se katehetu, ko razlaga sv. mašo, ss. sakramente, nedelj¬ ske in prazniške evangelije, ko se bližajo glavni prazniki in pa 3 prazniški deli cerkvenega leta. 8. V molitvah se morajo razlagati naj pred besede in stavki, potem pa treba tudi pojasniti, kar imajo verskega' (dogmatičnega) v sebi ali nravskega. Učenci naj se jih dobro navadijo, ter jih čisto in pobožno molijo, kar je tem potrebniše, ker navadni ljudje mnogokrat posamezne besede ali cele reke nepravilno izgovarjajo in pačijo. 9. Molitev je tudi cerkveno petje. Na petje naj obrača kate¬ het vso pozornost. Daši je, petje učiti, dolžnost učiteljeva in mora on otroke v tehničnem oziru napevov vaditi, naj vendar tudi ka¬ tehet te važne reči ne zanemarja; dogovarja naj se pogostem z učiteljem glede izbiranje cerkvenih pesmi in napevov, da se ne navadijo otroci kaj tacega, kar bi se v cerkvi peti ne spodobilo. Je pa tudi dolžnost katehetova, učencem sv. pesmi v stvarnem oziru razlagati in kazati jim, kako se ta ali ta pesem ali ktera — 6 — nje kitica vjema s posameznimi opravili javne službe božje ali pa s skrivnostmi sv. cerkvenih časov in praznikov. Sploh gleda naj katehet, da se uresničijo besede: Otrok naj pojoč moli in poslu¬ šalce k molitvi spodbuja. 10. Slednjič razume se samo od sebe, da mora katehet ne le kako dobro katehetiko imeti in pa pomočnik knjig k razlaganju katekizma in Zgodeb sv. P., temveč tudi pridno seznanjati se s katehetiškim slovstvom sploh. Dolžan je to vzvišenemu svojemu poklicu. II. UciY0, učni smoter in načrt. A. 1. šolsko leto. Prve in naj potrebniše verske resnice po¬ snete iz zgodeb sv. Pisma [Bog, tri božje osebe, njihova imena in dejanja. — Bog Oče ; je vse ustvaril, vse vzdržuje in vlada; u- stvaril angelje in prvega človeka; angeljev in prvih staršev greh; nasledki greha; Odrešenik obljubljen. — Bog Sin ; včlove- čil se, Marija mati božja; Jezusa Kristusa mladost, učitev in čudeži; smrt, vstajenje, vnebohod; poslal sv. Duha, — Bog sv. Duh ; kaj je učinil v Aposteljnih; milost božja (gnada); sv. sa- kramenti]. Molitve. Znamenje sv. križa; „Oče naš,“ „Češčena si Mari¬ ja;" „Čast bodi Očetu...." itd.; apostoljska vera; — znabiti tudi še kake druge molitvice; lahke spominske vrstice in nravski reki ali pregovori. — Glavni prazniki cerkvenega leta priprosto in lahkoumevno razloženi. B. 2. šolsko leto. Zgodbe sv. Pisma stare in nove zaveze ob kratkem. Katekizem-, apostoljska vera gladkeje pa pravilno; 10 božjih in 5 cerkvenih zapovedi; 7 ss. sakramentov površno, na- tančniše sv. krst; šest glavnih resnic, tudi še kaj druzega, kar je sosebno treba znati in verovati*) *) nKteri katekizem (mali, srednji ali veliki) in ktere „Zgodbe sv. Pisma “ gre v raznih vrstah šol in v raznih šolskih letih rabiti, je razkazano v „ Sploš¬ nih opombah. “ — 7 — Molitve: Pred in po šoli; ,,Angelj Gospodov.“ C. 3. šolsko leto. Katekizem (I. — III. in nekaj iz IV. pogi.) Prav kratko razlaganje apostoljske vere, ,,Oče-naš-a“ in „Peščena si Marija-e,“ 10 božjih zapovedi in 5 cerkvenih; bist¬ vene reci o sakramentu sv. pokore; kes; besede (molitvice) pred spovedjo in po spovedi. —• Svetopisemske zgodbe prosto pripovedovane : stare zaveze do razdelitve kraljestva; nove zaveze '• do dejanja Aposteljnov. — Molitve: sv. rožni venec v zvezi z dotičnimi do¬ godki v življenji Jezusovem; kratka molitvica pred jedjo in po jedi; molitvice k važnišim delom sv. maše. D. 4. šolske leto. Kateki sem (IV. in V. pogl.). Ss. sakra- nieuti s posebnim ozirom na sv. spoved in obhajilo; krščanska pravičnost. — Svetopisemske zgodbe prosto pripovedovane : zgodbe stare zaveze od razdelitve kraljestva do Kristusa; nove zaveze apostoljsko dejanje. — Molitve. Razlaganje litanij Matere božje in Svetnikov in sosebno dotičnih odgovorov; tri božje čednosti; po¬ novitev krstne obljube; jutranja in večerna molitev; navod, kako molitvene bukve rabiti. E. 5. šolsko leto. Katekizem (I. II. in III. pogl.) Razla¬ ganje vere, upanja in ljubezni. Ponavlja se uk o spovedi; pri¬ pravljanje za prvo sv. obhajilo. — Zgodbe sv. Pisma z besedami učne knjige: stare zaveze do razdelitve kraljestva; nove zaveze do dejanja Aposteljnov. Molitve : v petek v spomin in čast trplje¬ nja Gospodovega; klicanje sv. Duha; za papeža in cesarja; „Če- ščena bodi Kraljica/ 1 k sv. Alojziju; kake druge primerne molit¬ vice; vse pa tako, da niso učenci preobloženi ter da besede pra¬ vilno, čisto in razumno izgovarjajo. F. 6. šolsko leto. Katekizem (IV. in V. poglavje in pri¬ stavek). Obširen uk o milosti (gnadi), o ustanovi, delitvi, učinku in prejemanji ss. sakramentov. Krščanska pravičnost; štiri posled¬ nje reči. — Svetopisemske zgodbe od besede do besede : stare zaveze od razdelitve kraljestva do Kristusa; nove zaveze — dejanje Aposteljnov. Razlaganje nedeljskih in prazniŠkih evangelijev , obre¬ dov sv. maše in družili važniših cerkvenih šeg. — Primerne molitve , sosebno liturgijske dobro prevedene; ponavljajo se prejšnjega leta molitve. Na razne vrste šol obrača se ta učni načrt tako-le: »■ < -- — 8 — III. Razne vrste ljudskih šol in uravnava njihova. I. Nerazdeljna enorazredna ljudska šola. *) Vseli H šolskih let učenci so le en sam razred z enim učiteljem, delijo se pa na tri oddelke. Prvo šolsko leto je L oddelek, 2. in 3. šolsko leto II., 4., 5. in 5. šolsko leto III. oddelek. — Verouk (po 2 uri na teden) je za vse 3 oddelke istočasen, treba pa ozirati se na sta¬ rost in omiko učencev tako, da si katehet prizadeva doseči v 1. oddelku učni smoter A., v II. oddelku smoter BC, v 111. pa DEF II. Razdeljena enorazredna ljudska šola z enim samim učiteljem. Uk je polodneven in so učenci po starosti in omiki v nižo (I.) in višo (II.) skupino razdeljeni. Šolska leta 1—3 so L skupina z 2 oddelkoma (1. šolsko leto 1. oddelek. 2 in 3. šolsko leto 2. oddelek); šolska leta 4.—6. so II. skupina tudi z 2 oddelkoma (kterih 1. obsega 4. in 5. šolsko leto; B. leto samo za-se je 2. oddelek.) — Verouka ima vsaka skupina po 2 uri na teden; v I. skupini se obravnuje učna tvarina ABC', v II. skupini tvarina DEF Til . Dvorazredna nerazdeljena ljudska šola z dvema učnima močema in celodnevnim ukom. — 1. 2. in 3. šolsko leto so I. razred, 4. 5. in 6. šolsko leto II. razred. Vsak razred je spet razdeljen v 2 oddelka tako, da 1. oddelek 1. razreda obsega 1 šolsko leto; 2. oddelek 2. in 3. šolsko leto; — 1. oddelek II. razreda so otroci 4. in 5. šolskega leta, 2. oddelek je 6. šolsko leto. Verouku ste v vsakem razredu 2 uri odkazani. Učni načrt za I razred se ravna po ABC, za II. razred po DEF. Učno tvarino gre obširniše in globokeje obravnavati, ko v šolah prejšnje (II.) vrste. IV. Razdeljena dvorazredna ljudska šola s 4 skupi¬ nami in polodnevnem ukom. Vsak razred je razdeljen na dve skupinj (I. in II.). I. skupina I. razreda so učenci 1. šolskega leta sami *) Takih šol v naši deželi ni; če je ktera, je to le izjema. — 9 — II. skupina obsega 2. in 3. šolsko leto, kterili vsako je spet po¬ seben oddelek. — L oddelek I. skupine II. razreda je sestavljen iz otrok 4. šolskega leta, 2. oddelek so učenci 5. šolsk. leta; II. skupina so sami učenci 6. šolskega leta. • —• Verstvo se uči v I. raz¬ redu za vsako skupino po 2 poli ure po A in BC, v II. razredu v vsaki skupini po 2 celi uri na teden po načrtih DE in F. V. Trirazredna nerazdeljena ljudska šola s celodnev¬ nim ukom.— 1. šolsko leto je I. razred: 2. in 3. šolsko leto raz¬ deljeni v 2 oddelka ste II. razred; 4. 5. in 6. šolsko leto so III. razred in sicer tako, da ste 4. in 5. šolsko leto 1. oddelek, 6. šol¬ sko leto pa 2. oddelek tega razreda.— Varstvu je 5 ur odločenih; v I. razredu 2 poli ure (ali 1 cela ura) uči se po A; v II. in lil. razredu v vsakem 2 uri; uči se po BC in po DEF. Vi. Trirazredna razdeljena ljudska šola s 6 skupi¬ nami in polodnevnim ukom*) Prve 4 skupine obsegajo vsaka eno šolsko leto; v V. skupini so deklice 5. in d. šolsk. leta, v VI. skupini pa dečki 5. in 6. šolsk, leta. — Verouku gre po vseh skupinah skupaj 9. ur: na vsako prvih 3 skupin pridete 2 poli ure, na vsako viših skupin pa po 2 celi uri. V skupinah I.—IV., ktere se vjemajo se šolskimi leti, uči se kršč. nauk po A, B, C, D; za V. in za VI. skupino velja načrt EF.**) VIL Četerorazredna ljudska šola. — 1. šolsko leto je I. razred, 2. šolsko leto II. razr., 3. in 4. šolsko leto III. razr., 5. in 6. šolsko leto IV. razred; III. in IV. razred imata po 2. oddel¬ ka. — Verouk (8 ur) uči se v I. razredu po A, v II. r. po B. v III. r. po CD in v IV. razredu po EF. VLIL Peterorazredna lj. šola. Prvi štiri razredi se vjemajo s prvimi štirimi šolskimi leti; V. razred z 2 oddelkoma obsega 5. in 6. šolsko leto. — Verstvo 10 ur: I., II., III. in IV. razr. po A, B, C, D, — V. razred kakor EF. IX. Šesterorazredna lj. šola. Vsako šolsko leto je tudi za-se en razred. — Verstvo 12" ur. V vsakem razredu velja načrt in smoter dotičnega šolskega leta. *) Te vrste šol ni v učnih načrtih za ljudske šole na Primorskem iz¬ danih ]. 1889. **) V šolah te VI. vrste bila je doslej navada, da so se v III. razredu (5. in 0. šolsk. letu) dečki in deklice v verstvu skupno poučevali, bolje pa bi bilo, ko bi se spola ločila. — 10 — Memo v točkah I — IX naštetih vrst lj. šol so tudi še: A. Ekspositure (poddružnice) in sicer 1.) za otroke 1., 2. in 3. šolskega leta s celodnevnim ukom. Učenci se poučujejo v 2 oddelkih; 1. šolsko leto je 1. oddelek, 2. in 3. šolsko leto 2. oddelek. — Verstvo se uči kakor v I. razredu dvorazrednih šol (suh III.). — 2.) za otroke 1. — 3. šolsk. leta s polodnevnim ukom, t. j. 1. šolsko leto je I. skupina; 2. in 3. šolsko leto II. skupina. Včrouh kakor v 1. razredu razdeljene dvorazrednice (suh IV.). B. Excurrendo-postaje: 1.) s tridnevnim ukom na teden; 2.) z dvodnevnim ukom na teden. — Učni smoter leršd. nauka bli- zo tisti, — kakor v enorazrednicah. C- Nadaljevalni tečaji za 13-14letno mladino pri vseh rednih šolah. Uči se skozi 8 mesecev po 5 — 6 ur na teden, skoz 2 V* mes. po 2 uri. V učnih načrtih ni verstvu nič ur odločenih, vendar pa so v nekterih krajih duhovniki prevzeli po 7» ali 1 uro na teden. — Treba bo to reč vrediti. — 11 — A. Veroučni načrt za trirazredno meščansko šolo- *) I. razred (2 uri). Spopolnovalno obravnavanje verskih in nravskih resnic po „ Velikem katekizmu 1,1 (Jemlje naj se posebno IV. in V. poglavje). — Zgodbe sv. Pisma (veče) naj se ponavljajo in dovršujejo. II. razred (2 uri). Memo nadaljnega ponavljanja katekizma (sosebno I. in 11. pogl. in spovedi) in zraven spopolnovanja sve¬ topisemskih zgodeb jemje se še kratka liturgika po primerni knjigi. III. razred (2 uri). Katekizmu (obravnuje se vzlasti III., IV. in V. pogl.) pridruži se kratka zgodovina sv. katoliške Cerkve z o- zirom na Oglej in Gorico. V vsakem razredu se razlagajo tudi nedeljski evangeliji. Veroučni načrt za učiteljsko izobraževališče. I. tečaj (2 uri). Katolikko v ero znanstvo (dogmatika). Ponav¬ lja se svetopisemska zgodovina stare zaveze. II. tečaj (2 uri). Katoliško urarstvo (morala). Svetopisemske, zgodbe nove zaveze. III. tečaj (2. uri). Liturgika s priličnim ozirom na ta ali ta predmet prejšnjih 2 tečajev. IV. tečaj (2 uri). Metodika verouka v ljudskih šolah z dotič- nimi praktičnimi vajami. Kratka zgodovina sv. katoliške cerkve. Zraven tega se ponavlja učivo prejšnjih tečajev z ozirom na zre¬ lostno preskušnjo. *) V Urazredno meščansko šolo prestopijo otroci po dovršenem V. raz¬ redu ljudske šole. Sicer pa meščankih šol v naši nadškofiji doslej nimamo. Nat. in založ. Ililarijanska tiskarna v Gorici.