ISKRA glasilo delovnega kolektiva tovarne elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov »Iskra« Kranj 19 5 9 št. 11 november Izdaja: Upravni odbor Ureja: Uredniški odbor Odgovorni urednik: Boris Kryštufek Naslov uredništva: Tovarna »Iskra« Gorenja Sava 6 telefon 231 (interna 425) Najslovna slika: Zbiljfskio jezero Foto:. Edo Primoži-č Klišeje izdelala: klišama CP »Gor. tisk« Kranj Tisk: ČP »Gorenjski tisk« Kranj Naklada: 3700 Izvodov VSEBINA ® Naše perspektive — Ing. Alojz Grčar © Trideseto zasedanje DS © Analiza nagrajevanja za I. polletje 1959 — Zore Novak ® Naši konstrukterjl — @ Brno — Igor Slaveč © Mladinska konferenca ® Sejem »Sodobna elektronika« — SIS © Z orodjarji po Avstriji — Ing. Jože' Teran @ Prodaja sledi proizvodnji — Metod Rotar © Personalna kronika LETNIK V. Spominjamo se še tistih let po vojni, ko je Iskra zaposlovala le par sto; delavcev in so delavnice in ostali prostori v tovarni bili takorekoč prazni. Tedaj je glavno breme v tovarni nosil razvoj, saj je bilo potrebno hitro razvijati nove izdelke, da bi čimprej prišli v proizvodnjo posamezni izdelki, da bi zaposlili obstoječo delovno silo, sprejeli nove delavce in začeli racionalno izkoriščati kapacitete opreme in površin. Posebna težava je bila v tem, da naše tržišče tedaj še ni imelo potreb po velikih količinah posameznih izdelkov. Zato je bilo še toliko težje za razvojni oddelek, kakor tudi za orodjarno, saj je vsak posamezni izdelek takrat zaposlil le manjše število delavcev. Iskali smo novih izdelkov in razširili asortiment obstoječe proizvodnje. Tako se je tekom let stabiliziral program Iskre, ki je ravno' zaradi gornjih vzrokov tako širok. Vendar smo pa uspeli, da smo do leta 1957 začeli polno izkoriščati kapacitete površin in opreme. Pokazalo se je celo, da obstoječe površine ih oprema ne zadostujejo več. Medtem je namreč tržišče zahtevalo vedno večje količine obstoječih izdelkov, kakor tudi gostejši asortiment. Pokazalo se je, da bodo že v bližnji bodočnosti količine posameznih izdelkov izredno narasle in da je nujno razširiti kapacitete ali pa opustiti del-programa. Odločili smo se seveda za drugo varianto. Izdelali smo predlog za rekonstrukcijo tovarne, ki je bil odobren. Računajoč na nadaljnje povečanje v naslednjih letih smo si z rekonstrukcijo zagotovili predvsem večje kapacitete v orodjarni, saj bi bil vsak razvoj proizvodnje brez močne orodjarne nemogoč. Upali smo, da bomo s to rekonstrukcijo vsaj za nekaj let lahko krili vse potrebe na tržišču. Nismo pa še prejeli vseh strojev iz rekonstrukcije, že vidimo, da bodo že v bližnji bodočnosti vse kapacitete pridobljene z rekonstrukc!jo, izkoriščene in da bo treba takoj misliti na novo povečanje kapacitet. Najboljši dokaz za velike potrebe je ravno veliko povečanje proizvodnje v letošnjem letu. Naša zadolžitev po gospodarskem planu za letošnje leto je znašala 6.268 milijonov dinarjev. Čeprav smo imeli med letom veliko pomanjkanje delavcev, je bil plan izpolnjen že 19. novembra. Predvidevamo, da bo letošnja proizvodnja dosegla vrednost 7.300 milijonov dinarjev. Če- upoštevamo, da bodo ob koncu leta ostale neizdobavljene še velike količine posameznih, izdelkov, ki bi jih morali proizvesti že v letošnjem letu, vidimo, da bi morala letošnja proizvodnja do- seči vrednost vsaj 8,5 milijarde din, po tekočih cenah. Prav tako, oziroma še večje povečanje pa nas čaka v prihodnjem letu. Predvidevamo veliko povečanje v vseh naših panogah proizvodnje. Montaža avtoelektrike bo v letošnjem letu proizvedla izdelkov za 1,350 milijonov dinarjev. Potrebe prodaje za prihodnje leto pa znašajo preko 3 milijarde din. V splošni montaži bomo začeli z montažo trofaznega števca, katerega vrednost v prihodnjem letu bo znašala približno 300 milijonov din. Znano je, da bo naša tovarna v bodoče dobavljala céntrale tudi za PTT. Zato predvidevamo tudi pri telefonskih centralah v prihodnjem letu povečanje v vrednosti okoli 500 milijonov dinarjev. Ker bodo v prihodnjem letu nastopala povečanja tudi pri ostalih izdelkih, znašajo potrebe trga v prihodnjem letu preko 10 milijard dinarjev. To pa predstavlja povečanje za 40 °/o z ozirom na letošnje leto. Če vzamemo v obzir, da smo v letošnjem letu povečali proizvodnjo za 30 °/o z ozirom na lansko leto, potem je jasno, da bo prihodnje leto za Iskro precej trd oreh. Zaradi tako naglega povečanja potreb smo bili prisiljeni, da pogledamo za nekaj let naprej in ugotovimo, kakšne potrebe bodo nastopale v prihodnjih letih, tako da že pravočasno pripravimo vse potrebno. Analize so nam dale presenetljive rezultate, saj je bilo ugotovljeno, da bi bilo potrebno v letu 1971 proizvesti za 47 milijard 590 milijonov din. Na prvi pogled je pač ta številka ogromna, če pa to proizvodnjo primerjamo s proizvodnjo v zadnjih letih, potem smo prepričani, da jo bomo lahko uresničili. Proizvodnja Iskre v letu 1950 je znašala 968 milijonov dinarjev. Če letošnjo proizvodnjo preračunamo na iste cene, vidimo, da znaša 8 milijard 500 milijonov din. Enostaven račun nam pove, da smo v devetih letih povečali proizvodnjo za preko osemkrat. Do leta 1971 pa imamo še 12 let in bi bilo povečanje z ozirom na leto 1959 le šestkratno. Proizvodnja preko 47 milijard dinarjev v letu 1971 torej ne bo poseben problem, samo če bomo imeli za to potrebna sredstva za nove stavbe in opremo. Grobi izračun nam pokaže, da bi v letu 1971 morala imeti Iskra 8885 zaposlenih in da bi morala povečati površine od. sedanjih 32.290 m2 na 82.680 m2. Tako bi se pri šestkrat večji proizvodnji število za-' poslenih povečalo za 175'%, površine pa za 156 %. Naš UO že dalj časa išče možnosti, kako ustvariti potrebne pogoje, da bomo lahko dosegli tako povečanje proizvodnje, ki bo odgovarjalo potrebam tržišča. Na enem izmed zadnjih zasedanj je o tem razpravljal tudi DS. Sklenjeno je bilo, da bomo razvijali proizvodnjo Iskre predvsem v Kranju kot centralnem obratu, za kar bo potrebno zgraditi dodatne delovne površine. Usposobiti je treba čimprej obrata v Otočah in Lipnici, ki se bosta funkcionalno vključila v predvideni povečani program. Za sedanje in bodoče izdelke Iskre je namreč karakteristično, da jih je možno in potrebno proizvajati v večjih serijah v tekoči proizvodnji ter da se proizvodnja posameznih skupin izdelkov lahko vrši v ločenih specializiranih obratih z velikim deležem priučene delovne sile. — Razvojni oddelek, priprava celokupne proizvodnje, izdelava dokumentacije, naprav in predvsem orodja ter komercialni posli pa morajo biti centralni in skupni za vse obrate. Že pred meseci nam je bilo jasno, da ne bo mogoče vse proizvodnje Iskre v bodočnosti ostvariti v Kranju in zato je DS sklenil, da se proizvodnja avtoelektrike organizira v Novi Gorici. Tu namreč obstojita dve večji proizvodni hali, s skupno površino 5600 m2 in odgovarjata za tovrstno proizvodnjo, potrebne so le manjše adaptacije. V teh prostorih bi pri zaposlitvi 600 delavcev bilo možno doseči proizvodnjo 5—5 milijard dinarjev. V poznejši fazi bi obstoječi objekt razširili za približno 3000 m2 in zaposlili skupno 1000 delavcev in dosegli proizvodnjo v vrednosti 8 milijard dinarjev letno. Z izkoriščanjem obstoječih prostorov v Šempetru bi predvsem pridobili na času, ker bi lahko v sorazmerno kratkem roku razširili proizvodnjo avtoelektrike in osvobodili del površin v Kranju za drugo proizvodnjo. Prav tako je bilo sklenjeno, da se proizvodnja usmerniških naprav organizira v okraju Novo mesto., Predvideno je namreč, da se bo tudi proizvodnja usmerniških naprav v prihodnjih letih izredno po-. večala in bo znašala vrednost te proizvodnje približno 5.500 milijonov dinarjev,. Potrebna površina bi znašala 5.500 m2, število zaposlenih pa 720. Pred- videno je, da se za ta obrat zgradijo novi' prostori, lokacija pa še ni dokončno določena. Dela v zvezi z novimi obrati so v polnem teku. Adaptiramo obrat Lipnico. Predvideno je, da v Lipnico prenesemo izdelavo kompletnih številčnikov za števec. S tem bi dosegli v Lipnici enakomerno in stalno izkoriščanje kapacitet. Prav tako so v polnem teku gradbena dela v obratu Otoče in predvidevamo, da bo možna selitev iz Kranja prihodnjo jesen. S selitvijo instrumentov bomo pridobili površinske kapacitete za povečanje proizvodnje telefonskih central. Z ozirom na že obstoječi objekt v Šempetru bomo pa že v najbližji bodočnosti začeli s selitvijo avtoelektrike. Ves prenos je predviden tako, da bomo vse delavce za bodoči obrat črpali iz samega okoliša tovarne. Ker pa bi bilo izredno težko delavce priučiti v samem novem obratu, bomo vse delavce priučili v Kranju. Ko bodo delo popolnoma obvladali, se bodo pa preselili v novi obrat in tam nemoteno nadaljevali s proizvodnjo. Na ta način bi imeli minimalne izgube na času in bi se proizvodnja v novem obratu nadaljevala brez vsake prekinitve. Kakor vse kaže, bomo začeli s selitvijo že v začetku leta 1960. Trenutno še težko določimo rok preselitve usmerniških naprav. Določiti je namreč treba še lokacijo v okraju Novo mesto in začeti z gradnjo. Iskra si je torej začrtala jasno prihodnost. Prepričana je, da je njena dolžnost, da najprej razvija program, ki ga je osvojila, in proizvaja take količine, ki jih zahteva tržišče. Zavedamo se, da naša nadaljnja pot ne bo lahka, saj nimamo še potrebnih izkušenj v organizaciji novih obratov. Vemo, da bomo doživljali težke ure, polne skrbi, pa tudi ure, polne zadovoljstva, ko bo delo izvršeno. Izpolnili pa bomo svojo dolžnost, ki nam jo je naložila družba. Ing. Alojz Grčar 30. ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA Nedavno se je v našem podjetju pričela razprava o perspektivnem razvoju naše tovarne. Temeljito proučevanje podatkov in analize dosedanjega razvodja Iskre so pokazale, da je prišel čas, ko je treba, jasno začrtati razvojno pot. S pripravo vseh podatkov in analiz je problem dozorel tudi že za širšo razpravo na delavskem svetu, ki je o 'perspektivah naše tovarne razpravljal na 30. zasedanju. Upravni odbor je na temelju podatkov, ki so jih pripravili1 strokovnjaki iz podjetja, predložil delavskemu svetu predlog za perspektivni razvoj podjetja, ki je bil izdelan tudi v skladu p predvidenim razvojem celotne elektroindustrije FLRJ. Zaradi aktualnosti objavljamo v celoti poročilo in predloge UO. Program razvoja obsega veliko povečanje proizvodnje sedanjih izdelkov in uvajanje nove proizvodnje elektronskih, merilnih in kontrolnih naprav ter elementov za avtomatizacijo. Primerjava sedanje in pespektivne proizvodnje po dokončni izgradnji: 1959 19?1 % Vrednost brutc ni. din 6.961 47.590 685 Število zaposlenih 3.170 8.885 275 Površina m2 32.290 82.680 256 Vred. proiz. (zaposl.) 2.200 5.350 245 Podatki kažejo, da bo znatno porasla proizvodnja (685.%), istočasno pa se bo povečala tudi produktivnost dela (za okoli 240 °/o). Za Vho-d v tovarno Avtoobnova v Šempetru pri Novi Gorici Foto: Edo Primožič to proizvodnjo so potrebne dodatne delovne površine okoli 50.000 m2 in preko 5.000 novih zaposlenih. Za sedanje in bodoče izdelke Iskre je karakteristično, da jih je možno iin potrebno ¡proizvajati v večjih serijah v tekoči proizvodnji (trak) ter da se proizvodnja posameznih skupin izdelkov lahko vrši v ločenih specializiranih obratih z velikim deležem1 priučene delovne sile. Razvojni, oddelek, priprava celokupne proizvodnje, izdelovanje dokumentacije, naprav in predvsem orodja ter komercialni posli pa» morajo biti centralni in «kupni za vse obrate'. Upravni odbor je mišljenja, da je potrebno razvijati proizvodnjo Iskre predvsem v Kranju kot centralnem obratu, za kar bo potrebno izgraditi dodatne delovne potvršime. Nadaljnje usposabljanje novih Zunanji izgled levega m desnega trakta v Šempetru «pri Novi Gorici Foto-: Edo Primožič Iskrinih obratov v Lipnici in Otočah se funkcionalno vključuje v predvideni povečani program. Osvajanje proizvodnje delov za avtomatizacijo pa bi zahtevalo, da se v proizvodni program vključi tudi NIKO, Železniki z že zgrajenimi proizvodnimi površinami, kar bo možno doseči s tesno kooperacijo obeh podjetij ali pa s priključitvijo NIKA kot samostojnega obrata k Iskri. Iz celotnega programa pa je možno oddvojiti proizvodnjo avto-elektrike in proizvodnjo usmerjevalnih naprav, ki bi se, vezano na matično podjetje, lahko izdelovale samostojno v oddaljenejših obratih. Notranjost objekta v Šempetru Foto: Edo Primožič Upravni odbor je predlagal delavskemu svetu: 1. Da se proizvodnja avtoelektrike organizira v'obstoječih objektih v Šempetru pri Novi Gorici. Obstoječi prostori (5.600 m2) odgovarjajo za tovrstno proizvodnjo, potrebne so le manjše adaptacije. Pri zaposlitvi 600 ljudi bi bilo v prvi fazi možno ustvariti od 4 do 5 milijard vrednosti proizvodnje. V poznejši fazi je možno obstoječi objekt razširiti za približno 3.000 m2 in zaposliti skupno 1.000 ljudi s povečanjem vrednosti proizvodnje na 8 milijard letno. Z izkoriščanjem obstoječih prostorov v Šempetru bi predvsem pridobili na času, ker bi lahko v sorazmerno kratkem roku (brez gradenj, ki zahtevajo več časa) razširili proizvodnjo avtoelektrike in osvobodil del površin v Kranju za drugo proizvodnjo. Stanovanjski bloki v Šempetru pri Novi Gorici Foto: Edo 'Primožič 2. Da se proizvodnja usmerjevalnih naprav organizira v okraju Novo mesto (Črnomelj—Novo mesto). Tovrstna proizvodnja je pri nas že delno organizirana z vrednostjo pol milijarde dinarjev letno. Perspektivno se bo ta obrat povečal na 5 in pol milijarde vrednosti ter bo potreboval 5.500 m2 delovne površine in 720 zaposlenih. Delavnice v levem traktu objekta v Šempetru pri Novi Gorici Foto: Edo Primožič Proizvodnja usmernikov hi bila vezana na dele iz matičnega obrata tako, da bi se v novem obratu od celotne vrednosti 5.5 milijard dinarjev proizvedlo 75 %. Po vsestranski analizi upravni odbor smatra, da obstoječi prostori v »Beltu« v Črnomlju ne bi prišli v poštev za proizvodnjo usmernikov, ker bi to zahtevalo ločitev mehaničnega obrata od livarne, s čimer bd se onemogočil tak razvoj »Belita«, kakor je bil predviden po odobrenem programu. Kovačnica v levem traktu objekta v Šempetru pri Novi Gorici Foto: Edo Primožič Ker so za proizvodnjo usmernikov investicije za gradbene objekte majhne v primerjavi s stroški' za opremo, smatra UO, da bi bilo pravilno v okraju Novo mesto na ožji lokaciji, ki jo je potrebno še točneje določiti, izgraditi nov objekt za proizvodnjo usmerjevalnih naprav. Industrijski tir Šempeter pri Novi Gorici Foto: Edo Primožič Pregled razdelitve proizvodnje Iskre: j> m2' Stanje 1959 Število zaposlenih Vrednost bruto v mil. din Iskra Kranj 31.490 3.130 6.911 Iskra Lipnica 800 40 50 Iskra Otoče — — — Skupaj 32.290 3.170 6.961 Stanje po izgradnji: Že obstoječi objekt in novogradnje v Otočah m2 Število zaposlenih Vrednost bruto v mil. din Potrebne dodatne površine °/o Iskra Kranj 63.120 6.520 28.090 31.630 Iskra Lipnica 960 120 650 160 Iskra Otoče 2.700 350 2.614 1.000 Nov obrat Nova Gorica 8.500 1.000 9.596 2.900 Novo mesto 5.500 720 5.440 5.500 Skupaj 80.180 7.710 46.390 41.190 Niko Železniki 1.900 225 1.200 Skupaj 82.680 7.935 47.590 Foto: Edo Primožič Z 'ozirom na karakter centralnega obrata v Kranju, ki bo oskrboval ostale obrate z orodji 'in. deli, bi dejanska vrednost izvršenega dela v matičnem .podjetju bila večja od izkazane bruto proizvodnje in bi znašala 32.520 milijard, v ostalih obratih pa bi se odgovarjajoče zmanjšala. Dokončna izgradnja bi trajala več let, v odvisnosti od razpoložljivih investicijskih sredstev, razvoja notranje organizacije in potreb tržišča. V prvi fazi (razdobje približno 2 leti) bi bilo potrebno: dokon- Metnza v Šempetru Foto: Edo. Primožič Upravno poslopje in * notranjost objekta v O točah Foto: Edo Primožič čati, Otoče, povečati Lipnico, prenesti .in organizirati proizvodnjo av-toelektrike v obstoječih prostorih v Šempetru, graditi nov objekt in pričeti z uvajanjem proizvodnje usmerjevalnih naprav v okraju Novo mesto, dograditi 15.000 m2 novih proizvodnih površin v Kranju (za razširitev telefonije, in orodjarne). V drugi, poznejši fazi bi bilo potrebno povečati površine v Šempetru za 2.900 m2, izgraditi novih 16.630 m2 površin v Kranju in dokončati uvajanje proizvodnje v okraju Novo mesto. Delavski svet je predloge upravnega odbora v celoti potrdil. Z ozirom na pobudo, ki jo je dalo naše podjetje za ustanovitev poslovnega Združenja za avtomatizacijo, je delavski svet sklenil sklicati sestanek podjetij Telekomunikacije, IEV, Tela, Tia., Nika in Iskre, katerega so se udeležili predsedniki delavskih svetov, upravnih odborov ter glavni in tehnični direktorji podjetij. Namen sestanka je bil dogovor d skupnem nastopanju na področju avtomatizacije in določitev oblik sodelovanja, ki naj bi omogočilo vsklajevanje proizvodnega programa s področja avtomatizacije. • Delavski svet je odobril tudi sredstva v višini 6 milijonov za najetje počitniškega doma v Medveji, kjer bo urejen Počitniški dom za naše podjetje. ZORE N O V A K Analiza nagrajevanja za I. polletje 1959 S tarifnimi [pravilniki za leto 1959 so bila postavljeni novi temelji sistema nagrajevanja. Tarifna postavka, ki je 'bila do sedaj edino merilo našega zaslužka, izgublja v novem ¡sistemu svoj pomen. Osebni dohodek vsakega delavca je odvisen od količine sredstev za'osebne dohodke, od ustvarjenega dohodka, od načina razdelitve celotnega dohodka med podjetjem in družbo in od količine sredstev, M jih družba zagotavlja delavcu, če podjetje ne doseže zadostnega dohodka za izplačilo 'določenih osebnih dohodkov. Tako so sredstva za nagrajevanje in osebni dohodek posameznega delavca odvisni od poslovnega uspeha podjetja. Poslovni uspeh podjetja v I. polletju 1959 se izraža v preseganju plana za 8,3 % in s povečano proizvodnjo za 24 %, napram istemu razdobju lanskega leta. Pri neznatno povečani delovni sili pa je hila produktivnost povečana za 16 °/o in s tem povečana vrednost vloženega časa, dočim je Ml dosežen za 9 % večji čisti dohodek, od .planiranega. Na osnovi teh uspehov je podjetje ustvarilo potrebna sredstva za izplačilo osebnih dohodkov, doseženi rezultati pa so 'omogočili tudi večja sredstva za sklade podjetja. Na osnovi pripravljalnega postopka je podjetje v letu 1959 bistveno menjailo notranjo strukturo razdelitve osebnih dohodkov. Po tem postopku kažejo osebni dohodki po tarifnih postavkah malenkostno povečanje, povečana pa so sredstva za delo po normi za 3,05 %, ker je predvideno nadaljnje razširjenje del po normi (orodjarna, selenski oddelek). Bistveno so se povečala sredstva za premije, ker' je hotelo podjetje vezati tudi delavce, ki ne delajo po normi, na ekonomske uspehe podjetja in jih s tem stimulirati za čimvečji in racionalnejši način dela. Pri tem je skoro docela odpadlo izplačilo nagrad, ki jih določa za vsak primer posebej DS. Tudi sredstva za kolektivne premije (dobiček) so določena le z 2,16 % napram 9,9 % v letu 1958. Formiranje teh sredstev bo možno šele pri večji produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja podjetja. Osnove in merila za nagrajevanje v letu 1959 izvaja podjetje potom tarifnega, premijskega in norma pravilnika. Po tem in v okviru uspehov poslovanja v I. polletju 1959 so se osebni dohodki delavcev v podjetju gibali takole: 1. Tarifne postavke Izhodiščna točka, po kateri se določa osnova in udeležba posameznega delavca v celotnem znesku osebnih' dohodkov, predstavlja tarifna postavka de- lovnega mesta. Ta se je v primerjavi z lanskim letom dvignila za 10,62 %, kar predstavlja 7,92 % dragonjski dodatek in 2,7 % korekcija tarifnih postavk na tistih delovnih mestih, kjer so se nam po analitični oceni delovnih mest pokazala največja odstopanja od dosedanjih razmerij. Določanja konkretnih tarifnih postavk po sprejetju TP za leto 1959 pa nam kažejo nadaljnje povečanje tarifnih postavk iznad računskih povprečij v TP. V navedenem pregledu je viden odstotek teh povečanj: Po TP 1959 Določena po os. ceni fndex %- a) Delavci VK 16.947 17.357 102,4 KV 11.633 13.354 114,8 PK 9.016 11.702 127,8 NK 8.112 7.834 96,6 . Skupa j 11.526 13.532 117,4 b) Uslužbenci VS . 25.658 25.772 100,4 SS 16.242 17.002 104,7 NS 10.911 11.657 106,8 PU 7.904 6.362 80,5 Skupaj 15.922 16.240 102,0 c) Skupno ■podjetje za 12.712 14.172 111,5 Iz navedenega 'pregleda vidimo, da so se konkretne tarifne postavke kategorij delavcev dvignile, razen pri nekvalificiranih delavcih in pomožnih uslužbencih, kjer so po ooenirtvi bili na delovnih mestih novo sprejeti nekvalificirani delavci in pomožni uslužbenci (kurirji), ki običajno začnejo s spodnjo mejo razpona. Skupno, so se tarifne postavke v odnosu na delovna mesta v TP ¡dvignile za 11,5 %, dočim so se konkretne postavke, -določene vsakemu delavcu posebej, dvignile za 3,9 %, 2. Sistem ekonomske stimulacije delavcev Ekonomsko stimulacijo delavcev izvaja podjetje v.dveh oblikah in sicer: a) z direktnimi merili, to so dala po normi in premije za tehnične izboljšave, racionalizacije, prihranke na materialu, orodju in pomožnih sredstvih; b) z Indirektnimi merili, to so skupinske premije, kolektivne premije in nagrade za izredne uspehe podjetja. Po teh merilih so se gibali ostali osebni dohodki v I. polletju 1959 povprečno po posameznih kvalifikacijah takole: Izplačano povprečno za 1 osebo v 6 mesecih 1959 Za preseganje norm Za premije 2a Za kolektiv- maffrade ne Premiie nagrade (dobi6ek) a) Delavci VK 18.282 20.694 21.200 6.142 KV 14.052 18.358 28.266 4.728 PK 12.288 16.657 2.000 4.143 NK 7.872 6.667 2.900 Skupaj 14.226 18.092 22.000 4.792 b) Uslužbenci VS — 23.390 25.000 8.770 SS — 18.691 45.000 5.774 NS — 16.938 — 3.968 PU — 7.385 — ' 2.167 Skupaj — 18.752 35.000 5.521 c) Skupno za podjetje 14.226 18.400 23.625 4.970 V podjetju je delalo v I. polletju povprečno 1552 zaposlenih po učinku. Deila po normi so se v letošnjem letu razširila predvsem v orodjarni in selen-skem oddelku. Povprečno prekoračevanje norm iz leta v leto raste. V letu 1956 so bile povprečno prekoračene norme za 114,8%>, leta. 1957 za 126,8%, leta 1958 za 136,3 % in v I. polletju 1959 za 141,27 %. Tako visoko povrečno prekoračevanje norm kaže, da delavci zaupajo vanje, saj po reviziji norm, ki je bila 'izvedena v letu 1956, je prekoračevanje v stalnem porastu. Norme se menjajo le, če se menja tehnološki postopek. Pri tem pa se pojavlja seveda drug problem, to je nevskladenost norm med posameznimi oddelki. Organi delavskega upravljanja in družbene 'organizacije podjetja so ta problem široko analizirali, zato je DS sklenil, da takoj pristopi k vskla-ditvi norm. Po premijskem pravilniku za leto 1959 so premi-rana vsa režijska delovna mesta, povprečno 1.692 delavcev. Zaradi zelo dobrega poslovnega uspeha podjetja v I. polletju 1959 so posamezni upravičenci prejemali tudi do 150 % premijske osnove po posameznem kriteriju. Premijski kriteriji so v gotovih oddelkih zelo dobri in stimulativni, vendar je upravičenost premiranja vseh delovnih mest po danih kriterijih včasih problematična, ima pa svojo dobro stran v tem, ker je močno porasla zainteresiranost delavcev za gospodarjenje in uspeh podjetja. Nagrade v prejšnjem smislu so z novim TP izgubile svoj pomen. Dajejo se le od primera in to v letošnjem letu predvsem onim delavcem, ki gredo v pokoj v odvisnosti od službenih let, ki jih je posameznik imel v Iskri. Te nagrade je v letošnjem letu prejelo 16 delavcev. Kolektivne premije (dobiček) so se v letošnjem letu izplačale le enkrat. Z ozirom na formiranje teh sredstev pa je nadaljnje izplačilo odvisno od večje produktivnosti in ekonamičnejšega poslovanja podjetja. Povprečno izplačani osebni dohodek na 1 osebo v I. polletju 1959 napram povprečno izplačanemu v letu 1958 se je dvignil za 17 %. 3. Globalna razdelitev sredstev za osebne dohodke V pripravljalnem postopku za izdelavo TP za leto 1959 je podjetje izdelalo proporce delitve sredstev za osebne dohodke. V primerjavi' s temi proporci pa so se gibala izplačila osebnih dohodkov po posameznih postavkah takale: Struktura prejemkov Plan 1959 Izpolnitev I. poli. 1959 % 1. os. doh. po tar. post. 73,34 69,41 2. nadurno delo 1,90 0,97 3. prekoračevanje norm 10,52 8,92 4. honorarji 0,70 0,44 5. kolekt. premije (dobiček) 2,16 4,53 6. premije 9,29 9,24 7. nagrade 0,04 0,11 8. ostalo 2,05 6,38 Skupno osebni dohodki' 100,00 100,00 Globalna razdelitev sredstev za osebne dohodke nam kaže,- da smo v temeljnih osnovah kot so tarifne postavke, norme in premije pod določenimi proporci 'Oziroma v isti višini, dočim so kolektivne premije in ostala izplačila (razni dodatki, razlike dnevnic, sejnine, halje in drugo) nad določenimi proporci. Pri prikazanem izpolnjevanju plana strukture osebnih dohodkov je razvidno, da bo možno povečanje temeljnih osnov nagrajevanja le z izpolnjevanjem določenih proporcev. Da bi ne bil naš delovni kolektiv seznanjen samo z razvojnim delom, temveč tudi z ustvarjalci-konstruktorji, Id delajo za razvoj novih artiklov ali naprav, bomo tudi v bodoče pod tem naslovom večkrat pisali o teh članih našega kolektiva. Namen te rubrike naj bi bil bolje spoznavati delo ter približati ostalim članom kolektiva njihove rezultate. Danes bi prikazali konstruktorja naprave za preizkušanje ploščatih relejev tovariša LOJZETA ZALOŽNIKA, ki je prejel tudi nagrado Prireditvenega odbora sejma »Sodobna elektronika« v Ljubljani za konstrukcijo te naprave, kot priznanje Iskri s področja avtomatizacije in elektronike. kreatorji in animatorji novih artiklov, tu je začeto delo od prve zamisli pa do končnega delovnega postopka z vsemi vmesnimi stopnjami. Včasih, ko delamo na nekem proizvodu v delovnem procesu ali kjerkoli, niti ne pomislimo, koliko truda, koliko časa, koliko novih iskanj je bilo vloženih v prototip, preden je bil ta dozorel za poskusno serijo in preko nje za redno serijsko delo. Zato bi želeli vsaj delno omogočiti vsemu kolektivu vpogled v ta kotiček, da bi objektivno gledali na njihovo delo, ki po obsegu ni majhno, njegova pomembnost pa velika. Lahko trdimo, da je bilo letošnje ' leto razvojnega laboratorija zares bogato, saj smo na razstavi »So- Mišljenja smo, da je zelo umest- golega natolcevanja. Moramo si biti dobne elektronike« v Ljubljani razna zamisel, večkrat pisati tudi o na jasnem, da je laboratorijsko stavili nič manj kot 48 novih artistih članih našega kolektiva, ki delo hrbtenica nadaljnjega razvoja tiklov odnosno novosti pri naših niso zaposleni neposredno v pro- vsakega podjetja. Brez laboratori- proizvodih. To je bil tak uspeh na izvodnem procesu in o katerih se jev ni dviga kvalitete niti novih iz- razstavi, da preko tega ne moremo veliko ne govori, niti jih češče ne delkov ali naprav za 'proizvodnjo iti, ne da bi tudi članom našega vidimo po obratih; torej pisati o in kotrolo. V teh prostorih delajo kolektiva vsaj delno prikazali te ljudeh, ki delajo po laboratorijih, in študirajo strokovnjaki, ki sprem- uspehe. Na letošnji razstavi» Šoto pa toliko bolj, ker je bilo med ljajo razvoj tehnike po svetu, ki dobne elektronike« smo razstavili člani našega kolektiva večkrat sli- skušajo ta dognanja prenesti v novosti iz telefonije (avtomatska sati razne pripombe na račun »ne- našo prakso ali pa samoiniciativno telefonska centrala s koordinatni-botičnika«, čeprav bolj zaradi ne- izdelati nove artikle neodvisno od mi stikalniki tip »Iskra 58«, feritno poznavanja dela in razmer kot iz drugih, To je študijsko delo, to so transistorski register, ŽAT centrala oklopljena, kabelski translstorski ojačevalnik z negativno upornostjo, nepropustni mikrofonski vložek, avtomatski telefonski aparat tropske izvedbe in fazni krmiljeni usmerniki), elektroakustike (8 novih ojačevalnikov), merilnih instumentov (enofazni in trifazni dvotarifni števci ter dilatacijski regulator) in pa novosti v merilnih in kontrolnih napravah za opremo laboratorijev in za kontrolo v proizvodnji (okrog 23 proizvodov) ter nekaj elementov iz avtomatizacije. Naprave za merjenje in kontrolo v laboratorijih in proizvodnji niso sicer vse konstruirane v tekočem letu, ampak jih je nekaj bilo napravljenih že prej, pač smo hoteli z razstavo vseh — dosedaj v naših laboratorijih napravljenih — instrumentov in naprav prikazati pregled dela te panoge naših laboratorijev. Strokovno komisijo, ki je bila sestavljena za ocenjevanje novo razstavljenih proizvodov, je med vsemi najbolj zanimala naprava za preizkušanje ploščatih relejev in je bila temu izdelku podeljena tretja nagrada, ki jo je v imenu tovarne prevzel osebno konstruktor tovariš Založnik. V širšem smislu pozna skoro ves kolektiv tovariša Založnika bolj po njegovem aktivnem delu v raznih organizacijah tako v tovarni kot na terenu, morda nekoliko manj pa kot konstruktorja, ki se je na svojem področju zelo uveljavil, posebno pa še z novimi konstrukcijami izvestnih naprav, ki so za delo v tovarni zelo pomembne. Saj je bilo na razstavi kar pet njegovih merilnih naprav. Poleg že navedene naprave za preizkušanje ploščatih relejev, je konstruiral še napravo za preizkušanje števcev telefonskih pogovorov, napravo za preizkušanje impulzivnih razmerij, dalje napak v polju dvižno vrtilnih {zbiralnikov ter napravo za preizkušanje progovnih avtomatov. Naj na kratko opišemo predvsem nagrajeno napravo. Gotovo je znano velikemu delu kolektiva, da predstavlja ploščati rele enega izmed osnovnih elementov v tehniki telefonskih naprav. Takih relejev izdelamo v našem podjetju na leto okrog 170.000 kosov. Če pomislimo, da izdelujemo te releje v 2000 raz- ličnih izvedbah, si lahko mislimo, da je problem učinkovite, hitre in zanesljive kontrole zelo pereč. Od kvalitete teh relejev pa je odvisna tudi kakovost končnih izdelkov. — Preizkušanje ploščatih relejev je po starem načinu vršilo več ljudi po posameznih stopnjah na več delovnih mestih. S tem pa je bilo izgubljenega precej časa za transport z enega ha drugo delovno mesto, za vpenjanje v vpenjalne naprave in podobno. Z novo napravo je prihranjenega najmanj 20 odstotkov časa, saj je s to napravo možno vršiti preizkuse na enem delovnem mestu, z enim priučenim delavcem, pri tem pa so izključene osebne napake, ker naprava avtomatično preizkuša vse lastnosti releja s pomočjo kartic s perforiranimi luknjicami. Omogočena je tudi avtomatična kontrola pravilnosti delovanja naprave. Vsaka vrsta relejev ima namreč ustrezno kartico, na Naprava za preizkušanje ploščatih relejev ■F o to: Edo Prim o Žič kateri je odrejen kontrolni postopek. S to napravo je mogoče preizkušati izolicijske trdnosti, merjenje izolacijske upornosti med posameznimi . kontaktnimi peresi, peresnimi vrstami, peresnim stavkom in' maso, med navit ji, naVitji in maso, dalje kontrola justirnih napak kontaktnega stavka, kontrola oziroma določanje smeri navijanja tuljave, merjenje ohmske upornosti in meritve tokov v poljubnih stikalnih kombinacijah. Prav zaradi popolnosti izvedene avtomatizacije vseh omenjenih kontrolnih postopkov, ko je treba delavcu samo vložiti, pravilno kartico in pritisniti stikalo, vse ostalo pa opravi sama naprava, je bila tej napravi prisojena omenjena nagrada. Niti napačne kartice delavec ne more vstaviti, ker naprava takoj prikaže napako in ne deluje. Vsekakor zelo domiselno izvršena konstrukcija! Že pred leti je tovariš Založnik napravil podobno napravo, vendar je bila ta bolj primitivna, sedanja pa je zelo modernizirana. To napravo je tovariš Založnik od tedaj, ko je dobil nalog, da jo izdela, pa do njene izvršitve — izgotovil v borih petih mesecih. Ko smo ga vprašali, kje so bile največje težave, ali pri načrtu, kako bi se lotil izdelave take naprave ali pri izdelavi posameznih enot, je po- vedal, da mu načrt niti ni delal toliko preglavic kolikor izdelava posameznih elementov, ki morajo biti precizno izdelani. To je bilo nemalokrat zelo težko doseči, saj je tak izdelek samo eden, ki se mora že pri prvi vgraditvi točno prilegati. Ob tej priložnosti smo na kratko prikazali delo le enega konstruktorja v naših laboratorijih, jih je pa še mnogo, o katerih bi poročali na tem mestu v drugih številkah naše revije. — Mišljenja smo, da je prav, da na ta način spoznamo one tihe ustvarjalce v naši delovni skupnosti, ki mnogo pripomorejo k uspehom celotnega kolektiva. — Tovarišu Založniku pa iskreno čestitamo k doseženim uspehom z željo, da bi tudi v prihodnje zastavljal svoje znanje v korist napredka našega kolektiva in nas presenečal z novimi proizvodi. m. S. GOR SLAVEC----S--^ BRNO ■ (Nadaljevanje) Povedati moram, da je prav v okolici Brna zelo veliko število Čehov in Slovakov, ki so do leta 1945 živeli v Jugoslaviji in bili tudi pripadniki naših partizanskih odredov za časa NOV. Ti kmetovalci so se vrnili v svojo prvotno domovino na. njen poziv; obljubljali so jim zemljo v zameno Za tisto, ki so jo zapustili v Jugoslaviji. Čehi so namreč leta 1945 izgnali okoli 3 milijone Nemcev in to zapuščeno zemljo je moral pač nekdo spet zasesti in obdelovati. In priznati moramo, naša domovina je bila leta 1945 skoraj do tal uničena, s perspektivo neskončnega garanja, preden bi prišli do dostojnega življenja. Tako je kazalo in tako so mislili tudi češki povratniki, ki danes v veliki večini obžalujejo, da so kdaj zapustili svojo drugo domovino. Jugoslavija je na sejmu v Brnu presenetila vsakogar s svojim napredkom, razno- Pogled na razstavišče likostjo izdelkov in njihovo kvaliteto ter estetskim iz-gledom, posebno pa so bili presenečeni Čehi, tisti, ki so Jugoslavijo poznali'iz prejšnjih časov agrarne in nerazvite države, kot tisti, ki so jo videli izčrpano in razrušeno in kakor zadnji, ki so se prvič srečali z jugoslovanskimi proizvodi, in s samimi Jugoslovani. Prvi kot drugi kot tretji so se izredno zanimali za Jugoslavijo, delovne ljudi, industrijo, življenje, kulturo, delavsko samoupravljanje, sploh so bila postavljena vprašanja zelo raznolika, da sem se prepričal o izrednem zanimanju za našo domovino. Naša prisotnost je ljudem pokazala, da smo v teh povojnih letih izredno napredovali, da smo (pridni in delovni, da.pa tudi vemo, kaj hočemo in tudi ,vemo, kako bomo dosegli svoj cilj. In obiskovalci so to čutili in nam izražali simpatije na vse mogoče načine, večinoma pa so slikali naše izdelke, naše fotografije turističnih krajev in mest. Brez pretiravanja lahko trdim, da so bili naš projektor, Tomosov galeb pa tudi Tomos 175 in 250 ccm kot Zastava 600 in 1100, pa še morda hladilnik od hidromontaže in še kaki drugi izdelki, slikani tisoč in tisoč krat, kajti fotoaparat je kaj pogost spremljevalec mladih in starih prebivalcev češke dežele. onem, da so kakšni članki slabo napisani, novice stare, lin tako dalje. Toda ljudje moji, da bi vi videli na primer »Rude Pravo«, ki je tam vodilni list, potem bi nihče več ne godrnjal nad »Glasom Gorenjske« ali kakim drugim lokalnim listom. RP izhaja na 4 in morda tudi na 8 'straneh (kar pa nisem videl). Prvi dve strani sta izpolnjeni z govorom kakega sovjetskega ali pa domačega Predsednik republike ČSR Amtonim Novotny Foto: Igor Slavec Kljuib takemu zanimanju obiskovalcev za nas in naš paviljon in izraženim simpatijam, pa je češko časopisje (molčalo o nas, le sejemski »Novičar« je enkrat omenil Jugoslavijo in na Jugoslovanski dan prinesel kratek, članek o Jugoslaviji. Na ta dan je izšel tudi v Brnskem lokalnem listu članek o Jugoslaviji, naši udeležbi na sejmu in to članek s precej splošno vsebino. Nitliteden izmed njih pa ni omenil graditve socializma v naši državi. Na sploh •pa moram povedati še nekaj besed o češkem tisku, preden nadaljujem z zapažanji:sejma. Iskreno primain, da sem se že neštetokrat; jezil nad našimi časopisi in revijami (Revija Iskra ni izvzeta), da premalo piše O' tem in državnika (morda tudi kitajskega — ti so tam izredno priljubljeni), in; če le mogoče tudi .tretja, če ne pa so na tretji stlani razne gospodarske .in politične vesti iz dežel »tabora miru«, na zadnji strani pa politični dogodki iz kapitalističnega sveta, 'komentarji in nekaj malega iz kulturnega življenja in športa.. Tako smo na tej Strani lahko čitali o »nezaslišanem izzivanju indijskih plačancev kapitalizma, o agresorjih in reakcionarjih ter sovražnikih socializma, na indijsko-kitajski meji,« v prevodu svarilna pisma kitajskih državljanov .indijski vladi, v katerih Indijce opozarjajo, da kitajske zemlje ne bodo dali in da je Kitajcev toliko in toliko milijonov. Se morde Obiskovalci sejma pred jugoslovanskim paviljonom Foto: Igor Slavec Zanimanje za naše izdelke je bilo zelo veliko Foto: Igor Slavec Spodaj: Slovakinje prihajajo na sejem nekaj besed o štrajkih 'po kapitalističnem svetu — pa konec. No, hvala lepa. Kot vsaka dežela, ki je razstavljala na sejmu, je tudi Jugoslavija imela svoj »Jugoslovanski dan«. Takrat je navada, da se povabi vse vidne predstavnike gospodarskega življenja na sejmu sodelujočih držav in večjih (firm na cocktail, to je na pogovor ob izbrani jedači in pijači. To smo napravili tudi mi. ‘Zvečer pa smo imeli iza povabljence predstavo filma (Vlak brez voznega ¡reda«. Tu pa se je strašno zataknilo. Na sejmišču v Brnu stoji »Divadlo Julija Fučika« — gledališče Julija Fučika, ki je obenem tudi kinodvorana. Tki smo hoteli predvajati naš film in smo ga zato dostavili že 5 dni pred terminom, Ida so ga pregledali in ugotovili možnost predvajanja. Dobili smo zagotovilo, da; je vse pripravljeno za predvajanje in da je film v redu. In prišel je jugoslovanski dan in ura 8 zvečer, luči so ugasnile, zaslišala se je glasba, pojavil se je napis. Toda o, joj! Visoke.in ozke črke so napovedovale nekaj strašnega. Prvi kader filma pa nam je vsem potrdil sum, da nam hočejo prikazati cinemaskopski film z napravo za normalni film. Polom je bil tu. Razburjenja, ki je sledilo, ni mogoče opisati. .Drugi dan so se nam sicer opravičili, zvalili so krivdo na operaterja, film pa le ni bil predvajan, ker kino na sejmu sploh ni prirejen za predvajanje filmov cinema-scop sistema. Sploh ima Brno s svojimi 300.000 prebivalci samo dve dvorani, v katerih lahko predvajajo CS filme. In kaj 'bi rekli Brnčani, če bi vedeli, da imata pri nas take aparature celo Cerklje in Naklo! Ne spomnim še več, kdaj smo v Kranju zadnjič gledali film na klasičnem malem platnu, kar je v Brnu popolnoma normalno. In filmi? V glavnem igrajo češki, sovjetski, kitajski in tudi naši poleg ostalih filmov proizvodnje socialističnih držav. Redki so italijanski in francoski (Zakon je zakon), še redkejši angleški, dočim ameriških že več kot 10 let Iniso imeli čast videti. Ljubitelji kavbojke, za nas ne bi bilo pravega življenja. Bolj razvito imajo gledališko življenje; ker pa bi za kakršnokoli primerjavo z našim, gledališčem moral videti vsaj eno dramsko ali operno predstavo, zdaj ne morem o tem napisati kaj več. Malo sem skočil v stran s tem svojim pripovedovanjem. Zato naj še povem, da smo na sejmu imeli precej prospektov — turističnega propagandnega materiala, ki pa ga je bilo veliko, veliko premalo, takšno je bilo zanimanje. Imeli smo s seboj nekaj tisoč izvodov Zagrebškega gospodarskega časopisa Informator, tiskanega v češčini, specialno za brnski velesejem. V njem je bil pozdrav brnskemu sejmu in informacije o jugoslovanskem gospodarstvu. Na žalost pa nam je češka policija prepovedala razpečavati ta list že dve uri po otvoritvi sejma. Zato smo s prospekti precej štedili, da smo z njimi zdržali do zadnjega dne. Ta dan pa smo razdelili prav vse, kar nam jih je še ostalo. Sledilo je podiranje in palkiranje, pri čemer je pomagala češka vojska, da so bila dela čimprej'opravljena. Zadnje dneve bivanja na Češkem sem izkoristil za malo. pohajkovanje po mestu, ogledal sem si znani grad Špilberg, kjer je imela Habsburška Avstro-ogrska svoje zapore, pa tudi Hitlerjeva Nemčija se je tega gradu posluževala, najprej v iste namene, proti koncu pa so hoteli grad preurediti za glavni stan jugovzhodne arma- 4 Kč, liter mleka 3 Kč, kinovstopnica 7 Kč, avto ljudsko vozilo (slično topolinčku) 23.000 Kč.. Iz teh sem zaključil, da so cene zelo primerne za tehnične izdelke, vse drugo !pa je kar precej drago, posebno če računamo, da vsaj v Brnu in sploh na Moravskem precej pojedo, potem v družini, kjer je zaposlen samo en član, ne ostane skoraj nič. Zato so na Češkem skoraj vse žene zaposlene, pa naj si 'bo to žena delavca, doktorja, ali inže- Obiskovalci so začudeni in presenečeni Foto: Igor Slavec de, do česar pa ni prišlo, ker je Führer zadevo pač predčasno »zafural«, Po mestu, sem si ogledoval trgovine, primerjal cene v tej visokorazviti industrijski državi s cenami pri nas. Pri tem pa si sodbo napravite samiii Povprečna plača zaposlenega na mesec je okoli 600 Kč (kron). Športni suknjič 600 Kč, 1 m blaga za obleko '600 Kč, ženski čevlji s polvisoko peto za zgodnjo jesen okoli 250 Kč, kosilo na samopostrežbi 10 Kč, plinski štedilnik do 2000 Kč, televizor do 3000 Kč, moped (precej preprostejši od Kolibrija) 2000 Kč, pivo 4 Kč liter, vino' •25 Kč (v gostilni 30 Kč najnavadnejše), liter bencina nirja. Če že ni v rednem delovnem razmerju, pa že nekje honorarno dela, da se laže tolčejo skozi življenje >in si pribore več ali manj udobno življenje. ■ Vesel, da se spet vračam v domovino, ki jo človek v tujini vse bolj vzljubi, sem zapuščal to hladno uradno slovansko deželo, prijetnih in prijaznih preprostih ljudi, mimo postanka v žičnem koridorju, pa preko avstrijske ravnine, Dunaja, Beljaka, Podrožce prispel spet domov, svoboden, srečen, in bogatejši za spoznanje, da v vsem dohitevamo države, ki so ¡bile še* nedavno daleč, daleč (pred nami in da naš dan ni več daleč. V izvedbi izobraževalnega centra je bil uspešno izveden seminar o avto električnih izdelkih, ki se ga je udeležilo tudi osebje maše prodajne mreže Foto: Edo Primožič ¡SIMPS Razpored delovnega časa Organizacijska enota SPLOŠNA AMBULANTA I dnevi v tednu čas dr. Cof Ivan 7— 9 dr. Bajželj Janez SPLOŠNA AMBULANTA H 9,30—12,30 dr. Bežek Jože 9—13 dr. Košir Josip SPLOŠNA AMBULANTA III 14—19 dr. Mayer Julij 6—11 dr. Novak Stane 13—18 ZDRAVSTVENA POSTAJA STRAŽIŠČE 6,30— 8,30 ZDRAVSTVENA POSTAJA poned., sreda, sob. 7—13 PREDDVOR četrtek 13—19 POMOŽNA ZDRAVSTVENA • POSTAJA JEZERSKO torek, petek 8—13 ZDRAVSTVENA POSTAJA ponedeljek, sreda 12,30—14,30 GOLNIK sobota 10—12 ZDRAVSTVENA POSTAJA »INTEKS« 6—12 ZDRAVSTVENA POSTAJA »PLANIKA« 7—13 ZDRAVSTVENA POSTAJA »PROJEKT« SPECIALISTIČNE AMBULANTE 14—16 NEVROLOŠKA AMBULANTA sreda, petek 14—18 OTOLOŠKA AMBULANTA pon., sr., čet., sob. 8—13 OKULISTIČNA AMBULANTA poned., četrtek 13—19 ORTOPEDSKA AMBULANTA tor., sr., pet., sob. 7—13 za otroke petek 7—11 za odrasle (zač) AMBULANTA ZA REVMATIČNA ponedeljek, četrtek 14—18 OBOLENJA RT G ODDELEK od poned. do petka 17—.19 — pr osvetljava vsak dan 7— 9 poned., sreda, petek 14—17 — slikanje vsak dan 8—18 KLINIČNI LABORATORIJ vsak dan 7—18 BIOKEMIČNI LABORATORIJ vsak dan 7—14 FIZIOTERAPIJA vsak dan 7—14 DISPANZER ZA ŽENE OTROŠKI DISPANZER KRANJ od poned. do petka 13—17 posvetovalnica poned., sobota 8—13 torek, petek 14—19 OTROŠKI DISPANZER STRAŽIŠČE ZDRAVSTVENA POSTAJA poned.,. sreda, petek Í4—19 CERKLJE vsak dan 6,30—12,30 T B C DISPANZER ponedeljek, sreda 14—18 torek, četrtek 8—12 PATRONAŽNI CENTER vsak dan 7—14 ANTIVENERIČNI DISPANZER torek 15—17. AMBBULANTA za ŽIVILSKO petek 16—18 STROKO ponedeljek 7—12 torek 7—12 Mladinska konferenca 'J)ifol%eiLftmo- dita. fL&aneika s. toaarnilkt ko-n(tttntt Qblfitb¿feneg.a fn%-e&eiLa & (LtLu. in skUp.ik k&n(trtn.ee žat niima p.re(tLi Foto: Edo Primožič ŠPORTNA AMBULANTA (šoferji, letalci) ponedeljek, četrtek 15—17 PREVENTIVNA AMBULANTA ZA ALKOHOLIKE sreda, petek 14—16 ŠOLSKA POLIKLINIKA vsak dan 7—13 - POSVETOVALNICA ZA ŽENE Kranj ponedeljek, četrtek 13,30—16,30 Cerklje drugi četrtek v mesecu POSVETOVALNICA ZA OTROKE — Kranj torek, >petek 14—19 — Stražišče poned., sreda, petek 13—18 — Žeje tretja sreda v mesecu 14—16 — Šenčur druga sreda v mesecu 14—16 — Mavčiče prva sreda v mesecu 14—16 — Goriče tretja sreda v mesecu — Voklo četrta sreda v mesecu — Cerklje' prvi in tretji čet. v mes. — Preddvor' četrta sreda v mesecu 14—16 — Jezersko prvi petek v mesecu ^ 15—17 ZOBNA AMBULANTA — Kranj vsak dan 6,30—12,30 vsak dan 13,30—19,30 — Cerklje poned., sreda, petek 6,30—12,30 poned., sreda, petek 13,30—19,30 — Planika torek, čet., sobota 6—14 ŠOLSKA ZOBNA AMBULANTA I. vsak dan 7—13 11. vsak dan 13,30—19,30 III. vsak dan 7—13 IV. vsak dan 13,30—19,30 STERILIZACIJA vsak dan 7—14 Opomba: Od 23. novembra 1959 dalje bo ortopedska ambulanta v ZD poslovala vsak dan od ponedeljka do petka od 12. do 14. ure. Za paciente, ki prihajajo prvič na fizikalno zdravljenje, je pregled po ortopedu od ponedeljka do sobote od 7. do 8. ure zjutraj, da ise ugotovi tbčni status in da bo ortoped odredil pravilni in efikasni način terapije. Upravnik dr. Ivan Cof 1. r. »Vsaik sejem »Sodobna elektronika« prikazuje ogromen napredek naše domače tehnike in moram dati priznanje vsem, ki so sodelovali pri pripravah za ta sejem, da so uspeli v celoti prikazati napredel« elektronske industrije v naši 'državi.« To je bila ocena podpredsednika Zvezne ljudske skupščine, tov. Leskoška o ljubljanskem sejmu »Sodobna elektronika«, ki je posredoval strokovnjakom in širši javnosti v 'dneh od 16. do 25. oktobra tega leta najnovejše dosežke s področja elektronike, me- Številmi najvidnejši voditelji političnega in gospodarskega življenja so obiskali sejem rilne tehnike in avtomatizacije domače in tuje proizvodnje. Takih in podobnih ocen je bilo mnogo v vseh 10 dneh, ko je velika hala Gospodarskega razstavišča sprejemala obiskovalce te nadvse zanimive prireditve. Šesti sejem »Sodobna elektronika« je zaključil sezono letošnjih mednarodnih sejmov v Jugoslaviji. Na njem je 32 domačih in 27 tujih proizvajalcev iz 13 tehnično najrazvitejših držav Evrope, Amerike in Azije prikazalo svoje renomirane izdelke in novitete zadnjega leta. Sejem je posredoval dosežke tiste specialnosti elektrotehnike, ki v zadnjih letih tudi pri nas dobiva vse večji razmah tako v proizvodnji kot v uporabi. — Radijskim in televizijskim sprejemnikom, telekomunikacijskim napravam so se letos pridružile v večji meri najnovejše aparature s področja nuklearne tehnike, avtomatike in industrijske elektronike. Noviteta iz naše proizvodnje pa je .bil prikaz ustvarjalnosti na področju električnih1 merilnih naprav za kontrolo • v proizvodnji in. opremo laboratorijev. Posebna zanimivost letošnjega sejma »Sodobna elektronika« je bila prva razstava sestavnih delov elektronskih naprav jugoslovanske proizvodnje, katero je organiziralo Elektrotehniško društvo Slovenije. Na tej razstavi so bili prikazani klasični in elektromehanski sestavni deli, magnetska izolacija gradiva, kristali, usmerniki, instrumenti za vgradnjo ter razni deli za regulacijske naprave in avtomatizirane obrate. Organizatorju te razstave je uspelo prikazati proizvodne uspehe 18 jugoslovanskih podjetij in tako nuditi obiskovalcem edinstven pregled domačih sestavnih delov elektronskih naprav, ki so bili razstavljeni po vrstah izdelkov in ne po proizvajalcih, kar je še bolj dvignilo vrednost te razstave. Razstavo sestavnih delov je s svojo vsebino dopolnjevalo strokovno posvetovanje o problematiki proizvodnje in uporabe šastavnih elektronskih delov ■pri nas. Strokovnega posvetovanja, ki je bilo že drugo leto sestavni del sejma in ki je dalo tej sejemski prireditvi še posebno pomembno mesto, se je ude-žilo preko 300 priznanih domačih strokovnjakov poleg številnih predstavnikov delavskega samoupravljanja vseh zainteresiranih jugoslovanskih podjetij. Na posvetovanju so sodelovali strokovnjaki naše tovarne 'z referatom (tov. Kosec o merilnih instrumentih) in v diskusiji. Obisk sejma in posvetovanja je bil rekorden. Število obiskovalcev je bilo večje kot lansko' leto.. Obisk naših najvidnejših političnih voditeljev in mnogih predstavnikov oblasti pa je dokaz, da je ljubljanski sejem »Sodobna elektronika« ne samo koristna temveč tudi potrebna sejemska manifestacija v današnjem naglem razvoju gospodarstva pri nas, in kateri je treba v prihodnje posvetiti še več pozornosti. Sejem pa mi zadovoljil samo strokovnjakov, ampak tudi najširšo javnost, predvsem pa šolsko in študentsko mladino s svojim vzgojnim karakter--jem. Ljubljanski specializirani sejem, jim je omogočil, da so se o dosežkih, katerih sicer nimajo pri- like videti, lahko podrobneje upoznali. Posebno razveseljivo je bilo gledati, kako so se. naši pionirji in mladina živo zanimali za dosežke v elektroniki in smo lahko zaradi tega prepričani v pravilno usmeritev njihove tehniške vzgoje. Kot preteklo leto je tudi letos posebna komisija, sestavljena iz strokovnjakov vse države, ocenjevala domače eksponate in podelila šestim najboljšim priznanje in denarno nagrado. Med nagrajenci je tudi en eksponat naše tovarne, in sicer naprava za preskus ploščatih relejev, katera je vzbudila posebno med strokovnjaki veliko zanimanje. Napravo bodo v kratkem uporabljali, v naši montaži. Nas pa predvsem zanima, kakšno oceno je dobil naš razstavni prostor in kako so se uveljavili na sejmu razstavljeni izdelki. Boljše ocene tako za vsebino kot za obliko razstavnega prostora si nismo mogli želeti. Razstavni prostor je bil če ne najlepši pa vsaj med najlepše urejenimi na sejmu. V 42 novih izdelkih pa smo prikazali, kaj zmore naš kolek- ^ tiv. Lahko trdimo, da je ravno naša tovarna v veliki meri pripomogla k tako lepemu uspehu in afirmaciji te sejemske prireditve. »Sejem predstavlja pravo revolucijo v industriji«, tako je ocenil ljubljanski sejem eden vidnih predstavnikov oblasti. V resnici predstavlja letošnji sejem prelomnico v industrijski proizvodnji pri nas. Mnoga podjetja so na njem pokazala, da so že dani pogoji za prehod v nov sodobnejši način proizvodnje, za uvajanje avtomatizacije na posameznih delovnih mestih in v delovnih procesih. Prepričani smo, da bo prihodnji 7. sejem »Sodobna elektronika« v oktobru prihodnjega leta že pokazal rezultate nadaljnjega naglega razvoja v nakazani smeri in gotovo bomo, poleg letos prikazane proizvodnje dejavnosti domačih podjetij, videli tudi praktične rezultate konkretne uporabe elektronike in avtomatizacije v vseh panogah človeške dejavnosti. SiS Po ogledu še kratko posvetovanje Delovna ekipa, ki je postavila stojnico za razstavo oblika delegacije. Italijanske konjedtuielje za In da itd jo ISKRA. V/ll 251 Foto: Edo Primožič N G. J O Z E TERAN / orod'ari dd II Delavno društvo orodjarjev, ki že več let združuje v svojih vrstah orodjarje iz naše tovarne ter še nekatere iz ostalih gorenjskih tovarn, je letos organiziralo za svoje člane strokovne ekskurzije po tovarnah v inozemstvu. Tako sta približno ob istem času odpotovali dve skupini po približno 50 ljudi v Italijo in v Avstrijo. Sam sem se udeležil potovanja po Avstriji in vam bom skušal posredovati dogodke in vtise od ondod. Ža uvod smo doživeli nekaj neprijetnosti. Odpotovati bi morali že dne 24. septembra, vendar nam je kranjski Triglav (potovalni urad) šele v zadnjem trenutku sporočil, da nismo dobili avstrijskega vizuma; Že zbrani ljudje so nejevoljni odšli domov in čez teden dni, 1. oktobra, precej negotovo prišli na zborno mesto pred tovarno. Vendar smo vizum, ki smo ga prejšnji dan osebno šli dvigniti v Zagreb, že imeli. Z malenkostno zamudo smo se z velikim avtobusom podjetja Trans-turist iz Škofje Loke odpeljali proti Jezerskemu. Izkušene roke šoferja, tov. Rudija Linkeja so varno vodile naše vozilo. Prekoračili smo državno mejo in po krajši proceduri nadaljevali pot. Peljali smo se po slovenski zemlji skozi Velikovec, Celovec, St. Vid na Glini in mnoge manjše kraje, vendar nikjer ni znaka, da tu še prebivajo naši ljudje. Le sem in tja je lokal ali trgovina z imenom, ki zveni popolnoma po naše. Naš prvi postanek v St. Vidu, kjer smo se poleg drugega tudi oteščali in popili svoje prvo pivo v Avstriji, nam je pokazal, da slovenska beseda še ni čisto izginila od tod. Natakarica je znala po-barantati z nami v pristnem koroškem narečju. Naše potovanje je potekalo po točno določenem načrtu. Vsak dan našega bivanja v tujini je bil že vnaprej razdeljen. Tako smo bili v četrtek, n. oktobra, zvečer domenjeni s svojim gostiteljem na Dunaju, dr. Schermannom od firme Standard Te-lephon und Telegraphen, da nas bo pričakal okrog 21. ure ob vstopu v mesto. Zato se na naši poti nismo smeli preveč obirati. Le enkrat ali dvakrat je šofer ustavil, da smo iz- stopili in pretegnili svoje otrple ude ter si oddahnili od utrudljive vožnje. Na poti se je vsak po svoje zabaval. Nekateri so radovedno opazovali bežečo pokrajino, drugi so se pogovarjali ali se šalili, vsi pa smo nestrpno pričakovali srečanje z Dunajem. Prikazal se nam je v večernih urah, velemestno razsvetljen, okinčan z neonskimi reklamami in že smo prispeli v obrobni del mesta, kjer smo imeli v Jugendgästehausu der Stadt Wien v Hitzingu, rezervirana prenočišča. To je moderen mladinski hotel, prirejen za udoben počitek v skupinah. Namenjen je mladini vsega sveta, kakor piše pred vhodom. Je: nekaj podobnega kakor pri nas domovi Počitniške zveze, le dir je stalen in moderno urejen. Sobe v enem traktu imajo po šest postelj, v drugem traktu pa je več skupnih ležišč s po 30 posteljami. Ureditev doma je moderna, v nekaterih pogledih spominja celo na kubizem (zlasti jedilni pribor), vendar v vsakem' primeru izredno praktična. Tako je tudi žimnice na ležiščih zamenjala gobasta umetna masa. Rju- he so prilagodene oblikam in veliko- ske stvaritve. V živahni debati s brezpomembne malenkosti k medse-stim postelj, za pokrivanje pa imajo predstavniki podjetja in v pogovorih bojnemu razumevanju, v prevleke oblečene volnene odeje, z delavci smo videli in izvedeli marši- Ker je po videzu tovarna v bistvu Sobe so ogrevane. Dodatne prostore kaj zanimivega, primerjali ureditev taka kot naša, je podrobno ne bi opiso-sestavljajo še stranišča in kopalnice delavnic pri njih in pri nas in podob- val. Omenim naj le, kako so opremili z umivalniki in tuši. Ugodnosti tuši- no. Pri tem seveda nismo pozabili v zadnjem času svojo galvaniko. Ves ranja smo se seveda v polni meri posluževali in se vsak večer po dnevnem naporu prijetno osvežili s toplo ali mrzlo prho. Hrana v teh domovih je po izbiri boljša ali slabša — dražja ali cenejša, vendar zmeraj precej cenejša, kakor v lokalih. Kadi so nam postregli z dunajskimi jedmi, zlasti z znanim zrezkom. Sicer pa pravijo, da je dunajska kuhinja zmes češke, madžarske, jugoslovanske in nemške kuhinje kot zgodovinska posledica avstroogrske monarhije. Kakor sama stavba, so prav tako prijazni tudi ljudje. Kjer koli smo bili, smo bili sprejeti z odprtimi rokami in simpatijami. Niso se zmotili tisti, ki so nam pravili, da so Dunajčani prijetni in zabavni. Prav hitro smo se razumeli. Strokovni del programa je obsegal ogled dveh tovarn na Dunaju in Bohlerjeve jeklarne v Kapfenbergu, nestrokovni pa ogled mesta in znamenitosti. Ker v sobotah na Dunaju po tovarnah ne delajo, smo za ogled tovarn določili petek in ponedeljek. Soboto smo namenili ljudem, da jo preživijo po lastni volji, v nedeljo pa naj bi pod vodstvom ing. Erhardta spoznali znamenitosti mesta. Tako smo v petek; dopoldne začeli s tovarno Standard Telephon A. G. in zvečer končali z ogledom tovarne Heid. Prva tovarna je sorodna naši. popularizirati Iskre. Sef propagande proces so avtomatizirali in delo poteka Izdeluje telefonske centrale, konden- tov. Stok nam je pred odhodom izročil zdaj kot na tekočem traku. V dvorani zatorje in slično drobno električno nekaj prospektov in raznih drobnih, je postavljena vrsta kadi z vso elek-opremo. Z njo smo v tesnih trgovskih vendar zanimivih Iskrinih reklamnih trično in kemično opremo. Vzdolž stikih. Kupujemo od njih dele za tele- artiklov, ki smo jih potem sem in tja, kadi je postavljen transportni meha- fonske centrale, ki jih sami ne izde- kjer smo se bolj spoznali, delili med lujemo. Ker je bila večina udeležencev orodjarje in mojstre. Seveda je bil naše ekskurzije iz vrst orodjarjev, smo njihov odnos do nas potem še bolj se seveda najbolj zanimali za orodjar- prisrčen. Koliko pripomorejo take nizem, ki prenaša ogrodja, na katera delavke na začetku postopka natikajo dele, namenjene za ponikljanje. Posebna, doma narejena avtomatska naprava iz relejnih stikal in elektromehanskih krmilnih naprav, vodi premikanje ogrodij. Postopek poteka po naslednjem redu: vlaganje, čiščenje, pranje, bakrenje, pranje, nikljanje, pranje, sušenje. Časi zadržavanja v posameznih kopelih, dviganje in prenašanje nosilnih ogrodij s komadi, pa je povsem definirano z avotmatsko napravo. Tako je subjektivni človeški vpliv čim bolj odstranjen, obenem pa je potrebno tudi manj ljudi za isto delo. Zaradi preizkušenega postopka in držanja dognanih pogojev, je tudi kvaliteta dobra in enakomerna. Kakor je navada med ljudmi, smo se tudi zanimali za življenjske pogoje. Orodjarji zaslužijo od 9 do 14 šilingov na uro, navadni delavci pa nekako 6 do 12. V tovarnah imajo po-rcbne ljudi, na vsakih 1000 delavcev po enega, tako imenovane delavske zastopnike, ki posredujejo v sporih med posamezniki in podjetjem. Te ljudi je zelo zanimalo, kakšne so pri nas socialne razmere in kako rešujemo podobne probleme. Zelo težko razumejo naše delavsko samoupravljanje. Zato smo jim svetovali, naj pri- dejo sami k nam in si na mestu samem ogledajo, kar jih zanima. Po ogledu tovarne, za kar smo imeli skromno odmerjen čas 3 ur, smo bili povabljeni na slavnostno kosilo, ki nam ga je priredila tovarna. Ko smo se lotili okusnih dunajskih zrezkov, smo se morali smejati dogodku v zvezi z njimi. Ker smo mi nameraval,! obiskati podjetje že en teden prej in smo svoj obisk preložili šele v zadnjem trenutku, smo povzročili zadrego v tovarni. Za kosilo (po pripravljenem programu) so nam poleg juhe in prikuh namenili tudi zrez- -ke. Da ne bi bilo preveč razlike z bolj skromnimi kosili delavcev v njihovi menzi, so tudi njim pripravili isto kosilo. Nas seveda ni bilo in delavci so dva dni potem zaradi naše zamude boljše jedli. Ce kdorkoli, oni nam naše zamude gotovo niso zamerili. Druga tovarna, ki smo si jo ogledali, je bila za nas presenečenje. Moderno urejena tovarna, ki izdeluje stružnice, električne magnetne sklopke in stroje za mlinsko industrijo (sušilne in čistilne stroje za žita) je tovarna Heid A. G. Ta tovarna je postavljena v okolici Dunaja, oddaljena od centra približno 20 km. Take razdalje nam zaradi lastnega avtobusa seveda niso delale preglavic. Prijetno razpoloženim zaradi gostoljubnega sprejema pri Standard Telephonu, nam je hitro minila vožnja do tja. Vzorno urejeno tovarno sestavlja več dvoran. Zlasti je bila za nas zanimiva dvorana z velikimi skobeljnimi in brusilnimi stroji, kjer obdelujejo postelje stružnic. V zadnjem času, tako so nam pravili, so si nabavili vse potrebne stroje in zdaj brusijo vodila pri prav vseh velikostih stružnic. Postopek je mnogo cenejši in hitrejši od starega s tuširanjem, ki je poleg drugega zahteval še visokokvalificirane delavce. Odlitke odlivajo sami v lastni livarni sive litine in aluminijevih zlitin. Kakšna je taka tovarna na pogled, si lahko zamišlja vsak, ki je že videl lito-strojsko, le da je slednja večja. Kvaliteto firme dokazuje tudi postopek obdelave zobnikov. Vsi zobniki so iz legiranih cementacijskih gradiv, toplotno obdelani in obvezno brušeni. Koliko tovarn obdelovalnih strojev tega ne dela! V drugih oddelkih smo si ogledali dela pri montaži posameznih strojev. Najprej sestavijo manjše enote, ki jih hranijo na zalogi. Ko dobijo naročilo, jim je zaradi tega možno postaviti krajše dobavne roke. Že pripravljene enote prigradijo naročenemu stroju glede na njegov namen in na zahteve naročnika. Poleg stružnic smo videli tu še nekaj sušilnih in čistilnih strojev za žita. Povedali so nam, da jugoslovanska tovarna Pobeda iz Novega Sada po njihovi licenci izdeluje te vrste stroje. (Nadaljevanje prih.) Ptúdaía SLEDI PROIZVODNJI Prodajne naloge za mesec oiktober so izpolnjene zelo dobro. Lahko ugotovimo, da prodaja sledi proizvodnji, in da je torej naš prispevek k izvršitvi letošnjega plana našega kolektiva, lahko rečemo, že zagotovljen. V tem mesecu smo prvič letos presegli v prodaji 700 milijonov, kar kaže naslednja razpredelnica: Panoge. Plan Izvršeno % Avtoelektrika 110,000.000 154,571.749 141 Kinoakustika 56,000.000 86,294.703 154 Merilna tehnika 206,000.000 227,394.175 110 Telefonija 160,000.000 217,299.960 136 Usluge 15,000.000 19,056.430 127 Skupaj. din 547,000.000 704,617.017 129 Za mesec november prav tako ugodno kaže, saj pri večjem številu izdelkov ne moremo niti kriti potreb. Že prvi dnevi tega meseca so pokazali zelo dobro. Iz priloženega rezultata prodaje za november je razvidno, da je tudi naš oddelek izpolnil' svoj letni plan prodaje več kot mesec dni 'predčasno. Oba navedena podatka ponovno potrjujeta našo prognozo, da bomo letos presegli 7 milijard dinarjev in s tem tudi letošnjo prodajno nalogo presegli za najmanj 20 odstotkoiv- Kranj, 19. novembra 1959 Metod Rotar Qi.pjc.cwi p-O-djitjcL ijt iutcLika.Ln.1 podnižnici h kce.na za koal a! Foto: Ožvald Polde . ' • Otkirevamci Iz Bohinja Janez ing. Bonča, VS elektro inženir — razvojni oddelek; Olga Pintar, SS — komerciala; Marija Leskovar, NS uslužbenka — montaža avtoelektrike; Aleksander Erzi-n, SS kem. tehnik — oddelek za preizkušanje' materiala; Mira Udovč, NS uslužbenka!®- premeščena iz Servisa v komercialo; Slavko Knapič, PK delavec — produkcija; Bogdan Kodrič, KV delavec — produkcija; Branko Tomažič, KV delavec — OTK; Francka Ciperle, KV delavka — OTK; Anica Končan, KV delavka MTC; Janez Trelc, KV delavec — razvojni oddelek; Stojan Jafcšič, KV delavec, — splošni oddelek; Francka Peternel, PK delavka — orodjarna; Karl Šteblaj, KV delavec — orodjarna; Franc Teran, KV delavec — vzdrževanje strojev; Anton Ravbar, KV delavecorodjarna; Tomaž Gašperšič, KV delavec —razvojni oddelek; Jože Udi-r, KV delavec — montaža avtoelektrike; Jože Stružnik, KV delavec — vzdrževanje strojev; Jože Snedic, KV delavec — mizarska delavnica; Franc Gros, KV delavec — vzdrževanje strojev; Bogomir Munda, KV delavec — ■produkcia; Marjan Majnik, KV delavec 75 montaža avtoelektrike; Izidor Plesničar, PK delavec — produkcija; Ivan Klemenčič, KV delavec — produkcija; Alfonz Hostnik, KV delavec — vzdrževanje strojev; Alojz Ložar, PK delavec — prevozn ioddelek; Zvone Mušič, PK delavec — splošni oddelek; Stanislav Pogačnik, PK delavec — produkcija; Jakob Ferjan, PK delavec — produkcija; Viktor Selan, PK delavec — produkcija; Franc Potočnik, vajenec — montaža; Emil Humar, vajenec — montaža avtoelektrike; Jože Jenko, vajenec — montaža avtoelektrike; Ivan Arhar, vajenec — produkcija; Franc Sušnik, vajenec — produkcija; Jože Pipan, vajenec — produkcija; Janez Muzik, vajenec — produkcija; Emil Pavlin, vajenec — produkcija; Marjan Eržen, vajenec — produkcija; Edvard Urbanč, vajenec — produkcija; Miroslav Kejžar, vajenec — moritaža instrumentov; Neža Škofič, vajenka — kino montaža; Stane Krajnik, vajenec — montaža usmernikov;'Jože Murgelj, vajenec — orodjarna; Avgust Miklošič, vajenec — elektro delavnica; Peter Kermperle, Vajenec — splošni oddelek; Edvard Ocepek, vajenec — produkcija; Marjan Kodrič, vajenec — orodjarna; Janez Končan .vajenec — montaža -ukmemikov; Stane Pegam, vajenec — produkcija; Franc Prestrl- vajenec — produkcija; Edo Ješe, vajenec. rjg splošni odd.; Marjeta Valant, vajenka — montaža instrumentov; Alojz Kajzer, vajenec — montaža avtoelektrike; Peter Kern, vajenec — splošni oddelek; Marjan 'Zupan, vajenec — produkcija; Marinka Bohinc, vajenka — montaža instrumentov; Sandi Kranjc, PK delavec — orodjarna; Martin Margole, vajenec — produkcija; Rudi Verbič, PK delavec — orodjarna; Peter Tomazin, vajenec — orodjarna; Marija Naglič, vajenka — kino montaža; Ludvik Glavač, vajenec-— .orodjarna; Emilija Škrjanc, vajenka Lfj montaža; Stane Bregar, vajenec — orodjarna; Janez Sotel-šek, vajenec — orodjarna; Franc Burnik, vajenec -^orodjarna; Franc Čebulj, vajenec — produkcija; Egon Par-telli, vajenec — produkcija; Peter Verhovnik, vajenec — montaža; Marija Ajdovec .vajenka — montaža; Viktor Kras, NS uslužbenec — splošni oddelek; Jernej Kosmač, SS strojni tehnik — priprava dela; Fe-dor Kobal, SS strojni tehnik — priprava dela; Slavko Rekar, SS elektro tehnik — razvojni oddelek; Cilka Pipan, NS uslužbenka — razvojni oddelek; Karla Frofer, NK delavka — obratno gospodarstvo; Marjan Gorjanc, PK delavec — odprema; Anica Brenk, PK uslužbenka — prodajni oddelek; Nada Srša, PK delavka — kino montaža; Ivan Jekovec, PK delavec — finančni sektor; Janez Toman, PK delavec — OTK; Janez Torkar, PK delavec — OTK; Ivan Ropret, PK delavec — komunalni oddelek; Ivanka Bevk, P uslužbenka -—; propagandn ioddelek; Marija Šuštaršič, NK delavka .-r'montaža; Regina Florjančič, NK delavka — montaža; Marjan Gorenc, KV delavec — orodjarna; Anton BoBgataj, KV delavec -L- orodjarna; Marjan La-pan, KV delavec — orodjarna; Stanislav Lapajne, KV delavec — razvojni oddelek; Milan Plešnjak, KV. delavec — razvojni oddelek; Zvonko Bizovičar, KV delavec — PERSONALNA KRONJKA OTK; Majda Naglič, N Kdelavka — razvojni oddelek; Milan Hrovat, . KV delavec — razvojni oddelek; Slavko Kalan, NK delavec|f|g3razvojni oddelek; Josip Kamenski, KV delavec — produkcija; Cvetka Mubi, NK delavka — produkcija; Feliks Škofič, NK delavec — produkcija; Predrag Vidakivič, NK delavec — montaža avtoelektrike; Marija Urankar, PK delavka — montaža; Ema Polajnar, NK delavka -7 produkcija; Karla enedik, NK delavka — produkcija; Julijana Mubi, NK delavka — produkcija; Janez Likozar, PK delavec — produkcija; Franc Kokolj, PK delavec — produkcija; Marija Kem, PK delavka — produkcija; Anton Strnard, PK delavec produkcija; Marija Vodnik, PK delavka 5§§- produkcija; Milena Tratnik, PK delavka — montaža; Pavla Lapajne, vajenka — kino montaža; Jože Žnidar, vajenec rf- orodjarna; Pavel Drinovec, vajenec — orodjarna; Peter Dolenc, vajenec — -kino montaža; Jože Zupan, vajenec — splošni oddelek; Mihaela Prestrl, SS uslužbenka — DUR; Suča Mandič, KV delavec S MSO Sarajevo; Jože Šober, KV delavec t- MSO Ljubljana; Jevrem Kostadinovič, PK delavec — MSO Beograd; Peter Strakmončin, S Selektrotehnik — MSO Sarajevo; Antonija Krnc, PK delavka -7 Ljubljana; Jančar Sirnpn, VK delavec, Stane Seljak, KV delavec in Stjepan Stivičevič, SS uslužbenec — vsi trije premeščeni iz matičnega podjetja v MSO Ljubljana. IZSTOPILI V MESECU SEPTEMBRU 1959 Ciril Globočnik, KV delavec — premeščen na Občinski -komite LMS; Dragoje ■ Čikič, PK delavec, Marjan Vodnik, KV delavec, Janko Fern, KV delavec, Marjan Drinovec, KV delavec, Franc Jauh, KV delavec — v srednjo kmetijsko šolo; Franc Zupan, KV delavec — šola za telesno vzgojo; Branko Polak, KV delavec — šola za telesno vzgojo; Ivan Svetelj, PK delavec — na lastno željo; Marjan Weisseisen, KV delavec — TSŠ; Milan Zorec, PK delavec — umrl; Vera Dežman, PK delavka — na lastno željo; Marjan Jeraj, SS uslužbenec — JLA; Martin Robida, PK delavec — na lastno željo; Marija Eržen, PK delavka — na lastno željo; Jovan Bakula, VK delavec — na lastno željo; Jože Klakučar, PK delavec — neopravičeno izostal; Roman ■ Klemenc, VK delavec — TVŠ; Martin Marn, PK delavec — ha lastno željo; Andrej Brešar, KV delavec — na lastno željo; Ludvik Ce-sen, PK delavec '■— starostno upokojen; Marjan Gros, PK delavec — na lastno željo; Rado Bergand, VK delavec — na lastno željo; Marjan Novak, KV delavec — starostno upokojen; Olg Šumi, MS uslužbenka — na lastno'željo; Adolf Potokar, VS uslužbenec — JLA; Peter Porenta, KV delavec MSO — na lastno željo; Majda Mohor, NS uslužbenka MSO — na lastno željo; Silva Kveder, MS uslužbenka- MSO — na lastno željo; Drago Hubzin, KV delavec MSO — na lastno željo. POLOŽILI IZPIT ZA KVALIFIKACIJO IN VISOKO KVALIFIKACIJO Rudi Zalokar, KV avto mehanik — prevozni oddelek; Adolf Ramoš, VK kovino strugar —1 priprava dela; Rudi Drol, VK strojni ključavničar — obrat Lipnica; Janez Tvrdy, VK elektro mehanik — razvojni oddelek; Ivan Šubic, VK elektro mehanik — OTK; Stane Križnar, VK elektro mehanik — montaža avtoelektrike; Milan Jelov-čan, VK elektro mehanik — OTK; Drago Hafner- VK elektro mehanik — OTK; Aleksander Cerče, VK avto električar — montaža avtoelektrike. UMRLI V SEPTEMBRU 1959 Milan Zorec, rojen 1. decembra 1941, zaposlen v našem podjetju kot polkvalifieirani delavec v produkciji, je 16. septembra 1959 'tragično .preminil. Bil j e. tih ih miren delavec, ohranili a gbomo v lepem spominu. UPOKOJENI V SEPTEMBRU 1959 Ludvik Česen, star 57 let,. j e bil s 30. septembrom 1959 starostno upokojen. V . tem podjetju je bil zaposlen nepretrgoma od leta 1927 dalje. Delal je na raznih delovnih mestih, zadnja leta leta pa je bil zaposlen v odpremi kot preddelavec. Vsa leta je bil izredno vesten, discipliniran in pošten delavec. Želimo mu, da res zasluženo pokojnino uživa v zdravju in zadovoljstvu še mnogo let. Marijan Novak, star 55 let, je bil prav tako s 30. septembrom 1959 starostno upokojen. Tudi on je bil zaposlen v tem podjetju od njegovega nastanka, to je od leta 1926 dalje. Pri svojem delu je bil izredno discipliniran, vesteh, predan in pošten delavec. Tudi njemu želimo, da zasluženo pokojnino .uživa v zdravju in zadovoljsvtvu še mnogo let. POROČILI SO SE V JULIJU, AVGUSTU IN SEPTEMBRU Bratec Helena poročena Vavpič; Trebar Marija poročena Čufar; Pokorn Francka poročena Skrbiš; Ažman Justina poročena Križnar; Mavrič Vida poročena Seifert; Križnar Slavka poročena Košir; Bernik Marija poročena Berčič; Celjer Marija poročena Močnik; Skube Marija poročena Horvat; Štraus Anka poročena Sušnik; Pirec Dušan poročen; Rozman Marija poročena Sedej; Kuralt Pavla ‘poročena Bašelj; Vertačnik Marij a poročena Pirec; Vehar Slavka poročena Gogala; Vencelj Vera poročena Djordjevič; Jelen Mihaela poročena eisseisen; Jerman Marija poročena Hkavc; Globočnik Metka poročena Kert; Močnik Pavla poročena Kuhar; Čemažar Vida poročena Tisovec; Križnar Ana poročena Golež; Hrastar Izidora poročena Tomlje; Kodrič Marinka poročena Brzin. VSTOPILI V MESECU OKTOBRU 1959 Ing. Janez Ponebšek, VS uslužbenec®- oddelek za. preizkušanje materiala; Milko Hribar, SS uslužbenec — prodajni oddelek; Jože Trpin, NS uslužbenec —t Lipnica; ing. Borut Mlakar, VS uslužbenecrazvojni oddelek; Jože Šturm, KV delavec — orodjarna; Ludvik Mlinar., KV delavec — Powers; Ivan Novak, KV delavec -— orodjarna; Franc Fajmut, KV delavec — Powers; Anton Vitez, NS uslužbenec E- propaganda; Miha Grohar, PK delavec — vzdrževanje strojev; Jovo Jokovič, NS uslužbenec ~ finančni sektor; Marjan Udir, KV delaveb jS| kino montaža; Franc Gramc, PK delavec — montaža; Janez Zorman, SS uslužbenec;—f, priprava dela; Terezija Kampuš, KV delavkaiir-A organizacija; Jaroslava Golež, ,N Suslužbenka -S razvojni oddelek; Viljem Sokalič, KV delavec — produkcija; Rozinka Štravs, VS uslužbenka — splošni sektor; Aleksander Rakar, KV delavec — orodjarna- ponovni vstop; Roman Bučinel, KV delavec — produkcija - ponovni vstop; Silvo Sem, KV delavec1 — razvojni oddelek —ponovno vstop; Franca Kavčič, vajenka — montaža; denka Rot, vajenka — montaža ¡.Marij a Globočnik, vajenka — montaža; Ivan Gale, ¡vajenec — orodjarna; Janina Berce, NK delavka — produkcija; Franc Peternelj, PK delavka produkcija; Janko Dola- mič, PK delavec ¡jr produkcija; Emilija Šmid, NK delavka — produkcija; Franc Pravst, PK delavec — produkcija; Neža Likozar, NK delavec — produkcija; Franc Gorjanc, NK delavec — produkcija; Marjan Humsky, PK delavec >— splošni oddelek; Franc Šimnovec, PK delavec — produkcija; Bogomir Jerala, PK delavec — produkcija; Stanislav Likozar, PK delavec — produkcija; Jože Vesel, PK delavec .— produkcij_a; Stanko Panjan, PK delavec — produkcija; Jože Vidmar, PK delavec —produkcija; Milan Bulič, PK delavec — produkcija; Stanko Okršlar, PK delavec — produkcija; Franc Dolen, PK delavec — produkcija; Cilka Gros NK delavka — produkcija; Jože Hajsinger, KV delavec OTK; Matija Kržišnik, PK delavec — produkcij a; Gabrijel Popovič, NK delavec — produkcija; Viktor Štancar, PK delavec ri-produkcija; Bogomir Koželj, KV delavec — produkcij a; Stanislava Kapulšin, PK delavka — montažaž; Marjan Drole,, NS uslužbenec — razvojni oddelek; Jože Trojar, Kv delavec — razvojni oddelek; Ida Rozman, vajenka — montaža; Franc Knific, vajenec — orodjarna; Marija Pintar, vajenka — montaža; Pavel Šenk, vajenec — orodjarna; Marija Milek, PK delavka S produkcija; Ana Zevnik, SS uslužbenka — razvojni oddelek; Stanislava Mihelič, PU uslužbenka — splošni’sektor; Katarina Jer-še, NS uslužbenka — razvoj ni oddelek; Janez Drinovec, NK delavec — vzdrževanje strojev; Helena Rus, SS usluž-benka — finančni sektor; Anton Debelak, KV delavec — splošni oddelek; Marjan Gaberšček, KV delavec — vzdrževanje strojev; Matija Polajnar, KV delavec — razvojni oddelek; Marjan Peternelj, KV delavec. — OTK; Franc Križaj, VS uslužbenec *— Organizacija; Janez Oblak, SS uslužbenec — orodjarna; Ivan Ferlež, KV delavec — splošni oddelek; Anton Filipčič, PK delavec — produkcija; Ivanka Carl, P Kdelavka — produkcija; Vinko Dolinar, PK delavec — produkcija; Matija Mrak, PK delavec — orodjarna; Andrej Kočar, PK delavec — produkcija; Franc Pilar, PK delavec -r— produkcija; Peter Žlogar, PK delavecj|§§| produkcija; Ivan Vidmar, PK delavec — produkcija; Rajko Peneš, KV delavec DUR; Dragutin Vladič, vajenec gSServis- - Zagreb; Mihajlo Djapjaš, KV delavec — Servis - Beograd; Adam Sitar, KV delavec —■ Servis - Ljubljana; Ljerka; Mladič, NŠ uslužbenka. — Servis - Zagreb. IZSTOPILI V MESECU OKTOBRU 1959 Alojz 'Rak, KV delavec^S na lastno željo; Anica Zdravkovič, PK delavka — na lastno željo; Anica Potočnik,. PK delavkaiŠjfpna lastno željo; Anton Črtalič, KV delavka JLA; Olga Rant, PK delavka — na lastno' željo; Slavko Knapič, PK delavec'¡¡0^; na lastno željo;. Viktor Taler, PK delavec —( starostno upokojen; Andrej Jenko, KV delavec — neopravičeno izostal; Štefka Povše, NS uslužbenka — na lastno željo; Olga Ambrožič, PK delavka — na lastno željo; Stane Pegam, vajenec — na lastno željo; Egon Partelli, vajenec |& na lastno željo;'. Janez Hribar, KV delavec — na lastno željo; Jože Pintar, SS uslužbenec — na lastno željo; Franc Ambrožič, SS uslužbenec E- ¡starostno upokojen; Karolina Prijatelj, NS: uslužbenka — na lastno željo. UPOKOJENI V MESECU OKTOBRU 1959 Tovariš Viktor Taler, rojen 15. oktobra .1904 v Sorici pri Kranju, je bil upokojen z 31. oktobrom 1959. Zaposlen je bil kot PK delavec v produkciji, kasneje pa do upokojitve v montaži usmernikov. V tem podjetju je bil. zaposlen nepretrgoma 'od maja 1945 dalje. Svoje delo je opravljal z veseljem in voljo. Sodelavci so ga imeli radi,1 saj je bil miren in. dober tovariš. Želimo mu, da zasluženo pokojnino uživa v zdravju in zadovoljstvu. Dne 31. oktobra 1959 je bil starostno upokojen tudi. Franc Ambrožič, rojen 22. februarja 1904 v Boh. Beli, zaposlen v našem podjetju kot tehnik kemije od 1. novembra 1956 dalje. Svoje delo je opravljal z voljo in v zadovoljstvo -svojih predstojnikov. 'Tudi njemu želimo, da zasluženo pokojnino' uživa v zdravju in zadovoljstvu. Foto: Edo Primožič X) sobota, 21. novembra ima izpolnili letni proizvodni plan fp&mttka pzikazajeta ton. cAndoLIka, ko daje. znak S. sireno, da ¿e plan izpoln{en, in pripravo- kolektivne premice Predsednik vlade Kambodže g. Norodom Sihanuk je ■s svojo soprogo obiskal naše podjetje Gostje so si z velikim zanimanjem ogledali naše podjetje in se o vsem zelo pohvalno izrazili Foto: Franc Perdan