XIII. Štev. 11-12.
Nov.-dec. 1917.
KA BO ZADOSTA DOBRIH DUHOVNIKOV

Nevtepeno Poprijeta Devica Mar
Zmožna Gospa Vogrska. = POBOŽEN MESEČEN LIST. =
I«.
Vrejiije ga: KLEKL JOŽEF vpok. pleb. v Čretisovcih. CSERFOLD (Zalamegye.)
Balk&nyi Ernfi Alsolendva i Muraszombat
D a r i.
Na podporo M. Lista i Novin so dariivali:
Po 2 K: Cigan Ana z Beltinec, Hajdinjak Roza z Žižkov, Trplan Jožefa žena, Šinkec Jožefa žena z Kiikečkoga, Kolenko Verona z D. Bistrice, pr. g. Keresztury Vince pi z Cankove, Magdič Verona i z G. Bistrice, Horvat Ferenc, p. 48. pp., Geček Janoš z G. Sinika, Mukič Ludovik 14. dbc.; po 10 K: Maučec Ivan z D. Bistrice, Forjari Štefan topničar, f Lončar Štefan, 18. dbc. z Noršinec, Karika Ferenc, Kavaš Balaž, Kiric Ivan vojni peki; po 6 K: Rogač Ivan telefonist, Štefan Markoja z Grubišnoga Polja; po 4 K: Alt Anton z Gibine, vlč. g. Fr. Sal. Gomilsek, župnik od sv. Petra, GjčrkSš Mihala žena z Gornilic, Kožar Ka-rol podd. 14. dpp., Gomboc Viktor i Jožefa z Večesiavec, Filip Martin topničar; po 1 K: Vagner Treza z Sr. Bistrice, AnkičJ., Kuhar Roza, Diili Treza z G. Sinika, Najdeno, Balažic Mihal p. 48. pp., Kuhar fozefa z Elatzgrabena, Csurman Jožefa žena z Matjašovec; Bačlč Ivan vojni delavec, nabrao 26 K., Števanecl. vojni delavec 3 K, vlč. g. Csacsics Jožef pl, z Črensovec 20 K, Draškovič Ferenc p. 48. pp. nabrao 14 K, G. Sinička fara 20 K, Rodi Marija z Gornilic 60 fil., vlč. g. Franc Žurga vojni kurat6 K, v beltinskoj fari nabrao vlč. g. Kuhar Štefan pleb 658 K 20 f. — V Beltincih dariivali: po 60 fil.: Škafar Števan, Zver Jožef, Forjan Ivan, Glavač Marko; po 1 K: Slavic Števan, Ros Ivan, Antolin Andraš, Smodiš Matjaš, V5roš Jožef, Tkalec M., Horvat Hedviga, Glavač Ana, Duh Ana, Csenar Ferenca žena, Jona Marija, Ros Andraš, Tratnjek Ivan, Šomen Mihal, VorOs J., Koter Orša, Kavaš Žofa, Sobočan Orša, Hartman Jožef, Slavic Ivan, Sobočan Štefan, Ambruš Orša, Vučko Matjaš, Balažic Ferenc, Glavač Martin, Filip Ivan, VOrOs Matjaš, Duh Matjaš; po 2 K: Sipos Lenka, Zver Andraš, Jerebic Štefan, Bašša Jožef, Šaruga Matjaš, Horvat Jožef, Vučko Ana, Gruškovnjak Petra dovica, Peterka Martina žena, Cigan Ferenc, N., Cipot Kata, Raj Martin, Ros Marko, Škafar Jožefa žena, Zorko Števan, Krenos Ivan, Smodiš Matjaš, Neubauer Kata, Cigan Števan, Farkaš Anton, Temlin Mihal, Ros Janoš; po 3 K: Zorko Marija, Smej N., Ti-vadar Jožef; v filerah: VOrčs Kata, Kancer Janoša žena, po 50, Kancer Marija, Prša Janoš, Bakan Ivan, Žižek Kata, Žižek Štefan po 40, Vohar Ivan 30, Štajner Štefan, Slavic Jožef, Gutman Marija, Ros Matjas po 80, Rajner Jožefa žena, Baša Martin po 20 fil,, Dragovič Mihal, Vohar Bara, Krenosa Ivan, N., vsaki 4 K, — V Adrijancih nabrano: po 1 K: Gabor Andraš. Csolig Marija, Lonec Marija, Maric Lena, Vegič Ferenc, Jerebic Jožef, Smeh
Leto XIII. Štev. 11-12.
Nov.-dec. 1917.
POBOŽEN MESEČEN LIST. Vrejuje ga z dovoljenjom viseinje cerkvene oblasti: KLEKL JOŽEF,
plebanoš na pofcoji v Črensovcih. Cserfold, (Zalamegye).
Prihaja vsaki mesec 8. na veseli spomin petdesetletnice, 1. 1904. dec. 8. obhajane zavolo razglašenja verske pravice od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, šteri den je te pobožen list vogrskim Slovencom kak prvi slovenski list do rok dani. Cena M. Lista z Novinami vred, či skupno hodi v edno faro, je 4 K., vsakomi na njegov lasten naslov 6 K., v Ameriko 12 K. K M. Listi dobijo naročniki proti konci leta Kalendar Srca Jezusovoga. M. List prihaja vsaki mesec, Novine vsaki tjedcn. Naročniki so deležni sadov več kak štirijezero sv. meš na leto.
Molitev za dobre duhovnike.
Jezus, ti večni pastir duš, posliihni našo molitev za naše duhovnike, ve ti v njej svoje lastno, neskončno že-tenje posluhneš! Tvoje Srce najbole narahi i najbole vroče naime ravno za duhovnike bije, v šterih ti vse duše z ljubeznostjov obdaš.
Mi spoznamo, da smo ne vredni, ka bi meli svete
duhovnike. Ali tvoje vsmiljenje je neskončno vekše od naše nespameti i hudobije. O Jezus, skrbi se ti sam zato, ka samo tisti dosegnejo duhovniško čast, štere si ti na njo pozvao. Presveti višešnje pastire pri nji-hovom odebiranji, duhovne vodnike pri njihovom pres-vetljuvanji, vzgojitele pri vzgoj njihovoga pozvanja. Daj nam duhovnike, šteri so angelom spodobni v čistoči, so popolni v ponižnosti, žarjavi od svete ljubezni kak Sera-fini, junaki v požrtvovalnosti,1) puni z apoštolskov goreč-nostjov za tvojo čast, za rešenje i posvečenje duš.
Smiluj se nevednim, za štere svetlost duhovniki moro postati; naj se ti pomilijo delavci, štere oni moro od oslepljenja čuvati i v tvojem imeni rešiti; smili se vse dečice i mladine, štera išče tistoga, ki bi je rešo i k tebi pripelao; naj se ti pomilijo vsi trpeči, šteri tolažnika potrebujejo, ki de je v tvojem Srci tolažo. Premisli si, ke-liko duš more dospeti do popolnosti po delovanji zais-tino svetih duhovnikov. Zato pa, o Jezus, dopusti, ka te ešče ednok na vsmiljenje gene vnožina ljudi, štero glad i žeja kole! Daj, ka duhovniki celo betežno človečanstvo k tebi pripelajo, ka se po njih zemlja še ednok ponovi, se Maticerkev zvisi i kraljestvo tvojega Srca se v miri potrdi.
Brezmadežna Devica, mati večnoga duhovnika i sama daruvajoča duhovnica2) i daruvalni oltar pod križom,3) kje si ti Jezušovoga ljubljenoga duhovnika, svetoga Janoša, za svojega prvoga sina sprejela, ki ti je zatem v dvorani4) zadnje večerje kak učitelici i kralici apostolov na strani stao, vzemi na svoja najsvetejša vusta našo po-nizmo prošnjo i položi jo v Srce tvojega božanskoga Sinu pa napravi z svojov prosilnov vsegamogočnostjov v cerkvi tvojega Jezusa vsikdar se ponavljajoče risdle.5) Amen.
Kelikokrat što to molitev zmoli, telikokrat dobi odpiistke sedem let i fiedem štiridesetdnevov. — Ki jo pa na mesec vsaki den opravi, dobi po-
polen odpustek, če se spove i sv. obhajilo sprijme. Tak so odredili Pij X. I. 1917. okt. 27. , ,
1) Požrtvovalen je tisti človek, ki rad trpi za rešenje duš. Požari ga ogenj ljubezni, zato se pravi požrtvovalen. 2), 3) Marija se zato pravi darii-vajoča duhovnica, ka je — čeravno ne bila posvečena v duhovnika — vendar tak dariivala kak on Jezuša Oči nebeskomi pod križom za rešenje sveta. Ona kak mati Jezušova, prvoga duhovnika nove zareze je bila pod križom kak oltar i kak duhovnik pri prvoj svetoj krvavoj mešnoj daritvi. Ali njeno daruvanje je bilo popolnoma z Jezusovim vjedinjeno. 4), 5) Velika soba, hiša se dvorana zove. Taksa je bila tista, kje se je zadnja večerja potrošila. Po Jezusovoin v neboidenji so z Marijov sem prihajali apoštolje i prvi kršče-niki ponavljat križno daritev, to je mešo služit I poslušat. Tu so bili tudi zbrani apoštoli na risale, kda jih je po prošnji Dev. Marije DUh sveti potrdo v svete duhovnike.
Prečista Devica Marija, mati najsvetejšega duhovnika nove zaveze, Jezusa Kristusa. — Prosimo jo dostakrat za dobre duhovnike I
Katekizem.
Ka je Cerkveni Red? Cerkveni Red je Svetstvo, z šteri m one, štere Bog na svojo službo pozove, za pope posvetijo, naj k svojoj svetoj službi duševno oblast i miloščo dobijo od Boga.
Što slobodne pope posvečuje? Pope samo pušpeki slobodno posvečujejo, ki so to oblast dobili, gda so za piiš-peka posvečeni.
Kakšo oblast dobijo popevje v posvečenji? Popevje v posvečenji oblast dobijo: 1. sveto mešo daruvati, 2. svetstva deliti, 3. božjo reč glasiti.
To troje pitanje od cerkvenoga reda svetstva v sledečih vrsticah razložimo. Razlaga naša se pa ne bo okoli vsebine, bistva svetstva cerkvenoga reda sukala, nego okoli njegovoga življenja, to je okoli pitanja, kaj nam je začeti, naj mamo teliko dobrih duhovnikov, ka zadolejo zadostno pomoč ponuditi potrebam nemrtelnih duš. Da je pa to pitanje tak velikoga pomena, ka bi je na pamet mogli pač vsi znati, zato priporačamo vsem dobrim dušam, naj to troje pitanje iz katekizma i nekaj razlage iz Lista vsako nedelo pa če mogoče še vsaki svetek preč-tejo skoz edno celo leto. Po toj poti se nam v srce zasadi tisto, kaj Jezus najraj vidi v njem: skrb, ka de on dale živo med nami po svojih diihovnikah.
Poskrbite se, ka bo zadosta dobrih diihovnikov.
Duhovnikov je že pred bojom ne teliko bilo, kak bi jih moglo biti. Vnoge duše so čutile to pomenjkanje povsod, najbole pa na Francozkom, na Horvackom, na Ko-roškom, v Portugaliji, v Meksiki i, kaj bi na prvom mesti mogo praviti, v deželah poganov v krajinah misijonskih. Že pred bojom so prosečprosili misijonski pušpecje več
duhovnikov. Sto no stojezere bi ž njimi na pravo vero spravili, teliko se jih je glasilo na sprejem sv. krsta. A zaman je bila njihova prošnja. Zdaj pa, ka je boj nastao, še iz tistih, ki so sami ne zadoleli obdelavati goric Gospodovih, je pozvala neverna francozka, italijanska vlada mnoge pod orožje, našim misijonarom so pa naši sovražniki oteškočili ali celo prepovedali apostolsko delo med poganami. Ubogi, siromaški ljudje! Treseti milijon jih vmerje vsako leto brez krsta, te, kda že skoro dvejezero let mine, ka je Kristus vmro za nje. Se ne razjočete, ki ljubite dobroga Jezusa i dušice ž njegovov predragov krvjov odkupljene?
Pa prinas doma, kje so pred bojom še li bili v za-dostnom števili duhovniki, je zavolo boja tudi jako slabo vse postalo. Več duhovnikov nam je mrtvih, novih pa vsikdar menje. K^apljejo doma, kapijejo na bojišči, reči se tu i tam njihova renda, a ne napunjava se pa z novimi kotrigami. Ne bom mislo na nesrečno Francozko, kje cele krajine nemajo niednoga duhovnika, ne bom mislo na Nemčijo, kje so semenišča spraznjena, zato ka so se kle-riki mogli v boj podati, mislo bom na našo vogrsko domovino, kje je povprek li največ i zadosta duhovnikov bilo pred bojom. 1 zdaj, kda ešče ta nesrečna svetovna vojska trpi, je izdaj tak? O da bili bilo! Ali žalibog, po-menjkanje čutimo, takše pomenjkanje, ka ne v ednom mesti bi se lehko jočič pravile prorokove reči >Mali so prosili kruha i ne ga bilo, ki bi njim ga lomo.« (Jer. Žal. pes. 4. 4. Daleth.) Ne ga bilo tak doma kak na bojišči. Premalo je duhovnikov. Kaj Pa še bo? Prinas v Szom-bathelyi v dvema letoma samo dva duhovnika se posvetita, če se posvetita, de eden iz med tedva je betežen.
I keliko menje duhovnikov bo, teliko menje sv. meš de se služilo; i keliko menje sv. meš se opravi, teliko menje milošč spadne na te zagrešeni svet; keliko menje milošč je pa, teliko več moči dobi hiidi duh. Ali ne vi-
dite, ne jemljete v pamet, kak strahovito se širi hudobija ? Meš je menje, molitvi je menje,. svetstva se ne odpirajo tak gosto kak pred bojorn, zato pa sehnejo milosti i ž njimi vred same duše. Siromaški Jezus! Pa si ti zato prišo na svet, trpo i rnro na njem pa spravo za njega neskončno veliko morje milošč, ka bi pri njem neoprano i žejno milijoni vekomaj preišli?
Kak tesno mi je pri srci, kda samo malo odgrnja-vam pokrivalo teh resnic! Če se pa globlje spustim v njih premišljavanje, mi omedleva duša od prevelike žalosti. Pa kak nebi!
Brez milošče božje ne ga zveličanja. To je verski navuk. Milošče se pa najdejo v svetsvah, šterih odpreti zvun duhovnika nišče nema oblasti. Pa bi koli valalo kaj komi, če bi žejen prišo do zaklenjenoga studenca, šte-roga si odpreti ne bi mogo? Ravnotak kaj valajo svetsva, če ne ga duhovnikov? Zaklenjeni, zapečateni studenci so, v šterih vidiš, žejna duša, hladno vretino, a do nje priti pa ne moreš, gledajoč jo vmerješ i se pogubiš. Kaj va'a oblast kruh in vino v Jezusovo telo in krv spremeniti i ž njima hlačno dušo nahraniti i okrepiti na pot večnosti, če ne ga tistoga, ki bi to oblast noso? Kaj- vala Kr'S-tušova duhovniki dana oblast grehe odvežuvati, kda ne ga tistoga, ki bi roko zdigno na odvezo? Zaistino tu je tisti žalosten čas, v šterom de se moglo praviti od mnogih, kak je Kristus židovom pravo: » V svojih grehah vmer-jete.« (Jan. VIII. 24.) Prazni do oltari, prazne spoved-niče, zaman de zemlja pšenico, — gorica grozd rodila, ne de tistih, ki bi pri oltari stali i te sad v zveličavni Marijin sad, v Kristusovo telo premenili... Vg-asne večna svetilka pred oltarom... Pavočina prevleče stolo, mešno obleko ... Tabernakl de tih, Jezus ne bo prebivao v njem, človek ne bo klečao pred njim, črv de ga strugo samo... Zato ka ne de duhovnikov... Bili so, ali da so je zavrgli, da so za blagoslov prekumbo dobili, za na-
vuke režanje, osmehavanje, za spoved pijancov ogriza-vanje, ponočnih tepešov i vlačiig grajanje, Bog jih je vkraj vzeo; bili so naime njegovo čast noseči, v njego-voj oblasti delajoči namestniki njegovi. — I zdaj, kda ne de meo svet nad kim si jezika brusiti, de mirno hodo satan na njihovom mesti i spravlao Kristusove ovce v svojo ovčarnico. Te se spuni, kak je Kristus pravo: »Vda-rim pastira i razčrknejo ovce< (Marko XIV. 27.) Ne de tis-toga, ki bi je vračao, paso i zdravio, prejdejo sirotike, prejdejo vekomaj.
Ali se resan, zaistino bo to zgodilo? Tak zaistino, kak je istina, da je Bog v nebi, če ne bo duhovnikov. Brez njih naime ne moremo priti do božjih milost, brez teh pa ne do Boga. Komi zat° na srci 'eži lastno i svojih dragih potomcov, vnukov i vseh bližnjih zveličanje, naj se z cele moči skrbi, ka bodo Kristusovo zveličavno
delo nadaljavajoči duhovniki.
*
* *
— Kaj pa naj včinimo,. da bodo taksi duhovniki? Štiri pripomočke vam pred oči postavim: 1) molitev, 2) podpiranje dobrih, nadarjenih dijakov, šteri duhovniki ščejo biti; 3) podpiranje misijonov i 4) dobro zgojitev lastne dece, štero ste v duhovniški stan namenili dati. Z po-močjov najsvetejšega duhovniškoga Srca Jezušovoga si razložimo te štiri točke malo obširnej.
I.
Molimo, naj nam dragi Jezus da duhovnike, štere živč duh njegovoga diihovniškoga Srca.
To je prvo sredstvo, z šterim moremo pomenjkanji dobrih duhovnikov pot staviti. 1 to sredstvo nam je On sam v roke dao. Pravo je naime vučenikom svojim: > Žetva je toti velika, ali delavcov je malo, prosite zato Gospoda žetve, naj pošle delavce v svoje gorice« (Mat. III. 38.)
Prositi moremo delavce Gospodovih goric. Jezus žele to. Duhovniki so pa ti delavci, oni so naime Jezusovi namestniki. On je pravo svojim vučenikom : »Kak je meneposlao Oča, poši-lam jaz vas." (Jan. XX. 21.) to je tisto oblast — pomenijo njegove reči — z šterov je Oča mene na svet poslao za rešenje duš, nosite tudi vi: rešujte, zveličajte duše. Te časti zvoliti si pa nišče ne more i nišče ne sme, zvun če ga Bog sam zove v njo. Apostole, prve duhovnike, je Jezus sam odebrao. Vsaki gospod, vsaki gospodar na zemlji ma to oblast, ka si sluge, namestnike sam zvol-java, Jezus, te najvekši Gospod je pa nebi meo ? Ma jo i nikdar je nikomi ne prepusti. Nikdar nikomi ne da te oblasti, ka bi smeo koga pozvati v duhovniški stan v njegovom imeni, on sam si zbira sluge svoje. Zbira si je pa v tem vekšem i tem lepšem računi, kem več i kem bole se moli v te namen. On, ki je veren, je dužen naime molitev za duhovnike posliihnoti, zato ka jo je sam zapovedao opravlati.
Sveta Maticerkev to njegovo zapoved zvršava štirikrat na leto, kda vernikom četvere kvatre post naloži. Te post je molitev za dobre duhovnike. Ali poleg te molitve neizmerno žele Maticerkev, naj dosta molimo za duhovnike. Z bogatimi odpustki naklada molitve za duhovnike i srčno priporača vstop v družbe, štere se skrbijo, naj bo dosta dobrih duhovnikov. Že je družba, kongre-gacija, samostanska ženska družina, štere kotrige jedino v te namen živejo, naj nam Srce Jezusovo da duhovnike, pune z svojim duhom v velikom števili. Zovejo se pa te nune: hčeri najsvetejšega Srca Jezusovoga. Zaistino lepo ime.
Naštavitelica njim je Marija Deluit-Martiny častitljiva sestra od Jezusa zvana Marija po redovnom imeni, hči francozkoga fiškališa v Lyoni. K to j družbi je prikap-čena že tudi bratovčina za svetcke ljudi, naj molijo i trpijo za naraščaj dobrih duhovnikov. I nešteti jezeri de-
lajo že to, ali milijoni bi mogli. Duhovniška čast je naime tak velika, ka če celi .svet se moli duga leta z velikim zatajiivanjom za ednoga samoga dobroga duhovnika, je malo, skoro nikaj nej včino. En jedini blagoslov toga duhovnika že v najobilnejšoj meri povrne sveti vse njegove trude. Od svete meše pa niti ne gučimo. Če te ne bi bilo, že svet davno ne bi stao. Zavolo nedužnoga svojega sina, Jezusa Kristusa, šteroga njemi duhovnik
Sveti Jožef, najpravičnejši mož, vči Jezusa, Sina božjega, prvoga i najbolsega duhovnika nove zaveze. Ravnotak de včio driige tiidi na to najsvetejšo čast, samo prosimo ga gostokrat za to!
prikaže pri sv. meši, se smiluje večni Oča grešnomi sveti i ga ne skonča.
»Duhovniki so,« kak pravi blaženi Eudes, nastaviteo družbe najsvetejšega Oltarškoga Svetstva — »Oči, viista i srce Jezusa Kristusa« : oči njegove so, zato ka On po njih čuva vernike i tiidi objoče pogubo duš; njegova viista so, zato ka On skoz njih guči i glasi ravnotisti evangelij, šteroga je sam na zemlji naznanjao ; srce nje-
2
govo so, zato ka oni ž njegovov močjov i oblastjov življenje milosti kak i odičenje podelijo vsem kotrigam njegove Materecerkve. Pa se mi ne bi skrbeli, ka bi Jezus skoz vnogih očih gledao na nas, ka bi nam vnoga viista šepetala njegove zveličavne navuke, ka bi nas po vnogih srcah segrevalo njegovo najbolše Srce? Molimo dosta za duhovnike. Kda za nje molimo, za samoga Jezusa molimo, kajti duhovnik je, kak pravi Maticerkev, »drugi Kristus.« Pa morete BI. D. Mariji vekše veselje spraviti, ka če se skrbite, naj njeni sin v vnogih svetih duhovni-kah žive, ka se po njegovoj dragoj krvi tak teško odkupljeni milijardi duš zveličajo? Molite za duhovnike! »Če ne bi meli svetstva cerkvenoga reda,« — pravi sv. Viannev Janoš,arski plivanoš— »ljiibljenoga Jezusa tudi ne bi meli.« Molimo zato li za duhovnike, naj nas dragi Jezus ne povrže.
Kak rad posliihne dober Bog molitev za duhovnike, nam zgledi potrdijo. Poznam duhovnika, dobroga duhovnika, šteri je čuti ne šteo od diihovniškoga stana, kda je šolo zvršo, maturo naredo. Pa ka je dnesden dober duhovnik, so pripomogle molitve materine i sv. meše, štere je dala za njega služiti. Po končanji teh, se je srce sina ščista premenilo: zmrzio se njemi je svet, poljiibo je Kristusa. Ka večinoma prostih starišov deca dobijo na zemlji najvekšo Čast, čast duhovniško, je zrok to, ka majo dobre stariše, ki verno molijo za nje.
Leta 1903. je vmro na Angležkom kardinal i nad-biskup (ersek) Vaughan Herbert. Od matere toga viso-koga cerkvenoga dostojanstvenika vam bodi, slovenske matere, to le na znanje dano: skoro treseti let je ona vsaki den edno viiro molila pred najsvetejšim oltarskim Svetstvom i prosila v njem prebivajoče najsvetejše duhovniško srce, Jezusovo Srce, naj pozovč njeno deco v svojo službo. Pa kaj se je zgodilo? Mela je ta mati pet hčeri i osem sinov pa hčeri so postale vse nune, izmed sinov jih je pa šest doseglo čast duhovniško. I postali so
vsi goreči duhovniki, trije celo piišpecje (škofi), dva izmed teh nadškofa (ersek) i eden med tema, Herbert, kardinal. Vidite, dobre duše, keliko pomaga samo edne dobre duše goreča molitev Maticerkvi! Molimo zato za duhovnike!
V hiši grofa Stolberg Fridrich Leopolda, šteri se je iz luteranske vere nazaj povrno v katoličansko, se je vsaki den skupno molilo za vnoge dobre duhovnike. Jeli, kak lepa zahvalnost za milost prave vere! Ne bi mi za njo tiidi tak zahvalni bili, ka bi vnogo molili, naj dober Bog obudi med grešnim svetom vnogo angelskih duhovnikov!
Kda so X. Pij papa Vianney Janoša, arskoga pliva-noša med svetnike spisali, so vkup se zbranim više stoterim duhovnikom te reči pravili: »Po svetih diihovnikah postane ljudstvo dobro.« Če ščemo zato dobro ljudstvo biti, štero jedino je v nebo pozvano, molimo, oj molimo dosta za dobre duhovnike.
Neka prosta delavka v Munstri na Nemškom je z svojov decov vsako soboto edno čislo zmolila za dobre duhovnike. Pa čeravno je sirota bila, li je dala vsako leto edno sveto mešo služiti na den posvečenja mladih duhovnikov za nje, naj je napuni i vodi duh Jezusovoga najsvetejšega duhovniškoga Srca. Jeli, kak sveti zgled te proste sirote po čelom širokom sveti? Jeli, kak milo gleda Jezus z oltara i Marija z ne^bes te proste duše i kak neprecenljivo veliko plačo njim spravljata za to velikodušno skrb, štero nosijo za Matercerkev!
Z celoga srcazročim, ki pišem te vrstice, ali je čtem, to družino v Jezusovo Srce, zato ka se njoj jaz tudi mam zahvaliti, če sem po njenih molitvah postao duhovnik Jezusovoga Srca. I keliko duš so rešili duhovniki, sprošeni po molitvah i mešah te sirote delavke i keliko jih še bo njuvo prizadevanje do konca sveta, od vseh dobi plačo pri Jezusi v nebi. Vidite, keliko pomaga molitev za dobre duhovnike! Pa mi li ne bi molili, naj nam je Srce Jezusovo da? Molimo, oj molimo dosta za duhovnike.
Sv. Klement Dvoržak apostol Beča, ki je odgojo teliko dobrih duhovnikov, je ob kvatrah posebno opominao vernike, naj se goreče postijo i molijo ža dobre duhovnike. »Bodi vam znano« — pravo njim je — »moji dragi poslušavci, da po diihovnikah pride prekletstvo i blagoslov na narode. Ce so v starom zakoni že druge kazni (kaštige) nej pomagale, ka bi okorno ljudstvo na pravo pot nazajspravile, tedar se njim je Bog popreto z najvekšov kaštigov, poslao njim je naime lagoje i blodne duhovnike. Zato pa molite i prosite Boga, naj vam dobre i svete pope da; oni so namreč najvekša dobrota za ljOdi. So krščeniki, šteri so veseli, če lagoje duhovnike vidijo, i poleg toga ne pametiijejo, ka je to ta najvekša kaštiga, z šterov jih je Bog pohodo.« Ljudstvo, štero ne poštiije duhovnikov, ne moli za nje, dobi za kaŠtigo slabe duhovnike, šteri njemi na poti v pekel svetijo. Kak strašno, kak grozno je viditi to kaštigo! Dobroga duhovnika so zavrgli, njegovomi karanji so se osmejavali, njegovomi zvanji so se protipostavili i zdaj so dobili takšega, šteri njim nikaj ne pravi, če to pa to zagrešijo, zato ka njim ne more praviti, vsi ga znajo naime, ka je on tudi v njem, blodnika so dobili za kaštigo i ž njim vred oni tudi blodijo i ščista zablodijo, kak vsmiljeni Jezus pravi: * Če slepec slepca vodi, oba v jamo spadneta.« (Mat. XV. 14.) Molimo zato dosta, naj nam dober Bog vnogo dobrih duhovnikov da i iz srca poštiijmo i bogajmo tiste, štere nam je dao.
Molimo za duhovnike! Ali kaj? Kajkoli je dobro, naj samo dobro, stanovitno, brez smrtnoga greha molimo i k molitvi kakše zatajiivanje prikapčimo, kak Mati cerkev post ob kvatrah. A jaz pa le priporačam vsakomi, naj časti D.. Marije i sv. Jožefa sedmere radosti, naj zmoli vzako nedelo čislo Marijine sedmere radosti v te namen, naj se prečisti h godi teh radost, ka nam ljubljeno Srce Jezusovo da dobre duhovnike i naj se v te namen zataji, naj ne pije žganice i je tiidi drugomi ne dava, naj
ne pleše, naj se nikdar ne zapoji, naj do 16 let ne dava deci nikše opojne pijače, ruskoga teja i tobaka tudi nej, naj trobine ali krmine ne drži, naj vsako nedelo čte dvoje pitanje iz katekizma i prečte njidva razlago pa kaj drugo dobroga. To če včini, dobi preobilno milošč zn dobre duhovnike zato ka je obudo v Marijinom i sv. Jožefa srci tisto najvekšo radost, štero sta čbtila v svojem srci, ka sta pri sebi mela i odgojila Jezusa, najbolšega duhovnika. Molimo zato k njima veselji dostakrat i goreče za dobre duhovnike.
Včinimo to zdaj v tom gorozrtom boji, molimo malo več i zatajimo se malo več, kda se tak neskončno žali to najljubljenejše Srce Jezusovo. Zdaj, kda vse išče priliko, kak je naj najbole razdreseli z svojim nerednim življenjom, bi mi, njegove ovčice, štere so oddojile njegove prsi pri božjem oltari, tudi proti njemi zdignoli svojo pestnico? O ne, Srce Jezusovo ne, nikdar ne. Mi mo molili t sa zatajuvali za dobre duhovnike.
II.
Podpirajmo vrle, uadarjene dečke, šteri majo volo za popovski stan.
Kaj tu naznanjamo, shaja z prvejšega poglavja, v šteroj naglašiijemo molitev za dobre duhovnike. Zato ka je dober duhovnik najvekša milost sveta, je potrebno najbolje moliti za njo. Najlepša molitev je pa tista, štera ma največ z Jezušovoga križa pri sebi, to je k šteroj je prikapčeno čem več zatajuvanja. Brez zatajiivanja je Jezus nikdarVne molo. K svojim molitvam je prikapčuvao vsikdar ali post, ali vrhostuvanje, preganjanje, duševne i telovne bolečine. Toisto je priporačao tudi vučenikom. Kda so ti ne mogli zgoniti hudoga duha z ednoga človeka, njim je pravo, ka se to pokolenje peklensko samo „s postom i molitvov" izžene. Ka BI. D. Marija, kak nas sv. Očaki včijo, vse more z svojimi molitvami sprositi od Boga, je
zrok to, ka njene molitve podpirajo najvekši križi, štere je v življenja nosila. Mi zato tudi samo tak moremo z svojimi molitvami dobre duhovnike dobiti, če k tem zatajuvanje prikapčimo. Edno zatajuvanje smo v prvejšem poglavji omenili, naime zatajuvanje v pili, od toga dru-goga mo tu razpravljali i to je:
Podpirajmo vrle, nadarjene dečke, šteri duhovniki ščejo biti. To je to drugo zatajuvanje, štero se k našim molitvam prikapčiti mora. Pišemo »vrle« dečke, to je ne razbijaste, sprevedne, lumpe, nečistnike, z teh duhovnik ne bo, pa če bo, ne bo dober duhovnik. Ne de ga iskanje duš vabilo v duhovniški stan, nego iskanje lehkoga življenja, iskanje lastnoga žepa. Judasa Iskariota pot do tlačili tei. Lumpom niednoga pisanoga filera podpore.
So pa večkrat zaistino vrli dečki, ali neso nadarjeni. Kaj je to »nadarjeni?« Nadarjene pravimo tiste dijake, šteri majo bistri razum ka se lehko včijo. Duhovnik je vučiteo. Vcelom svojem življenji mora včiti nevedne. Kak de je pa, če sam nikaj neve. Že v sfarom zakoni, kda se je naše zveličanje samo pripravljalo, zapovedava G. Bog: „Viista duhovnikova naj čuvajo znanost." (Mal. II. 7.) Kelikobole moro zato v novom zakoni meti znanost potrebno za rešenje duš, kda so te že rešene, kda se je večna Resnica že razodela, nazvestila ljudem i vmrla za nje. Niti predgati, niti spovedavati, niti dece včiti, niti fare voditi ne more prav, Bogi dopadljivo i dušam na hasek duhovnik brez potrebnoga znanja. Dečkec zato, šteroga podpiramo, mora mati »glavo« za včenje. K' se ne more včiti, je stalno, da je ne pozvanf v duhovniški stan. Ne smemo pa tu razumeti kakšo Bog ve zviinredno »bistro glavo.« Ne. Ne potrebno, da bi dijak iz vseh predmetov »izvrstno« dobo. Naj ma samo »zadovoljno« — pa zadostuje. Naj ma samo teliko pameti, ka more šole posredujem zvršiti, ne da bi zaostajao v vsakšem drugom razredi po dve leti.
/
Te dečke, šteri se posrednjem li včijo, so vrli i majo volo za popovski stan, podpirajmo. To zatajitev prikapčimo k našim molitvam. Peneze, štere bi dali za žganico, za prekredno pilo vina, pive, za gizdavo obleko, peneze, šteri bi potrošili na trobino (krmino), na cehsko ali drugo prefino gostuvanje, peneze, štere zapravdamo že samo zato, če nam što sloki prst pokaže, peneze štere ta zmečemo ka si žnjimi betege spokiipujemo po lum-parijah, vlačugarijali itd. itd., dajmo siromaškim, vrlim nadarjenim dijakom ha pomoč, šteri duhovniki ščejo biti. To zatajuvanje prikapčimo k svojim molitvam. Brez njega de molitev rosa, štera nek de mela na »kaj kapati. Te dar je zaistino samomi Jezusi ponujen. Sam Jezus de živo v osebi toga deteta z svojov duhovniškov oblastjov, on sam de po njem grehe odvežiivao i nebo odpirao grešnikom — lehko še meni, ki sem podpirao toga siromaškoga dijaka, zdaj že kaplana ali plivanoša.
Pa če se ravno ne včakas prve sv. meše podpira-noga dijaka, včakaš se pa plače svoje, štera de tem vekša, čem več de se trudio on v Gospodovih goricaji. Vekše tolažbe si je ne mogoče predstaviti za dušo, kak či de si pri vmiranji to le mogla praviti: Jezusi sem vzgojila dobroga duhovnika. I to tolažbo vsaki lehko vživa, če ma sina duhovnika, ali nej, naj samo dosta moli, se rad zatajuje za nje i po mogočnosti podpira dijake, naj bodo dobri duhovniki.
Mi pravite: jaz tudi mam deco, pa mi jo nišče ne pomaga gorodgojiti. Blodiš duča. Če je tvoja deca za popovski stan, ide ti pomoč. Če jo pa Bog ne pozvao sem i ,jo ti li siliš, pogObiš se ž njov vred. Jaz bom raj v čelom življenji kravar, ali konjar pa še svinjar, naj se samo zveličam po toj poti, kak pa proti božjoj volji pop i tak k Judaši v pekel pridem v roke si ž njim segat. Bog me vari kaj takšega.
Pa nadale nišče ne pravi tebi, stariš, ka bi ti svojo
deco zanemaro. To ne smeš včiniti, to bi greh bio. Jaz samo tisto zahtevam od tebe, kaj ti pri deci više pride, kaj ti je že, kak se pravi »odviš.« Nekaj toga odvišnoga poglednem pri tvojoj deci, ne zameri. Glej, Manka ti ma sVioni reklin, deckec — zbrisati se prav še neve — ti že kadi. Je to ne odviš? Si ti, mati, v svili rojena? Si ti že v zibeii kadio, oča? Zakaj pa te dovoljavata takše reči svojoj deci, kakših vidva v mladosti nesta poznala? Hčer gizda v krčmo odpela — v lepoj svilnoj obleki se v vsaka pokazati šče i ne skriti — i tam ma pravimo samo edno iedino nečisto misel. Znaš, kaj je stem včinila? Tak si je zovlačila dušo«z tov ednov miseljov, ka či bi jo mogla ovarati, od groze bi namah" vmrla. Nemogoče je takše grozovitosti, tak strahovite nesnage misliti, kak je zdaj njena duša. To je napravila samovoljno edna jedina nečista misel v njej, zato ka je to smrten greh. Pa keli-kokrat — oj največkrat, — skoro vsikdar — pride po teh veselicah gizdavih več i še vekših grehov. Kaj pomaga zdaj svilno odevalo? \{a\ hasni na zamazanoj duši dragocenost? Teliko kak na mrtveci. Če bi zadovoljna bila s prostim odevalom, kak se dostaja kmečkoga stana, 1) ne bi prišla hči i ti ž njov vred pred dobrim Bogom i poštenimi ljudmi v to nedopovedljivo sramoto, 2) spravila bi si preveliko božjo pomoč za celo družino, če bi -z odvišnimi penezi podpirala dijaka, naj bo dober duhovnik.
Pa tvoj dečkec, šteri naednok tri smodkice (cigaretke) puši, edno venkraj držj v čobah, dve pa to z nosa gledate pa jo polevata, pravim te dečkec tudi ne de zadovoljen stem, da si sprehranim kajenjom razdraži živce (male žile) i je oslabi z čemerom, šteri se v duhani najde i se zove nikotin. Ne. H kajenji pilo ide. Eden čemer drugoga žele, kak sv. Pismo pravil „Prepad prepadi kriči" (Ps. 41, 8.) K nikotini pride alkohol, to je čemer opojne pijače: žganice, vina, pive, ruma, jabočnice itd. On je že dečko, kadi, piti tudi mora. Dva čemera se zoselita v
njegovo telo, v njegovo gingavo, mlado, dozdaj še rie-dužno telo: čemer duhana i opojnih pijač, pa razrušita v njem dvojo moč: telovno i duševno. Telo se razdraži, postane poželjivo, išče si hrano i duša, da je v prilikah grešnih zgubila poleg božjega obečanje „Ki ljubi nevarnost, prejde v njej" (Eccli III. 27.) njegovo pomoč — pomaga zburkanomi teli iskati hrano: ponočno tepešijo, ne-čistovanje, bitje, tolvajijo. Ka se stariš tiidi okradne, »namaže« včasi, ka na stare dni »suze more jesti,« po tožbah hoditi zavolo »kriihšnoga«, zato ka pijani sin ne spozna te pravice, ka bi njegov oča smeo živeti — jeli to ne trebe svedočiti. Viš, če bi z temi penezi, štere je tvoj šmrklavec na duhani po krčmah potrošo, podpirao siromaške dobte dijake v duhovniški stan, meo bi ne samo dobroga sina i poleg njega miren žitek, nego ešče bi si zaslužo neizmerno veliko nebeško plačo.
Zlat, srebro, svilo, Žida, prebogata goščenja, nore trobine (krmine), neredno jelo, pilo, ti sovražnik Kristu-šovoga kraljestva, šteroga on za mammona zove, ke-liko duš, pogubiš ti! Dvorezni meč si! Posekaš prvič tiste duše, štere te neredno vživajo, drugič pa tiste, štere bi se tedar rešile, če bi te njihove sestre ne neredno vži-vale! Prejdeš pod težinov mammona ti, krščanska duša, ki ga nosiš i tisti milijoni, za štere bi ga mogla preme-niti v nebeške kinče!
Brez krsta, brez spovedi, brez vere, brez Kristuša vmerjejo samo zato milijoni, ka sem jaz zapio njihov deo, z šterim bi se navčili njihovi rešitelje, njihovi duhovniki. Je ne kaj strašnoga to? V greh, v lastno pogubo sem obrno tisto, kaj bi moglo mene i druge rešiti! O strašen sod, o prestrašen sod!
Ve je tak neskončno milostiven Bog, ka mi vse dovoli, samo greha ne. Lehko jem, pijem, vsaki den se redno oblačim, mam pošteno goščenje še, smem bolše jesti i slajše piti zviin vode, kaj mi sadovnjak, gorica
obrodi, samo prek reda nej. To kaj prekrčda vživamo, kaj je odviš, kaj nam duši i teli škodi, to je tisto, kaj Jezus prosi zase, za svojo dečico, štero je v mešniški stan pozvo. Njemi odrečemo, odpovemo to? Več ne, nikdar nej!
Pred bi dale razpravo, kak naj podpiramo siromaško, vrlo, nadarjeno dečico za duhovniški stan, navodim neš-terne lepe spodbudne zglede. V listi »Kjnderfreund« se je 1. 1913. to dalo čteti. »V mesti N. je bio jako goreči kaplan, šteri se je z vsov močjov trdio pri podvčenji tistih dečkecov, šteri so namenili duhovniki postati. Kda bi to zvedo neki betežen detič, je pozvedavao, keliko košta vovčenje ednoga duhovnika. Povejo njemi, ka 700 K., na leto. »To je — pravi,— 8000 K- v 12 letah. Jaz mam osemnajset jezero koron. Za te znesek se lehko dva vonavčita. Peneze v te namen odločim, naj mam koga, ki de vsaki den za mene Boga molo i pri svetih mešah se z mene spominjao.* Ne kriči vsakomi te prelepi zgled: ne pijančivaj, ne gizdavi se, nego podpiraj siromaške vrle dijake, naj bodo dobri duhovniki? K' 'juhi Jezusa," bo poleg molitve rad dariivao podporo, naj se navči čem več dobrih duhovnikov. Ta ljiibezen je genola v ednom driigom mesti hlapce i hlapice, ka so iz svojega siromaš-koga služa teliko vkup navrgli, ka je en dijak mogo v seminišce stopiti. Kak krasen, zvišen zgled! Ga ne mo nasleduvali?
Kaj pa povemo na to? Pozvani je bio ravnatelj nekoga seminišča v sprejemno sobo. Delavka stopi tu pred njega pa njemi —• dobro poslušajmo — to pravi: »Tri leta so mi mati od mojega švela živeli; zdaj so vmrli. Prosim vas, dovolite, ka odsehmal smem dvema bogos-lovcoma spodnjo obleko brezplačno prati. Ne mi je potrebno znati njidva imeni; jaz bi samo nekej rada pripomogla k našim bodočim duhovnikom.« 1 poleg svojega težavnoga služa je deset let pomagala Jezuši, naj ma
dobre duhovnike. Bi radi zvedili, kaj je za to v nebi dobila? Moje pero to ne more popisati,
*
* *
Moja hiša ravno proti nebi i pekli gleda: to je proti krčmi i cerkvi. Kelikokrat sem z jočečov diišov poslušao tuljenje v pekli i popevanje v nebi naednok! Pa zakaj jokao? Jokao sem nad razžaljenim Srcom Jezusovim i nad njegovimi razžaljivci. Milo se mi je moj dober Bog, šteri že skoro dvejezero let je čakao v oltari na te duše, ka bi je k sebi stisno, očisto, okrepo na svojem božjem Srci — a one so pa mimo njegove hiše šle, v Lucife-rovo palačo pa tam se drle, veselile, norčarile, ka se je Jezuši ne posrečilo nje rešiti. Mi zamerite, ka sem jokao za vas — za vaše domače? Ljubezen me je silila, odpustite mi joč.
Ljubezen mi je šepetala pri pogledi na pekel i nebo, na krčmo i cerkev: Viš, če bi tei zdaj molili, kda žalijo tvojega Boga, viš, če bi tei te penčze, za štere se v grabi valajo, krvavi po tleh vlačijo, si drago obleko z odvišnim jelom i pilom škropijo, močajo, če bi te odvišne peneze na to obrnoli, ka bi tvoj Jezus meo dobre duhovnike, bi rešili svoje i neštete druge duše, i bi zdravi, veseli, brez greha mirno živeli še k tomi. Zdaj pa teži je greh i težo je bo vekomaj z dvojnatov močjov zato ka so pojeli i zapili i zapravili zveličanje mnogih duš, kda so svoje lastno potepli po peklenskih tleh. I kda mi je tak ljubezen šepetala i me v joč spravlala, sem prišo de nekoga lista iz Švice, v šterom je stala ta prošnja: Več lute-ranskih fararov iz Angležkoga je .spoznalo zmoto svoje vere, so se nazaj povrnoli v naročje katoličanske Mate-recerkvi i ščejo postati katholičanski duhovniki. Menjkajo njim pa penezi, ka bi včenje svoje mogli dokončati. Prosimo vsmiljena srca za pomoč. To je stalo v prošnji.
Pogledno sem milo na cerkev i hrepeneče mislo na Jezusa v njej prebivajočega pa srčno, presrčno ga proso: povrni pijance tam tiste v krčmi pa meo boš mnoge dobre duhovnike. Zednim sem se pa tudi poniido, ka si
/
Božično drevo z dušami'. — Pomeni Jezuseka, naš veseli Božič, • ki je stvoritel i rešenik vseh duš. Keliko milijon dušic obrodi te Božič vsako leto i vse te šče požreti večni pekel. Piistimo mi to? Ne, nikdar ne! Molili i zatajiivali se bomo, naj majo re-šitele v mnogih dobrih diihovnikah I
skitim opešane moči pa ž njimi pozovem vse dobre duše, naj mi pomagajo potolažiti Jezušovo prežaljeno Srce, naj njemi pomagajo spraviti mnogo dobrih duhovnikov. Iz suzne moje duše kda je gledala nebo' i pekel,
cerkev i krčmo, se je narodila prošnja, štero nosijo te vrstice: podpirajte, podpirajte vrle, sirorr\aške, nadarjene slovenske dijake, naj postanejo dobri duhovniki. Kakda podpirajte ? Odvišno, nepotrebno odpravite iz obleke, jela, pila, hiše pač iz celoga življenja, pa dajte to v više povedani namen. Kje se pa pobira v te namen 1 Kda se da podpora na Novine i Marijine liste, tedar se da podpora za siro-maške dijake, naj bodo dobri duhovniki. Dohodki M. Lista i Novin se naime ne porinejo v žep, nego obrnejo se na to, naj Jezus ma vnoge dobre duhovnike. Samostan, šteroga z bozjov nomočjov namenimo gorpostaviti, de predvsem vzgajao našo slovensko dečico za duhovniški stan. Tiskarna, ali štamparija, kda se kupi, de v te namen dohodke nosila. Vse de šlo za te, naj Jezus ma dobre duhovnike" i poleg toga, keliko dobrih navukov dobi ešče naša duša vsaki tjeden, kelikih jezerih sv. meš se vde-leži že samo edno leto„ če smo naročeni na M. List in Novine!
v
Ne bi nas to vse nadigavalo, celo vleklo, ka ostanemo naročniki M. Lista, i Novin i ka mo jihva radi podpirali? Božje kraljestvo podpiramo tak. Oj širimo je, oj priporačajmo je! Danica se je že zbudila, odprite si na vupanje oči! Z veseljom si vzemite v srce, naročniki, po-magači M. Lista i Novin, ka smo dozdaj že tudi pomagali vnogim dijakom, ki do slugi Jezusovi i ka smo tisti dug že tudi ščista rešili, šteri je bio na zemlji kijpljenoj za samostan, za vzgojo naše mladine v dobre sluge Jezusove. Veselte se i ne odstopite! Jezus vas čaka z pla-čov! Viipam se, ka dovršite začeto delo: Melo de božje Srce po vas mnogo dobrih duhovnikov.
III.
i
Podpirajmo misijone!
Sveti Dionysij Areopagita pravi: »Med vsemi božjimi delami najbole božje je sodelovati za rešenje nevmrtel-nih diiš.* I to doprinese tisti, ki misijone podpira. Misijonarje katoličanski naime ne iščejo drugo med never-niki, kak njihove duše — z božjov miloščov. Ki zato nje podpira, podpira samoga ljubljenega Jezusa pri iskanji zgubljenih ovčic. Kak veliko, kak sveto, kak tolažljivo delo je to 1 Ki pomogočnosti da kakši filer na misijone, se na pot poda. Na kakšo pot? Pohodi krajine, štere sedijo še v smrtnoj senci nevere. Dar njegov, kaksteč mali je, se priklopi k drugim nastane po njih znesek, šteri prepela misijonare prek morja v Japonsko, Kitajsko, v Australio, v Ameriko, v čarno Afriko pa ga tam vodi, podpira od hiite do hiite divjih narodov, ka bi ž njih Kristus tiidi neo podložnike v svojem kraljestvi. Zaistino vredno je, kak prosto ljudstvo navado ma, poljubiti (kiiš noti) filer, pred ga na misijona namen damo, tak sveto pot de tlačo nam. Te dar je dar sv. Marte, štera je dvorila Jezuši. Te dar je dar sv. Marije Magdalene, štera je z dragim oljom namazilila Gospodovo glavo. Te dar je dar tistih pobožnih žensk, štere so Jezusi v življenji dvorile i ga do križa zato smele sprevoditi. Pa ešče več povem. Te dar je življenje BI. D. Marije i sv. Jožefa za Jezusa. Kak sta njidva naime samo zato živela, naj odgojita Jezusa prvoga i najsvetejšega duhovnika, misi-jonara novoga zakona za rešenje duš, ravnotak dar na misijone toisto njedva življenje zbudi za Jezusa, rešitela dušic. Misijonar žive samo za Jezušovo čast i vči, vkiip-spravlja poganske dečke naj postanejo dobri duhovniki svojemi ljudstvi. 'Keliko življenja za Jezusa se zbudi, od-goji, dovrši tak v neizmerni hasek človečih duš po da-
rah na misijone! I to življenje ne bi nas vleklo vkraj od zapravljenja naših penez, naše vrednosti ? Ne bi to mene nadigavalo na darovitnost, ka po mojih darah se posvetijo v mešnike zvoljeni mladenci, ki do Jezusa držali v svojih rokah i dariivali vsaki den za rešenje sveta, pred vsem za moje? Oj v kelikih nezmernih krajinah ne gori še večna svetilka pred oltarom, se ne vklanjajo pred svetov hostijov bitja človeča, zato ka so pograbili i zapravili kak Judaš nekdaj za božjo čast izročeno vrednost zapravljiva, posvetnjaki, skopači! Siromaški Jezus!
Vse si dao sveti, še lastno življenje, te-te pa ok-radne i ne vošči ti življenja. Ne vošči ti, ka bi živo pod belim kruhom v najsvetejšem oltarskom svetstvi i duše rešiivao! Ne vošči ti toga dara, raj ga v greh obrne! Kak strašno žalostno je to! Pa brez teh darov ne moreš se ti med pogani naseliti, da neščeš po čiidnoj poti, nego po našoj vsmiljenosti, po nas priti ta, šteri te že poznamo ino te mamo. Tak si misliš, siromaček: »Je hranim že vnoga leta z tabernakla, blagoslavljam njim pola, plod davam njihovoj živini, drevje, gorica se njim tere pod mojim sadom, odvisno vendar mi li voščijo i ne obrnejo na gizdo, lumparijo, nego dajo mojemi slugi na pot, ka privesla prek širokoga morja i vužge tiidi tam, kje me še ne poznajo, posvet prave vere. Ve njim pa plačam preobilno to. Ve sem pa obečao, ka ešče za kupico mrzle vode dam nebeško plačo, štero nej meni, nego najzadnjemi človeki na zemlji natočijo v mojem imeni. Oj keliko bole, neizmerno, nedopovedljivo bole plačam zato dar na misijone, zato ka te ščista meni ide, po njem bom naime jaz živo po mojoj duhovniškoj, rešilnoj časti, tak v diihovnikah, kak v tabernaklah med novokršče-nimi izmed poganov.« — Tak si Jezus«pogučiva, tak se .viipa. Se ne vkani ? Idi na proščenja, gašenja, na proške, na gostiivanja, na plešišča pa pogledni nerednosti po tleh, pod stolami, za voglami i razjoči se. /
Poganje naj duže blodijo, Jezus naj duže ne pride k diki med njimi, misijonar naj ne de mogo odpotiivatj — kaj briga to milijone, naj samo oni dajo neredno mi teli, kaj od njih žele i ž njim vred naj si samo duše po-gubijo! Siromaški Jezuš! Ali ne, ne bom te samo pomi-liivao, dejansko te bom tolažo. Delao bom za te. Z de-janjom pokažem, ka se mi miliš. Rad bom davao odseh-mal, — iz srca ti obečam to — rad bom daval odseh-mal na misijone tisto, kaj sem inda v nemar piiščao i tudi druge na to nagučavao. Bom zadovolen s prostim jelom, pilom, odevalom, naj samo ti, dober Jezus, več dobiš 1 Zaistino tak včinim, dober Jezuš, boš vido, potolaži se! Tak bo, Jezus, tak, viipam se, ti me podpi-rao boš.
Zakaj pa trebe misijonari peneze? Zakaj? De nagi po goli, žejen in lačen lehko hodo v tistih nerodovitnih, prevročih i premrzlih misijonskih krajinah? Ali njega de znam železnica i ladja brezplačno vozila? Mešno obleko de z listja meo? Kelih si pa znamkar ,z štora zdube? Hoštije njemi po zraki zletijo? Cerkev, tabernakl, šola, - bolnišnica, to vse samo od sebe nastane, jeli? I kaj bi na prvom mesti mogo praviti, kje je pa hrana, obleka, kje so knjige za bogoslovce, to je za tiste dečke, šteri ščejo duhovniki postati iz poganov ? To tudi ne pozabimo, ka na priliko v vročoj Afriki brez odevala hodijo divjaki, te vse trebe pokriti, nage jeli ne de piiščao v cerkev, zato ka sramežljivost Kristušova vera' zapovedava. Tam nega trgovine, fabrike, ne pova se njiva, nega živine, za to vse se misijonar more tam poskrbeti. Divjaki živejo z sada, korenja i divjačine, dostakrat pa samo z glada. Vidite zato trebe misijonarom peneze, zato moramo misijone podpirati, na nje dariivati:
Če bi ljudstva zarazmelo to silno skrb Kristušove. dike i zveličanja poganov, ne bi tak odpretoga srca nosilo do posvetnih reči i ne tak vozkoga do misijonov pa
nešteti jezeri — milijoni bi že vživali sladkočo Kristusove vere v njegovoj Matericerkvi. Skopost krščenikov do misijonov je kriva, ka je tak malo misijonarov, ka se vnogim morejo odbiti prošnje, ki ščejo postati misijonarje i krščeniki. Neki misijonar iz Indije piše: »Mi bi lehko dvakrat, celo trikrat teliko bogoslovcov meli; pozvanja so, ali dohodki pušpekije ne dovolijo sprejema i tak moro vnogi nadarjeni dečki, šteri bi lehko dobri duhovniki postali, mesto toga v nevednosti dale živeti i kak dozdaj
Podoba življenja. — Morje je življenje, štero se tak hitro i strašno zburka. Mladina vesla po njem z gingavimi rokami, mladina sirota brez oče, brez matere. Oj molimo, ka se ne potopi v valovali greha, nego pride pod varno streho samostana, semenišča.
svoje koze i ovce pasti. < Jezuit Huonder pa piše, ka so zavolo siromaštva petnajsetim mladencom mogli odpo-dati prošnjo za sprejem v semenišče, šteri so pa prek edno leto to ponižno prosili.
Keliko pomagačov bi bilo po njih v goricah Gospodovih! »Zdaj pa, kak piše — za plugom stapajo ali na ternih ladjah pri kreti sedijo i za vsikdar je odplavalo njihovo lepo viipanje.« — Pa ti dečki so domači dečki iz poganskoga ljudstva, štere zato včijo z najvek-
šimi triidi misijonarje za duhovnike, ka de ljudstvo melo do njih viipanje, de jih popolnoma razumelo i tak po njih v vekšem broji prišlo med čredo Kristusovih vernikov. To je naime Bog zasado v človeče srce, ka do svojega ljudstva, do svoje materne reči ma vekšo ljubezen i viipanje pa tudi more mati — kak do tujega naroda. Pa zdaj, kda se tak lepo glasijo poganski mladenci, ka bi postali duhovniki, misijonarje svojega zablodjenoga ljudstva, se moro odtirati od včenja zato, ka tisti, ki že poznajo Kristuša pa so obogatčeni po njegovih zemels-kih darah, te raj zapravijo sebi v pogubo kak bi je njim na pomoč ponudili. Siromaški Jezus, pa se ti ne bi po-milo meni?
Jeli kak žalostno, prežalostno je to! Ali ne zgubiti viipanja! Kaj sm0 dozdaj zamudili, se vse da nadomestiti, popraviti. Vpelajmo v vsako slovensko hišo nazaj prvejšo pravo slovensko prostost v obleki, hrani, kratka goščenja, zmernost v pili pa ostane preobilno zadosta za misijone. Vredništvo Novin i M. Lista sprejme vsaki te najmenjši dar v te namen i ga odpošlje deloma taki na misijone, deloma ga pa shrani v posojilnico, naj naraste na takši znresek, ka mo vogrski Slovenci mogli sami en misijon vzdržavati, šteroga de vodo naš rojak. Oj kak veselo bo to za Jezusa! Kak has-novito za nevmrtelne duše! Kak velika čast bo to za naš mali mili narod slovenski! Oj pridi, pridi ti blaženi, zaželeni den i napoči na nebi vogrskih Slovencov kak zahvalni spomin na svetovni boj, šteri nas je ne tak grozno tlačo, kak druge narode! Oj pridi, pridi i postani ti naš spravni dar za vse naše brezštevilne grehe, postani prosilni i zadostilni dar za naše pokojne vojake! Pridi, oj pridi prosto življenje slovensko nazaj i postavi si večen spomin »z misijonom vogrskih Slovencov,« večen spomin pred Bogom i ljudmi!