dekorativna
V /
glasilo delovne skupnosti dekorativne ljubljana
leto XIX
3
marec 1977
»Dekorativna«, glasilo delovne skupnosti Dekorativne, tovarne dekorativnih tkanin, Ljubljana, Celovška 280, tel. 54-241. Odgovorni urednik: Vladimir Kočevar, tisk: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS 121-1/72) oproščeni davka na promet.
Nekaj o zasnovah bodočega nagrajevanja po delu
Zakaj več, in ceneje
Vzroki, ki nas vodijo k intenzivnejšemu gospodarjenju, so znani. Nagel razvoj industrije blazinjenega pohištva je pogojeval vzporedno povečanje povpraševanj pohištvenih tkanin. Pričele so se graditi nove to vrstne tovarne, tako da na področju SFRJ že obratuje poleg naše delovne organizacije še Somborska tekstilna industrija, Karpoš v Krivi Palanki, Resort v Leskovcu, Dekorteks v Radvi-šu, Varaždinska industrija v Varaždinu, Neteks v Negotinu, Niteks v Visokem in Bilečanka TOZD v Gackem. Naša delovna organizacija proizvede ca. 45% vseh količin na jugoslovanskem tržišču, ostalo pa odpade na naše konkurente. Ker so nam podatki o konkurenci znani in pa ker nam je znano, da se bo v kratkem pričela gradnja tovarne za proizvodnjo ca. 4,000.000 m Plišastih tkanin v Vranju, se zavedamo, da bo na tržišču zelo °stra konkurenca. Tisti, ki bo bolje in ceneje proizvajal, bo imel zagotovljeno perspektivo, medtem ko bodo ostali — hoteli ali ne — sorazmerno na slabšem.
če realno ocenjujemo našo situacijo, ki zanima predvsem vse delavce v naši delovni organizaciji, pridemo do ugotovitve, da bomo morali vložiti precej truda in znanja v naš nadaljnji razvoj. Morali bomo biti Precej boljši, da bomo zadovoljili lastne potrebe in potrebe širše družbe. Zavedati se moramo, da naša konkurenca obstaja na področjih, koder ni težav z delovno silo, da pri njih ni težav obratovanja v treh ali celo v štirih izmenah, da so osebni dohodki delavcev v teh delov-nih organizacijah skoraj polo-vjco nižji od naših in da nekatere od teh delovnih organizacij Prejemajo dotacije za razvoj iz ionda nerazvitih. Vsi ti elementi nam narekujejo, da mora naša nadaljnja politika biti usmerjena v razvoj tako količinske kakor v asortiment, ki bo zagotavljal take ekonomske uspehe, da bomo še nadalje na tržišču konkurenčni. Ta pot ne bo niti krat ka niti lahka. Stremeti bomo morali, da se v celoti opremimo ? sodobnimi stroji. Z enakim m še bolj intenzivnim prizadevanjem bo potrebno vzgajati kadre, s katerimi bomo sposobni izdelovati program za domači in tuji trg. Sem optimist in sem Prepričan, da nam bo to tudi Uspelo. Vsekakor bo potrebno, da se vsak delavec naše delovne
bolje
organizacije zamisli ob zgoraj nakazanih problemih in vsak po svoji možnosti in sposobnosti doprinese svoj delež k realizaciji naših skupnih načrtov. Ne moremo mimo dejstva, da so znotraj delovne organizacije še nekateri, ki bi želeli, da se ostanek dohodka v celoti razdeli in da se misli samo na današnji in ne na jutrišnji dan.
Naša skupna poslovna politika mora sloneti na odločitvah dolgoročne politike, ker samo taka predstavlja zrel kolektiv, odgovoren za razvoj delovne organizacije in družbe. Vsi člani delovne organizacije bodo morali v bodoče posvetiti več časa za spoznavanje naše družbene politike, za spoznavanje naših dogovorjenih stališč, ki jih zajemajo naši interni akti. V njih je vsebina naših dolžnosti in pravic. Vsi se bomo morali več seznanjati z Zakonom o združenem delu in vsebino prenašati med celoten kolektiv. Politične organizacije morajo preko svojih članov aktivistično znotraj kolektiva med sodelavci delovati kot samoupravljalci, ki imamo skupen cilj. Naša delovna organizacija naj, pa čeprav v težkih pogojih postane za vzgled na področju gospodarjenja in samoupravljanja. Samo s skupnim delom, tako strokovnim kakor političnim, bomo lažje, bolje in kvalitetnejše opravljali svoje delo, s tem pa dosegli splošno zadovoljstvo, kar je cilj nas vseh.
Vsesplošen razvoj in novi družbeni odnosi ter novi družbenoekonomski odnosi, ki so zasnovani na naši novi ustavi in drugih zakonskih osnovah so spremenili do sedaj ustaljene navade. Predvsem naše sedanje odnose gradimo na principu medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanja. Tudi naša delovna organizacija se aktivno vključuje v splošno samoupravno odločanje in sprejema najrazličnejše naloge in obveznosti v okviru širše družbene skupnosti, s katerimi na principu enakopravnosti in solidarnosti prispeva, da se naša družbena skupnost skladno razvija in napreduje. Kot primer naj navedemo, da bi dojeli vsebino sprememb, ki se v naši družbi zelo intenzivno dogajajo, da danes delavci Dekorativne niso samo pasivni opazovalci razvoja in dela, npr. v zdravstveni službi, procesa izobraževanja ali otroškega varstva, razvoja znanosti ali pa socialnega varstva delavcev in drugih občanov. Prav tako in še bolj smo zainteresirani za razvoj drugih gospodarskih vej, ki neposredno ali posredno ustvarjajo pogoje direktno tudi naši delovni organizaciji kot npr. promet, cestni in železniški, energetika in druge bazične industrije, ki predstavljajo surovinsko osnovo tudi za nas. Za vse te dejavnosti torej združu jemo sredstva in sodelujemo pri določanju programa dela in obsega, seveda pa vseskozi širši interes, da bi dosegli skupaj vsi večji napredek in optimalno usklajen skupen razvoj.
Tako kot navzven pa so se seveda spremenili odnosi tudi navznotraj naše delovne organizacije. V preteklem letu smo se reorganizirali v TOZD, da bi približali samoupravno delovanje vsem delavcem. Na skupnih zborih z neposrednim odločanjem rešujemo najbistvenejše probleme našega združenega dela. Z neposrednim odločanjem sprejemamo tudi naše interne samoupravne sporazume, s katerimi se vsi delavci dogovorimo za skupne cilje in načine, kako jih bomo dosegli. Seveda na tem področju nismo naredili vsega. Mnogo je še pri tem pomanjkljivosti, nekaj zato, ker so še vedno posamezni problemi ali predlogi premalo obrazloženi in pojasnjeni, ali pa prepozno posredovani v odločanje, na drugi strani pa zato, ker se vsi ne vključujemo v ta proces odločanja; ne najdemo časa, da bi se s problemi stvarno seznanili in le avtomatično sodelujemo pri odločanju, ne da bi vedeli za pravo vsebino in posledice. Seveda potem nemalokrat pride do občutka, da so nekatere stvari sprejete izven interesa delovne organizacije ali še večkrat posameznika. Posebno posameznik večkrat misli, da so prizadeti njegovi osebni interesi, posebno še, ker morajo mnogokrat osebni interesi dati prednost našim skupnim interesom, saj smo združeni v skupnosti; združujemo svoje delo in delamo za skupen cilj.
S tem prispevkom želimo vse člane kolektiva spomniti samo na eno obveznost, ki smo jo po zakonu o združenem delu dolžni opraviti, in to je, izdelati nove osnove in merila za nagrajevanje po doseženih rezultatih dela. To je obveznost, katero moramo v čim krajšem času opraviti, sicer sledi v smislu zakona tudi sankcija. Če osnov in meril ne izdelamo in jih v praksi ne pričnemo uporabljati, potem smemo od 1. I. 1978 izplačevati zmanjšane osebne dohodke v višini 55% od republiškega povprečja, to pa pomeni le okrog 2.400,— din. Seveda ne gre zato, da se izognemo sankcijam, gre predvsem zato, da bo vsak delavec udeležen pri deležu na ustvarjenem dohodku v sorazmerju z vrednostjo vloženega dela in znanja ter v sorazmerju z rezultati, ki jih je dosegel pri opravljanju svojega dela in rezultatih, ki jih je dosegla delovna organizacija.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Janez Nebec
(Nadaljevanje s 1. strani)
Z eno besedo imenujemo to nagrajevanje po delu. Seveda pa se bodo pri prenosu v prakso tega ustavnega načela pojavili številni problemi, s katerimi se bomo morali spoprijeti. Pri tem delu bomo morali sodelovati vsi, to je pravica in dolžnost vsakega delavca, seveda sodelovati konstruktivno. Treba bo poznati cilje celotne delovne organizacije ter mesto in vlogo vsakega delovnega mesta ter vsakega delavca, kako je izvrševal sprejete naloge. Sistem nagrajevanja bo moral sloneti predvsem na naslednjih temeljih:
1.	Na ocenitvi delovnega mesta po zahtevnosti dela, po potrebnem znanju, odgovornosti in pogojih, v katerih se delo opravlja. Ocenitev bo izvedena po analitični metodi ocenjevanja, katero že sedaj uporabljamo in se je pokazala kot primerna. Iz te ocenitve bi formirali približno 50—60% osebnega dohodka.
2.	Na postavljenih osnovah in merilih ter doseženih rezultatih iz tekočega dela. Ti rezultati tekočega dela slonijo na postavljenih tekočih ciljih, kot je: te-
meljni letni plan, operativni mesečni plani, planirana količina dela in načrtovana kvaliteta, načrtovani program dela in realizacija na tržišču, cilji izvoza, planirani stroški poslovanja in drugo. Gre torej za to, da ocenimo in merimo s konkretnimi merili postavljene cilje in njihovo realizacijo. Če bomo do segli boljše rezultate od postav ljenih, morajo vsi osebni pre jemki naraščati in obratno. Se veda bo potrebno vse te osnove ovrednotiti, jim dati pravilno vrednost, saj vsi vemo, da šele vrednost, potrjena na tržišču, daje dohodek.
3.	Na postavljenih osnovah in merilih ter doseženih rezultatih iz minulega dela. Kaj so torej rezultati minulega dela? Minulo delo je tisto delo, ki je že opravljeno in vrednoteno ter na osnovi katerega je že bil izračunan dohodek, katerega osta nek je bil po pokritju vseh drugih obveznosti vložen v mate rialno osnovo, to pomeni v sredstva za delo, v stroje in v predmete dela, to je v surovine in drug material. Z drugo besedo v poslovna sredstva, ki nam sploh omogočajo delo. Vpraša-
nje je, kako uspešno delamo s temi sredstvi, ki smo jih vložili v proizvodnjo. Ali so bile inve sticije uspešne, ali so surovine ustrezne in kako z njimi ravnamo? Z drugo besedo, kakšno produktivnost in rentabilnost dosegamo s sredstvi, ki smo jih kot rezultat minulega dela vložili v proizvodnjo; če boljše od načrtovanega, potem smo zopet upravičeni na višji delež pri osebnih dohodkih in obratno.
Predvideva se, da bi rezultati tekočega dela tvorili od približno 30—25% gibljivega dela osebnih dohodkov in rezultati minulega dela približno 20—15%, Kar je tu povedanega o bodočem sistemu nagrajevanja, so le teoretične osnove, katere bo potrebno realizirati v praktično uporabo, tako da bodo spodbujale vsakega k čim uspešnejšemu delu. To delo je še pred vsemi nami. Kot smo že rekli, delo nas vseh, katerega bomo zmogli z veliko mero odgovornosti in pripravljenosti za razumevanje, zato je k temu prispevku, kateremu bodo morali slediti še mnogi, nekoliko daljši uvod.
Franci Kragelj
Letne skupščine osnovnih organizacij zveze komunistov v Dekorativni
Na dan 19. februarja 1977 so vse štiri osnovne organizacije ZK v Dekorativni pregledale svoje enoletno delo, ga kritično ocenile in si pripravile načrte za bodoče delo.
Zveza komunistov v Dekorativni je po ustanovitvi treh TOZD v delovni organizaciji ravno tako prešla na nove organizacij sko-kadrovske oblike in se s tem mnogo bolj približala neposrednim proizvajalcem in proizvodnji, kar je bil tudi glavni namen te reorganizacije. In drugo, da smo s tem imeli namen doseči vključevanje še večjega števila članov v ZK v neposredno vodenje, povezovanje članstva in odločanje o partijskem delu v delovni organizaciji, mnogo večjemu vplivu članstva ZK v ostalih družbenopolitičnih organizacijah, v poslovodnih in samoupravnih organih in izboljšanju politične atmosfere v delovni organizaciji.
Če bi govorili o začetnih težavah vsake reorganizacije, ki naj bi bile opravičljive, potem lahko trdimo, da so take težave doletele tudi nas in se odražale v našem partijskem delu. Moramo pa se vprašati samokritično, če so bile zares tako močne, da so nas ovirale v naši dejavnosti, ali pa smo bili mi tako slabi, da jih nismo znali, niti imeli voljo odstraniti. Priznati moramo, da se nismo preveč trudili, ker bi bili v nasprotnem rezultati, katere danes tehtamo, za gotovo boljši. Kot prvo, bi se vprašali, ali smo znali v dogodke vnaših TOZD vključevati ko-
muniste, ali smo čakali, da nam politično ozračje ustvarjajo drugi. Na srečo imamo dober in pošten vodilni kader, dobre in izučene delavce in zato so bili tudi poslovni uspehi dobri. Morda nas je to uspavalo, da smo nekoliko zanemarili našo angažiranost v vseh proizvodnih in političnih dogajanjih, da praktično nismo obravnavali situacije v svojih TOZD s svojimi sekretariati in članstvom, ampak smo čakali direktive v glavnem od sveta ZK. Zato smo bili politično dobro podkovani, manj pa seznanjeni z notranjimi problemi. To pa je tipično forumsko delo, ki ga grajamo na vsakem koraku, pa se mu le preradi, za radi lastne udobnosti, predajamo.
Vsi zelo dobro vemo, da je izvor vsega našega dela naš delovni človek, storili pa smo še vse premalo, da bi se mu uspešno približali in tolmačili našo politično in gospodarsko stvarnost.
Ne trdimo, da nismo imeli resničnih težav pri delu. Posebno kadrovskih. In jih še imamo. Marsikdo, na katerega smo z gotovostjo računali na podporo pri našem partijskem delu, ni dal od sebe tistega, kar je sposoben dati in je zato vsa obremenitev prešla na ostale, manj številne, marsikdaj tudi manj sposobne kadre.
Lepa, 90 % udeležba članov ZK na letnih skupščinah, nas ne sme zavesti, ker je med letom disciplina preveč nihala in
se bomo morali tudi s tem nepotrebnim zlom še naprej energično spopadati. Zavedati se moramo, da je partijska disci plina nujna za vse člane. Prav gotovo ustvarja nedisciplina slabo razpoloženje pri ostalih članih ZK in nezaupanje v resnost našega dela pri delavcih.
Če smo se kritično dotaknili naših slabosti, pa ob tem ne smemo mimo tega, da smo tudi s pomočjo vsega našega članstva dosegali zelo lepe uspehe, ki se niso odražali samo v naši delovni organizaciji, ampak tudi izven nje in da nas je Komite občinske konference ZKS — šiška, večkrat postavljal kot zgledno partijsko in delovno organizacijo. Po najboljših močeh smo se trudili, da smo v proizvodnji dosegali dobre rezultate in da nam je uspelo, da smo se uspešno vključili v realizacijo sklepov X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS. Sekretarji osnovnih organizacij ZK so ob koncu zasedanj letnih skupščin, po predlogih članstva, izoblikovali široko paleto načrtov in sklepov za bodoče delo. Prepričani smo lahko, da bodo plane, ki so jih sami predlagali, uspešno realizirali.
Božo Kunc
PISMO VOJAKA
Iz Mostarja se nam je oglasil vojak Bojan Jevnikar.
Bojanu se naj lepše zahvaljujemo za pozdrave in mu obenem čestitamo za uspešno opravljeni izpit za sovoznika ter ga lepo pozdravljamo.
ZAHVALA
Delovni organizaciji Dekorativne se iskreno zahvaljujem za darovani venec ob smrti mojega dragega očeta, sodelavcem pa za iskreno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Emil Resnik
Ob dnevu žena
Uredništvo našega glasila je sklenilo počastiti 8. marec z razgovorom, v katerem bomo posegli v preteklost naše žene — delavke, toda z namenom, da povežemo preteklost s sedanjostjo in da ugotovimo, kako je napredovala borba za osamosvojitev ženske.
Ženskam priznavamo enakopravnost in pravico do soodločanja v javnem življenju, vendar objektivni pogoji niso vselej takšni, da bi ženskam zagotavljali možnost sodelovanja v družbenem upravljanju, v samoupravljanju in na vseh drugih toriščih družbenega življenja.
O tem, kakšne so bile razmere včasih in kakšne so danes, sem se pogovarjal s Tončko Kozamernik, preddelavko v tkalnici, ki je že trideset let zaposlena v naši delovni organizaciji.
Tovarišica Tončka se je spominjala, kako je morala kot najstarejša od šestih otrok skrbeti za ovdovelo mamo in za celo družino, kajti očeta so izgubili v nesreči.
Spoznavala je, kako težko je bilo včasih materam, ženam in dekletom, ki so iskale zaposlitve, da bi si tako zagotovile osnovne življenjske pogoje. Danes ni težko dobiti dela, saj vsak dan odpiramo nova delovna mesta, rastejo nove tovarne in nova naselja. Toda hkrati z njimi se porajajo novi problemi. Tovarišica Kozamernikova je ugotavljala, da se današnja zaposlena žena najpogosteje srečuje s problemom, kdo bo skrbel za otroke v času, ko sta mati in oče na delovnem mestu. Vse premalo je jasli in vrtcev! Tovarišica Tončka je mati — samohranilka dveh hčera. Obe sta sicer danes že odrasli, zato si želi, da bi jima bila prihranjena skrb za otroško varstvo njunih otrok. Edini izhod iz te težave bi bil, da gradimo nove in nove vrtce v blokih, delovnih organizacijah in zavodih, da bo žena lahko sproščena prihajala na delo in se tudi aktivno vključevala v družbeno življenje.
Najin razgovor sem strnil z naslednjimi mislimi: »Več razumevanja in več čuta za bližnjega —to je tudi pogoj za boljše medosebne in samoupravne odnose!«
Miro Sotlar
Letne skupščine osnovnih organizacij sindikata
Kot je verjetno že vsem znano, smo v lanskem letu našo sindikalno organizacijo organizirali na novo. Ustanovili smo pet osnovnih organizacij sindikata in izvolili izvršne odbore, ki pa v sedanjem mandatu še niso odigrali svoje vloge, saj smo vse delo v glavnem opravljali še vedno na nivoju delovne organizacije, to je na sindikalni konferenci.
Da bi bodoča dejavnost potekala v osnovnih organizacijah, kar je edino pravilno, smo si za začetek zadali nalogo, da potekajo odslej naprej letne skupščine po osnovnih organizacijah, saj lahko samo tako izvirno poročajo članstvu o svojem delu in sprejemajo svoje delovne načrte.
Letošnje letne skupščine so Potekale 17. in 19. februarja, in sicer ločeno po osnovnih organizacijah.
Vseh pet letnih skupščin, ki so potekale po ustaljenem dnevnem redu, je bilo zadovoljivo obiskanih.
Soglasno so bila sprejeta poročila o preteklem delu, poročilo o finančnem poslovanju v letu 1976, kakor tudi delovni in finančni program za leto 1977.
Sprejeti program dela osnovnih organizacij sindikata za leto 1977, vsebuje naslednje naloge:
—	aktivirati moramo delo IO osnovnih organizacij,
—	obvezno moramo obravnavati vse samoupravne akte in dati nanje svoje pripombe,
—	obravnavati moramo programe samoupravnih interesnih skupnosti,
—	obravnavati moramo vse samoupravne sporazume, ki se nanašajo na delovno organizacijo,
—	angažirati se moramo pri nadaljnjem uveljavljanju delegatskega sistema,
—	obravnavati in dajati moramo politično oceno delovanja zborov delavcev in samoupravnih organov v TOZD in DO,
—	zavzemati se moramo za nadaljnji razvoj delovanja svetov za samoupravno delavsko kontrolo,
—	sodelovati moramo pri samoupravnem sporazumevanju o pridobivanju in delitvi dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke, kot tudi pri iskanju meril za vrednotenje dela,
—	biti moramo nosilec vseh akcij za predlaganje kandidatov za volitve v samoupravne organe in delegacije,
—	neposredno moramo sodelovati v natečajnih komisijah za izbor in imenovanje poslovodnih organov in drugih organov s posebnimi pooblastili,
—	varovati moramo samoupravne pravice delavcev in družbeno lastnino,
—	delavce, predvsem sindikalne aktiviste, moramo seznanjati s celotnim gradivom zakona o združenem delu,
—	na področju stanovanjske problematike moramo sodelovati pri oblikovanju predloga za tekoče reševanje problemov in pri srednjeročnem planu,
—	skrbeti moramo, da čim-več naših delavcev izkoristi svoj letni dopust za oddih in rekreacijo,
—	obravnavati in predlagati moramo kandidate za preventivno zdravljenje v naravnih zdraviliščih,
—	zavzemati se moramo za izobraževanje svojih članov ob delu,
—	na področju kulture moramo zagotoviti čim širšemu krogu svojih članov obisk kulturnih prireditev,
—	pri članih moramo vzpodbujati večje zanimanje za branje knjig iz sindikalne knjižnice,
—	razširiti in poživiti moramo rekreacijsko dejavnost v naši delovni organizaciji,
—	še naprej moramo gojiti socialno dejavnost na primerni višini.
Za uresničevanje programa, ki smo si ga zadali, bomo lahko na naslednjih letnih skupščinah več poročali o našem delu, predvsem, ker bo potekalo delo preko posameznih izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata.
Bogo Modic
Smučanje
Zimsko-športno udejstvovanje članov našega sindikata je bilo predvsem v znamenju priprav na udeležbo na Tekstiliadi v Kranjski gori.
Vsako leto imamo težave s snegom, tako da se predvideni načrt, da bi dobro pripravljeni sodelovali na tem tekmovanju, izjalovi. Tako smo se udeležili le občinskega prvenstva za člane Ljubljana-šiška v veleslalomu v Kranjski gori, kjer je sodelovalo 7 naših tekmovalcev. Žal je bilo to tekmovanje organizirano na delovno soboto in so sodelovali le tekmovalci, predvideni za udeležbo na Tekstiliadi. Teksti-liade se je udeležilo 8 naših tekmovalcev, med njimi 2 ženski. Z doseženimi rezultati smo lahko zadovoljni in so opravičili svoj nastop.
Predvideno je bilo, da organiziramo prvenstvo Dekorativne,
ki naj bi bilo izbirno tekmovanje za udeležbo na Tekstiliadi, pa ga zaradi pomanjkanja snega in drugih okoliščin nismo uspeli organizirati. Smučarsko društvo Dolomiti, v katerega je včlanjeno več naših članov, nam je pripravljeno nuditi pomoč pri organiziranju takšnega tekmovanja in upamo, da bomo to uresničili v naslednji sezoni. Le na osnovi doseženih rezultatov v raznih občinskih, mestnih in tovarniških tekmovanjih bi lahko sestavili ekipo, ki nas bi zastopala na takšnem tekmovanju kot je Tekstiliada.
Zima se poslavlja, tekmovanja so v glavnem že za nami in upamo, da v naslednji sezoni dosežemo boljše rezultate glede organiziranja kot samega tekmovanja.
Iztok Kavčič
Napoved vremena za april
Lepo in toplo vreme bo prekinjeno s prodorom hladnih vetrov.
1.— 5. Pretežno toplo, rahlo vetrovno.
6.— 9. Poslabšanje vremena — deževno in ohladitev.
10.—13. Aprilsko vreme z dežjem in soncem. Nevihte s snegom.
14.—17. Umirjenje in razjasnitev v južnejših predelih Evrope.
18.—21. Mirno vreme s hladnimi nočmi.
22.—30. Kritično vreme, hladno in viharno, dež in v planinah ponoven sneg.
ANTON JESSE
Letna konferenca OO ZSMS — Dekorativna
Sejem pohištva v Stockholmu
Kot vsako leto, smo se tudi letos 19. 2. 1977 zbrali mladi, da na letni konferenci OO ZSMS pregledamo delo osnovnih organizacij za preteklo obdobje in si obenem zastavimo nove naloge za leto, ki je pred nami.
Kljub pozno predvideni uri konference, moramo poudariti, da se je konference udeležilo lepo število mladih.
Po izvolitvi organov konference, je tov. Trček prisotnim članom prebrala naloge družbenopolitičnih organizacij. Sledilo je poročilo o delu OO ZSMS za leto 1976. Iz poročila je bilo razvidno, da so osnovne organizacije skoraj v celoti realizirale predviden program dela. Do popolne realizacije ni prišlo iz več razlogov. Eden izmed njih je vsekakor premajhna zainteresiranost mladih za delo v OO ZSMS. Ta nezainteresiranost se je pokazala na različnih področjih. Zato je bil konferenci podan predlog, naj vsi predsedniki OO ZSMS po TOZD ponovno pregledajo seznam svojih članov, jih evidentirajo in se z njimi pogovorijo o delu in pomenu OO ZSMS, kajti cilj našega nadaljnjega dela je, pridobiti mlade, aktivne mladince, da bo delo
Po letu 1950 se je pri nas začel močno razvijati turizem po raznih organiziranih domovih, hotelih in podobno. Po tem obdobju so se tudi začeli pojavljati prvi turisti, ki so svoj letni oddih preživeli pod platnenimi strehami. Izleta v leto se je število teh turistov večalo — predvsem iz zahodnih držav — ki so želeli preživeti svoj letni dopust ob našem morju. Tako so se tudi pri nas začeli pojavljati prvi taborniki, ki so si organizirali dopust s svojo družino ali s prijatelji ob morju pod platneno streho. Iz leta v leto se je izboljševala oblika šoto rov, ki so danes že prave miniaturne hišice z ločenimi prostori za spanje, kuhanje in ostalo. Pri hitrem razvoju takega načina letovanja so se vedno pojavljali novoorganizirani campi z ustreznimi trgovinami, restavracijami, sanitarijami itd., v katerih se danes preživi v naravi prijeten dopust.
Poleg tako hitrega razvoja camp opreme (šotorov) so se začele pojavljati tudi prve camp prikolice, že pred več leti je IMV iz Novega mesta pričela s študijem in izdelovanjem prvih domačih prikolic in jih izbolj ševala iz leta v leto, tako da so danes ne samo doma, ampak tudi v svetu priznane kot estetsko in funkcionalno zelo praktične za letovanje v naravi. S preštudirano obliko in notranjo opremo je strokovnjakom na tem področju uspelo izdelati camp prikolico, ki predstavlja kar majhno garsonjero z vsemi ustreznimi elementi za življenje v naravi.
že v začetku razvoja prikolic so se oblikovalci IMV iz Novega
med predsedstvi OO ZSMS po TOZD in mladinci v TOZD resnično zaživelo in da ne bo delo slonelo kot do sedaj — le na posameznikih.
Glede na plan dela OO ZSMS za leto 1977 ni bilo pripomb, razvila se je diskusija, v kateri so bili podani še dodatni predlogi, in sicer:
—	naj se aktivnost delovanja samih predsedstev OO ZSMS po TOZD,
—	več aktivnosti na področju rekreacije in več političnih dejavnosti.
Pogovoriti se je treba z mladimi, ki na svojih delovnih mestih niso disciplinirani in apeli rati na njih, da se število neopravičenih izostankov odpravi.
Poleg vseh naštetih nalog pa je letos pred nami praznovanje pomembnih obletnic — 40-letni-ca ustanovnega kongresa KPS, 40-letnica prihoda tov. Tita na čelo KPJ ter 85-letnica rojstva tov. Tita.
Torej, mladinci! Pred nami je veliko nalog, vaša aktivnost pa bo pripomogla, da se bodo zastavljene naloge uresničile.
mesta povezali z našimi oblikovalci in se je večalo sodelovanje naše in njihove delovne organizacije iz leta v leto. Tako so se pričeli izdelovati vzorci tkanin, ki so oblikovno in barvno ustrezali notranji barvi in obliki prikolice in to za razne velikosti in notranje razporeditve. Ker pa je delovni organizaciji IMV iz Novega mesta uspelo s svojo kvaliteto in funkcionalnostjo prodreti tudi na zunanje tržišče, so se tako tudi zahteve po barvi in obliki pohištvenih tkanin morale prilagoditi določenemu narodu. Tako danes IMV iz Novega mesta izvaža te prikolice v skandinavske države, zelo veliko kupcev je na francoskem tržišču in drugje.
Razvoj naših tkanin se je prilagodil vsem tem zahtevam in smo z združenimi močmi obeh delovnih organizacij uspeli pri oblikovanju in izbiri barv, tako da so skoraj vse prikolice za domače in tuje tržišče oblazinjene z našimi tkaninami. Letna naročila delovne organizacije IMV znašajo od 20.000 do 30.000 metrov mesečno, že nekaj let.
Mesec julij je tako za IMV iz Novega mesta kot za njihove kupce mesec razgovorov in sklepanja pogodb za nova naročila za naslednje obdobje.
Tudi letos bomo v naslednjih mesecih intenzivno delali z razvojno službo iz IMV iz Novega mesta in sem prepričan, da bomo tudi v bodoče tako močno zastopani z našimi tkaninami v camp prikolicah, ki jih izdeluje novomeška delovna organizacija.
Peter Koleša
Vsako leto je v glavnem mestu Švedske razstava pohištva, kjer razstavljajo svoje izdelke proizvajalci pohištva iz te dr. žave. Sejem je obiskala tudi skupina naših strokovnjakov in si ogledala vzorce, ki so trenutno moderni in iskani na tem tržišču. Naša delovna organizacija ima že vrsto let več kupcev v tej državi in zato se tudi naše tkanine pojavljajo na njihovih modelih pohištva.
Ta sejem je bolj komercialnega značaja in zato je razstavljeno pohištvo in pohištvene tkanine za različne stile in za različne okuse. Letos je bilo razstavljenega veliko oblazinjenega pohištva s plišastimi tkaninami, med njimi pa tudi stilni žakar-ski moketi. Nekaj pohištva je bilo oblazinjenega s karirastimi ter progastimi in gladkimi vzorci, predvsem v volnenih tkaninah.
Pri vseh pohištvenih tkaninah opažamo že vrsto let, da se pojavljajo vzorci iz prej, katere je težko kupiti v jugoslovanskih predilnicah. Naša razvojna služ-
ba se bo morala še bolj truditi, da bo oblikovala vzorce iz takih prej, s katerimi se močno vpliva na izgled tkanine. Na sejmu smo videli pohištvo, kjer je viden smisel za lepo oblikovanje.
Tako kot ostali sejmi, je tudi ta sejem dal našim delavcem, ki so ga obiskali, precej idej, katere bo razvojna služba uporabila pri oblikovanju naših tkanin. Tudi v bodoče bo potrebno naše strokovne delavce, predvsem oblikovalce, pošiljati na take sejme, kajti to je najboljša oblika izobraževanja za oblikovanje naših bodočih kolekcij.
Na tem sejmu je švedska tovarna Eigert razstavila naš artikel v dveh barvnih kombinacijah, za katerega smo prejeli tudi že prvo naročilo za izdelavo manjše količine. Ker je švedsko oziroma celotno skandinavsko tržišče zelo zahtevno, smo še bolj veseli, če se naša delovna organizacija s svojimi izdelki predstavlja tudi na najbolj zahtevnem svetovnem tržišču.
Sonja Kosec
Sodelovanje z IMV iz Novega mesta
Koristni predlogi in tehnične izboljšave
Pomen inventivne dejavnosti za nadaljnji razvoj tehnološkega procese je dobro znan vsem delavcem. Ta dejavnost je zadnja leta tudi v Dekorativni lepo zaživela. Na zasedanjih delavskih svetov 16. in 17. III. so bili sprejeti sklepi, da se avtorjem koristnih predlogov in tehničnih izboljšav podelijo pohvale in izplačajo denarne odškodnine.
Delavski svet TOZD Surova tkanina je obravnaval 5 predlogov in sklenil:
Predlagateljem se izplačajo odškodnine za inventivne predloge:
—	tov. ŽAGAR FRANCU za koristni predlog za preureditev komandnih omaric na pliš statvah za zaustavke. Ocenjena vrednost enkratne odškodnine znaša 1.000 din;
—	tov. KRVINA ANTONU za koristni predlog uporabe in preureditve jacquardov od epingle strojev za tkanje plišarskih tkanin. Ocenjena vrednost enkratne odškodnine znaša 1.250 din;
—	tov. ROTAR JOŽETU za koristni predlog predelave strojčka za izdelavo votkovnih kart na Somet statvah. Ocenjena vrednost enkratne odškodnine znaša 1.250 din;
—	tov. NOVAK JAKOBU za koristni predlog odstranjevanja Pomožnik krajev na starih Šmit statvah. Ocenjena vrednost enkratne odškodnine znaša 1.500 dinarjev;
— S tov. GALE JOŽETOM se sklene pogodba za enkratno izplačilo II. in III. odškodnine ter razlika I. odškodnine v znesku 3.526 din — za tehnično izboljša-
vo regulatorja za podajanje lasne osnove na plišarskem stroju.
Delavski svet TOZD Gotova tkanina je obravnaval dva predloga in sklenil:
— S tov. ŠOBA ALBERTOM se sklene pogodba za enkratno izplačilo I., II. in III. odškodnine — za tehnično izboljšavo načina vodenja tkanine z namenom, da se uporabi še druga igelnica — v znesku 5.748 din;
— tov. PINTAR VINKU se izplača odškodnina za inventivne predloge, in sicer:
a)	izboljšava na foulardu v smislu odprave pen;
b)	izboljšava na stroju 22 v zvezi s povečanjem širine odlagalne gube;
c)	dopolnitev uvajanja tkanine na raztepalnem stroju 1 in 2;
d)	izboljšava vložkov na pečeh raztepalnih strojev. Ocenjena vrednost enkratne odškodnine znaša 600 din.
Delavski svet DSSS je obravnaval en predlog in sklenil, da se s tov. BERNAT BERNARDOM sklene pogodba za enkratno izplačilo II., III. odškodnine in razlika I. odškodnine v znesku 51.510din za tehnično izboljšavo — preureditev strižnega stroja za čiščenje hrbta artikla 8234-1, -11.
Vsem avtorjem iskreno čestitamo in želimo, da bi čim večje število naših delavcev s svojimi predlogi sodelovalo pri izboljševanju našega delovnega procesa in delovnih pogojev.
VLADIMIR KOČEVAR
Prvenstvo
v kegljanju
V soboto, 22. 1. 1977 je bilo na kegljišču »Ilirije« v Zgornji Šiški prvenstvo »Dekorativne« v kegljanju. Udeležba je bila zelo dobra. Nastopilo je 31 moških in :? žensk. Moški so kegljali na 100 lučajev, ženske pa na 50 lučajev. Tekmovanje je potekalo cel dan v prijetnem vzdušju. Želelo jih je tekmovati še več, pa zaradi premajhnega kegljišča to m bilo možno.
Kegljači in kegljačice pa tudi drugače redno trenirajo na kegljišču v Zgornji šiški in to vsak Ponedeljek od 19,—22. ure. V lanskem letu so dosegli več uspehov, in sicer:
2.	mesto na Tekstiliadi za ljubljansko regijo,
2. mesto na občinskem prvenstvu v borbenih igrah,
2. mesto na tekmovanju ob obletnici Yulona.
... Letos je naša tovarna prireditelj Tekstiliade v kegljanju za ljubljansko regijo. Zato bi bilo Potrebno dati kegljačem več možnosti za treninge, posebno
ženski ekipi, da bi bili uspehi v letošnjem letu še boljši.
Rezultati prvenstva Dekorativne:
Ženske 50 lučajev:
1. Kalin Rezka	167
2. Krasnik Olga	157
3. Soklič Marija	154
4. Kališnik Helena	139
5. Kuhelj Nada	128
Moški 100 lučajev:	
1. Šinkovec Emil	405
2. Merkun Janez	401
3. Balaško Ivan	391
4. Rifelj Jernej	390
5. Igličar Stane	372
6. Tomažič Janez	367
7. Keršič Tone	360
8. Mesnar Dušan	354
9. Peklaj Peter	353
10. Gregorič Izidor	351
11. Bertoncelj Peter	340
12. Vovk Silvo	334
13. Peterca Janez	332
Sejem mode »Pomlad 77«
Specializirane prireditve beograjskega sejma postajajo vse bolj pomemben faktor v predstavljanju proizvodnje celotne tekstilne industrije in ob tem vse večje zbirališče poslovnega sveta, t. j. proizvajalcev in uporabnikov oziroma prodajalcev in kupcev.
Rezultati spomladanskega sejma, podobno kot v jeseni, očitno dokazujejo, da so te prireditve postale izreden poslov-no-propagandni center tekstilne industrije. Če še upoštevamo, da je Beograd nedvomno največji trgovski center naše države, potem je na dlani, zakaj in koliko je pomemben za proizvajalca, da prikaže na tem sejmu najnovejše dosežke tekstilne industrije.
Dekorativna razstavlja svoje izdelke na vseh sejemskih prireditvah v Beogradu. Ob tem je imela precej uspeha tako v tr-
govskem kot tudi v reklamno-propagandnem smislu. Naši razstavni prostori so vedno vzbujali pozornost obiskovalcev. Toda, glede na pomembnost razstavnega centra, kvalitete naših izdelkov in zlasti zaradi ohranitve doseženega ugleda na tržišču, menim, da bi Dekorativna morala posvetiti še več pozornosti in sistematike pri razstavljanju svojih tkanin. Mogoče bi bilo treba razstavljati v skupinah po posameznih vrstah tkanin (samo pliše ali samo žakardske tkanine). Na ta način bi dosegli večji reklamni učinek. Kljub temu, da je za nas na vsak način najbolj uspešen novembrski lesni sejem, vendar ne bi smeli zanemarjati tudi ostalih, kajti to bi za nas — poleg poslovnega učinka — bila najbolj poceni in učinkovita reklama.
Jefta Latinovič
14.	Maraž Božo	331
15.	Ažman Jože	330
16.	Novak Roman	325
17.	Zunič Refik	324
18.	Dobrnik Franc	314
19.	Piškur Tone	311
20.	Urbančič Zdravko	310
21.	Franko Ignac	304
22.	Istenič Stane	303
23.	Zrim Darko	302
24. Zavašnik Stane	295
25. Novak Alojz	293
26. Popovič Dušan	290
27. Markovič Alojz	289
28. Koltnekar Miro	281
29. Kosec Franc	263
30. Petač Zvone	227
31. Ban Andrej	222
Silvo Vovk
Delovodska šola
Oktobra lanskega leta se je pričela pri nas dveletna tekstilna delovodska šola, na katero se je vpisalo 13 naših delavcev. Po goj za vpis je bil, da imajo kandidati končano poklicno šolo.
Vsi udeleženci redno hodijo na predavanja in tri od njih vam danes predstavljamo.
čuden Janez, po poklicu mehanik, zaposlen na delovnem mestu mojstra v pripravljalnici.
Vprašanje: Kaj vas je spodbudilo k temu, da ste se vpisali na delovodsko šolo?
Odgovor: Predvsem želja, da si za poklic, ki ga sedaj opravljam, pridobim širše znanje.
Vprašanje: Na kakšne težave ste naleteli pri študiju?
Odgovor: Za učenje doma mi ostane zelo malo časa, zato redno hodim na predavanja, saj se tam največ naučim.
Vprašanje: Vam dela kakšen predmet posebne težave?
Odgovor: Strokovni predmeti, ki jih doslej nisem poznal, so težji, zato se dogovarjamo, da bi se jih učili skupaj.
Vprašanje: Mislite, da vam bo ta izobrazba koristila pri delu na delovnem mestu?
Odgovor: Vsekakor. Znanje, ki si ga bom v šoli pridobil, bom koristno uporabil na delovnem mestu, predvsem pa se bom lažje in hitreje uvajal v novo tehnologijo in organizacijo dela
Kronika
VSTOPI:
Kupčič Bojan, apretura Srdič Jovan, apretura Ostanek Daniela, pletilnica Jakofčič Antonija, jedilnica Katič Milan, pripravljalnica Mustedanagič Zekerijah, apre. Lučič Milica, pripravljalnica
IZSTOPI:
Brovč Ignac, izjava del. Dolenšek Helena, smrt Marinkovič Draga, izjava del. Sirnik Anton, izjava del.
Koca Hašim, v preis. dobi Tekič Milica, izjava del. Kajtazovič Emin, izjava del. Pišek Janez, odsl. voj. roka Polenšek Janez, izjava del. Srdič Jovan, v preis. dobi Založnik Ivan, odsl. voj. roka
DELOVNI JUBILEJI:
po 10 let:
Kosi Šarika Mlakar Ana Škrbin Angelca Debec Marija čulk Sonja žagar Jana Nezirovič Marjana Košak Polona Povalej Marina Bokal Marija Križaj Ana Šubic Barbara Novak Andrej Dovč Ciril Novak Alojz po 15 let:
Antič Ivan
Poličnik Viktor, po poklicu strugar, zaposlen na delovnem mestu prebij ača žakardskih kart.
Vprašanje: Kaj vas je spodbudilo k temu, da ste se vpisali na delovodsko šolo?
Odgovor: Moja stara želja je bila, da se še nadalje šolam, zato sem se takoj, ko sem zvedel za to možnost odločil za vpis.
Vprašanje: Na kakšne težave ste naleteli pri študiju?
Mrak Franc Tabernik Janez po 20 let:
Pintar vinko Vilfan Marjan Schvveiger Matilda Soklič Marija po 25 let:
Varlec Rezka Žerovnik Angela
POROČILI SO SE:
Rink Silva por. Moštrokol
ROJSTVA:
Lešnjak Slavko — hči Mesnar Dušica in Dušan — sin
OPOZORILA:
Pismena opozorila je prejelo 47 delavcev
POHVALE
Pohvale delavskega sveta so prejeli naslednji delavci:
BERNAT Bernard — za tehnično izboljšavo preureditve strižnega stroja za čiščenje hrbta artikla 8234-1, -11.
ŽAGAR Franc — za koristni predlog preureditve komandnih omaric na pliš statvah za za-ustavke.
KRVINA Anton — za koristni predlog uporabe in preureditve jacquardov od epingle strojev za tkanje plišarskih tkanin.
ROTAR Jože — za koristni predlog predelave strojčka za izdelavo votkovnih kart na Somet statvah.
Odgovor: Precej težav mi dela predmet — tehnologija tkanja, predvsem zaradi tega, ker so predavanja teže razumljiva.
Vprašanje: Vam dela kakšen predmet posebne težave?
Odgovor: Kot sem že omenil, bi želel še bolj kvalitetna predavanja.
Vprašanje: Menite, da vam bo ta izobrazba koristila pri delu na delovnem mestu?
NOVAK Jakob — za koristni predlog odstranjevanja pomožnih krajev na starih Šmit statvah.
GALE Jože — za tehnično izboljšavo regulatorja za podajanje lasne osnove na plišar-skem stroju.
ŠOBA Albert — za tehnično izboljšavo načina vodenja tkanine z namenom, da se uporabi še druga igelnica.
PINTAR Vinko — za inventivne predloge:
a)	izboljšava na foulardu v smislu odprave pen;
b)	izboljšava na stroju 22 v zvezi s povečanjem širine odlagalne gube;
c)	dopolnitev uvajanja tkanine na raztepalnem stroju 1 in 2;
d)	izboljšava vložkov na pečeh raztepalnih strojev.
ZAHVALA
Ob izgubi očeta se naj lepše zahvaljujem delovni organizaciji za darovani denar namesto venca, sodelavcem pa se zahvaljujem za izražena sožalja.
Slavica Okoren
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta se zahvaljujem delovni organizaciji za darovani venec, sodelavcem pa za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Anka Šabič
Odgovor: Pričakujem, da mi bo ta izobrazba koristila na mojem delovnem mestu.
Tošnjak Roman, po poklicu tkalec, zaposlen na delovnem mestu tehnolog II v tkalnici.
Vprašanje: Kaj vas je spodbudilo k temu, da ste se vpisali na delovodsko šolo?
Odgovor: Predvsem občutek, da mi primanjkuje znanja za moje delovno mesto.
Vprašanje: Na kakšne težave ste naleteli pri študiju?
Odgovor: Šolanje samo kar gre, težko pa je na predavanjih, ko imam nočni turnus.
Vprašanje: Vam dela kakšen predmet posebne težave?
Odgovor: Matematika se mi zdi še najtežja, zato ji pri učenju posvečam največ časa.
Vprašanje: Menite, da vam bo ta izobrazba koristila pri delu na delovnem mestu?
Odgovor: Kot sem že omenil, se mi je zdelo moje znanje pomanjkljivo, zato smatram, da bom potem, ko šolo končam, bolj uspešen na delovnem mestu.
Bogo Modic
DELO KONFERENCE DELEGACIJ ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
V	marcu leta 1976 so bili izvoljeni delegati v štiri temeljne delegacije za zbor združenega dela, ki vsaka šteje 10 delegatov. Na osnovi samoupravnega sporazuma o oblikovanju konference delegacij vsaka delegacija delegira dva delegata v konferenco delegacij. Le-ta pa pooblasti delegata, ki se udeleži zasedanja občinske skupščine in zastopa stališča delegatov Dekorativne in jih usklajuje z ostalimi delegati.
V	letu 1976 se je konferenca delegacij sestala enajstkrat. Naši delegati so se v glavnem strinjali s predlogi, ki so bili posredovani v gradivu za zasedanja zbora združenega dela in skupna zasedanja vseh zborov občinske skupščine. Naši delegati so imeli naslednje pripombe in delegatska vprašanja:
1.	Občinski upravni organi naj bi imeli dežurno službo v popoldanskem času dvakrat tedensko;
2.	Pri dogovoru o preskrbi Ljubljane s kmetijskimi in živilskimi pridelki upoštevati tudi proizvajalce teh pridelkov;
3.	Kdaj bo končana rekonstrukcija Vodnikove ceste od Kamnogoriške do Sojarjeve?
V	letošnjem letu je delo temeljnih delegacij mnogo bolj zaživelo. Delegati, ki tolmačijo gradivo na osnovnih delegacijah mnogo bolj iščejo pomoč strokovnih služb in družbenopolitičnih organizacij. Na osnovi izkušenj lahko trdimo, da zelo dobro preštudirajo gradivo. Žara di večjega sodelovanja vseh delegatov se že v osnovnih delegacijah oblikujejo stališča in predlogi, ki se usklajujejo na konferenci delegacij. Samo letos je bilo postavljenih več predlogov kot v celotnem letu 1976. Pričakujemo, da se bodo delegatski odnosi krepili in razvijali tudi v bodoče in da bodo delegati zastopali resnične interese vseh delavcev.
Vladimir Kočevar