XXV.. ftev. 56 reieion Sl Si-t<. ii -i'< il-i4 ulica 5. i melon st 31-26 i 'XU užmca Novo mt.-ui LjuoijaiirK« o. 4i L-Ključno zastopstvt za ORia^e I talile ln inozemstvo UPI S A... tiuan» ^U, ^ uj Jü.ja^.iikl. ptitta .)J-| JXiötliO- öefcovnem <&\ st. 17.749 za ostale sxajt rta - .. -»r -n rrrmti "orr 11-3118 Posjgcbühl bai brahU0**1- LjaUjana, sobota lo. marca 1945 Preis — Cena 2.— L Izhaja Vfb.it J OD rc^Ci pjUt^eljka Mesečna naročnina 32 lir. Uredništvo. Sljana — Pucclnijeva ulica fit. 6. Telefon St. 31-22. 31-23 31-24. • si se ne vračajo Angriffe dreier sowjetischer Armeen mr Stettin ziasaimnengebrocfeen Vor.ilich Ilatibor unsere Hauptkampflinie nach vorwärts verlegt— Neuer sowjetischer Angriff ge<;en Kiistrin — Zusammenbruch feindlicher Angriffe bei Trier und FrauenJautern Ans dem Filhrerhauptouariier, 9. März. (DNB.) Das Oberkommando dar Wehrmacht gibt bekannt: In Unuar n drangen eigene Kampfgruppen beiderseits des Platten-Sees in das tief:;!» Ii derte fdnd?7che Hauptkampffeld ein un:' warfen die Sowjets aus meh-r ren starkbefestigten Abschnitten, die sie gegen za'?'reiche Angriffe neu herangeführter bolschewistischer Kräfle behaupteten. Im slowakischen Erzgebirge ha'ten unsere Sicherungen in zähen Abv.ehrkarrpf die Talente :"?n \lts- hl gegen anha'tend starken fei" li ehen Druck. Beide.«' i*s der Hohen T'tra v. irden Auikiäri-ngsvorstös-8 2 der Bolschewismen zerschlagen. Grenad'ere und Tä-er bräche t nord'Ich P.atibor in sowjetische Bereitstellungen ein und verlegten trotz zäher Gegenwehr unsere Hauptkampflinie vorwärts. Gegen K"-s-rin trat der Feind von Norden und Süden nach starker Artillerievorbereitung erneut zum Angriff an. Erbitterte Kämpfe sind im Gange. An der äusseren Vertc?digung£z©ne de« I5rü< Vnkopfes S'et'in brachen d e anhaltend starken Angriffe einer Sowjetischen Fa-ozer- und zweier Ir.fr nter-rannten In schweren für den Feind verlustreichen Kämpfen zusammen. Peu'sche Seestreitkräfte untorsti't ten irrt guter Wirkung die schweren *bwehrkämpfe des Heeres am Stettiner Haff. Im Bre nn nkt der grossen Abw hr-schlachi fn Westpreussen drangen feind-liche Panzerverbände trotz nnserer ver-bi^. - T-i •".-•»hr z is hen Deren* und Preussisch argard in unsere Stellungen ein und ge nnen weiteren Raum nach Norden. Ihre Spitzen wurden zwischen Karthaus-^c' ^e k um Riehen gib acht f,t>er 50 sowjetische Panzer Jn diesem Rai? m vernichtet. In Kurland stehen unsere Verbände östL Frauenburg in erfolgreichen Abvehr-kampf gegen die von starken Schlachtfliegerkräften unterstützten Durchbruchsversuche sowjetischer Kräfte. Sicherungslahrzeuge eines eigenen Geleits schössen vor der norwegischen Westküste im Zusammenwirken mit Jagdfl e-gern 6 angreifende feindliche Flugzeuge ab, 5 weitere wurden durch Luftvert idi-gungskräfte der Kriegsmarine über der Deutschen Bucht zum Absturz gebracht. Am Niederrhein haben unsere Truppen in tapferer Haltung auch grs ern starke feindliche Angriffe im Ranm von Xanten abgewiesen. An den übrigen Fronten des Brückenkopfes von Wese' kam der Feind nach geringen Vordringen in unserem Feuer zum Stehen und verlor zahlreiche Panzer. Im Abschnitt Köln konnten die Amerikaner unsere Kräfte auf das Ostufer des Trenutek, ki prinaša preokret Dr. Gobbete Je napisal nov nvodsäk za „Das Reich" Berlin, 9. marca. Reiehstminster dr. Göb. bels je naslovil svoj najnovejši uvodnik v tedniku »Das Reich« »Trenutek, ki prinaša pieokret«. V njem navaja duhovne či-nlteije onih sil, ki so končno odločilne za •zhod vojne. V tej zvezi prihaja do ugotovitve, da igTata v vojni nepredviden do-golek, kj ga sestavljajo v glavnem «le. ki j'h ni možno naorej določit:, ter duša najmanj enako veliko vlogo kakor realni faktorji vojnega vodstva. V odnosu na narodno s lo ima nemšk-' narod naoram | svojemu sovražniku, tako piše dr. Göbbels, ; premoč, ki je oni n:kakor ne morejo izenačiti. Ta premoč pa bo lahko uspešno j posecrla v tek dogodkov šole po gotovi do- i bi. To ob1.obje 'morajo Nemci pričakati, tud; za ceno številn h ž:tev. Kajti ta čas bo prinesel končen preekret vojne. Dr. Göbbels Izvaja v članku med drugim naslednje: »Izkušnja uči. da človeku ni dovoljeno razpravljati ali Špekulirati o potrebi vojne. Ta se pojavi v onem trenutku, ko ie potrebno, z vso silo naravnega dogodka ter konča večinoma Tvwolnomn no z najbolj divjim ••zbruhom sil. Ta ura prneša blagoslov narolom, k? hočejo v zgodovini kai pomeniti. Ti se morajo v Generalni paifcGvnžfc He.üül'ifti m £ i;uuicjOV b4a.kr.u4 ^«nl, 4- J,,n., C4. i). Od u'unxerja je pie^ei a. marca JfcaU! 2 QUXi k V^cfenOUUl iti'i^CU kii^a gonoi'oaxu pLuwov4i.tti u^iu-u-ra ücX. Ü-Ci, vrhovni poveljnik üöae haukl-kuuč ai«s.u-paie KO«, liö. vojaü uen^-^ei vojazte. Geaai-aiuii pouwomuc titi-uriuj, o^ar -am-je djm iUj.tuova.no ie pri. omamo» sovi až-iL&AjVih. probojnxn poiio.itw>v v t.^^-.i.v-.a jeseni leia lä-i-i, je t>si.>• eiuc.1n aora^n oiiern bojišču. tieneralni poikovnik Hemrlci je praznoval te dni 40-letnico siužitovsnja v nern&k: V-öß'ki. 8. marca 190L- je vstopj v peltotni polk 95. Generalni poikcr.-rak H-.rinrd y b'i r'jcn 25. decembra 18S6 v Gumbiauenu. Od 23-četka leta 1D42. je vrhovni poveljnik neke snroti in črpamo z njega ravno sile,"s ka- armade, od začefiaa 3913. pa generalni p^- • ' .fu. N'ikcJi ; kovnik. Septembra 1941. y prejel viteški Razen tega pa je sovražna koalicija sestavljena tako heterogeno. da ni možno povedati naprej, kako bo reagirala v tem aii onem primeru. Vojna je v teku petletnega trajanja doživela razl čne izpremem. be. Ravno zato. ker zahteva ta vojna tako visoke žrtve ol narodov, ki so v vojni udeleženi, se zdi tem bolj potrebno, da se mu postavi za osnovo ostro začrtan spored. kj bi imel pleg ptebijalne s Ve v svetovni iavnosti tudi napram svojemu narodu močno preprčliivo silo. O tem pa ne more biti v sovražnikovem taboru nobenega govo a. Kajti sovražnik vodi vojno danes s temi. jutri z drugimi «sil Mosoče bi kdo domneval, da je možno tako pomanjkanje duševnih in duhovnih gibaln ih sil vojne nadomestiti s premočjo v gradivu. To pa ie nemogoče, kakor nas uče zgodovinske izkušnje v tej vojni. Oe se pri nas ne izpolnijo sovražnikove napoved' o njegovi zmagi," tedaj je treba to pritvsatt dejrtvu da stopamo "grozečim nevarnostim z učvršč~nim svetevnim nazran'em na- Rheins zuriiekdrücken, während die Be- j vseh kritičnih položajih vo^ne Pr£™yit ___ , . da ne mine ta ura ne zkcngčena K^or o\ Satzung von Bonn in den Ruinen der Stadt heftigen Widerstand leistet. Im Rhein-Mo- j sel-Dreieck gewannen die feindlichen Pan- j r,er vor allem gegen die untere Mosel hin , Roden. Zwischen der A irr und der west- i liehen Ei fei stehen unsere Truppen in ' schweren Abwehrkämpfen gegen die hauptsächlich von Westen andringenden gegnerischen Verbände. Der östlich und südlich T-W wi* b»! j Fraulautern angreifende Feind brach in ' unserem Feuer zusammen. Aus Italien werden keine grösseren = Kämpfe gemeldet. 1 Nordamerikanische Terrorflieger warfen am Tage Bomben auf Städte im Rhein- -, Main-Gebiet smvie im rheinisch-westfäH- ] sehen und südostdeutsch*>n R-uim. Hamberg nnd Kasse! waren In der Nacht das Ziel j britischer Terrorangriffe. Das Vergeltungsfeuer auf London wird {ortgesetzt. j ob ' koncu vojne, četud' krvaxn iz tisoč ran, j sto+i na bovšču ter ne leži t>red nogami svoüh ."»ovražnikov, ta bo vedno in povsod j 7zv n g oval ° c. Neš narod je v vseh kritičnih situacijah j te vojne vedel ve^no natanko kako «e tt.o<- | ra cb-ržati. ter se ^e na ta način otrese) vseh nevarnosti To "> dokaz za w'fr'no n1«'-poTtičn« rnrral« 'n S'vMen^ke noret n^st;. k? zph+ipva od človeka, da le dora-v«;nVemu poiož^+u Dejstvo da team ' režima v svoje notranje in zunanje poLtično . _ ' .... _, . 1 življenje ta zaradi tega posega, propadle. Stockholm, 9. marca. VojaSki sodelavec i Firisko. n Bolgarije do Humunij- »Stockholm Tidningena« poikovnjk Brat pi- , terFSrbije vleče vrsta tipiziran h primerov | cinično nasilnega ustvarjanja boljševizmu i povoijne situacija, v kateri dela komunizem l po načrtih in zapovedih Moskve prosto pot i prodiranju sovjetskega imperializma proti i zapadu- Dogodki, ki so se aii pa se trenut-: no, kakor je to primer v Rumuniji ir. Srbiji, ,-i rx xt nrnvmi n!>ivpči.''f5 nolit/čnetra. Se o bojih na zapadnem bojlSču, da je vztrajanje nemških čet do zadnjega pravi čudež. »News Chronicle« piše: s-Nemci se bore na zapadnem bojišču enako žilavo, kot prej.« Vojni pcročcvalec >Da:ly Heralda« prikazuje zlasti »fantastični bojni duh« nemških zaščitnic. »Carieux« piše, da se vojaki nemške ljudske noiavilo kadarkoli oonolno otrpnenie. | vojske na vzhodu prav tako dobro "bijejo. Vsaka stranka ^ se bori bo do zadnje ! Y°iaJu- Njihova borbenost je nemSKin zascitnic. ; razvijajo v pravcu največjega političnega •Bern, 9. marca. Zapadni Svlcarsld list pritiska na nasprotnike komu nižina, ki so ure te borbe rvoi^tkviS.tla. da s' pribori konč. n"> ?rnago. Ugotovitev, d« le volna že rve. korečM.i «rvoi vi?-V. ^'ksk^r n^e "^ra7iti, da bo o'slej popust'la interriteta vo^'ne. Ne.frrv'otrio. ro.TOo f^^ai v z^dn^em stad^'u b"' vod;la do furfo^a de'ovnnja v=»eh orožii. ootem pa nen?.'4"'1 in nepejrredno vse hväle vredna. Ogromen Mn'n?k nemškega povračilnega orožja Bern, 9. marca. Osromnf učinek nemškega povračilnega orožja prikazuje znova lon- pritiska na nasprotni z<:radi svoje noti-anje in zunanje neskladnosti ter zaradi pomanjkanja tudi najmanjšega oslonca pri zapadnih velesilah nujno pri-s.ljeni k popuščanju. kitž«?jo aa to, da politična akcije komunistov v posameznih deželah in državah nimajo ničesar specifičnega. ničesar, po čemer bi se med seboj b-stveno razlikovale. Povsod gre namreč za kalupne primere do vseh potankost: v naprej preračunane akcije, katerih katekizem T*- A JL ^r.-tii te Tvrv)lnoma ohr"*"c!a Naključno kri- bo i aonski dopisnik lista »Suisse«. Kamor uda- : ie izdelala Moskva. Akcije komunistov so tv*! o'"ločilno koto. Kdal na ho priS!-- to rita V 1 in V 2. nastanejo v krogu 200 m i različne le v toliko, v kolikor v posameznih ] (v^či^o kol-- terra ne irvve. n"hčn preroko. j same razvaline. Očividec ugotavlja, da so i vati. To zav'jsd od mnog Ti nepredvidenih ; na ta način posamezni izstrelk' uničili cele <'<^rcdkov ' skuoine hiš. Severno od Ratihorja je biia naša gla\Tia bojna 6rta preložena naprej — Nov sovjoiskj napad na Kiistrin — Zlom sovražnikovih napadov pri Trlerju in Frauenlauternu Moskva diktira Londonu in WasMngtonu Fiihrerjev glavni stan, 9. marca. (DNB.) V Iii ... UO p: v'eljSi.»'0 C OC*: OŽSSl«- Sil JEVljS" Na Madžarskem so vdrlo lastne l>cj-ne .kupin straneh Blatnega jezera V glcl.-oko razčlenjeno scviiežnikovo glavno tsojno polje ter vrgle Sovjete iz več močno cttrjenih o.i 'hov, In so jih pa o!xiržall na-pr.im številnim napadom novo dovedenih boljševiških =;!. .« od Frauenburga v nspešnem obrambnem ' boju proti preb'jalnlm poi^nfoci s«-» j,'t-| skih sil, Iti jih podpirajo močne sile borbenih letalcev. Zaščitne ladje neke lastne spremljave so sestrelile v sodelovanju z lovskimi ietaici i pred norveško zapadno obalo 6 napadajočih | sovražnikovih letal, 5 nadaljnjih pa so se-r strelile letalsko-obrambne siie nemške sr.or-V S!ova£kei£ Rudcgo^ju so obdržale naše j narice nad nemškim zalivom, za.-' -ii.dce v žil-vci obrambnem boju do- j Ob spodnjem Renu so tudi včeraj i ^ kritičnd li iske ožine okoli Zvolena proti vztrajno i odbile nase čete v junaškem zadržanju Vah r ;.'n; r .i ,ražnikov<-;nu prit:, ku. Na obeh f močne sovražnikove napade na področju pri tav ( ke Taire so biii razbiti boljše- j Xantenu. Na ostalih bojiščih predmostja pri viški ogl •> i sunki. i Wcselu je sovražnik po skromnem napre- G onr.'.i in lovci so vdrli severno od dovanju obležal v našem ognja in izg-ubil F: ii; --j; v «• vjetske pripravljalne položaje , štetllne oklopnike. t- r m> *'!:i,;.:b žilavemu odporu preložili j Na odseku Köln so potisnili Američani naSe sile na vzhodno cbelo Rena nazaj, medtem ko jim nudi bonnska {posadka v razvalinah mesta ogorčen odpor. V trikotu Nova razkritja o Rooseveltovem ia Churchlllovein izdajstvu v Jalti Lizbona, 9. marca, že od vsega početka je naredilo na ameriško politično janmoat neug:tden vtis, da iMi uradni kocnaLaike o Nasproti angi>-ain ienäkim slabičem se ču-tijo zaradi tega Sovjeti že taiko močne, da Mosikva že kar javno daje uki-ire Loeodonu kritiški konforened, nti poznejše izjave m Washlingtonu. Roosev-elta ia ChucMla o njej, niso pove- Značilen nov orispevek k spoznanju o aa e ničeaej bistvenega o sprejetih sklepih, političnem bankrotstvu sociar.vh politikov zaaet- ne glede o-tnotiajev med Sovjeisivo amgloameriške politike je dsiLa v Sitdc ne- umjo in zapadatima yelesUama. Zatt so se ; ka 6pizoda na seji spodi oe zi»rnace. Kon- krnalu zaceli pojemati, sprva še oe^cilje- j zervjutivni p eianec Hei-bert Wiiliamk je našo rlavno bojno črto naproj. So-, rož ik Je pričel z juga in severa po močni t< ' ^ivi pripravi ponovno z napadom na Kiistrin. Na zunanjem obrambnem pasu predmestja Stettin so se v težkih, za sovražnika Ivgub po!v!h bojih zlomili vztrajno močni T»*tr»adi neke bolj" -všške oklopniške ln dveh ■,-jehotnih armad. Nemške pomorske sile so * dobrim u."peham podpirale težke obrambna bit':e vojske oh Stettiner Haff«. V* žarišču velike obrambne bitke v Vzhodni Pi-uaiji so vdrli sovražnikovi oklop-nlsiii oddelki vldjub našemu zagrizenemu oiiponi v na.ie po-ož^jc med Berentom ln prnsldm Stargardom ter napredovale proti severu. Njihove osti so bile zaustavljene med - öchöneckom, nad 50 sovjet- skih oklop;ii:-:ov pa je bilo uničenih na tem področju. V Kurland a se bore naši oddelki vzhodno gggsa m r a a • "» : i L • "If'5 " j in ikij. Rcn-Moscla so sovražnikovi oklepniki prod vsem napredovali proti spodnjemu toku reke Mosel. Med reko Ahr ln zapadnim E.feiom se bore našo čete v težkih obrambnih bojih proti sovražnikovim oddelkom, Iti prodirajo predvsem z zapada. SovraJnllt, ki je napadaj vzhodno in južno od Trlerja, kakor tudi pri Fraulauterns je obležal v našem ognju. Iz Italije ne javljajo o nobenih večjih bojih. Severnoameriški strahovaln' Ietaici so odvrgli podnevi bombe na mesta v rensko-malnskem področju, kakor tudi na rensko-westfalskem in jugovzhodno-nemškem področju. Hamburg in Kassel sta bila ponoči cilj britanskih strahovalnih napadov. Povračilni ogenj na London traja nadalje.. P širjenje boljševizma ttkem delu Evrope, če že ne po vseon kontinentu. To spo.l an je pr ilira potegoma v vodno Širše kroge, ter iih navdaja z vznemirjen jem in ogorčenjem, ki prihr.jaita sedaj "(o viidmeg-a izraza že tudf amerišk h Istih. Vedno bolj pogoste list h kritične vesti, k; prikazujejo bol še-višk- zasužnjeVanje Evrooe ln se vprašu- čno je moroj p.izn^ati. da sovjeLSka viača bo.lf.V-ch držav ne smatra zä neodvlsr-e, pngleška vlada pa to stališče uvažuje. Nje- • gova izjava je vzburila splošno pozornoist. j J porinil čas n deželah nastopajo različni strulrturnl prc>-bleml državno-pravnega, straniairsko-poi i -t.čncga, kulturnega in socialnega značaja. Vsi osnovni elementi njii.ove akcije pa so bili in ostajajo vedno isti. »Načelna« borba komunistov velja vedno in povsod rušenju elementarne nacionalne bitnosti posameznih dežel, un čevanju vsega tradicionalnega, četudi ni sir.bo, monarhijam, morali, časti, poštenju, v prvi vrsti pa seveda ljudem, ki ne delijo komur-Lstičnego. političnega prepričanja. Da se pri tem po potrebi tudi sami poslužujejo, ir to često prav kričavo nacionalnih, demolcratičnih, monarhističnih ln reilgiozn h gesel, je pa^ postranskega pomena. Smatrajo namr eč, da je njim dovoljeno vse, da namen posvečuje sredstva in da je borbi za nekompromisne ideale včasih potrebna tudi kor.ipromisnost. če lahko ta lažje in hitreje dovede do uspeha. čm je položaj za komuniste dovolj uspelo, da so v svojih rr-vodilne niti, potem brei-epževalnih g-isei, ki jih zavržejo kot »taktično navlako«, uberejo rav-dokončnega uresničenja avo- Zadnji čas nam nudi poleg F'n?k? §e m sssviiuuji sa v Srbiji nezaželfssil Stockholm, S. marca. Kar je ELAS na Grškem že skoraj dosegel, to se je T:to-vir: tolpam v Jugoslaviji pc.poln^ma pc^ srečilo, namreč ustvariti tero.ist čni re Ta predlog iasno kaže. da hoče osrednje moskovsko mesto na nacn, ki je obl&£|jt-n v S'.vjctski zvezi, preprečiti inozemfcS-izn novinarjem tuifi v bivš Jugi- >' l /ijS vsa.la- i jojo, a1!-' se to strinja z načeti Brirnoo^^čh« in svobode naročhv. ki jih proglaSata Rxo-! sevelt ia njegova v'ada {n za krtere se ■ a.meri^ko l"'ud";tvo po s^wm rren^ju bori. Isti pojev je -opaziti, čeprav S? v sOcromnej-| Si meri. tur" v aivležikem tisku. ! Zor odi n» je »New York T rnes« označ i ; nje,govo pisanje aa loipovstvo. V rčni^kih : moško-r'-otra tirfca. da pistn-ie ameriških in ang'eSk'h listov »nj v Skladu s krtcns"-0r> ] po^-cd'ho«. e.m^riška ;n tudi angleška jav-: ni "ist tipravčeno vidita nov dc-kaz, da ; btre krimska pogot 'ta nok-rtere določbe, i katerih si Rnosevelt in Churchill ne trpet a obiav't' iz strahu pr^vl ogorčm^em rvoie ; javnosti V neobjavl jeaih dok'h Vrrian-'flte pogodbe sta Roosevelt in Churchill očivr-dno pop V oma podlegla StaJinovetmu čik-tßitu t-gr mu pustila nroste roke za bolj-ševiško. ekspanzl "'o v Evropi. Kakrr sta že med vojno molče ia ala baltiške drž?ve, tako sto. z'aj v Jalti zdala Poljake Fince, bo"korske in druge naerede ter -»'h na milost in nemiiost prepustila b . . — ... — ni: T? v- f n VI r, 1 - ^ J . _ I _ _ . ... " . .. ranu d üo poznali. Er.tanska vlada to ro ve ter ima o'.ločilen delež pri Tito- Balk dobro ve ter ima ollcčilen delež p vem uspehu in a tem tudi pri trpinčenju tamkajšnjega prebivalstva. Poizkus, da bi pikri: zcör.nj-'-mu svetu resnčne razmere s plaščem "demokracije, se je že izjalovil. Kajt' na podlagi dogodkov je točno razvidno, da ne bo prišlo pod Titc-vim gospo ".stvem nikdar do volitev in do svobode. Vse nasprotnike diktature bodo spravili ob vsako besedo ua ta način, da jih bodo pobili. Vse one Jugoslovane, bod si vojake ali civiliste, ki se nahajajo v dosegu britanskih obiastev. pa s.iijo slednje k povratku v Jugoslavijo, kjer naj bi sodelovali, da bi se Titova tiranija "še na-daije ojačiia. ženeva, 9. marca. Kakor javlja severno-amer ška poi očevaiiska agencija INS. je skušala tešeči ameriška vlada, aa bi bili v BeOo^ad pripuščeni ameriški novinarji, Id naj bi p: src J ov-: iii a.ncriJ.remu nar»V/u točno slilt»; o degedk h na jugoslovanskem ozemlju, katerega ob.laduje p> moskev-skh ravo:.il:h Tilo. V Washingtonu so biii predvsem rad ovedni, v k.iflko se bo orjai tolovaj siti p 4jiava. Tito p»i osnova-ih u nove vlade demokratskih načel. Ame-rio'.^, poročevalska agene ja pa mora pc-ročati," ča je dobil amcrišlci tisk cioslej le zelo majhen vprgLed v jugoslovans-t^ razmere. Nekega ameriškega dopieriilka je Tito že izgnal. Za prihrd osta'ih ameriških no/vnarjev pa je izjjavil. da jfirn čbvoU »potovanje jo deželi lc v spremstvu urad. juh oejiba:«U.« dižavi Jugoslaviji. Am eolska oblsistvu £o T-tov preciiog zavrnila, rekoč, čia hoče imeti a-mer.š^a tisk sv.ib» dne reke. Nsv! «unasi zaveässih ^i'fecv Zagreb, 9. marca. Semltaj dc-spevajo po-rooüa o množičnih umorih, ki jiii izvajjajo pristaši Tita nod narodni:»avo-hlrra Si bi. V kcncentrao jskem taborišču v novcu ubijejo cK evno po 100 do 200 oseh »zaredi upora in o'ipora«. V Bcrg-i-od« so usmrtili dcimokiritokega pTCmliika B»:ško-viča. V Dubrovniku so usiro' li 5 kat.o-ližikih duhovn ikov in 63 drugih ceeb. med temi tudj župana ctr. Kokidviea. -vcfska pod poveljstvom Moskve Dunaj, 9. marca. Vrhovni poveljnik bolgarske vojske general Marinov je dobil za namestnika sovjetskega generala Kosovskega. čeprav je bila bolga.-pVn vojska že no podli kapitulaciji praktično- popolnoma podrejena moskovskemu vrhovnemu poveljstvu, oa se je sedaj z imenovanjem sovjetskega generala za namestn ka bolgarskega vrhovnega poveljnika pokazalo tudi nazven. kdo je resn:čnl povelinik bolgarske armade. Moskva je napravila s tem nadaljnil pomem-bni korak na t»tj k so-vjetlzacitji Bolgarija, vjetsklm zasužnjenjem, temveč -da bo tuet! v b^doč", *imo"ti>\"jla« sta(!ii?5sče S»~vjc-tov, če bor'o t; izjavili, da te ali one države, ne smatral več za noodw'snr. S"a-boiTt ln brern o če1 nos* "n.od^ke p^Ttike na-pp-im b Jlj'ftevizmu sta bili t al to še boJj podčrtani. Prega^?^* «""■'willstov na P^t^kera Amsterdam, 9. marca. Londonski radio jlT.-ljo. da so obravnavali na seji poljskega ministrskega s\-uta v Lon-.onu kot prvo stvar po;xx5 lo o čept-rtaeijah m ostaoh naisLk«ih ukrepih lub iiiskega odbora preti ci.Dom bivše poijake vojske. Poljski zu-nsinji minister je napravil predstavite pri zaveeaiLčkib v!aioh ter vse korake, da bi 'titerveriiral v tej »tdevi. Protest aineriske-pö!jSküi usv.'ßarjsv Bern. 9. marca. Ztxwvanje poljöko-eeneriških novinarjev, za-poslemih pri 41 listih v New Yorku. je protestii«ßo proti krimskim sklepom, ker so v o&virlneim nesprotju s krščanskim poglodom ra srret, mednarr«inim pravom in Atlantsko listino. sta j pruTisrtt £>uii.iireöue iti ücug;*ada, kjer i trenutno kaže največja aktivnost kemonir,-i ma in Sovjetov v pravcu izbijanja koristi i i , njune, namene. S spretnimi taktičnimi pot -: zami si komunisti ustvarjajo vse obvladu-, j oč položaj in z raznimi inscenacijairi zmanjšujejo politično moč svojih naspro'-nikov. Borba se vodi v obeh primerih rut 1 tako zvanim demokratskim Mokom ki gi vodijo komunisti. :n mod blokom nekom -•nistov. V obeh primerih se borba razvija ugodno za »demokratski bloki. V Rumuci.i | je glavna borba domačin komunistov in s , njimi seveda tudi moskovske pol tike ve-i ljaia desničarsko usmerjenemu delu vlad , ki ga je predstavljal ministrski predsednic . Radescu, Iti je moral odstopiti, ker so kom- -ntsti proti njemu inscenirall krvave demonstracije, na katerih so postavljali zahtev» po njegovem odstopu po osnovanju »ljuc-j skih sodišča, obse jen ju »vojnih zločincev« • ln »kolaboractomstov«. V Sroij; je bila naperjena komunist čna borba pr o. i bivšemu kralju ter tistemu v inozemstv u in domovini se nahalajočemu elementu, ki je pravilno spregledal Titove načrte. Tudi proti kralju so se komunisti poslužill demonstrac:1, starega ln preizkušenega sredstva, ki so g% nato spretno izrabili predvsem pred inozemstvom. , V obeh primerih, v beograjskem "n buka-rešltem, je komunistom igra uspela. Rad k a S w rm flirre! ansIoamerlškSIi letalskih razbojnikov na Ljubljano Ljubljana. 9 marca ( truplo mlade žene. k! jo je bomba presene- Do.noj i.ed: popoldneva ie doživela Ljubljana terorist;čen napad anglcamerišltih j zračnih razbojnikov. Napad je prizadel samo stanovanjske predele mestnih okrajev. Zahteval na žalost tudi precejšnje j človeške žrtve poleg velike materialne • škode. Sovražni bombniki so pr hrumel» nad me- ( sto in so z velike višine pričeli odmetavati i nanj svoj smrtonosni tovor. Z grozovitim ; treskom je sledila eksplozija eksrTozlji. M°d odvrženimi bombami so bile tudi tak«5 težjega kalibra. Zrak sta napolnila tru še podirajoč: h se hiš in žvenketanje razbitih Sip. Vse je bilo v hipu polno prahu in rjavka~ stega dima. Par trenutkov kasneje pa so že pohiteli vojaki Jn civilisti, da skupno z gasilci in z oddelki protiletalske zaščite pomagajo žrtvam bombardiranja. Izpod ruševin so se slišali klici na pomoč ln pretresljivo stokanje ranjencev. Povsod so se od gravali ganljivi prizori. V neki vili so izkopali izpod ruševin prvega nadstropja ubito mater, lz zaklonišča v kietl pa se je slišalo jokanje in trkanje njenih otrok. Na gorečih razvalinah neke druge vile je 15-leten s"nček z golimi rokami ril po opeki in kamenju, da bi pomagal izkooati svoje starfle. V neki trinad-atropnt hiši Je bomba poruSila stopnišče. Na stcpniš&d ograji Je vtoekt izmaličeno tile med begom v zaklonišče, iz gornjih nadstropij pa so klicali na pomoč ranjenci, katere je bombardiranje zateklo v stanovanjih. Do ure. ko to poročamo, ge niso ugotovljene vse žrtve, ka iti mnogo ljudi lož' fte zakopanih v ruševinrh in se reševalci še trud'jo, da bi jih izk'-oali. Ma žalost oa je tolikanj zanašaj. Skoro stočasno "sta o'-e deželi dobili nove nosilce režimov, ki pomenijo zmago Moskve preti njenim zapadnim zaveznikom: v Rumuniji je prišel Via površje novi komunistični ministrski predsednik Peter Groza, v katerega imenu so :>e zapopadene vse perspektive n:'nunske bodočnosti, v Beogradu pa Broz-T to, ki je še bolj izrazit predstavnik moskovske komin-ternske politike. Ista u-ioda. kakršna je doletela baltiš*te dežele, je namenjen.i sedaj tudi Rumuniji in Srbiji. Vse so šle po isti poti brezvestnega takliziranja in izigravanja, spremlja?-nih po najhujšem pritisku, kar je rodilo p'»» te že gotovo, da je raztoomiški bombn Skl docela sprem njajo trenutno po- nannrl "zahteval tso'eg velikih materialnih !:«čno Uce v obeh omenjenin deželah. Eno- tudi razmeroma vel'ko število smrtnih žrtev Jn §e ve^ie Stev'lo rrn-'enih Rortjen-c"- sc bili takoj odn^Hani v bo'nlsnioe ali k najbližjtm zaJč-tnim postajam. Odmet cele serije težkih bomb lokara- <0. da je šlo za nrmerno berc lstično bom-bardiranie. Bombe 5?o padale na predele vil in stanovanjskih hiš, kier n' v bližini nobenih vojno važnih naprav. Po bombardiranju so bil: prizadeti izključno c vllisti. ßlo je torej za izrazit terorist čni napal, katerega namen je bil strahovanje preb-valstva. Bombnik» ki «o bombardirali LJubllano »o bili menda tipa »Liberator«, to se pravi >osvcvbol5telj«. Za tako c nično pojmovanje svobode in zn oev: bojen je od vsega premoženja in tudi od življenja same«» bodo brutalni naoadalci želi le neizmerno ogor. eeoje in divji srd proti sebi. ko se bo dogodilo tudi v bodoče povsod tam, kamor je ali bo stopila »osvobodilna« noj.a vzhoinega -zaveznika« ali njegovih avantgardistov. Kratke vesti z vsega sveta Haag, 9. marca. Pri zadnjih &ngloame:i-Skih terorističnih napadih na Haag sta biii med drugim uničeni tudi dve poslopji nizozemskega Rdečega križa, pri čemer je b:la razdejana kartoteka z vsem arhivom nizozemskega Rdečega križa. Amsterdam, 9. marca. Kakor pravi agencija Reuter, J« objavil avstralski ministnfd predsednik John Curtin. da sta dva najbolj 1 znana častnika avstralske vojske generalni major C. A. Vasey in generalni maior R. ; M. Downes bržkone pilSla ob Živ Her je ril i nakl letalski nesreči. Nemški napadi na obeh straneh Laubana Vojni poročevalec Heiner Maye r opisuje junaško borbo nemških grenadirjev proti sov jetskim oklepnikom ..... 9. marca. PK. Hud je boj, kajti izkazalo se je, da je konica sovjetskega napadalnega klina natrpana z okiopn.ki in težjim orožjem. Nemški oklopniki udarjajo v bok tega sovjetskega ogrožanja, njihovi bataljoni strelcev m oklopniških grenadirjev jim pri tem pomagajo. Cevi nemških topov ščit jo nemške kolone pred napadi nizko letečih letalcev. Nato pa zlete izstrelki zopet tja nekaki v daljavo in iz skrivališča, ki je nevidno prostemu očesu, se kmalu dvigne ognjeni steber zadetega T 34 ... Dež in sneg sta razmočila v zadnjih dneh ceste in pota ter še bolj otežkoč:la boje. Povsod tamkaj, kjer je napredovanje nemških oklopnikov izven trdnih cest nemogoče, morajo poseči v boj uničevalne skupine nemških grenad.i jev z oklopniško pestjo. V majlmih skupinah ae bližajo sovjetskim oklopnikom ter jih uničujejo prav iz bližine. Skoraj polovico mučenih oklopnikov so razbili na ta način v bojih iz bližine. Tako je n. pr. ravnal 20 letni gre nadir Danninger z Dunaja. Tanki T 34 so se med p!iovitim streljanjem približali pove.'jstvu rnadirskega bataljona. Za steno neke hi- jih je čakal mladi Dunajčan. Ves borben je skočil izza hiše, pograbil oklopniško pest, jo pripravil kar med tekom ter uničil z njo dva oklopnika, ki sta streljala nanj z vsemi srtrojnicami. Ko se je hotel kasneje približati tretjemu, se je voz hitro umaknil. Uro kasneje pa je tudi ta voz zgorel. Neka oklopniška skupina pod vodstvom majorja Schnappauf a iz Kulmbacha je udarila daleč pred svojimi oddelki v močno sovjetsko oklopniško zbirališče. Znašla se le sredi napadajočih sovražnikovih oklopnikov. Zveza z lastnimi oddelki, ki so ostali več kilometrov zadaj, je bila mogoča le po radiju. Oklopniki so se borili med seboj v trdih dvobojih, dokler ni legla na zemljo temna noč. V zaščiti teme se je prebil ma- ior peš skoz. krdelo sovražnikovih oklopni-cov ter je kot vodnik spravil svoje bojne vozove, čeprav le 30 do 40 metrov stran od sovražnikovih topov, varno in brez izgub skozi nevarne ožine. Naslednjega jutra, ko ao Sovjeti iskali po ozemlju svoj pobegli plen, je bil major že pripravljen za napad ter je udaril sovražniku v bok. Vojno poročilo je govorilo o 31 sovjetskih oklopn kih, ld so bili tega dne uničeni na tem odseku. Velik del jih je uničila oklopna skupina tega zgoraj efrankovskega oklopniškega hu-zarja, ki nosi kot redkost med oklopničarji spominsko zaponko za boje !z bližine. Korak za korakom, v junaških napadih m v ogorčeni protiobrambi, z zavestjo, da se bore za nemška tla in prinašajo Nemcem svobodo, se bore mladi prostovoljci poleg starih vzhodnih borcev, ki bi bili lahko njihovi očetje. V boju so fanatični in zagrizeni, kakor to zahteva od njih trak na rokavu a srebrnim napisom »Grossdeutschland«. Sovjeti ne žele prič svoje strahovlade Huda jeza na ameriške novinarje, ki so poročali o razmerah v Sovjetski uniji ženeva, 8. marca. Kakoc javlja švicarska porc-čevalska agencija, je moskovska poročevalska služba ostro napadla ameriške novinarje, ki so se mudili nekaj časa kot zastopniki velikih severnoameriških listov v Sovjetski zvezi, ter so to, kar so videli ln doživeli, tuli sporočili ameriški javnosti. Moskva odreka novinarjem pravico, da bi se izdajal: za »stokovnjake za sovjetska vprašanja« ter označuje njihova poročila kot »nenavadna in dalekosežna«. Kot opravičilo za časopisne zastopnike iz Zedinjenih držav navajajo njihovo nepoznan je ruskega jezika. Posebno ostro napalajo sovjeti znanega ameriškega pisatelja in novinarja WHliama White j a, ki je bdval preteklo leto kot spremljevalec predsednika ameriške trgovinske zbornice Johnstona pet tednov v Sovjetski zvezi. White je zbral svoje vtise v neki knjigi, ki z brezobzirno odkritostjo navaja grozovite iazmere v Sovjetski zvezi, nenavadno ndzko življenjsko raven, berto in žalost temkajšnjih ijudi ter teror NKVD. Zedinjene države so s tem ponovno uvidele, da Krernelj ne želi nobenih prič svojega naslnega režima. Sovjeti hočejo vla. dati v svoji deželi po svojih metodah brez nadzora svetovne javnosti ter si odločno prepovedujejo vsako kritiko njihovega ravnanja in metod in to tudi od zaveznikov. • Cez 100.000 nemških vojakov ab Atlantas«. Xj-Jidouiak: dnevnik sDaüy HemkU omenja, da se nahaja v n«auaiub oporiščih Ub aUantaK. obali še vedno sto tisoč nam-šivJJi vojakov, kj so odlično ^jpreanljeni ter oboroženi. Tj vojaki povzročajo aaveesni- nuje akrbi in vzbujajfo teikšen strah, da se jih Aagkxanierilöa.:ü niti ne upajo dotakniti, ker oobro vedo, da i-lh ne morejo premagati. • Treba je sadfti več strojnic. V aačnjem času, pravijo nemški listi, je bilo ponovno poudarjeno, da je treba v letošnjem letu posaditi večje količine krompirja in stročnic kakor lani. Predvsem priporočajo^ na(j vrtninarji saüijo več graha, pa tudi fižoda. Poieg strcčnic je trebe. saditi koJikoir mogoče dosti zeljia, čplnače, ohrovta in s3nč-nih rastlin takšne vrste, ki kmalu detoarijo ta so uporabne v gospodinjstvu. * V Bonomijeve Italiji manjka papirja. Po vesteh iz Eerna je prišlo do velikih nesoglasij med časopisnimi podjetji v Rimu ln Neaplju. Vzrok nesoglasij je ključ, po katerem se razdeljuje papir za izdajanje časopisov. R maki izdajatelji dnevnikov so nastopili proti svojim neapeljskim tovarišem, slednji pa proti prvim, ker razpoložljive količine ne zadoščajo za potrebe enega in drugega tabora. ♦ Sledovi starega rndarstva. V HaJlstat-tu na Nemškem so v zadnjem času odkrili sledove prečzgcdovinskega rularslva. Našli so votlino, ki meri v dolžino nad 6 m ter je skoro 2 m široka ter 2 in pol m vi- bolj pogostimi izgubljenimi predmeti osebne, žlvJake ter druge nakaznice in Listine. Nekaj denarnic z manjšimi vsotami denarja je bdflo prav tako izgubi jenih. Za februar iaeüani seznam ima 57 zaporednih številk, čeprav je bil mesec za 3 dni krajši. Tudi v term seznamu asJbeleženi tagubljend predmeti so skoraj isti kakor v drugih. Hudo je, če fikyvetk dandanašnji izgubi svojo denarnico še hujše pa je. öe se mu zgodi ta smola, da izgubi živilsko raAtnznico. In taikrh primerov je vsak mesec precej. Res je, da živimo v razburljivem času, ko so že mnogim več ali manj p ^pustili živci, venr&r bi nruaraJfi ljudje vsaj s taiko važmmi papirji kakor so živilske nakaznice ravnati pre-všdneje in jtfh dobro spravljat', ker /so potem vsa pote- in moledovanje m Prehranjevalnem zav»Tdu za dodelitev nmne živiHsJke nakaznice olveč. Zato še enkrat opomiinjB-mo vse: Pazite na živ^lsfee nakaznr'ce! u— Darovali »o: Podoornemu fondu Slovenskega domobranstva Srečko Smrekar 300 Hr. Arnold Arčon 500 Pr Srečko Zalo-kar 700 lir. Ciril Dovič 200 lir. Jože Rotar 400 lir in Jože Mlakar 800 lir. u— Učite se strojepisja, — vsakomnr potrebno! Novi eno-, dvo-, trimesečni tečaji IX, Ä, 14. tn 15. marca. Pouk popoldne ali zvečer po želji. Ure dogovorno! Informacije: Trgovsko nčtliMe »Chrlstotfov učni zavod«, Domobranska 16. S Koroškega Zaplenjena kolesa. Deset koles le v zadnjem času zaplenila celovška policija, ker se njih uporabniki niso mogli izkazati, da so njih gospodarji. Celcvfcko »od-šče je obsodilo na ls mesecev ječe 24-letnega Boguslava Hablerja iz Bistrave pri Boškovicah. Mož je bi aelj časa zaposlen v alpökih predelih ter na sudetskem czenilju, kjer je obljubil več dekletom in že am zakon. Pod to pretvezo je izvabil od nekaterh denar in ü6p, Katerega pa jim nj vrnil. Oškodcvanke so ga ovadile sotiSšču. Na 3 leta Ječe je bil obsojen 57Ietnl Franc Pristovnik iz celjske okolice. Imenovani Je bfi zaposlen kot drvar na Koroškem ter je skoraj 3 leta prejemal dvojne živilske nakaznice. En Izvod živilskih nakaznic si je dal izročati v domovinski občini na Pohorju, drugega pa v krajih, kjer Je bil zaposlen. Na ta način Je u41-val Prlrtovnlk, ki je samskega stanu, dvojno oskrbo. Deželno sodišče v Celovcu ga je obsodilo na 3 leta ječe. S štajerskega Delovno zborovanje v Mariboru. Nemška mladina v Mariboru je imela proti koncu meseca februaria zborovanje, katerega so se udeležili voditelji m voditeljice vseh Standart mariborskega okrožia. Na tem zborovjn u so jim bile pojasnjene smernice za deio na spodnje-štajerskem ozemliu v pnhodniih mesecih. Zvezni vodia mladine te označil geslo za leto 1945 ter poučil zboroval« o boljseviških načrtih z Nemčijo. To obvezuje vodstvo nemške države, da nikoli ne kapitulira in vzdrži vero v svojo zmago. Sestanek v Ptuju. Pretekle dni so se zbrali v Ptuju krajevni voditelji ptujskega okrožja, katerim ie deželni svetnik Fritz Bauer obrazložil naloge kmetrstva v bližnjih mesecih, nato pa iih še poučil o gospodarskem in političnem položaju. Nov deželoi ribarski mojster. Voditeli nemških kmetov 'e ustanovil v Gradcu službeno mesto deželnega ribarskega mojstra za štajersko. Temu službenemu mestu bodo » bodoče podreiene vse funkcije na ribar-skem področju. Na tri leta ječe je bila obsojena 50 letna Romana Fischenederjeva iz ludenburške okolice. Po smrti svojega moža ie navezala stike z drugimi moškimi, med katerimi so bili tudi ujetniki ter s tem omadeževala čaat nemške žene. Iz Trsta Prodajalnlce rib ostanejo v pred alarmu zaprte. Tržaški župan je Izdal določbo ki pravi, da morajo ostati prodajalnice rib zaprte tudi v času predalarma. Nove cene za tobak veljajo od 1. marce dalje. Zvišane cene veljajo ne le za cigarete m cigare, temveč tudi za tobak, ki ga uporabljajo za nju-hanje. Mrtvaški zvon. V Trstu je umrl po dolgi bolezni <2 letni Marij Zupančič. Nadalje je umrl ini. Avgust Strudhoff. V 84. letu svojega življenja ie zapustil rvoi-ce Atnon Koianc. V 25. letu živlienia |t umrl Ivan Krebeli. Svojce ie zapustila tudi Neža Kolenc, katera so pokopali na barkovljanskem pokopališču. Nadalje sta umrla Avgust Jagodnik in Ivana Cermivari, vdova Pogočnik Avtomobilska nesreča. Na cesti, ki drli it Trsta proti Milium, je avtomobil, katerega je vodil vozač Pietro Musco. podrl 55 letno Marijo Pavletičevo i* Pirana. Pavletičeva ie dobila težke poškodbe po vsera životu ter so to morali prepeljati v tržaško bolnišnico NarosSni Ljubljani Kulturno-prosvetni oddelek v Idriji, ld si je nadel nalogo slovenske kulturne obnove tega mesta, je ustanovil v njem tudi javno mestno knjižnico. Doslej so vanjo prispevali knjige le Idrijčani sami. Kulturno-prosvetni oddelek se obrača do vseh založnic, knjižnih trgovin in zasebnikov, da s prispevanjem knjig podpro materinske besede željne Slovence ter tako pokažejo svojo požrtvovalno narodno zavednost. Knjige oddajajte v upravi »Jutra« ali »Slovenca«, ki sta lz prijaznosti prevzela to skrb. Kultnrno-prosvetni oddelek IDRIJA. V večernih nrah ae največlum z«uua, aa odpove električna razaveJJswa. Pogueto čigeono od nepouče-nla, naj ven.ar mestna elektrarna poskrbi, da bo zvečer na raapo.agi- dovolj električnega toka, podnevi pa bodo potrošnik: že štecUL Taki m-«drijani seveda . e pomislijo, ja je treba štedlti z električnim tokom prav v večernih urah, tac prhaja k normalni obtežbi, W jo povzročajo obrtna in industrijska podjetja, še obtežba zara-čii nagi; rastoče potrošnje ešektrifo ega toka aa razsvetljavo Prav v večernih urah ne bi smela gore z enoletnim otro- ; do 15. ur«. 5276-6 ohranjene sledove bronastega krampa, ka_ Kom', išče službo. Naj- j srv. stroj s podolgo-kršne so uoorab! jali v prah'sto« ičiii dobi. rajši k otroku. Ponud'oe v-tim čolnlčkom dobro Votlino so fotorgafirali, posnetke oa izro. Jutru pod »Pridna«. j ohranjen, ugodno prečili muzeju, ki hrani dokaze iz Hallstatt- j 5385-1 i dam. Ogled dopoldne. ? rrrzxv »Ä-aünn , OTOMANO Lu I JI, 1 • KUHARICO prvovrstno, i knjigo »Mlakarjevi spo- k' se razume tudi na !min'«- prodam deloma go-pod ijska dela ln čl- 2-?mtnlsm 2a protivred-ost. i N.-lsIov v Jutru. 5342-6 skorai novo. u— Nova grobova. Za vedno je zapustila svojce ga. Pavla Bledenova. Na zadnji poti jo bodo spremsli v soboto ob pel 9. iz kapele sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. — V Novem mestu je dotrpel zasebni uradnik v pokoju g. Josip Stmcelj. Pokopali so ga dne 23. februarja na tamošnjem pokopališču. — Fokoinirna naj bo ohranjen lep spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Pri Ir^alskih napadih v nizkem poletu priporočalo nem'ki li3ti prebivalstvu na kmetih naj se zateka v varstvo drevja in grrničja, če nima v bližini hišnega krit-'a. K^or pa c stane na planem, nsj ne izgublja časa z iskanjem kritja, temveč naj se" urno vržne na tla t^r nM tam ml-nije, dokler ne letalci ne odlaljijo. u— Posebno znamenit dan v vremenskih prerokbah slovenskega kmeta je god 40 mu-čencev, ki ga obhajamo danes. Ce 40 mučen cev dan še zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje. Ta rek ima različne inačice, ki pa trdijo, eno ;n Isto: kakršno je vreme na 40 mučencev dan, takšno bo 40 dni čez plan in ravan. Vsako leto se pokaže, da stanovitnost vremena za mesec dni in čez ne more zaviseti od posameznega dne, vendar je zaverovanost naših ljudi v vremensko moč 40 mučencev že kar pris'ovicna. Sicer pa letos ne bomo nezadovoljni, če bomo tudi še zanaprej imeli tol ko lepih dni. kp.kor smo jih imeli v februarju in v dosedanjem , druga dela*"— sprejme marcu. Ugodno vreme omogoča delo na vr- • maša družina. Sv. Petra Eto sotoarico, takoi »nrej-i.iem. Naslov v Jutru. 5277-la GOSPODIČNO ali gospo, sprejmem k 2-letnemu otroku. Naslov v Jutm. 5289-1 a • MODISTINJO — dobro moč, sprejmem takoj. — Naslov v Jutru. 5455-la SNAŽILKO, sprejme večla trgovina.. NopIov v Jutru. 5409-la » GOSPODIČNO zdravo, 'a prod a i a1.ko v sls5čt-čarni, Iščem. Naslov v Jutru. 5380-la * DSLAVCA mlajšega, močnega, za mlin — iščem. Naslov v Jutru. 5399-la • HLAPCA aH deklo k 1 kravi ln za lahka poljska dela, sprejmem. — Naslov v Jutru. 5414-la * HLAPCA k 1 paru konj za lahke vožnje po mestu, takoj sw'memo. Naslov v Jutru. ."WS-la « OOSP. POMOČNICO, riridno ln p^štpno, takoj sprejmem. Naslov v J"-tru. 5384-1a » KUHARICO samostojno. ki bi opravljala vsa Gerbičeva 2}a. 5444-6 SAMSKO SOEO moderno, novo, ugodno pro- L1SICI dve modri (Blaufuchs), prodam. Naslov v Jutru. Ogled od 8 do 14. tire. 5510-6 HARMONIKO klavirsko, novc, s 120 basi, ugodno prodam. Ogled dopoldne. Mejač. Mestni trg 13. 5511-6 OBLEKO moško, prvovrstno, nerabljeno, sivo, pomladno, prodam. Kro-jaštvo Zlgon, Wolfova ul. 10-1. 5509-6 ELEKTROMOTOR !/,ks. 1400 obratov, prodam. — Naslov v Jutru. 55D3-6 SEMIS siv, kompletno za damske čevlje, prodam, delno zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 5502-6 GOJZERICE predvojne ____________to črne čevlje št. 46 dam."Ponudbe Jutni "p zelje ali rani oh^ovt, Šplnnča za jesen in jx>mlad; ali 5. solata rezlvka 5 tednov kumare 20 tednov, zimska glavnata solata. Spreten pridelovalec pa se bo okoristil tudi z vmesnimi setvami in saditvami. najska 71. 5475-44 ; va ulica 8. PREPROGO lepo. sarajevsko. 3 20x2 35 m. plodom Kroiašrvo Le ban. Novi trg 1. 5251-6 BLAGO odlično. !s vel-blodje dlnke p odum Ruf. krojač. Hrvat ki trg 1. 5265-6 TRICIKEL nosilnost do 200 kp in ogrodje za trl-clkel prodam ali zamenjam sa proti vraino«. PodutiSJca 46. Petere». 5335-6 LIMONO V ČAJU dobro nadomešča limonin eks träfet CtroJ. PtrfcletilSko u— Seznam l7.gnb!jenh predmetov, pri» __ ^ JaVlisnih upravi policije v Ljubljani v me- primate"«"seboj"'Drogesecu januarju letošnjega leta, iona 48 za- ri>a Anton kane, Z'dov-porednih ätevliKk. Tudi tokrat ao med natf- ska ui. L 60S8-V t 5411-6 ü nove, damske, . športne, it. 37 in 38, ter ' sandale št. 38, prodam ali zamenjam. Naslov v Jutru. 5420-6 -frKfciiPECICO s cevm? ali brez, uporabno tudi za kuhanje, prodam ali Kamenjam. Javornlkova 3-III, desno, pivovarna »Union«. 5514-6 RADIO »Minerva«, 5+1 cevni, za 4 valovna ob-inoč„a, prodam. Ponudbe Jutru pod »Minerva«. 5356-6 VOZIČEK globok, krem, prešit, predvojni, košarico na kolesih ln staj i-oo, garnituro m voziček (prevleka), orodam aH zamenjam. Javornl-kova 3-IXI, desno, Šiška. iS13-« vo šlfonasto perilo za 8-letr.o deklico, ema'1'-rana lonca 20 ln 40 litrska. rito, 2 železni postelji, prodam. Prečka i ul. 8. 55?3-S KLOBUK siv, lz zaičje dlake, št. 56, prodam aM zamen'am. Oesf a n« Rož^iV 43. 5524-6 KOŠARICO opremljeno, z odelico ln snežke št. 39, prodam ali zame-njam. Naslov v Jutru. 5464-P KOLO mo8ko. ramo o t? rod le. prodam. Pred-1am=ka 2. orttl. 5518-6 ŠTEDILNIK železen, star rabljen, prodam ali zamenjam. Zg. Šiška Prxl h'lbom 5 5<5"5-S ti.ADILNICO na led. novo, visoko. 1 m, ema -lirano, prodam. Ogl^d od 9. do 12. ure. Brl-iček. Rimska e. 6-1. 5381-6 ČEVLJE St. 39. damske. elegantne, nove. kristalno brušeno skledo, file-prt, ročno delo m dve flanelasti rjuhi, prodam aH zampnjam. Konrnesri lig 7, priti. 5076-6 SPOMENIK prodam Naslov v Jutru. 5367-6 SVETO PISMO, več I?t- j tudi p~k-ai1n Jermeni fwc Sx^+*ne. «tare o'le ln ^»-Vf. no'>io^e iro*e 11- 'w>*?e T b-Vi rt'pko. D rtfi L,iubljana. St«-' fTSO Vrtilno, do 100?>ke, kupim Ni slov v J 541Ä-7 rTrr* rr- z 1*»- v-®n'm lwy-l"~i. m v«-. «.v,«, T *V 1__n 1—^ IV»,»1 f*he z nive^Vi r^^« cl-it.' Jutru pod .F"T)*>I-nlca* "18-7 r.TTrmj 'roN ru",1 no-cam'^tne letn'ke ln mejnike. krp m. Po-cnb .Tutru pod »LJ Zv>"» VOTIčKK na SH Ih ko- !e-.'h z« te*o 100 do 300 ^«r kupim Dam nekaj kuriva v a'meno. ronv'be Jutro po-! -Do. f~-vo-« 5269-7 5TN' MKS dam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 5306-8 POHIŠTVO za plcarno. lepo, kompletno, hrastovo. prodam. Naslov v Jutru. 5312-6 DARILO moško dragoceno, ugodno prodam. — Ogled od 9. do 12. Novak, Rožna dol. C II. št. 6. 5451-6 MOTOB primeren aa avto ali motorni čoln, prodam. Naslov v Jutru. 5311-6 OBLEKO moiko, črno — od.lčno, za srednjevlsoio postavo, prodam. Na lov v Jutru. 5454-6 ČEVLJE semli, rjave — predvojne, it. 42. malo nošene, prodam. Predovl-čeva 9-1. desno. 5456-6 GENERATOR plinski na oglje, za avtomobil, prodam. Jane Ivan, Poljanska 69. 5466-6 VOT ro^nl nosilnost d^ 300 k"r. kunlm Mard. JCiv nozdrivrtfška ul 'Zq Cukramo). 5378-7 KOLO moško dobro ohranjeno. kupim ali dam protlvrednort Do-eovor od 12 do 14 u-e Na«'ov v Jutru. 5373-7 ZNAMKE kompl »bi k^ ali posamezne partije kupim Ponudb- Jutru pod »Znamke« V?28-7 SIV. STROJ nov ali malo rabljen kup4-n 1'ekarn.i Bučar Trn >vo Kokzljska 4 5130-7 ROcKk Kante pitK* v n«.-tt cupuje .Pew». nafta« 4 Hmeiak L1u.5l1an» Olrt. Mttooo-v» «h '-442 / KUPUJEM samo originalna slovenska delt ter it-brsni nemški privatni bak. Prekupčevalci izključeni. Ponudbe Jutru pod »L>u-bitelj kaj ig«. 5410-7 GNOJA za en menjam Za seno. Jutru. Dogovor v ponedeljek od 14. do 18. ure. 5445-8 HIAČE srjTCo. novo, za 17-letnega dečk, in dobro ohranjen nav dežni plaič, dam za protivrednost — Beliaška 34. 5448-8 ČEVLJE moške, visoke, št. 41, zamenjam ?a kurivo. Nasiov t Jutru. 5427-8 ŠIVAL. STPOJ S.'nper. z okrog'im lolv-čkom. dobro ohranjen, kupim D.->m protivrednost Ponudbe Jutru pod »Pogrezliiv«. 5440-8 ČEVLJE športne, modre, ®t. 39. zamenjam za Istotake rjave čevlje. — Naslov v Jutru. 5426-S HARMONIKO klavirsko, zamenjam r« protivrednost. Naslov v Jutru. 5424-P SUKNIIČ moder listet, staro b'ago. Za m n; am za protivrednost. Naslov v Jutru. 5454-8 KURIVO zamenjam zf. protlvrednoet a'i damske čevlje št. 35 Naslov v Jutru. 5423-8 GNOJ zamenjam za košnjo, Gregorlnova 6. 5516-8 KURIVO ln dni?o blago. kupi ali zamenja nekadilec. Pleteršnikora Ul- 1. 5512-8 VOZIČEK športni predvojni, zamenjam za Stensko kolo ln dop'a*.Am rirliko v ceni Na-'ov v Jutru. 5508-8 ČEVLJE nove, damske, št. 37—38. zamenjam. — Naslov v Jutru. 5467-8 KOSTUM siv, damskl, emajlirano posofio za 30 kg masti, frotlrke, rjuhe, zamenjam deloma za protivrednost, delom» za gotovino. Naslov v Jutru 5506-8 ČEVLJE moš :e, nizke, i'.. 42. ženske nizke in visoke St. 39 in eno moiko obleko m srednjo postavo. zamenjam za protl-vrednaet. Naslov v Jutra. M6M OPREMO lepo, kuhinjsko, zamenjam za dobro ohranjeno žensko kolo in otroško posteljico za športni voziček m ev. doplačilo. Potočnik, mizarstvo. Gn:dovčeva u!. 5, pri Soli na SmartinsM cesti. 5419-8 PARCELO za obdelovanje, dam v najem nasproti remlze. Na:lov v Jutru. 5515-17 nas STANOVANJE enosobno v bližini centra dobi poštena in mirna stranka največ treh oseb, ki si mora izposlovatl dovoljenje za vselitev. Stanovanje je treba popraviti. Ponudbe Jutru pod »Ugodno stanovarje«. 5501-21 STANOVANJE enosobn<\ pri remlzi, namenjam 2» enako v Trnovem ali na Mir Ju. Naslov v Jutru. 5521-21 STANOVA NIE enosobno s kabinetom, ln majhnim vrtom, zamenjam za dvosobno stanovanje. Ponudbe Jutru pod »Kjerkoli« 5468-21 SOSTANOVALCA iščem. Ljubljanska ui. 45. 5494-6 SOBO sončno z eno ali dvema posteljama, brez perila, oddam samo za natural ije. Natlačenova ^-ITI d»rno. 5402-23 OPREMLJENO SOBO, s prehodom, z 2 posteljama, oddam brez peri-a stranki, ves dan odsotni. Ogled od Z.—6. ure. Naslov ▼ Jutru. 5355-23 iSčb* isie SOBICO mirno, skupno s lirano. išče uradnik. Ponudbe Jutro pod »Ma;hna druiina«. 544>a?lič, naprošam, da odda ključe v upravi Jutra, denar pa lahko obdrži za nagrado. 5465-37 —iKjO LIH naf-ra'e dobi, kJor iz.;iedi moiko kolo znamke »Puch Super-sport,«, tovarnlž./^ štev. 577439 in TAtilčna štev. 232016; sivo lakirano a pokromanlml obroči in z rd"6o črto, dinamo svetilko .-Hlemanr.«. k; je bilo ukrr eno Izpred kavarne »Piešel;ce sv. Frančiška na Zslab na pokopali-če k Sv. Krilu. Ljubljana, dne 9. marca 1945. Žalujoči mož, hčerka, marr>a, brat)« in ostalo sorodstvo Dotrpela je njš,- ljubljena žena, hčerka, t sestra in svakinja, gospa MEDEN PAVLA Pogreb bo v soboto 10. t. n.. ob po! 9. uri 2 Zal. kapele sv. laneza. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana. M-li Ločni dne 8. marca 1945. Žalujoči MOŽ, OCE. SESTRA in estalo sorodstvo fBBS Dne 26. fe-bruirj. 1945 je dotrpel moj JjM ljubljeni mož. nal skrbni oče, stari oče, stric A in svak, gospod ' JOSIP ŠT U KF L J zasebni ura'n'k v pokoju Pokopali smo ga 28. februarja 1945. Novo mesto, šmihel pri Noitm mestu, Maribor. Ljubljana, dne 2. rr>2rca 1945. ŽALUJOČA RODBINA ZAHVALA Vsem, ki ste ob težkem slovesu od naše preljublje-ne mame, eospe Magde VaFsatschag roj. POCK sočustvovali z nami, spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti in li poklonili cvetie, naša naiiskrenejša zahvala. Sv. msšs zidušnica bo v ponedel'e-k, 12. marca 1945. ob 8. zjutraj v frančiškanski cerkvi, v kapelici. Liubiiana. 9. mares 1945. ŽALUJOČI OSTALI £a u edn štvo M rin Zadnek — Za «da-