Leto V. TRST, v torek dne 30. maja 1899. Štev. 15. VlSCUch. Brije trikratna m'e s e c. Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravdništvo. — Oglasi se računajo po število besed. — Uredništvo in npravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. W Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč. Mehko je ležišče ali misli so trde! Tu vendar ne gre ! Prav lepo sem si bil zamislil vse to. Jaz bi bil lepo sedel na H r vati h in Slovencih, ljubečo desnico pa bi nudil — Italijanom. Na Dunaju bi prisegal na program desnice, na Primorskem pa bi moji podložni ki gospodarili v zmislu — opozicije. Tako bi vladali na dveh stoleb. Ali šmenc ga vedi, kako je to, da no. gre! Ti sicer potrpežljivi Slovenci silijo izpod mojo teže, i n č i m bi bo t e 1 po n u d i t i I t a 1 i j a n o m 1 j u b o c o desni c o, me ti vražji k r c a j o p o p r s t i b, da me zares boli ! Hm, hm, kaj bo iz tega ! ODMEVI. Zbirka družbenih veseličic. Zložil I. Z. Devoljub (Dalje). Pij'mo ga, tralala »Žlahtna« je kapljica! Živela! tralala! Družba vesela ! Pojmo le, tralala Pesem »korajžo« da. Juliaba, tralala ! Moja je Spela. Vprašajmo, tralala Godca če »polko« zna? Pldšimo, tralala! Vse bo ogrčla. Dekle ti! tralala Imaš še kaj srca, Zame res! tralala Bova se vzela! Tam je sezidana Zibeljka, tralala Manjka le cela Hišca vže — tralala Stara ko tralala Bodcva »r-atala«, — Za pečjo, tralala — Bova se — grela! (Pride še). Don Pieri, GniMli k Pajer. Trifoglio. Primorski slovenski listi so zagnali zadnje tedne močen — glas po vsem svetu. Nabodli so na vilce tri imenitne rudeče može — puro sanguc — ter jih kazali slavni avstrijski vladi in svetu : glejte kaj nam dajajo v plačilo za slovensko zvestobo. Ali preljubi moji kristjani; jc-li sploh mogoče da zraste na Tržaški njivi kaj boljšega — kakor je en Don Peter. Se li čudite po vsem tem kar se že toliko let vrši v Avstriji, da bi na magistratu sedel kak boljši župan in deželni glavar kakor je naš Peter. Kje ste z glavo ! Ko pridejo Prusi v Trst, takrat še le dobimo druge župane, druge glavarje ! Ali danes, pri tej iredentarski vročini, si drzncio Slovenci — želeti kaj boljšega. — Pojdite no! — In stric Campitelli in žnjim vsa italjansko-beneška Istra, naj bi na ljubo fardamanim Hrvatom in Slovencem, se zdaj učili slovenski. — Campitelli in njega pristaši, so beati possidentes - na slovensko-hrvatski grudi. Ali menite, da jih je res strah pred nami; pred mogočno Avstrijo — pred dunajskimi ministri z »lončeno« roko. Pojte, pojte sc solit, vi ki tako menite in se javno jokate. Avstrija, ki je že več stoletji sem prezirala slovanske rodove — njih jezik in njih značaj — zibala je nemško dete — zibala je laškega paglavca — v Istri, Trstu in Gorici — in danes sta fanta lepo zrasla: vlada jim lehko brezskrbno izročuje osodo gorjanskih Slovencev. — Prav je imel oni Istran ki se je zagrozil: Ako ostaneta naša dva poslanca še dalje v takej desnici, katera drži polno skledo iz katero naši politični nasprotniki zajemajo z veliko žlico in se nam rogajo; tedaj jih bodemo kamenjali, kedar se vrnejo z Dunaja. Kaj pa Pajer, o ti zviti lesjalc kako se ti v pest smeješ, kedar čitaš grožnje v Soči. — Misliš si: Ali so nori ti ljudje; jeli kedaj lesica na starost spremenila dla'ko, — kako hočejo da iz strastnega Italijana postanem kedaj prijatelj Slovencem. »Dušo mi vzemite, a tega ne storim ker ne morem«. In lehko verujemo lesjaku; austrijskim ministrom pa so tako zviteži dobro orodjo. Danes si oni med med seboj janca dele, ali to ni nobeno čudo. Vsak pride na vrsto polagano. Nikar se narod moj, ne čudi, da so zrastle na Primorskem take tri imenitne cvetke. Vsaj je vlada noč in dan gnojila in orala laško njivo, in ako je le tu i tam zrasel kak slovenski slak na njej, ga je takoj odščipnila neprijazna roka. Sicer pa ljubi Primorci, jaz Vas dobro poznam, junaški, sta da Vas ni para — drugače ne bili zosedli primorske bregove in hri-bove. Nikar se ne strašite teh treh možakov, tudi če pride še kateri za njim, ker zdaj so leta laškega činkvantina. Ne bojte se ga. Vsaki dan je zlata vreden. Sleherna ura nas opominja: Slovan na boju, na branu stoj neustrašen! — Bratje tvoji se že zbirajo, na Slovenca se ozirajo. Pri-morja na oddamo — naj tam danes tudi iredenta zvija rep. Naj le vlada sama i reden to varje, mi se bomo čistili raje svojo garje! Gospod: Tako lep deček, s kterim sem Vas včeraj videl. Odkod ga pa imate, j gospiea Karla ? Gos p i ca; Ah! — ta je še iz neke ' zapuščine. oo o — Gospiea, Vas smem domov sprem-Ijati ? — Samo spremljati2 — Ne!... Bnrke slavi IMbrni (Narodno blago; priredil Silvester). XXI. Zabrdžan in njegov sin gresta v goro podirat drevesa. Začneta nad nekim klan-com. Celo naravno je, da se je vsako podsekano drevo podrlo navzdol. To pa se Zabrdžanu nikakor ni dopadlo in skušal je, kako bi podrl drevo navkreber. Pa vet trud bil mu je zastonj. Vsede se na štor in začne globoko premišljevati. Ko sedi nekaj časa, skoči vesel kvišku in reče sinu: »Veš kaj, Jaka? Domu boš šel po konja in dolgo vrv. Ker znaš dobro plezati, splezal boš potem na drevo, katerega hočeva podreti in boš vrv privezal za vrh. Na njen drug konec pa vpreževa konja, da bode vlekel v breg. Drevo sc nama mora po volji podreti!« Sinu zdi se misel jako umna in brž hiti domu po zaželjeno. Ko se kmalu vrne, storita z očetom po namišljenem načrtu. Vrv je že pritrjena z enim koncem za tlrevesni vrh in za drugi konec že vleče konj, katerega sin pridno priganja, med tem ko oče marljivo podsekava. Recimo pa, da je bila stvar res dobro namišljena, vendar niste bili moči enakomerno razdeljeni. Kajti ko se začne drevo nagibati, bil mu je konj preslab in drevo vrže ga daleč po zraku v klaneo, kakor vrže pastir kamen, katerega je bil privezal na bič. Oče odkima z glavo in pošlje sina gledat, če sc ni konj morebiti — splašil in všel. Kmalu se sin vrne in sporoči: »Oče, konj je še v klanjcu, ni všel. Pa ne vem, kaj bi rekel. Mislim, za ježo še bo, za ježo, toda voziti ne bode več mogel ker je po poti zgubil vrat in glavo«. Co je oče pritrdil sinovim besedam, no vem; toda če pomislimo, da je bil Zabrdžan, smo lahko overjeni, da je sinu prikimal. Saj sem poznejo še zvedel, da je pravil sosedu : »Veš sosed, konj bi še bil za ježo, ker tam ne potrebuje vrata in glave, kakor pri vožnji. Pa mrha je bil začetkom tako utrujen, da se ni hotel ganiti, ko sem ga priganjal. Pustil sem ga ležati, da si počijo. Druzega dne pa je bil že mrzel. Poginil je bil same lakote, ker se vsled pomanjkanja glave ni mogel pasti.« Oslu v proslavo. Nedolžna živaliea, tebi zapeti Iz srca hvaležnega pesem želim, Po možnosti pesnika hočem posneti, Oceno pa tebi kaj rad prepustim. Ljudje so pretirani, ki govorijo, Da osel predolga ušesa ima, Naj raji se oslekom tistim smejijo Ki uho se kratko jim slabo poda. Potrpežljiv ves si — le malo počasen, Za nošo pa vsako se rabiti daš, Nikoli nič več in nič manj nisi kasen, Ce zlato li blato na hrbtu imaš. Jedino plačilo za težko ti delo So vedno le palice, osat in znoj, Koliko pa oslov živi prav veselo, Ki v žepu jim zlato in v glavi je gnoj. Nikar pa ne misli, da malo število Sorodnikov, bratov in znancev imaš, Saj vendar teh šteješ ti vsikdar obilo V človeški jih družbi kaj lahko spoznaš. Že nekdaj so tebe vsi modri čislali, Na tvojo ker kožo vsi pisali so In daleč po svetu vse to so poslali, Da drugi -- zavijali vanj so meso. V obleki priprosti in sivi se družiš, Ker misliš, le taka ti prav pristoji Ter v potu obraza svoj osat si služiš, Ker meniš, da — osla naj osat redi. Silvester. o°o Na dekliškem obisku. (Pivško narečje.) — O zdrava Micka! ne zamjere k te obješčem! — Ma Franca ze kuaha, vesjčla sem te povejdat de h Pjepe v Trne ne buamo smejle jet vječ! — Se boiš Franca de bi te ne djenle v cajtenge ? — Kej žje vejš! Kedu te je pa povej da v ? — Snuče sem netla jn vasavala s fante na uagnišče, jen sua rjekle, da buajo oni povejdali tisteme ke cajtenge piše ze use tiste dekleta ke huadjo u Trne h Muho ve Pjepe. — Jen še vejš kej sua rekle — da buajo to nuabel dckljeta neprej! — Aha Micka puatlej pa če nječeš bet ta lepa le skri lasje po čjele! — Vejš Franca tu pa mislijo mende samu Šempetršce, tisti ke so jem žje an-krat gosput pr' nauke rjekle, de imajo zetu lasje po čjele do nemuore jet pamet v glavo. — Jest ne buom las skrivala, ccjglc uod Pjege sem pa prjec sežgala jen fantom obliibla, de ne buom šla vjec ke, ne po žjegne ne kart šluagat. — Cuj Micka, mjene se pa zdi greh cejglca sežgat kjer jc no njeme tuolku križu; njesla ga buon Pjepe nezaj jen jc povejdla, de nej biu tisga fanta neč puad uaknu, jen de nej trejba vječ dekljetam žjegnu, jen popjerčku dajat, dregači bua tudi uana pršla u Berjevca. * i Nemška lakota v Avstriji. Z velikim strahom so avstr. Nemci razglasili veliko »karto« ali nemške zapovedi za avst. Slovane. Ako Nemci ne obdrže to kar že imajo crknejo vsi vsled nemške je-tike. — Cujmo kaj zahtevajo: najprej naj zvedo Slovani, da nemški program je avstrijski — oziroma pruski, kakor se vzame. Dalje, vse pravice katere so Nemci v stoletjih okradli Slovanom je njih zgodovinska lastniua, in to morajo oni obdržati do konca sveta. — Sistem naj se takoj zavori, ki dovoljuje tudi Slovanom dihati. Samo zrak in solčni žarki niso še v nemškem protokolu. Saj so sami Nemci ustvarili Avstrijo iz ilovce in želoda .— Seveda! Avstrija naj ostane za vse čase pruski 0 s t r e i c h in bog ne da j da kedaj postane slovanski — vesti1 eicli. — Posebno nomška špraha v armadi naj vzdržuje Avstrijo. Kranjskega fanta meč mora se le po nemški brusiti, da bode dobro seka. — Samo cartani Madjari naj lepo obdrže kar so dobili 1887, da bo tako vse lepo razdeljeno v Avstriji med nemške in madjarske pastirje. — Avstrija mora biti vedno zaročena z Ncmcem. Nje otroci naj bi vse lepo kupovali pri Nemcih, sicer bosta skupaj prodajali a inkasiral bode samo »fo ter« Nemec. Avstrijska mati bi dobivala samo mesečno plačo — sicer pa haltsmaul — alte Sehachtel. — In ta poroka mora biti telesna in duševna, ker le nemški duh ima pravico ulivati v šibke avstrijse ženske možgane modrosti tega sveta. — In to prelivanje nemškega olja, je tista takozvana hulturna pomada, brez katere ne bi živci naben slovanski otrok, kedar na ta avstrijski svet prijoče. — Slovanskemu otroku priskrbijo že Nemci: nemški jezik, nemški kruh, nemško mleko, to je: Nemške šole od abecede do pandektov. — Primor- 1 ske Slovence so izročili v rejo in varstvo. Italjanom. Za doseči vse to je treba sprazniti avst. mizo na katero je bil nesrečni Badeni položil »torto« teh jezikov;*—- katero je ministar Gauč vso pomečkal in vse cibibe izbrskal. A kar je še ostalo mrvic je treba da takoj pobere Avstrija v »firtoh« in vrže nemškim kokošim in petelincem v podzob. — Nemci so sicer opustili usiljevati slovanskim fantom tisto nemško princezinjo, ki se zove : Nemška š t a t š p r a h a. — Na Prusko so jo poslali na rejo. — Med tem so skovali novo nemško verige, takozvano » V e r m i 11 e 1 u n g s-š p r a ho«. In v to verigo mislijo ukleniti posamezne avstrijske narode in dežele, da je popeljejo kedar bodo hruške zrele — pod prusko pikelliaubo na ohcet. — Kakor so redarji nedavno peljali Nabrežince vklenjene o belem dnevu po mestu v hotel Tigor. — In takrat, ko se te zgodi se odprejo pruska nebesa in Slovani avstrijski pojdejo v veliki procesiji na nemško pivo. Nemci, ki v Avstriji delajo dež in točo, katera pada na slovansko polje so sklenili: Primorce damo Italijanom za fruštek. — Kranjci se morajo poročiti z Nemci da bo na Kranjskem samo en nemški bog in nemški hlev. Korošcem in Š t a j e r c e m je prepovedano govoriti javno slovensko, posebno v vaseh in trgih. — Nemško kaproli pod firmo učiteljev imajo nalogo širiti nemško kraljestvo po Sudmarki. Cehi odstopijo Nemcem severno Češko in to le za toliko časa, da se sami spokorč in pridejo kleče prositi »foterja« Prusjaka, da jih milostno sprejme v nemški rajh. — Suma sumarum: zapisano, pot r-j e n o, zapečateno in p r i š i t o je od aposteljnov ranjkega Bismarka : da nemški volkovi podavij o avstrijske a madjarske volčiče pa o g e r s k e Slovane. Slovani! Ali ste čuli nemško lakoto. Nam ne ostaja drugo, nego, da na to želodarsko izzivanje nabrusimo uma svtile meče, ter stoje združeni v nepreglednih četah pričakujemo našega nasprotnika. o oo Sobarica: Gospica, zunaj čaka gospod poročnik! — Gospica: Ah škoda da sem ravno sedaj slekla negliže! Predavanje prof. Boštjana ■o kulturi in geografiji. Suha zemlja se deli na pet delov, od kterih je najglavniji Evropa. Ako se je kdo v Evropi pozno spekel, poišče si novo zemljo, ter se imenuje «speeeni Evropejec«. — Geografično se deli Evropa na več dežel, ktere sc zopet dele v take, v kterih ni razbojnikov in v kterih so rezbojniki. Med poslednje spada: Italija, Španjska, Ogerska, in balkanski polotok. Med prve pa vse druge. — Španjska je o vede in omike. — To čast, ponos, Slovencem je, Da nežen spol zaveda se, Naloge svoje, in dolžnosti, Pomagati narodu do kreposti; Da dedne bode si pravice branil, Ime slovensko vedno si ohranil. Naprej !! Pogum na novo naj Vam oživi, In pridobite zraven novih si m oči j ; Da na delo složni se podamo, Za slovenski narod, kakor negdaj vrli Samo, Za svobodo našo, dedne nam pravice, Vztrajajino v boju — znanja in resnice. Tast Slovenkam! toraj naj doni, Dokler slovenski rod živi! Podgorski. Pismo iz Kitaja — Brivcu, Belemu carju velike Rusije smo odstopili Port Artur in obsežno rodovitno Mandjursko planjavo vcčo nego 4 Avstrije s pogojem, da nas obvarje evropejskih volkov. Tudi Engležem in Nemcem smo odstopili kos obrežja in zemlje. Nedavno prišel je pozvonit nekdo na Cung-Li-Jamen, ministcrstvo zunanjih stvari. Ta tujec je trdil, da je Italjan, da hoče tudi on kos Kitaja, ker nima doma kaj jesti. — Hvalil se je, da njegov narod je strahovito korajžen, da ga Menelik še danes ne more pozabiti; da vsa Italija mu plava na morju. Naš minister mu je pokazal vrata. Drugi dan se vrne, razbiva po vratih ter nam usiljuje nek »ultimatum«. Mi Kitajci nismo do danes znali, da so Italijani na svetu, ker nam niso o tem ne Rusi ne Engleži zinili besede. Laški konzul nam je pravil, da je Italija vsa vesela, ker bo dobila v Kitaju kos lepega sveta v San Munu. Pravijo da smo Kitajci strahopetni — naj bi to tudi bilo, a Italjanov se vendar ne bojimo. -—■ Pred tednom smo dobili telegram iz Rima, da naj jim dovolimo vsaj toliko prostora, da bi odprli eno zalogo italjan-skili vin. — Kitajci ne pijemo vina. — Pretečeno soboto, so nam pisali, da bi bili zadovoljni, če bi smeli imeti na naši zemlji vsaj eno zalogo »karbuna«. Pa tudi tega jim ne privolimo. — Včeraj pa je prišel zopet njih poslanec trkat na ministerska vrata: naj jim za skozibog dovolimo odpreti eno agencijo za dekle in lačne italijanske delavce. Čung-Li-Jamen ni še odgovoril. Zdaj lehko spoznaš dragi Brivec, da če silna Italija tako ponižno petljači mrvice zemlje v Kitaju —, da ne bode tudi vas Slovence še pojedla. — oo o Kos zasmehuje lovca. Kak lepo poje črni kjus, Oj črni kjus ! Tam v zelenem bukovji. Prišla sta pa jagra dva, Ki b' rada kjusa streljala. Pa kjus jo bil teh špasov sit: Pojta mi jagra se solit, Oj se solit! Frrrrr v bukovje! ^ Pred sodnijo: Sodnik zatoženki, stari devici: Koliko let štejete ? Zatožen ka: Ako Vas pogledam, gospod sodnik, se čutim čisto mlado! o oo Krivico mu dela: Dijak pismouoši z denarjem : Vi, kaj sem Vam pa jaz naredil, da se pri meni | nikdar ne oglasite ? Vso čast šrangi. Da »šranga« Vas pobila ni izletniki tržaški; Za milost hvalite Boga, ki rešil vas je zla. Da spokorjte grehov sc katere ste storili; Da pridete očiščeni pred božji stol sodni. In kadar delate izlet in pridete do »šrange« Napravite ovinek lep Da ne pobije vas vse. Matiida. o o Nekdaj so ženske predle, zdaj voze bieikelj. o o o Ako hočeš ženam vspešno dvoriti, prinesi — hiso seboj ! Italijanstvo Gorice. i. I)a jc Gorica pristno 'taljanska Za to govore imena toskanska, Gore, bregovi in krivi nosovi, Pričajo v prilog rimljanstva. II. Hribarji, Šaple in Gorjani, Pinavčič-i in drugi škrici, B'li predniki so njih patrieij, Torej pravi so italijani. R a j t g u z o n. Komarjeva svatba. Komar pa z muho pleše, tralala ! Da se zemlja trese, hopsasa! Muha se spotakne, tralala ! Nogo si izmakne, hopsasa! Gredo po zdravnika, tralala ! Sila je velika, hopsasa ! Predno on priteče, tralala! Muhi kri odteče, hopsasa! Mož (ljubosumno): »Malo in kratko, gospod doktor, Vaših posetov nečem več v hiši !« Doktor: Ali, prijatelj, jaz ne zahajam nikdar k Vam, ampak samo k Vašej gospe! Sodniške slike. Sodnik: (Proti priči) — Vi ste UršaPo- kveka, 50 let stara.' —'"Kaj ste? Priča: Prej sem b'la Slovenka, zdej sem pej Italijanka. Sodnik: Ne, ne! — Jaz mislim s tem reči, kaj ste po zvanjn ali rokodelstvu? Priča : A ja, gospud »j udi če«, naj počakajo, jest jim buom po slovenski! po-vejdala: P, p, p, pr, pr, pr... prim.... — ej, ze 9 ran Kristovih zdej se pa ne spunem, — Vejo. tista, ki tem mičkenem na ta Božji svejt pomaga, ej no »levatriče«. — Sodnik: A, babca! — Priča: Ja, ja, gaspudek mnoj dobri. Sodnik: Torej bodete vse po pravici povedal in če treba tudi prisegli.... Priča: — Ja, ja, ja - vse po pravi, pravi Božji pravičici, kakor sam Bu-gec zapovej. Sodnik: No, torej pustite rac govoriti. Čujte!........ Priča: — O, nej — li govorijo, sej jest jih rada poslušam magari do zejtra. (Bolj tiho). Oh, blagor tistej, ki bo njih vdobila. Sodnik: (osorno). Tok' tih bodite in ne klepetajte! — Priča : —• Gospudek' muoj dobri, no sej sem tiho, zdaj ne bom več klepetala. Nej se ne jezijo, ne. Gospud kaplan so djali zadnji bot na kancelju: Blagor potrpežljivim, ker njih bode nebeško kraljestvo in bodo....... Sodnik (jezno): Za božjo voljo, nehajte in si usta zamašite, ker drugače še iz kože skočim. Priča: — Oh, tega pa nikar ne, ker bi vmrla od straha in voni ne bi b'li več taku «luškani«, temveč jaku, jaku grdi. — Naj se potolažijo, bom še ze njih Boga prosila: Sodnik: (Zelo razburjen). — Pojdite za danes z Bogom, bote že poklicani (Sam za se). Te proklete babe! Res, dolgi lasje — kratka pamet. Človeku je za znoreti. — Vrag naj bi razpravljal s temi tercijalkami. — Pepeek. o oo Uganjka. Vpraša n j e : Kateri Slovenci čislajo in božajo ljuto nemščino, ubogo slovenščino pa zaničujejo in teptajo ? Odgovor: »Faierveri« v Radečah pri Zidanem mostu na slovenskem Kranjskem. —- Dokaz. Na Binkoštno nedeljo so se radeški gasilci udeležili sv. maše, da bi slovesnost povečali, pa naredili so »fiasco«. Ker je cerkev majhna, morali so stati pred cer-vijo. Pa kaj si tu čul ? a) Nemško komando; b) slovensko kletev. Odmevalo je: Habt Acht! Kniet nieder itd. zraven pa: Primojduši! Pojmo raj pit itd. Pa radeški gasilci menda še celo mislijo, da so se svojim neobritim nastopom sv. mašo proslavili. Kako jc to, da njihov vodnik to trpi! Slab pastir, slaba čreda. Toraj. dragi Brivec, ne mudi se, ampak hitro se pripelji v naš trg, da vodnika našega gasilnega društva malo podučiš ter ga po potrebi obriješ. Povej in zabičaj mu, da mora gasilno društvo na praznik sv. Rešnjcga Telesa bolj moško nastopi, če že ne mora prebiti brez blažene nemščino. Iz Dola na Štajerskem. Slišali smo kako pridno briješ po vseh slovenskih pokrajinah, ter brez usmiljenja stržeš kosmate brade ki ti pridejo v pest. Prišel si že blizu nas, da celo do bližnjepa Hrastnika kjer si jih že nekaj prav občutljivo odrgnil. Bali smo se da pritihotapiš tudi k nam, ter nas začneš briti kakor je tvoja navada, — ker torej vemo da nikakor ne uidemo tvoji hudi britvi, smo se rajši sami oglasili ter te povabili da prideš tudi k nam kedar ti je drago; upamo da bodeš milejše z nami ravnal ako sami spoznamo svoje slabosti, in jih naznanimo. Povemo ti, da posebno trdih ščetin tukaj ne bodeš našel, posebne nemških ne. (Nemškiga Mildna še ni bilo k nam, pa jc tudi bolje zanj da ne pride; znali bi mu napraviti «urno koračnico« po njegovem «Laufschritt«) kosmatincev sploh med nami ni; vender pa zdraviti bode treba. Lotila se nas je neka nadloga, ki pa ni nova, pa tudi posebno nevarna ne. No, da ti ne bodemo skrivali besedi, kar naravnost povemo, kako se imenuje: Pijemo ga radi. V časih predolgo, všasih preveč, tako da nam šment večkrat v glavo zleze ter uganja ondi svoji — fantazije —. Pa kaj si hočemo, ko tako gladko teče po suhem grlu. Pa re misli si, da je vse od kraja bolano, in da bode treba vsaccga zdraviti, kaj šc; pri tem so izjeme. Pravili bomo, kedo te v tej zadevi bolj potrebuje; tega se bodeš že sam prepričal kedar prideš. Najbolje bo ako prideš kako nedeljo ali v ponedeljek. Če imaš takšen balzam, da bi nam pogasil hudo-žejo- tedaj ga le prinesi seboj, — seveda na škodo našim krčmarjem, pa v tolažbo našim mošnjičkom. (Pride še). Iz Ivatinare. Sedmega maja, to je peto nedeljo po veliki noči smo imeli pri nas imeniten «koršo«. Le poslušajte kako ste Nina in Marička Tončki rekle: Še eno «tiaškico«, da bomo lepši plesali in bolj gladko pele. In res vlačile se je po šest deklin skupaj po našem «koršu« vsaka je imela flaškico šnopsa v roki in prepevale tako prijetno, da l>i se jim bile tudi brižanske orlice smijale. — Nič jim ni pomagalo, da jih je še celo zid svaril kadar je katera prišla preblizo njega. — Kaj si Vam zdi, ali se to spodobi slovenskim deklinam, da dišijo po šnopsu, ko se svojimi fanti govorijo* Jaz 1 >i tako dekle poslal v deveto vas. o oo Vezilo petdesetletni devici. Dokončala danes let Ravno si desetkrat pet, Torej voščim ti vesel, Da bi vrag te še ne vzel Enkrat še toliko let, Kakor jo — desetkrat pet. Silvester. Potem je bilo vse tiho ... V jarku je bilo polno vode. Noter jc pal pijanec. Najprej je je bilo vse tiho ... * * * Kadil je cigareto navadno »drama«. Ali strašno je eksplodiralo — in potem je bilo vse tiho ... * * * Videl jo je in prašal: »Me-li ljubiš?« Kako nežno ga je ona gledala! In on, pravi don Juan, najprej jo je ljubeznivo pogledoval v oko — potem je bilo vse tiho. Stk. Listnica upravništva. Takrat nismo mogli vsem cenj. dopisovalcem ustreči, ker smo bili naloženi z drugo tvarino. Gospoda Pepčeka bi pa prijateljski na-proslili, da bi nam še večkrat prinašal kake inte-resantne sodnijske sličice; iste bi našim čitateljem gotovo zelo ugajale. — lnica jestvin ? V moji prodajalnici dobi se vsake vrste jedil za naše gospodinje. V zalog imam: sladkor, kavo, riž in fino olje po 28, 32, 36 nov.; kakor tudi dru zega blaga na izbero. Vse blago zdravo, dobro in po ceni. I Priporočujem se našim bavkovljanskim, kontoveljskim in drugim družiuam. Udani Ivan Cergol trgovec. ni Minii reg-istrovniia zadruga z omejenim poroštvom, edini in prvi sovenski denarni zavod v Trstu Ulica S. Francesco št. 2. sprejemu hranilne uloge in obrestuje 4%. Toliko ne plačuje v Trstu noben (lenarili zavod. l0*0«090e|Kt0«0C0»0E I- • Tobakarica. l Išče ge za T,,t Sejno dovemho ,jekle, Skupni promet Od 1892-1898 Bl. 3.212.095 10 Kentni davek od vlog plačuje zavod iu ne vlagatelji. Obresti se vsako leto kapitalu dripisujejo, dateko obresti od obresti, tudi če dotičnik rte prinese knjižice. Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.76 1893 ,. 38.245.13 1894 „ 49.741.66 1895 „ 88.644.52 1896 125.448.27 1897 .. 164.907.79 1898 „ 261.424.45 ljubljančanko, z lepim obnašanjem ki govori nemški in je že dobro izučena za i tobakarno. Tista ki želi dobiti službo naj se obrne pismeno na vpravništvo ,,Brivca" , v Trstu. Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji Okra t prej kakor pri drugih hranilnicah. Edino pravi Paglianov sirup kri očiščajoč. liBIJMlLMI> Ni jeden tolikih posnemalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano = ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelka, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno. To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz edine fabrike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fabrike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom. Schutzma ke. Vsi drugi pečati so ponarejeni. |o«oioio« H •osototo H GOSTILNA v ulica Conti (za Holtom). -JN?- Javljam slav. občinstvu, da v moji gostilni dobi vsak mojih gostov dobro črno istrsko in dalmatinsko, 4 belo vipavsko vino. Točim tudi vedno sveže Dreherjevo pivo v sodčkih in buteljkah. Lačni želodec dobi v kuhinji potrebna jedila. — Iman tudi prostor za kegljanje. Priporoča se udani Mihovil Ribarič. Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamen in izvršujem točno naroČila na i _ J kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese sadje, ribe, vina itd. D- iJP OOOOOOOOOOOCXXXXXŽOOCOOCOOOOCOQ »Slovanski svet" in „Slavisclies Eclio". Na Dunaju izhajata obadva lista, prvi na slovenskem drugi na nemškem jeziku. Izdajatelj je gosp. Fran Podgornik. ,,Slovanski svet" izhaja 10. in 25. dan v mesecu na 16 straneh in stane za vse leto 4 gld. „!SIavischcs Eclio" izhaja 1.. 10. in 20. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč. mr Oba časopisa vestno zasledujeta slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-tikar ne bi smel biti brez teh listov. OOOOOOCXXXXXXXXXX3»QOOOOOOOOOOO Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem. Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebuo p. n. gg. hrčmarjem, drežinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in rake, sveže sadje, fino olje, itd. S*" Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni. Cenike dopošljem radovoljno iu brezplačno. Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence. Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja. /j odličnim spoštovanjem ERNEST PEGAN Trst, ulica S. Francesco št. 6. 4 i m o s > 'S M »2 (S M EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP ki čišti kri OPOMIN -flg-r1 laatnoga Pravi Paglianov sirup, ki čisti kri. je edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano iz Florencij e (ne od Ernesta a>' drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skv^a drznostjo slapariti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to ri res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo., ali da ni od iznajditelja to trdimo. Tvra..'>, Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore. Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolfini 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modrem polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli. Domača krojačnica ♦ TRST ♦ ulica S. M a uri/, i o štv. 11, II. nadslr. Podpisani javi slav. občinstvu, da kroji obleke in perilo za gospode po najnovejšem kroju in za vse letne čase po jako primerni ceni. Delo solidno. Na povabilo I pride tudi na dom jemati mero in naročila. Priporočuje se Tržaškim in zunanjim ■ Slovencem udani L. Josip Vičič krojaški mojster. i i i i < i < < Domača slovenska gostilna FRAN VALETIČ v ulici Solitario št. 12. toči dobro, črno in belo vipavsko, istrsko -in okolicansko vino Daja se tudi vino na debelo krčmarjem iu družinam po znižani ceni. — Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebščinami. Postrežba točna. — Cena primerna. 7a\ ninogobrojni obisk se priporoča udani Fran VaJetic, krčmar. {{ Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pripovesti, pesmi in razne p o d u č n e nasvete za m a t e r e in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov: Upravništvo „Slovenke" — Trst. Schivitz & Comp. v Trstu se dobivajo stroj vsake vrste in potrebščine k istim. Sesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi in kovin, kavčuka in platna. Kedeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode ,,Emeri" in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge. Garantiram dobrote vsega blaga. W Cene nizke. Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5. MAT. ŽIVIC, inženir. Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, plinov, vodovodov, cest itd. Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del. ATa Leta 1881. v Gorici ustanovljenja tvrdka Franio Fofe posestnik v Stari Loki pri Škofji Loki št. 19. (Gorenjsjco). Prodaja na drobno in debelo najbolj fino naravno sadjevo žganje, dober okusen brinjevec kuhan iz najboljših brinjevih jagod. Pijača je zdrava in krepilna za moške ^ želodce. Oddaje prekupovalcem in družinam 4 po najnižji ceni ^ JW Obilo naročbe prosi gornji. "*fi I t ► I i i >00000000000000 ' Prodajalnica jestvin 2 Vekoslav Pečenko O ulica Commerciale 11. O Naše slovenske gospodinje, hišne Jg in druge, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da (j se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvino za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Kedor pride enkrat se vrne. Z obilni obisk se priporoča udani Vekoslav Pečenko, trgovec. ooooooooooooooo Svoji k Svojim! Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja so vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija jc v ulici Stadion št. 20. odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani Jakob Perhavc, lastnik. O Slovenska gostilna „FEI PETELINU" v Trstu | sprejme vsakega lačnega io utrujenega gosta ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen. Gospodar gostilne ANTON VODOPIVEC i je preskrbel svojim gostom hiadnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljkom. Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim za-juterkom, kosilom, večerjo. liri poroča preČ. duhovščini in slavnemu ob- O Da bolje ustreženi svojim cenj. gostom, posebno t. ' '. , , -ii i • . -i Pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spal- einstvu svoje lastno i/.delovalnieo umetnih W niče zmehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam >| cvetlic za vsakovrstno cerkvene potrebe. Q svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna. < Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za X Vse prav 6edno zdravo in ceno. mrtvaške [»otrobe, voščene sveče . itd. vse po zmerni ceni. Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasno tablo Naročila za deželo izvršuje točno in so- ,,PRI PETELINU" lidno. Priporoča slav občinstvo tudi svojo g TJlica Ghega štev. 7. tiskarno erk na perilo. tJ OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO