lf. stalita. Imilil ■ UM^kk M liMHii um. lefo. .Slovenski Narod" velja v Ltmblfani na dom dostavljen: celo leto naprej .... K pol leta ,..... # četrt leta „ , . . . . jia mesec „ • • • • ■ 24 — 12-— 6 — 2*- v upravništvu prejeman: celo leto naprej . , . . K pol leta „ • • • • • četrt leta „ • • • . • na mesec . ..... 22 — 11 — 550 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica it. 5 (v pritličju levo,) teUfoe št 34. ■•*ei|o n Inserati velja io: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., aa dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrata 30 vin. Pii večjih tnsercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t. d., to je administrativne stvari. ——— Poflamcmna številk« v alfa tO vinar|av. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine ne ne ozira, „srodna tiakaraa" telefon at. ti. .Slovenski Narod* velja po posti: za Avstro-Ogrsko: celo Teto skupaj naprej pol leta n n • . četrt leta „ „ . . na mesec _ . • K 25'-. 13-. 6-50 . 2-30 za Nemčijo; celo leto naprej • . . K 30*- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej .... K 35.- VpraSanjem glede inseralov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. TJpravnlštvo (spodaj, dvorišče levo), Eaaflova ulica st 5, telefon št 85. V M odločitev? Dunaj, 18. januarja. Usoda parlamenta se odloči bržkone v torek. V sobotni 5eji poslanske zbornice se je pokazalo, cia je situacija večine naravnost brezupna, kajti to. kar hočejo večinske stranke nekako izsiliti, je izzvalo obstrukcijo čeških agrarcev in narodnih socijalcev. Predočimo si situacijo: Mešana komisija, v kateri so se nahajali pooblaščeni delegati vseh strank obeh zbornic je soglasno sprejela Kompromisno formulo. Strankarsko časopisje, (tu ne govorimo o »velikih « dunajskih listin, ki ne zastopajo političnih strank, akoravno tudi n niso pisali drugače) je ta kompromis pozdravilo z večjim ali manjšim zadoščenjem. Po svojih javnih glasilih so torej stranke ukrepe svojih delegatov v mešani komisiji sankcijoni-ia!e. Dva dni pozneje so prišli dunajski krščanski socijalci na to, da po-menja za 40 vinarjev- zvišani davek na dohodke od 2000 do 2200 K nevarnost za njihove volilne imenike. Vi-Jeli so goreti svojo streho ter pričeli kričali o > atentatu na meščanstvo«. Mobilizirali so svoje politične in gospodarske organizacije ter svečano -li besedo svojih lastnih delegatov, ki so bili z drugimi strankami vred glasovali za kompromis. Agitacija in vpitje kršč. socijal-tev je preplašila sedaj tudi druge meščanske stranke, ki se boje, da bi jih klerikalci razupili za nasprotnike meščanstva. V parlamentu se je pričelo govoriti o potrebi revizije komisijskega kompromisa. Ta revizija ie le mogoča, ako na njo pristane gosposka zbornica že vnaprej, ker po-menja vsaka enostranska sprememba kompromisa toliko, kakor popolno odklonitev. Nemški poslanci so se radi tega obrnili na odlične voditelje gosposke zbornice, a so dobili nepo-voljen odgovor, katerega so kasneje VSC tri skupine gosposke zbornice v svoji!' klubovih sejah tudi formalno ponovile, kon^tatujoč. da vztrajajo na kompromisu in da odklanjajo vsako pogajanje o njega reviziji, dokler poslanska zbornica z dejanjem ne pokaže, da ga ne mara. Z drugimi be- sedami: gosposka zbornica hoče tirati poslansko, da se izjavi z jasnim da al: pa ne. Položaj je postal s tem precej jasnejši. Pokazalo se je, da so domnevanja, kakor da bi hotela gosposka zbornica pomagati intrigam krščanskih socijalcev napačna. Poslanska zbornica je torej odkazana sama na sebe. Meščanske stranke morajo pokazati, ali se res bojijo kr-včansko-socijalnega vpitja ali ne. Ako bi bilo mogoče tekom par ur izvršiti glasovanje najširših meščanskih slojev, potem bi se skoraj pokazala notranja lažnjivost gesla o atentatu na meščanstvo-. Zaradi 40 in 80 vin. (večja bremena za široke vrste prebivalstva skoraj sploh ne pridejo v poštev). razumni ljudje ne govorijo o atentatih, ne spravljajo v nevarnost rednega funkcioniranja državnega stroja, ne napravijo a fronta preti upravičenim težnjam urad-ništva, ne desavunirajo mež-besedo svojih parlamentarnih zastopnikov in ne pahnejo tisočev svojih sodržavljanov nazaj pod davčne vijake. Kajti, ako se parlamentarna rešitev reforme osebnodohodninskega davka ponesreči, potem jo bo vlada izvedla s pomočjo § 14. Toda izvršila jo bo tako. kakor se bo njej za dobro zdelo in nikdo jo ne bo mogel ovirati, da se povrne k eksistenčnemu mlnimu 1200 K, da pa se v ostalem drži sklepov mešane komisije, da torej ostane pri zvišanih davčnih stavkih. Večino tvoreče stranke so se v soboto res udale pritisku krščanskih socijalcev dunajskih in se zedinile na to, da sprejmejo z gospodsko zbornico dogovorjeni kompromis samo z dostavkom. ki vstreza zahtevam dunajskih krščanskih socijalcev. Kot predlagatelj fungira dr. Šusteršič — menda ni hotel nihče drugi za ta rredlog posoditi svojega imena. Z ozirom na češko obstrukcijo se je glasovanje o tem predlogu odložilo do torka. Vendar se je pokazalo že na zborovanju strankarskih voditeljev, da je vsak oozit en uspeh takorekoč izključen. Stari :ein\vcn-der je govoril za to, da na >>e parlament kar domov pošlje in naj vlada pomaga s § 14. Socijalr demokrat Seitz pa je poudarjal, da je proti češkim agrarcem in narodn, i socijal-cem ter nemškim kršč. socijalistom in da noče imeti nič orpaviti in da se za*o soc. demokratje sploh ne bodo več udeleževali konferenc strankarskih voditeljev'. Paradoksno in vendar je resnično: obstrukcija Čeških agrarcev in radikalcev je morda rešila finančni načrt in tudi parlament pred § 14. Ako bi bilo šlo vse gladko, potem bi bila zbornica sprejela absurdni spre-rninjevalni predlog, katerega imenujejo zakonodajni konstruktorji eufe-mistično -dodatni« in katerega očetovstvo je prevzel — posl. dr. Šu-steršič. Vlada je imela za ta slučaj že vse pripravljeno in ljudski zastopniki bi se bili že lahko odpeljali na dolgi dopust. Po zaključenju državnega zbora bi bila vlada izvedla zakon o reformi osebnodohodninskega davka s pomočjo § 14. in najbrž tako, da bi bili tisoči preklinjali trenutek, ko se je parlament udinjal »dem dum men Kerl von \Vien«. Obstrukcijonisti so zadržali voz, na Katerem so drčale državniške modrosti dr. Šusteršiča in njegovih mandantov po strmini v — jarek. V torek bo zbornica sklepala o predlogih mešane komisije. Reči smemo že danes da v popolnoma drugem razpoloženju. 2e včeraj so postajali krščanski socijalci napram celi »rešilni akclij - sila ravnodušni. Postavili so dr. Sus-eršiča in dr. Grossa v prvo vrs*o. pustili jih. da se angažirata s svojimi klubi za njihov volilni kataster, sami pa so se umaknili k reser-vain . . . Zvedeli so namreč, da se gosposka zbornica ne mara šaliti, da je ostala njihova intervencija na gotovih visokih mestih brezuspešna in povrn jim je vlada naračunala, da so imeli v svojem strahu ->pred socialističnim vlomom« v tretjo dunajsko kurijo prevelike oči. Poročali smo že brzojavno, da pripravlja gosposka zbornica proti-udarec. za slučaj, da propade dogovorjeni kompromis: hoče namreč poslanski zbornici odgovoriti: ako spreminjate vi, gospodje, potem bomo spreminjati tudi mi in sicer bode-mo znižali eksistenčni minimum od 1600 na 1400 K. Ta naravnost peklenski načrt, ki bi bil definitivno pokopal vsako upanje na parlamentarno rešitev fin. zakonov in povrh še služil vladi kot dobrodošli ^nasvet«, je v zbornici hudo prestrašil. Izzvati radi 20 in 40 vin. nove boje za eksistenci minimum, to se zdi celo krščanskim sociiaicem prenevarno. Se snoči in tekom današnje nedelje so pričela privatna pogajanja, razni nemški voditelji nagovarjajo meredajne člane gosposke zbornice, naj vendar za božjo voljo preprečijo ta udarec. Mnogi, ki so bili še včeraj za Šusteršičev »inicijativni« dodatni predlog, kolnejo danes krščansko socijalne zapeijivce. Da se ni že angažiral nemški Nationalverband in Poljski klub, kranjski vojskovodja bi v torek obsedel, kakor morda še nikdar. Ker pa morajo veliki parlamentarni klubi vsaj na zunaj rešiti svoj prestiž, zato moledujejo danes njih voditelji pri članih gosposke zbornice za pardon v naslednji obliki: Poslanska zbornica sprejme Šusteršič-Grossov »dodatni predlog«, gosposka zbornica ga naj odkloni, ne stavi pa naj protipredloga, temveč naj enostavno vztraja na kompromisu. Poskmska zbornica se nato pri zo-petni razpravi »pritisku gosposke zbornice« — vda. Tako stojijo stvari nocoj. Kaj da odgovorijo člani gosposke zbornice na to ponižno prošnjo v zadregi se nahajajočih državnikov iz ljudske zbornice, ie še neznano. Vlada je, kakor se zdi pripravljena počakati. Krščanski socijalci in nemški Nationalverband, ki se v svojih listih tako ljuto zaletavajo v češke ob-strukcijoniste bi morali gospodu Stanku inPrašeku postaviti — vsaj v svojih srcih skromen ali hvaležen spomenik. Njima se imajo zahvaliti, da so mogli — premišljevati. Kar se glede nadaljne takrike obstrukcijonistov tiče. je treba opozorim: na njihovo izjavo, da nikakor ne nameravajo obstruirati fin. načrta in cv. so pripravljeni obstrukcijo v plenumu tako) ustaviti, čim se večina zbornice odloči glasovati za kompromis mešane komisije. Posl. Stanek je sicer včeraj pripomnil, da bodo češki agrarci v nasprotnem slučaju obstrukcijo usque ad § 14. nadaljevali, toda iz poučenih krogov se nam zatrjuje, da te poslednje grožnje ni vzeti pretragično in da se tudi obstrukcijonisti ne bodo protivili poskusom izvleči parlament iz zagate, v katero so ga speljali triumviri Fink-Gross-Susteršič. SOD ietniea ustoličenja zad-njega vapode kerotanskega. Maribor, januarja. Letos bo poteklo 500 let, kar je bil na Oospesvetskem polju ustoličen zadnji vojvoda Koroške. 500 let poteka letos, od kar je zadnjič ven-čala loka Slovenca koroškega vojvodo. Gotovo je dolžnost vsakega zavednega Slovenca., da se pobriga in dostojno praznuje ta zadnji, svetli ucnotek iz življenja koroških Slovencev. Će pogledamo nazaj v 500letno davnino slovenskega naroda, najdemo bore malo veselega, pač pa obratno, premnogo bridkega. Zgodovina našega naroda ve pač povedati, da so naši predniki v brezštevilnih slučajih krvaveli v bojih za obstanek države, ne pove pa nikjer, da bi jim bila kdaj država za to hvaležna, kot je bila malone vsem ostalim svojim narodom — pred kojim je imela sama strah. Nad nami si je vedno hladila jezico, nas imela slej kot prej za dobrodošlo — nakio sami sebi in njenim varovancem, Nemcem. Najlepši dokaz v podkrepitev gorajšnjega. je ravno Koroška in koroški Slovenci. Kot smo že uvodom navedli, so volili in venčali z vojvodsko krono koroški Slovenci svoje vojvode; bilo je to — pred 500 leti, v dobi, o koji navadno pišemo in čitamo, da je najtemnejša v zgodovini človeštva, o koji pravimo, da je madež človečan-stva... Od ustoličenja zadnjega koro-tanskega vojvode je zgodovina koroških Slovencev do danes še mrač-nejša kot ostalih. Le malo je še v nji jasnih trenotkov, v zadnjem času pa so še ti — zginili docela. Nekaj samo po sebi umevnega se nam zdi, — ne rečemo niti, da bi bila naša narodna dolžnost — da praznujemo Slovenci ta zadnji veliki dogodek koroških Slovencev čim naisvečaneje. In slavil se bode gotovo širom slovenske domovine. 1 udi enketa slovenskih narodnih društev v Mariboru, je sklenila, da priredi dne 22. marca v prostorih Narodnega doma veliko slavnost v LISTEK. 9 zarji trpljenja. F. K. (Dal je. J iomej je blodil po ulicah, kakor pijan. Crni kolobarji so mu plesali pred očmi. da ie komaj razločil ljudi, ki so hiteli mimo njega in brezmejna utrujenost mu je objemala telo, kakor žciczeu oklep. Ves se je tresel in kolena so mu klecala od slabosti. Hladni vetrič pomladanskega večera mu ie hladil razbeljeno čelo, a Tomej ga ni čutil. Z rokami je iskal v zraku ravnotežja in skoro tekal po ulicah. Ljudje so se ozirali za njim in majali z glavami ali pa se smehljali. Nekateri so mislili, da je blazen, drugi, da je pijan. A Tomej se ni menil zanje. Kmalu, ko je zapustil dom, je pozabil na skrivnostni obisk in v dušo se mu ie zazrla fiksna ideja, da dobi človeka, ki mu da kruha. Bil je o tem tako trdno prepričan, da niti za trenutek ni vzdvomil. S široko odprtimi očmi je buljil v polagoma se gosteči mrak in iskal dotičnika. Kadar je preletel eno cesto in trčil ob križišče, tedaj mu je za hip prešinila dušo misel: >Tu ga ni bilo.« A takoj nato je planil v prvo večjo ulico in si s hlastno nado venomer ponavljal: -Tu mora biti. Mora.« In hitel je dalje, široko mahaie z rokami in opotekaje zdaj na to. zdaj na ono stran. Večer je legel nad mesto in iz vseh izložb so lili slepeči valovi električne luči na tlak, ki se je svetlikal, kakor z vodo polit. Duh jedi Je napolni! ozračje. Tomej ga je začutil in obstal je pred veliko prodajalno z jestvinami. Srepo je strmel v bogato iziožbo, v ustih je čutil mokroto in topel dih telesa je puhtel iz prs. Glad se mu je oglasil s toliko silo, da je pozabil na vse okoli sebe. Potisnil je roke v žep. Megla pred njegovimi očmi se je razdelila v svetel krog in v njem se je zrcalila izložba z vsemi slastnimi jedili. Tomej je zamižal. Vse njegovo telo je kričalo od gladu in tam . . . tam bi samo posegel in bil bi resen. Trepetaje se je obrnil, kakor bi hotel ubežati izkušnjavi. Zavil je v bližnjo ulico in šel čez cesto, kjer je samevala stara cerkev. Sesedel se je na stopnice in odprl oči. Poln strahu je zopet ugledal svetla okna prodajalne, ki je segala v obe ulici. Sveže pečeno meso ga je zbodlo v oči in zazdelo se mu je, da se mu smehlja in ga vabi tako sladko, zapeljivo. Neznan glas mu ie zašepetal: »Tomej, bodi pameten! Samo z roko posežeš in dovolj ti bo. Nikogar ni, ki bi te videl. Tomej!« Preplašen je pogledal okoli sebe m si z rokami zatisnil ušesa. »Da bi kradel ?« In» zopet je začul mehak šepet: »Ne, Tomej! To ni tatvina. Saj vidiš, da ti nihče ne da. Pojdi torej in vzemi si sam. Drugače pogineš.« Ne pogina,« je zastokal Tomej in se še bolj sključil na mrzlem kamnu. V glavi je začutil topo bolečino, kakor bi ležal kos železa tam zadej v možganih in mrzel pot mu je obiil obraz. Svet se je zavrtil v divjem plesu okrog njega. Ie razsvetljena izložba je stala na svojem mestu, vsa polna vabljivcsti. Vrata prodajalne so bila odprta na stežaj. in v obližju ni bilo nikogar. Uslužbenci so bili vsi na drugem koncu, kjer je bilo več opravka. Tudi na cesti ni bilo dosti ljudi: bila je namreč ena izmed iakozvanih mrtvih ulic. Par prodajalcev sadja je napol dremalo pri svojih vozičkih in tu pa tam je švignil mimo kak avtomobil Drugače je bilo vse prazno in tiho. Tomej je počasi, kakor v sanjah, vstal in stopil s tlaka na cesto. Pri-bulil se je, kakor da se pripravlja na zločin. Sel je počasi, korak za korakom. Izložba je sijala v polni luči in ga vabila tako zapeljivo. Prekoračil je že sredino ceste, ko se je nenado- ma na pragu pojavil debel uslužbenec in se naslonil na podboje. Tome-ju je zledenela vsa kri po žilah. Prestrašil se je in divji srd mu je obenem preplavil dušo. »Vraga, da je moral priti ravno sedaj.« Obstal je na mestu, kakor ukopan in čakal. Uslužbenec si je prižgal cigareto in složno potisnil roke v žep. Parkrat se je uzrl v Tomeja, a potem se ni več zmenil zanj. Polglasno si je žvižgal neko pesem in se prestopal zdaj na eno. zdaj na drugo nogo. Tomej je strmel vanj. kakor v prikazen. Vsa njegova duša je bila polna le ene želje: da bi uslužbenec odšel, a zaman. Ura je potekala, uslužbenec je stal kakor pribit. Pokadil je že dve cigareti in že tisočkrat mogoče se je prestopil, a oditi ni hotel. Tomej se je obupan vrnil nazaj na drugo stran in se stisnil v teman kot. Vedno večja slabost ga je omamljala in bal se je, da se ne zgrudi. »Ah, da bi prišel vsaj do doma,« si je mislil in strmel v prodajalno. Zazdelo se mu je, da gre proč, da hiti domov in Že je bil poln upa. da vendarle pride do stanovanja. Ko pa se je zavedel, da stoji še vedno na istem mestu in da so mu noge utrple, kakor zmrzle, ga je objel divji strah in klel je uslužbenca, ki se ni hotel ganiti z mesta. »Da bi šel proč, bi bil rešen. Stegnil bi roko in zbežal. Nihče bi me ne dobil.« Zaupiti je hotel in izkričati svoj glad, da bi ga čuli vsi ljudje, a grlo je bilo suho in ustnice razžgane. Preteklo je zopet precej časa, ko je nenadoma začul nad seboj mogočni glas zvona. Udaril mu je v ušesa, kakor krepka pest in v zraku je čul klic: »Tat!« Skoro sesedel se je strahu. V blazni bojazni je pregledal ulico, čc ga je že kdo morda opazil, a zvon je donel neizprosno v daljnem odmevu: »Tat! Glejte, tat!« Tomeju se je zazdelo, da se je uslužbenec ozr! nanj. Povesil je oči in pogledal po ulici navzdol. Bližnji prodajalec sadja je dvignil glavo in pogledal proti cerkvi. Tomej je trepetal, kakor bilka na vodi. Videl je vse ostale prodajalce, kako zro proti cerkvi in bil je prepričan, da pridrve zdaj še drugi ljudje in ga zgrabijo. Zavedal se je, da ni ukradel, a v njegovi duši je bil greh, poželenje. 2e je Videl, kako ga zvezanega peljejo v zapor hi za njim tolpa ljudi, ki vpije in kaže s prstom nanj: »Tat! Sramota!« Čutil je že pesti, ki ga bijejo in noge, ki ga suvajo. Pognal se je izza zidu in se spustil v divji tek. »Zdaj me dobijo. O bog, daj da ubežim! (Dalj« pri&oCaJl&l t Stran 2 .SLOVENSKI NAROD-, dne 19. Januarja 1914, 14 štev, proslavo 5001etnice. Štajerski Slovenci hodimo s koroškimi vendar skoro isti križev pot narodnega življenja. Slavnost bo obsegala četvero delov: slavnostni govor, živo sliko »Ustoličenje«, igro »Tugomer-, m živo sliko »Podelitev fevd po vojvodu«. Pričakujemo obiska od blizu in daleč! — a Sfera Blugosz-Stapinski. Pod naslovom »Moj odgovor« priobčuje bivši minister za Gališko, Ladislav Dlugosz, brošuro, v kateri še enkrat zelo obširno opisuje afero Stapinskega. V govoru pravi Dlusz med drugim: Z več poslanci sem si stavili nalogo, da javno razkrinkam moža, ki je izdal našo stranko, poljsko ljudsko stranko, in ki je za denar prodal pravice in življenske interese poljskega naroda. Kdo bi bil mislil, da bo ta mož našel zaščitnike v avstrijskem parlamentu in sicer v vrstah one stranke, ki se ponaša, da je zapisala na svoj prapor boj proti vsaki korupciji! Namen leži na dlani! Na ta način naj bi se bila obrnila pozornost od korupcijske afere Stapinski, ki sem jo razkril jaz, obenem pa so hoteli s tem, da so potisnili mene v ospredje, zadeti stranko, ki Jo zastopam jaz. V teh kratkih dneh se je izvršilo proti meni sumarično postopanje, pri katerem so poslušali samo tožnike, saj drugih sploh slišati niso hoteli. Edini poskus pošteno mislečega poslanca Angermanna so v zbornici glasno prekričali. Jaz sam sem bil kot minister v stanju demisije, ker sem bil že 14. decembra 1913 izročil prošnjo za demisijo. Vsled tega po vladajočem običaju nisem mogel nastopiti v zbornici proti obreko-valcem. Vendar pa tudi nisem smel izpostaviti od sebe zastopanega dostojanstva napadu nebrzdanih sovražnikov. Med tem sem bil oproščen svoje službe. Nič me ne ovira več, da ne bi zavračal napadov na svojo osebo in da ne bi dokazal popolne neosnovanosti proti meni izrečenih doiožitev. Bivši minister Dlugosz govori nato podrobno o slučaju Starinski ter pravi uvodoma, da je bil Stapinski kot načelnik poljske ljudske stranke in njenega parlamentaričnega kluba pravi avtokrat. Tudi jaz, pravi, sem mu zaupal in se nisem strašil žrtev, da omogočim njemu in ljudski stranki, da doseže svoje politične cilj?. To zaupanje je Stapinski zlorabil. Dlugosz pravi, da je Stapinski brez vednosti in dovoljenja ljudske stranke podpisal takozvani volilnoreformni kompromis, ki v nobenem oziru ne odgovarja principu stranke. V moje veliko začudenje, piše Dlugosz, sem (izvedel pol leta nato, da je dobil Stapinski za to 80.000 K in da se je zavezal, da bo podpiral vlado bivšega finančnega ministra Zaleskega, namestnika Bobrzvnskega in politiko konservativne stranke. Z grozo so baje pri afsri Canadian Pacific konstatirali, da je Stapinski za denar prodal stranko in narodne interese. Dlugosz se bavi nadalje s shodom generalnega sveta poljske ljudske stranke v Rzeszovu ter pravi: Stapinski je napolnil dvorano do polovice z ljudmi, ki so imeli nalogo, da prevpijejo obtožbo načelnika in rnu dajo zaupnico. Spoznal sem, da je moja glavna naloga samo še ta, da strgam temu zapeljivcu ljudstva krinko raz obraz in da rešim poljskega kmeta in cel narod tega človeka. Osebno sem posegel vmes, da Stapinskega popolnoma razkrinkam. Zavedal sem se prav dobro, da moram izgubiti tudi jaz svoje ministrstko mesto. Zato sem podal takoj drugi dan, 14. decembra 1914. iz Lvova pismeno svojo demisijo. Ker je sprejemal denar, je bil Stapinski izključen iz poljske stranke. Samo njegov hitri izstop ga je obvaroval pred nečastnimi posledicami tudi s strani poljskega kluba, ker je bila parlamenta-rična komisija tega kluba že soglasno sklenila njegovo izključitev. Podrobno skuša nato zavrniti bivši minister Dlugosz očitanja glede prevare bar. Popperja, svojega stališča napram družbi za lesno industrijo, proti Popperjevi subvenciji za strankarsko glasilo glede tkzv. zamolčanja davčne obveznosti, glede sodno dokazane njegove neverodo-stojnosti in glede vloge, ki jo je igral v vprašanju petrolejske industrije in osemurnega delavnika. V ta namen predlaga faksimile brzojavk in pisem barona Popperja in barona Evsline in Marije Popper, ki v naravnost neverjetnih izrazih blatita svojega očeta. Končno vsebuje brošura še razne sodne spise v drugih aferah. Hrvaški sabor. V sobotni seji hrvaškega sabora, ki se je pričela ob 11. dopoldne, je edini izmed poslancev govoril frankovce dr Vladimir Prebeg. Uvo- doma svojega govora je protestiral proti zapostavljanju hrvaške zastave pri slavnosti spuščanja v morje nove veleoklopnice »S. Istvan« na Reki ter zahteval zadoščenje za to, da ni bil na to slavnost povabljen hrvaški sabor v celoti, marveč samo posamni poslanci. Na to je razpravljal o hr-vašho-ogrski nagodbi, kritiziral pro-vizčrično podaljšanje te nagodbe, govoril o komisarijatu in kritiziral delovanje bana barona Skerlecza. Med drugim je očital banu, zakaj ni interveniral v prvi seji novo izvoljenega sabora v prilog starčevičan-skemu starostnemu predsedniku Mi-leusniču ter končno izjavil, da bo njegova stranka, ki si je v dunajski »Die Information« dala novo ime — »katoliško-konservativne Frankove stranke*, — glasovala proti indemni-tetni predlogi. Predsednik dr. Bogdan Meda-kovic se je zavaroval proti govor-nikevim izvajanjem glede banove intervencije v prvi saborski seji, češ da :e nedopustna, da poslanec kliče eksekutivo na pomoč proti saboru, ter izjavil, da bi on prvi nastopil kot predsednik proti banu, ako bi se le-ta vmešava! v avtonomne posle hrvaškega sabora. Nato je prišla na dnevni red volitev reenikolarne deputacije, obstoječe iz 12 članov. Poslanec hrv. seljačke stranke Julžabetić je stavil nujni predlog, naj se regnikolarna deputacija voli z nalogom, da takoj razveljavi § 8. nagodbenega zakona in prične z ogrsko deputacijo pogajanja radi financijalne in gospodarske samostalnosti Hrvaške. Ta predlog so podpisali poslanci seljačke stranke in frankovci. Predsednik je izjavil, da ne dovoli razprave o tem predlogu, pač pa. pri) ušča izjave strank k temu nujnemu prediogu. Na to so podali izjave posl. Julžabetić za seljačko stranko, dr. Pa-velić za Starčevičevo stranko prava, dr. Prebeg pa za frankovce. V regnikolarno deputacijo so bili izvoljeni ti-le poslanci: od hrv .-srbske koalicije: dr. Aleksander Budaj. dr. Hinkc Hinkovič, grof Kulmer. dr. Ivan Lorkovič, dr. Bogoslav " ažuranič. dr. Vladimir pl. Nikolič. Svetozar Pribičevič in dr. Simeono-vič-Ćokič: od starih unionistov: dr. AJe! sander pl. Rakodczav in dr. Sve-lav $umanovič, od opozicije pa 51 o^an Zagorac in dr. Vuk Kis. Frankovci se volitve v regniko-lanr*o deputacijo niso udeležili. Prihodnja seia hrvaškega sabora bo v sredo 21. t. m. iHoansfce liomatiie. Kaj bo z Albanijo? Kdo bi mogel ro povedati? Da za enkrat homatije Še ne bodo ponehale, to je edino gotovo, in vzpričo tega dejstva je več ali manj vseeno, če stoji ali plava pred Valcno avstrijski »Panter^ ali pa avstrijski »Sspel«, ki ga pišejo tudi »Cscpel-. Mednarodna komisija v Valoni zahteva od velesil ojačenja posadke. Tudi nič novega. Staro je tudi, da v Valoni zapirajo ljudi, zakaj bi imeli sicer orr fnike? Da so ti zaprti ljudje muzlimani, tudi ni nič o-vega, saj ne stoji nikjer zapisano. Ja bi muzlimanov ne smeli zapir ti. Lmnp ostane lump, pa če ima tur ali cilinder na glavi, in lumpi spadajo v luknjo. Velesile so poslale, to je že zdavnaj znano, kontrolno komisijo v Valono. Zato je menda ostal Izmail Kemal, vendar še vedno šef provizo-rične albanske vlade. Ta kontrolna komisija pa si slučajno ne išče blamaže s kontroliranjem računov, marveč s kontroliranjem privatne korespondence. Velike važnosti je namreč, če si dopisuje Izmail Kemal in zato so ga poklicali pred komisijo, da bi se opravičil zaradi nekaterih pisem. Izmail Kemal se je postavil na stališče, če ima komisija kako vprašanje do njega, da naj prids k njemu. Zato ni prišel. Pozneje so ga seveda prisilili, govorilo se je takrat, da so Izmaila aretirali. Sedaj se govori različno in najbolj interesantno je, da kontrolna komisija ni že zdavnaj odstavila Izmail Kemala, če ima tako zvestega Vidovca, kakor to kaže Esad paša v svojem pismu na princa VVieda. Esadovo pismo se glasi: »Nikakor nisem stal v zvezi z Izet pašo proti kandidaturi visokosti princa VVieda in izjavljam, da tega tudi nikdar ne bom storil in ne bom nikdar podpiral pristašev Izet paše. Takrat, ko je bila Albanija turška, sem bil zvest sultanov general, odkar pa je Albanija avtonomna, ne poznam drugega, kakor svojo domovino. Kot vnet albanski patriot bon storil, kar ml je mogoče, da podpiram kandidaturo novega princa. Dokler živi in dokler se ne odpove prostom, ne bo mogoče Izvoliti nikogar dragega v Albaniji za kralja. V slučaju pa, da se odpove Vaša visokost prestolu ali pa, da vas doleti smrt, M mogel bili To ie mo|e prepričanje hi to sem dokazal tudi z dejanji s tem, da sem pregnal propagandiste iz območja svoje i Inde. Stori bom, kar bo v moji moči, da olajšam Vaši visokosti prihod. Esad paša.« To Je torej Esadovo lice, če smemo verjeti temu pismu. Upravičen pa je naš sum, da to pismo ne more biti avtentično iz dejstva, da je prišla vsebina tega pisma iz Trsta in baje iz rok telesnega zdravnika princa VVieda, dr. Berghausna. Ali piše Esad paša princu VViedu pisma, ki jih sme odpirati tudi njegov telesni zdravnik? Ali mu piše odprta pisma? Ali je dr. Berghausen upravičen sporočila, ki so namenjena princu, dati v javnost, predno je pisma bral princ sam? Prav zelo čudno bi se nam to zdelo, zato tudi temu pismu ne verjamemo. Dr. Berghausen je dospel 16. t. m. v Trst, 17. t m. je bila znana vsebina pisma. To bi bila indiskrecija, za katero bi zaslužil bodoči telesni zdravnik albanskega kneza kazen po albanski metodi. Recimo pa, da je to pismo pravo. Esad paša je vendar tudi kot turški general nekoliko izobražen človek, ki ve, kaj piše. In Esad piše: Samo jaz morem biti Vaš naslednik, če se odpoveste prestolu ali pa če umrete. Esad paša pravi s temi besedami, da je najboljše, če se princ Wied odpove prestolu. Zvest pristaš bi mu pisal: Pridi, glavo naj izgubim, če se ti ne podvrže ves narod, ki tako hrepeni po tujem knezu! Esad paša pa v isti sapi tudi odklanja dinastični princip, odklanja pravico prestolonasled-stva v rodbini Wied. Njegove besede sc glase, kakor bi rekel: In če imaš devet sinov in devet hčera, tvoj naslednik bom jaz. Kaj pa ima knez, ki ima takega podložnika, pričakovati? Ali mu ne bo stregel Esad paša vedno po življenju? Skoraj bi rekel, da bi se ne motili, če bi to trdili. Tudi tu •je misel prozorna: Le pridi, skrbel bom, da te bodo sprejeli kot kneza. S seboj pa moraš prinesti onih 75 milijonov, katerih bi velesile meni nikdar ne dale. Ti boš prvi knez, jaz bom drugi. Da se ne bom med tvojo vlado postaral, zato bom že skrbel sam, saj se tudi ob knez. vratu nož ne skrha. Za kaj bi torej Esad paša. ki se je bit že enkrat proglasil za albanskega kralja, ne zasledoval še nadalje tega cilja? Čim več nrinese princ Wied s seboj, tem boljše je za Esada. Čim udobnejše postelje v Draču knezu VViedu. tem udobnejše bo stanoval knez Esad. Da pa nimamo opraviti v Albaniji samo s tem knežjim kandidatom, nam kaže izpoved Sureja bega pred vojnim sodiščem v Valoni. Ta se zagovarja, da je pred poldrugim mesecem izvedel za načrt Bckir age, postaviti na prestol Izet pašo. Sureja beg je odgovarjal Bekir agi ter izdal njegovo tajnost avstrijskemu in italijanskemu veleposlaniku. Zato je bil v Carigradu 24 ur zaprt. Izmail Ke-malu ni ničesar sporočil, ker ima dokaze, da je Izmail Kemal izdajica. Med tem namreč, ko je vladala v Valoni vsled grše blokade lakota, se je odpeljal Izmail Kemal v Evropo ter pisal Vcnizelosu in kralju Konstantinu, da bo vedno zvesto vdan Grški. Kakor njegov oče, bo tudi on zvesto služil grškemu kralju. Leta 1908. je bil Izmail Kemal pripravljen priznati, da spada cela Albanija do skrajnih grških otokov, torej tudi Valona, pod Grško. Tu se nam torej zopet odpira nova rana. In v take razmere hočejo spraviti evropske velesile red? Nič ne bo iz tega, pa naj bo knez albanski Izmail Kemal, Esad paša. Izet paša ali Viljem Wied. Naši diplomati tega seveda niti sedaj še ne vidijo. Štajersko. Iz deželnega šolskega sveta. Imenovana je provizorična učiteljica na nemški šoli v Konjicah, Štefanija Vvicssler za definitivno; prestavljena je definitivna učiteljica v Trbovljah-Vodah Hildegarda Rieger v Eggen-berg: začasno je vpokojen nadučitelj v Rogaški Slatini Franc Janisch; stalno so upokojene učiteljice Marija Furlan, Olga Gregorič in Emilija Kren. Iz Rajhenburga. V soboto zvečer je imelo tukajšne prostovoljno gasilno društvo svoj redni letni občni zbor pri Radeju. Društvo je obhajalo minule leto 201etnico svojega obstanka in je tudi drugače prav živo deloval;:. Po zaslugi nadučitelja Jamska je danes moštvo izvežbano tako, da se lahko meri z vsakim sosednim. V imenu Zveze narodnih društev je govoril na občnem zboru predsednik l.ešničar, ki je posebej pribil vneto delovanje načelnika Antona Kune j a za rajhenburško gasilno društvo. Pravkar je minilo 10 let, kar mu g. župan Kunej načeluje in kar se Je po njegovem trudu upeljaJo v raj- henburškem gasilnem društvu, prvem v Posavju, slovensko poveljevanje. Ob lOletnici načelovanja je društvo odlikovalo tudi g. Kuneja s tem, da ga je na sobotnem občnem zboru imenovalo svojim častnim Članom. Podružnica družbo sv. Cirila tu Metoda v Velenju ima svoj občni zbor dnz 25. t. m. v Ježovnikovi gostilni ob 5. uri popoldne z običajnim dnevnim sporedom. Poslanec VVastian in »Sudmar-kinl« denarji. Kakor znano, se je o Wastianu tudi trdilo, da je prišel v prepiijateljske stike z blagajno društva »Sudmark«, kateremu je nače-loval. No, sedaj po treh mesecih se je vendar odločilo vodstvo »Siid-marke« dati izjavo, da se je blagajno dne 28. decembra preiskalo in pregledalo knjige ter da se je našlo vse v redu. Nam je vse eno, kako se »Siidmarkini« denarji porabijo; kajti vse eno bo, če jih vzame kak predsednik ali pa kak individuum na Sp. Štajerskem, ki ostane tako dolgo zvest sin matere Germanije, dokler ima kaj »Sudmarkinega« cvenka v žepu. Čudno pa je, da se je s to izjavo čakalo tako dolgo: pravijo, da je bPa tega kriva tiskarska stavka. Morebiti je res. Maribor. (5001etnica ustoličenja zadnjega vojvode korotanskega.) Kot javljamo že na drugem mestu, je sklenila enketa narodnih društev, da praznuje 5001etnico ustoličenja zadnjega vojvode korotanskega, čim najslovesneje. Sicer še spored ni do zadnjega izgotovljen, zedinilo se je pa, da bo glavni del obsegal kratek slavnostni govor, temu bode sledila živa slika »Ustoličenje^, na to »Tu-gomer« in temu zopet živa slika »Vojvoda podeluje dostojanstva«. Narodna društva bodo, kot že omenjeno, osnovala vso slavnost čim najsijajneje. Ne le kot čim najefekt-nejša ederska prireditev je slavnost zamišljena, hoče se tudi na ta dan praznovati v istini važen trenotek, važen dan iz zgodovine slovenske prošlosti. Slavnost se bo vršila dne 22. marca v prostorih Narodnega doma, pričenši ob 3. uri popoldne. Pa-tronanco prireditve se poveri *Zgo-dovinskemu društvu v Mariboru«. Poživljamo naše sorojake, da prično že danes js. čim najživahnejšo agitacijo. Prireditev bo veljala ogromne vsote. Kljub temu pa se ne strašijo društva izdatkov, kajti tu nam ne gre za gmotni dobiček, marveč samo za to, da pokažemo, kako umevamo uvaževati to. kar se je pred 500 leti zadnjič odigralo svetlega v zgodovini koroških Slovencev, kot vseh nas ostalih. Da pa bo slavnost čim najslovesneje uspela, je neobhodno potrebno, da naši rojaki na ta dan ne prirejajo drugodi veselic in omogočijo čim najštevilnejši obisk. Pokazati moramo ta dan. da se zavedamo velikega trenotka prošlosti in — sedanjosti. Prireditvi dne 22. marca v Mariboru, bodo sledile še druge v Ptuju. Celju. Žalcu itd. Iz Maribora. Jutri, v torek, vsi na občni zbor Ciril-Metodovih podružnic! Mariborski Sokol ima svoj redni letni občni zbor dne 24. januarja t. 1. ob 8. uri zvečer v kmečki sobi Narodnega doma v Mariboru. Spored običajen. Maribor. (Priporočljiv obrtnik.) Zlatninar Trutschl (reete: Tručl) je vsako soboto in sredo dopoldne — zaveden Slovenec. Namreč: takrat, ko vabi slovenske kmečke odjemalce h kupovanju. Ostale dni, zlasti pa po večerih, je seveda trd »Nemec«, saj ima že ime čisto nemško... Ta mož je zagrizen »Siidmarkovec* in gre tako daleč, da štenka celo one slovenske pasante, ki se dobro zavedajo vse njegove nemškutarske brezpomembnosti. Izziva pa jih samo za to, ker govore v oni slovenščini, s kojo drugače on vabi kaline v svojo trgovino. Ker je pa mož pravi junak, jo po vsakem izzivanju seveda na moč hitro odkuri. Trutschl je Slovenec — po rojstvu. Slovensko gledališče v Mariboru. Pri prihodnji predstvavi »Legijo-narji«, ki se vprizori v nedeljo dne 25. prosinca 1914 ob pol 8. uri zvečer, se bo izvajalo več pevskih točk z zaenim sodelovanjem godbe Glasbenega društva. Naši igralci so prav pridni na delu in ne stavijo meje svoji požrtvovalnosti. To pač naj slavno občinstvo vpošteva in napolni dvorano do zadnjega kotička. Ta narodna igra s petjem in godbo bo gotovo vsakemu posetniku predstave nudila dovoli užitka in zabave. Predprodaja vstopnic pri g. Weixlu, Glavni trg 22. Klub »Narodni pipec« v Maribora vabi vse interesente na eksistenci kluba na redni občni zbor dne 30. januarja 1914 ob 8. uri zvečer v kmečki sobi Narodnega doma. Dramatično društvo v Maribora opozarja cenjeno občinstvo že danes na veliko slavnost 5001etnega ustoličenja koroških vojvod, katero prirede narodna društva mariborska dne 22. sušca 1914 v vseh prostorih Narodnega doma pod vodstvom Zgodovinskega društva v Mariboru. Iz Gradca. V »TagespoŠti« Čitamo, da vlada v krogih trgovcev, obrtnikov in hišnih posestnikov velika nezadovoljnost proti zastopnikom uradništva v mestnem svetu, ki so pripomogli socijalistu Ausobskemu do podžupanskega mesta. Obrtniki so sklenili prirediti po mestu več protestnih shodov. Celo akcijo vodi mestni svetovalec Brandl. Koroško. Drobne vesti. Gostilničar Josip Bukan v Beljaku se je zastrupil v svoji kleti, ko je žvepljal sode. Odpeljali so ga v brezupnem stanju domov. — Laškim tihotapcem in divjim lovcem, katere je zasačil v lovišču dr. Preissa pri Pontebi so že na sledu. Laški divji lovci in tihotapci so bili v zvezi z avstrijskimi divjimi lovci. — V Mavtnu se je zastrupila 71etna hčerka posestnika in trgovca Kiliana Ortnerja pri izruvanju zoba. Dekle m je zastrupilo kri in je kljub zdravniški pomoči v kratkem umrlo. — Slugi v hotelu Schellander v Volšperku je ukradel neznan tat iz njegove spalnice 420 K denarja. — Pri Rojah so našli zmrznjenega 64-Ietnega starčka Filipa Falle. — V poštni urad pri Sv. Škocjanu so vlomili do sedaj še neznani tatovi in so odnesli iz blagajne za 10 K drobiža in za 8 K znamk. — Obešen Konj. V nekem hlevu na Šentvidski cesti v Celovcu so našli obešenega konja. Konj je bil prekratko privezan, je padel in obvisel. Konj ie bil vreden čez 400 K. Primorsko. Vojaška vest. Govore, da pride v Gorico en oddelek gorskih topni-čariev, ki bodo nastanjeni deloma v stari vojašnici nad Placuto, deloma v bivšem deškem semenišču. IX. avstrijski vinorejski kongres avstrijskega vinorejskega društva na Dunaju se vrši letos v Gorici in sicer od 7. do 12. septembra. Stroške tega kongresa bodo plačali v delnih zneskih poljedelsko ministrstvo, vinorej-sko diuštvo na Dunaju in dežela. Za častnega predsednika tega kongresa je izvoljen tržaški namestnik princ Hohenlche. Istočasno se priredi v Gorici in sicer v prostorih trgovske zbornice vinorejska razstava, na kateri bode razstavljeno razno grozdje in raznovrstno vinorejsko in kletar-sko orodje. Goriška porota ima letos svoja zasedanja 30. marca, 22. jun., 19. oktobra in 9. decembra. Predsedovali bodo porotnim obravnavam dvorni svetnik Cazzafura in višja sodna svetnika Coronini in M. Rutar. Vlom. Neznani tatovi so vlomili v petek ponoči v Mazzolijevo mi-rodilnico v Gosposki ulici v Gorici Našli so v blagajni samo 30 v. Od tod so šli tatovi v škofov vrt in od tod v župnišče sv. Ignacija, kjer so ukradli mošniiček, v katerem je bilo za 20 K drobiža. Tolminska železnica. V vladni predlogi za lokalne železnice je tudi tolminska železnica in sicer normal-notirna proga od Sv. Lucije do Tolmina. Proga je proračunana na okroglo 3 milijone kron, katere plača država sama. Prvotno je bila zasnovana ta proga še preko Tolmina do Kobarida. Proga pa je sedaj za dobro polovico okrajšana in sicer z ozirom na dejstvo, da prebivalstvo ne plača in tudi ne more plačati od države zahtevanega zneska. Z zgradbo te proge je ustreženo prebivalstvu, ki ima bogato zalogo raznega blaga za izvoz, obenem pa je ustreženo vojaškim zahtevam. III. veliki planinski ples v Trstu. Ta velika narodna prireditev, ki se vrši dne 31. januarja 1914 in o koji je poročalo glasilo »Planinski Vest-nik« že pred meseci, prekosila bode, kakor kažejo vse predpriprave gotovo zopet svojega prednika pred 3. leti II pl. ples. Vsi odbori, kakor de-koracijski, gospodarski, reklamni itd. so z vso vnemo na delu, a razun teh se je osnoval tudi poseben damski odbrr pod predsedstvom mil. gosp. Zinke dr. Rvbaf eve, ki prevzame vse vodstvo in oskrb v paviljonih in kočah, ki jih postavijo planinci na tem željno pričakovanem plesu. Ker je ves čisti dobiček namenjen za zgradbo planinske koče vrh Črne prsti, nove postojanke našega »Slov. plan. društva«, upamo, da bode dne 31. januarja 1914 pravi narodni praznik, ki vabi že sedaj slavno občinstvo in kliče na svidenje, dne 31. Januarja 1914 na 111. velikem planinskem plesu na obalih sinie Adrije. 14 štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 19. Jamarja 1*14. Stran 3. Predrzna vloma. V petek zvečer so vlomili neznani tatovi v manufakturno trgovino Weiss na korzu v Trstu. Navrtali so železno blagajno in odnesli iz nje za 3000 bankovcev. Isti večer so vlomili bržkotne isti tatovi tudi v manufakturno trgovino Gregoric na Novi cesti. Odnesli so ve: oblek in kožuhov, vrednih 5000 kron in več denarja iz blagajne. O tatovih nimajo še nobene sledi. Drobne vesti. V Trst je prišel v soboto telesni zdravnik bodočega vladarja neodvisne (?) Albanije princa Wieda dr. Berghausen. Prišel je iz Drača, kjer je inspiciral na višji ukaz bodočo prestolico svojega vladarja. Dr. Berghausen je pripovedoval v Trstu, da je prestolica princa \Vieda popolno moderno urejena. Prebivalci v Draču in v okolici pričakujejo nestrpno svojega novega vladarja. Esad paša je izročil dr. Berghausnu baje zelo laskavo pismo za princa \Vieda. Princ Wied bo potoval v Albanijo preko Trsta in bo nrišel v Drač z enim Llovdovih par-niKov dne 25. t. m. — Na Reki so spustili srečno v morje najnovejši in največji dreadnought »Szent Istvan«. Tej siavnosti je prisostvovalo nebroj avstrijskih in ogrskih državnikov in zastopnikov raznih oblasti. — V Llovdovem hangarju v Trstu je vrgla nnria delavca Valentina Danekova raz več metrov visok oder. Mož je obležal na mestu mrtev. — Pri spuščanju v morje dreadnoughta »Szent Istvan« na Reki se je utrgala veriga hidravlične stiskalnice. Veriga je odtrgala delavcu, ki je bil pri stiskalnici obe nogi. — Sneg, ki je zapadel Gorico, je skopnil in v Gorici je zopet najlepše gorko vreme. Na nekaterih drevescih so že pognali prvipo-gnanki, katere je sneg uničil. — Vsled snežnih zarnetov je avtomobil-ni promet Gorica - Postojna ustavljen. Avtomobili vozijo do preklica samo do Vipave. — Na cesti v Devin je dohitel do sedaj še neznan avtomobil kletnega hlapca Franca Bav-ko. ki je peljal po cesti samokolnico. Avtomobil je vrgel moža v cestni jarek, kjer je obležal mož nezavesten. Vv-tomobiiist se ni niti zmenil za ponesrečenca in je peljal naprej. Moža so dobili več ur po nesreči potniki in so ga peljali v bolnišnico. — Moža, ki je poskusil dvigniti pri prometni *^ar,ki na Reki na račun inženirja Ru-:ha .3000 K in pobegnil, še niso dobili. Sumijo, da je bil ponevernik alc bivši Rubinichov delavec, ki je dobro poznal razmere in da je bil v zvezi s kako dobro organizirano tatinsko družbo. Umrl je v Roču župnik in prodekan g. Rihard Ružička. Pokopali so ga v nedeljo. — Vsled silne burje je šel v soboto zvečer neki Anton C. iz Trsta namesto domov v ulico Sv. Filipa v Starem mestu. Včeraj zjutraj je dobil, ko se je zbudil, poleg sebe hudo nečerno žensko in hudega mačka, pogrešil pa je denarnico, v kateri ie imel 1600 K denarja. Ženska tatvino zanika. Napredek slovenskega naroda na prosvetnem polju. Pri splošnem ljudskem štetju se pri posamnih osebah, kakor je znano, odi zabeleži, da - li jc dotičnik vešč stanja in pisanja. Statistični rezultat Padskega štetja v tem oziru je vele-Z3nimiv, ker nam kaže stopnjo izobrazbe, na kateri se nahajajo po-samni narodi. V naslednjem podajamo na temelju uspehov zadnjih ljudskih štetij statistične podatke o pismenosti prebivalcev avstrijskih južnih dežel. Po ljudskem štetju leta 1910. je bilo na našem jugu nepismenih ali anaifabetov; med Nemci 4*15%, med Slovenci 15-40'- , med Italijani 17*42 .Jstotkov in med Srbohrvati 63*67%. Ako u važu jemo, da so Nemci na našem jugu večinoma sami uradniki, potem se ni čuditi, da so analfabeti v njih vrstah tako maloštevilni. Če torej izvzamemo Nemce, ki pravzaprav itak ne pridejo v poštev, ker na našem jugu nikjer ne tvorijo avtohtonega prebivalstva, stojimo Slovenca na jugu v prosvetnem oziru na prvem mestu, ker je med nami samo 15*40% nepismenih ljudi, to je takih, ki ne znajo ne čitati, ne pisati. Leta 1910. je bilo na avstrijskem Jugu 94-437^ Nemcev, 8174% Italijanov, 79*31% Slovencev in 3548% Srbohrvatov, ki so znali citati in pisati, d očim je bilo leta 1900. pismenih t. i. takih, ki so vešči čitanja in pisai-nja 88-61% Nemcev, 71*06% Italijanov, 65*67% Slovencev in 24*00% Srbohrvatov. Slovenci smo torej v zadnjem desetletju napredovali glede pismenosti za 13*46% in izkazujemo potemtakem med vsemi narodi na tem polju največji napredek, ker so Srbohrvati napredovali samo za 11*48%, Italijani samo za 10*68%, Nemci pa celo samo za 5*82%. Zanimivo je tudi odstotno razmerje pismenih in nepismenih v po- samnih življenjskih razdobjih. Moških med 10 in 20 leti Jih Je veščih med Slovenci Čitanja in pisanja 95*91c c, ženskih v isti starosti pa 95*94%, dočim Je moških v isti starosti med Italijani pismenih samo 93-4<<, ženskih pa 92*7%. V starosti od 20. do 30 let je bilo leta 1910. pismenih Slovencev 93*4% Slovenk pa 928%. Tudi v tej skupini so Italijani za Slovenci, ker je pismenih Italijanov v tej starosti samo 92 2 *, Italijank pa celo samo 87*8%. Tudi v starosti od 30 do 40 let je razmerje glede pismenosti med Slovenci in Italijani skoraj enako. — Ljudsko štetje namreč izkazuje v tej starosti $8*5% pismenih Slovencev in 86% pismenih Slovenk, dočim je pismenih Italijanov 88*7%, pismenih Italijank pa samo 82%. Iz teh podatkov je razvidno, da korakamo Slovenci na polju izobrazbe mogočno naprej in da ni daleč Čas, ko bomo stali ob grobu zadnjega — analfabeta med nami. Dnevne vesti. Izredna seja občinskega sveta bo v sredo, dne 21. januarja 1.1. ob 6. zvečer v mestni dvorani. Na dnevnem redu je: Ponovno posvetovanje o županovih poročilih in posojilih mestne občine ljubljanske in njih uporabi ter o dolgovih mestne občine v razne občinske zaklade. — Ker je za nekatere točke tozadevnih nasvetov v zmislu $ 57. občinskega reda potrebna kvalificirana večina, vabijo se vsi p. n. gg. občinski svetovalci, da se seje zanesljivo udeleže ter se opozarjajo na določila S 58. obč. reda. Na čelu besedoiomnikov. G. dr. Šusteršič je v poslanski zbornici dosegel uspeh, za kateri ga ne bo nihče zavidal. Iz uvodnega članka spoznajo čitatelji, kako sta se poslanska zbornica in gosposka zbornica domenili in dogovorili zastran osebnega davka. Dostavljamo le še. da so krščanski socijalisti sami ponudili gosposki zbornici tak kompromis. Toda, ko je bil dogovor sklenjen, so krščanski socijalisti naenkrat postali drugih misli in so hoteli dogovor preprečiti, 'iako ali tako, z lepa ali z grda. Končno so se dogovorili z nekaterimi drugimi strankami, da poskusijo preprečiti sklenjeni dogovor potom posebnega dodatnega predloga. Očividno je, da gre za prav navadno besedolomstvo. Tako veliko in grdo je to besedolomstvo, da ni hotel nihče prevzeti prve vloge, ne krščanski socijalisti, ne nemški nacijonalci, ne Poljaki. V tej zadregi so se obrnili za pomoč do dr. Šusteršiča in ta je res posodil svoje ime temu bese-dolomnemu predlogu. Krščanski socijalisti so za to veliko uslugo proglasili dr. Šusteršiča za svojega najzve-stejšega bašibozuka. -j- Avstrijsko državno uradni-Štvo je skrajno ogorčeno zaradi predloga, ki mu je posodil svoje ime er. Šusteršič. V soboto se je v državnem zboru oglasila cela vrsta uradniških deputacij. ki ]z protestirala proti predlogu dr. Šusteršiča in zahtevala, da se zavrže. To zahtevan je je dobilo toliko večji pomen, ker je vodja češke obstrukcije Sta nek rekel uradnikom: Obstrukcije no takoj konec, če izgine Šusteršiče- predlog in vse bo v petih minutah r, seno; če pa ne izgine Šusteršičev predlog, razbijemo državni zbor, pa naj si vlada pomaga s § 14. -f Klerikalci so hudi in ogorčeni, ker poročajo in razpravljajo o vodi-škem sandalu vsi svetovni listi. Hudi in ogorčeni so na naprednjake, očita-?oČ jim, da so !e - ti poskrbeli za to, da sc je dvomljiva slava »svete Jo-hance« raznesla po celem svetu. Tako - le modrujejo: »Če se v privatni družini ljudje razpro, kar se tudi v liberalnih družinah mogoče zgodi, potem res olikani ljudje nimajo navade, bešati zasebnih stvari na veliki zvon, ampak poravnajo svoje razprtije doma, med seboj. To zahteva diskrecija napram javnosti.« To so prav lepe besede in bi bile v normalnih razmerah tudi umestne. Toda ta lepi nauk bi moral veljati za obe prizadeti stranki — za klerikalce in za naprednjake. Seveda, klerikalci gorč za ta nauk samo takrat, kadar se tiče njih, samo takrat zavijajo hinavsko oči in kličejo: »Ne obešajmo svojih zasebnih stvari na veliki zvon, ampak poravnajmo svoje razprtije doma, med seboj.« Ako pa se jim zdi, da bi morali napredni, oblatiti prsd svetom in jih postaviti v slabo luč, takrat žvižgajo na vsa načela in spravijo med svet vse, o osmer mislijo, da bi moglo njihove politične nasprotnike kompromitirati. Ali naj to dokažemo? Dokazi so nam takoj pri rokah. Vzemimo kar najnovejši slučaj: revizija na magistratu, ki jo je na Štefetovo željo odredil deželni odbor. To vest Je kar toplo poslal sam Štefe potom Hcrcogove korespondence dunajskim m graškim nemškim listom. No, to bi končno še ne bilo nič slabega, ako M postal mo suho vest, toda garniral Jo Je takoj z raznimi lažmi in namiga van ji, češ, da Je deželni odbor odredil revizijo na ljubljanskem magistratu, ker se gode tam razne nerednosti, ker so prišli na sled raznim tatvinam in deiravdacijam, in da bi te infamije še bolj zabelil, jih je podkrepil z raznimi citati iz »Sloveča«, ki je tudi napovedoval naravnost strašna razkritja o koruptnem gospodarstvu na ljubljanskem magistratu. Tako je postopal »Slovenec« še pred par tednu Takrat je bilo vse prav in še na misel mu ni prišlo načelo: »poravnajmo svoje razprtije doma med seboj in ne obešajmo jih na veliki zvon.« Ali naj navajamo sedaj še vzglede iz afere »Glavne posojilnice«? Kakšen kapital so kovali klerikalci iz te nesrečne afere pred tujo javnostjo, to je še itak vsakomur v živem spominu. In vzpričo takega svojega postopanja se delajo klerikalci sedaj ogorčena, da je škandal z vodiško Johan-co prodrl v najširšo javnost in da piše o njem vse svetovno časopisje. Hinavci! Sedaj zavijajo licemersko oči in vzdihujejo: »Nemci nikakor niso voljni delati od liberalcev zaželjenih razlik med liberalnimi in klerikalnimi Slovenci, ampak pravijo: »So sind die Slovenen!« Ej, klerikalna gospoda, pridržite si svojo ogorčenost in moralno žalost, saj Nemci niso delali razlike med liberalnimi in klerikalnim Slovenci tudi takrat, ko je Štefe javil nemškim listom o »tatvinah in defravdacijah« na ljubljanskem magistratu! Pika! — t Prof. Vilibald Zupančič. Včeraj dopoldne je umrl v Ljubljani vpokojeni profesor in šolski svetnik Vilibald Zupančič. Pokojnik je bil na glasu kot dober šolnik in je bil kot tak dolgo vrsto let okrajni Šolski nadzornik. Političnega življenja se aktivno ni nikoli udeleževal, bil pa je ves čas zvest pristaš narodno-napredne stranke. Zapustil je vdovo Margareto in štiri sine, izmed katerih je Evgen okrajni komisar, dr. Adrijan pa odvetniški kandidat. Pogreb bo v torek 20. t. m. ob 3. popoldne. Bodi odličnemu šolniku ohranjen trajen spomin! — Nov list. Izhajati je začet v tiskarni M. Hrovatina tednik »Naš Glas« kot glasilo nanovo se snujoče neodvisne kmečke stranke. List se bo pečal v prvi vrsti z gospodarskimi vprašanji. List »Slovenski Dom« bo izhajal dalje kot glasilo načel narodno - napredne stranke. — O vodiški Johanci priobčuje obširen članek petrogradska »Novoje Vremja« pod naslovom »»Sveta« Ivanka in njeni visoki pokrovitelji.« Ugledni ruski list je v svojem članku zlasti podčrtal zveze, ki so jih imeli s * sveto« Ivanko reški kapucini ter škofa dr. Jeglič v Ljubljani in dr. Stadler v Sarajevu. Članek navaja vse podrobnosti, ki jih je dognala sodna razprava. — Sen zaci jona len proces na Dunaju. Nekaj let je že tega, kar se je vršila v Ljubljani kazenska obravnava, ki je vzbudila takrat zanimanje po celi Avstriji. Tožen je bil sin nadvojvode Ernesta, baron Walburg. A tudi njegova sestra, Klotilda pl. Sini ič, je bila tedaj aretirana, vendar sc je sodno postopanje proti njej ustavilo. Pri takratnem ljubljanskem procesu je bilo glavno vprašanje to, če se je nadvojvoda Enest, ko je prebival v Ljubljani, res pravilno in postavno poročil z materjo svojih otrok. Wallburgu in Klotildi pl. Simi-čevi je šlo za dedščino po nadvojvodi Ernestu. Ljubljanski proces ni v tem oziru prinesel nikake jasnosti, četudi so veleprevidne fzpovedbe nekaterih prič napravljale vtisk, da je bil nadvojvoda Ernest cerkveno pravilno poročen. Zlasti veliko zanimanje je tedaj vzbudila izpoved takratnega mestnega komisarja Robide, o katerem se je vedelo, da v tej stvari ni bil zaslišan samo na edino kompetentnem mestu, namreč pri sodišču, nego tudi pri — deželni vladi. Morda bo gosp. Robida še imel priložnost o tej stvari dati pojasnila, kajti Klotilda pl. Simič jo je zopet sprožila. Vložila je namreč pri okrajnem sodišču za notranje mesto na Dunaju tožbo proti komorniku grofu Strachwitzu, naj ta pod prisego izpove, kar mu ie znano o zapuščini nadvojvode Ernesta. Klotilda pL Simič je sodišču predložila pismo, v katerem ji nadvojvoda Ernest piše, da je bil z njeno materjo poročen in da je v svojem testamentu za otroke izdatno poskrbel. Ko je nadvojvoda umiral, niso pustili Klotilde pl. Simič k njemu in tudi glede oporoke ni mogla zadobiti zadostnega pojasnila. Toženi 82 let stari grof Strachwitz je izpovedal pri sodišču, da mu Je nadvojvoda Ernest priznal, da je bil s baronico VValburg cerkveno poročen. O premoženju nadvojvode Ernesta pa se Je branil izpovedati, češ, d« je s častno besedo vezan molčati. — Sodnik ga Je podučil, da ga zastavljena častna beseda ne odveze od pričevanja. Gro Strachwitz si Je iz-oronil nekaj r*ati *w***rtt«<*uir» alnrr na ■"»*• ^■**^*™*n ^m^^^^^r ^^^^^^^m rr^^MMvvnr npnTnT^rn> n*m Se priznal, da je bilo premoženje nadvojvode Ernesta iako znatna Obravnava ie bila preložena in bo sodišče rekviriralo zapuščinski akt po nadvojvodi Ernestu od najvišjega dvornega urada. Tako zna zdaj priti le jasnost v to stvar. Kakor znano, je najstarejši sin nadvojvode Ernesta, v Ljubljani obsojeni VValburg, natakar v Budimpešti. — Mezdni boj avstrijskih tiskarjev. Z 19. .januarjem dela po določbah začasnega pomočniškega cenovnika v 300 tiskarnah okoli 3600 pomočnikov. Te tiskarne imajo tudi čez 900 pomožnih delavcev in delavk. Poleg tega je zaposlenih še v dunajskih tiskarnah, ki izdajajo le časopisje, v črkolivnicah in stereotipijah ter v državnih podjetjih okoli 2300 pomočnikov, ki delajo v zmislu posebnih ce-novnikov. — Umrl je šolski sluga na ljubljanski c. kr. I. državni gimnaziji, g. Ignacij V a k s e 1 j, po daljši bolezni. Z njim izgubi zavod zvestega, poštenega, svoji gimnaziji srčno udanega služabnika. Pogreb bo jutri v torek popoldan ob 2. iz šolskega poslopja. — £ tridesetletnica. Dne 4. februarja praznuje g. Nikolaj Rus, sluga mestnega fizikata svojo 401et-nico službovanja pri mestnem magistratu. Mož je pri svoji starosti še čvrst in čil ter pri vseh tovariših priljubljen in poznat kot zvest in odkrit tovariš. — Dan za športnike. Včerajšnja nedelja je bila, kakor nalašč za vse zimske športe. Vreme je bilo dovolj lepo in ne premrzlo, vsled Česar so mestni športni krogi poleteli na vse kraje okolice. Po cestah so brenk-ljali v sani zapreženi konji, sankali-šča in drsališča so bila jako živahna, največ je bilo pa smučarjev. Iz vsakega kota je prilezel če že ne drugi, pa kak vojak. Izredno veliko se jih je pa odpeljalo z zjutrajšnjima vlakoma na Gorenjsko, največ do Medvod, nekateri pa še dalje. Tudi na šmarno goro, k Sv*. Katarini in Sv. Jostu jih je poletelo nekaj in le zmrz-njenci so ostali v mestu po kavarnah in doma pri zakurjenih pečeh. — Fantovski ples prirede fantie šentjakobske soseske v soboto, dne 31. januarja pri Češnovarju na Dolenjski cesti pod pokroviteljstvom župana iz Kurje vasi. Začetek ob pel S. zvečer. Vstopnina 40 v za osebo. Ker se priredi v prid knjižnici Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj in vabijo na naj-obilnejšo udeležbo ter preplačila hvaležno sprejemajo šentjakobski fantie. Avtomobilska zveza Skorja Loka - Trata kolodvor je za nekaj dni vsled potrebnih rednih popravil voz ustavljena do preklica. Umrla je v Zagorju na Pivki Neža F a t u r rojena D o m i c e 1 j v 74. letu. Njen mož — 32 let naš župan — je pa umrl pred enim mesecem. Lahka jima zemljica! Restavracija v Št. Petru na Krasu. Kolodvorski restavrater g. Matija D o 1 n i č a r je dobil od 3. kornega poveljstva v Gradcu prizna-len dopis z dne 7. januarja 1914. št. 17.369 de 1913., v katerem mu izreka fcm. I.euthner najtoplejšo zahvalo za njegov trud glede preskrbe vojaštva, ki ga je imel povodom vojaških transportov 1. 1912. in 1913. ter velikih orožnih in strelnih vaj na Krasu lanskega leta, pri katerih prilikah je njegova »postrežba presegala vse nade-. Tiralica, detektivska drama v treh delih od Franca Hoferja je krasno vprizorjen igrokaz, strogo modem in vendar nadahnjen z mističnim učinkom. Poln je krasnih naravnih posnetkov, in divje romantike, katere se le redko vidijo v dramah. Ta film igra v Saksonski Švici in nam kaže hribe in doline v krasnih varijacijah in te krasote povzdigujejo učinkovitost dejanja. Predvaja se jutri in naslednja 2 dni v kino »Idealu«. — Danes zadnji dan Orožnik Moblus. Nesreča na železnici. V soboto zvečer ckoli pol 7. ure je popravljal sprevodnik državne železnice Ivan Grilc na južnem kolodvoru pri vozu na strehi vsetilko, kjer mu je spodrsnilo in je tako nesrečno padel na tla, da je kar tam obležal. Baje si je pretresel možgane. Poklicali so rešilni voz, s katerim so ga prepeljali v deželno bolnišnico. Ponesrečenec je oženjen in splošno priljubljen. Nesrečni padec. Pred kratkem je 681etna soproga hišnega posestnika na Stari poti št 15 Andreja Ta-škarja gospa Lucija Taškarjeva doma tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo. Ostala jc v domači oskrbi Simon Gregorčičeva knjižnica, Wolfova ulica 10/1. V soboto je neka dama zamenjala dežnik v knjižnici. Prosi se, da ga prinese nazaj. Društvena naznanila. Zveza dramatičnih društev vab! g. odbornike k seji, ki se vriš v sredo 21. t. m. ob 6. uri zvečer pri Novem svetu. Dramatična in dramatiko goječa društva naj nemudoma prijavijo svoj pristop k »Zvezi«, da morejo dobivati repertoar in novo ustanovljeno Talijo! Pravila »Zveze*« dobe pri g. profesorju Josipu Bercetu, mestni dekliški lice), v Ljubljani. »Zvezni« odbor ima 21. t. m. ob 6. zvečer pri Novem svetu svojo sejo. Društvo inženirjev v Ljubljani. Jutri, dne 20. t. m. zvečer sestanek v gostilni »Pri roži«. Narodna Socijalna Zveza v Ljubljani, sklicuje za v nedeljo, dne 8. februarja t. 1. izreden občni zbor. Kot glavna točka dnevnega reda je, sprememba društvenih pravil. Opozarjamo že sedaj člane in zaupnike po dežel: na ta občni zbor z željo, da se ga polnoštevilno udeleže. Veliki ples narodnega delavstva se vrši kot že naznanjeno na pustno soboto dne 21. februarja. Ples priredita »Narodna socijalna zveza« in »Zveza jugoslov. železničarjev«. Ples bode prirejen v širšem obsegu ter se bode vršil v vseh zgornjih prostorih »Narodnega doma«. Veselična odbora sta že sedaj pridno na delu, ter smerna pričakovati, da bode ples narodnega delavstva najzabavnejša prireditev letošnjega predpusta. Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov je imelo včeraj ob lepi udeiežbi svoj občni zbor, o katerem priobčimo poročilo jutri. Zvečer je priredilo društvo v veliki dvorani »Mestnega doma« krasno uspelo veselico, ki so se je udeležili med drugimi tudi župan dr. Ivan Tavčar, podžupan dr. Karel T r i 11 e r, dež. poslanca Josip R e i s n e r in Josip T u r k , obč. svetnika J. P a v-š e k in J. Smole in več drugega odličnega občinstva. Koncertni spored je obsegal glasbene in pevske točke. Glasbene točke je proizvajal fino in precizno »Ljubljanski društveni orkester«, ki je oskrbel tudi plesno godbo. Pevske točke, skrbno izbrane, so vzbudile zanimanje in splošno pohvalo. Samospevi gg. Kovača, ar. Kozine in Završana so občinstvu v vsakem oziru ugajali, za to tud: ni štedilo s pohvalo. Po koncertu so gospe in gospodične prodajale cvetke v društvene namene. Po koncertu je bil ples, ki je trajal med splošno animiranostjo do zgodnjih ur. Valčkov večer, ki ga je priredil v soboto zvečer v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani »Ljubljanski društveni orkester« je izpadel v vsakem oziru sijajno. Kljub raznim drugim javnim in domačim prireditvam se je odzvalo vabilu društvenega orkestra toliko prijateljev plesa, da so plesalke in plesalci popolnoma napolnili dvorano. Valček se je vrstil za valčkom in opažali smo zopet, kako priljubljeni so v Ljubljani valčko- vi večeri. Orkester je igral zelo pridno in izborno in zato tudi ni zaostal ne moraličen in ne financijelen uspeh prireditve, ki je pridobila društvu mnogo novih prijateljev v vseh krogih. Pevsko društvo »Svoboda« v Idriji ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 25. januarja 1914. ob 1. popoldne v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom. »Sokol« v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo, dne 25. prosinca 1914 v prostorih »Sokolsk. doma« plesno veselico, pri kateri sodeluje tamburaški zbor --Glasbenega društva« v Zagorju. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 50 vinarjev. Posredovalnica za delo in službe N. S. Z. Službe iščejo: 1 strojnik, 1 kurjač. 2 slugi, 2 delavca za splošna dela. Službo dobi: 1 ključavničar za trajno službo in 1 mizarski pomočnik za deželo. Pojasnila daje N. S. Z. v Narodnem domu. Frosveta. I »Poljska kri«. Vsebina: Star poljski plemič Zaremba hoče mladega stanovskega tovariša Boleslava, čegar imetje je na robu propada, rešiti ter mu ponuja ne le veliko posojilo, nego tudi svojo energično, rodoljubno hčer Jeleno za ženo. Toda mladi plemič noče o ženitvi z neznano in neljubljeno žensko niti slišati, niti je videti. Rajši bi se, če že mora biti, oženil s prvo čvrsto kmečko punico. Jelena to zve in se maščuje. Pride namreč na plemičevo graščino ter se ponudi za oskrbnico in gospodinjo. V kratkem napravi na posestvu red in pridobi tudi ljubezen gospodarjevo. Jelena končno pove, da je plemkinja, in mladi plemič postane njen srečni mož. Glavna vloga v opereti je Jelenina (ga, Polakova), ki igra piemkinjo in kmečko dekle, poje največ in pleše. Grofa Boleslava igra pleše in ooie orvi operetni M» Stran 4. *■ . ■ ii i m t ■ ■ .SLOVENSKI NAROD*, dne ld. januarja 1014 14. štev. nor g. Zvon. Strmac, starega Za-rembo prvi spevokomik g. Arnošt Grund, subretno partijo plesalke Vande gdč. M. Žličarjeva, mladostno komično vlogo Popiela pa spevokomik g. Al. Binički. Opereta ima velike zbore, predigre k aktom in končno veliko poljsko slavnost žetve. Gledišče. V nedeljo večer so vprizorili Štolbovo veseloigro »Na letovišču«. Stvar ima v drugem dejanju prav srečen prizor, ki so ga igrali gg. Danilo, Povhe, Grom in pozneje še gospa Bukškova. Gospod Danile je kazal šlapastega zakonskega moža tako spretno in resnično, da mu sodi za to najiskrenejše priznanje. S svojo nepretirano, diskretno igro ie postavil na oder res zdravo in živo komično figuro, ki se ji more in moTa tudi inteligentnejši gledalec srca smejati. Vzorna v kostumu in besedah je bila gospa Bukškova. Igrala je z izborno realistiko, česar ni mogoče popolnoma trditi o g. Pov-hetu, dasi je bil tudi prav dober, vendar stiliziran. Še bolj ponarejen ie bi! gost:lničar, ki ga je igral g. Pe-ček. Gdč. Gjorgjevičeva se je gibala po odru primerno in dostojno, njen profesor (gospod Skrbinšek) je bi! dosti resničen in živ. Gdč. \Vintrova, g. Grom in drugi so se priklopili po zmožnostih celoti in odigrali igro na splošno zadovoljnost publike. P. Književnost. — »Slovenski Pravnik« ima v $t. \2. naslednjo vsebino: 1. Dr. Rudolf pl. Andrejka: Bera 2. Iz pravosodne prakse. A. Civilno pravo, a) Spori med hranilnico, ki izvršuje po svojem ustavu opravila v zmisiu čl^na 272 št. 2 trg. zak., in med njenim knjigovodjem spadajo pred trgovsko sodišče (trgovski odsek okrožnih in deželnih sodišč l§ 51. št. 2 i. n., § 39. št. 2 uvodnega zak. k trg. zakonu]). Kadar ie stvar nujna in po vsebini izpodbijanega sklepa ni možna dvoma odločba o isti stvari na višji stopinji, se sme rekurz predlo* žiti višji stopinji še predno je potekel za rekurz dovoljeni rok (| 20& ^. prav- b) Slučaj uporabe tujega konosementa .<. — Dokaz veljavnega angleškega prava. — Dokaz, ki ga dogovorita stranki za oporno okolnost, je veljaven. B. Kazensko pravo, a) Uporaba § 392. kaz. pr. r. v postopanju glede prestopkov. (S< Jba kasacijskega dvora z dne 14. oktobra 1913 Kr II 299/13-4.) 3. Izpred upravnega sodišča. Pri presoji stavbnih prošenj je varovanje este-ričnih ozirov prepuščeno prostemu nreudarku stavbnih oblastev, ne da bi mejaši ali druge, s stavbo priza-» 2. pop. 9. zv. 729-9 7337 —0-4 —2*2 si. szah. sr. jvzh. • • 7. zj. 734*2 —46 st. svzh. n Srednja temperatura sobote —4*3°, norm-—2-5*, nedelje —22°, norm. —24°. Padavina v 24 urah 5*8 mm in 0*0 mm. planino in kratek klavir 274 Radockega cesta M. t/i. Lilijskomlečno milo s konjičkom Bergmanna a Co., Dččin n. L. ostane prejkoslej nedosežno po svojem učinku proti pegam, dalje neutrpljivo za racionalno negovanje kože in lepote, kar potrjujejo vsak dan prihajajoča priznalna pisma. Dobiva se po 80 h po lekarnah, drogerijah, parfumerijskih trgovinah itd Istotako se obnaša Bergmanna lilijna krema »Manera« čudovita za ohranitev nežnih damskih rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod Vabilo na Društvo slovenskih profesorjev naznanja žalostno vest, da je preminil dolgoletni član, gospod Vilibald Zupančič c. kr. šolski svetnik iti profesor ? pok. Pogreb nepozabnega tovariša bo v torek, dne 20 t. m. ob 3 uri popoldne iz Dalmatinove ulice. 280 i dir Kmetske pose pri Sv. jfai na Krembergn ki se vr5i dne 25. prosinca 1914 ob 9. url predpoldoe v zadružni pisarni. DHEVHI RED: 1. Poročilo načelnika, 2. potrdilo letnega računa za 1. 1913, 3. razdelitev čistega dobička, 4. čitanje revizijskega poročila Za- družne zveze v Celju, 5. volitev načelni^tva in nadzorstva. K obilni udeležbi vabi zadiužnike 276 načelstvo. V globoki Žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljubljeni, preblagi soprog, oče in brat, gospod Vilibald Zupančič c kr. professr v p. In šolski svetnik v nedeljo ob 10. uri dopoldne v starosti 72 let, previden s svetimi zakramenti mirno v Bogu zaspal. Truplo preblagega pokojnika se bode v torek ob 3. uri pop. slovesno blagoslovilo, ter iz hiSe žalosti Dalmatinova ulica št. 1 prepeljalo k Sv. Križu k večnemu pokoju. Sv. maša zadušnica se bode darovala v četrtek dne 22. t. m. ob 9. uri zjutraj v cerkvi Marijinega oznanenja. LJUBLJANA, 19. prosinca 1914. Margareta Zupančič roj Jamaek, soproga, Bvgen Zupančič, c kr. okrajni komisar, Br. Adrijan Zupančič, odvetniški kandidat, Gilbert ZupanMČ, absolv. jurist, sinovi, Romuald Zupančič, posestnik, brat. Mesto vsakega posebnega obvestila. I. slov. pogrebni zavod Jos. Turk. Zahvala. Rodbina Kra&kovic se zahval i uje najiskrenejŠe za premnoga u^tno in pismeno izražena scžaija o priliki prebridke izgube iskrenoljubljene hčerke ia sestrice ci Osobito pa se zahvaliujemo vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na zadnji poti k večnemu počitku. 271 Ljubljana, dne 19 januarja 1914. Zahvala. Za vse nam izkazano srčno sočutje povodom prebridke izgube našega prerano zamrlega sina, brata, svaka in strica, gospoda ■ r- I Učiteljski zbor c. kr. učitelfišč v L!-abl'aai javlja tužno vest, da je njega ljubi bivši tovariš, gospod šolski svetnik Vilibald Zupančič .720 c. kr. profesor v pokoju in okrajni Selski nalomili v nedeljo, dne 18. januarja ob 10. uri dopoldne po mučni, dolgi bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 72. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika bo v vtorek, dne 20. januarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Dalmatinova ulica št. 1, na pokopališče k Sv. Križu. 279 Blag mu spomin! V Ljubljani, dne 19. januarja 1914. i pa c. kr. oliraf. sodnika in sod. predstojnika v Logatca kakor tudi za mnogoštevilno časteče spremstvo izrekamo vsem njegovim prijateljem in znancem našo najiskrenejšo zahvalo. Posebej se zahvaliujemo visokorod. gospodu predsedniku dež. sod Elznerju. gosp. okraj predsedniku pl LeviČniku, gosp. 1. drž. prav v tez pl Luschanu, ujadništvu dež. sodnije v Ljubljani, uradništvu drugih sodnji, zastopnikom odvetniške in notarske zbornice za spremstvo, gg. sodnjiskim uradnikom v Logatcu, gg. uradnikom logaškim in »Bralnemu društvu* v Logatcu, za prekrasne vence, gg uradnikom, gosp. notarju, zastopnikom obč. odbora v Gor. Logatcu in drugim cenjenim občanom Dol. m Gor Logatca za trud in požrtvovalnost s katero so se ob slabem vremenu podali na pot spremit dragega pokojnika k večnemu počitku. Naša prisrčna zahva;a bodi izrečena tudi ziravniku gosp dr. Ernest Maverju za njegovo skrbno in priiateljsko zdravljenje in spremstvo ; nadalje pevskemu društvu »Slavec« za prekrasno zapete ža-lostinke. 278 Logatec-Ljubljana, dne 19. januarja 1914 Žalajočl ostali. » "t.s ' • * Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naS preljllb- ljeni brat. svak in stric, gospod PESJAK sektindarij deželta® feoSnice v Ljubljani včeraj, dne 18. januarja ob pol 6. uri popoldne po daljši, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 30. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Truplo rajnika se blagoslovi v torek, dne 20. t. in, rb pol 3 uri popoldne v poslopju Ces. Fr. Jož. ljudske šole v Spodnji Šiški in nato prepelje v Kamno gorico, kjer se v sredo, dne 21. t. m, ob pol 11. uri dopoldne iz domače hiše prenese v rodbinsko grobišče k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Spodnja Šttka-LjtiM]afl& Kamna gorica, dne 10. januarja ion. F?a&Ja Lavitžarjova, Slavka dr. Pogačnikov*, Psvla in r?Zm*sa Pesjakova, sestre, Fran Lavtiiar, dr. 3.0?ra Pogačnik, svaka, Marica, Marijan, Eožeaa, Bor*s Pogačniki nečaka os nečakinje. 3 Mvrfftl^^ Pogrebno redjetje R«jim v Spodnji Šiški za šivanje Naslov Naroda«. na domu M priporoči« pove upravništvo »Slov. 271 na najlepšem prostoru, v sredi trga, v Radečah. — Fran c Hmelj, Radoče pri Zidanem mostu. 263 Svarilo. Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih na kakršen koli način naredil Maks Tuše k, steklar. ! BOBSRT BARDUORVI, mizarstvo, Spod. Šiška. 259 ki je zmožen vsaj nekoliko tudi slašči-čarije. Plača po dogovoru. Nastop službe lahko takoj. Oglasiti se ie na: F. ĆERIN, Cerkno, Primorsko- 272 V s 3 sobami in kopalno sobo išče stalna mirna stranka treh oseb za majev termin. 222 Ponudbe pod šifro ,,SuhO sta-novanfe*1 na upravn. »Slov. Naroda«. Gospodična za trgovino z mešanim blagom, ki zna dobro račun iti in v nemškem jeziku voditi enostroko knjigovodstvo, se takoi sprejme. 223 Lastnoročne ponudbe na: Umetni mlin Weiss Bela, Belatinci, Ogrsko* cstilna kjer ostajajo tujci, v sredini mesta Maribora š§sy so takoj proda- ^ Denarja je treba 30.000 K. 270 Samo resnim kupcem samim daje pojasnila g. Scherfler v Maribora. Sveže prav dobre 4022 vsak torek in petek. Vedno fino praško blago, kakor Sunke, razne salame, hrenovke, prekajeno meso in kranjske klobase priporoča Jan Skalnpnib, prefeajalec, Stari trg štev. 29, Ljubljana. 01. sedaj pis. vodja, z dolgoletno prakso, 30 let star, neoženjen, slovenskega, hrvaškega, nemškega in laškega jezika popoloma vešč, perfektkn stenograf in strojepisec, ieli stalne službe. Tudi kot tajnik kake mestne hranilnice, ob* čine, oz. kot solicitator. Cenj. ponudbe do 24. t. m. pod »Domovina 21 % Trst, glavna pošta, poste restante. 247 Nanovo sestavljeni se priporoča vsem društvom in gostilničarjem za obila naroČila od 4 do 6 in do 15 mož. Priporoča se J. VerstOVŠek, godbenik, LJubljana, Ulica na grad 11. Krepke sadeč Ha iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo ter pridne v • I ^»4 I sprejme mdka Jos. Erratk v i. 1 kr enega (Dolenjsko). DA 292954 629 6284 21 B-$D Stran 6. •SLOVENSKI NAROD« dne 19. januarja 1914. 14. Stev. nuK-sli tfmf&a knnijslta vUnbUm (ustanovljena leta 1767) je najstarejši kmetijski zastop v Avstriji, ki nudi svojim udom največje ugodnosti, ne da bi udje imeli kakšne druge denarne obveznosti, kakor da plačajo na leto 4 K udnine. Udje prejemajo družbeno glasilo .Kaetavalca" zastonj. le asjilajilli. naiulilnnejll tal bogato a podohanri opremljen knetiiski list v slovenskem Jezika. U se sme manjkati v nobeni slovenski kmetijski hiši, kjer jim je kaj mar za gospodarski napredek. Izhaja v obsegu dveh pol po dvakrat na mesec Naročnina je 4 K na leto. Za ude kranjske kmetijske družbe zastonj. Posamezne številke zastonj na ogled. 4744 kakor sadno drevje, semena, umetna gnojila, močna krmila itd., dobivajo udje c. kr. kmetijske družbe v najboljši kakovosti, z zajamčeno vsebino po najnižjih cenah ter je :: :: vsaka prevara izključena. Modna trgovina v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 7. Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto. :: Konfekcija :: za dame in deklice Maze, modno blago, sakao, platno, garniture, preproge, šerpe, rate, pletl. Malo rabljeno« skoro novo mizarsko osodja se proda. 238 Fl. Zellot, Mala čol^rska ni. St 12, Trnovo v Ljubljani. i 9 a *1 Cenjenemu občin^t^u vljudno naznanjam, da sem nakupil od gg. Drel-poia in prosta K'herta \tc o nmož no belega m rdece?a r!zlmga ,4*'a) iz Tr&kO gore pri Novem rr.e^tu, kateiega bcm ?a arr.čt^no pristnr^a točil v gosti'ni ,yLeonlf Fforjanska ulica st, 6. PeMa m\ Csne solidne! Prva največja domača in eksportna £rr£ka! Zala§at?i; c. kr. m?A? ^nr-arlre, domobrancev itd Večje komercijalno podjetje išče Vpoštev pridejo Glavni trg, Stritarjeva', Prešernova in Šelenbnrgova ulica. Poncdbe pod „Blerkar" na oprava. »Slov. Naroda". Bliža se stavbna sezona! Usojam se vljudno naznaniti, da sem opremil z najboljšimi pripomočki svojo tesarsko obrt da jo moram priporočati kot najsolidnejšo in najcenejšo tvrdko ne J gkde na množino vsakovrstnega dela tesarskega obrata. Priporoča se Fran Msrtinec, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Prule štev. 8. L; Glavni zastoonik največjih tovarn ur v Švici Pripoznano nafoolfse švicarske on MMm m. Onega srs ili j Fla;" ogatefia zaloga brilantnlh in drugih , prstanov, uhanov, verižic, zapestnic itd, : Kamizno orodje. — Krasni nastavki is srebra itd. itd. t it Najnovejši cenik brezplačno, s Previdni kolesar lahko prihrani mnogo časa in denarja, oko v zimski seziji pusti svoje kolo po strokovnjaku preiskati. — Ne zamudite toraj vposlati s roje kolo v pregled podpisani tvrdki, ki bo delo ob najnižji cent* strogo solidno m v najkrajšem času strokomjaško dovršita. Vsako pri nas popravljeno kolo se na zeljo brezplačno hram do spomladi v naših nalašč za to primernih prostorih. KARL CAMERMK $ Ko. Spec. trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža. LJUBLJANA. 1428 TEHNIČNI BIRO IN STAVBNO PODJETJE :: Centrala: Ljubljana, Poljanska cesta št. 3 — Podružnice: Gorica, Trst, Zagreb. Beton * železobeton * mostovi * stropi dvorane * zazidki ::::: turbin. Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov * prevzetje zf/radb * ; tehnična mnenja. Vodovodi * električne centrale * turbine * mlini * žage * opekarne in m o dem e apnen ice. * * * Obisk strokovnih inženirjev na željo. nska banka filijalka v Ljubljani Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. :: Živahna zveza z Ameriko, s Delniška glavnica K 8,000.000. HnkasUa v ln akreditivi. Knpnje in prodaja vrednostne papirje I »prejSaia vloge na hranilno kjltlcs $ Bakoaaptirni menico, devize in Iaktnre. (rente, zastavna pisma, delnico, srečko | ftsr aa Ure lB teksti racam, 203 | ^J^J^JJ* ^^^i^tVo^i« itd.) — Valnto in devize. — Promese | Obrestovan je od doe vložitve do doc dviga. 1 „vUk oroiplafno — Bsaaoavs-krodltl. . k vsem irofeaa|em === i »astal iSTOk alafla kaakl It ivslsas 1 = >-#r"eL>Ij!or>T>I>7>I>"T"oro ''o O4>oooeeeeeeeeeeooooeo.o ♦ «l>