Počitniški tečaj v Mariboru. V Mariboru, meseca septembra. Znano je, da slovensko učiteljstvo ne stremi samo po izboljšanju syojega res slabega gmotnega staDJa, temvež tudi po večji izobrazbi. Ono se ne zadovoljuje samo z znanjem, ki si ga je pridobilo na učiteljiščih, temveč si nabavlja po možnostih množico knjig in obilico periodičnih spisov, ki jih marljivo študira. Edor je bil že kdaj kot gost na zborovanjih učiteljskih društev, ve, da se tam razpray)jajo ne le stanovska, ampak tudi druga aktualna yprašanja. BZveza slovenskih učiteIjev in učiteljic na Štajerskem", ki šteje čez 600 članov, je priredila letos pryi počitniški tečaj za slovensko učiteljstvo. Ta se je vršil v dneh 5 , 6. in 7. septembra 1910 v mariborskem Narodnem domu. Pisali smo že o tem lečaju ter priobčili tudi njegov vzpored, danes hočemo nakratko objaviti, kako.se je vršil. Že y nedeljo, dne 4. t. m., so prihiteli učitelji in učiteljice y Maribor; imel se je vršiti prijateljski sestanek kot otvoritreni večer. Ker pa se je učiteljstvo pomešalo med svoje številne znance in znanke neučitelje v razuih prostorih Narodnega doma, ni pravzaprav bilo oficialnega otvoritvenega večera z govori; pač pa prijateljski sestanek v pravetn pomenu besede. V ponedeljek ob 8. uri zjutraj pa se je začelo resno delo. Učiteljstvo se je zbralo v svetli in zračni mali dyorani v prvem nadstropju, ki je bila izpremenjena v učno sobo. Spredaj oder z mizo za predavatelja, ob strani šolska tabla, po dyorani pa mize in stoli. Na mizah pisalni papir, pripravljen za zapisovanje opazk. Na oder je stopil zvezin predsednik tov. E a j š p , nadučitelj v Ormožu. Pozdravil je v imenu yodstya Zveze predavatelje in slušatelje ter otvoril prvi slovenski učiteljski počitniški tečaj. Omenjal je, da je tudi počitniški tecaj kakor vsaka dobra stvar dobil precej nasprotnikov. Teh je tudi med učiteljstvom samim. Nekaterniki so odsvetovali tečaj y tem burnem času, ko bije učiteljstvo boj za gmotno izboljšanje, češ, reklo se bo, učitelj in učiteljica imata preveč denarja, da lahko prisostvujeta takim prireditvam. BMi pa, ki smo se zbrali v tej dvorani, pravimo, ravno ker se bojujemo y zgoraj omenjenem smislu, naj javnost vidi in spozna, da se poteguje slovensko štajersko učiteljstvo ne le za svojo gmotno korist, ampak tudi za nadaljevauje stanovske izobrazbe. Pritrgati si moramo drugod, da prebijemo par dni tukaj, kjer se iiam bo gotovo nudila dobra in koristna duševna hrana. Porok zato nam so predavatelji-strokovnjaki." Nato je še posebe pozdravil navzočega ravnatelja Schreinerja kot priznanega in poznanega našega pedagoga in prijatelja. Začel je predavati priljubljeni ravnatelj Schreiner. Izbral si je primerno in važno nalogo, ki pa je tudi precej kočljiva: S e k s u alna (spolna) pedagogika. Spolna vzgoja je velevažna; zakaj ravno v letih spolnega razvijanja se ponesreči toliko in toliko mladih ljudi, ki pozneje celo življenje obžalujejo svoje prestopke. Padli so, ker niso bili vzgojeni v to, da bi znali kljubovati spolnim nagonom in mamljivostim. Predavatelj je najprej govoril o spolni etiki, in sicer o pomenu spolnega nagona z osebnega, narodnega in državnega stališč-a, o nravnosti spolnega življenja in o potrebi spolne vzgoje; nadalje o sedanji spolni vzgoji in nje posledicah, o novih apostolih na polju seksualne vzgoje (n. pr. pisateljica Key itd). Končno je razpravljal o tem, ali je primerno doraščajočo mladino poučiti o spolnem življenju — o telesni utrditvi, o krepki Tolji in o značaju. Sroje predavanje je razdelil na tri ure, to je vsak dan po eno uro od 8. do 9. ure dopoldne. Ker bo predavatelj gotovo objavil svoje predavanje, ni nam sedaj narnen o tem obširneje poročati. Omenimo le, da je učiteljstvo z velikira zanimanjem sledilo besedam svojega duševnega voditelja na polju vzgoje. Drugi predavatelj, ki je tudi tri dni predaval po eno uro, je bil sedauji najboljši matematik-metodik, profesor L. L a v t a r. Njegova razprava BPojmovanje goniometričnih funkcij" je bila, četudi deloma težavna, vendar izvedena tako, da so slušatelji lahko sledili predavateljevim besedam in njegovemu računanju na taMi ter so dobili Tpogled v tozadevno snov. Najprej je razložil, kaj je funkcija, nato, kaj je geometrična funkeija in kaj je kotomerna ali goniometrična fankeija. Nadalje je razpravljal o sinusu, kosinusu, tangenti, kotangenti, sekanti in kosekanti, o goniometričnih črtah in njih merskih fttevilih ter o premembi goniometričnib. fuukcij 8 premembo kota. Sledila je razrešitev pravokotnih trikotnikov. UVedel je slušatelje v logaritmovanje, jih poučil o Briggsovih logaritmih, o rabi logaritmovnikov (poiskanje in izračunanje mantis in karakteristike) ter izredel več tozadevnih primerov. Tudi to predavanje se priobči v strokovnih listih. Važno je zlasti za one, ki nameravajo delati izpit iz druge skupine za meščanske šole. Tretje predavanje v ponedeljek je bilo od pol 11. do pol 12., in sicer o pepelu ? kemičnem, rastlinskem in gospodarskem oziru. Izborno je predaval profesor dr. P o 1 j a n e c. Imel je na mizi polno kemikalij in je svoje predavanje izdatno podpiral z mnogimi poizkusi. četudi je učiteljstvu že iz kemije pepel znan, mu je vendar nad vse zanimivo predavanje podalo nov vpogled v to stroko. Imenitno je dr. Poljanec ne le razlagal kemijske sestavine pepela, temveč je zlasti razložil njih pomen za rastlinstvo. Govoril je tudi o umetnih gnojilih. Popoldne od 4.—6. ure se je vršilo šolskohigienično predavanje g. dr. A. S e h w a b a , zdravnika v Oelju. Pripeljal se j« za to nalašč v Maribor s svojim zobotehnikom. H i g i e n a zob in ust se sicer dandanes na dolgo in široko razpravlja na Ijudstvu namenjenih shodih; o tem predmetu je že velika literatura — ali tako primerno poljudno še nismo nikogar v tej stroki slišali govoriti, tudi se ne spominjamo tako jedernatega spisa brez nepotrebnih primesij. Predavatelj pa je tudi nazorno obravnaval svojo temo. Irael je mnogo slik in še več preparatov seboj. V uvodu je g. zdravnik nakratko razložil pojem terminov zdravilstvo, higiena. Nato je omenil, da zlasti oni organi človeškega trupla radi zbolijo, ki so na površju ; zakaj ti so najbolj pristopni bakterijam in sploh bolezenskim klicam. Prešel je na usta, ki so vrata k notranjim organom. Premnogo škodljivosti, namenjenih v pljuča in v želodec, se pri pravem ravnanju pokonča že v ustih. Tvarine, ki pridejo v pljuča in v želodec, se v ustih lahko tako prikrojijo, da so zdravju prikladne. Eazložil je aDatomijo ust ter koučno došel do sledečih pravil: Gledati je na snažnost ust in grla. Priporočal je ustne tablete Pergenol.) Nikdar iiaj se denar, svinčnik itd. ne devljejo y usta. Ne pij iz skupnih vrčev! Ne jej iz skupnih skled, žlie! Vaje v petju in smehu so priporočati. Kajenje ustom ni škodljivo itd. Omenil je razne ustne in vratne bolezni: difterijo, škrlatico, dušni kašelj, mumps. Ob tej priliki se je podal nekoliko na polje bakteriologije in kirurgije. Obsojal je poljubovanje ter jel razpravljati o zobeh. Pomen zob za lepoto in prebavljanje. Barvanje zob pri raznih narodih. Anatomija zob. Mlečniki, stalni zobje; razlika, higiena teh in onih. Vzroki bolezni zob so prirojeni ali pridobljeni. Eazpravljal je o zobnem kamenu, o zeleni barvi zob, o zobnih bolečinah, o zobnem živcu iii njega umoritvi, o Bšolah", o fistulah, o skrbutu na dlesnih itd. Poglavje BHigiena zob", to je kako si ohraniti zobe, se opira na vzroke in na ravnanje z zobrni. Obširno je govoril o snaženju in o plombiranju in zalivanju zob. V8e svoje govorjenje pa je podpiral z nazorili, to je s preparati. Končno je izvajal iz vsega predavanja pravilo: BSkrbi za snažnost zob, daj si zobovje periodično preiskati, nezdrave zobe izruvati, slabo zobovje izpopolnuj z umetnimi zobovi !u Nad vse zanimivo predavanje je ugajalo navzočnikom, ki so z burnim odobravaujem izraževali svojo zahvalo in prošnjo, naj bi dr. Schwab še večkrat predaval v učiteljskih krogih. S tem je bilo izčrpano gradivo prvega dne. Eazen že omeujenih predavanj g. Schreinerja in g. Lavtarja je drugi dan tretjo uro predaval g. dr. Poljanec o interesantnem poglavju iz biologije BZdraž 1 jivost rastlinskih organor." Tako lepo zna predavati le strokovnjak. Zopet je bila miza polna raznib stvari za poizkuse. Videl si razne alge (udeležniki so stanice krasno gledali v mikroskopu), razne dele domačih in tujih rastlin itd. Zanimivo je bilo razlaganje o razločkih med živalimi in rastlinami, o hemotaksi, o tropizmih in o rastlinskih čutilih. Cetudi je predavatelj svojo uro precej raztegnil, vendar ni bilo nikomur predolgo in poslušali bi bili še naprej. Popoldne (dve uri in naslednji dan eno uro) je predaval dr. P i v k o. Svoje predavanje BV službi narodoznanstva" je razdelil na dva dela, teoretični in praktični. Eazložil je, kaj je narodoznanstvo sploh in njega razvoj pri posameznih narodih. Prešel je nato na slovensko folkloristiko. Navajal je može, ki so se pri nas pečali s to vedo, četudi ne sistematično. Gradiva je že mnogo nabranega, ali ni ga izbranega. Navduševal je navzočnike na delo v tem smisluterje posebe poudarjal, kako lahko učitelj deluje v folkloristiki. Bazmotrival je o sistemu opazovanja iti zapisovanja ter o narodopisnem muzeju. V praktičnem delu je prer čital nekaj odlomko? iz svojega obilnega nabranega gradiva iz štirih vasic na Dravskem polju, tičoč se razmerja med sosedora in vasjo. Upamo, da gospod profesor v kratkem objavi svoj spis. V sredo, tretji in zadnji daa počitniškega tečaja, je bil popoldan namenjen p r o s 1 a v i stoletniee rojstva našega rojaka Stanka Vraza. Vodstvu nZveze slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem" se je posrečilo pridobiti kot predavatelja sedaj najtemeljitejšega poznavalca ilirske dobe med Slovenci, profesorja dr. 11 e š i č a iz Ljubljane. BI1 i r s k a d o b a s p o s ebnim ozirom na Stanka Vraza" seje glasil naslov in temu primerno je govoril predavatelj navdušeno s posebnim ogDJem čez tri ure brez odmora. Z navdušenjem so ga pa tudi udeleženci počitniškega tečaja poslušali; rekel bi, da so kar viseli na njegovih ustih. Ilirski pokret je govornik razmotrival v sledečih glavnib delih: 1. Doba 1830—1848: Gaj, Vraz, Prešereu. 2. Kraj, (Slovenci, Hrvati, Srbi = IHri. — Jugoslovani.) 3. Ilirizem dandanes (Slovenci, Hrvati, Srbi — a) po jeziku, b) po veri, c) po pisavi.) Da se je ilirski pokret Iažje razumeval, je razpravljal predavatelj o zgodvini jugosloTanski, od preselitve Slovencev, Hrvator itd. v sedanja bivališča, o Napoleonovi Iliriji, o razdrapanosti sloranski po letu 1800, o Kolarju itd. Nadalje je premotrival pomen ilirizma v 'kulturnem in politiškem oziru, kaj je ta hotel in kaj je dosegel, o ilirizmu in DJega vplivu med Slovenci in o njega protivnikih. Da je predavanje ugajalo, ni potrebno omenjati. V sredo, dne 7. t. m. zvečer, so se zbrali vsi udeleženei BPo6itniškega tečaja" iu pa profesorji docenti v predavalni dvorani k p o s 1 o vilnemu večeru. Sestanek je bil prav prijateljski in lep. Govorili so ravnatelj g. Schreiner, predsedaik in tajnik Zveze. Ob petju in staDovskib nagovorih se je zaključil I. slovenski učiteljski počitniški tečaj. Ni ga bilo med udeleženci, ki bi bil nezadovoljen z uspehom te prireditTe, pač pa so si vsi kurzovci v slovo stiskali roke z devizo: BNa snidenje ob enaki priliko!"