Leto 1897.
139
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XI. — Izdan in razposlan dne 1. februarja 1897.
Vsebina: St. 35. Izvrši tveni predpis k zakonu z dne 25. oktobra 1890. 1. (drž. zak. št. 220) o neposrednih osebnih davkih. (Poglavje I. o obÉni pridobnini).
35.
Izvršitveni predpis k zakonu z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220)
o neposrednih osebnih davkih.
Poglavje I. o občni pridobnini.
(Razglašen z razpisom finančnega ministra z dne 28. ja-nuarja 1897.1.)
Oddelek I.
Davčna dolžnost, prostosti, obrtovanjc v vnanji deželi.
Člen 1.
Davčna dolžnost. (§§. 1., 2.)
1.	Po §. 1. je podvržen občni pridobnini, kedor koli v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, obratuje kako pridobitno podjetbo ali izvršuje kako na dobiček mereče opravilo.
Po §. 2. pak niso podvržene občni pridobnini:
a)	Javnemu dajanju računov zavezane podjetbe.
Podrobnejše oznainenilo podjeteb, katere je kot javnemu dajanju računov zavezane obda-čiti s posebno pridobnino po poglavju II., obsegajo dotična določila izvrši tvenega predpisa k drugemu poglavju.
h) opravila, katera se vrše v službenem razmerju proti plačilu ali mezdi;
c)	obrat kmetijstva in gozdarstva z določenimi omejitvami, o katerih se natančneje razpravlja spodaj (čl. 3.).
2.	Za pridobninsko dolžnost ni razločka, spa.da-li podjetba ali opravilo pod določila obrtnega reda ali ne, doseza-li tak obrat v resnici kak prebitek ali ne (prim. tudi člen 23.), slednjič, so-li prebitki določeni ali se-li uporabljajo v zadovolitev osebnih potrebščin podjetnikovih ali v povekšavo podjetbe ali pa v druge namene.
Pridobninska dolžnost se tudi s tem ne izključuje, da na dobiček mereča podjetba ali opravilo služi morda ob enem kaki javni ali občni koristi, kakor so na primer poklicna dela kakega zdravnika in kaj e.; ali da podjetnik oddaje v posameznih primerih svoje izdelke ali storitve brezplačno ali po znižanih cenah, na primer učilišča, v katerih se podučujejo posamezni gojenci brezplačno, zdravniki, kateri predpisujejo nekemu delu svojih bolnikov zdravila po določenih pogojih brezplačno i. e. r.
3.	Davčni zavezanci so posamezne osebe in pa družbe, kakor javne trgovinske družbe, komau-ditne družbe itd. in juristične osebe, v kolikor niso pridobnini podvržene po poglavju II. Kadar vrši več oseb vkupe kako občni pridobnini podvrženo podjetbo ali opravilo (§. 77.), tedaj sestavljajo te osebe gledé nje poseben in samostojen davčni osebek.
(Sloveniaoh.}
26
4.	Kadar vrši davčni zavezanec (po zmislu spredaj stoječega odstavka) več podjeteb ali opravil pod različnimi firmami, tedaj ni vsled tega šteti, da je tudi več davčnih osebkov.
Vendar je pri uradnih odpravkih primerno paziti na firmo.
Člen 2.
Primerjava s podjetbami in opravili, podvrženimi pridobnini po pridobninskem patentu.
Iz primerjave z določili pridobninskega patenta se ne gledé na davčno prostost kmetijstva in gozdarstva, o kateri se razpravlja obširno v nastopnem členu, pokaže glede kroga tistih podjeteb in opravil, ki so načeloma podvržene občni pridobnini, to-le:
a)	Javnemu dajanju računov zavezane podjetbe niso več podvržene pridobnini enako, kakor drugi pridobnini zavezani obrati, ampak se bodo obdačevale s pridobnino po poglavju II.
b)	V pridobninskem patentu so za pridobnini zavezane izrečene tiste osebe, ki se posveté obrtom, fabrikam (tvornicam), trgovinskim podjetbam ali drugim dobiček nesočim opravilom te vrste, sedaj pa bo podvržen obči pridobnini vsak, kedor vrši kako pridobitno podjetbo ali kako na dobiček mereče opravilo.
Torej spadajo pod občno pridobnino zlasti kmetijski zakupi in pa rudniške podjetbe in topilnice — seveda v kolikor niso zavezane javnemu dajanju računov, — tako tudi dobivanje kamenega olja ali kamenega voska; jame, v katerih se koplje glina, grušč (gramoz), pesek, in enaki obrati, katerih namen je, da posestnik tega zemljišča izkorišča tvarino zemljišča, so pridobnini zavezani tedaj, kadar pristopi k dobivanju še kaka nadaljna obdelava tvarine (§. 2., št. 3., lit. b, prim. tudi Čl. II., lit. d).
c)	Dalje so občni pridobnini načeloma zavezani po §. 2., lit. e), f), g) pridobninskega patenta oproščeni pisatelji, obrazujoči in svobodni umetalniki, zdravniki, babice in učitelji (v kolikor ne nastopi njih prostost po nastopni lit. d), tako tudi loterijski kolektanti, proda-javci tobaka i. e. in to ne gledé na višino dohodkov, torej tudi pri dohodkih pod 630 gl.
d)	Nasproti obsega v §. 2., št. 2 zakona ustanovljena izjema v službenem razmerju proti plačilu ali mezdi izvrševanih opravil isti krog pridobitnih delavcev, kakor §. 2., lit. b), c), d) pridobninskega patenta. Agenti proti prejemu provizij so po istih pogojih, kakor doslej pridobnini, v bodoče zavezani občni pridobnini.
e)	Obrtni zakupniki, kateri so morali dosedaj plačevati sicer dohodnino I. razreda, ne pa pri-dobnine, niso podvrženi niti občni pridobnini; zakupnino je mariveč, v kolikor se ne plačuje kaki podjetbi, zavezani javnemu dajanju računov, obdačiti s prihodnino (rentnino) po poglavju III.
V koliko je pri prvi priredbi in pri ovedbi družbenih kontingentov paziti na dohodnino I. razreda, ki so jo obrtni zakupniki plačevali dosedaj, to se določuje v členu 11., Vil. in členu 45., št. 4.
Člen 3.
Razmerje do kmetijstva in gozdarstva.
(§• 2., št. 3.)
I. V §. 2., št. 3 izreka zakon z izjemami, raz-pravljanimi spodaj pod II., da ni pridobnini podvržen obrat kmetijstva in gozdarstva, vštevši tudi vrtnarstvo, lov in ribarjenje.
Da spadajo h kmetijstvu in gozdarstvu, se štejejo;
a) Kmetijski in gozdarski postranski obrti, v kolikor so predmet njih predelave načeloma lastni pridelki, a med nje niso štete pivovarnice, po-trošnini zavezane žganjarnice, cukrarnice (tvornice za cuker) in druge podjetbe očitnega obrtnijskega značaja.
Potemtakem so pivovarnice, potrošnini zavezane žganjarnice in cukrarnice brezpogojno podvržene občni pridobnini.
Drugačni kmetijski postranski obrati so nasproti oproščeni pridobnine:
1.	ako praviloma predelujejo pridelke, ki so jih pridobili sami;
2.	ako nimajo očitnega obrtnijskega značaja.
Kedaj obvelja ta zadnji pogoj, to je odločiti po okolnostih posameznega primera.
Kadar ne obveljata spredaj pod 1 in 2 oznamenjena pogoja, tedaj nastane dolžnost, plačati pridobnino.
Zakon pristavlja še, da ni uporabi zgo-ranjega določila na poti to, če se izjemoma v obsegu, potrebnem, da se vzdrži pravilen obrat, v predelavo vzamejo pridelki, ki jih do-tičniki niso pridelali sami.
Predelava pridelkov, ki jih kedo ni pridelal ali pridobil sam, torej ne bo še provzročila pridobninske dolžnosti tedaj, kadar je nareja (produkcija) vravnana na določeno merilo, ter je po kaki ujimi ali nezgodi, na primer po slabi letini, kugah med živino in čem e., dobivanje pridelka ali izdelka, praviloma potrebovanega za predelavo, nemogoče tako, da se morajo za vzdržavo pravilnega obrata izjemoma in v pripomoč privzemati tuji pridelki.
h) Izkoriščanje tvarine parifikatove (§. 16. zakona z dne 24. maja 1869. 1., drž. zak. št. 88), po zemljiškem lastniku, v kolikor ne pristopi nobena nadaljna obdelava (prim. zgoraj čl. 2., lit. b).
c)	Prodaja kmetijskih in gozdarskih pridelkov, ki jih je dotičnik pridelal ali pridobil sam, izvzemši obrtoma izvrševano nadrobno prodajo v stalno odprtih, v to namenjenih prodajalnicah ali skladih po drugih krajih, kakor na sedežu kmetijskega in gozdarskega obrata.
S sedežem kmetijskega in gozdarskega obrata je razumevati tisti kraj, v katerem leži kak del zemljiškega telesa. Če se na primer zemljiško telo razteza prek dveh ali več občin, potem sme zemljiški lastnik pridobnine prosto napraviti prodajalnico v vsaki teh občin, v katero sega telo njegovega zemljišča. Prav tako prihaja kot sedež kmetijskega obrata v poštev tudi stanovališče davčnega zavezanca, če se dotično zemljiško telo v resnici obdeluje s tega stanovališča. To bo obveljalo zlasti v tistih, v praksi ne celo redkih primerih, v katerih leži zemljiško telo pri dveh sosednjih občinah slučajno v eni občini, stanovanje (davčnega zavezanca pa ne daleč od tam slučajno v drugi politični občini tako, da more zemljiški lastnik iz svojega stanovanja obdelovati vsa zemljišča, kar jih ima.
Seveda je ob sebi ■ umevno, da ni pri presojanju donosnosti takih pridobnini zavezanih prodajalnic jemati v poštev skupne vred-
nosti prevoda, ampak samo tisto zvišbo vrednosti, katero dosežejo sirovi pridelki s ponudbo prodaje v kraju prodajalnice.
II.	Nasproti ni v prostost kmetijstva in gozdarstva vzprejet, ter je potemtakem občni pridobnini zavezan :
a)	Lov po tujem zemljišču. Zakupniki lova so torej zavezani pridobnini, v kolikor se sploh zakup lova skaže kot opravilo, mereče na dobiček. Meri-li zakup lova na dobiček ali služi-li samo v zabavo, to je presojati po razmerah posameznega primera.
b)	Ribarjenje v svobodnih in v zakup vzetih in pa v javnih vodah. Občni pridobnini torej ni podvrženo izkoriščanje lastnih rib ar s kih pravic, zvezanih z zemljiško posestjo ali obstoječih neodvisno od te. Nasproti so pridobnini zavezani zakupniki ribarjenja in pa ribiči v svobodnih in javnih vodah, vsi seveda le s pogojem, da se vršitev ribarjenja skaže kot opravilo, mereče na dobiček.
c)	Pomorsko ribarjenje — tudi to seveda le s pogojem, da se skaže kot opravilo, mereče na dobiček; dosedanja brezpogojna pridobninska prostost pomorskega ribištva na Primorskem je po §. 6. razveljavljena. Z uporabo v razmeri s pridobninskim patentom zelo znižanih pridobninskih postavkov najnižih stopinj in z uporabo določila §. 5. bo mogoče, pri ob-dačbi pomorskih ribičev izogniti se vsake ostrosti.
d)	Pridobitek iz zakupa zemljišč in kmetij. Sem spadajo ne samo pravi kmetijski zakupi, ampak tudi obrat pristav, mlekarstva, pitalnih zavodov, ribarskih zavodov na zemljiščih, vzetih v zakup ali najem, izsekavanje gozdov na podstavi izsekalnih pogodeb, izkoriščanje v zakup vzetih jam za grušč (gramoz), kamenic itd.
e)	Umetalno in trgovinsko vrtnarstvo. Ta vrsta opravila je že v §. 29. zakona o vredbi zemlja-rine z dne 24. maja 1869. 1. (drž. zak. št. 88) razločena od kmetijskega vrtnarstva, ker se tam pravi: Vrti, kateri so se samo z uporabo posebne obrtnosti spravjli do nenavadno obilnega donosa ali katere obdelujejo vrtnarji obrtoma, se zato ne smejo ceniti više od tistih, ki so po svojih drugačnih razmerah v enakem stanu.
Kedaj se ima v posameznem primeru opraviti z obrtnim obratom, to se ne dd vselej odločiti po splošnih znakih. Če ima kedo obrtni list ali če spada vrtnar k obrtni zadrugi umetalnostnih in trgovinskih vrtnarjev, bo vselej domnevati, da je dotični obrat zavezan pridobnini.
Člen 4.
Prostosti. (§. 3.).
Občne pridobnine so oproščene:
1.	Podjetbe, katere vrši država na podstavi državnih vladarskih pravic ali za namene javne uprave.
Ker bo vselej šteti, da so podjetbe države praviloma zavezane javnemu dajanju računov, se bo o tem razpravljalo v dotičnih določilih izvršitvenega predpisa k poglavju II.
2.	Pridobitek iz zakupa zemljišč in kmetij, katere obdelujeta zakupnik in njegova družina sama, če tudi od časa do časa in izjemoma s pomočjo najetih delavcev.
To določilo nima namena, izključiti davčno prostost, če se zakupnik zavoljo posebnih prigod-kov, kakor So bolezen in kaj e., ali ob žetvi začasno poslužuje tujih pomagačev, na primer dninarjev. Če bi pak stalno uporabljal kakega dninarja ali posla v kmetijstvu, tedaj bi to izključevalo davčno prostost.
3.	Delavke, katere imajo opraviti z navadnimi ročnimi deli ali opravki samo v stanovanju svojih naročnikov ali doma brez pomagačev.
Sem spadajo na primer šivilje, in to tudi tedaj, če rabijo šivalne stroje, dalje perice, likavke perila, postrežnice i. e. ženske, ne pa strokovno izučene krojačice ali lepotninarice i. e.
4.	Postranski posli, ki jih majhni kmetovavci vršč samo od časa do časa in ne obrtoma, in pa prodaja tako narejenih izdelkov.
Sem spada na primer v nekaterih vinskih krajih vinogradnikom pristoječa pravica, točiti vino, ki so je pridelali sami, in pa krčmarstvo s svojim vinskim pridelkom, v kolikor se izvršuje samo začasno in ne obrtoma, nadalje začasna raba za kmetijstvo potrebovanih pripreg za drugačne vožnje V koliko so postranska opravila oproščena tudi brez te omejitve, to glej spodaj pod točko 7.
5.	Gledé domačih obrtnikov je primerjati obširno podučilo v členu 28.
6.	Dijaki, kateri podučujejo zasebno, potem tiste osebe, katere zasebno podučujejo ali pisateljujejo tako, da jim je to samo postransko opravilo, ki ne donaša toliko, kolikor je treba za preskrbo potrebnega živeža.
Tega določila namen je, kakor priredbene organe, tako tudi stranke, oprostiti sitnih ovedeb o opravilih tako majhnega obsega, da ona nikakor ne morejo biti že naprej določena v založbo živeža, potrebnega za preskrbo; tako n. p. če uradniki dajejo posamezne lekcije, ali če se učitelji samo pri-lično pečajo s pisateljevanjem. Prostost se pak ne razteza na tiste osebe, pri katerih je učiteljevanje ali pisateljevanje njih pravo poklicno delovanje. Kadar bi pak tudi v primerih te zadnje vrste donos ne zadostoval v založbo potrebnega živeža, tedaj se ne uporablja določilo §.3., točke 6., ampak bo pre-vdariti, ni-li kaj pogojev za to, da se uporablja §. 5.
7.	Postranska opravila sploh, ako njih letni donos ne presega 50 gl. in ako jih ni morda šteti za del rednega obsežnejšega obrtovanja.
Z donosom ni razumevati čistih dohodkov, ampak čisti donos.
Z „obrtovanjem“ seveda ni razumevati kmetijstva, zato se na primer kmetovavcu za vozarjenje, ki je opravlja po strani, če njega donos ne presega 50 gl., ne sme odreči davčna prostost sklicevaje se na to, da je to šteti za del rednega obsežnejšega kmetijskega obrata.
Prostost velja tudi za postranska opravila k pridobnini zavezanemu glavnemu opravilu, na primer za postranska opravila oseb v službenem in mezdnem razmerju.
Nasproti bi pak na primer ne bilo dopustno, dodeliti davčno prostost trgovcu z mešanim blagom za postranski izvrševano točenje ali nadrobno prodajanje opojnih pijač ali za dopustilo, prodajati tobak, ali za zavarovalno agencijo in kaj e., če tudi bi ta zadnja opravila sama za se ne nesla 50 gl.
8.	Osebe, katere, ker so nezmožne za obrto-vanje, ki bi jim dajalo redni živež, oskrbujejo obrtne opravke brez pomagačev, da si deloma pridobé svoj potrebni živež.
Sem spadajo hromotne, za starostjo oslabele, pohabljene osebe, ki ne morejo sicer popolnoma izvrševati nobenega obrta, pa vendar oskrbujejo posamezne obrtne opravke.
Pristavek „da si deloma pridobé svoj potrebni živež“ je razumeti tako, da je vsled njih hromote uspeh le nezadosten. Seveda bi se iz tega, da je taka oseba na krajšo ali daljšo dobo brez vseh drugih pomočkov in da je torej za životarjenje omejena na ta nezadostni donos, ne mogla morda izvajati pridobninska dolžnost; to se ne sme zgoditi tudi vsled tega ne, da ima taka oseba obrtni list ali kako dopustilo.
O prostostih po zmislu §. 5. razpravlja člen 21.
Člen 5.
Pogojna prostost javnih dobrodelnih ali obče koristnih podjeteb. (§. 4.)
Predlogi, naj se dovolé v §. 4. omenjene prostosti, na primer za uboške obednice, zavode za juho in čaj, uboška kopališča, ljudomile zdravilnice, učilišča i. k. e., se smejo staviti ne samo na podstavi dotičnih zaprosil stranek, ampak tudi uradoma, če oblastvo ali komisija na podstavi ovedenih razmer misli, da je dovolj pogojev za dodelitev prostosti, in če ni nobenih pomiselkov zoper to.
Dodeljevati te prostosti ni pristojna pridobninska komisija, ampak samo finančno ministrstvo, kateremu je torej o vseh takih primerih poročati po dotičnem finančnem deželnem oblastvu.
Člen 6.
Tzdržava in odprava dosedaj veljajočih prostosti in oprostilnih razlogov. (§§. 6. in 7.)
A.	Zakon obravnava v §. 6. nadaljno trajanje veljavnosti nekih zakonitih določil, katerih predmet so razlogi za prostost od pridobnine.
Vsi v §. 6. ne izrečno imenovani razlogi prostosti morajo s pridržkom določila §. 7. nehati s pričetkom veljavnosti zakona.
K prostostim od pridobnine, odpravljenim v poslednjem odstavku §. 6., spadajo zlasti te-le:
1.	Prostost od pridobnine v mestu Trstu;
2.	prostost pomorskega ribištva na Primorskem ;
3.	prostost narejavcev smodnika, v kolikor so oni samostojni obrtniki ter jih ni šteti, da so
samo v službenem ali mezdnem razmerju, ter niso potemtakem podvrženi občni pridobnini po §. 2., št. 2;
4. časna davčna prostost za novo ustanovljene fabrike za cuker in sirup na podstavi Najvišega sklepa z dne 11. januarja 1831. 1. (pol. zb. z. zv. 59., št. 6.).
V bodoče se torej ne bo več dodeljevala prostost na podstavi teh odpravljenih razlogov za prostost od pridobnine.
B. V §. 7. pa razpravlja zakon bodoči obseg tistih začasnih oprostil, katera so na podstavi dosedanjih razlogov za prostost že dodeljena posameznim podjetbam.
Če so torej n. p. posamezne fabrike za cuker na podstavi Najvišega sklepa, navedenega v A, št. 4, dosegla že pred pričetkom veljavnosti zakona časno davčno prostost, jo bodo po zmislu §. 7. prav tako, kakor vse, pred pričetkom veljavnosti tega zakona pridobnine, oziroma dohodnine I. razreda časno oproščene osebe tako dolgo, dokler traja ta prostost, uživale v obsegu, oznamenjenem v §. 7.
Člen 7.
Kazmerje do dežel ogrske krone in do vnanjih dežel. (§§. 8. do 10.)
1.	Gledé razmerja k deželam ogrske krone ostanejo v moči določila carinske in trgovinske zveze in zakona z dne 28. julija 1871. 1. (drž. zak. št. 89.).
Isto velja tudi gledé razmerja k Bosni in Hercegovini (zakon z dne 12. decembra 1879. h, drž. zak. št. 136).
II.	Gledé razmerja do vnanjih dežel razločuje zakon razširbo domačega obrata v vnanjo deželo (§. 9.) in razširbo vnanjega obrata v domačo deželo (§. 10.).
A. 1. V prvem primeru veljâ za pravilo, da je obrat, ki se vodi iz domovališča v domači deželi ali iz obratovališča v domači deželi, zavezan občni pridobnini po vsem svojem obsegu.
2.	Kadar pak domača podjetba vzdržuje v vnanji deželi stalen obrat s tem, da tam napravi podružnico, narejalnico, kupovalnico ali prodajalnico ali pa drugači, tedaj veljajo posebna določila. V teh primerih se namreč ta del obrata, v kolikor se v vnanji deželi pobira od njega enakovrsten davek, to je pridobnina ali obrtarina, ne sme obdačiti v naši
deželi. Vendar je v domači deželi plačati vsaj četrtino davka, vstrezajočega skupnemu obratu.
3.	Dokazilo o obstanku stalnega obratovališča v vnanji deželi in pa o resničnosti in obsegu ob-dačenosti v vnanji deželi mora donesti davčni zavezanec. Če nastane kak dvom o razmerah, omenjenih v tem odstavku, je poročati finančnemu ministrstvu.
4.	Iz teh določil je razvidno, da razširba domačega opravilnega obrata v vnanjo deželo, ne da bi se napravilo v vnanji deželi obratovališče, torej na primer obiskovanje vnanjih semnjev, spečavanje blaga vnanjim kupovavcem, opravilna potovanja v vnanjo deželo i. k. e., ne daje davčnemu zavezancu pravice, da bi se neki del njegovega opravilnega obrata izvzel od obdačbe v naši deželi.
5.	Ako se pak v vnanji deželi vzdržuje stalno obratovališče, nastopi seveda pogojna prostost opravilnega obrata v vnanji deželi namreč tedaj, kadar se od tega stalnega obrata v vnanji deželi pobira enakovrsten davek in ako vsled tega ne odpadejo več kakor tri četrti davka, vstrezajočega vsemu obratu.
6.	Za presojo, v koliko se v vnanji deželi pobira od obrata kak davek, je potrebno vedeti, kateri del opravilnega obrata je davku zavezan v vnanji deželi, n. p. pri kakem narejališču, se-li vnanji davek odmerja z ozirom na vso narejo (produkcijo) ali,morda le z ozirom na tisti del izdelkov, ki se spečajo v vnanji deželi; ali pa pri prodajalnici, se-li ozira v vnanji deželi obdačba na ves z blagom, speča-nim v vnanji deželi, dosežen dobiček ali morda gledé na domač izvir samö na neki del tega dobička.
7.	Odmerjevalni organ si mora stvariti sodbo, kateri davčni postavek bi od vsega domačega in vnanjega obrata ne glede na vnanjo obdačbo pripadal v razmerju na srednjo donosnost. S tem davčnim postavkom je primerjati tistega, ki bi moral pripasti na davku zavezani del obrata v naši deželi. Ako znaša ta eno četrt ali več postavka, za primernega spoznanega za vos obrat, je opraviti predpis v tem zmislu. Ako bi pak v razmerju k obsegu obrata, zavezanega davku v naši deželi, pripadlo manj kakor ena četrt davčnega postavka, primernega za ves obrat, je vendar predpisati eno četrt.
8.	Tako bi se vtegnili pokazati ti-le primeri :
a)	Fabrika s podružnico v vnanji deželi. Nareja
(produkcija) vnanje podružnice znaša polovico
nareje vse podjetbe; za ves obrat primerni davčni postavek 520 gl.
a)	Vnanja podružnica je v vnanji deželi ob-dačena za vso svojo tamkajšnjo narejo; na domači obrat pripada po razmerju narejnih množin 260 gl., tedaj več kakor ena četrt od 520, torej je odmeriti 260 gl.
ß) Vnanja obdačba se opravlja samo z ozirom na vnanji promet, ki znaša na primer polovico vnanje nareje. Na obrat, ki je zavezan davku v naši deželi, pripadajo tri četrti od 520, to je 390, okroženo 400 gl., več kakor ena četrt, torej je odmeriti 400 gl.
b)	Vnanja prodajalnica domače fabrike. Ves izdelek prodaja vnanja prodajalnica; vsemu obratu naj vstreza davčni postavek 520 gl.
a)	Vnanja obdačba se opravlja od vsega prometa ne gledé na domači izvir. Za domačo davčno dolžnost bi torej ne ostajalo nič. Vendar je davek predpisati z eno četrtjo od 520, to je s 130, okroženo s 140 gl.
ß) Vnanja obdačba se opravlja sicer z ozirom na ves promet, toda oziraje se na izvir iz naše dežele, torej na primer samo s polovico postavkov, ki bi pripadali sicer.
V tem primeru spada na domači obrat polovica vsega davka, to je 260 gl.
B.	1. Drugi v §. 10. zakona razpravljam primer se nanaša na razširbo kake po zmislu §. 1. davku zavezane podjetbe ali kakega opravila iz obratovališča, ležečega v vnanji deželi, ali če bi takega ne bilo, iz domovališča davčnega zavezanca, katero je v vnanji deželi, v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
2.	Davčna dolžnost v naši deželi nastane, v kolikor ne obsegajo veljajoče pogodbe z vnanjimi državami o tem nobenih drugačnih določil, po napravi obratovališč in agentur v naši deželi, po uporabi obratnih sredstev v nji n. p. po razširbi obrta za vožnjo oseb ali blaga in pa plov-stvenega obrata v našo deželo, nadalje po odpošiljanju trgovinskih obhodnikov v našo* deželo (prim. tudi člen 62.), naposled tudi po osebnem izvrševanju obrta ali opravila v ozemlju, kjer velja ta
zakon. O dotični vsebini pogodeb in pa da se ustanovi pojem razširbe plovstvenega obrata v našo deželo, se izdado posebna ukazila.
3.	Kot podstava za obdačbo takega obrata je merodajna njegova razširba v naši deželi.
Kar se tiče kraja za predpis, je paziti na določilo §. 38., poslednjega odstavka.
III.	Kadar davčna oblastva in pa komisije zapazijo, da iz uporabe spredaj stoječih določil v zvezi z vnanjo obdačbo izvirajo kaki prekrški vzajemnosti ali drugačni pomiselki, zlasti dvojne obdačbe, tedaj imajo pravico, staviti po zmislu §. 285. finančnim deželnim oblastvom predloge, mereče na to, da se temu pride v okom ; finančna deželna oblastva morajo o tem poročati finančnemu ministrstvu.
IV.	Naposled se gledé postopanja zoper davčne zavezance, ki bivajo stalno zunaj ozemlja, kjer velja ta zakon, opozarja na §. 265.
Oddelek II.
Pridobninska glavna vsota in davène družbe.
Člen 8.
Pridobninska glavna vsota. (§. 11.)
Pridobninska glavna vsota se ne porazdeli naravnost na posamezne davčne zavezance, ampak taka porazdelba se opravi samo glede kontingenta, ustanovljenega za vsako pridobninsko družbo iz pri-dobninske glavne vsote.
O preračunu teh kontingentov govori oddelek VI. tega izvršitvenega predpisa. Da se bo vsota pri-dobninskih kontingentov posameznih davčnih dru-žeb skladala s pridobninsko glavno vsoto, mora po §§. 49. in 50. skrbeti kontingentna komisija; davek odmerjajoči organi prve stopinje torej ne bodo imeli priložnosti, odrediti kaj gledé pridobninske glavne vsote.
Ker se pak po odstavku 4. v §. 11. od pridobninske glavne vsote odpišejo tisti zneski, ki so bili predpisani podjetbam, katere so se med zadnjo pri-redbeno dobo izpremenile v delniške družbe ali so se drugači obdačile s pridobnino po poglavju II., morajo davčna oblastva prve stopinje take pre-
membe, navedši ime dosedanjega davčnega zavezanca, davčno družbo, h kateri je ta pripadal, višino njemu predpisane občne pridobnine in pa firmo nove delniške družbe naznaniti finančnemu deželnemu oblastvu, katero mora o tem poročati finančnemu ministrstvu.
Člen 9.
Davčne družbe. (§§. 12., 14., 15.).
1.	Davčne družbe obsegajo pripadnike enega izmed štirih davčnih razredov v vsakem prired-benem okraju (člen 10.).
2.	V I. razred spadajo davčni zavezanci, katerim je predpisano več kakor 1000 gl.;
v II. razred tisti, katerim ni predpisano več kakor 1000 gl., pač pa več kakor 150 gl.;
v III. razred tisti, katerim ni predpisano več kakor 150 gl., pač pa več kakor 30 gl.;
v IV. razred naposled tisti, katerim ni predpisano več kakor 30 gl.
v priredbenem okraju zadnje leto pred prired-beno dobo.
3.	Kadar niso davčni zavezanci zadnje leto pred priredbeno dobo obdačeni še za eno celo leto, tedaj je letni znesek davka, ki ga je preračuniti, merodajen za uvrstitev.
4.	Gledé uvrstitve davčnih zavezancev v davčne razrede je merodajen stan, v katerem je predpis neki določeni dan, ki ga ustanovi finančno ministrstvo od primera do primera s posebnim ukazom.
Kadar določeni dan še ni odmerjen davek davčnega zavezanca za zadnje leto pred priredbeno dobo, tedaj je vzeti uvrstitvi v podstavo zadnjo letno odmero, ki se je opravila (§. 12., odstavek 4.).
Na premembe v predpisu, ki nastopijo po tem dnevu, pri čemer ni razločka, so li to dodatni predpisi, odpisi ali izbrisi, se ni več ozirati za sestavo pridobninskih družeb te priredbene dobe. (Prim. člen 52., št. 5. do 8.)
5.	Pri prvi priredbi po tem zakonu je za davčni znesek, merodajen za uvrstitev v davčne razrede, šteti tisto pridobnino in dohodnino 1. in II. razreda, ki je bila davčnim zavezancem predpisana za kako podjetbo ali opravilo, načeloma podvrženo občni pridobnini (prim. člen 1., 2. in 3.).
Pri obrtniku, kateremu je bil po dosedanjem zakonu naložen najniži pridobninski postavek in kateri je bil potemtakem po zmislu §. 5. dohodninskega patenta oproščen dohodnine, prihaja torej v poštev samo pridobnina z izredno doklado vred; — pri obrtniku, kateri je moral plačevati tudi dohodnino I. razreda, pa prihajata v poštev pridobnina in dohodnina I. razreda z izredno doklado vred.
Pri rudniškem posestniku ali kmetijskem zakupniku pak, kateremu ni bilo dosedaj plačevati pridobnine, ampak samo dohodnino I. razreda, je za uvrstitev v davčne razrede merodajen znesek njemu predpisane dohodnine I. razreda z izredno doklado vred.
Kako je ravnati glede obrtov, danih v zakup, o tem govori člen 11., št. VII.
Osebe, katere plačujejo pridobnino (brezobratno kvoto) za počivajoče obrte, je uvrstiti v davčne družbe; nasproti pak ni uvrstiti oseb, katerim sta do vštetega II. polletja 1897. leta pridobnina in dohodnina predpisani samo začasno.
Pri tistih občni pridobnini podvrženih davčnih zavezancih naposled, katerim je bila dosedaj naložena dohodnina II. razreda, kakor so loterijski ko-lektanti, prodajavci tobaka, zdravniki gledé dohodkov iz zasebne prakse itd., je za uvrstitev merodajen znesek dohodnine II. razreda z izredno doklado vred, kateri je bil predpisan za opravilo, ki bo odslej podvrženo občni pridobnini.
Če ni bil predpisan takim osebam dosedaj noben davek zato, ker njih dohodki niso presegli 630 gl., jih je šteti za enake pripadnikom davčnih družeb IV. razreda.
6.	Za nastopne priredbene dobe se pridobninski zavezanci uvrsté v davčne razrede po tistem znesku, katerega so na občni pridobnini morali plačati v priredbenem okraju zadnjo leto pred priredbeno dobo.
Merodajen je torej znesek občne pridobnine, predpisan z ozirom na porazdelbeni pribitek ali odbitek.
Na prostosti po §. 5., na znižbe in davčne odpustke po §. 73. se vendar ni ozirati.
7.	V št. 2. za davčne razrede navedene meje veljajo za nastopne priredbene dobe s temi-le v §. 12., odstavku 2. obseženimi izjemami:
Iz dosedanjega davčnega razreda v istem teri-torijalnem okraju se kedq izloči še le tedaj, kadar ali
a)	letna davčna dolžnost davčnega zavezanca znaša v I. razredu manj kakor 500 gl., v II. razredu več kakor 1500 gl. ali manj kakor 100 gl., v III. razredu več kakor 225 gl. ali manj kakor 20 gl., v IV. razredu več kakor 45 gl., ali kadar je
b)	letna davčna dolžnost davčnega zavezanca v dveh zaporednih priredbenih dobah znašala več ali manj kakor mejni postavki, ustanovljeni za dotični razred zgoraj.
Člen 10.
Prireclboni okraji. (§. 13.)
1.	Priredboni okraji za davčne družbe I. in II. razreda so praviloma okraji trgovinskih zbornic, za davčne družbe III. in IV. razreda mesta in obrtnijski kraji z več kakor 20.000 prebivavci (brez vojaštva), in pa politični okraji.
Odredbe, s katerimi se finančni minister poslužuje v §. 13. dodeljenega mu pooblastila, da smq ukazati tudi kako izjemo od zgoranjega pravila, se bodo javno razglašale.
2.	Z ozirom na ta finančnemu ministru dodeljena pooblastila se vtegne primeriti, da se pri-redbeni okraji I. razreda ne bodo skladali s prired-benimi okraji za-II. razred, priredbeni okraji za III. razred pa ne s priredbenimi okraji za IV. razred.
Prostorna obsežnost vsakega priredbenega okraja davčne družbe IV. razreda se oznamenja v zakonu (§. 48., šesti in deveti odstavek) kot priredbeni okraj najnižega razreda.
Člen 11.
Predpisi, ki so merodajni pri prvi uvrstitvi v davčne družbe in na katere se je ozirati pri prvem preračunu kontingenta; davek v zakup danili obrtov.
(§. 12., odstavek 3. do 5., §§. 15., 48.)
1.	Po določilu §. 12., odstavka 4. je opravit uvrstitev davčnih zavezancev v davčne družbe pri prvi priredbi na podstavi tistega zneska, katerega so od podjcteb in opravil, načeloma podvrženih občni pridobnini, morali na davkih plačati v priredbenem okraju (člen 10.).
11.	Pri tem je praviloma sešteti*) vse v temi priredbenem okraju istemu davčnemu zavezancu za njegove občni pridobnini načeloma podvržene pod-jetbe predpisane davčne zneske. To pravilo pak potrebuje še pojasnila za primer, kadar bi te podjetbe bile na raznih krajih.
V tem oziru se vtegnejo gledé na razno prostorno obsežnost priredbenih okrajev posameznih davčnih družeb (člen 10., št. 2) pokazati ti le primeri, katere je strogo ločiti med seboj :
a)	Kadar tistih več podjeteb ne leži v istem priredbenem okraju I. razreda, tedaj ni seštevati njih davkov.
b)	Kadar leži tistih več podjeleb v istem priredbenem okraju I. razreda in vsota za nje predpisanih davkov presega znesek 1000 gl., tedaj je davčnega zavezanca uvrstiti v I. razred.
c)	Kadar spredaj oznamenjena vsota ne presega 1000 gl., tedaj je najti vsoto davkov, predpisanih za podjetbe, kar jih je v vsakem prired-henem okraju II. razreda ; ako ta presega vsoto 150 gl., je uvrstiti davčnega zavezanca v do-lično davčno družbo, oziroma v dotične davčne družbe II. razreda.
d)	Kadar vsota, preračunjena po predpisu, podanem pod c, ne presega zneska 150 gl., tedaj je najti vsoto davkov, predpisanih za podjetbe, kar jih je v vsakem priredbenem okraju III. razreda; ako ta presega 30 gl., je uvrstiti davčnega zavezanca v dotično davčno družbo, oziroma v dotične družbe III. razreda, sicer pak v tiste davčne družbe IV. razreda, v katerih priredbenih okrajih leže posamezne podjetbe.**)
*) Če iinu na primer davčni zavezanec v priredbenem okraju trgovino z mešanim blagom, tobačno pro-dajalnico in rudnik, je najti vsoto iz njemu predpisane pridobnine, dohodnine I. razreda in dohodnine II. razreda z izrednimi dokladami vred.
**) y predočbo zgoranjega določila bodi ta-le vzgled :
Iz rečenega se razvidi, da more isti davčni zavezanec v raznih priredbenih okrajih pripadati k več davčnim družbam istega razreda ali raznih razredov.
III.	Ustanavljaje za uvrstitev merodajne davčne zneske je nadalje paziti tudi na to, da ni vselej jemati v poštev kraja dosedanjega davčnega predpisa, ampak mnogokrat že tisti kraj, v katerem bo predpisati bodočo pridobnino.
O primerih, v katerih se kraj za predpis občne pridobnine ne sklada s krajem za predpis dosedanjega davka, govorč tale mesta v zakonu :
1.	V §. 12., odstavku 5 se ukazuje: V kolikor se davčnemu zavezancu obča pridobnina od kake podjetbe ali kakega opravila predpiše v kakem drugem priredbenem okraju, kakor doslej pridobnina in dohodnina (§. 48., odstavek 2.), je poslednji računiti za novi priredbeni okraj.
2.	S tem v zvezi je določilo §. 15., odstavka 2., po katerem je davčnim zavezancem, ki na podstavi določil o okraju za predpis občne pridobnine zahtevajo uvrstitev v davčno družbo drugega kakor svojega dosedanjega okraja, dopuščeno v roku, ki se določi z ukazom, podati svojo zahtevo pismeno pri davčnem oblastvu prve stopinje svojega bodočega priredbenega okraja.
IV.	Potemtakem se je ozirati na nastopne primere in to uradoma:
Priredbeni okraj I. razreda obsegaj štirikotniko A do F\ ta okraj je gledé II. razreda razdeljen na 2 pri-redbena okraja (A do Cin D do F), gledé III. razreda na štiri priredbene okraje A in B, — C, — D in E, —F) in gledé IV. razreda na šest priredbenih okrajev A, B, C, D, E in F).
Če je torej kakemu davčnemu zavezancu v priredbenem okraju A predpisano 500 gl., v H pa 600 gl., tedaj ga je uvrstiti v I. razred; ako znaša davčni predpis v A 500, v B 35, v C 5 gl., ga je uvrstiti v II. razred ; kadar pak je isti predpis razdeljen na okraje A, C in F, tedaj je uvrstiti davčnega zavezanca v davčno družbo II. razreda priredbenega okraja rido C, in tudi v davčno družbo IV. razreda priredbenega okraja F, če bi pak bil isti davčni predpis razdeljen na okraja A s 500 gl., F s 35 gl., tedaj bi bilo davčnega zavezanca uvrstiti v davčno družbo II. razreda priredbenega okraja A do C in pa v davčno družbo III. razreda priredbenega okraja F. Ako naposled davčni predpisi znašajo v vsakem priredbenem okraju A, B in C po 20 gl., bi bilo uvrstiti davčnega zavezanca v davčno družbo III. razreda priredbenega okraja A in B in pa v davčno družbo IV. razreda priredbenega okraja C; če bi pak znašal davčni predpis v vsakem teh treh okrajev samo po 5 gl., tedaj je davčnega zavezanca uvrstiti v davčno družbo IV. razreda vsa-I kega teh priredbenih okrajev itd.
(Sloveniech.
27
148
a)	Ali je kaj obratovališč, podružnic itd., katere niso bile doslej v okraju, kjer se nahajajo, celo nič obdačene, ampak so bile ali same za se ali pa vkupe z drugimi obrati obdačene v kakem drugem okraju. Kadar v teh primerih ni znana na posamezna obratovališča pripadajoča kvota doslej za več obratovališč enotno predpisanega davka, tedaj je opraviti poraz-delbo dosedanjega, skupnega davka na posamezna obratovališča itd. po pravičnem iz-previdu.
To porazdelbo bo opravilo finančno ministrstvo; kvote, ki jih ono ustanovi, je vzeti v podstavo ne le uvrstitvi davčnih zavezancev v davčne razrede, ampak tudi proračunu kontingenta, in to temu zadnjemu tako, da se na posamezno obratovališče pripadajoča kvota prišteje kontingentu liste davčne družbe, v katere priredbenem okraju je to obratovališče, nasproti pa pusti v nemar pri ovedbi kontingenta tiste davčne družbe, v katere priredbenem okraju leži doslej enotno obdačevana podjetba. Davčno oblastvo prve stopinje, katero je doslej opravljalo skupno obdačbo, preod-kazuje davčne kvote s tem, da napravi in odpošlje katastrske liste (člen 12) davčnemu oblastvu prve stopinje tistega okraja, v katerem leži obratovališče itd., ki se ni doslej obdače-valo ločeno.
b)	Ali se pri podjetbah, ki niso navezane na določena stojališča, dohodnina I. razreda predpisuje v stanovališču davčnega zavezanca, različnem od kraja obratovanja.
V teh primerih je dohodnino I. razreda z izredno doklado vred uradoma prišteti pri-dobnini v tistem priredbenem okraju, v kate-lem je predpisana ta, in davčnega zavezanca je z ozirom na skupno obdačbo na pridobnini in dohodnini, ki se iz lega pokaže, uvrstiti v do-tični davčni razred tega okraja. V priredbenem okraju pak, v katerem je bila predpisana samo dohodnina I. razreda, se davčni zavezanec ne uvrsti v davčne družbe in zato se tudi ne napravi zanj noben katastrski list (člen 12.). Te preodkaze je opraviti po dopisih s tem, da se predopošljejo primerni izkazi.
okraju je kraj obratovanja, nasproti pa jo je v nemar pustiti pri preračunu kontingenta tiste davčne družbe, v katere priredbenem okraju je stanovališče davčnega zavezanca.
V.	V tukaj ne posebej navedenih primerih, zlasti pri vseh podjetbah, ki so navezane na določena stojališča, se davčni zavezanec, v kolikor ne daje po zmislu nastopne točke VI. podana prošnja povoda kaki drugačni odredbi, uvrsti samö z ozirom na davčne kvote, ki so že sedaj predpisane v priredbenem okraju, če je torej n. p. po zmislu g. 2. v zakonu z dne 29. julija 1871. 1. (drž. zak. šl. 91) od podjetbe kake družbe predpisanih 80 odstotkov v tem, 20 odstotkov pa v kakem drugem priredbenem okraju, tedaj se družba — ker zahteva vzdržava kake pisarnice itd. na sedežu družbe v bodoče po zmislu §. 37. predpis občne pridobnine na tem kraju — uvrsti v vsakem izmed obeh okrajev z ozirom na davčni znesek, predpisan v njima. Sicer nima zakon z dne 29. julija 1871. 1. (drž. zak. št. 91) več nobene nadaljne veljave.
VI.	V g. 15., odstavku 2. omenjene prošnje davčnih zavezancev bodo dajale davčnim oblastvom oporo, kako bo dopolniti in popolnih spredaj ukazana uradna dejanja. Rok za podajo teh prošenj se s tem ustanavlja na 30. dan junija 1897. 1. O prošnjah je odločati na podstavi dosedaj zbranih spisov, torej brez novih ovedeb o dejanskih razmerah, vendar z ozirom na določila o kraju za predpis občne pridobnine (§§. 37. in 38.). Davčno oblastvo, pri katerem se je podala taka prošnja (g. 15. odstavek 2.), se mora z davčnim oblastvom, v katerega okolišu je bil davek predpisan prosivcu do sedaj, dogovoriti in po tem odločiti ali samo ali pa napotiti svoje predloge na davčno oblastvo, katero je na sedežu dolične komisije.
Kak preodkaz je opravili tako, kakor je ukazano pod IV. lit. a, ter se je tudi pri preračunu kontingenta ozirali nanj tako, kakor je pisano na rečenem mestu.
Stranki je rešitev prošnje v obvestilu o njeni uvrstitvi v katero izmed štirih davčnih družeb (člen
13.,	št. 1) dati na znanje s pristavkom, da se s tem ne posega v odločbo, ki jo bo v kraju za predpis vkreniti ob priredbi občne pridobnine.
O prizivu, dopustnem zoper to rešitev, govori člen 13., št. 4.
Prav tako je tudi pri preračunu kontingenta dohodnino postaviti v račun samo za tisto davčno družbo, v katere priredbenem
Vil. Obrtne zakupnike je uvrstiti z ozirom na pridobnino in dohodnino I. razreda, ki sta jim predpisani od obrta, vzetega v zakup.
Obrtni zakupniki nasproti niso v ti lastnosti sploh ne podvrženi občni pridobnini, ker je zakupnina v zakup danih obrtov, v kolikor ne pripada kaki podjetbi, katero je obdačiti po poglavju II., v bodoče zavezana prihodnini (rentnini), in zatorej jih tudi ni uvrstiti v nobeno davčno družbo. Kadar pak take osebo izvršujejo ob enem še kako občni pridobnini zavezano opravilo, tedaj jih je ne glede na doslej od zakupnine plačevano dohodnino I. razreda uvrstiti samo po doslej od zadnjega opravila plačevani pridobnini in dohodnini.
Teinu primerno seje tudi ob preračunu kontingenta ozirati pred vsem samo na doslej plačevano pridobnino in dohodnino, ki je v podstavo ti uvrstitvi.
Po določilu §. 48., odstavka 2. se je vendar pri prvi ovedbi družbenih kontingentov ozirati tudi na polovico dohodnine I. razreda, ki so jo obrtni zakupniki, ne zavezani javnemu dajanju računov, plačevali doslej, in to tam, kjer se obratuje v zakup dani obrt.
kdMl^6®	V izvršitev tega zakonitega določila morajo
[Irjja kh davčna oblastva precej napraviti spis o vseh v letu t’1 yl' 1897. v njih okolišu predpisanih dohodninah od obrtnih zakupov. Tiste dohodnine, ki se tičejo podjeteb, zavezanih javnemu dajanju računov, ne potrebujejo nobenega nadaljnega uradnega dejanja.
Gledč drugih je preiskati, ali je davek od obrata, vzetega v zakup, predpisati po določilih zakona v svojem okolišu ali pa v okolišu kakega drugega davčnega oblastva.
V	tem zadnjem primeru se mora preodkaz davka od zakupnine opraviti tako, kakor piše številka IV. lit.
V	spisek A je vpisati tudi preodkaze,ki jih opravijo |io zmislu spredaj stoječih dveh odstavkov druga davčna oblastva.
Ko se vgotovi uvrstitev obrtnih zakupnikov v davčne družbe, je precej postaviti to uvrstitev na videž v spisku A. Nato je napraviti na vsako davčno družbo se nanašajoče izpiske iz spiska A (eventualno s porabo istega obrazca, v katerem smejo razpredeli 7, 9, 10 ostati neizpolnjeni) in jih, če treba (v kolikor gré namreč za davčne družbe I. in II. razreda), doposlali davčnemu oblastvu na sedežu dotične komisije.
Ta mora z ozirom na izpiske, ki jih je na pravila sama, spisati sumarno sestavo teh izpiskov, katera obsega vso davčno družbo. Nadaljno ravnanje je vrejeno v členu 45., številki 4.
Člen 12.
Pridobuinski kataster; sestava davčnih dru-žeb, volitvene skupine in volivski imeniki.
(§§• 14., 13-)
1.	Napravo pridobninskih katastrov, katere jo pisati na nezvezanih listih, morajo davčna oblastva prve "stopinje pripravljati tako, da spišejo najprej za vsak davku zavezan obrat poseben katastrski list in skrbé potem za to, da se na podstavi teh posameznih katastrskih listov ové skupna obdačenost vsakega davčnega zavezanca v vsakem priredbenem okraju I. razreda.
O obrazcu katastrskih listov, o njih izpolnjevanju in o nadaljnih uradnih dejanjih, ki jih je treba zastran ovedbe skupne obdačenosti davčnih zavezancev, obsega podrobnejša določila priloga B.	Priloga H.
2.	Davčne zavezance uvrsti v štiri pridobninske razrede precej, ko je to mogoče po podatkih o skupni obdačenosti, zaznamovanih na katastrskem listu, po kakovosti danega primera ali davčno oblastvo, ki napravlja kataster, ali pa davčno oblas-tvo na sedežu komisije za 1. razred.
3.	Davčna oblastva na sedežu komisij I., oziroma II. razreda morajo vsakakor dobiti) prepise katastrskih listov gledč vseh v I., oziroma v II. davčno družbo uvrščenih davčnih zavezancev ter jih uporabiti za napravo popolnega pridobninskega katastra za ves priredbeni okraj davčnih družeb I. ali II. razreda.
4.	Prav tako morajo davčna oblastva na sedežu komisij III., oziroma IV. razreda pisati popoln pridobuinski kataster, za vsaki v njih okolišu ležeč priredbeni okraj III. in IV. razreda, dalje ves njih okoliš obsegajoč delni kataster davčnih družeb I. in H. razreda.
5.	Davčna oblastva, katera imajo pridobninski kataster za ves priredbeni okraj kake davčne družbe (št. 3, oziroma 4), morajo na njega podstavi uvrstiti
27*
davčne zavezance v volitvene skupine (§. 3. volitve-nega predpisa D).
6.	Ko se sestavijo te volitvene skupine, se napravijo volivski imeniki (§. 20. volitvenega predpisa D) za vsako teli volitvenih skupin.
7.	Nato morajo v točki 5. oznamenjena davčna oblastva pripraviti zapisnike za odmero (člen 19.); tudi je opraviti začasno ovedbo družbenih kontingentov (člen 45. in 46.).
Na to je dati pridobninske katastre na razpolaganje pristojnim komisijam.
8.	Predsedniku je (dovoljeno, tudi že prej vsak čas pogledati vanje ter sprožiti kake popolnitve ali izprave.
9.	Pred vsako nastopno priredbeno dobo mora davčno oblastvo, katero je pristojno za uvrstitev do-tičnih davčnih zavezancev v davčne družbe (št. 2), preskusiti, je-li davčne zavezance z ozirom na njih davčni predpis z dne, po posameznem izboru določenega za bodočo priredbeno dobo (člen 9., št. 4), po določilu §. 12., odstavka 2. pustiti v njih sedanjem davčnem razredu ali pa uvrstiti v kak drugi davčni razred.
Pri tern preskusu se je zlasti ozirati tudi na davčnemu oblastvu po zmislu Člena 52., št. 4 in 55., št. 9 došla naznanila o pričetku ali ustavitvi obratov teh davčnih zavezancev v drugih za njih uvrstitev v poštev prihajajočih priredbenih okrajih (člen 11., II. a—d).
Naposled je paziti na uvrstitev novo priraslih davčnih zavezancev (člen 52., št. 5), pri čemer se je gledé višine davkov, merodajnih za uvrstitev, ravnati po določilu člena 9., št. 3.
Člen 13.
Obvestitev davčnih zavezancev o uvrstitvi; prizivi zoper njo. (§. 15.).
Obrazec tega	1- O opravljeni uvrstitvi v davčne družbe, ozi-
obvestila gl. roma v volitvene skupine je obvestiti pridobninske pod C. zavezance; odrezek (kupon), ki ga je odločiti, velja za poverilo za opravo volitev v pridobninske komisije. Obvestila izdaje davčno oblastvo na sedežu pridobninske komisije tistega davčnega razreda,
v katerega se je uvrstil dotični davčni zavezanec. Temu obvestilu je priložiti potrebne glasovnice.
Vročbo obvestil in glasovnic opravljajo občine proti prejemnemu potrdilu. Prejemna potrdila ali vročbene pole je shraniti vrejene.
2.	Davčna oblastva morajo v porazumu s političnimi oblastvi določiti kraj in čas za opravo volitev tako zgodaj, da bo moči na to mereča priobčila vzprejeti v omenjena obvestila.
3.	Z odpravo obvestil ni čakati do dovršitve pridobninskega katastra, temveč se sme ta obvestitev gledé tistih davčnih zavezancev III. in IV. razreda, o katerih uvrstitvi ni nobenega dvoma, opraviti po partijah Še prej.
4.	Zoper ta obvestila so dopustni prizivi.
Kadar davčno oblastvo, od katerega izhaja obvestilo, vsled takega priziva zapazi, da se je opravila uvrstitev stranke na podstavi očividno nepravih podmen (na primer podmene neresničnega obratovalnega kraja; — javne trgovinske družbe, kjer je v resnici delniška družba; — zamene imena in česa e.) ali na podstavi po številkah nepravih zneskov, tedaj mora, ako se opira priziv na te okol-nosti, to davčno oblastvo precej izbrisati dotičnika iz dotične davčne družbe, obvestiti ga o tem z rešitvijo njegovega priziva in ob enem odrediti potrebno zastran kake drugačne njegove uvrstitve in pa zastran izprave kontingenta.
V	vseh drugih primerih je prizive v osmih dneh po dohodu s priloženim prepisom dotičnih katastrskih listov in kakimi pri oblastvu ležečimi, na to merečimi spisi predložiti finančnemu deželnemu oblastvu.
To mora na podstavi dosedanjega spisom vstre-zajočega učina (prim. člen 11., VI), torej brez na-daljnih pozvedeb odločiti o prizivu, kar se dâ naglo ; v kolikor se v prizivu izpodbija pridobninska dolžnost ali kraj obdačbe, je odločilu vselej, bodi si da se prizivu vstreže ali da se on zavrne, izrečno pristaviti, da se s tem nikakor ne posega v odločbo, ki jo o svojem času opravi pridobninska komisija o pridobniski dolžnosti, oziroma o kraju za predpis davka.
V	takih primerih mora davčno oblastvo priobčiti pridobninski komisiji prizivne spise ter odrediti, kar je morda potrebno za izpravo kontingenta.
5.	Taki prizivi vendar niso na poti nadaljevanju uradnih dejanj, zlasti ne opravi veljavnih volitev.
Na izdana odločila se je, kolikor moči, ozirati še pri sestavi volivskih imenikov (člen 12., št. 6).
6.	Finančno deželno oblastvo ima tudi pravico, razveljaviti opravljene uvrstitve uradoma, ako se iz podatkov, predloženih njemu, brez dvoma izkaže, da uvrščenci sploh ne bodo podvrženi občni pri-dobnini.
Oddelek III.
Pridolminske komisijo.
Člen 14.
Sestava pridobninskili komisij.
(§§. 16. do 18., potem 20. do 22., 29.).
1.	V priredbo občne pridobnine se za vsako davčno družbo sestavi pridobninska komisija, katere sestava je določena v §§. 16. in 17. O pridobnin-skih deželnih komisijah, kijih je postaviti po §. 19., govori člen 42.
2.	Najviše vodstvo priredbenega opravila pri-stoji finančnemu ministru (§. 281.). V njegovem imenu nadzirajo finančna deželna oblastva pridob-riinske komisije in zlasti njih predsednike ter skrbe za to, da se vse priredbeno opravilo povsod izvrši po veljajočih predpisih. Dopuščeno jim je tudi, na kraju samem se natančno prepričati o dotičnih razmerah po odposlancu, kateri se sme brez glasovalne pravice vdeleževati tudi sej pridobninske komisije.
Podpis 3. Volitvena pravica, zmožnost biti voljen in ’8' IX volilno postopanje se vravnava v §§. 18., 20. in 21. zakona in pa z volilnim predpisom.
4.	O opravljeni volitvi ali o tem, da ni prišlo do volitve, je precej poslati naznanilo finančnemu deželnemu oblastvu.
5.	Imenovati se bodo smele tudi osebe, ki niso zavezane pridobnini — kakor so državni, zakladni, deželni, občinski uradniki, vpokojenci, nekedanji obrtniki — ako je pri njih pričakovati posebno znanje obrtnih razmer v priredbenem okraju in vspešno sedelovanje pri priredbenem opravilu.
Ako se imenovanje godi po volitvi, ni praviloma več predlagati oseb, katere so pri volitvi ostale
v manjšini, razen tedaj, kadar bi one zastopale kako skupino prebivavcev, katera sicer ni zastopana v komisiji.
6.	Kadar se pravočasna volitev ne opravi po očitni krivdi volitvenih vpravičencev in kadar se voljenci branijo, redno sodelovati, tedaj se mora po zmislu §. 29. precej staviti predlog zastran imenovanja polrebnih komisijskih udov in njih namestnikov, ob enem pa razpisati novo volitev na rok, ki ni krajši od treh tednov. Ako tudi ta volitev nima vspeha, ni več razpisavati nadaljne nove volitve. Ude in njih namestnike, katere pokliče po §. 29. finančni minister, je vzeti izmed dotične davčne družbe.
7.	Za očitno krivdo volitvenih vpravičencev je šteti, ako se ob redno razglašenem volitvenem roku ne dobé z glasovnicami vred, ki so došle po pošti, vsaj tri veljavne glasovnice. Za primer, da bi za kako volitev bilo manj volitvenih vpravičencev kakor trije, se pridržujejo posebna ukazila.
8.	Gledé pravice, volitev odkloniti, se je ravnati po §. 21. zakona. Kedor se brani, prevzeti posel uda ali namestnika, ne da bi za to uveljavljal kak opravičevalni razlog ali ko je la razlog bil že zavržen, takemu je naložiti globe do 100 gl.
To kazen, katera ne spada v vrsto kazni zavoljo nereda (§. 250.), odmerja davčno oblastvo
I.	stopinje. (Prim. dotična določila izvršitvenega predpisa k poglavju V.).
9.	Izvoljeni ud sine odreči redno sedelovanje z izrečno, v tem zmislu oddano izjavo ali s tem, da se brani obljube z rokosegom (§. 27); za odreko rednega sodelovanja pa je tudi šteti, ako ud ali njegov namestnik neopravičeno izostane od prvih treh komisijskih sej, pri katerih bi moral biti navzočem
Tudi v tem primeru je predlagali imenovanje nadomestnika.
10.	Med redno opravilno dobo (§. 22) more nastopiti izločba: s smrtjo, z uveljavo pozneje nastalega zakonitega razloga za odklon, pri voljenih udih z nastopom dogodkov, po katerih izgube oni zmožnost, biti voljeni, kakor so prestanek pridobninske dolžnosti, konkurz, dejanje pod skrbnika itd., pri imenovanih udih z odpozivoin. Tudi voljene ude sme po predlogu komisijskega predsednika finančni minister odvezati njih posla, ako ne izpolnjujejo svoje dolžnosti, prihajati h komisijskim sejam (§. 249., zadnji odstavek).
Vodeči obratni uradniki, ki so bili voljeni v pri-dobninske komisije za I. ali 11. razred namesto kakega uda teh davčnih družeb, se ne izločijo zalo, ker stopijo iz službe tega uda ali ker se prekliče njih pooblastilo.
11.	Za voljene ude in njih namestnike se vsled takih povodov opravi nova volitev samo tedaj, kadar Število v službi ostalih udov in namestnikov vkupe ne doseza več ustanovljenega števila udov, ali kadar se ne more več na novo ustanoviti zakonito razmerje med številom voljenih in imenovanih udov.
Zastran nadomestbe izločenih ali odpoklicanih udov ali njih namestnikov je precej staviti predlog.
12.	Nadomestne volitve in pa imenovanja v nadomestek pred časom izločenih ali odpoklicanih ime-imenovanih opravnikov veljajo za še ostali čas opravilne dobe.
Pri nadomestnih in dopolnitvenih volitvah ni napravljati novih voliskih imenikov, ampak je uporabljali pri zadnjih volitvah spisane volivske imenike.
13.	Kadar se nova volitev opravi še le po preteku opravilne dobe udov in njih namestnikov, tedaj posluje do sestave nove komisije prejšnja komisija, oziroma prejšnji udje in njih namestniki.
Člen 15.
Opravilni red pritlobninskili komisij.
(§§. 23. do 28.; 30.)
1.	V pridobninsko komisijo na novo vstopajoči udje in njih namestniki morajo, ako niso dejalni državni uradniki, najpozneje v prvi seji, katere se vdeležujejo, po zmislu §. 27., namesto dabi prisegli, z rokosegom obljubiti predsedniku ali njegovemu namestniku, da bodo ne gledč na osebo ravnali po najboljši vednosti in vesti in strogo v tajnosti imeli komisijske razprave in vse razmere davčnih zavezancev, za katere izvedö pri razpravah. Te obljube ni treba ponoviti, ako se volijo ali imenujejo vnovič.
Ako predsednik ali njegov namestnik ne pripadata k stanu dejalnih državnih uradnikov, morata isto obljubo storiti okrajnemu glavarju, ali če ni sedež komisije v uradnem področju okrajnega glavarstva, prestojniku političnega deželnega oblastva ali namesto njega finančnemu (deželnemu) ravnatelju ali kakemu za ta posel odrejenemu uradniku.
2.	Predsednik sklicuje komisijo, pripravlja in vodi njena opravila ter izvršuje njene sklepe, katerih ne izpodbija on sam z zglasitvijo pravnih po-inočkov.
Ako je on zadržan, prevzame predsedništvo imenovan namestnik. Predsednik ima pravico, temu zadnjemu izročiti namestovanje ob oskrbovanju posameznih poslov ali poslovnih vrst.
Ko izvršuje namestovanje, ima namestnik vse pravice in dolžnosti predsednika.
3.	Posameznim udom komisije sme predsednik, ko so storili obljubo (št. 1), že pred sklicem komisije poveriti preskus, oziroma ovedbo razmer davku zavezanih obratov, katere so merodajne za priredbo pridobnine, in pa razprave ž njih imetniki.
4.	Ako se med volitveno dobo izloči kak ud komisije ali ako je trajno zadržan, sodelovati pri njenih poslih, mora predsednik v komisijo poklicati namestnika.
Tudi na mesto samo začasno zadržanih udov se smejo privzeli njih namestniki, če se po izprevidu predsednika to vzvidi potrebno ali primerno za redno reševanje poslov.
Ta določila se uporabljajo tudi na imenovane ude in njih namestnike.
5.	V nadomestbo voljenega uda se sme v komisijo poklicati samo voljen, v nadomestbo imenovanega uda pa samo imenovan namestnik.
Nasproti pak ni neobhodno potrebno, da bi se pri posameznih sejah ali pri sestavah kakih podkomisij moralo vselej pokazati zakonito določeno razmerje med številom imenovanih in med številom voljenih udov in namestnikov.
6.	Ako to zahteva obseg poslov, je dopuščeno, iz skupne komisije zastran porazdelbe poslov sestaviti odseke (podkomisije). Sklepe teh podkomisij pak mora potrditi komisija.
Sestava podkomisij in porazdelba poslov med nje pristoji predsedniku. Ta obdrži tudi v podkomisijah vrhovno vodstvo poslov, je odgovoren za njih redno rešitev ter sme vsak čas sam prevzeti predsedništvo v posameznih podkomisijah.
7.	Komisije in pa podkomisije rešujejo posle v sejah, katere je razpisovati po potrebi, toda kolikor moči z ozirom na važne vzroke zadržka udov.
K vsaki komisijski seji mora predsednik povabiti vse njene ude, oziroma podkomisije, namesto zadržanih udov pa njih namestnike. V komisijo poklicani namestniki stopijo v vsakem oziru na mesto udov.
V	povabilu k sejam, katero se sme, če treba, vročiti proti prejemnemu potrdilu ali s priporočenim pismom po pošli, je na kratko oznameniti predmet posla, ki ga je rešiti v prihodnji seji (n. p. priredba pridobnine, presoja prizivov i. k. e.).
8.	O pogojih za sklepčnost komisij in o načinu glasovanja obsegata potrebna ukazila §§. 23. in 24.
V	§. 24., odstavku 2. obseženi predpis, da se pri glasovanju o višini kake vsote, kadar sa ne doseže nadpolovična večina glasov, glasovi za vsoto, ki je davčnemu zavezancu najbolj neugodna, do-števajo za najbližo, davčnemu zavezancu ugodnejšo vsoto oddanim glasovom tako dolgo, dokler se ne pokaže nadpolovična večina, obsega za davčnega zavezanca najugodnejšo rešitev tega primera, kakor se' to razvidi iz tega-le vzgleda:
V	komisiji štirih udov bi se pokazala ta-le mnenja o višini davčnega postavka, ki ga je naložiti nekemu obrtniku: A hoče uporabljati davčni po-stavek 10 gl., B 8 gl., G 6 gl., D 4 gl. Po zmislu paragrafa, o katerem je govor, se najde, da je uporabljati posta vek 6 gl.
9.	Kadar se razpravlja o obdačbi kakega komisijskega uda, njegove zakonske žene ali oseb, ki so ž njim v sorodu ali svaštvu po navzgornji ali navzdolnji vrsti ali do tretjega kolena postranskih vrst, tedaj mora ta ud pred posvetovanjem in sklepanjem odstopiti. Predsednik mora v enakem primeru oddati predsedstvo svojemu namestniku, eventualno kakemu navzočnemu udu. Ista načela obveljajo, ako se razpravlja o kaki podjetbi, od katere ima kak komisijski ud neposredno korist. (§. 25.)
Ta neposredna korist biva zlasti pri javnem ali tihem družabniku, vodečih obratnih uradnikih, varuhu, skrbniku, pravnem zastopniku itd. davčnega zavezanca. Da se pride v okom kakim poznejšim očitkom, se svetuje, v razpravnem zapisniku zabeležiti, da se je pazilo na spredaj stoječe določilo.
V kolikor je moči razvideti take razloge zapletenosti naprej, je skrbeti za to, da se o pravem času pozove namestnik za zapletenega uda.
10.	Ako bi ne došlo sklepčno število udov h kaki seji, je v prihodnjo sejo povabiti pismeno vse ude z dostavkom, da bo komisija sklepčna tudi ne gledé na število udov (§. 23., odstavek 3.). Komisijskim udom in njih namestnikom, ki večkrat zaporedoma in po poprednjem opominu izostanejo brez zadostnega opravičevalnega vzroka iz komisijskih sej, se sme naložiti do 25 gl. globe. (§. 249., odstavek 2.)
Te kazni se smejo prisojati večkrat zaporedoma in to tako dolgo, dokler ne izpolni dotični ud svoje dolžnosti ali se je ne odveže. (§. 249., odstavek 3.)
Te kazni prisoja davčno oblastvo na sedežu dotične pridobninske komisije. (§. 256., odstavek 4.) Predsedniku se je v lem primeru obrniti na imenovano oblastvo.
11.	Komisijam določi v dovršbo njih del finančni minister primeren rok. Kadar komisija ne dovrši svojih del v lem roku, tedaj se smejo njene oblasti prenesli na predsednika. (§. 30.)
Davčno oblastvo mora v takih primerih še pred pretekom roka poročali finančnemu deželnemu oblastvu, ali ravnati po zmislu tega zakonitega določila ali pa dovoliti komisiji podaljšbo roka.
Prav tako je poročati v tistih primerih, kadar se onemogoči sestava komisije.
12.	Komisije morajo po §. 26. o svojih odločbah in razpravah napraviti razpravne zapisnike, katere morajo podpisati vsakočasni predsednik in pa dva pri razpravi navzočna uda ali namestnika (piim. čl. 37., št. 6).
13.	Odpravke sklepov in odločeb komisije podpisuje predsednik, kateri se sme pri tem posluževati pečatila (štampilje).
14.	Predsednik in komisijski udje, ki niso dejalni državni uradniki, imajo pravico do povračila potnih stroškov. Izmera in postopanje ob nakazu teh povračil se vravnâ s posebnim predpisom.
Obrazec od-rnerne pole gl. pod prilogo K
Z dejalnimi državnimi uradniki se ravna po | občnih za nje izdanih predpisih o dnevščinah.
Člen 1ß.
Dolžnosti in pravice predsednika pridob-ninske komisije. (§§. 43 do 45.)
1.	Predsednik komisije je ob enem zastopnik državne koristi, za katero je skrbeti zlasti njemu in katera z ozirom na naravo občne pridobnine kot porazdelbenega davka méri v prvi vrsti za enakomerno porazdelitev davka na vse davčne zavezance.
On je odgovoren za pravo uporabo zakona.
2.	Predsednik komisije je posebej odgovoren za to, da se vsi davku zavezani obrati v prired-benem okraju obdačijo z občno pridobnino.
3.	Zastran prave priredbe davčnih zavezancev si mora predsednik komisije pripraviti potrebne ovedbe o davku zavezanih obratih.
On ima pravico in dolžnost, pri zaupnih osebah in izvedencih opraviti potrebne pozvedbe o obrtnih razmerah davčnih zavezancev, in izpraševati davčne zavezance same o posameznih, za davčno priredbo važnih dejanstvih, ter stopiti žnjimi v osebno razpravo o tem. V ta namen sme opraviti ali dati opraviti krajni ogled. (§. 43., odst. 5.)
4.	Kadar prosijo davčni zavezanci sami za osebno razpravo v pojasnitev svojih razmer, tedaj jo sme predsednik odreči samo iz tehtnih razlogov.
5.	Predsednik se sme pri teh dolžnostih posluževati podpore drugih komisijskih udov, katerim izroči poročevanje o obdačbi določenih davčnih zavezancev ali skupin davčnih zavezancev.
Zlasti so po finančnem ministru komisiji morda pridodani poročevavec in pa davčna oblastva poklicana, podpirati predsednika v omenjenih opravilih. Predsednikova dolžnost je, odrediti potrebno, da davčna oblastva,,in to posebno tista, ki so sicer v priredbenem okraju, pa ne na sedežu komisije, precej ob uvrstitvi davčnih zavezancev v davčne razrede in ob sprejemanju pridobninskih izjav opravijo v njegovem imenu vse tiste pozvedbe, zaslišbe in druga uradna dejanja, ki služijo v to, da se pripravi in olajša poznejše delovanje komisije (gl. zlasti spodaj št. 10). Posledek teh ovedeb je zaznamovati v odmerni poli.
6.	Predsednik sme dalje po svojem izprevidu zahtevati sodelovanje političnih in finančnih oblastev prve stopinje in pa avtonomnih oblastev, zlasti občinskih glavarstev, katera so dolžna slušati njegovo dotično zaprosilo (§. 44.). Prav tako ima predsednik pravico, od vseh drugih javnih oblastev in zavodov in pa od sodnij zahtevati pojasnila, potrebna v izvršitev njegove naloge (§§. 270., 271.). On je torej vpravičen, prositi te organe za uradno pojasnitev o stvarnih in pravnih razmerah, katerih vgotovitev se vzvidi potrebna za priredbo pridobnine, n. p. o plačanih neposrednih davščinah, o zavarovalni vrednosti obrtnih poslopij, o pripadu dediščin itd.
7.	Zlasti sme predsednik vpogledati ali dati vpogledati v vse, na obrtne razmere davčnega zavezanca se nanašajoče knjige, spise, listine, vpisnike itd. državnih, deželnih, okrajnih in občinskih oblastev in zavodov, posebno v spise trgovinske sodnije, v zemljiške knjige, v oporočne, zapuščinske in varstvene spise, v vse na državne, deželne in občinske davke se nanašajoče spise itd.
Vsa državna, deželna, okrajna in občinska oblastva morajo dovoliti vpogled v dotične knjige, spise, listine itd., ako niso Lemu na poti posebna zakonita določila ali službeni oziri, katere mora odklanjajoče oblastvo razložiti.
Kadar bi se odklonil vpogled brez razlogov, mora predsednik poročali finančnemu deželnemu oblastvu.
S posebnim določilom je med drugim izključeno v namene obdačbe zahtevanje pojasnil od teh le organov :
poštne hranilnice,
obrtnih nadzornikov,
nadzornika plovstva po notranjem vodovju,
zavarovalnic delavcev za primer nezgode in bolezni.
8.	Predsednik sme po potrebi ogledati ali dali ogledati obrtne naprave, obratovališča in zaloge med delovnim časom ;
9.	dalje vpogledati ali dati vpogledati v opravilne knjige, ako davčni zavezanec ponudi tak vpogled.
O postopanju pri teh uradnih dejanjih se govori v poglavju VI. zakona; o uradnem poslovanju zastran kazni, katero je pričeti, ako se zabrani
ogled obrtovališč itd., obsega potrebna določila poglavje V.
Razodeti opravilne tajnosti ni davčni zavezanec dolžan v nobenem primeru (§. 43., zadnji odstavek), na kar je zlasti paziti ob ogledovanju obrtnih naprav.
10.	Predsednik mora, ako se zoper pravost povedeb davčnega zavezanca pokažejo kaki pomiselki, oponesti davčnemu zavezancu te pomiselke ustno ali pismeno ter ga pozvati, naj jih pojasni. Tudi po tem povodu sme predsednik opraviti vse zgoraj navedene pozvedbe.
11.	Predsedniki posameznih komisij se morajo s priobčevanjem vesti, ki jim dohajajo o obrtnih razmerah davčnih zavezancev drugega priredbenega okraja ali drugega razreda istega okraja, vzajemno podpirati in s svojim sodelovanjem kolikor moči pospeševati, da se doseže prava priredba in zlasti tô. da se z občno pridobnino obdačijo vsi davčni zavezanci.
12.	Predsednik je dolžan, zoper odločbe pri-dobninske komisije zglasiti priziv:
a)	ako šteje davčne prostosti, ki jih dovoli komisija, v zmislu §. 5. po vodilu, danem v členu 21., št. 2, za nevtemeljene;
b)	ako se mu po komisiji odmerjeni davčni po-stavek zdi neprimerno nizek; pri tem bo smel predsednik, ker nima državni zaklad nič opraviti z višino davčnih postavkov, gledati samo na to, ali nasprotuje davčni postavek načelu enakomerne porazdelbe davka na plačevavce davkov.
13.	Predsedniku je tudi dopuščeno, zglasiti priziv, kadar se inu po komisiji odmerjeni davčni postavek zdi očividno previsok in kadar iz katerih koli razlogov ni pričakovati, da se bo neprava priredba odpravila s prizivom davčnega zavezanca.
Člen 17.
Pravice pridobninske komisije. '
(§. 46.)
1.	Pridobninska komisija ima nasproti davčnim zavezancem, drugim osebam in oblastvom iste pravice, kakor predsednik.
2.	Mimo tega ima pridobninska komisija oblast, ukazati, da se morajo priče o določenih dejanstvih in izvedenci o določenih prašanjili pod prisego zaslišati po okrajni sodniji stanovališča tistega, ki ga je zaslišati.
V tem primeru je izraziti prašanja, ki jih je zastaviti priči ali izvedencu, ter jih doposlati pristojni sodniji z zaprosilom za zaslišbo imenovanih oseb.
Te je v tem primeru zapriseči pred izpovedbo ali oddajo mnenja.
Prašanja je izraziti tako, da se mora z odgovorom na nja vsakakor pojasniti dotično dejanstvo.
Pod prisego je zasliševati priče in izvedence samo v posebno važnih in težavnih primerih, ter je opuščati ne neobhodno potrebno zaprisežbo in pa nepotrebno iskanje sodnij v tem oziru.
3.	Mimo primera, o katerem je govor pod št. 2, se smejo izprašati davčni zavezanci in zaslišati po-jasnilniki ali izvedenci v seji pred zbrano komisijo ali podkomisijo, toda zaslišane osebe ne smejo biti navzočne med posvetovanjem in sklepanjem.
4.	Komisija sme zaslišbe ali drugačne ovedbe naročiti tudi predsedniku ali posameznim udom, ki jih določi ta, ali pa naposled davčnemu oblastvu.
Nenavzočne osebe, katere je treba zaslišati, je tedaj, kadar bi zadostovala njih pismena izjava, po zaprosilu dati zaslišati po pristojnem davčnem oblastvu ali predsedniku davčne komisije njih stanovališča.
5.	Priče in izvedenci, katerih zaslišbo je sklenila komisija, smejo odkloniti izpoved samo iz kakega v §.269. navedenih razlogov. Natančnejša določila o tem obsega izvršitveni predpis k poglavju VI.
6.	Osebe, ki so ali so bile pri davčnem zavezancu v službi, se brez njegove privolitve ne smejo zasliševati kot pojasnilniki ali izvedenci.
7.	Pojasnilniki in izvedenci, kateri na dano povabilo izostanejo neopravičeni ali se brez zakonitega razloga branijo izpovedovati, se morajo, v kolikor se njih zaslišbi ni moči odpovedati, zapretivši jim kazen zavoljo nereda do 100 gl., pozvati, naj oddadö svoje mnenje v določenem, praviloma osem dni znašajočem roku.
(Slovenistih.)
28
Ako rok preteče brez vspeha, je prisoditi kazen zavoljo nereda in obvestiti o prisodbi davčno oblastvo zastran predpisa in izterjatve kazenskega zneska.
Kazni zavoljo nereda se smejo zapretiti in prisoditi večkrat zaporedoma.
8.	Davčnemu zavezancu se sme na njegovo zahtevo dopustiti, da sme biti navzočen pri zaslišbi ter staviti pričam in izvedencem prašanja. Komisija pak sme iz tehtnih razlogov (n. p. na željo prič ali izvedencev) odbiti to prošnjo ali nadaljevati zasliševanje imenovanih oseb v nenavzočnosti davčnega zavezanca.
Oddelek IV.
Priredba občne pridobnine.
1.	Priprava priredbe.
Člen 18.
Pridobninske izjave. (§§. 39. do 42.)
1.	Zastran odmere pridobnine mora vsak davčni zavezanec pred začetkom vsake priredbene dobe v roku vsaj enega meseca, ki se določi z javnim razglasilom pri davčnem oblastvu prve stopinje, v čegar ozemlju je predpisati davek (§. 38.), podati izjavo o okolnostih, merodajnih za odmero pridobnine (pridobninsko izjavo). Obrazec za to pridob-Obrazec /ji. n insko izjavo obsega priloga F/l. Za veče podjetbe, za katere nima obrazec F/l dovolj prostora, je Obrazec Fß. v F/2 natisnjen nadaljen obrazec. Te obrazce je dati davčnim zavezancem na razpolaganje brezplačno.
Razglasilo o roku za pridobninsko izjavo, ki je mora napraviti finančno deželno oblastvo (§. 39.), se izda tako, kakor se je to godilo doslej z enakimi razglasili zastran podaje napovedeb o hišni najmarini in dohodnini.
Finančnim deželnim oblastvom se prepušča, v razglasilu opozoriti davčne zavezance tudi na to, da naj, če želč oddati pridobninsko izjavo, ustno pri davčnem oblastvu storé to v svojo korist zavoljo poznejšega pritiska stranek prej ko mogoče; dalje pri davčnih oblastvih z velikim številom davčnih zavezancev določiti posebne dni, v katerih se bodo mogle pridobninske izjave od davčnih zavezancev, katerih imena
se pričenjajo z določeno abecedno črko, vzprejemati brez izgube časa.
Za prvo priredbeno dobo je z ozirom na člen XIV. zakona končni rok za podajo pridobnin-skih izjav ustanoviti s 1. dnevom avgusta 1897. 1.
Pridobninske izjave se smejo vložiti pismeno ali pa podati pri pristojnem davčnem oblastvu prve stopinje ustno na zapisnik.
2.	Kadar davčno oblastvo, v čegar ozemlju je predpisati davek za kako podjetbo in pri katerem je podati pridobninsko izjavo, ni na sedežu komisije, katera opravi priredbo za to podjetbo, tedaj mora to davčno oblastvo odposlati pridobninsko izjavo davčnemu oblastvu na sedežu dotične komisije, izvršivši kake pozvedbe, ki jih je morda opraviti po zmislu člena 16., št. 3 in 5. (To velja zlasti o pripadnikih
I.	in II. razreda.)
Doslej večkrat navadno vzprejemanje pridob-ninskih izjav po občinskih oblastvih, na Dunaju po magistratu, se v bodoče opusti. Kjer se z ozirom na krajne razmere vzvidi primerno, se sme davčnim uradom naložiti, naj namesto davčnega oblastva
I.	stopinje vzprejemljejo pridobninske izjave najpozneje do zadnjega dneva roka za njih podajo.
O več v istem priredbenem okraju najnižega razreda (člen 10., št. 2) vzdrževanih obratovališčih istega obrta je podati skupno izjavo, v kateri pak je izkazati obratne razmere vsakega posameznega obra-tovališča (§. 40.)
3.	O vsebini pridobninskih izjav govori priloženo navodilo G za spisovanje pridobninskih izjav. prji0ga Tudi davčna oblastva prve stopinje in davčni uradi,
ki vzprejemajo pridobninske izjave, se morajo ravnati po tem navodilu.
To navodilo se dopošlje davčnim oblastvom in davčnim uradom v tako mnogih izvodih, da je bo moči podeliti vsem davčnem zavezancem, ki bi je zahtevali.
4.	Ako davčni zavezanec ne donese dolžne izjave v predpisanem roku, sme pridobninska komisija, oziroma v primerih, oznamenjenih v §. 66., davčno oblastvo prve stopinje, opraviti odmero pridobnine uradoma na podstavi pomagal, ki jih ima pred sabo. Pred tako odmero davka pak je pozvati davčnega zavezanca, katerega je izrečno opozoriti na ta
pravni posledek, naj v roku vsaj osmih dni poda izjavo.
To določilo pak no izključuje kakega kaznovanja davčnega zavezanca, ker je opustil podati izjavo, niti ne pravice davčnega oblastva in pridob-ninske komisije, pozvati ga v podajo izjave, zapretivši mu kazen zavoljo nereda (§. 42.)
V dosego izjav se morajo davčna oblastva držati tega ravnanja.
Osem dni, preden poteče po finančnem deželnem oblastvu določeni rok, je pozvati davčne zavezance, kateri niso podali pridobninskih izjav, naj jih podadč v 8 dneh, ter ob enem priložiti pozivu obrazec pridobninske izjave s pristavkom, da se odmera opravi uradoma, ako se izjava ne poda ; davčnim zavezancem I. in II. razreda je mimo tega zapretiti kazen zavoljo nereda.
Davčnim zavezancem, kateri so bili opominjani s pretnjo kazni zavoljo nereda, je tedaj, kadar ne podado izjave, precej po preteku roka prisoditi za-prečeno kazen zavoljo nereda. Ponovno se ne sme zapretiti kazen zavoljo nereda, ampak je odločbo o nadaljnem ravnanju prepustiti pridobninski komisiji.
6.	Poziv davčnih zavezancev, naj podado izjave, se začne z zgoraj povedanim rokom ter se mora pospešiti tako, da bo ta prehodni del postopanja končan ob času, ko prično svoje delovanje pridobninske komisije.
7.	O številu došlih izjav in odpravljenih pogonov je počenši od 15. dne avgusta vsak teden podati naznanilo finančnemu deželnemu oblastvu.
Člen 19.
Naprava zapisnika o odmerab. (§. 94.)
2.	K isti številki spadajoči davčni zavezanci se morajo najprej vrediti po njih veči ali manjši sorodnosti, ki jo je razvideti iz oznamenila njih davku zavezanih obratov, potem pa po rastočem znesku do sedaj plačevanega davka. Tako se bodo na primer k številki 173 (črevljarji) spadajoči obrati med seboj vredili tako, da se zvrste najprej črevljarji krpači, nato črevljarji, ki delajo za konfekcijonarje, potem črevljarji, ki delajo naravnost za naročnike; med črevljarji krpači se zvrste tisti, ki so imeli do sedaj najniži davčni postavek, najpoprej, za temi pridejo tisti, ki so imeli bližnji najniži davčni postavek itd.; enako je ravnati glede črevljarjev, ki delajo za konfekcijonarje itd. Med obrati, obdačenimi enako visoko, se bodo po mogočnosti poprej zvrstili isti, ki imajo manjšo donosnost.
3.	V kolikor se pri prvi priredbi obdačijo osebe, ki niso bile do sedaj obdačene (na primer pisatelji in zdravniki z dohodki pod 630 gl., pomorski ribiči), jih je navesti kot najzadnje v dotični pridobitni skupini (člen 37., št. 1); slično je ravnati, če sproži obdačbo še le komisija.
4.	Davčna oblastva morajo v odmernem zapisniku izpolniti tudi razpredele 1 do 6, pri čemer je paziti zlasti na to, da je ob izpolnitvi rapredela 5 po zmislu člena 9., št. 3 vpostaviti vselej letni znesek davka; pri ovedbah, dozorelih za sklepanje, se sme zastran pospešitve komisijskih del, ne pri-krajšcvaje sklepa komisije o svojem času, primerno pripraviti tudi izpolnek razpredela 7 do 10.
5.	Odmerni zapisniki se morajo pri davčnih družbah I. in II. razreda (in če obsega priredbeni okraj III. razreda več priredbenih okrajev najniže vrste, tudi pri davčnih družbah III. razreda) napraviti za vsak priredbeni okraj najnižega razreda posebej („delni zapisniki“), pri davčnih družbah (III. in) IV. razreda pak praviloma vkupe za ves priredbeni okraj; vendar se sme pri posebno obširnih priredbenih okrajih tudi pri teh družbah napraviti za posamezne davčnouradne okraje poseben odmerni zapisnik („delni zapisnik“).
S2ec
nir"ega zavihka gl Pod '
n’SÎ,,
p°Pravil.
nio?a j.
1.	Zastran uprostilve poslovanja pri pridobninskih komisijah morajo davčna oblastva napraviti tudi še zapisnik o odmerah (odmerni zapisnik), katerega pišejo komisije (člen 37., točka 5.); in sicer mora odmerni zapisnik navajati pridobnini zavezane obrate v sestavnem (sistematičnem) redu. Sestavni red je na podstavi razredbe, postavljene v prilogi J, napraviti tako, da bodo v njem navedene številke 1 do 367 merodajne za povrstni red pridobnini zavezanih obratov. (Primeri člen 24. I na koncu.)
Večkrat se bo tudi pokazalo primerno, napraviti za posamezne pridobitne skupine posebne zapisnike („posebni zapisniki“).
V vseh teh primerih se je v glavnem zapisniku na primernem mestu sklicevati na delne, oziroma posebne zapisnike.
6.	Pri davčnih zavezancih, kateri obratujejo razne, ločeno obdačene pridobitne vrste, je vsako
teh navesti v odmevnem zapisniku pri tistem razredu, tisti skupini ali vrsti, h kateri ona spada; vendar je v razpredelu za opomnje vzajemno zavrniti na zaporedoma tekočo številko odmernega zapisnika. Prav tako je v posameznih delnih ali posebnih zapisnikih zavrniti na obrate istega davčnega zavezanca, kateri so zabeleženi v drugih delnih in posebnih zapisnikih.
7.	Tako pripravljeno gradivo je potem s spiskom davčnih zavezancev, ki še niso donesli pridob-ninske izjave ali katerim seje iz tega razloga že naložila kaka kazen zavoljo nereda, in priloživši po-zvedbe, do tega časa že opravljene po zaprosilu predsednika (člen 16., št. 3 in člen 18., št. 3), napotiti na predsednika pridobninske komisije dotične davčne družbe.
2.	Naloga pridobninske komisije sploh.
Člen 20.
Načela za priredbo; za priredbo merodajna doba. (§§. 32., 33., 36. in 39., odstavek 3.)
1.	Priredbo je po zmislu §. 32. opraviti po siednji donosnosti podjetbe ali opravila davčnega zavezanca v razmerju do srednje donosnosti. Srednjo donosnost mora pridobninska komisija presojati, svobodno ocenjevaje vse pozvedene ali sicer ji znane merodajne razmere.
Vgotovitev za priredbo merodajnih okolnosti, zlasti vnanjih znakov opravilnega obrata bodi v tem, da si komisija o teh okolnostih in znakih pridobi določeno prepričanost ter jo izrazi s svojim sklepom. S spisi dokazati bitje okolnosti in znakov, katere šteje ona, da so, to ji v zakonu ni predpisano, in s sredstvi, ki so komisiji po zakonu na razpolago, bo po svojstvu stvari to večkrat celo nemogoče.
Natančnejše predpise o njih ovedbi obsegajo členi 24. do 34.
2.	Za priredbo so merodajne obratne razmere po svojem poprečnem stanu v tistem od 1. dne julija do 30. dne junija štetem letu, katero je zadnje pred priredbeno dobo. Če podjetba še ne obstoji eno leto, so merodajne obratne razmere po poprečnem stanu med to krajšo dobo njenega obstanka.
če se podjetba ali opravilo še ni vršilo skozi eno leto, mora davčni zavezanec v pridobninski izjavi izreči, ali in kaka pretnemba v obratnem obsegu se namerja v bližnjem nastopnem letu ali jo bo prevaloma opraviti.
Člen 21.
Davčna dolžnost; sklepanje o oprostitvah.
1.	Naloga komisije je, odločiti o davčni dolžnosti posameznih začasno v davčno družbo uvrščenih oseb in pa o njih pravicah do oprostitve po zmislu §§. 2., 3., 5., ter potem vgotoviti razmerje, v katerem bo porazdeliti družbeni kontingent na pridobnini zavezane pripadnike davčne družbe.
Povod temu, da se podrobneje pretrese pra-šanje davčne dolžnosti, vtegne biti redna prošnja za oprostitev ali kaka na to mereča opomnja v pridobninski izjavi ali naposled kak priziv, ki ga je davčni zavezanec podal zoper uvrstitev v pridobninske razrede in katerega je po členu 13., točki 4. preoddati komisiji.
V §§. 2. in 3. zakona vtemeljene prostosti je pak dodeliti tudi uradoma, ako se iz pozvedeb, ležečih pred komisijo, brez dvoma izkažejo pogoji za nje.
Posebnih pozvedeb v tem oziru ni začenjati uradoma. Isto velja gledč prostosti, ustanovljene v §. 5.
Glede te pak je opomniti, da je komisija samo pooblaščena, ne pa dolžna, dodeliti jo.
2.	Komisija mora ob presoji lakih primerov vselej paziti nato, da oziru na posameznega ubožnega plačevavca davkov stoji nasproti ozir na njegove obdačene konkurente, ter se sme torej poluževati dane oblasti samo tedaj, kjer zahtevajo prostost nujni oziri. Tudi je paziti, da se znesek dodeljenih prostosti odbije od odpustka, pripadajočega na ves teritorijalni okraj in se tako rekoč oproščenim odvzeto breme naloži ostalim zavezancem.
0 dolžnosti predsednikovi, zglasiti priziv zoper oprostitve, ki se mu zde vtemeljene, govori člen 16., točka 12.
Pazeč tega
spiska **■ pod K.
3.	Komisije morajo oprostila, ki jih dodele, sestaviti v posebnih spiskih; te spiske je glede davčnih družeb I. razreda napraviti za ves prired-beni okraj, glede davčnih družeb II. razreda pa z ozirom na §. 48., odstavek 6. zakona za vsak pri-redbeni okraj najniže vrste posebej. Isto velja tudi za davčne družbe III. razreda, ako obsega priredbeni okraj III. razreda več priredbenih okrajev najniže vrste.
Za IV. razred, čegar priredbeni okraji so namreč ti okraji „najniže vrste“, odpade seveda na-daljna delitev spiska K.
Spisek mora obsegati imena oproščencev, oznamenilo njih obratov, in pa pri prvi priredbi po novem zakonu znesek pridobnine in dohodnine I. in II. razreda, katerega je posneti iz razpredela 5 v odmernem zapisniku in kateri jim je bil predpisan v zadnjem letu pred priredbeno dobo (člen 9.), ter mora izkazati vsoto davčnih zneskov, pripadajočih na dotični priredbeni okraj.
V nastopnih priredbenih dobah je izpolniti razpredel 7 s tistim davčnim postavkom, kateri je bil za dotični obrat odmerjen, oziroma bi bil pripadal v zadnji priredbeni dobi, ako bi se mu zavoljo ubožnosti davčnega zavezanca ne bila dodelila prostost.
4.	V spisek K je vzprejeti tudi oprostila, zoper katera je zglasil predsednik priziv; ako bi se oprostila razveljavila vsled tega priziva, je z dotič-nimi zneski pri drugi porazdelbi priredbene dobe ravnati kot s presežki kontingenta (člen 40, ad A, 2.).
Spiske K je nemudoma predati davčnemu oblastvu prve stopinje.
3.	Davčni postavki.
Člen 22.
Pomen davčnih postavkov. (§§. 32., 35. in 51.)
1.	Razmerje, v katerem je porazdeliti družbene kontigente na posamezne davčne zavezance, se določi s preodkazom davčnih postavkov. Sploh dopustni davčni postavki so obseženi v razkazu B k g. 32. zakona. Ta del priredbe se opravi praviloma na priredbeno dobo dveh let.
2.	Davčni postavki niso še natančni znesek, ki ga bo moral davčni zavezanec plačati. Ta zadnji
se pokaže še le iz primerjave vseh, družbenim udom preodkazanih davčnih postavkov z družbenim kon-tigentom. Ako je ta vsota veča, kakor kontingent, nastopi porazdelbeni odbitek, če bi pa bila manjša, porazdelbeni pribitek.
V koristi vseh deležnikov je, izogniti se kake poznejše zvišbe po komisiji določenih davčnih postavkov, torej porazdelbenega pribitka. To se doseže s tem, da se vsota davčnih postavkov nastavi tako, da znaša nekaj več kakor kontigent.
3.	Višina družbenega kontigenta se sicer za prvo priredbeno dobo ne more dati komisiji natančno na znanje precej ob začetku njenega delovanja, ker prihaja pri preračunu v poštev tudi višina po komisiji dovoljenih davčnih prostosti ter more tudi kontigentna komisija kaj izpremeniti v kontingentih.
Vendar bo komisijam v odstavku 2., g. 48. natančneje oznamenjeno vsoto, katero so družbeni udje morali dosedaj plačevati na pridobnini in dohodnini I. in II. razreda, z ovedbo te vsote poverjeno davčno oblastvo (člen 45.) moglo dati takoj na znanje, in ta vsota daje pač zadosti opore, da se ob odmeri davčnih postavkov doseže vsota, ki ne bo zaostajala za končnim kontingentom.
Pri preračunu kontiugenta se namreč izhaja pri I. razredu od vse dosedanje davčne dolžnosti, pri II. do IV. razredu od dosedanje davčne dolžnosti z dodelitvijo nekega odpustka.
Ta odpustek znaša, s pridržkom poznejših izprav, pri davčnih družbah
II. razreda.............14 odstotkov
HI-	»	............21	„
IV.	„	............28	„
Pridobninske komisije ne bodo torej praviloma znatno zaostajale za bodočim kontingentom, ako sprejmejo kot vsoto, ki jo je porazdeliti na družbene ude, pri I. razredu ves dosedanji davek, pri drugih razredih pa davek, zmanjšan za zgoraj navedene odstotne postavke.
Člen 23.
Izbor davčnih postavkov. (§§. 32. in 34., odstavek 4.)
1.	Komisija mora odkazati vsakemu davčnemu zavezancu tisti davčni postavek, kateri po njenem
izprevidu najbolje vslreza srednji donosnosti njegovega obrta ali opravila v razmerju do srednje donosnosti obrtov in opravil drugih davčnih zavezancev davčne družbe.- Pri tem ona ni omejena po mejnih zneskih davčnega predpisa, določenih za uvrstitev v posamezne davčne razrede v §. 12., odstavku 1. Zatorej se bo vtegnil na primer davčnemu zavezancu, kateri je po njegovem dosedanjem davku 27 gl. uvrščen v IV. razred, odkazati davčni postavek 32 gl., na drugi strani pa davčnemu zavezancu, kateri je po dosedanjem davku 180 gl. uvrščen v II. razred, davčni postavek 120 gl.
Ako je donos kake podjetbe ali kakega opravila večinoma posledek zaslužka z delom brez znatne pripomoči glavnice, sme pridobninska komisija obložiti dotično podjetbo z davčnim postavkom, za tri stopinje nižim od tistega, kateri bi vstrezal njeni srednji donosnosti.
Iz zakonitih določil se razvidi, da si mora komisija dobiti sodbo o srednji donosnosti iz vnanjih znakov obratov, ne da bi bilo ustanoviti določen denarni znesek kot izraz te srednje donosnosti.
To zakonito ukazilo se opira na to, ker se je pri dosedanji dohodnini I. razreda in deloma tudi pri dohodnini II. razreda praviloma jemal v podstavo za odmero davka čisti dohodek, kateri, kakor znano, znatno zaostaja za resnično doseženim in znaša neredkoma celo le majhen njega del.
V takih okolnostih bi ustanovitev po številkah določenega zneska ob dolžnem postopanju prisilila davčne zavezance in komisijo, da nastavijo mnogo večo številko donosa, kakor je bil dosedanji čisti dohod, in pri težkočah, katere bi se takemu ravnanju postavile na pot, bi se bilo bati, da se bodo tudi v bodoče samo namišljeni donosi jemali za donosnost. Ta posledek bi bil zlasti za izobrazbo osebne dohodnine zelo nevaren.
Vsem tem pomiselkom se pride v okom s tem, da komisijam ni ovedeti določene številke donosa, ampak naravnost na podstavi najdenih vnanjih znakov ustanoviti pridobninski postavek.
3.	Vendar zakon tudi s temi vnanjimi obratnimi znaki, na primer z določenim številom pomagačev, konjskih sil, mlinskih kamenov itd. nikakor ne veže že naprej nekega določenega davčnega postavka; mora ga ustanoviti mariveč pridobninska komisija, svobodno occnjevaje vse nji znane merodajne razmere.
4.	Ker so družbeni kontingenti v določeni, že v členu 22, št. 3. oznamenjeni zvezi z dosedanjo obdačbo, mora komisija pred vsem nastopati izravnavajoč, tako, da tam, kjer se ji zdi sedanja obdačba neprimerna, predpiše razmerno veČo ali pa manjšo obremenitev.
Ker je v I. razredu družbeni kontingent enak dosedanjemu davku, se morajo, ako naj davčni postavki dosežejo kontingent, izravnati posameznim plačevavcem davka nasproti sedanjemu bremenu dovoljene znižbe z večo obremenitvijo drugih davčnih zavezancev družbe.
Pri davčnih družbah drugih razredov nastopi, kakor se je že zgoraj omenilo, splošna znižba. Komisija sme torej dovoliti znižbe, ne da bi jih pobotala z enako velikimi zvišbami.
4.	Vnanji znaki davku zavezanih obratov.
(§. 33., odstavek 2. in 3.)
Člen 24.
Vrsta, kraj in «loba obrata.
I.	Vrsta obrata:
1.	Večinoma bo že v pridobninsko izjavo vzpre-jeto (z obrtnim listom se skladajoče) nazivalo obrta ali opravila zadostovalo, da se doseže jasen pojem o obrtovanju, n. p. črevljar, zidar, stavbni mojster itd.
Našli pak se bodo primeri, v katerih ne zadostuje to nazivalo, n. p. trgovina z mešanim blagom, izdelovavec instrumentov, komisijonarska trgovina. V teh primerih bo vgotoviti, s katerim oddelkom tega opravila se peča v resnici davčni zavezanec, n. p. pri trgovini z mešanim blagom, ali prodaja večinoma živež in kolonijalno blago, ali pohištvo, ali stvari za obleko, ali kuhinjsko opravo itd. — pri izdelovavcu instrumentov, ali nareja fizikalne, optične, kirurgične, farmacevtične instrumente ali več teh vrst, ali pa precizijske instrumente ali instrumente za navadno trgovinsko rabo. Pri tem ni gledati na to, da se malenkostno našteje vsaka posamezna vrsta blaga, ampak je obračati pozornost le na to, da se dobi skupna slika opravilnega obrata.
V istem zmislu bo zlasti pri fabrikah tkalne obrtnosti vgotoviti vrsto predelovane surovine (svila, ovčja volna, bombaž, lan, konoplje itd.), oziroma glavni značaj narejenih ali plemeničenih izdelkov,
(svileno, volneno, bombaževo, laneno blago itd.) in kjer se to vzvidi potrebno, tudi njih posebno lastnost (ali je gladko, vzorčasto blago, modno blago, rute, vzhodno blago, jutrovsko blago, bukovsko sukno (loden), plahte itd.).
Pri narejalnih obrtih bo zlasti razločevati, ali se oskrbujejo samo poprave ali pa nareja tudi novo blago. Pri trgovinskih obrtih pojde pred vsem za to, ali je opraviti z veliko trgovino, srednjim obratom (posredovalno trgovino) ali z nadrobno trgovino.
Pri mnogih trgovinskih obrtih, zlasti trgovinah z živežem je za presojo donosnosti važno vedeti, ali se trgovina izvršuje na cesti, v lesenih kočah, semenjskih Staničih (štantih) ali trdnih proda-jalnicah.
2.	Po drugi strani se posamezni obrati v isti opravilni vrsti večkrat razločujejo s tem zelo bistveno med seboj, da so obrtniki nasproti naročnikom na zelo različni stopinji samostojnosti.
Tako bo pri mnogih rokodelcih razločati, ali izdelujejo blago za založnike, fabrikante ali trgovce, ali pa po naročilu naravnost za naročnike, ali pa gotovo semenjsko blago. Kako je zlasti ravnati z domačo obrtnostjo, o tem se bo govorilo v členu 28. v zvezi s tem, kako je ravnati s pomagači.
Enako je razločevati tudi n. p. pri mlinih, žagah, stavbnih rokodelstvih in enakih obrtih, ker se mlinarstvo za mezdo od trgovinskega mlinarstva, žage za mezdo od trgoviskih žag, naprava poslopij po naročilu od spekulativnega stavbarstva razločuje znatno gledé na gospodarsko važnost in davčno moč. Tudi pri fabrikah je paziti na take razločke, tako na primer pri predilnicah, apreturah, barvar-nicah.
3.	Pri tistih narejalnih obrtih, katerih imetnik tudi trži s predmeti svojega obrta, bo obračati pozornost tudi na to, v katerem razmerju je trgovinski obrat do narejnega obrata; v tem oziru se zlasti zavrača na lekarnice.
Pri učiteljih ne bo vgotoviti samo predmeta poduka, ampak tudi, podučuje-li učitelj v tečajih ali pa samo posamezne učence itd.
L. Priloženi spisek L obsega nekoliko pogostoma rabljenih nazival za podjetbe in opravila, pri katerih so vselej potrebna podrobnejša določila v navedenem zmislu, in ob enem povedbo, v katerem oziru je opraviti te pozvedbe.
4.	Seveda je vgotoviti, izvršuje-li davčni zaye-zanec podjetbo na podstavi svoje obrtne pravice ali pa kot zakupnik, kot poslovodec na svoj račun, kot natakar proti obračunu, kot krčmar za čepnino
i.	k. e.
5.	Vse te vgotovitve je v komisijskem izvodu izraziti, kar se dâ kratko, n. p.;
črevljar, dela za naročnike ;
fabrika za volneno blago, izdeluje zlasti gladko blago ;
mlin, melje za trgovino ;
fabrika za kovinsko blago, izdeluje kozulje (tulce) za patrone ;
mizar za pohištvo, imà precejšnjo trgovino s pohištvom itd.;
komisijonarska trgovina z usnjem, kožami, živalskimi odpadki;
trgovina z mešanim blagom, zlasti s kolon i-jalnim blagom;
trgovina z mešanim blagom, zlasti z preprogami itd. ;
učitelj modernih jezikov, podučuje tudi v tečajih .
Tako vgotovljeno natančno oznamenilo obrata je vzeti tudi v podstavo razredbi (člen 19.).
11. Kraj in doba obrata.
1.	Ker je po zakonu obdačiti vsak obrt in vsako opravilo tam, kjer se izvršuje, nebo večinoma treba posebej pozvedovati o kraju obrata. Ako obstoji več obratovališč, je seveda povedati njih število in njih stojališča; tudi bo, ako treba, omeniti to okolnost, da se v drugem okraju nahajajo podružnice, fabriški skladi itd.
2.	Druga priložnost, natančneje se baviti s krajem opravilnega obrata, se nudi takrat, kadar se opravilni obrat iz enega obratovališča ali iz sta-novališča razširi v druge občine. Seveda tukaj ne gre za to, da se navedejo vsi posamezni kraji, na katere se v posameznih primerih razširja obrat, ampak zadostujejo že splošne povedbe, kakor so te-le: oskrbuje pokrajino, kupčuje zlasti z I., kupčuje tudi v okolico“ in enake. Pri obrtih, katerim so odka-zana določena ozemlja, n, p. pri dimnikarjih, konjedercih itd. je seveda vgotoviti obseg ozemlja. Važno je tudi, se-li nanaša opravilni obrat samo na domačo deželo ali tudi na vnanje dežele.
V kolikor so po §§. 8. do 10. zakona gledé prometa z vnanjimi deželami za presojo obsega
davčne dolžnosti potrebni podrobnejši podatki, mora komisija vgotoviti tudi te razmere.
3.	Dobo (čas) obrata je posebej zabeležiti samo tamkaj, kjer ni po svojstvu opravila razvidna že sama ob sebi.
Tako se n. p. pri fabrikah za cuker, stavbnih obrtih, podjetbah za drsanje po ledu itd. sama ob sebi razume določena časna omejitev. V kopališčih, v visokem gorovju itd. je za veče podjetbe, kakor so hoteli, vozni obrti itd. prav tako obratna doba (sezona, štajon) obče znana. Tukaj je posebne opomnje treba samo tedaj, kadar morda ima posamezen obrat nenavadno (daljšo ali krajšo) obratno dobo, ali kadar se iz svojstva obratovega ne razvidi, traja-li on omejeno dobo ali ne; tako so tudi v zdraviliščih gostilničarji, črevljarji, krojači itd., katerih naročniki so večinoma domači ljudje in kateri torej izvršujejo svoj obrt nepretrgoma.
Mimo navedenih primerov se bo nepretrgani celoletni obrat štel za pravilo in izjemo od tega pravila bo izrečno zabeležiti; tako je n. p. pri pekarjih, če se opravilni obrat ne vrši nepretrgoma, navesti, kolikokrat se peče na teden.
Člen 25.
Znaki obratnega obsega.
1.	Znaki obratnega obsega se razločujejo v take, katere je vgotoviti pri vseh podjetbah — ako ni izrečno ukazano nič nasprotnega — in v take, ki jih je vgotoviti samo pri določenih vrstah pod-jeteb.
Da se v tem izvršitvenem predpisu imenujejo določeni znaki, s tem se komisija nikakor ne sili, navezati na te znake določene davčne postavke, niti se ji ne brani, mimo imenovanih vgotoviti še druge znake, ako se ji to zdi primerno. Vendar se bodo v zapisniku v tabelarni obliki izrazili samo izrečno predpisani znaki, druge pa je zaznamovati v obliki dostavka v drugih razpredelih.
2.	Znaki, kateri se morajo vgotoviti pri vseh podjetbah, v kolikor niso zaukazane posebne izjeme, so lastno delovanje podjetnika, pomagači, živalske in mehanične motorne sile.
3.	Kot posebni znaki prihajajo pri posameznih vrstah obratov v poštev okolnosti, sestavljene v pri-
Priloga M. logi M, in to zlasti delovni stroji, množina podelanega ali predelanega ali v promet spravljenega blaga in drugi elementi opravilnega prevoda.
4.	Kadar komisija ne more v posameznih primerih vgotoviti v prilogi M navedenih znakov, ali kadar šteje, da kak znak ni neobhodno potreben za presojo srednje donosnosti, tedaj je tak sklep izrečno zabeležiti, oziroma obrazložiti v odinernem zapisniku.
Člen 26.
Lastno delovanje podjetnika.
Pred vsem je vgotoviti, je li podjetnik sam v obratu dejalen in kako, sodeluje-li sam kakor pri rokodelstvih, zakupih, majhnih trgovinskih opravilih, krčinarslvu, ali vodi-li podjetbo, kakor pri večih trgovinskih opravilih in fabrikah.
Če podjetnik ni sam dejalen, je povedati, kedo je na čelu obrata.
Pri trgovinskih družbah je vgotoviti, ali in koliko družabnikov je v podjetbi dejalnih in kako.
Semkaj spada tudi delovanje zakonskega dru-žeta podjetnikovega in njegovih družinskih udov. v kolikor niso ti nastavljeni za mezdo kot redni pomagači. Na primer: krčmarstvo, vodi je zakonska žena, mož in dorasla hči pomagata.
Člen 27.
Pomagači.
I.	Kot pomagači prihajajo v poštev te-le vrste
oseb:
V §. 73., odstavku 1. zakona z dne 8. marca 1885. 1. (drž. zak. št. 22) imenovane osebe:
a)	pomočniki (trgovinski pomočniki, pomagavci, natakarji, kočijaži pri voznih obrtih i. e.) ;
b)	fabriški delavci;
e)	učenci;
d)	tiste delovne osebe, ki se pri obrtu uporabljajo za podrejeno pomožno službo, ne da bi spadale k osebam, oznamenjenim v členu V., lit. d) vpeljavnega zakona k obrtnemu redu z dne 20. decembra 1859.1. (drž.zak.št.227).
II.	V §. 72., odstavka 3. navedenega zakona za više službene opravke praviloma z letno ali mesečno plačo nameščene osebe; med te se v obče
štejejo: uradniki, delovodci, mehaniki, faktorji, knjigovodci, blagajničarji, dopisniki, hraniški upravniki, odpravniki (ekspedijenti), risarji, kemiki i. e.; dalje pazniki, polirji, mojstri, pripravljači (priredniki), redarji, stavbni pisarji, retušfirji, magistri, asistenti, trgovinski obhodniki.
III.	V členu V., lit. d vpeljavnega zakona k obrtnemu redu z dne 20. decembra 1859.1. (drž. zak. št. 227) oznamenjene osebe, to je najnavad-nejše vrste delavci za mezdo (dninarji itd.).
IV.	Rudarji.
V.	Posli, v kolikor se ne uporabljajo za osebne službe. Posli prihajajo zlasti v teh-le obratih večkrat v poštev kot obrtni pomagači: v kmetijskih zakupih, krčmarskih obrtih, vozarskih obrtih, mle-karnicah, dalje v mnogih raznovrstnih obratih kot hišni sluge, hlapci, vratarji i. k. e.
VI.	Pri drugih davku zavezanih podjetbah in opravilih, ki niso podvržene obrtnemu redu, je pomagače razločevati po sličnosti spredaj stoječih ukazil. Na primer pri odvetništvu: koncipijente (kot II), solicitatorje (kot I d), pisarje (kot I d), pisarniške sluge (kot V).
Gledé na odmero pridobnine bo po osebah, imenovanih pod II (viši pomagači), sklepati na večo donosnost obrata, kakor po osebah, imenovanih pod I, IV, V, in po teh zopet na večo, kakor po osebah, imenovanih pod III.
2.	V koliko se sme po mladostnih pomagačih, učencih, ženskih delovnih močeh sklepati na manjšo donosnost, kakor po enakem številu dorast-lih ali moških pomagačev, to prašanje je presoditi po kakovosti danega primera. Uporaba ženskih ali moških delavcev večkrat ni odvisna od donosnosti, ampak od tehnike; v teh primerih se torej seveda ne sme nič sklepati na donosnost.
Večinoma stoji — pa vendar ne vselej — manjši delovni zmožnosti učencev in mladostnih pomagačev nasproti manjša njih nagrada tako, da skušajo mnogi podjetniki ravno z uporabo takih pomagačev zvišati donosnost svojih podjeteb.
Občno ugodnejše postopanje s takimi pomagači ob obdačbi bi vtegnilo naravnost neugodno delovati v socialnopolitičnem in obrtnopolicijskem oziru, zlasti pa pospeševati zle rabe v učenslvu. Komisija bo morala torej v tem oziru postopati z največo opreznostjo.
Praviloma torej ne bo potrebno ovedovati spola in starosti pomagačev.
Kadar pak davčni zavezanec trdi, da bi po njem uporabljani delavci z ozirom na veliko število mladostnih delavcev in delavek opravičili manjši davčni postavek, tedaj bo komisija, ako ni tega mnenja, da z ozirom na vrsto obrata sploh ni pripisovati navedenim okolnostim nobenega vpliva na davčno odmero, vsakako morala preskusiti, so-li resnične tiste povedbe, ki jih navaja davčni zavezanec o številu mladostnih in ženskih delavcev itd. Če je tako, je to okolnost omeniti v stolpcu za opomnje.
3.	Iz uporabe slabotnih ali starih pomagačev bo nasprotno praviloma sklepati na razmeroma manjšo delovno zmožnost; na take primere se bo morala komisija ozirali zlasti zavoljo njih socijalnopolitične važnosti.
4.	Delovne osebe, ki se uporabljajo samo začasno, je po meri trajanja njih uporabe šteti praviloma za enake stalno uporabljanim.
Vendar se zakonsko druže in otroci obrtnikov ne prištevajo pomagačem, ako samo ob priložnosti pomagajo v opravilnem obratu.
5.	Kadar zavoljo nedoletnosti ali telesne ali dušne nezmožnosti obrtnega imetnika ali pa po njegovi smrti izvršuje obrt ali opravilo vdova po po-slovodcu ali delovodcu, tedaj seveda ni iz uporabe takega pomagača sklepati na zvišano donosnost.
6.	Nasproti bo pri odmeri pridobnine skrbno paziti na to, koliko pomagačev uporablja davčni zavezanec „zunaj hiše“ kot obhodnike, agente, v kaznilnicah itd.
Zlasti težavne so v tem oziru razmere domače obrtnosti; zastran njih je paziti na to-le:
Člen 28.
Domača obrtnost.
1.	Niti zakon o neposrednih osebnih davkih, niti obrtni red ne obsega nobene definicije pojma domače obrtnosti; v resnici so za zaslužek delajoče osebe, ki se navadno imenujejo domači obrtniki, s stališča obrtne policije po svojstvu posameznega primera sedaj pomagači podjetnika, sedaj obrtni list
(Sloventoch.)
29
imajoči samostojni obrtniki, ter štejejo neredkoina sami za važno, zavarovati si stališ samostojnih obrtnikov.
2.	Ako se takozvani domači obrtniki s stališča obrtne policije pokažejo kot „pomagači“, so že po §. 2., št. 2 izvzeti od občne pridobnine.
Za odločbo, ki jo mora storiti komisija, prihajajo torej sploh samo tiste osebe v poštev, ki se po obrtni policiji ne izkažejo kot pomagači, bodi si, da jih je po zmislu obrtnega reda šteti za obrtnike, bodi si, da sploh niso podvržene obrtnemu redu.
3.	V tem oziru je torej paziti, da zakon o neposrednih osebnih davkih ne oprošča od občne pridobnine vseh oseb, katere po naročilu ali za račun podjetnikov narejajo ali predelujejo obrt-nostne izdelke osebno ali s sodelovanjem oseb svoje družine, toda brez tujih pomagačev, ampak samo tiste „domače obrtnike*, pri katerih obveljajo ti pogoji.
4.	Po jasni nameri zakona je prostost domače obrtnosti vtemeljena v nedostatni delovni zmožnosti, ki obstoji zlasti v popolnem nedostatku lastne obratne glavnice; kjer torej ni te okolnosti, sploh ne bo moči po zmislu dotičnega mesta v zakonu govoriti o „domači obrtnosti“; zatorej bo obrate, pri katerih se nareja vrši sicer na tuj račun, pa s sodelovanjem znatne lastne glavnice, na primer lastnih dragocenih strojev, vsakakor obdačiti z občno pri-dobnino.
5.	Pa tudi tiste osebe, katere je po št. 4. šteti za domače obrtnike po zmislu zakona, morejo biti deležne prostosti od občne pridobnine samo po pogojih, navedenih v tem zakonu; po okolnostih se morajo torej tudi taki domači obrtniki, če dajejo na primer opravila tujim pomagačem, obdačiti z občno pridobnino.
Gotovo si bo največkrat pri takih obratih zavoljo nedostatka glavnice in neugodnih pogojev za konkurencijo mislili donosnost zelo majhno. V koliko je tukaj dodeliti prostost po §. 5., to je presoditi po členu 21.
Pri odmeri davčnih postavko,v je paziti tudi na to, da je vsled zgoraj obravnavane prostosti določenih domačih obrtnikov poleg davku zavezanih obratov tudi mnogo, včasi zelo enakih davka prostih obratov, ki se od prvih razločujejo le malo.
Take domače obrtniške narejavce bo torej praviloma obdačiti niže, kakor gospodarski samostojne obrtne obrale enake vrste in enakega obratnega obsega.
6.	V zvezi z obdačbo domačih obrtnikov se pak mora obravnavati obdačba tistih, za katerih račun in po katerih nalogu oni delajo.
V	tem oziru prihajajo na eni strani v poštev tisti podjetniki, kateri naposled prevzamejo izdelke ter jih brez nadaljne predelave ali pa ž njo (apre-turo) spravijo y trgovino, na drugi strani pa posredovalne osebe, agenti, navadno faktorji imenovani.
7.	Omenjeni podjetniki so deloma fabrikanti, ki dado poleg blaga, izdelanega v fabriki, izdelovati tudi drugo blago „zunaj hiše“, to je po domačih obrtnikih, deloma pa nimajo sami nobene fabrike ter se pečajo samo in edino z naročevanjem blaga, razdeljevanjem sirovin itd. med domače obrtnike in s prevzemanjem gotovih izdelkov od njih.
V	obeh primerih je število opravilo imajočih domačih obrtnikov in njih pomagačev bistveni znak za obratni obseg podjetbe.
Pri tkalnicah je že tudi zdavnaj navada, da se pri povedbi števila pomagačev ali statev štejejo tako pomagači in statve, uporabljane v fabriki, kakor zunaj hiše.
V	tem zmislu bo ravnati tudi pridobninski komisiji ter kolikor moči natančno vgotoviti število opravilo imajočih domačih obrtnikov. To je važno zlasti tam, kjer se razne vrste podjeteb obratujejo nekaj v fabrikah, nekaj pa po domači obrtnosti, ker bi se tedaj, če bi se ne pazilo zadosti na opravilo imajočc domače obrtnike, pravi fabrikanti vtegnili znatno oškodovati.
So-li ti domači obrtniki ali nekateri izined njih s svoje strani podvrženi občni pridobnini, ali je-li jih šteti v zmislu obrtne policije med pomagače ali ne, to je seveda brez važnosti za presojo obsega podjetnikovega obrata, ker ta prejemlje dobiček tudi od tega, da daje opravilo obdačenim domačim obrtnikom.
S tem še ne nastopi dvojna obdačba, ker se prireja davek domačim obrtnikom z ozirom na srednjo donosnost njih obratov, podjetnikom pa
z ozirom na srednjo donosnost njih podjeteb, obstoječih v tem, da dajejo domačim obrtnikom opravilo. Samo v toliko se je ozirati na kako opravljeno ob-dačbo domačih obrtnikov, v kolikor od vsega obrata podjetnika in po njem delo imajočih domačih obrtnikov sploh ni plačati več davka, kakor od popolnoma enakovrstnega obrata, pri katerem niso domači obrtniki podvrženi davku.
8.	Obrati v št. 6 imenovanih posredovalnih oseb, tako zvanih agentov ali faktorjev imajo po okolnostih vsakega primera zelo različno donosnost. Taki agentje vtegncjo od velikih podjetnikov dobiti zelo velike naročbe in jih porazdeliti na mnoge domače obrtnike, ter tako zavzeti odločevalrio stališče pri določbi cen in pa iz dogovorjenih postavkov cen doseči glavni delež na dobičku vse podjetbe; zgodili [»a se vtegne tudi, da se to posredovanje, ali naravnost pri glavnem podjetniku, ali po v mesnih stopinjah pri agentih in subagentih, nanaša samö na majhne množine blaga in zato tudi ne da sredniku neodvisnega stališča ter mu donosnosti celo ne zagotovi ali mu jo vsaj zagotovi samo v majhni meri.
V tem oziru se zlasti opozarja na to, da v nekateri domači obrtnosti prevzamejo posamezni domači obrtniki sami, poleg svojih lastnih naročil dela, tudi naročila, oziroma tvarine za nekoliko tovarišev. Donosnost teh obratov se včasi le malo povzdigne nad donosnost domačih obrtnosti, obratovanih brez tega posredovanja, v drugih primerih pa jo znatno prekorači.
Znanje krajnih navad bo komisiji praviloma pomoglo, prav presoditi te razmere.
Člen 29.
Živalske in mehanične motorske sile.
1.	Vrsto in število v obrtovanju uporabljanih tovornih živali (vprežnih in tovornih živali) je vgotoviti, in to posebno skrbno v tistih obrtih, kjer je, kakor pri prevoznih podjetbah ali pri določenih, s krajnim prevozom zvezanih trgovinskih vrstah, število tovornih živali zelo bistven znak obratnega obsega.
V kolikor se te živali ne uporabljajo za kako obrtniku dobiček nesoče delo, ampak v premago neugodne krajne leže i. č. e., to bo, če to želi davčni zavezanec, vgotoviti in prav tako postaviti na videž v stolpcu za opomnje.
2.	Mehanične sile. Kretulje, katere so na razpolaganje podjetbi, je vgotoviti tako po njih vrsti (parni stroj, lurbina, vodno kolo, vetrni motor, petrolejski motor, plinski motor, gorkovzdušni motor, električni motor i. k. e.) in številu, kakor tudi po delu njih sile.
Pri parnih strojih je vsakakor vgotoviti število naznačenih konjskih sil. Ob enem je, če to zahteva davčni zavezanec, vgotoviti, ali se stroji rabijo praviloma ali samo začasno, morda kot pričuvni stroji.
Te okolnosti bodo večinoma zadostovale kot podstava za odmero davčnega postavka, ker si že tako mora komisija napraviti posebno sodbo o tem, v kakem razmerju je obratni vspeh do vnanjih znakov obrata (Prim. člen 30. in 34.).
Kadar kak davčni zavezanec v posameznem primeru navede, da se izkorišča samo nenavadno majhen del delovne zmožnosti motorjeve ali da se nenavadno velik nje del rabi za neproduktivne namene, tedaj je treba vgotoviti tudi to okolnost, ako jo komisija šteje za važno. Tudi te sodbe je izraziti kar najkrajše, n. p. vodno kolo 10 1P, nepravilno ;
2	turbini, vkupe 50 IP, praviloma samo ena v obratu;
3	parni stroji po 20 IP, eden uporabljan samo za odpravo prodirajoče vode ;
parni stroj, 100 EP, zlasti za namene električne svečave in za prevetrovalno napravo;
turbina, 50 EP, sedaj samo 1/4 rabljena, namenjena za bodočo razširbo naprave, itd.
Člen 30.
Rabu znakov za odmero davčnih postavkov.
1.	če tudi je za odmero pridobnine važno, najti te splošne znake, vendar ne bo celo pri tistih obratih, pri katerih je zaukazana vgotovitev posebnih znakov, mogla komisija odmeriti davčnih postavkov morda samo po razmerju do števila uporabljanih pomagačev in motarskih sil.
2.	Že pri podjetbah taiste vrste bi tako ravnanje nasprotovalo določilu zakona, da se je ozirati
tudi na obratni vspeh; saj je pač celo pri enakovrstnih podjetbah toliko razlik v individualnih razmerah, da bi navadno neprimerno izpala odmera, ki bi se opravila natančno po enem znaku.
3.	Še mnogo bolj je svariti pred tem, da bi se število delavcev in motorskih sil sprejelo brez nadaljne preskušnje kot obdačbeno merilo za raznovrstne obrate. Praviloma se bo dalo iz enakega števila pomagačev in motorskih sil sklepati na tem večo donosnost, čem draže snovi se jemljejo v narejo, oziroma v prevod (promet).
4.	Pri dobivanju sirovin je torej praviloma v razmerju do motorskih sil nastavljati manjšo donosnost, kakor pri narejanju zelo razvitih obrtnijskih izdelkov, pri uporabi cenejših snovi manjšo donosnost kakor pri dragih snoveh, kakor plemenitih kovinah i. k. e. Ti razločki vtegnejo biti po okol-nostih toliki, da sme pri popolnoma enakomerni obdačbi na enoto delovne sile v kakem obratu pripadati celo mnogotérnat davek, kakor v katerem drugem obratu.
5.	Natančna pravila, kako najti pravo razmerje, se z ozirom na zamotane in raznovrstne razmere ne dadö postaviti v obče. V koliko se sme za to uporabljati dosedanja obdačba, to mora v vsakem posameznem primeru presoditi komisija. Z dosedanjo obdačbo se je hotel zadeti čisti donos ne glede na obratne vrste, tako da bi, če bi se ji to bilo posrečilo, posledki dosedanje obdačbe pri raznovrstnih podjetbah blizu enake donosnosti mogli biti izvrstna opora za rešitev obravnavane naloge.
Toda ravno neenakomernosti dosedanje obdačbe poravnati, v to so v prvi vrsti poklicane komisije. One se torej nikakor ne smejo kar naravnost držati dosedanje obdačbe; la jim bo temveč v oporo še le tedaj, kadar se je komisija prepričala, da je v pravem razmerju do srednje donosnosti podjetbe.
Člen 31.
Glavnic».
Po §. 39. lit. e) in f) je v pridobninski izjavi povedali vrsto in vrednost napravne glavnice, potem obratne glavnice. Natančnejše pojasnilo o lem za davčnega zavezanca je obseženo v navodilu G., točka 17. in 18.
Komisija bo redkoma imela priliko, opravljati podrobnejše pozvedbe v tem oziru, ako so se drugi znaki primerno vgotovili ; zakaj če so znane v kakem obrtovanju uporabljane nepremičnine (zemljišča in poslopja), potem motorske sile, število in vrsta pomagačev, najvažnejši stroji in kak element prevoda, zadostujejo ti znaki vsaki količkaj v opravilih izkušeni osebi, da si napravi sodbo o glavnici, uporabljani v opravilu, in o povedbah, o tem podanih v izjavi.
Pri določenih obratih je seveda obratna glavnica, ki obstoji v še nepoplačanih terjatvah, najbolj bistveni znak obratnega obsega.
Sem spadajo n. p. obrati posojevavcev denarja, zastavarjev, eskomptêrjev in podobnih poklicev.
Če v teh primerih ni mogoče po podatkih davčnega zavezanca natančno vgotoviti obratne glavnice, jo je vgotoviti s cenitvijo.
Naposled bo v krajih, kjer je bila pri dosedanji obdačbi navada, napravljati si sodbo o razmerni velikosti obrtovanja po cenitvi glavničnega zneska in po-vedbi, koliko krat v letu se ta znesek prevede, komisija ravnala prav, da se te navade drži tako dolgo, dokler se ji po lastni praksi ne posreči, najti primernejše znake za obratni obseg.
Člen 32.
Posebni znaki.
1. Delovni stroji i. e. r.
1.	V spisek M so kot posebni znaki vzprejete posebne obratne naprave pri tistih podjetbah, pri katerih so one zelo značajne za obratni obseg in se tudi v opravilnem življenju zelo pogostoma rabijo v primerjavo velikosti podjeteb; tako n. p. pri tkalni obrtnosti: vretena, statve, vezilni stroji; dalje v drugih narejnih oddelkih: jarmi pri žagah, mlinski kameni, valjalniki, lonci (pri steklarstvu), papirni stroji, tiskalni stroji, bednji (pri narejanju črpalnega papirja) itd.
2.	V spisku M naštete znake te vrste je vgotoviti vselej, z edino izjemo, navedeno v členu 25., št. 4; sicer se prepušča komisiji, navesti tudi druge, kakor v spisku M naštele stroje in obrtne naprave, katere so v oznamenjenem zmislu znatne važnosti za
presojo razmernega obsega obrta. Komisiji pristoji tudi, pri obratih, ne naštetih v spisku M, povdariti tiste stroje in obrtne naprave, katere šteje za posebno važne za presojo razmernega obsega. Seveda se bo, če treba, posluževala pri tem mnenja izvedencev.
3.	S tem je komisiji tudi mogoče, v polnem obsegu v poštev jemati kake premembe v tehniškem razvoju, ki vtegnejo kot značajne pokazali kake druge kakor v spisku M obsežene obratne znake.
4.	Pri vseh strojih in obratnih napravah te vrste je paziti na to, da sme njih število samo v toliko služiti kot naravnost primerno merilo za razširbo obrata, v kolikor gre za naprave enake sestave ali velikosti.
Kjer se pod istim imenom nahajajo stroji raznih velikosti in raznih sestav, oziroma delovne zmožnosti, se je ozirati na te razlike. Pri nekaterih teh strojev se dadö razločevati tipi, pri katerih je primerjava približno mogoča, pri drugih pa ni takih tipov, n. p. navaden jarem (pri žagah), zvezni jarem itd.; ladje se dado primerjati po vsebini bečev, lonci, kotli, peči po tem, koliko drže.
Komisija mora v tem oziru paziti na to, da bi nepažnja na bistvene razlike v takih priredih imela pri obdačbi ta posledek, da se bo ugodnejše postopalo ravno s posestniki boljših, večih, vspešnejših priredov, kateri morejo plačati več, in da bi se škodovali s konkurencijo prvih v donosnosti svojih podjetcb že tako oškodovani posestniki nepopolnih strojev in priredov, kateri posledek bi bil po davčni politiki in po narodnem gospodarstvu enakega obžalovanja vreden.
Komisija bo torej skrbno pazila na to, da se razločki le vrste ne izpregledajo in da se popolnejši stroji itd. ob presoji donosnosti jemljč v poštev više, kakor nepopolni.
Člen 33.
Posebni znaki.
2.	Množina podelanega ali predelanega ali v promet spravljenega blaga.
1.	Spisek M obsega gledé nekega večega števila podjeteb množino podelanega ali predelanega ali v promet spravljenega blaga kot tisti znak, po katerem se da naprej spoznati obratni obseg.
2.	Komisija je na vgotovitev v spisku M obseženih znakov te vrste vezana tako, kakor je to pokazano v členu 32., št. 2. in 3.
3.	Cim enakovrstnejše blago prihaja tu v poštev, tem loža je primerjava. Kadar je samo neki del predelanih, podelanih ali v promet spravljenih stvari iz enakovrstnega blaga, tedaj je vgotovitev njih množin tem večega pomena, čem veči del vsega prometa sestavlja to enakovrstno blago.
Važen znak na primer je množina porabljenega alkohola za narejo pitnega žganja, esencij in žganjic (likêrjev), množina in vrsta zaklane živine za obratni obseg mesarskega obrta, množina zmletega žita za mline, množina sežaganega lesa za žage. Tako tudi za pivovarnice in žganjarnice množina in alkoholo-vitost zvarjenega piva in narejenega žganja; za cu-krarnice in sladovnice vrsta in množina narejenega cukra ali sladu ; za točivske obrte množina iztočenih pijač itd.
Prav tje spadajo tudi v spisku M za posamezne podjetbe nastavljeni znaki:
množina dobljenega kamenega olja, plina, apna, sadre (mavca), sodne vode, narejenih opek, narejene čreslovine itd.
4.	Tudi pri trgovinskih podjetbah bo, če se trgovina omejuje na blago ene same vrste ali malo vrst (les, kože, žito, sadje), vgotoviti množino in vrednost v promet spravljenega blaga.
5.	Denarna vrednost prevoda (prometa) in skupni dohodek brez vgotovljene vrednosti in množine blaga je znak, katerega je moči vgotoviti po-gostoma samo s cenitvijo, ako davčni zavezanec ne ponudi vpogleda v svoje knjige, kar storiti je samo vpravičen, ne pa dolžan. Vendar bo pri določenih obrtih, kjer se porabijo mnoge raznovrstne tvarine in spravijo v promet izdelki, neobhodno potrebno, ozirati se na to.
Sem spadajo zlasti določena trgovinska opravila, kakor so prekupci, branjevci, trgovci z živežem, trgovci z galanterijskim blagom, trgovci z norimber-škim blagom, lckarničarji, trgovci z dišaviuami (špecerijami), trgovci z mešanim blagom in enaki.
Pri manjših opravilih se bo pozvedba z večim uspehom obračala na vsakdanji in tedenski prevod kakor na letni prevod.
Tudi pri določenih svobodnih poklicih, kakor je zdravniški, odvetniški, beležniški i. e., ne bo
komisiji, v kolikor ne zadostuje za priredbo ozir na pomagače, vrsto in množino klijentele, višino nagrade i. e., ostajalo nič drugega, kakor napraviti si sodbo o vseh dohodkih davčnega zavezanca iz teh vrst opravila.
Posluževaje se v členu 32, št. 2. dodeljene pravice, se sme komisija tudi pri drugih kakor pri obravnavanih obratih, n. p. pri določenih narejalnih obratih ozirati na vse dohodke.
5.	Srednja donosnost.
Člen 34.
Presoja obratnega vspeha. (§. 33.)
1.	Našteti objektivni znaki obratnega obsega so važne opore za presojo srednje donosnosti pod-jeteb in opravil; a oni še ne dopuščajo, sklepati naravnost na srednjo donosnost, ker vtegne obratni vspeh pri enakem vnanjem obsegu biti različen.
V §. 33., odstavku 2. zakona se torej nalaga komisiji dolžnost, izreči svojo sodbo o tem, ali je srednja donosnost podjetbe v razmerju do obratnega obsega navadna ali pa veča ali manjša kakor navadna.
2.	Da zadobi to sodbo, mora komisija paziti na tiste obratne razmere, katere še niso izražene v vgotovljenih znakih.
Tako je pri dveh enakovrstnih podjetbah, kjer se je ovedelo samo število pomagačev in motorskih sil, pri enakem številu in enaki vrsti pomagačev še mogoč kak razloček v obratnem vspehu tako, da se v prvi podjetbi uporabljajo skušeni, izvrstni delavci, v drugi pa manj dobri; ali pa da imajo v prvi podjetbi delavci opraviti popolnoma, v drugi pa ne popolnoma. Prvo dejanstvo vtegne stvariti sodbo, da je obratni uspeh v razmerju do uporabljanega števila delavcev veči kakor navaden, drugo pa, da je manjši kakor navaden.
3.	Kjer se omenjajo posebni znaki, n. p. stroji, gre tudi še za kakovost strojev, za mero njih rabe itd.; kjer se kot poseben znak navaja množina izdelkov, gre še za njih kakovost in njih cene; i. v. e.
4.	Popolnoma splošno je naposled srednja donosnost odvisna od razmerja doseženih cen do uporabljenih stroškov.
Če tudi komisija ne more doznati razmerja iz-kupil do stroškov v njih individualni vravnavi, bo vendar iz določenih znanih vnanjih razmer smela sklepati na poprečno vravnavo teh razmer pri posameznih podjetbah.
Kar se tiče cen izdelkov, se ima opraviti včasi s popolnoma znanimi razmerami glede celih vrst blaga. Prav tako je dostikrat dovolj znano, da skušajo posamezne firme zvišati svojo prodajo zlasti z znižanimi cenami, druge pa premagati konkuren-cijo po drugih potih.
Da, celo popolnoma individualne razmere se vtegnejo po okolnostih zadostno razznaniti, ali celo davčni zavezanec sam jih vtegne priobčiti komisiji. Tako je na primer pogostoma lahko vgotoviti, ako so stavbni obrtniki prevzeli stavbe po posebno neugodnih pogojih, ali trgovci dostavke po zelo pritisnjenih cenah.
Po istih pogojih bo komisiji tudi mogoče, zaznati kake posebno ugodne opravilne razmere.
5.	Stroški so po največ odvisni navadno od individualne vredbe obrata. Vendar se tudi tu nahajajo obče znane in obče veljavne razmere, na primer visoke cene sirovin v posameznih oddelkih, majhna trpežnost določenih izdelkov, menjava mode i. k. e.
6.	Nekaj nadaljnih opor je dobiti iz znanih svojstev obrata. V tem oziru je ugodna ali neugodna leža obratnega kraja, n. p. mlina, fabrike, prodajalnice itd. velike važnosti, zlasti gledé občilnih razmer. Prav tako bo večkrat znana nekaterih firem navada, nizke cene pobotati s kolikor moči malovredno kakovostjo, ali pa drugih, gledati na to, da bo kakovost vselej izvrstna.
7.	Pri narejnih obrtih dopušča večkrat že znanje najvažnejših obratnih naprav sodbo o višini stroškov v razmerju do drugih, bolje ali slabše opravljenih obratov.
Višina uprave se da pri mnogih obrtih presoditi po vnanji opravi obratovališč.
8.	Ker zakon ne predpisuje komisiji, ovedeti kak znesek po številkah, mora komisija svojo sodbo o vseh imenovanih razmerah posneti samo v to,
je-li srednja donosnost obrata v razmerju do ovede-nega obratnega obsega veča kakor navadna, navadna, ali manjša kakor navadna. Komisiji je dano na voljo, napraviti še druge stopinje, ako se ji to zdi potrebno za pravično porazdelbo.
Komisija praviloma ni dolžna, podrobneje vte-meljiti to sodbo o obratnem vspehu. Ona izpolni svojo dolžnost, ako jo vpiše v za to odmenjeni stolpec odmernega zapisnika. Razpredel 11., 17. obrazca pak ji daje priložnost, da tam, kjer opira svojo sodbo na posebej ovedene okolnosti, postavi te okolnosti na videž.
6.	Obdačba več obratov istega podjetnika in kraj za obdačbo.
Člen 35.
OMačbii več obratov istega podjetnika.
(§• 37.)
1.	Zakon postavlja za pravilo, da je pridobnino od vsakega obratovališča, zlasti od podružnic in pomožnih zavodov vsake vrste, od fabriških skladov, od različnih fabrik kake podjetbe itd. odmeriti posebej.
2.	Od tega pravila nastopijo te-le izjeme:
a)	Ako se obratovališča nahajajo v isti davčni občini, je posneti za nje pripadajočo pridobnino ven pridobninski postavek.
Iz primerjave s §. 40. se razvidi, da morajo ta obratovališča spadati k istemu obratu; če pa služijo raznim obratom (n. p. rudnik in opekarnica, mlin in gostilnica), je opraviti priredbo posebej.
Zmisloma se izjema omeji nadalje tedaj, kadar bi morali sestavljati priredbeni okraj deli kake davčne občine, ker se sme potem enotna priredba razširjati samo na tisti del davčne občine, ki sestavlja prired-beni okraj.
b)	Druga izjema od zgoraj oznamenjenega načela nastopi tedaj, kadar je nesamostojna podružnica z glavnim zavodom v taki nerazločljivi
zvezi, da se ločena pozvedba njene srednje donosnosti vzvidi nemogoča (§. 37., odstavek 2.).
3.	Nobene izjeme od pravila pak ne obsega določilo §. 37., odstavka 5.; glasi se:
„Ako isti podjetnik vrši v istem obratovališču več vrst podjeteb ali opravil, mora komisija ustanoviti za ves obrat en davčni postavek; ona sme vendar izreči, koliko tega davčnega postavka pripada na vsako vrsto obrata; po želji davčnega zavezanca, ki vtegne na porazdelbi imeti dokazano korist, mora ona opraviti to porazdelbo.“
Porazdelbo je v takem primeru opraviti tako, da pripade, če je količkaj mogoče, na vsako obratno vrsto davčni postavek, obsežen v razkazu B.
4.	Nasproti dosedanjemu zakonarstvu in zlasti podobnemu določilu zakona z dne 29. julija 1871.1. (drž. zak. št. 91.) o predpisu in biri pridobnine in dohodnine od pridobitnih podjeteb, zvezanih na določeno stojališče, so nova zakonita določila samostojne obdačbe podružnic mnogo ugodnejša, zakaj §. 37., odstavek 1. postavlja samostojno obdačbo vseh podružnic, zlasti tudi fabriških skladov, pisar-nic itd. za pravilo; pod št. 2, lit. b) omenjena izjema §. 37., odstavka 2. se razteza tudi le na podružnice, pri katerih je ločena ovedba donosnosti popolnoma nemogoča, v tem ko je po zakonu iz leta 1871. bila samostojna obdačba izključena že tedaj, kadar je bila podružnica z glavnim zavodom v tako potrebni zvezi, da je same za se ni bilo moči šteti za samostojno opravilno podjetbo.
5.	Ovedba srednje donosnosti podružnic je mimo tega zelö olajšana s tem, da ni treba vgotov-ljati donosa po številkah, ampak da so za priredbo merodajni samo vnanji znaki obrata; tako bo na primer posamezne zavode velike tkalne fabriko, predilnice, tkalnice, barvarnice, pralnice, apreture skoraj vselej obdačiti lahko samostojno po njih vnanjih znakih v primeri s samostojnimi zavodi enake vrste.
6.	Je-li kaj v §. 37., odstavku 2. omenjenih pogojev, o tem ne odločuje komisija, ampak finančno deželno oblastvo ali, če so dotični zavodi v različnih deželah, finančno ministrstvo.
Povod taki odločbi je ali zaprosilo davčnega zavezanca ali uradoma stavljen predlog kake pri-dobninske komisije. Omenjene prošnje se morajo pri finančnem deželnem oblastvu vložiti vsaj šest mesecev pred pričetkom dotične priredbene dobe,
torej za prvo priredbeno dobo najpozneje do 1. dne julija 1897. 1.; ako se nahajajo zavodi, ki jih je ob-dačiti vkupe, v različnih deželah, je za sprejem prošenj pristojno vsako v poštev prihajajoče finančno deželno oblastvo.
Ker je enotna obdačba samo izjema od zakonitega pravila, je strogo paziti na pogoje za njo. V kolikor ni finančnemu deželnemu oblastvu že na podstavi pred njim ležečih spisov mogoče, odločiti o prošnji, je poprašati vdeležene komisije ali njih predsednike, naj izreko svoje mnenje. Brez pritrditve teh zadnjih ne bo praviloma misliti, da je ločena obdačba nemogoča.
7.	V primeru enotne obdačbe mora davčni postavek odmeriti komisija, katera je pristojna z ozirom na sedež glavne podjetbe.
Porazdelbo opravi, če ležč vsi vkupe obdačeni zavodi v istem priredbenem okraju, dotična komisija, če leže v raznih priredbenih okrajih iste dežele, finančno deželno oblastvo, če pa leže v raznih deželah, finančno ministrstvo.
V obeh zadnjih primerih mora komisija neposredno po vgotovitvi davčnega postavka staviti na finančno deželno oblastvo predlog za porazdelbo davčnega postavka na obratovališča.
8.	Davčni postavek se na posamezna obratovališča porazdeli z ozirom na njih razmerno važnost po pravičnem izprevidu. Porazdeliti ga je, če je količkaj mogoče, tako, da pripade na vsak zavod kak v razkazu B obseženi davčni postavek.
O katastrskih listih, ki jih je izdati v takih primerih, obsega potrebna določila priloga B. Na davčni postavek, pripadajoč na podružnico, se je ozirati samo ob porazdelbi (člen 39.) kontingenta tiste davčne družbe, v katere priredbenem okraju se nahaja podružnica, ne pa tudi pri porazdelbi kontingenta davčne družbe, v katere okolišu leži glavni zavod.
9.	Kadar se posamezna obratovališča (skladi, podružnice itd.) iste podjetbe obdačijo samostojno v raznih priredbenih okrajih, morajo komisije, po potrebi sporazumevajoč se po dopisih, skrbeti za to,
da se isti elementi donosnosti ne vpoštevajo večkrat in da se izogne vsaka dvojna obdačba kontribuenta.
Opravljeno odmero pridobninskega postavka od takega obrata je precej priobčiti drugim vdele-ženim komisijam.
Člen 36.
Kraj za obdacbo. (§. 38.)
1.	Pridobnina se predpisuje v tisti davčni občini, v kateri se vrši podjetba ali opravilo.
Ako se vršba iz obratovališča, ali če bi takega ne bilo, iz domovališča davčnega zavezanca raztegne na veČ davčnih občin, je predpisati davek v tisti občini, v kateri je obratovališče, oziroma domovališče davčnega zavezanca.
2.	Iz teh določil v zvezi z občim pravilom §. 37., da je davek predpisati posebej od vsakega obratovališča, je razvidna popolna krajna decentralizacija predpisa pridobnine.
O razlikah od dosedanjih določil primerjaj člen 11. in 35.
3.	Nastopna ukazila §. 38 se tikajo posameznih posebne vrste primerov:
a) Pri stavbnih podjetbah je vsak sedež kakega obratnega vodstva (stavbnega vodstva) šteti za obra-tovališče.* .
To določilo se nanaša na vse vrste stavbnih podjeteb za nadtalne stavbe, gradnje cest, gradnje železnic, stavbe na vodi itd.
Potemtakem je obdačevati stavbnega podjetnika enotno le tako dolgo, v kolikor se stavbe, izvrševane iz njegovega glavnega zavoda, oziroma iz njegovega domovališča, opravljajo na drugem mestu, ne da bi se tam ustanovilo samostojno stavbno vodstvo. Stavbni mojstri, ki zidajo na raznih krajih posamezna poslopja, se ne bodo torej posebej obdačevali na vsakem kraju.
Nasproti pak bo podjetnika za gradnjo železnic, kateri je gradnjo celega kosa razdelil na troje stavbnih vodstev, posebej obdačiti na vsakem kraju, kjer se nahaja kako stavbno vodstvo.
b)	Ako se obratovališče samo razteza na ozemlje več občin, mora pridobninska komisija primerno porazdeliti davek na vdeležene občine po meri razmerne važnosti posameznih delov obratovališča in z ozirom na občinska bremena, ki nastanejo vde-leženim občinam po bitju obratovališča ali po vršbi obrta, in pa z ozirom na površinsko razmerje. To določilo se uporablja tudi na podzemeljsko rudarstvo.
Kadar pripadajo vdeležene občine raznim pri-redbenim okrajem iste dežele ali raznim deželam, tedaj določuje v prvem primeru finančno deželno oblastvo, v drugem pa finančno ministrstvo takö pridobninsko komisijo, kateri je poveriti odmero, kakor tudi porazdelijo davka.
V obeh primerih mora tista komisija, katera prva vgotovi, da se kako obratovališče razteza črez več občin, skleniti po zmislu spredaj stoječih določil predlog zastran odmere in porazdelbe ter ga priobčiti drugi vdeleženi komisiji; ta ga mora, prista-vivši mu svoj predlog, nemudoma predložiti pred-stojnemu finančnemu deželnemu oblastvu, katero o njem odloči, oziroma predloži razpravo v pora-zumu z vdeleženim drugim finančnim deželnim oblastvom finančnemu ministrstvu.
c)	Spredaj stoječe določilo o pristojnosti komisije in porazdelili velja tudi tedaj, kadar je plačati pfidobnino od obrata, ki se iz obratovališča v kaki vnanji deželi ali iz tamkaj se nahajajočega domovališča davčnega zavezanca raztegne v ozemlje, kjer velja ta zakon (v kolikor ne nastopi v §. 81. obravnavani primer).
Če pridobninska komisija, oziroma njen predsednik zapazi tak davku zavezan, pa doslej neobdačen obrat v priredbenem okraju, treba to precej naznaniti finančnemu deželnemu oblastvu ter zastran odločbe stavili po zmislu navedenega mesta v zakonu predlog.
7.	Formalno poslovanje in porazdelba.
Člen 37.
Red, po katerem sklepa komisija. Vodstvo odmernega in razpravnega zapisnika. (§. 34.)
1.	Pridobninske komisije morajo priredbo, v kolikor je to z ozirom na ležeče pred njimi po-zvedbe mogoče brez zakasnitve priredbenega opra-
vila, izvršiti praviloma po razrednih skupinah in vrstah (pridobitnih skupinah) v prilogi J obsežene razredbe pridobnini zavezanih podjeteb in opravil, v katerem redu so torej davku zavezani obrati tudi že navedeni v odmernem zapisniku (člen 19, št. 1. nast.). Pri davčnih družbah I. in II. razreda se od vsake posamezne pridobitne skupine delnega zapisnika prehaja dalje k enaki pridobitni skupini drugega delnega zapisnika.
2.	V vsaki pridobninski skupini se pričenja sklepanje s tistimi pridobitnimi podjetbami in opravili, katera imajo najmanjšo donosnost ; vgotovivši davčne postavke za ta, se prehaja k drugim. Oporo, da najde te najmanj donosne obrte in opravila, ima komisija v dosedanji davčni vsoti, izkazani v razpre-delu 5., oziroma v povrstnem redu davku zavezanih obratov v odmernem zapisniku, napravljenem po višini te davčne vsote.
3.	Obravnava davčnih zavezancev po pridobitnih skupinah daje komisiji to ugodnost, da se d;i razmernost olidačbe med obrtnimi zadružniki lože pregledati, in da se v obravnavnem roku lahko združijo v posamezni stroki tako vešči komisijski udje, kakor tudi izvedenci in pojasnilniki.
Težavno pak je doseči enakomerno obdačbo pridobitnih skupin. Komisija bo torej v tem oziru morala ravnati posebno skrbno.
Predsednik in poročevavec morata v prvi vrsti paziti na to, da se v okom pride neenakomernosti v tem oziru; predsedniku je skrbeti tudi za to, da se komisijske seje ne vdeležujejo morda samo udje, ki pripadajo k obravnavani pridobitni skupini.
4.	Komisiji je dopuščeno, ponoviti vso priredbo, ako se med priredbenim opravilom pokaže za verojetno, da se vtegne vsota pridobninskih po-stavkov preveč razlikovati od družbenega kontingenta.
5.	Pridobninska komisija mora priredbe, ki jih je opravila, zaznamovati v odmernem zapisniku H (člen 19., št. 1 nast.) s tem, da izpolni stolpce 7 do 11 ter postavi v stolpec 12 sklenjeni davčni postavek. Davčne postavke je takoj postaviti na videž tudi v odmernih polah.
6.	V razpravnem zapisniku, ki ga je po §. 2G. pisati mimo odmernega zapisnika (člen 15., št. 12),
(Slowenisch.)
30
je poleg dogodkov, važnih za presojo zakonitosti postopanja (na primer število in imena navzočnih udov; za sklepčnost merodajne okolnosti, pažnje na predpis, obsežen v členu 15., št. 9., odst. 1., itd.) kar se d«i kratko postaviti na videž tudi uradno obravnavanje odmernega zapisnika, na primer :
1.	Najprej je v katastrskih listih, ki jih je vrnila komisija, izpolniti razpredel „davčni postavek“.
2.	Nato morajo davčna oblastva pripraviti v §. 58. omenjene pridobninske vpisnike in izpiske iz vpisnikov, kateri se javno razgrnejo.
Predmet seje z dne . . . oktobra 1897.: Od-merni zapisnik t. 1. do 60.
7.	Dovršivši priredbo je sešteti vsoto za vse ude davčne družbe odmerjenih davčnih postavkov; to je pri davčnih družbah III. in IV. razreda storiti v glavnem zapisniku, v katerega je prenesti vsote delnih ali posebnih zapisnikov, ki bi se morda napravili za posamezne davčnouradne okraje ali pridobitne skupine (člen 19., št. 5).
Pri davčnih družbah I. in II. razreda je najprej v vsakem delnem zapisniku (člen 19., št. 5) najti vsoto v vsakem priredbenem okraju najnižega razreda odmerjenih davčnih postavkov ter na to v posebnem sestavku (glavnem zapisniku) sešteti vsoto v vsem priredbenem okraju odmerjenih davčnih postavkov.
8.	Če bi do te dobe še ne bilo mogoče, zastran potrebnih pozvedeb rešiti posamezne prired-bene primere, tedaj je po zmislu §. 52. najti vsoto dosedaj plačevanih davkov teh davčnih zavezancev ter jo navesti neposredno za vsoto odmerjenih davčnih postavkov.
Pridobninski vpisnik obsega vse pripadnike vsake davčne družbe; izpisek iz vpisnika obsega davčne zavezance vseh štirih davčnih razredov vsake davčne občine.
Izpiski iz vpisnika za več, k isti politični občini pripadajočih davčnih občin se smejo združiti.
Na drugi strani je tedaj, kadar bi bila davčna občina razdeljena na več priredbenih okrajev, napraviti poseben izpisek iz vpisnika za vsaki tak del.
Pridobninski vpisnik je razgrniti pri davčnem oblastvu na sedežu dotične komisije, izpisek iz vpisnika pa v dotični občinski pisarnici.
3.	Pridobninske vpisnike in izpiske iž njih je narediti tako-le:
Najprej je vrediti katastrske liste vsake davčne družbe po davčnouradnih okrajih in v njih po občinah v abecednem redu.
9. Predsednik si mora zabeležiti tako vsoto teh davčnih zneskov (točka 8.), kakor tudi vsoto odmerjenih davčnih postavkov (točka 7.), ter ju takoj naznaniti finančnemu deželnemu oblastvu.
10. Nato preoddd predsednik vse odmerne zapisnike (s kakimi posebnimi in delnimi zapisniki vred), katastrske liste, pridobninske izjave in pozvedbene spise davčnemu oblastvu I. stopinje na sedežu komisije.
Člen 38.
Nato je v isti občini obdačene pripadnike vsake posamezne davčne družbe vpisati v poseben zazna- Obrazec ^ mek; kadar so obdačeni v kaki občini pripadniki zaznamki vseh štirih davčnih razredov, tedaj je torej gledé te Pod ^ občine narediti štiri posebne zaznamke (enega za vsako davčno družbo). Kadar ima davčni zavezanec davku zavezane podjetbe v več občinah priredbe-nega okraja dotične davčne družbe, tedaj je v stolpcu za opomnje zavrniti na druge občine.
Zaznamke N je, kolikor moči z uporabo mehaničnih razmnoževalnih načinov napraviti v trojnem, glede I. in III. razreda pa v četvernem odpravku.
Uradni posli davčnih oblastev I. stopinje.
(§. 58.)
Davčna oblastva I. stopinje na sedežu komisije morajo z razpravnimi spisi, ki jim dojdejo, opraviti ta le uradna dejanja:
4.	Prvi odpravek je vrediti po davčnih družbah; iste davčne družbe se tikajoče zaznamke je sešiti v zvezek in ti so po tem pridobninski vpisnik; tega je pri davčnem oblastvu, ki je na sedežu dotične pridobninske komisije dotične davčne družbe, imeti skozi 14 dni razgrnjenega na vpogled vsakemu pridobninskemu zavezancu.
Dogotovitev in razgrnitev pridobninskih vpisnikov je z natančno povedbo dneva, od katerega je moči vpogledati vanj, in za to določenih ur dati na znanje z razglasilom v uradnem listu in kakor je sicer v kraju navada, zlasti z razglasom na uradni tabli davčnega oblastva I. stopinje in davčnih uradov v dotičnem okraju.
5.	Drugi in tretji, oziroma četrti odpravek zaznamkov je vrediti po davčnih občinah.
Davčna oblastva na sedežu komisije za I. in II. razred morajo po tem tiste zaznamke, ki se tikajo davčnih občin zunaj uradnega okoliša, precej s priloženimi dotičnimi razpravnimi spisi odposlati krajno pristojnim davčnim oblastvom.
Tako dobé davčna oblastva na sedežu komisije za III. in IV. razred po tri zaznamke N glede pripadnikov I. in II. razreda v njih okolišu; te zaznamke je z zaznamki, ki so jih napravila sama gledé pripadnikov III. in IV. razreda združiti po davčnih občinah.
En izvod teh zaznamkov služi kot izkaz za predpis (§. 39., št. 5.).
Drugi izvod je ne glede na razne davčne razrede vrediti po davčnih občinah; zaznamke, ki se tikajo taiste davčne občine (izločenega graščinskega ozemlja), je sešiti v zvezek in to je izpisek iz vpisnika.
Izpiske iz vpisnika je precej, ko so gotovi, odposlati dotičnim občinskim glavarjem (predstojnikom izločenih graščinskih ozemelj) z nalogom, jih v treh dneh javno razgrniti na vpogled pridobninskim zavezancem skozi 14 dni, ter jih po preteku 14dnev-nega roka nemudoma zopet predložiti s potrdilom, da so res bili javno razgrnjeni. Da so dospeli ti izpiski, to mora občinski glavar razglasiti tako, kakor je v kraju navada.
Da bo moči te izpiske tudi nadalje rabiti uradno, je skrbeti za to, da se napravijo na dovolj trpežnem papirju.
G. Izgotovivši zaznamke je pridobninski kataster zopet vrediti v abecednem redu po davčnih družbah (v enakem redu je shraniti tudi pridobnin-ske izjave).
7.	Davčna oblastva na sedežu komisij III. in IV. razreda morajo na podstavi zaznamkov N, dohajajočih jim po točki 5., glede pripadnikov I. in II.
razreda v svojem delnem katastru o teh davčnih zavezancih (člen 12., št. 4.) izpolniti razpredel „ davčni postavek“. To uradno delo se sme odložiti do časa, ko se na znanje dadô posledki porazdelbe (člen 39., št. 5.).
Člen 39.
Porazdelita (§§. 51. in 52.). Odprava plačilnih nalogov. (§. 57.).
1.	Na podstavi odmerjenih davčnih postavkov je na to prestopiti k porazdelbi družbenega kontingenta, ki se je med tem dal na znanje davčnemu oblastvu (člen 45., št. 7), na posamezne družabnike; kadar bi se ob času porazdelbe ne bile še opravile posamezne odmere davka, tedaj je za določbo porazdelbenega merila začasno vzeti porazdelbi v podstavo davek, ki je bil dotičnemu davčnemu zavezancu odmerjen zadnje leto (člen 37., št. 8.).
2.	Porazdelba se opravi s primerjavo vsote odmerjenih davčnih postavkov z družbenim kontingentom. Kadar je vsota vseh odmerjenih davčnih postavkov s prištetimi predpisi, na katere se je ozirati po zmislu spredaj stoječega odstavka, veča kakor kontingent (prispevek), ki ga je spraviti, tedaj se od odmerjenih davčnih postavkov odbije toliko odstotkov, kolikor jih je potreba, da se njih vsota zniža na znesek kontingenta.
Kadar je vsota manjša, tedaj se pribije odmerjenim davčnim postavkom toliko odstotkov, kolikor jih je potreba, da se doseže kontingent.
3.	Odbitek in pribitek je vselej okrožiti na cele odstotke tako, da se drobci pod pol odstotka puste v nemar, drobci po pol 'odstotka in več pa zvišajo na polni odstotek. Razloček, za katerega se pri tem prekorači kontingent na več ali manj, je poravnati pri porazdelbi nastopnega leta.
Ako znaša na primer kontingent kake davčne družbe 15.231 gl., vsota pridobninskih postavkov pa 15.280 gl., se pri porazdelbi nič ne pribije ali odbije, ker je razloček 49 gl. manjši kakor pol odstotka od 15.280 gl. Pridobninski postavki so torej v tem primeru dokončni davčni predpis, in znesek 49 gl. je kot presežek kontingenta prenesti na po-razdelbo prihodnjega leta.
Ako bi pa znašala vsota pridobninskih postavkov 15.463 gl., bi bilo razločka 232 gl. Ta razloček je veči kakor 1 */2 odstotek od 15.463 gl., namreč veči kakor 231 gl. 95 kr. V tem primeru bi
bilo pri porazdelbi odbiti 2 odstotka. 2 odstotka od 15.463 gl. pa znašata 309 gl. 26 kr., po katerih odbitku ostane le še predpis 15.153 gl. 74 kr., ki je nasproti kontingentu 15.231 gl. za 77 gl. 26 kr. premajhen. V tem primeru bi bilo torej znesek 77 gl. 26 kr. kot primanjkljaj do kontingenta prišteli h kontingentu pri porazdelbi prihodnjega leta.
Preračun porazdelbenih pribitkov in odbitkov, katerega je napraviti kar se da natančno in na katerega mora uradni predstojnik strogo paziti, delajo davčna oblastva I. stopinje na sedežu dotične pri-dobninske komisije. Ona morajo najdeni porazdel-beni pribitek ali odbitek nemudoma dali na znanje predsednikom teh komisij.
4.	Davčna oblastva na sedežu komisij za I. in II. razred morajo za te davčne družbe ovedeni pribitek ali odbitek mimo tega priobčiti drugim davčnim oblastvom tega družbenega okoliša.
O najdbi porazdelbenega pribitka ali odbitka je napraviti poseben zapisek, v katerega je vpisati posledke porazdelbe vsako leto, ali če bi se poraz-delba v čem izpravila, posledke ob vsaki laki izpravi.
Posledek porazdelbe je nadalje oznaniti na uradni tabli davčnega urada ter ga naznaniti finančnemu deželnemu oblastvu, katero objavi v svojem uradnem področju najdene porazdelbene posledke v uradnih časnikih.
5.	Vgotovivši porazdelbo mora davčno obla-stvo, v čegar okolišu je obdačena podjetba, precej napraviti predpisne izkaze in plačilne naloge.
(Je prihaja v tem oziru v poštev več davčnih oblastev (§. 37., odstavek 2. in §. 38., odstavek 3.), napravi vsako davčno oblastvo glede sebi preodka-zanega davčnega postavka (davčne kvote) plačilne naloge (uporabljaje za dotično davčno družbo v svojem okraju najdeni porazdelbeni pribitek ali odbitek).
Kot predpisni izkaz služi v prvem letu prired-bene dobe izvod zaznamkov N (člen 38., št. 5., odstavek 4.), katere je vrediti po davčnouradnih okrajih ter sešiti v zvezek; dopolniti jih je s pristavkom zneska porazdelbenega pribitka ali odbitka in z zneskom predpisa, ki se vsled tega pokaže, in pa skupno vsoto vseh vsot na vsaki strani. Davčni urad mora v stolpcu, določenem za to, preračuniti zakladne prispevke.
Za drugo leto priredbene dobe je uporabiti kot predpisni izkaz enako dopolnjeni izvod teh zaznamkov, katerega vrnejo občine, ko so ga javno razgrnile (člen 38., št. 5., odstavek 6.); samo če se
ti zaznamki ne vrnejo ali se vrnejo v nerabnem stanu, je sestaviti nove predpisne izkaze.
Te podatke je — in to v prvem letu priredbene dobe praviloma ob enem z vpisom davčnih postavkov — vpisati tudi v katastrske liste.
O izdelanih predpisnih izkazih je napraviti sumarij po davčnouradnih okrajih, katerega en predpis dobi računski oddelek finančnega deželnega oblastva.
Predpisne izkaze je priobčiti davčnemu uradu, da jih prepiše v pridobninske glavne knjige, in ta jih mora, ko jih je prepisal ter potrdil to uradno delo, shraniti za letni račun.
6. Ob enem je izdelati plačilne naloge. Za	Obraz# j
vsak obrat, kateremu je naložen poseben davčni njeg°v 8^ \ postavek ali posebna davčna kvota, je izdelati en plačilni nalog.
V plačilnem nalogu za drugo leto priredbene dobe je dopustiti priziv samo zoper preračun v plačilo naloženega davčnega zneska.
Kadar je kak davčni zavezanec zahteval porazdelbo davčnega postavka pri več z enim davčnim postavkom obloženih pridobitnih vrstah, tedaj jo je priobčiti v plačilnem nalogu za prvo leto priredbene dobe. Davčnega zneska, ki se pokaže po uporabi porazdelbenega pribitka ali odbilka, ni porazdelili.
Člen 40.
Druga porazdelim priredbene dobe.
I.	Porazdelba drugega leta se vtegne od porazdelbe prvega leta razločevati iz več vzrokov; razločki vtegnejo nastopiti:
A.	Vsled prememb v vsoti odmerjenih pridob-ninskih postavkov;
B.	z vpoštevanjem presežkov ali primanjkljajev kontingenta ob porazdelbi prvega leta;
C.	vgled prememb kontingenta:
a)	po poznejših izpravah v njegovih številkah
(člen 45., št. 4. in 8.):
b)	po odredbah kontingentne komisije (člen 48.).
Ad A. Vsota pridobninskih postavkov se bo sploh le malo premenila, ker se pridobninski postavki odmerjajo za vsaki dve leti in ker se ob porazdelbi ni ozirati niti na prirastke niti na odpadke (izbrise).
Premembe v vsoti pridobninskih postavkov se torej pokažejo:
1.	Iz vpoštevanja tistih ob času prve poraz-delbe še ne znanih in med tem dovršenih odmer davka, za katere se je po zmislu člena 39., št. 1 ob prvi porazdelbi vzel v podstavo davčnemu zavezancu zadnje leto odmerjeni davek.
2.	Iz vpoštevanja rešenih prizivov.
Individualni davčni predpisi za prvo leto se morajo seveda izpraviti po dokončnih davčnih odmerah, oziroma prizivnih rešilih (člen 44., št. 2); po-razdelbenega posledka prvega leta, zlasti pa najde-denega porazdelbenega pribitka ali odbitka ni izpre-minjati, ampak z razločki, ki se pokažejo iz tega ravnanja, je postopati kakor s presežki, oziroma primanjkljaji kontingenta (B). Kadar poznejša odmera, oziroma prizivno rešilo pokaže veči znesek, kakor je tisti, ki je bil v podstavo vzet porazdelbi prvega leta, tedaj je razloček, ki pripada na prvo leto pri-redbene dobe, kot presežek odšteti od kontingenta drugega leta; kadar pak je pozneje določeni znesek manjši, tedaj je na prvo leto pripadajoči razloček kot primanjkljaj prišteti kontingentu drugega leta.
Ob preračunu teh razločkov je vpoštevati po-razdelbene pribitke in odbitke prvega leta.
3.	Iz prememb v obsegu dodeljenih prostosti.
Ad B. Presežki in primanjkljaji kontingenta ob porazdelbi prvega leta se pokažejo:
1.	Z vpoštevanjem pod A obravnavanih razločkov, s katerimi je ravnati tako, kakor je tam povedano.
2.	Z okrožbo porazdelbenega pribitka ali odbitka (člen 39., št. 3); v prejšnjem letu dopuščeni presežek kontingenta je odbiti od kontingenta drugega leta, primanjkljaj pa mu je prišteti.
3.	Po kakili računskih pogreških, narejenih ob preračunu porazdelbenega pribitka ali odbitka.
4.	Po premembah kontingenta (C'J, ki vplivajo nazaj na prvo leto; tudi tukaj ni izpreminjati porazdelbenega posledka prvega leta, izvzemši v členu
45.,	št. 9, odst. 2. oznamenjeni primer, ampak poznejše znižbe kontingenta prvega leta je od kontingenta drugega leta odbiti, poznejše zvišbe mu pa prišteti.
Ad C. V kolikor se te premembe tikajo samo kontingenta drugega leta, se je pri porazdelbi za drugo leto ozirati samo na izpravljeno kontingentno vsoto in ne na prvotno; v kolikor se tikajo premembe tudi kontingenta prvega leta, je ravnati ž njimi tako, kakor je povedano spredaj pod št. 4.
II.	Porazdelbo je v drugem letu opraviti tako, da se primerja kontingent, ki se pokaže po točki I, B in C, z vsoto odmerjenih pridobninskih postavkov, najdenih po zmislu točke I., A, in da se postopa po predpisu člena 39., §t. 2 do 4.
III.	Dogotovivši porazdelim je po zmislu člena
39.,	št. 5 in 6 začeti izdelavo predpisnih izkazov in plačilnih nalogov. Za plačilne naloge se more uporabljati obrazec O ali stvari primerno predrugačen obrazec (prim čl. 39., št. 6, odst. 2.).
Pri tem pak je paziti, da tistim davčnim zavezancem, katerim se je dovolil izbris (§. 67.) ali znižba (§. 73) pridobnine, ni predpisati davka, oziroma da ga je predpisati samo v znižanem znesku; dejanski predpis za drugo leto bo torej znašal za ta znesek manj, kakor družbeni kontingent, prera-čunjen po točki I., B in C za drugo leto. Ta razloček prihaja po §. 74., odstavku 2. državnemu zakladu na dolg, a zato se stekajo vanj po §. 74., odstavku 1. tudi prirastki. Tako ob preračunu zgora-njega razločka, kakor ob preračunu prirastkov je vpoštevati porazdelbeni pribitek ali odbitek.
IV.	Premembe, ki nastanejo po izvršitvi po-razdelbe za drugo leto priredbene dobe po zmislu zgoranje točke I., je pri porazdelbi prvega leta bližnje priredbene dobe izvršiti tako, da se zmisloma uporabljajo ravnokar navedena ukazila.
Oddelek V.
Pravni pomočki.
Člen 41.
Prizivi. (§§. 59. do 63.)
Pravica priziva do finančnega deželnega oblas-tva pristoji:
1.	davčnemu zavezancu,
•	2. predsedniku pridobninske komisije.
Na prizive davčnih zavezancev se uporabljajo določila zakona z dne 19. marca 1876. 1. (drž.
Obrazec izkaza gl. pod/’.
zak. št. 28); podati jih je torej pri davčnem oblastvu
I.	stopinje, katero je izdelalo plačilni nalog.
Predsednik mora zglašati prizive v 30 dneh po priobčitvi porazdelbenega posledka, katerega mu naznanja davčno oblastvo I. stopinje, in to pri ravno tem davčnem oblastvu I. stopinje. Porazdelbeni po-sledek se mu priobčuje ali z vročbo prepisa porazdelbenega preračuna ali pa s vpogledom v dotični spis in s tem, da mu on pristavi svoj „Vidčl“ ter pripiše datum.
1.	Prizivi davčnega zavezanca merijo ali
a)	zoper preračun njemu v plačilo naloženega davčnega zneska ali
b)	zoper odreko zahtevane prostosti (§§. 3. in 5.) ali
e)	zoper odmero tarifi primernega davčnega postavka.
K zadnji vrsti spadajo ludi prizivi, v katerih se izpodbija davčna dolžnost (zlasti na podstavi §. 2.) ali kraj za predpis davka.
ad a) Prizivi zoper preračun davčnega zneska se smejo podati vsako leto. Davčno oblastvo I. stopinje samo jih obravnava v glavni stvari in jih, ako najde, da so vtemeljeni, reši ugodno. Te izprave davčnega predpisa je dati davčnim uradom na znanje z izkazom P.
Računskemu oddelku finančnega deželnega oblastva se dado na znanje s četrtletnim izkazom o premembah.
Kadar se zdi davčnemu oblastvu I. stopinje priziv popolnoma ali deloma nevtemeljen, tedaj ne sme izdati zavračujočega rešila, ampak mora predložiti priziv, s svojim mnenjem nemudoma finančnemu deželnemu oblastvu, katero odloči o njem v svojem področju.
Kadar meri priziv ne samo zoper preračun davčnega zneska, ampak tudi zoper odmero davčnega postavka itd., tedaj je ravnati ž njim tako, kakor je povedano pod št. 4.
Kadar se vsled kakega priziva pokaže, da se je porazdelbeni pribitek ali odbitek našel napak za vso davčno družbo, tedaj se davek izpravi samo pri prizivniku, nasproti pa je razloček, ki se pokaže za vse druge ude davčne družbe, kot presežek ali primanjkljaj kontingenta prenesti na porazdelbo
bližnjega leta ter ga v ta namen primerno zaznamovati.
ad c) Prizivi zoper odmero davčnega postavka se smejo podajati samo zoper prvi, v priredbeni dobi izdelani plačilni nalog (člen 39., št. 6).
2.	Prizivi predsednika merijo ali
a)	zoper preračun davčnih zneskov; ali
b)	zoper komisijsko dovolitev prostosti, pod katerimi je razumevati oprostitev iz katerega koli
razloga (§§. 1., 2., 3. in 5.); ali
c)	zoper odmero davčnih postavkov.
V vseh teh primerih mora davčno oblastvo, pri katerem se je podal priziv, nemudoma opraviti pozvedbe, za katere je morda poprosil predsednik pridobninske komisije.
Da se je podal priziv zoper dovolitev prostosti in zoper odmero davčnih postavkov (lit. b in c), o tem je obvestiti davčne zavezance.
Ukazila, vkrenjena k št. 1 lit. a in c, je zinis-loma uporabljati na prizive predsednikove. Kadar se tak priziv tika kakega primera odmere, zoper katerega je podal priziv tudi davčni zavezanec, tedaj je to postaviti na videž na obeh prizivih in v kon-signacijah.
3.	O pravem času podane prizive je postaviti na videž s tem, da se naredi črta v dotičnih raz-predelih odmernega zapisnika.
4.	Vse ne samo zoper odmero davčnega zneska mereče prizive je s priloženimi dotičnimi razpravnimi spisi napotiti na predsednika dotične pridobninske komisije.
5.	Predsednik pridobniske komisije opravi za presojo prizivnih zahtev morda še potrebne nadaljne pozvedbe in zapise dokazov ter si izprosi nato, naj komisija, katera se v ta namen skliče, izreče svoje mnenje.
Mnenje komisije je pristaviti na posameznih odmernih polah.
6.	Tako obdelane prizive je preoddati davčnemu oblastvu I. stopinje na sedežu komisije, katero jih predloži finančnemu deželnemu oblastvu.
Finančnemu deželnemu oblastvu je dopuščeno, v kolikor se to dâ storili brez zamude časa, da dâ
opraviti pozvedbe in dopolnitve spisov, ki se mu vzvidijo potrebne, po davčnem oblastvu I. stopinje.
7.	Finančno deželno oblastvo pripravi prizivne Mrazeč Q. zapisnike (obrazec Q), izpolnivši razpredele 1 —11,
in predloži tako pripravljene zapisnike s prizivi vred pridobninski deželni komisiji. Prizivne zapisnike je spisovati ločene po davčnih družbah.
8.	Enako je pripraviti tiste prizive in jih, ako treba, preoddati pridobninski deželni komisiji, kateri dojdejo po zmislu §. 60 od na novo priraslih obratov zoper odmero pridobnine, opravljene po davčnih
, oblastvih I. stopinje.
Dotične prizivne zapisnike je pisati ločeno od zapisnikov zoper komisijske odmere. V njih je pustili oznamenilo razreda (davčne družbe) neizpolnjeno.
9.	Finančno deželno oblastvo mora skrbeti za to, da od teh prizivov pride kar največ mogoče v razpravo v dobi glavnega zasedanja pridobninske deželne komisije.
Po končanem zasedanju je v primernem razdobju poročati finančnemu ministrstvu zastran zopetnega sklica komisije.
10.	Prizivi nimajo nobene odložive moči gledé plačila predpisanega davka in gledé naredeb za njega izterjavo.
Člen 42.
Pridobninske deželno komisije. (§. 19.)
1. Število udov pridobninskih deželnih komisij in njih namestnikov in način poziva teh poslovavcev se določuje v §. 19. zakona in v razkazu A, kateri spada k njemu.
O času, kedaj je zaprositi deželne zbore, oziroma trgovinske in obrtno zbornice, naj opravijo te volitve, bo finančno ministrstvo dajalo to ukazilo političnim deželnim oblastvom in predsedništvom finančnih deželnih oblastev za vsak primer posebej.
Pridobninske deželne komisije imajo sedež pri tistem finančnem deželnem oblastvu, katero je pristojno za dolieno deželo.
Glede zmožnosti, biti voljenemu, glede razlogov za odklon volitve in gledé trajanja poziva veljajo ista določila kakor za pridobninske komisije.
2.	Tudi glede pridobninskih deželnih komisij ima finančni minister pravico, da tedaj, kadar bi se volitev ne opravila po očitni krivdi volitvenih vpra-vičencev ali kadar izvoljenci odrekö svoje redno sodelovanje, imenuje v dopolnitev dotične komisije potrebno število udov in njih namestnikov in to izmed pridobninskih zavezancev dotične dežele.
Kedaj nastopijo navedeni pogoji, o tem si pridržuje odločbo finančno ministrstvo; če se pokažejo kaki pomiselki, je torej poročati njemu, pri čemer je finančnemu deželnemu oblastvu dopuščeno, staviti v porazumu s političnim deželnim oblastvom predloge, ki se mu zde primerni.
Glede pravic in dolžnosti udov in gledé trajanja njih uradovanja veljajo ista določila, kakor pri pridobninskih komisijah.
3.	Glede poslovanja pridobninske deželne komisije je primerjati §§. 23. do 28. zakona. Za obljubo veljajo določila, obsežena v členu 15., št. 1.
Predsednik mora sklicevati komisijo, pripravljati njena opravila in jo voditi. Kadar bi bil zadržan, prevzame predsedništvo imenovan namestnik. Predsednik ima pravico, izročiti svojim namestnikom vodstvo posameznih opravil ali opravilnih vrst. Kadar izvršuje namestovanje, ima namestnik vse pravice in dolžnosti predsednika.
Določila člena 15., št. 3 do 12, potem št. 14 se zmisloma uporabljajo tudi na pridobninske deželne komisije.
4.	Sklepe in odločila komisije mora podpisati predsednik. Opravlja jih finančno deželno oblastvo v svojem imenu, toda sklicevaje se na komisijski sklep.
Predsednikom pridobninskih deželnih komisij, oziroma tem komisijam samim pristoje iste oblasti kakor pridobninskim komisijam in njih predsednikom. Ob izvrševanju teh poslov se morajo ravnati po določilih, obseženih v členu 16. in 17.
Člen 43.
Poslovanje pridobninskih deželnih komisij.
1.	Pridobninske deželne komisije odločajo na podstavi razpravnih spisov, katere jim je preoddalo finančno deželno oblastvo, o podanih prizivih in to najprej o tistih, kateri merijo zoper davčne postavke, odmerjene po pridobninskih komisijah, ali zoper dodeljene davčne prostosti.
2.	O prizivih je razpravljati za vsako davčno družbo vkupe. Davčne družbe vsakega teritorijalnega okraja je vzeti v razpravo praviloma, če posebni razlogi izjemoma ne zahtevajo drugačnega ravnanja, v neposrednem povrstnem redu in to tako, da se presodijo najprej prizivi družeb četrtega razreda in potem po vrsti prizivi viših razredov.
3.	Predsedniki komisije imajo zlasti dolžnost, paziti na to, v koliko se morda iz primerjave prizivov posameznih razredov dâ opaziti kaka neenakomerna obremenitev razredov med seboj. V tem poslu morajo podpirati predsednika komisijski udje, pripadajoči k uradniškemu osebju finančnega deželnega oblastva, zlasti pa njemu morda pridodani poročevavci.
Vsaki posamezni ud ima pravico terjati, dâ dâ opazke, ki bi se bile v tem oziru pripetile njemu, izraziti v razpravnem zapisniku.
4.	Enako pozornost mora komisija obračati tudi na razmerje obdačbe v raznih teritorijalnih okrajih ter se v ta namen pri odločbi posameznih prizivov ravnati tudi po odmernih zapisnikih drugih okrajev. To se mora zgoditi zlasti tedaj, kadar v okraju, iz katerega izhaja priziv, ni nobene ali je le malo enakovrstnih podjeteb.
Predsednik in h komisiji pripadajoči finančni organi so zlasti dolžni, paziti na to, niso-li posamezni okraji nerazmerno malo obremenjeni.
Tudi to, kar v tem oziru opazijo komisijski udje, predsednik ali finančni organi, je zabeležiti v razpravnem zapisniku.
5.	Tudi o prizivih zoper pridobninske odmere davčnih oblastev za novo nastale podjetbe je razpravljati po teritorijalnih okrajih, in to neposredno po prizivih zoper komisijske odmere iz istega okraja.
6.	Komisijske sklepe je vpisati v prizivne zapisnike.
Sklenjene zapisnike je s spisi vred oddati finančnemu deželnemu oblastvu, da odpravi sklepe. Sklepe, s katerimi se ukazuje ovedba ali popolnitev spisov, je predati za vsak primer posebej finančnemu deželnemu oblastvu, da jih odpravi.
7.	Po odločbi o prizivih mora pridobninska deželna komisija podati na kontingentno komisijo
mnenje glede vgotovitve, oziroma izprave družbenega kontingenta dotične dežele (§. 19.). To mnenje mora priti na kontingentno komisijo najpozneje v 14 dneh po sklepu zasedanja (člen 41., št. 9, drugi odstavek) pridobninske deželne komisije, ker bi sicer prva mogla brez odloga storiti svoj sklep (§. 50.).
člen 44.
N tidal j ni uradni posli o prizivih.
1.	Finančno deželno oblastvo ukaže, da se po pridobninski deželni komisiji odmerjeni davčni postavki in pa kaka drugačna, od vgotovil pridobninske komisije različna vgotovila vpišejo v od-merno polo ter obvesti davčno oblastvo I. stopinje, pri katerem se je podal priziv — če treba po tistem davčnem oblastvu, katero je predložilo priziv — o odločbi pridobninske deželne komisije.
S tem je združiti odločbo v svojem področju o tistih prizivih, ki merijo ob enem zoper preračun davčnega zneska, v kolikor bi morda ta del priziva ne bil izgubil podlage po prizivnem odločilu, katero je dodeliti.
2.	Davčno oblastvo I. stopinje, katero je predložilo poziv, obvesti liste stranke, katerih prizivi Obrazec?*’ so se podali pri njem, in vkrene glede drugih ob- pod °' vestitev s tem, da dopošlje spis pristojnemu davčnemu oblastvu, katero s svoje strani odpravi obvestilo.
Ono mora dalje zastran bližnje porazdelbe napravili zaznamek, v katerem je na podstavi iz-pravljene odmerne pole postaviti na videž razloček mod davčnimi postavki, vgotovljenimi po pridobninski deželni komisiji, in pa davčnimi postavki, prvotno odmerjenimi po pridobninski komisiji.
Davčna oblastva I. stopinje morajo precej, ko dojdejo prizivna rodločila, ovedeti ta razloček in ga vpisati v zaznamke, katere je za vsak prired-beni okraj najnižega razreda in za vsako davčno družbo pisati posebej.
Zaznamke glede pripadnikov L in II. razreda jo konec leta doposlati davčnemu oblastvu, poklicanemu za ovedbo kontingenta (člen 45. in 46.).
3 Na pridobninski postavek, določen po pri-dobninski deželni komisiji se uporablja porazdelbeni pribitek ali odbitek, že prej (člen 39.) oveden za vsako davčno družbo.
4.	Vsled prizivov nastajajoče premembe v davčnih postavkih, oziroma davčnih zneskih je izvršiti v vseh odmernih zapisnikih (delnih zapisnikih in posebnih zapisnikih) in katastrskih listih (njih predpisih).
5.	Razločke v davčnem predpisu, ki se pokažejo iz rešil prizivov nasproti družbenemu kontingentu, je prenesti na porazdelbo nastopnega leta (člen 40., 1. ad A, 2.).
6.	Prizivne zapisnike mora shraniti finančno deželno oblastvo.
7.	Zoper odločilo pridobninske deželne komisije je po §. 62. tako davčnemu zavezancu, kakor predsedniku te komisije dopuščena zastran krive uporabe zakona ali zastran bistvenih pogreškov postopanja pritožba na upravno sodnijo. (Zakon z dne 22. oktobra 1875. L, drž. zak. št. 36 iz leta 1876.)
Kadar poda pritožbo davčni zavezanec, mora predsednik najpozneje v 30 dneh po dohodu pritožbe v dvojnem odpravku predložiti načrt protispisa finančnemu ministrstvu, katero odredi, kar je nadalje treba.
V isti namen mora predsednik tudi načrt pri-tožeb na upravno sodnijo, ki jih namerja on, najpozneje v prvih 30 dneh, dopuščenih za podajo pritožbe, predložiti finančnemu ministrstvu po finančnem deželnem oblastvu.
Predsednik se sme za sestavo protispisov in pa pritožeb, ki jih hoče podati, posluževati poslovavcev finančnega deželnega oblastva, katere mu imenuje to oblastvo.
Oddelek VI.
Ovedha družbenih kontingentov.
1. Začasna ovedba po davčnih oblastvih I. stopinje.
Člen 45.
A. Za prvo priredbeno dobo. (§. 48.)
1.	Preračun družbenih kontingentov razpada na začasno njih ovedbo po davčnih oblastvih I. sto-
pinje (§. 48.) in na dokončno njih ustanovitev po kontingentni komisiji (§§. 49., 54., 55.).
Začasno ovedbo družbenih kontingentov za davčne družbe 1. razreda opravljajo davčna oblastva I. stopinje na sedežu dotičnih pridobnin-skih komisij. Za davčne družbe vseh drugih razredov jo opravljajo davčna oblastva I. stopinje na sedežu pridobninskih komisij za II. razred, in to za vse priredbene okraje drugega in nižih razredov, katere obsega priredbeni okraj II. razreda. Kadar je v katerem teh krajev več davčnih oblastev I. stopinje, tedaj opravlja ovedbo kontingenta tamkaj obstoječe davčno upravništvo, oziroma na Dunaju posebej s tem poverjeno davčno upravništvo.
Finančno deželno oblastvo si sme pridržati preskus ali napravo teh preračunov glede posameznih ali vseh davčnih oblastev svojega okoliša.
2.	Izhodišče za začasno ovedbo posameznih družbenih kontingentov je v §. 48., odstavku 2. natančneje oznamenjeni davčni znesek, kateri se pokaže iz dosedanjega davčnega predpisa družabnikov z ozirom na uradna dejanja, ukazana v členu 11. (Prim. št. 4.)
3.	Ovedeti davčni znesek je dolžnost davčnih oblastev na sedežu dotičnih komisij in taistega morajo gledé davčnih družeb III. in IV. razreda vsa davčna oblastva, ki niso na sedežu komisije II. razreda, precej po dovršitvi odmernih zapisnikov (člen 37.) dati na znanje davčnemu oblastvu na sedežu komisije za II. razred.
4.	Spredaj oznamenjeni davčni znesek je ovedeti tako. da se seštejejo v stolpcu 5 odmernega zapisnika vpostavljeni zneski ter temu došteje polovica davka obrtnih zakupnikov, glede dotične davčne družbe izkazanega v izpisku iz spiska A, oziroma iz sestave teh spiskov (člen 11., št. VII).
Glede davčnih zavezancev II. razreda je še zlasti paziti na to, da se smejo z ozirom na določilo odstavka 9. v §. 48. delni zapisniki, vstrezajoči posameznim priredbenim okrajem najnižega razreda (člen 19., št. 5), sešteti posebej in še le iz teh vsot, ki jih je izkazati, napraviti skupna vsota za davčno družbo II. razreda. Slično je ravnati glede III. razreda tedaj, kadar bi priredbeni okraj lil. razreda obsegal več priredbenih okrajev najniže vrste.
5.	Davčna oblastva dobé potem od pridobninskih komisij po zmislu člena 21. narejeni in sešteti
Slovenisch.)
31
spisek K oprostil, dodeljenih po §§. 2., 3. in 5. Davčna oblastva, ki niso na sedežu pridobninskih komisij za II. razred, morajo te spiske — izvzemši
I.	razreda se tikajoči spisek, katerega je preoddati komisiji na sedežu pridobninske komisije za I. razred — v treh dneh po njih dohodu oddali davčnemu oblastvu na sedežu pridobninske komisije za
II.	razred.
ovedenega kontingenta, je že v dotičnem tekočem davčnem letu odpisati naposled dospevajoči četrtletni obrok ter ga ne pobirati več.
Člen 46.
V spisku K obsežena vsota pridobnine in dohodnine, katero so morale plačevati osebe, ki so po zmislu §§. 2., 3. in 5. oproščene pridobnine, se odbije od skupne vsote, ovedene po zmislu št. 4.
1Î. Začasni preračun družbenih kontingentov po davčnih oblastvih za poznejše pri-redbene dobe. (§. 50.)
6.	Sicer je preračun nadrobno razložen v §. 48.
V predočbo teh računskih operacij služi v pri-Priloga S. logi S obseženi vzgled ovedbe družbenih kontingentov II., III. in IV. razreda po davčnem oblastvu na sedežu komisije II. razreda.
7.	Tako ovedene kontingente morajo za davčne družbe I. in II. razreda zaznamovati davčna oblastva; ob enem je( dati kontingente davčnih družeb III. in IV. razreda, katere ne pripadajo k okolišu preračunjajočega oblastva, na znanje pristojnim davčnim družbam in pa predsednikom dotičnih pridobninskih komisij.
Na podstavi tako ovedenih kontingentov je opraviti prvo porazdelbo (člen 39.).
8.	Kadar se po dovršeni ovedbi kontingentne vsote pokaže, da potrebuje ta vsota kake izprave — n. p. ker se je napravil kak računski pogrešek ali ker se je po kakem drugem davčnem oblastvu še le pozneje preodkazal kak davek i. v. I. — tedaj je to izpravo izvesti precej ter jo eventualno dati na znanje pristojnemu davčnemu oblastvu (št. 3).
če se ob tem času še ni opravila porazdelba, mora seveda porazdelbi biti v podlago izpravljena kontingentna vsota; če se je pa porazdelba ob tem času že opravila, je ravnati z razločkom, ki se pokaže vsled te izprave, po predpisu člena 40., I., C, lit. a.
9.	Poznejše premembe kontingenta po kontin-gentni komisiji se prenesö praviloma na porazdelbo nastopnega leta (§. 51., odst. 5.).
Samo če naposled imenovana komisija prisodi kaki davčni družbi znižbo vsaj ene četrti prvotno
1.	Izhodišče za vgotovitev kontingenta, ki ga mora vsaka davčna družba spraviti v poznejših pri-redbenih dobah, je davčna vsota, predpisana ?r j e -nim sedanjim družabnikom (§. 12., odst. 6.) s vštetimi davčnimi zavezanci, prirastlimi v zadnji priredbeni dobi (§. 66., odst. 4.).
To vsoto bo najti s tem, da se seštejejo v stolpcu 5 za dotično priredbeno dobo napravljenih odmernih zapisnikov vpisani zneski, kateri morajo obsegati porazdelbeni pribitek ali odbitek drugega leta pretekle priredbene dobe, odbivši od tega enako izpravljena, v spisku K izkazana oprostila.
2.	Ta znesek se bo spreminjal po tistih presežkih in primanjkljajih kontingenta, katere je kakor od porazdelbe prvega leta na porazdelbo drugega leta (člen 40.), tako tudi prenesti od drugega leta kake priredbene dobe na bližnjo nastopno priredbeno dobo. (člen 40.. IV.)
3.	Vsote, ki se pokažejo tako, bo dostikrat tudi še izpravila kontingentna komisija, ker mora ta po §. 55. pred pretekom prve in pa vsake poznejše priredbene dobe prevdariti, ali je z ozirom na opazke o razmerni obdačbi raznih davčnih družeb in pa z ozirom na kake po zadnji odmeri davka nastale predrugačbe davčne krepkosti potreba v to, da se doseže enakomerna obdačba, kaj izpremeniti v porazdelbi zakonite pridobninske glavne vsote na posamezne davčne družbe.
Po kontingentni komisiji izpravljeni kontingenti so potem podstava porazdelbi; kadar bi se izprave ne mogle dati o pravem času na znanje, tedaj bi se morala porazdelba opraviti na podstavi vsot, ovedenih po davčnih oblastvih (št. 1 in 2), in poznejše izprave bi bilo vpoštevati še le pri porazdelbi drugega leta kot presežke ali primanjkljaje po zmislu člena 40., I, B.
2. Dokončna ustanovitev družbenih kontingentov po kontingentni komisiji.
Člen 47.
Kontingentna komisija. (§. 53.)
1.	Sestava kontingentne komisije je določena v §. 53.
2.	Udje in njih namestniki se pozivajo praviloma na šest let.
Tako od. imenovanih kakor od voljenih udov se izloči po prvih dveh letih pet, po drugi in tretji dvoletni dobi pa po štirje. Red, po katerem izstopijo, določi prvikrat in drugikrat žreb. Izločenci smejo biti zopet pozvani.
Kadar kak ud ali namestnik izstopi ali po zmislu spredaj stoječih določil ali pa iz kakega drugega razloga med opravilno dobo, tedaj odredi potrebno za vsak primer posebej finančno ministrstvo.
3.	Ako voli več pridobninskih deželnih komisij vkupe samo enega uda v kontingentno komisijo, se snidejo volitveno pravico imajoči udje deželnih komisij k skupnemu volitvenemu opravilu.
To volitveno opravilo se vrši, če nimajo do-tične pridobninske deželne komisije skupnega, sedeža, premenoma na sedežu katere dotičnih pridobninskih deželnih komisij, in to v tistem redu, v katerem so dotične dežele naštete v §. 53. zakona. Finančni minister si pridržuje, z ozirom na posebne razmere odrediti o kraju volitve izjemoma kaj drugega. Predseduje pa predsednik tiste pridobninske deželne komisije, na katere sedežu se vrši volitveno opravilo.
4.	K volitvenemu opravilu mora, navedši namen zbora, povabili volitvene vpravičence predsednik, kateri je poklican v vodstvo volitvenega opravila. Prejomna potrdila (vzvratni recepisi) o izdanem povabilu se morajo shraniti.
Voli se z glasovnicami in relativno večino navzočnih vpravičencev. Kadar je enoliko glasov, odločuje žreb.
O volitvenem opravilu je napraviti zapisnik, člen 48.
Področje kontingentne komisije.
(§. 49., §. 53., odstavek 1., §§. 54. do 56.)
1.	Kot naloga kontingentne komisije je ozna-menjena v §. 53., odstavku 1. oprava kakih prememb
v razmerju družbenih kontingentov, ki jih morajo po zgoranjih določilih spraviti posamezne davčne družbe.
2.	Kontingentna. komisija si mora pred sklepanjem izprositi na to mereče nasvete pridobninskih deželnih komisij. Te nasvete ali ta mnenja morajo pridobninske deželne komisije oddati v roku, ustanovljenem v členu 43., št. 7., po čegar brezvspeš-nem preteku sme kontingentna komisija storiti svoj sklep kar naravnost.
Za oddajo mnenja, katero je povedati po posebnem pozivu kontingentne komisije, bo določila primeren rok ta komisija sama.
3.	Kontingentna komisija, ima pravico, za prvo priredbeno dobo občne pridobnine dovoliti posameznim družbam primerno znižbo kontingenta tedaj, kadar se nedvomno dokaže znatno prevelika obrc-memba davčnih zavezancev dotične davčne družbe.
Dovoljene znižbe je založiti v prvi vrsti iz prebitkov, oznamenjenih v prvem odstavku §. 49. (oziroma spodaj v št. 4) in, v kolikor bi ti ne zadostovali, s primerno zvišbo vseh družbenih kontingentov.
4.	Ako je v prvi priredbeni dobi davčna vsota, ki se pokaže za vse davčne družbe, to je vsota po zmislu §. 48. ovedenih kontingentov veča, kakor pridobninska glavna vsota, pripadajoča na vso državo, je pridržana kontingentni komisiji porazdelila prebitka. Ta porazdelba se sme opraviti z uporabo prebitka za znižbe, obravnavane v št. 3; če pak komisija ne opravi takih znižeb, ali vsaj ne gledé vsega prebitka, se preostajajoči znesek kot odpustek porazdeli na davčne družbe drugega, tretjega in četrtega razreda tako, da se porazdelbi vzamejo v podstavo kvote davčnih družeb drugega razreda z enotnim, kvote davčnih družeb tretjega razreda s poldrugim, slednjič kvote davčnih družeb četrtega razreda z dvojnim zneskom.
5.	Kadar je pak davčna vsota, ki se v prvi priredbeni dobi pokaže za vse davčne družbe, manjša kakor na vso državo pripadajoča glavna vsota, tedaj je enakomerno zvišati kontingente vseh davčnih družeb.
Vendar se sme komisija tudi v tem primeru poslužiti v §. 54., odstavku 1. dodeljene pravice,
znižati kontingente posameznih družeb. Primanjkljaj, ki ga je porazdeliti na kontingente drugih družeb, se potem zviša za znesek dovoljenih znižeb.
6.	Pred pretekom prve in pa vsake poznejše priredbene dobe mora nadalje kontingentna komisija prevdariti, ali je z ozirom na opazke o razmerni davčni obremembi raznih davčnih družeb in pa z ozirom na kako od poslednje odmere davka nastalo predrugačbo davčne krepkosti potreba v to, da se doseže enakomerna obdačba, kaj izpremeniti v porazdelbi zakonite pridobninske glavne vsote na posamezne davčne družbe.
Kadar bi se skupna vsota družbenih kontingentov, določenih po konlingentni komisiji, ne skladala s pridobninsko glavno vsoto, tedaj je poravnati razloček z enakomerno odstotno znižbo ali zvišbo vseh družbenih kontingentov.
Storjeni sklepi veljajo vselej za vso bližnjo pri-redbeno dobo.
Člen 49.
Poslovanje kontingentne komisije.
1.	K sejam kontingentne komisije mora predsednik povabiti vse njene ude, oziroma na mesto zadržanih udov njih namestnike.
Komisija je sklepčna, če je mimo predsednika ali njegovega namestnika navzočna vsaj polovica udov. Kadar bi ne došlo sklepčno število udov, tedaj je povabiti vse ude k prihodnji seji pismeno s pristavkom, da bo komisija sklepčna tudi ne gledé na število navzočnih udov.
2.	Komisija odločuje praviloma z absolutno večino glasov navzočnikov. Predsednik oddaje svoj glas zadnji; kadar je enoliko glasov, velja za sprejetega tisti predlog, h kateremu je pristopil predsednik.
Sklepi pak, s katerimi se zvišuje ali znižuje po §. 50. pripadajoči kontingent posameznih davčnih družeb, se smejo, ako naj zvišba ali znižba presega 20 odstotkov tistega zneska, katerega bi bil dosegel kontingent brez sklepa o izpremembi, storiti samö z večino dveh tretjin glasov. Predsednika je pri tem vpoštevati.
3.	O razpravah kontingentne komisije je pisati zapisnik in predsednik ga mora vsak krat podpisati.
V vseh drugih stvareh si bo kontingentna komisija sama sklenila svoj opravilni red.
Oddelek VII.
Prirastki in odpadki.
Člen 50.
Zglasitvena dolžnost primerov prirastka.
(§. 64.)
1.	Kedor prične kako davku zavezano podjetbo ali opravilo ali kedor odpre novo obratovališče, mora to pred ali vsaj ob enem s pričetkom obrata zglasiti pri davčnem oblastvu I. stopinje.
Zglasitev pri kakem obrtnem oblastvu, ukazana po obrtnih predpisih, se ne šteje še za izpolnitev te dolžnosti; vendar zadostuje, da se kolka prost prepis zglasila, poslanega obrtnemu oblastvu, o pravem času, to je pred ali ob enem s pričetkom obrata poda pri davčnem oblastvu.
Take kolka proste prepise mora torej davčno oblastvo zapisati v vložni zapisnik ter ravnati ž njimi kakor z zglasili.
2.	Iz navedenega mesta v zakonu je torej razvidno, da je vsako meno v davčnem osebku (člen 1., št. 3), zlasti pa prehod kake podjetbe ali kakega opravila s posamezne osebe na družbo ali nasprotno, šteti za primer razvidnosti, in da opust zglasitve izpostavlja davčnega zavezanca odgovornosti po g. 243.
3.	Ker je davčni zavezanec po zmislu §.41. dolžan, podati pridobninsko izjavo o novo nastalih obrtih in opravilih ali novo odprtih obratovališčih samo na individualni poziv, za to bodi prvo uradno dejanje o taki zglasitvi v tem, da se davčni zavezanec pozove, naj v roku vsaj osmih dni poda pridobninsko izjavo. Vendar je davčnemu zavezancu dovoljeno, združiti pridobninsko izjavo takoj z zglasit-vijo. Pridobninska izjava velja v tem primeru za zglasilo.
Seveda mora davčno oblastvo tudi njemu znane osebe, katere opusté dolžno zglasitev, pozvati, naj podadö pridobninsko izjavo.
4.	Predpis §. 64. je v toliko bolj oster kakor dosedanji predpisi, v kolikor je zglasitveni dolžnosti zavezana celo odpretba novega obratovališča. Daje li odpretba novega obratovališča povod za predpis nove pridobnine, to bo v vsakem posameznem primeru presojati po §§. 37. in 38.
Tedaj, kadar je davčnemu zavezancu za eno ali več obratovališč v kaki davčni občini že predpisana po pridobninski komisiji pridobnina, bo moralo davčno oblastvo preskusiti, ali se je z odpretbo novega obratovališča zvišala donosnost obrta; če se je zvišala, je predpisati pridobnino.
5.	Kadar se v istem obratovališču prične na-daljna nova vrsta pridobitka, tedaj je za njo začasno, to je do bližnje priredbe, odmeriti poseben davčni postavek.
6.	Iz določila drugega odstavka v §. 64. v zvezi s §. 243., št. 1 se razvidi, da tisti, kateri zglasi obrt pri obrtnem oblastvu, pa opusti naznanitev pri davčnem oblastvu, ni kriv davčne zatajbe; vendar se v §. 2. zakona z dne 18. marca 1878. 1. (drž. zak. št. 31) o zastari, kadar bi stranka prelomila kako dolžnost, previdena določila o zastari uporabljajo na take pr imere tudi v bodoče.
Člen 51.
Začetek davčne dolžnosti; prevzetim opravila, preselitev. (§§. 65, 71, 72.)
1.	Davčna dolžnost se začne, kakor je razvidno iz drugega stavka v §. 65., praviloma z začetkom tistega koledarskega meseca, v katerem se je pričel davku zavezan obrat — torej ne več, kakor doslej, s polletjem, v katerem se je pričel obrat. Davek se torej predpisuje samo z zneskom, pripadajočim na še ne pretekle mesece. Vendar sta tu dve izjemi:
2.	Kadar preide podjetba ali opravilo med davčnim četrtletjem na kako drugo osebo, tedaj je predpisati pridobnino prevzemniku, ne prikrajševaje nove odmere, ki se opravi, še le od čertrtletja, ki pride po prevzetbi (§. 72.).
Prevzemnik torej nima nobene pravice do tega, da se mu naloži isti davčni postavek, kakor njegovemu predniku, ampak za vsak primer posebej je
treba preskusiti, je-li uporabljati isti ali pa kak viši ali niži davčni postavek.
Prehod obrta si bo praviloma mislili tedaj, kadar naslednik nadaljuje brez pretrga isti obrt v istem obratovališču, tako zlasti, če se samo izpre-meni oseba imetnika firme ali oznamenilo firme; nasproti bo šteti za novo pričeti obrat, če se ob enem z meno davčnega osebka dlje časa ustavi obrat ali izpremeni obratovališče ali vrsta obrta.
3.	Drugi primer, v katerem je predpisati pridobnino še le bližnjega nastopnega plačilnega roka, se tika preselitve (§. 71.); v zakonu samem je pristavljeno, da se to določilo ne uporablja na obhodne obrt e, oznamenjene v §. 78. do 82.
4.	Za preselitev je šteti preložim obratovališča v kako drugo davčno občino ali, če bi deli kake občine sestavljali samostojne priredbene okraje do-lične družbe, v drugi lak del iste občine.
5.	Predpis še le od četrtletja, ki pride prvo po preselitvi, pak je zvezan na dva pogoja :
a)	da davčni zavezanec dokaže, da se je obratvkraju
prejšnjega obratovališča ustavil najpozneje dne,
ko se je pričel novi obrat, in
b)	da je plačal pridobnino zanaselbo v prejšnjem
kraju.
Glede prvega pogoja si je izprositi potrdilo z dopisom; opravljeno plačilo je dokazati s poka-zom uradne pobotnice. Na obljubo, da se pobotidca donese pozneje, se ni ozirati in prav in tako že predpisanega davka odpisati, če se prepozno plača davek za prejšnjo naselbo.
Zapali davek se mora v kraju prejšnjega obrata plačati popolnoma; davčni uradi morajo na zahtevo potrditi to okolnost na pobotnici kolka prosto.
6.	Davčnih zavezancev dolžnost je, v pridob-ninski izjavi o novem obratu ali novo ustanovljenem obratovališču dokazati okolnost, da gre za prevzetbo opravila ali za preselitev.
V kolikor se to ne zgodi, je predpisati davek po splošnem pravilu (št. 1).
Člen 52.
Postopanje. (§. 66.)
1.	Na novo zglašenim davčnim zavezancem odmeri davčni postavek do njili uvrstitve v kako davčno družbo davčno oblastvo prve stopinje na podstavi, ustanovljeni v §. 36., zmisloma uporabljajoč §. 32.
Davčnemu oblastvu se je pri odmeri teh davčnih postavkov ravnati po predpisih, kateri so v členu 20. do 36. postavljeni za pridobninsko komisijo.
Zlasti mora davčno oblastvo odločati tudi o davčni dolžnosti in o prostostih, vtemeljenih v §. 5. zakona.
V tem oziru se zavrača na člen 21.
2.	Davčno oblastvo mora o pridobninskih izjavah opraviti potrebne ovedbe, izvršiti odmero na odmerni poli (prim. prilogo E) ter izdelati plačilne naloge tako, kakor piše člen 39., pri tem je poraz-delbeni pribitek ali odbitek uporabljati s tistim odstotnim postavkom, ki za dotično davčno leto velja za davčne družbe, h katerim bi dotični davčni zavezanci pripadali z ozirom na višino odmerjenih davčnih postavkov. Na mesto obrazca O se sme za plačilni nalog uporabljati stvari primerno predrugačen obrazec.
3.	Zoper opravljeno odmero je dopuščen priziv na finančno deželno oblastvo, katero ga, ako meri zoper višino odmerjenega davčnega postavka ali zoper odrečeno prostost od pridohnine, napoti v odločbo na pridobninsko deželno komisijo; ako meri priziv zoper preračun davčnega zneska, je ravnati po predpisu člena 41., št. 1.
4.	Gledé teh na novo obdačenih obratov je izdelati katastrsko liste (primerjaj prilogo B) ter jih do uvrstitve dotičnih davčnih zavezancev v kako davčno družbo (št.. 5) hraniti posebej. Ako že leže pred davčnim oblastvom katastrski listi istega davčnega zavezanca, je zaznamovati novo obdačbo na njih hrbtu.
Kadar se pokaže, daje davek predpisan davčnemu zavezancu že v okoliših drugih davčnih oblastev znotraj istega priredbenega okraja prvega razreda, tedaj je dotičnim davčnim oblastvom, oziroma davčnemu oblastvu, v čegar okolišu je glavna podjelba, precej odposlati prepis novo narejenega katastrskega lista; to zadnje davčno oblastvo mora ta prepis zastran uradnih dejanj, ukazanih v členu 12., št. 9,
imeti v razvidnosti in njegove podatke zaznamovati na hrbtu katastrskega lista, kateri se tiče tega davčnega zavezanca.
5.	Davčne zavezance tu omenjene vrste je po predpisu §. 66., odstavka 4. praviloma od začetka obrata najbliže prve priredbene dobe, ako se pak pri ustanovitvi družbenega kontingenta za to dobo ni več mogoče ozirati na nje o pravem času, vsekakor od druge bližnje priredbene dobe uvrstiti v pristojno davčno družbo.
To določilo je v zvezi s predpisom, omenjenim v členu 9., št. 4, da je davčne družbe sestavljati po stanu določenega dne, katerega ustanovi finančni minister.
Če bi bil torej za priredbeno dobo 1898/99 kol ta merodajni dan postavljen 30. dan junija 1897. L, tedaj bi tistih davčnih zavezancev, katerih davek bi bil odmerjen — iz katerega koli vzroka — še le po tem dnevu, ne bilo uvrstiti v davčne družbe za priredbeno dobo 1898/99, ampak še le za priredbeno dobo 1900/1901.
Prav tako bi se ob enaki ustanovitvi merodajnega dne na odmere, opravljene po 30. dne 1899.. ne bilo več ozirati pri sestavi davčnih družeb za priredbeno dobo 1900/1901, ampak bi se vpošte-vale še le pri sestavi družeb za nastopno priredbeno dobo.
6.	Davčni zneski, kateri se od teh obrtov in opravil plačajo do njih uvrstitve v davčno družbo, se ne vračunjajo v ustanovljene družbene ‘kontingente.
7.	Te predpise in pa na nje dohajajoča plačila morajo torej davčni uradi zaračunjati ločeno od pri-dobnine, ki se tiče udov davčnih družeb.
8.	O predpisih, opravljenih po zmislu spredaj stoječih določil št. 6 in 7, je pisati posebne zaznamke.
Člen 53.
Dodatno odmere.
1.	Kadar se dodatna obdačba razteza na več priredbenih dob, tedaj je uporabljati davčni postavek, vstrezajoč vsakočasnernu obsegu opravila v posameznih priredbenih dobah, in pa porazdel-beni pribitek ali odbitek, najden za dotična leta,
2.	Kadar gre pri takih odmerah za osebe, ki so bile sicer davku zavezane pred letom 1898., pa se obdačijo še le po odločilnem dnevu (člen 9., št. 4), tedaj je skrbno pazili na to, da je te davčne zavezance do 1. januarja 1898. 1. obdačiti še po pri-dobninskem, oziroma dohodninskem patentu in da se obdačba po novem zakonu sme opraviti še le od tega časa.
3.	Davčno oblastvo bo v takih primerih, ako se odmera opravi prej, kakor se mu naznanijo po-sledki odmere po pridobninski komisiji, opravilo odmero pridobnine in dohodnine za dobo do 31. decembra 1897. 1. po dosedanjih zakonih ter bo izvršilo odmero po zmislu §. (56. še le tedaj in to uradoma, ko se mu na znanje dado posledki odmere po pridobninski komisiji. Ako se odmera opravi ob času, ko so ti posledki že znani, je ob enem, seveda s posebnimi plačilnimi nalogi, opraviti predpis pridobnine in dohodnine za dobo do 31. decembra 1897. leta in pa odmero davčnega postavka obče pridobnine.
4.	Pristavlja se, da se bodo primeri enake vrste pokazovali zlasti v letu 1897. pri tistih po pri-dobninskem patentu davku zavezanih osebah, ki se obdačijo po času, merodajnem za uvrstitev davčnega zavezanca.
5.	Dodatne odmere v primerih nezglušenega, pridobnini zavezanega obrata izvrši davčno oblastvo, zmisloma uporabljajoč spredaj stoječa določila.
Člen 54.
Izbris pridobnine. (§§. 67. do 70., 73.)
1.	Izbris pridobnine se opravi
A.	na zaprosilo davčnega zavezanca:
a)	kadar se obrt odpovč,
b)	kadar se obrat trajno popolnoma ustavi ;
B.	uradoma, ako se ustavi obrtovanje ali davku zavezano opravilo in ako je davčni zavezanec
a)	umrl ali
b)	se o njem nad eno leto ne ve, kje biva.
2.	V primerih A, a) in b) se opravi izbris:
a) Ako davčni zavezanec v štirih tednih po odpovedi obrtnega lista, dopustila i. e. r. ali po drugačni ustavitvi obrata poda naznanilo pri pristojnem davčnem oblastvu I. stopinje, od plačilnega roka (četrtletja), ki pride prvi po resnični ustavitvi obrata.
Če bi se navzlic odpovedi obrta itd. nadaljeval obrat, se torej izbris sploh ne opravi.
ß) Pri zamujenem naznanilu od plačilnega roka, ki pride prvi po dnevu, ko se je podalo naznanilo.
Prestop tega roka se ne izpregleduje.
3.	Po prejšnjem imetniku opravila sopodpisano naznanilo o prevzetbi opravila je šteti za naznanilo, da se je obrat ustavil, ter je pričeti o njem razpravo zastran izbrisa.
V	primeru vgotovljene preselitve (člen 51., št. 4, 5 lit. a) je šteti naznanilo o preselitvi za enako naznanilu o opustu prejšnjega obratovališča ter je o njem pričeti izbris, oziroma poročati o tem pristojnemu davčnemu oblastvu.
Na drugi strani morajo davčna oblastva, katera izvedo, da se je ustavil kateri kam drugam preloženi obrat, primerno obvestiti pristojno davčno oblastvo, da se ta obrat obdači tam.
4.	V primerih B a) in b) se izbris od plačilnega roka (četrtletja), ki pride prvi po popolni ustavitvi obrata, opravi ne gledé na to, kedaj izvé davčno oblastvo v §. 69. oznamenjene okolnosti.
V	tem oziru je zlasli v poštev jemati opazke, zadobljene v izvršilnem opravilu. Ko izvedo davčni uradi, da so nastopili v §. 69. oznamenjeni pogoji, morajo staviti davčnemu oblastvu I. stopinje predlog za izbris.
5.	Kadar se izmed več vrst pridobftka, katere se vrše v istem obratovališču in so bile obložene z enim davčnim postavkom, odpovč ali ustavi ena, se odpiše davek samo tedaj, če je bil ta davčni postavek porazdeljen.
6.	Odločba o prošnjah za izbris pridobnine pristoji davčnemu oblastvu I. stopinje. Zoper njegovo odločbo se sme podati priziv na linančno deželno oblastvo.
člen 55.
Znižbe in davčni odpustki (§. 73.); postopanje pri odpadkih.
1. Davek od počivajočih vkoreninjenih (radici-ranih) ali drugačnih realnih obrtov je na zaprosilo davčnega zavezanca, v kolikor on ne želi izbrisa po §. 67., od četrtletja, ki pride prvo po dnevu, ko se je ustavil obrat, znižati na najmanjši davčni posta-vek, to je 1 gl. 50 kr. (brezobratno kvoto). Na to zaprosilo se zmisloma uporabljajo določila §. 68. (gl. člen 54., št, 2 a) in ß) in g. 70.
Obnovo obrata je šteti za enako novemu pričetku; ona daje torej povod v g. 64. določeni zgla-sitveni dolžnosti in nadaljnemu postopanju, vreje-nemu v členu 52.
2.	Pri drugih kakor vkoreninjenih ali realnih obrtih se v bodoče ne bo več pridobnina zniževala na tako zvano brezobratno kvoto, kakor je to bilo dosedaj navadno.
3.	Vsled bistvenih motežev otirata po smrti ali bolezni imetnikovi, po požarju, povodnji ali drugih izrednih okolnostih sme finančno deželno obla-stvo deloma ali, če je bil obrat ustavljen skozi celo četrtletje, tudi popolnoma odpustiti enega ali več četrtletnih obrokov.
V koliko naj se to zgodi ludi ob pozivu davčnega zavezanca v vojaško službovanje, to je presojati v vsakem primeru posebej.
4.	Uporabljaje to določilo je paziti na to, da je pridobnina odmerjena po srednji donosnosti in na podstavi poprečnega stanu obrata v daljši dobi, in da se torej ni ozirati na začasne ali v obralu praviloma nastopajoče prestanke, kakor zlasti pri sê-zonskih opravilih, nepravilnost vodne sile pri mlinih i. e. r., ampak samo na izredne okolnosti, omenjene v zakonu.
5.	V zakonu seje izbral izraz ,okolnosti“, ne „nezgode (nesreče)“, ker nahajamo ludi izredne, donosnost bistveno ovirajoče razmere, katerih ni moči kar naravnost imenovati „nezgode“. Sem bi vtegnilo spadati to, če se na daljši čas trajno zapre ali nevozna postane cesta pred kako proda-jalnico.
Če se ustavi delo (pri strajkih), bi nikakor ne bilo svetovati, da se za vsako tako ustavitev dela dovoli odpis davka brez podrobnejšega razločevanja. Finančno deželno oblastvo bo smelo lorej v takih primerih uporabljali g. 73. samo po skrbni oceni vseh v poštev prihajajočih razmer.
6.	Popolni odpis enega ali več četrtletnih obrokov je dovoliti le izjemoma.
7.	Zoper odločbe finančnega deželnega obla-stva je dopusten priziv na finačno ministrstvo.
8.	O izbrisih pridobnine, potem o dovoljenih znižbah in davčnih odpustkih morajo davčna oblas-tva I. stopinje, in glede zadnjih tudi računski oddelki finančnih deželnih oblastev pisati posebne zaznamke.
V zaznamku je izbrise, znižbe in davčne odpustke, ki se tičejo družbenih kontingentov, ločiti od listih, katerih predmet je pridobnina, odmerjena po davčnih oblastvih za novo prirasle 'podjetbe.
Prve je pisati ločene po davčnih družbah. Glede davčnih družeb I. in II. razreda morajo davčna oblastva, ki niso na sedežu dotične pridob-ninske komisije, priobčevati davčnemu oblastvu, ki je na sedežu pridobninske komisije, vsako četrt leta znesek dovoljenih izbrisov, odpustkov in znižeb.
9.	Izbrise, odpustke in znižbe je vpisati v katastrske liste. Katastrske liste izbrisanih obrtov je pri prvi bližnji priredbi izločiti iz pridobninskega katastra in jih shraniti posebej, vrejene po abecednem redu. Ako je predpisan davčnemu zavezancu davek tudi v drugih okoliših, je o izbrisu obvestiti tisto davčno oblastvo, katero je o svojem času uvrstilo davčnega zavezanca v davčno družbo; to zadnje davčno oblastvo mora zabeležiti to obvestilo na hrbtu katastrskega lista, ki se tiče tega davčnega zavezanca, da je bo moči rabiti ob uradnih dejanjih, ukazanih v členu 12., št. 9.
10.	O dovoljenih izbrisih je zastran izvršitve obvestiti davčne urade z izbrisnimi konsignacijami, ki jih je izdelati vsaj enkrat vsako četrt leta, o dovoljenih odpustkih in znižbah pa v vsakem primeru posebej z odpisnim nalogom.
Izbrisne konsignacije in odpisne naloge je prirejati davčnemu letnemu računu.
Oddelek VIII.
Pobiranje in izvršilo.
člen 56.
Odgovornost solastnikov in drugih oseb.
(§• 77.).
1.	Zakon obsega glede subjektivne davčne dolžnosti določilo (§. 77.), da je več solastnikov pridobnini zavezane podjetbe nerazdelno zavezanih za pripadajočo pridobnino. Enako je zakupodavec kakega obrta odgovoren za davek, odmerjen zakupniku.
2.	Solastniki občni pridobnini zavezane podjetbe imajo dolžnost, imenovati davčnemu oblastvu pooblaščenca. Ako ne izpolnijo te zaveznosti, velja vsakdo izmed njih za pooblaščenca ostalih (§.264.). Poziv, naj se postavi pooblaščenec, se ne izdaje. Prim. tudi dotična določila izvršitvenega predpisa k VI. poglavju.
#
3.	Izterjavo davka od solastnikov je najprej nastaviti zoper vse lastnike vkupe in še le, če bi se tako nič ne doseglo, zoper posamezne solastnike, pri čemer sme davčno oblastvo izbrati po svoji volji.
Glede odgovornosti udov trgovinskih družeb veljajo določila trgovinskega zakonika*).
Naposled je pri ti stvari zavrniti še na določila §§. 264, 26 5. in 266. v poglavju VI. in v dotičnem delu izvršitvenega predpisa.
4.	Davek od obrtnih zakupnikov je izterjati naprej od teh in še le, kadar bi to bilo brez vspeha, od zakupodavca.
5.	Podzakupodavci so gledč obče pridobnine svojih podzakupnikov odgovorni po §. 77.
Odgovornost prvotnih zakupodavcev se razteza samo na davek, katerega so dolžni podzakupodavci.
*) Člen 112. t. z. Družabniki so nerazdelno in z vso svojo imovino odgovorni za vse zaveznosti družbe.
Kak nasproten dogovor nima pravne moči proti drugim osebam.
Člen 57.
Vplačevanj«, zamudne obresti, zastara.
(§§. 75., 283., 284.)
Glede vplačevanja ukazuje zakon (§. 75.), da je pridobnino plačati za vsako četrtletje naprej dne
1.	januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra vsakega leta.
Nadaljna na vplačevanje davkov in na dolžnost zamudnih obresti se nanašajoča določila obsega §. 283. (poglavje VI.). Uporabo zakona z dne
9.	marca 1870. 1. (drž. zak. št. 23.) v prvem lelu veljavnosti novega zakona pojašnjuje v členu XVI. zakona obseženo prehodno določilo.
Naposled je zavrniti na ukazilo §. 284., po katerem ostane zakon z dne 28. marca 1878. 1. (drž. zak. št. 31.) o zastari neposrednih davkov itd. v veljavnosti tudi glede občne pridobnine.
Pridobninske komisije, to je tako pridobninsko komisijo priredbenega okraja, kakor pridobninsko deželno komisijo (nadpis k §. 16.) je po zmislu omenjenega zakona šteti za enake finančnim obla-stvom.
To določilo se nanaša zlasti na tiste v §. 2., odstavku 1. in 3., potem v §. 4. zakona z dne 18. marca 1878. 1. (drž. zak. št. 31.) obsežene odredbe, po katerih se določeni roki računijo od tistega časa, v katerem je bilo oblastvu mogoče, opraviti odmero ali predpis.
Člen 58.
Zakonita zastavna pravica za občo pridobnino. (§. 76.)
1.	Za pridobnino s postranskimi pristojbinami vred obstoji zakonita zastavna pravica s prednostno pravico pred vsemi zasebnimi zastavnimi pravicami na nepremičninah davčnih zavezancev, samö ali večinoma odmenjenih podjetbi in opravljenih posebej za njo.
Ta zastavna pravica pristoji brezpogojno tistim zastalim pridobninskim zneskom s postranskimi
(Sloveulsch.)
32
pristojbinami vred, kateri, računčč od časa ekse-kutivne prodaje zastavnega predmeta nazaj, niso na dolgu dlje kakor eno leto in šest mesecev.
Gledé starejših, toda ne nad tri leta od časa eksekutivne prodaje zastavnega predmeta nazaj segajočih zastankov je omenjena prednostna pravica odvisna od tega, da se je zastanek najdalje v enem letu po dospelosti dotičnih davčnih zneskov zavaroval v javnih knjigah.
Kadar bi se premenila lastninska pravica pri kaki po spredaj stoječih določilih zavezani nepremičnini, se sme ta zastavna pravica z zgoranjimi omejitvami uveljaviti za izterjavo tistih pridobnin-skih zneskov, kateri so na dolgu iz časa pred pre-stankom lastninske pravice davčnega zavezanca, in pa za izterjavo postranskih pristojbin.
2.	Iz priobčenega drugega in tretjega odstavka §. 76. se razvidi dolžnost davčnih oblaslev, da tedaj, kadar sploh obstoji taka zastavna pravica na nepremičninah davčnega zavezanca (na primer fabrikah, mlinskih nepremičninah i. e. r.), v obrambo prednosti te zastavne pravice vkrenejo vsaki krat v enem letu po nastopku zastanka knjižno zavarovanje in sploh zabranijo narastek več kakor dvoletnih zastankov, in pa da skrbe za pravočasni začetek stvarne izvršitve tako, da bo dražba mogoča pred potekom treh let, računeč od dneva dospelosti prvega zaznamovanega davčnega zastanka; na kake prošnje za ustavitev izvršila se bo moči ozirati sploh samo tedaj, kadar se plača vsaj tisti davčni znesek, čegar prednostna zastavna pravica je izpostavljena nevarnosti, da neha, ali če se kako drugači dâ zadostna varščina.
Na tukaj obravnavana določila o časni omejitvi prednostne zastavne pravice bo paziti zlasti tudi ob uradnem obravnavanju prošenj za odlog.
K poslednjemu odstavku §. 76. je omeniti samo, da to, če se zoper prevzetnika nepremičnine uveljavlja po tamkaj navedenih pogojih zakonita zastavna pravica v izterjavo zastankov njegovega prednika v posesti, seveda še ne brani, da bi se, če dosedanji lastnik sam še ni plačal svoje pridobnine, uveljavljala zakonita zastavna pravica na nepremičnini tudi za te zastanke, ako obveljajo v prvem odstavku tega paragrafa oznamenjeni pogoji.
Oddelek IX.
Posebni predpisi o krošnja is bili in obhodnih ohrtih.
(§§. 78. do 82.)
Člen 59.
Splošne stvari.
1.	Zakon določa v §§. 78. in 79. splošna določila o obdačbi krošnjarske trgovine in pa vseh obr-tov in opravil, ki se vrše hodé od kraja do kraja.
V	§. 80. so od teh splošnih določil izvzete:
1.	Podjetbe, katere se na določenih krajih obratujejo premenoma z uporabo trdnih obratovališč, na primer po zimi v deželnem glavnem mestu, po leti v kakem zdravilišču;
2.	sejmarji;
3.	domači trgovinski obhodniki.
V	§§.81. in 82. so naposled obsežena posebna določila:
1.	o vnanjih ali v službi vnanjikov bivajočih trgovinskih obhodnikih;
2.	o razstavah na ogled, muzikalnih predstavah
i.	e. r., katere se ne napravijo na podstavi kakega na obhodno vršbo slovočega dopustila, ampak na podstavi posebnih dopustil za vsaki posamezen kraj. (Najviši sklep z dne 5. decembra 1835. ]., razglašen z dekretom predsedništva dvorne pisarnice z dne 6. januarja 1836.1., zb. pol. z., 64. zv., 1836.
1.,	št. 5); naposled
3.	o obhodnih skladih, to je prodajah blaga, ki se napravijo z začasno uporabo trdnega obrato-vališča (bazarjih, nestalnih razprodajah).
II.	Pod splošna določila §§. 78. in 79. spadajo torej ti-le obrti in ta-le opravila:
a)	krošnjarska trgovina;
b)	na Tirolskem navadni, na tako zvanih trgovinskih prehodnicah sloneči opravilni obrat;
c)	pobiranje obrtnijskih odpadkov in prirodnih pridelkov (prim. člen 60., št. 7.);
d)	obhodoma izvrševana oprava obrtnih del (obhodni brusači, žagopilci, loncevezi, ščetarji in metlarji, kotlokrpi, košarji(košekrpi), slamokrpi, rešetarji, popravljači dežnikov, popravljači mlinov (žrvnov), vodnjakarji, zatiravci krtov, pod-
gan, miši in mrčesa, rezači zelja, čistivci madežev, izpiravci zlata, skopljači (kavčmarji)
i.	e.;
e)	obhodoma izvrševana naprava razstav na ogled in veselic (obhodni godci, glumci (komedijanti), vrvohodci, gimnastični umetalniki i. e.)
Obhodoma izvrševano nakupovanje blaga, da bi se to prodajalo iz trdnih obralovališč, se ne šteje za obhodni obrt.
Gledé trgovine z živino, izvrševane obhodoma, ostane do zakonite vredbe te opravilne vrste pri dosedanjih določilih, po katerih je s to trgovino ravnati kakor s stalnim obrtom ter jo obdačiti na domovališču trgovčevem.
Člen 60.
Odmera davka za obhodne obrte, imenovane v §. 78.
1. Za ravnokar imenovane pridobitne vrste ukazuje zakon, da jih je obdačiti v razmerju njih srednje donosnosti do srednje donosnosti enakih trdnih (stalnih) obrtov. Pri tem je za podjetnika samega jemati v poštev znesek 1 gl. 50 kr. do 15 gl. in za vsakega pomagača prav tako 1 gl. 50 kr. do 15 gl., za uporabljane vprežne in tovorne živali (brez psov) pa 3 gl. do 32 gl.
Kadar se obrat razteza na več dežel, tedaj se smejo spredaj stoječi davčni zneski zvišati za polovico.
Ako se opravilni obrat potem, ko se je davek že plačal za kako deželo, raztegne na kako drugo ali več drugih dežel, je treba veči znesek, kar bi ga morda pripadalo, plačati dodatno, preden se prične raztegnjeni obral.
Skupni znesek davka je vselej odmeriti s po-stavkom, obseženim v razkazu B, spadajočem k §. 32. zakona. Pridobnino je v polnem znesku letne dolžnosti plačati na enkrat naprej ; obdačba se ne opravlja po koledarskem letu, ampak leto je računih po dnevu, katerega se je zadobilo dopustilo.
Davek odmerja davčno oblastvo prve stopinje, zoper čegar odločbo se sme podati priziv na finančno deželno oblastvo.
2.	Glavno pravilo za odmero davka za obhodne obrte je torej primerjava srednje donosnosti njih obrata k srednji donosnosti podobnih stalnih obrtov, pri čemer izhaja zakon od pogoja, da iztežaji v §. 78. ustanovljenih davčnih postavkov zadostujejo v izvedbo te razmerne obdačbo. To primerjavo more opraviti davčno oblastvo vsled svojega sodelovanja pri priredbi obče pridobnino za stalne obrte in zlasti vsled znanja pridobitnih razmer teh zadnjih, pridobljenega iz razprav pridobninskih komisij.
3.	Pri pridobninskih postavkih, odmerjenih obhodnim obrtom, ni porazdelbenega pribitka ali odbitka.
4.	Davčno oblastvo bo ob odmeri davčnih postavkov za obhodne obrte moralo paziti na to, da se v obče ne namerja razbrememba te vrste obrtov in zlasti ne krošnjarjev, ampak da se nasproti z novimi določili dodeljuje le zakonita podlaga za to, da se v razmerju do davka stalnih obrtov mnogokrat nezadostna obrememba obhodnih obrtov spravi v bolj pravo razmerje do obremembe stalnih obrlov.
Manjših zneskov od tistih postavkov, ki prihajajo najbliže pridobnini z izredno doklado vred. katero so morali krošnjarji plačevati po dosedaj veljavnih pravilih, torej praviloma ne bo odmerjati. Zlasti je poskrbeti za to, da se osebam, katere dobe novo krošnjarsko pravic.o ali dopustilo ali licencijo za druge obhodne obrte, načeloma ne bodo naložili niži postavki od dosedanjih.
Niže postavke razkaza B je temveč omejiti na liste primere, kadar obhodne obrtnike vsled neugodnih dohodkov, pojemanja njih zmožnosti za zaslužek, staranja, zmanjšane prodajnosti njih blaga ali njih storitev itd. zadene kaka izguba v srednji donosnosti njih obrata.
5.	Določilo §. 78., odstavka 4. v zakonu je v zvezi z odstavkom 1. razumeti tako, da bo, ako se obhodno obrtovanje razširi črez že obdačeni teri-torijalni obseg, odločiti o tem, ali je sploh z ozirom na srednjo donosnost obrata predpisati kak veči znesek pridobnine ali ne. Ako odločba temu pritrdi, ne sme veči predpis prekoračiti v §. 78., odstavku 1. omenjene meje. Tega pak ni razumeti tako, da ni davka, predpisanega kakemu obhodnemu obrtniku za obrat v eni deželi, če razširi obrat na druge dežele, zvišati za več kakor polovico; temveč sme zvišba v mejah, oznamenjenih v §. 78., odstavku 1. znašati tudi več, kakor poldrugi krat toliko, kolikor
je znašal prvotni predpis, če ta ni dosegel dopustnega največega zneska.
Veljavnost omenjenega določila se mimo tega zagotovijo s §. 243., številko 2, po katerem tisti, ki raztegne kak v §. 78. imenovan obrat brez naznanila crez tisti okraj ali čas, za katerega je plačal davek, zakrivi davčno zatajbo.
6.	V tistih primerih, v katerih se, kakor pri licencijah (dopustilih) za pobiranje odpadkov in pri-rodnih pridelkov, za podajanje obrtnih oprav ali razstav na ogled, dodeli dopustilo za obhodni obrt samo za en okraj, je vendar z ozirom na mogočnost, da se to dopustilo razširi na druge okraje samo s pristavkom „Videl“, odmeriti davek z ozirom na tisto donosnost, ki pristoji obratu, če se raztegne na vso deželo.
7.	Od oprostilnih razlogov, naštetih v §. 3. zakona, sme prihajati v poštev samo oprostilni razlog, naveden v točki 8., in tudi ta samo pri obhodnih obrtih, oznamenjenih v členu 59., II. pod lit. c), d) in e), nikedar pa ne pri krošnjarski trgovini.
obhodnega obrtnika, ali podaljša njeno veljavnost ali dovoli razširbo na kak okraj, v katerega do sedaj ni segal obrat davčnega zavezanca, mora skrbeti za to, da se izdelana ali dopolnjena listina izroči še le potem, ko se je plačal davek.
3.	Podaljšba dopustila v letu davčnega predpisa (člen 60., št. 1) ali razširba dopustila za obhodni obrt na kak nadaljni okraj iste dežele ne terja plačila nadaljnega davka ter se sme torej dovolili brez poprednjega obvestila davčnega oblastva; vendar se mora davčno oblastvo, ki je opravilo prvotno obdačbo, o tem dodatno obvestili, da se na to primerno ozira pri obdačbi nastopnega leta, ter mora to primerno zabeležiti (člen 65.). V vseh drugih primerih je dati pristojnemu davčnemu ohlastvu pred izdajo listine na znanje vsebino dopustila za obrtni obhod, za katerega dodelitev ali razširbo gre. Za odmero davka je pristojno davčno oblastvo prve stopinje na sedežu političnega okrajnega oblastva, katero dodeli krošnjarsko dopustilo itd. ali katero mora po političnem deželnem oblastvu dodeljeno licencijo itd. vročiti z ozirom na stanovališče (bivališče) prosivca za dopustilo ali z ozirom na prvi (najprej oznamenjeni) kraj opravilnega obrata.
Prostost po §. 5., in tako tudi odpisi po zmislu S. 73. se ne uporabljajo na obhodne obrte.
Člen 61.
Postopanje.
1. Za postopanje je bistvene važnosti določilo 78., odstavka 3., po katerem je plačati pridob-nino v polnem znesku letne dolžnosti na enkrat naprej. Iz tega se pokaže potreba, pospešiti od-memo postopanje tako, da morejo davčni zavezanci zadostiti svoji davčni dolžnosti, ne da hi se jim oviral nastop, oziroma nadaljevanje njih obrata. *)
2. Politično oblastvo, katero izdela krošnjarsko knjižico, krošnjarsko prehodnico, licencijo itd. za
*) V vseh primerih, s katerimi je ravnati po §. 78., sloni obrtno dopustilo po zmislu razpisa c. k. trgovinskega ministrstva z dne 23. decembra 1881. 1., št. 2049 (drž. zak. št. 2 iz leta 1882.), oziroma Najvišega sklepa z dne 5. decembra 1835. 1., razglašenega z dekletom dvornepisarnice z dne 6. januarja 1836.1., zb. pol. z. št. 5) na časno omejenem, največ eno leto obsegajočem dovolilu političnega oblastva (krošnjarski knjižici, krošnjarski prehodni«, dopustilu, licenciji).
Kadar bi izdelalo dopustilo politično deželno oblastvo, pa bi se to dopustilo ne vročilo prosivcu po okrajnem oblastvu, tedaj se mora politično deželno oblastvo ravnati po spredaj stoječih določilih; v tem primeru je za odmero davka poklicano tisto davčno oblastvo prve stopinje, ki je na sedežu političnega deželnega oblastva; če pa je na sedežu političnega deželnega oblastva več davčnih oblastev prve stopinje, tisto, v čegar okolišu leži uradno poslopje političnega deželnega oblastva.
4.	Davčno oblastvo, katero izve bodi si po poročilu političnega oblastva ali po zglasitvi davčnega zavezanca, dopuščeni eventualno še pred dohodom licencije itd., da se bo temu dodelilo dopustilo za obhodni obrt, mora ž njimo, ako ne donese pismene pridobninske izjave, sestaviti zapisnik o nji ter ne>-mudoma odmeriti pripadajoči davčni postavek ali Obrazec t' veči znesek, ki ga je predpisati (§. 78., odstavek 4.); Iloc* pri tem si sme davčno oblastvo, če ima kake po-miselke zoper povedbe davčnega zavezanca, pridržati nadaljne pozvedbe in eventualno dodatno izpravo davka. Odmero je dati davčnemu zavezancu na znanje s pristavek zastran rekurza obsegajočim plačilnim nalogom, katerega je izročiti davčnemu zavezancu takoj.
Kadar se dodeljeno dopustilo, licencija itd. samo podaljša, tedaj odpade vnovičen zapis pridobninske izjave.
5.	Plačilo mora davčno oblastvo potrditi v krošnjarski knjižici, trgovinski prehodnici, na lieen-ciji itd. in v tem potrdilu postaviti na videž številko in datum plačilnega naloga kakor tudi čas in prostorni okraj, za katerega se je plačal davek.
Kadar bi potrditev plačila ne bila mogoča v krošnjarski listini ali listini za obhodni obrt, tedaj je potrditi plačilo na plačilnem nalogu. Kadar bi se vsled podaljšbe ali razširbe obrtnega dopustila ne predpisal davek, tedaj mora davčno oblastvo na zahtevo obrtnega oblastva ali imetnika dopustila za obhodni obrt pristaviti obrtni listini samo svoj „Videlo“.
6.	Davek je predpisati v občini, kjer ima davčno oblastvo prve stopinje sedež; ves znesek letne dolžnosti je zapisati v dohodke za predpis tekočega leta.
Glede doklad se v dosedanjih določilih nič ne izpreminja.
7.	Ako bi se podali kaki prizivi, je opravili potrebne drugačne pozvedbe in še le tako obložene prizive predložiti finančnemu deželnemu oblastvu.
Člen 62.
Obdacba sezonskih opravil, sejmarjev in trgovinskih obhodnikov. (§§. 80., 81.)
Ker imajo določila §. 80. samo namen, postaviti tamkaj imenovane obrate pod splošna določila o obči pridobnini, ni potreba podrobnejšega pojasnila Pristavljajo se torej samo te-le opomnje:
1. Podjetbe, katere se na določenih krajih obratujejo premenoma z uporabo stalnih obrato-vališč, je na vsakem obratnem kraju po pristojni pridobninski komisiji obdačiti posebej. Na te podjetbe se ne uporabljajo določila §.71. o preselitvah.
Pretrgi obrata na vsakem posameznem imenovanih krajev se v teh primerih ne izražajo z odpisom in vnovičnim predpisom davka (§§. 64., 65., 66., 67.), ampak tako, da vzame pridobninska komisija ob presoji donosnosti primerno v poštev omejeno b ajanje obrata.
Ta z ozirom na omejeno trajanja obrata odmerjeni davek je plačati v zakonitih plačilnih rokih (§. 75.).
2.	Pristavek k temu določilu „v kolikor niso pridobnine oproščeni po §. 3., točki 4.“ ima namen, nedvomno izkazati, da osebe, katere so po zmislu §. 3., točke 4. oproščene pridobnine, ne postanejo pridobnini zavezane, če ponujajo svoje izdelke na prodajo po sejmih; mimo tega je po njem mogoče, določilo §. 3., točke 4. uporabljati na sejmarje, ako ti hodijo po sejmih tako, kakor je povedano na tein mestu zakona, namreč obratujoč to le začasno, ne obrtoma izvrševano postransko opravilo samö poleg majhne kmetije. Izraz „sejmar“ (semenjski trgovec) se rabi v§. 80. v nekoliko širšem zmislu, kakor v §.63. obrtnega reda. *)
V posebnih okolnostih se vtegnejo na sejmarje uporabljati tudi določila točke 7. in 8. §. 3. in določila §. 5.
3.	Poslednji stavek §. 80. „trgovinski obhod-niki, ki so v službenem in mezdnem razmerju, prihajajo v poštev samo pri obdačbi svojih gospodarjev“ obsegale že v členu 27.izvršitvenega predpisa vzpre-jeto odredbo, da je ob presoji obratnega obsega kakega obrta paziti tudi na trgovinske obhodnike, ki imajo opraviti pri podjetniku.
Določilo §. 81. o opravilnem obratu vnanjikov po trgovinskih obhodnikih ali kot trgovinskih obhod-nikov stopi namesto dotičnih naredeb v ukazu trgovinskega ministrstva z dne 3. novembra 1852. 1. (drž. zak. št. 220).
Po sedaj veljajočih trgovinskih pogodbah, katerih vsebina se, v kolikor je to vprašanje važno, razglasi s posebno odredbo, bo to določilo uporabljati le zelo redkoma.
Ako bi je bilo treba uporabljati, je zmisloma ravnati po ukazilih, izdanih zgoraj k §. 78.
Pazili je pak, da je plačilni nalog tedaj, kadar bi se trgovinski obhodnik izkazal, da je v službenem in mezdnem razmerju do kakega vnanjega obrtnika, izdati na ime gospodarjevo. Vnanjim trgovinskim ob-hodnikom, ki niso v službenem in mezdnem razmerju, je izdelati plačilni nalog, ki slove na njih ime.
*) §. 63. obrtnega reda.
„Kedor napravlja iz obiskovanja sejmov samostojen obrt (sejmar, semenjski trgovec), mora tega zglasiti po §. 13. (sedaj 11.)“.
člen 03.
Razstave na ogled na podstavi posebnih dopustil za posamezne kraje. (§. 82.)
1.	V §. 82. so obsežena posamezna določila za take razstave na ogled, muzikalne predstave i. e. r., ki se napravijo na podstavi posebnih dopustil (li-cencij) za vsaki posamezni kraj. Nasproti je z enakimi obrati, ako se napravijo na podstavi dopustil, slovočih na obhodni obrat, ravnati po §.78. V kolikor je torej za napravo takih produkcij na določenih krajih potreba posebnega dovolila bodisi političnega deželnega oblastva ali (na Dunaju) policijskega ravnateljstva (dekret predsedništva dvorne pisarnice z dne 6. januarja 1836.1., zb. pol. z. št. 5, t. 1. in 2.), se opravi obdačba posebej na vsakem obratnem kraju. Ako se dii ob enem dovolilo za več krajev, na primer za gledališče v dveh mestih, se zatö nič ne izpreminja v tem oziru. Glede pričetka in konca davčne dolžnosti so v tem primeru merodajna določila §§. 65. in 67., tako da bi morala taka pod-jetba, ki je na primer na nekem določenem kraju v obratu od 15. dne maja do 15. dne julija, plačati pripadajoči davek za dva meseca drugega četrtletja in pa za tretje četrtletje.
2.	Gledé na odmero davka ne obsega zakon nobenega podrobnejšega določila in zatorej je uporabljati splošna določila poglavja I. s tistimi pre-membami, ki so izrečno odrejene s posebnimi ukazih tega paragrafa; ta posebna določila so pristojnost davčnega oblastva prve stopinje za odmero in dolžnost davčnega zavezanca, da plača davek naprej za ves čas nainerjanega obrata, naposled izključena vračunljivost tega davka v družbeni kontingent.
Iz tega se razvidi:
a)	Davčno oblastvo mora odmeriti davčni po-stavek, glede katerega mu je dovoljen svoboden izbor, na podstavi, ustanovljeni v §. 36., zmisloma uporabljaje §. 32. (primerjaj §. 66.).
K temu je še opomniti, da bodo v §. 78. navedeni davčni postavki, dasi niso uporabni na ravnokar omenjene podjelbe, vendar vselej v toliko dajale nekako oporo za izbor davčnih postavkov podjetbam, navedenim v §. 82., v kolikor je namreč obdačbo tako stalnih, kakor v §. 78. imenovanih obhodnih obrtov in pa naposled v §. 82. naštetih podjeteb opraviti po srednji donosnosti.
b)	Postopanju je položiti v podstavo pridob-ninsko izjavo (§. 39.).
c)	Glede zapisa pridobninske izjave in glede postopanja pri predpisu in vplačevanju davka veljajo določila, vkrenjena zgoraj v členu 61.
d)	Porazdelbenega pribitka ali odbitka pri odmerjenih davčnih postavkih ni.
e)	Ako dojde kak prjziv, je opraviti potrebne pozvedbe dodatno tako, kakor piše člen 61., in tako obložen priziv je predložiti finančnemu deželnemu oblastvu, katero ga, ako meri zoper višino predpisanega davka, napoti v odločbo na pridobninsko deželno komisijo.
3.	Naposled se tudi tukaj zavrača na kazensko določilo §. 243., št. 2, omenjeno že zgoraj v členu 60.
Člen 64.
Obhodni skladi. (§. 82.)
1.	V §. 82. so dalje naštete prodaje blaga, ki se napravijo z začasno uporabo stalnega obratovališča (obhodni skladi).
Te prodaje blaga bodo spadale deloma pod določila zakona z dne 16. januarja 1895. 1. (drž. zak. št. 26) o vredbi razprodaj, deloma se pokažejo kot svobodni obrti.
2.	V prvem primeru izvé davčno oblastvo za razprodajo po naznanilu, katero je na nje napotiti po zmislu §. 3., odstavka 4. omenjenega zakona. Pri tem je seveda paziti, dani vselej, ko se dovoli razprodaja, dan pogoj za uporabo §. 82.; ta odpade mari-več v vseh tistih — v zakonu o vredbi razprodaj za pravilo štetih — primerih, v katerih se dodeli že obdačenemu trgovcu dovolilo za razprodajo.
V tistih primerih, v katerih se tako dovolilo dâ osebam, ki še niso podvržene pridobnini, bo obrtno oblastvo v doličnem dovolilu vzprejelo pristavek, da mora tisti, ki napravi razprodajo pred pričetkom obrata, plačati za ves čas namerjanega (dovoljenega) obrata pripadajoči davek ter se v ta namen oglasiti pri davčnem oblastvu I. stopinje.
3.	Isti pristavek bo moralo obrtno oblastvo pristaviti obrtnemu listu v tistih primerih, v katerih se zglasi naprava obhodnih skladov kot svobodni obrt po zmislu obrtnega reda. Tudi o tem primeru bo obrtno oblastvo takoj obvestilo davčno oblastvo.
Davek se odmerja in pobira potem tako, kakor je oznamenjeno v členu 60. in 61.
4. Glede pričetka in konca davčne dolžnosti odreja poslednji odstavek §. 82., da je pri obhodnih skladih vsako koledarsko leto, v katero sega obrat, za obdačbo računiti za polno ; pri njih torej ni predpisa ali odpisa posameznih četrtletnih obrokov.
Člen 65.
Nasproti pa ni na podstavi §§. 78., 81. in 82. predpisanih davkov vračunjatj v pridobninski kontingent, in zatorej jih je imeti prav tako, kakor na podstavi §. 66. opravljene nove predpise posebej v razvidnosti.
O njih je pisati zaznamek po obrazcu U. Izpisek Obrazec V. iz njega je za vsak primer posebej priobčiti davčnemu uradu, kateri mora te davčne predpise in pa na nje opravljena vplačila izkazati posebej.
/aracu n.
Po zmislu 80. odmerjeni davki niso predmet niti posebne razvidnosti niti posebnega zaračuna; ž njimi se ravna popolnoma enako, kakor z drugačnimi zneski občne pridobnine, ki se predpisujejo na podstavi priredbe pridobninske komisije.
Prepis zaznamka V mora davčno oblastvo po preteku vsakega četrtletja doposlati računskemu oddelku finančnega deželnega oblastva.
Na Dunaju, dne 28. januarja 1897.
Bilinski s. r.
1
Priloge in obrazci.
33
(Sloveniach.)
		05	O!		©o	h©	1—*	-	Tekoča številka		
		Heller Ivana	Fellner Jakob	Vojaška uprava	Delniška družba X	Frantz Karol	Muller Frančišek	1©	ime in stanovališče		Zakupodavca
		Dunaj	Amstetten	Enns	Amstetten	Amstetten	Amstetten	CO	kraj za predpis njemu predpisanega davka		
		gostilnica	gostilnica	kantina	žaga	gostilnica	mlin	**	oznamenilo		V zakup danega obrata
		Amstetten	St. Pölten	Enns	Kematen	Waidhofen	Amstetten	Ü«	kraj		
		Klein	-O	Felder	Obermayer	Mayer	Huber	05	zakupnik		
		Št. 518/97	•		•	•	•	^.'1	Ob preodkazu po drugem oblastvu, po-vedba opravilne številke, pod katero je došel pre-odkaz		
		h© O»	g	o	£	g	O»	00	=2.	Znesek dohodnine I. razreda z izredno doklado vred	
		• 1 •				•			er		
		•			T5 <*L			CO	Povedba, ali je zakupnina podvržena obdačbi po poglavju II.		
		■	St. Pölten				•	1—k	Kak preodkaz na davčno oblastvo v		
		<	•	5	•	5	<	-	raz- red	Uvrstitev zakupnika v davčno družbo	
		Amstetten		Amstetten		Amstetten	Amstetten	h©	1 priredb, okraj		
								00	Opomnja		
O
fo
g<
O
O
pr
?
o
O w & 3
<6 «E
sr »
Spisek
o dohodnini I. razreda z izredno doklado vred, plačani od obrtnih zakupnikov.
[Davčni znesek je vpostaviti v polni izmeri (ne s polovico).]
Priloga 1Î.
Določila
o
napravi pridobninskega katastra.
1.	Vsako davčno oblastvo prve stopinje mora napraviti pridobninski kataster, kateri obsega vse obrate v njegovem okolišu obstoječih, občni pridob-nini zavezanih podjeteb in opravil, izvzemši samo obhodne obrte; v kataster se nadalje v primeru, kadar se davčni predpis krajno razdeli (§. 37., odstavek 2., §. 38., odstavek 3.), vzprejmejo posamezne davčne kvote (prim. spodaj točko 56., 57.).
2.	Ker je kataster podstava za vsa nadaljna uradna dejanja ob priredbi občne pridobnine, je obračati največo skrb in pozornost na to, da se napravi kolikor moči prav in popolnoma in da se obvaruje kake poškodbe.
3.	Da bo mogoče vrediti njegovo vsebino z raznih strani, je napraviti pridobninski kataster na
Obrazec k B. nezvezanih listih po priloženem obrazcu, katere je izpolniti po nastopnih določilih.
4.	Pridobninski kataster se napravi najprej za vsaki priredbeni okraj najnižega razreda (člen 10., št. 2., odstavek 2.), in to ne glede na različne davčne razrede. Ako je torej v'okolišu davčnega oblastva prve stopinje več priredbenih okrajev najnižega razreda, je za vsakega izmed njih napraviti poseben pridobninski kataster.
5.	Izvzemši v §§. 78., 81. in 82. oznamenjene krošnjarske in obhodne obrte je za vsaki načeloma obči pridobnini podvržen obrat, kateremu je naložiti poseben davčni postavek, ne glede na to, ali je dosedaj že bil obdačen ali ne (n. p. zdravniki in pisatelji z dohodki pod 630 gl., pomorski ribiči itd.), napraviti poseben katastrski list in ga najprej uvrstiti po imenu davčnega zavezanca v abecednem redu.
6.	Potemtakem dobi praviloma vsaka pridobitna vrsta davčnega zavezanca, ne gledé na to, ali se izvršuje v enem ali v več obratovališčih, svoj poseben katastrski list. Kadar pak isti podjetnik izvršuje v istem obratovališču več vrst podjeteb ali opravil, ter je torej po §. 37., odstavku 5. za ves okraj vgotoviti en davčni postavek, tedaj se za teh več pridobitnih vrst napravi samo eden katastrski list, dasi so bile te pridobitne vrste po pridobnin-skem patentu obdačene posebej, na primer prodaja mešanega blaga in točba žganja. Nasprotno se bo moralo za več pridobitnih vrst, katere so bile dosedaj na kmetih obdačene po §. 14. pridobnin-skega patenta vkupe, pa se izvršujejo v različnih obratovališčih, na primer mlin in žaga, napraviti toliko posebnih katastrskih listov, kolikor je takih pridobitnih vrst (prim. spodaj točko 30.).
7.	V tistih primerih, v katerih je po §. 48., odstavku 2. iz dosedanjega skupnega davka kake podjetbe preodkazati kako kvoto za dosedaj ne posebej obdačena obratovališča itd., mora davčno oblastvo, v čegar okolišu je glavna podjetba, tako za to glavno podjetbo kakor tudi za vsako posamezno obratovališče napraviti katastrski list.
V kolikor so ta obratovališča v okolišu drugega davčnega oblastva, je doposlati izpolnjene katastrske liste po zmislu člena 11., IV. lit. a dotič-nemu oblastvu prve stopinje, katero mora te katastrske liste vzprejeti v svoj pridobninski kataster. (Zastran kake združbe njih vsebine z drugimi listi glej spodaj točko 29.).
8.	Slično je ravnati v primerih, omenjenih v členu 11., VI., odstavku 2.
9.	Odločba, ali je potrebno kako kazalo h katastru in kako je je napraviti, se prepušča davčnim oblastvom.
10.	V razpredel „Ime davčnega zavezanca, oziroma družbena firma“ je naprej vpisati priimek, potem ime (krstno ime) davčnega zavezanca, ali če obratuje podjetbo trgovinska družba, firmo družbe; ako podjetba pristoji več solastnikom, je povedati imena posameznih solastnikov.
11.	Neposredno pod tem razpredelom ležeči razpredel „Družabniki“ je določen, da se vanj vpišejo imena in stanovališča družabnikov.
12.	Pod „stanovališčem“ je v obče povedati redno domovališče davčnega zavezanca, pri družbi njen sedež in naslov, pod katerim se morejo pravno-zavezno opravljati vročbe.
13.	V razpredelu „Davku zavezani obrat“ je navesti davku zavezane obrate §.,47., odstavek 5. zakona), za katere je napravljen katastrski list, v skladu z obrtnim ali sicer obče navadnim ozna-menilom in s pristavkom takih podrobnejših podatkov, da bo mogoča uvrstitev v pridobitne skupine. Tudi je eventualno pristaviti, ali je dotični obrat glavni zavod ali podružnica, prodajalnica i. e. r.
14.	Pod „obratni kraj“ je povedati natančno oznamenilo kraja vsakega obratovališča, na katero slove katastrski list.
15.	Razpredeta „Vpravičenost“ in „Pričetek obdačenosti“ smeta pri prvi napravi pridobninskega katastra ostati neizpolnjena, ako bi priprava teh podatkov provzročila bistveno zamudo.
Nasproti pak je skrbno izpolniti ta razpredela pri katastrskih listih o novih prirastkih.
16.	Razpredel „Oznamenilo lista“ je izpolniti, ako je za dotičnega davčnega zavezanca v istem priredbenem okraju najnižega razreda, torej v istem katastru napravljenih več katastrskih listov. Oznamenilo je opraviti z majhnimi črkami. Ako je v do-tičnem priredbenem okraju najnižega razreda vpeljana v vseh pridobninskih razredih neposredna vo-litvena pravica (§. 18., odstavek 2.), se sme za listno oznamenilo izbrati kakoršen koli red. če pa se v dotičnem priredbenem okraju najnižega razreda izvršuje volitvena pravica pri tretjem in četrtem razredu neposredno, je s črko a oznameniti katastrski list tistega obrata, ki je v davčnouradnem okraju, v katerem ima davčni zavezanec svoje stanovališče, pri več obratih, ki prihajajo v tem oziru v poštev, pa tisti katastrski list, ki se tiče dosedaj najbolj
obdačenega obrata; kadar davčni zavezanec ne stanuje v dotičnem priredbenem okraju najnižega razreda, tedaj dobi oznamenilo a tisti katastrski list, ki se tiče dosedaj najbolj obdačenega obrata; ostali katastrski listi se smejo oznameniti v kakoršnem koli redu. (Prim. tudi spodaj t. 48.).
17.	Razpredel „Davčni razred“ izkazuje uvrstitev davčnega zavezanca v eden izmed štirih davčnih razredov in se mora izpolniti z dotično rimsko številko.
18.	Vsaki katastrski list pridobninskega katastra dobi katastrsko številko*); kjer se porabijo dosedanje katastrske številke, se sme, če se za kak dosedaj pod eno katastrsko številko (asignacijsko številko) obdačeni obrat napravi več listov, porabiti ista številka s pristavkom druge vrstilne šievilke v obliki drobca, na primer :
„	2225
19.	Razpredel „Pridobitna skupina“ se po razredbi, natisnjeni v prilogi J izvršitvenega predpisa, izpolnjuje tako, da se vpiše arabska številka, pristavljena razredbi v oklepih, oziroma vzeta iz abecednega spiska (na primer pri kamenolomu „15“, pri gostilnici „226“).
20.	Kadar slove katastrski list na več v istem obratovališču izvrševanih in torej samo z enim davčnim postavkom obloženih pridobitnih skupin, tedaj se uvrstitev opravi po tisti pridobitni skupini, ki je bila dosedaj najbolj obdačena, oziroma pri dosedaj še neobdačenih obratih po tisti, o kateri se je našlo, da je najobširnejša; pri enakem davku, oziroma pri enakem obratnem obsegu je merodajna tista pridobitna skupina, ki prihaja v razredbi pred drugimi skupinami (ima manjšo arabsko številko).
21.	Z besedami „Vrsta davka“, „Predpisni podatki“, „Dosedanji davek z izr. doki. vr.“, „K njemu je prišteti“, „Od njega je odšteti“ in „Opomnja“ oznamenjeni stolpci in razpredeli imajo namen, da se v njih izkažejo davčni zneski zadnjega leta pred priredbeno dobo, katere je po §. 12. vzeti v podstavo za uvrstitev v davčne družbe.
*) Ta oštevilba ima samo namen, kratko in natančno ustanoviti istost davčnega zavezanca, oziroma davku zavezanega obrata in pristojnost kakega uradnega odpravka (n. p. plačilnega naloga, davčnega predpisa) k njemu. Zatorej ni važno to, kako se oštevilba izvrši podrobnje; če okolnosti tako naneso, ni opraviti ob napravi pridobninskega katastra nove oštevilbe, ampak se smejo pridržati dosedanje katastrske številke.
22.	V te razpredete je torej vselej vpostavili letni znesek davčnih predpisov, ki prihajajo v poštev (člen 9., št. 3).
23.	Pri prvi napravi pridobninskega katastra se tu namestijo za uvrstitev merodajni predpisi pridob-nine in dohodnine I. in II. razreda.
24.	Kadar je bil obrat ali so bili obrati, na katere slove katastrski list, tudi prej obdačeni za se, tedaj je vpostaviti dotične zneske pridobnine in dohodnine I. in II. razreda, in to vsako davčno vrsto v posebni vrsti v dotične stolpce, in jih potem sešteti.
25.	Ako je na stanovališču davčnega zavezanca, različnem od obratnega kraja, predpisana obratu kaka dohodnina, katera se je po zmislu člena 11., IV. b preodkazala obratnemu kraju, je prav tako na tem mestu katastrskega lista vpisali ta davek z izredno doklado vred.
26.	Kadar pripade od dosedanjega davka, tikajočega se obrata, po novem zakonu neki del za kako dosedaj ne posebej obdačeno obratovališče (n. p. fabriški sklad, prodajalnico i. k. e.), tedaj je ta del, ki ga je odšteti od predpisa dosedanjega davka, pristaviti v dotični stolpec in v razpredelu za opomnje natančneje oznameniti to posebej obdačeno obratovališče (n. p. fabriški sklad na Dunaju) ter pristaviti opravilno številko, pod katero se je preodkazala davčna kvota; še le ostanek kaže „Dosedanji davek obrata“ v zgoranjem zmislu.
27.	V katastrski list obratovališča, ki je je še le po novem zakonu obdačiti posebej, je vpostaviti samo preodkazano davčno vsoto in v razpredelu za opomnje zavrniti na dosedaj obdačeni obrat in eventualno na opravilno številko, pod katero je došel preodkaz davčne kvote.
28.	Stolpci, nad katerimi so pisane besede : „K njemu je prišteti“ in „Od njega je odšteti“, so določeni, da se vanje postavijo vsi drugačni prištevki in odštevki, ki jih je opraviti po zmislu člena 11. Spodaj na koncu je v dotičnih treh stolpcih navedeno računsko operacijo s svojim posledkorn izkazati kot vsoto ali razloček.
29.	Kadar se vsled preodkazov nahaja pri istem davčnem oblastvu več na isto obratovališče se nanašajočih katastrskih listov, je njih vsebino posneti na enem listu; ostale je izločiti iz katastra ter shraniti pri spisih.
30.	Kadar je bilo več v isti občini, toda ne v istem obratovališču združenih obratov, ki jih je po novem zakonu obdačiti posebej, do sedaj po zmislu pridobninskega patenta obdačenih vkupe, tedaj je v katastrskem listu, ki se nanaša na največi obrat,
povedati dosedanjo obdačenost brez odbitka davčnih kvot; v razpredelu za opomnje je zavrniti na druge obrate z dotičnimi novimi katastrskimi številkami. V katastrskih listih ostalih manjših obratov ni vpostaviti davčnega postavka, ampak samo v razpredelu za opomnje zavrniti na katastrski list glavnega obrata.
31.	V katastrskih listih o dosedaj ne obdačenih obratih je izpolniti razpredel „Dosedanji davek“ z 0 (ničlo).
32.	V katastrskih listih, ki jih je izdelati vsled prirastkov, ostanejo vsi na dosedanjo obdačenost se nanašajoči razpredeli in stolpci neizpolnjeni.
33.	O napravi katastrskih listov za poznejše priredbene dobe se izdadö o svojem času posebna ukazila.
34.	Predpise o izpolnitvi razpredelov in stolpcev „Davčni postavek“, „Davčni znesek“, „Prvotno predpisani“, „Vsledprizivavgotovljeni“, „Opomnja“,
pri
„%—rbilek“, kateri razpredeli in stolpci se nanašajo
od
na že po zakonu o neposrednih osebnih davkih opravljeno priredbo in odmero občne pridobnine, obsega člen 38., 39. in 44. izvršitvenega predpisa.
Gledé posebnih uradnih poslov, potrebnih v primerih krajne razdelitve davka (§. 37., odstavek 2., §. 38., odstavek 3.) glej spodaj točko 54. in nast.
Prazni razpredeli in prostori v obrazcu so določeni, da se vanje vpišejo kaki zabeležki.
35.	Zadnja stran (hrbet) katastrskega lista ima namen, izkazati, če bi isti davčni zavezanec imel več obratov, vso njegovo obdačenost v dotičnem prired-benem okraju I. razreda, da bo moči na njeni podstavi uvrstiti davčnega zavezanca, oziroma njegove obrate v enega izmed četverih davčnih razredov; obdačeb zunaj priredbenega okraja prvega razreda, v katerem ima katastrski list izdelujoče davčno oblastvo prve stopinje sedež, ni vzprejemati vanj.
36.	Da ima davčni zavezanec več obratov, mora davčno oblastvo vgotoviti na podstavi podatkov dosedanjega pridobninskega katastra, dosedanjih tabel za predpis (preodkaz) dohodnine in svojih drugačnih pomagal, zlasti pa tudi na podstavi podanih pridobninskih izjav.
37.	Po tem, se li teh več obratov nahaja samo v okolišu katastrski list izdelujočega davčnega obla-stva prve stopinje ali ne, mora to oblastvo samo izpolniti zadnjo stran, ali pa odposlati katastrski list za to pristojnemu oblastvu na sedežu pridobninske komisije za 1. razred.
38.	Posamez se vtegnejo pokazati ti-le primeri :
a) Zadnja stran ostane neizpolnjena, ako ima davčni zavezanec samo en posebej obdačen obrat, ker je vsa obdačenost njegova že izkazana na sprednji strani v razpredelu „Dosedanja obdačba obrata“.
h) Ako ima davčni zavezanec več posebej obda-čenih obratov, ki se nahajajo v istem prired-benem okraju najnižega razreda, je izpolniti zadnjo stran samo na listu a in to s tem, da se vpišejo podatki, obseženi na drugih listih.
c)	Kadar ima davčni zavezanec več posebej ob-dačenih obratov, ki se nahajajo sicer v raznih priredbenih okrajih najnižega razreda, toda v okolišu katastrske liste izdelujočega davčnega oblastva prve stopinje, tedaj mora to davčno oblastvo izpolniti zadnjo stran na vseh katastrskih listih davčnega zavezanca, kateri imajo listno oznamenilo a.
d)	Kadar so posebej obdačeni obrati sicer v istem priredbenem okraju 1. razreda, pa v okoliših raznih davčnih oblastev prve stopinje, tedaj je poslati katastrske liste, pridržavši si konsig-nacijo, davčnemu oblastvu prve stopinje na sedežu pridobninske komisije za I. razred ; to davčno oblastvo mora izpolniti vse katastrske liste v vseh morda še ne izpolnjenih razpre-delih, zlasti pa na zadnji strani.
e)	Kadar se nahajajo posebej obdačeni obrati v raznih priredbenih okrajih I. razreda, tedaj ni niti prepošiljali katastrskih listov, niti ne izpolnjevati njih zadnje strani, mariveč je na katastrskem listu samo z opomnjo zaznamovati, da so taki obrati.
39.	V vseh primerih, v katerih se izpolni zadnja stran katastrskega lista, je najprej na podstavi podatkov, obseženih na sprednji strani, navesti obrat ali obrate, na katere slove katastrski list; na to prihajajo drugi obrati in to v takem redu, da se naštejejo najprej obrati, ki so v istem priredbenem okraju najniže vrste, potem pa po vrsti obrati v vsakem priredbenem okraju više vrste.
Na sprednji strani lista je v vseh takih primerih očividno (z barvastim pečatom itd.) postaviti na videž, da je na zadnji strani kaj zaznamkov.
40.	Ako se katastrski list kam odpošlje, mora izdelujoče ga oblastvo glede obratov, ki se nahajajo zunaj njegovega okoliša, s svinčnikom na zadnji strani pristaviti njemu znane podatke o načinil in kraju obratov in njih obdačenosti.
41.	Davčni zavezanci se uvrste v četvero pri-dobninskih razredov precej, ko je to mogoče po podatkih, zaznamovanih na katastrskem listu o skupni obdačenosti. V primerih, naštetih v točki 38. lit. a) do c), more že katastrski list izdelujoče oblastvo opraviti uvrstitev. V primeru, oznamenjenem v točki 38, lit. d), bo nasproti še lo davčno oblastvo na sedežu komisije I. razreda moglo opraviti uvrstitev. Po pravilih, podanih v členu 11 izv. predp., se vtegne zgoditi, da se posamezni obrati istega davčnega zavezanca preodkažejo raznim davčnim družbam istega ali raznih davčnih razredov.
42.	Ako ima davčni zavezanec v raznih priredbenih okrajih niže vrste več obratov, katerih dosedanja skupna obdačenost vendar ne opravičuje uvrstitve v prvi razred, bo po okolnostih (prim. opomnjo k členu 11., II, d) potrebna posebna sestava njegovih davkov, katera se ne dâ opraviti na katastrskem listu; posledelc uvrstitve pak se mora napisati na zadnji strani katastrskih listov. Uvrstitev je vselej vpisati v vse, oznamenilo a imajoče, tega davčnega zavezanca se tikajoče katastrske liste na zadnji strani in naposled postaviti pri vsakem obratu na videž na sprednji strani katastrskega lista na mestu, določenem za to.
43.	Vselej, kadar je bilo kataster napravljajočemu oblastvu mogoče, opraviti uvrstitev v I., oziroma II. razred, se mora doposlati davčnemu oblastvu na sedežu dotične komisije prepis dotič-nih katastrskih listov; prav tako mora to zadnje davčno oblastvo narediti prepise katastrskih listov za take davčne zavezance I. in II. razreda, kateri se nahajajo samo v njegovem okolišu. Finančno ministrstvo si pridržuje, da sme ukazati, naj se opusti narejanje teh prepisov.
44.	Kadar se opravi uvrstitev v I. ali II. razred na podstavi katastrskih listov, doposlanih po drugih davčnih oblastvih, tedaj mora uvrščajoče davčno oblastvo narediti prepise teh katastrskih listov, ki jih je vrniti, (in pa eventualno svojih, istega davčnega zavezanca se tikajočih katastrskih listov), ter te prepise pridržati, oziroma doposlati davčnemu oblastvu na sedežu komisije II. razreda.
45.	Tako dobe davčna oblastva na sedežu komisij I., oziroma II. razreda prepise katastrskih listov glede vseh pripadnikov davčnih družeb I.. oziroma II. razreda.
46.	Po uvrstitvi vseh davčnih zavezancev v četvero davčnih razredov mora vsako davčno oblastvo vrediti katastrske liste po davčnih družbah in v davčnih družbah po abecednem redu imen davčnih zavezancev.
47.	Tako dobe davčna oblastva popoln pridob-ninski kataster za vsaki v njih okolišu ležeč prired-beni okraj III. in IV. razreda, nadalje delni kataster davčnih družeh I. in II. razreda, obsegajoč ves njih okoliš.
48.	Davčna oblastva na sedežu komisij I. in II. razreda morajo na enak način sestaviti iz prepisov, omenjenih v točki 43., popoln pridobninski kataster za ves priredbeni okraj I., oziroma II. razreda. Več istega davčnega zavezanca se tikajočih katastrskih listov je opremiti z listnim oznamenilom, zmisloma uporabljaje v točki 16. vkrenjena ukazila. Ako imajo dotični listi že kako oznamenilo, je pristaviti novo listno oznamenilo v drugačni barvi v istem, za to določenem razpredelu.
49.	Davčna oblastva, katera imajo pridobninski kataster za ves priredbeni okraj kake davčne družbe, morajo nato, opiraje se nanj, uvrstiti davčne zavezance v volitvene skupine (§. 3. volitvenega predpisa D); v ta namen je vrediti katastrske liste v tistih okrajih, v katerih je opraviti posredne volitve, po davčnouradnih okrajih, pridržavši abecedni red.
50.	Po sestavi teh volitvenih skupin se morajo napraviti volivski imeniki (§. 20. volitvenega reda D) za vsako teh volitvenih skupin; pri tem je v nemar pustiti katastrske liste, ki imajo oznamenilo b in t. d. (točka 16. in 48.).
51.	Nato morajo v točki 49. oznamenjena davčna oblastva pripraviti odmerne zapisnike (člen 19.) ter začasno ovedeti družbene kontingente (člen 45.).
52.	Potem je dati pristojnim komisijam na razpolaganje pridobninske katastre, vrejene zopet po davčnih družbah in v vsaki davčni družbi po abecednem redu imen davčnih zavezancev.
53.	Nadalje je s katastrskimi listi ravnati po zmislu dotičnih določil izvršitvenega predpisa.
54.	Kadar se enotno prirejen davek krajno razdeli (§. 37., odstavek 2., §. 38., odstavek 3.), mora komisija ali oblastvo, katero opravlja razdelitev, skrbeti za to, da se obvestijo vsa druga dotična oblastva in pridobninske komisije, zlasti davčna oblastva I. stopinje. To obvestilo se opravi z dopisom.
55.	Pri vseh dotičnih davčnih oblastvih je pisati zaznamke o obratovališčih, katera niso samostojno obdačena bodi si po zmislu §. 37., odstavka 2. ali pa po zmislu §. 38., odstavka 3.
56.	V katastrske liste in v prepise katastrskih listov vseh obratov ali obratovališč, obdačenih po zmislu ravnokar omenjenih mest zakona, je v razpredelu „Davčni posta vek“ na sprednji strani katastrskega lista vpostaviti samo pripadajočo kvoto, ki je v podstavo predpisu na dotičnem kraju. Enotno odmerjeni davčni postavek je pristaviti v opomnji. Tudi je na katastrskem listu postaviti na videž tekočo številko zaznambe.
57.	Kadar bi za obrate ali obratovališča ali dele obratovališč, za katere se opravi razdelitev, še ne bilo katastrskih listov, tedaj je takoj izdelati potrebne nove katastrske liste (njih prepise), v katerih se razpredeli in stolpci, ki se nanašajo na dosedanjo obdačenost, izpolnijo z 0 (ničlo).
58.	Računski organi davčnih oblastev I. stopinje morajo vsako leto večkrat pregledati kataster, vrediti napačne uvrstitve in kolikorkrat zapazijo, da manjka kakega katastrskega lista, ga takoj poiskati ter odrediti, da se kataster popolni.
59.	Katastrske liste, ki se tičejo izbrisanih davčnih zavezancev, je shraniti posebej, vrejene po abecednem redu. Katastrski listi se ne smejo oddajati nikomur, razen kadar se pošiljajo uradoma.
Bilinski s. r.
m
ÇT
g
o
O'
P
P-

(Zadnja stran.)	Obrazec ad B.
Obdačenost...................................... v priredbenem okraju I. razreda.
Uvršča se v	davčni razred												
		j pnredbem okraj											
Dosedanja obdačba		JS •3»											
													
Nove katastrske številke													
Predpisni podatki dosedanje obdačbe													
Obratni kraj (in eventualno davčnouradni okraj)													
Obrat							•						
-d
\
E
'S’
I
ct-
PT
£.
£.
B-
I.
O
P-
CD
tSK
cd
•g
<
O *r3
e a
rt- <
CD
'S S §■1
"o
P-
*P
co*
Pt
P
ä
g
S
o
B
rt-
I
I
0 Pt
"p
1
C1Q
P
F
S"
P
5	œ
s- °
CD O
3 O.
"> 3
6	& •3 °
5' B
CD
gg
I °
2< (/3
P (D cd crq
>p 99 2. < p- Ä
o o sr p-3. ?
P I
>P
3.
Pt
D-
2.
p
N<
Pf
5.
P
»
pt
"H.
K*
0 o<
CD
01
C02
O
5' |<
n ■§

O
C/3<
'n
p
3 ®
Is
S®
CD “ §« Pt
g*
►p o ^ f*r o t: ◄ o
mi m?
ïllâf5'i^
MrUU*'
•tli;'!!:
«”|i?älI
iMIiR:
■si-HMtr
ša&ltf*
2 “ ê" g* c ~ g I
S-Š.? I &? ? 3
CD
b «1
00-
>P
o
CÆ
sr
p
0
1
rx
CD
Ö
p
o<
(D
CTQ
P
NJ
P
3
P
P
P
<
*P
3.
P-
. tr P
•	S‘
•	B*
^ O p
g ?
St B " S’ « <g:
Pt
s
o<
S
s-
* I
CD
C/3
g-
&
<1
O
-<1
CD
»
O
T3
O
-d
CD
**
E
3.
fr
3
&
Obvestilo.
Priloga It
k izvrš. predp. k poglavju I.
Volitveni predpis
za volitve, kijih je po zmislu §. 16. in nastt./ potem §. 177. in nastt. v zakonu
o neposrednih osebnih davkih opraviti v
pridobninske komisije in komisije za cenitev osebne dohodnine.
0 volilnih okrajih, volilnih skupinah in volilnih krajih.
§• 1.
Priredbeni okraji po zmislu §. 13. v zakonu so tudi volilni okraji za volitev udov pridobninske komisije četverih pridobninskih razredov in njih namestnikov; za volitev volilnih mož sestavlja vsaki davčnouradni okraj en volilni okraj. (Volilni okraj volilnili mož,)
§. 2.
Okoliš, za katerega je v priredbo osebne dohodnine po zmislu §. 177. v zakonu postaviti posebno cenilno komisijo, je tudi volilni okraj za volitev udov te komisije in njih namestnikov.
§■ 3.
Pri neposrednih volitvah v pridobninske komisije sestavljajo udje vsake davčne družbe po eno volilno skupino ; pri posrednih volitvah v pridobninske komisije sestavljajo prvotni volivci vsakega davčnouradnega okraja za volitev volilnih mož, in volilni možje vsakega priredbenega okraja za volitev udov pridobninske komisije in njih namestnikov po eno volilno skupino.
§. 4.
Pri volitvah v komisije za cenitev osebne dohodnine so po zmislu §. 181. v zakonu v vsakem volilnem okraju tri, izjemoma, kadar je volitvenili vpravičencev cenilnega okraja manj kakor 42, pa dve volilni skupini.
§■ 5-
Pri volitvah prvega in drugega pridobninskega razreda je praviloma sedež trgovinske in obrtne zbornice volilni kraj. V izjemnih primerih §. 13., odstavka 1. in §. 14., odstavka 2. v zakonu se volilni kraj določi in dâ na javno znanje z ukazom.
Pri volitvah tretjega in četrtega pridobninskega razreda so tedaj, kadar se volitvena pravica izvršuje neposredno, mesta, mestni deli in obrtnijski kraji, ki sestavljajo po en priredbeni okraj, ob enem volilni kraji. Kadar so s kakim mestom ali obrtnij-skim krajem sosednje občine združene v en priredbeni okraj, je dotično mesto ali obrtnijski kraj volilni kraj tudi za sosednje občine.
Za volitev volilnih mož (v tretjem in četrtem pridobninskem razredu) je sedež davčnega urada volilni kraj. Za volitev udov pridobninske komisije in njih namestnikov, ki jo opravijo'volilni možje, je sedež cesarskega političnega okrajnega oblastva volilni kraj.
§• 6.
Za volitve komisij za cenitev osebne dohodnine je volilni kraj, v kolikor gre za krajno komisijo, do-tični kraj (§. 177. zakona), v kolikor pak gre za okrajno komisijo, sedež političnega oblastva I. stopinje, katero vodi volitev; kadar se v zadnjem primeru v volilnem okraju določi več volilnih krajev, tedaj je sedež političnega oblastva prve stopinje glavni volilni kraj.
0 volitveni pravici in zmožnosti, biti voljenemu.
§• 7.
Volitveno pravico imajo s pridržkom določil §. 11. in 14. gledé pridobninskih komisij pripadniki dotičnih davčnih družeb, glede celnilnih komisij osebni dohodnini zavezani plačevavci davkov dotič-nega cenilnega okraja.
Zakon ne obsega nobenih določil, ki bi izključevala volitveno pravico vnanjikov in vojaških oseb.
Potem takem pristoji volitvena pravica vsem spredaj oznamenjenim fizičnim osebam sploh(§. 14.) ne glede na starost in spol; vendar smejo nedolet-niki in v varstvu stoječe osebe izvrševati svojo volitveno pravico samo po svojih zakonitih zastopnikih.
V ostalem smejo fizične osebe izvrševati volitveno pravico samo osebno, bodi si z oddajo svojih glasovnic pri volitveni komisiji, bodi si s tem, da ji dopošljejo svoje glasovnice po pošti (§. 30.).
Ženske izvršujejo volitveno pravico tako, kakor davčni zavezanci moškega spola.
§• 8.
Glede pridobninskih komisij ima volitveno pravico tudi vsaka združba, vsaka družba, juristična oseba i. e. k., katera je podvržena občni pridob-nini; vendar pristoji več deležnikom kakega davku zavezanega obrata, kakor na primer javnim trgovinskim družabnikom, kot takim pri volitvah v pridob-ninske komisije samo en glas, katerega oddaje eden izmed njih. Volitveno poverilo se mora v tem primeru glasiti na družbo.
Juristične osebe izvršujejo volitveno pravico v pridobninske komisije, katera jim pristoji zavoljo kake občni pridobnini zavezane podjetbe, po tisti osebi, katera je po veljajočih zakonitih in družbenih določilih poklicana, zastopati jo, ali če zastop ne pristoji posamezni osebi, po tisti osebi, katero postavijo v to poklicani zastopniki izmed sebe.
S- 9.
Gledé komisij za cenitev osebne dohodnine pristoji volitvena pravica, ne gledé na osebni dohodnini zavezane počivajoče dediščine, samo osebni dohodnini zavezanim fizičnim osebam.
§• 10.
Pri počivajočih dediščinah se izvršuje volitvena pravica tako gledé pridobninskih komisij, kakor
gledé komisij za cenitev osebne dohodnine po osebah, oznamenjenih v §. 263. zakona.
§• H-
Glede cenilnih komisij imajo za prvo volitev po pričetku veljavnosti tega zakona s pridržkom določila §. 14. volitveno pravico vsi tisti v §. 9. ozna-menjeni plačevavci davkov, ki so o pravem času (§. 202.zakona) podali napoved o osebni dohodnini.
§. 12.
Volitvena pravica gledé pridobninskih komisij je popolnoma neodvisna od volitvene pravice glede komisij za cenitev osebne dohodnine in nasprotno; davčni zavezanec more torej imeti samo to ali samo drugo volitveno pravico ali pa obe volitveni pravici.
§. 13.
Pridobnine za eno leto ali za vso priredbeno dobo oproščene osebe obdrže glede pridobninskih komisij volitveno pravico kot pripadniki davčne družbe.
§. 14.
Od volitvene pravice so izključene tiste osebe, ki ne uživajo vseh državljanskih in političnih pravic, in to :
1.	osebe ali družbe, o katerih imovini se je razglasil konkurz ali pričelo poravnavno postopanje, v času, dokler traja konkurzna ali poravnavna razprava ;
2.	tiste, ki so bile v kazen obsojene zavoljo kakega hudodelstva ali zavoljo prestopka tatvine, poneverbe, njune deležnosti ali goljufije (§§. 460.,
461.,	463., 464. k. z.).
Ta posledek obsodbe neha pri hudodelstvih, naštetih v §. 6., št. 1 do 10 v zakonu z dne
15.	novembra 1867. I. (drž. zak. št. 131) s koncem kazni, pri drugih hudodelstvih s pretekom desetih let, ako je bil krivec obsojen najmanj v petletno kazen, in mimo tega s pretekom petih let, pri gori naštetih prestopkih pak po preteku treh let po preslani kazni.
Ako se po kazenskem zakonarstvu izdadô nova določila o tem, vsled katere obsodbe po kazenskem pravu in za koliko časa je pravica, voliti občinske zastopnike in zmožnost, med nje biti izvoljenemu, izgubljena ali se ne sme izvrševati, bodo ista določila veljala tudi o volitveni pravici
glede pridobninskih komisij, oziroma komisij za cenitev osebne dohodnine.
Izvrševanja volitvene pravice gledé pridobninskih komisij stoji na poti tudi naznanilo o odpovedi obrta in pa zglasitev, da je obrt ali drugo pridobnini zavezano opravilo prešlo na kako drugo osebo (§. 72. zakona), dasi se ni še izbrisala pri-dobnina v pridobninskem vpisniku.
§• 15.
Vsak volivec ima v svoji volilni skupini samo en glas; vendar sme deležnik več pridobitnih dru-žeb ali zakoniti zastopnik nedoletnikov ali oskrbovancev izvrševati volitveno pravico za svoje varovance, oskrbovance ali za eno ali več pridobitnih družeb, ki jih zastopa on, in pa volitveno pravico, ki pristoji morda njemu samemu.
Prvotni volivci, ki so podvrženi občni pridobnini v več davčnouradnih okrajih istega volilnega okraja, imajo za volitev volilnih mož volitveno pravico v tistem davčnouradnem okraju, v kateren je njih redno domovališče (sedež), in ako nimajo rednega domovališča (sedeža) v nobenem teh okrajev, tam, kjer plačujejo najvišo občno pridobnino, oziroma pri prvih volitvah po tem zakonu tam, kjer plačujejo najvišo pridobnino in dohodnino.
§. 16.
Voliti se smejo za ude kake pridobninske komisije, oziroma komisije za cenitev osebne dohodnine, za njih namestnike ali za volilne može tiste volitveni vpravičenci (§§. 7. do 14.) moškega spola, ki so že dokončali 24. leto življenja. Vendar se sme v pridobninske komisije prvega in drugega razreda namesto kakega uda teh davčnih družeb voliti tudi vodeč obratni uradnik, ki ga s posebnim pooblastilom oznameni ta ud; taisti pak mora mimo pripadnosti k davčni družbi imeli vse, kar se sicer zahteva, da sme kedö biti voljen.
Razpis in priprava volitev.
§. 17.
Poziv, naj se opravi volitev, se izda po uka-zilu finančnega ministra z razpisi finančnih deželnih oblastev, kateri morajo obsegati dan, katerega morajo posamezne volilne skupine (§§. 3. in 4.) opraviti volitev v volilnih krajih, določenih za to.
čas za volitve vsake volilne skupine, katerih ni treba opraviti vse istega dne, je določiti tako, da se morejo do njega dokončati vse potrebne priprave.
§• 18.
Razpis volitev je dati na znanje po deželnih listih, po kakih pri političnih okrajnih oblastvih morda izdajanih uradnih listih in pa z razglasilom (plakatom), kakor je v kraju navada.
Pri razpisu posameznih dopolnilnih volitev v pridobninske komisije tretjega in četrtega pridob-ninskega razreda in pa v komisije za cenitev osebne dohodnine se sme tudi opustiti razglas v deželnih listih.
Razglasila morajo vselej obsegati število komisijskih udov, namestnikov ali volilnih mož, ki jih je voliti.
§• 19.
Določila o uvrstitvi davčnih zavezancev v volilne skupine, in pa pravni pomočki, ki jim pristoje zoper opravljeno uvrstitev, so glede občne pridobnine obsežena v §. 15., glede osebne dohodnine pa v §. 184. zakona.
Podani prizivi, oziroma pritožbe pak niso na poti opravi veljavnih volitev.
Volitveni pravici drugih oseb nasprotujoči osebni izključevalni razlogi (§. 14.) se ne smejo uveljavljati po takih prizivih, oziroma pritožbah, ampak se morajo naznaniti davčnemu oblastvu prve stopinje (§. 20., ostavek 3.), da uradoma ravna ž njimi po zmislu §.21.
§• 20.
Na podstavi sestave volitvenih skupin, ukazane po davčnih oblastvih prve stopinje, je z ozirom na kake že vkrenjene odločbe o dotičnih prizivih, oziroma pritožbah (§. 19.) vpisati vse volitvene vpravi-čence vsake volilne skupine v abecedne zaznamke (volivske imenike).
Napraviti imenike je dolžno tisto davčno oblastvo, za čegar okoliš je voliti dotično komisijo. Kadar obsega volilni okraj okoliš več davčnih oblastev, tedaj mora napraviti volivski imenik za ves volilni okraj tisto davčno oblastvo, na čegar uradnem sedežu bo zborovala komisija, ki jo je voliti; kadar ima v takem primeru več davčnih oblastev isti uradni sedež, tedaj se z ukazom finanč-
nega ministra določi tisto davčno oblastvo, katero je dolžno napraviti volivski imenik.
Davčno oblastvo, katero je poklicano,napraviti volivske imenike, jih mora imeti v razpregledu.
Fri posrednih volitvah v pridobninske komisije je mimo volivskih imenikov za volitev volilnih mož (imeniki prvotnih volivcev) na podstavi posledka volitev volilnih mož napraviti tudi imenike za volitev udov in namestnikov pridobninske komisije (imeniki volilnih mož).
Ti po davčnouradnih okrajih sestavljeni imeniki volilnih mož sestavljajo kot delni imeniki zvrščeni drugi k drugemu, podstavo za volitveno opravilo (§. 26.), ne da bi bilo treba iž njih sestavljati skupnega imenika.
S- 21.
Pri sestavi volivskih imenikov začasno ni izločiti takih oseb, o katerih je davčnemu oblastvu znano, da ne uživajo vseh državljanskih in političnih pravic (§. 14.); toda ta okolnost se mora zabeležiti v volivskem imeniku na primernem mestu. Odločba o izključbi od volitvene pravice pristoji volitvenemu komisarju (§. 27.), kateremu bo dati na razpolago spise, kar bi jih bilo v tem oziru.
ij. 22.
Pri volitvah za pridobninske komisije so obvestila o uvrstitvi davčnih zavezancev v pridobninske razrede (člen 13. izvšitvenega predpisa k poglavju 1.) zvezana z dodelitvijo volitvenih poveril (obrazec C).
Pri volitvah za komisije za cenitev osebne dohodnine se izdajejo poverilnice po določilih, obseženih v izvršitvenem predpisu k poglavju IV.
Trojeobrazcev Ob enem s poverilnicami je izdati volitvenim glasovnic vpravičencem posebne glasovnice za vsako različno °' *’ °' vrsto oseb, ki jih je voliti (volilnih mož, oziroma udov ali namestnikov).
Glasovnice morajo biti vravnane na število oseb, ki jih je voliti, ter imeti uradni pečat pristojnega davčnega oblastva, in nadalje tudi opom-njo, da se bo vsaka druga, ne uradoma izdana glasovnica štela za neveljavno.
Namesto izgubljenih glasovnic ali takih, ki so postale nerabne, mora na zahtevo volitvenih
vpravičencev za prvo izdajo poklicano davčno oblastvo ali v dan volitve volilni komisar dati druge glasovnice.
Kako ,je opraviti volitev volilnih mož pri volitvah v pridobninske komisije.
§• 23.
Dan in uro začetka in konca volitve, ki jo je opraviti na sedežu davčnega urada, in pa volišče, določeno po okrajnem glavarstvu, je v vseh dotičnih občinah razglasiti, kakor je tam navada.
S- 24.
Volitev se opravlja pod vodstvom volilnega komisarja, katerega določi okrajno glavarstvo.
S.	25.
Pri volitvi volilnih mož je zmisloma uporabljati določila, katera obsegajo za volitev udov in namestnikov komisij §§. 27. do 42.
Dokončani volitveni akt je precej doposlati davčnemu oblastvu prve stopinje (okrajnemu glavarstvu), katero preskusi zakonitost volitvenega akta, sestavi imenike volilnih mož, izdela za volilne može poverilnice ter jih jim vroči po občinskih glavarjih.
Kako je opraviti volitev udov pridobninskih komisij in komisij za cenitev osebne dohodnine, in pa namestnikov.
§. 26.
Vodstvo volitvenega opravila pristoji volilnemu komisarju.
Pri volitvah v pridobninske komisije prvega in drugega pridobi)inskega razreda je volilni komisar praviloma pri dotični trgovinski in obrtni zbornici postavljeni cesarski komisar. Ge izjemoma zborniški okraj ne sestavlja priredbenega okraja (§.5.), se določi volilni komisar s posebno odredbo finančnega ministra.
Pri neposrednih volitvah v pridobninske komisije tretjega in četrtega pridobninskega razreda posluje kot volilni komisar občinski glavar vsakega vodilnega kraja ali namestnik, ki ga on določi za to.
Pri tistih volitvah v pridobninske komisije, katere opravijo volilni možje, je volilni komisar tisti okrajni glavar, v čegar okraju je opraviti volitev, oziroma namestnik, ki ga on določi za to.
Pri volitvah v komisije za cenitev osebne dohodnine je volilni komisar predstojnik političnega oblastva I. stopinje, katero mora voditi volitev, oziroma namestnik, ki ga on določi za to.
§. 27.
Volilnemu komisarju pristoji preskus volitvenih poveril, odločba o volitveni pravici (§. 21) in o veljavnosti oddanih glasov; on mora odločiti zlasti tedaj, kadar se
a)	pokažejo pri oddaji glasov o istosti kakega volivca pomiselki,
b)	nastanejo zoper volitveno pravico kake v voliv-ske imenike vpisane osebe pomiselki po g. 14., ali
c)	nastanejo dvomi o veljavnosti posameznih oddanih glasovnic.
Vgovarjati smejo zoper volitveno pravico kake v volivske imenike vpisane osebe tudi druge osebe še med volitvenim opravilom, toda samo tako dolgo, dokler ni oddala glasü oseba, katere volitvena pravica se izpodbija.
V	vsakem posameznem primeru je odločiti pred nadaljevanjem volitvenega opravila.
Rekurz zoper te odločbe ni dopusten.
V	koliko so sploh dopustne kake pritožbe zoper volitveno postopanje, to določuje g. 44.
S- 28.
Volilni komisar mora skrbeti za vzdrževanje miru in reda pri volitvenem opravilu in pa za izpolnjevanje določil zakona in tega volitvenega predpisa.
V	oskrbovanje naloženih poslov se sme posluževati oseb, ki se mu vzvidijo pripravne, in, če treba, sestaviti tudi redno volilno komisijo izmed volitvenih vpravičencev.
Zlasti je volilni komisar tudi dolžan, o vseh važnih dogodkih, ki se pripeté pri volitvenem opravilu, posebno pa o odločbah, ki jih stori on, napraviti ali dati napraviti pismene zabeležke in o preteku volitvenega opravila precej po njegovi završitvi pismeno poročati predstojniku davčnega oblastva prve stopinje (§. 42.)
g. 29.
Volilni komisar mora v dan volitve ob ustanovljeni uri in določenem za to prostoru pričeti volilno opravilo ne glede na število došlih volivcev ter opozoriti zbrane volivce na vsebino g. 160 tega volitvenega predpisa o svojstvih, potrebnih, da bo kedo voljen, ter jim razložiti postopanje pri glasovanju in štetju glasov.
51. 30.
Voli se samo z uradnimi glasovnicami (g. 22.), katere morajo podpisati volivci ali njih po g. 8., odstavku 2. poklicani zastopniki, v poslednjem primeru z natančnim oznamenilom zastopanega.
Na vsaki glasovnici je napisati toliko imen, kolikor voli dotična volilna skupina komisijskih udov. oziroma namestnikov.
Glasovnice predaje volilnemu komisarju volivec ali sam osebno ali pa jo dopošlje volitev vodečemu oblastvu s priloženim volitvenim poverilom po pošti. Kot zastopnik volitev vodečega oblastva posluje volilni komisar; da se bo moči pri skru-tiniju ozirati (g. 35) na glasovnice, doposlane po pošti, je adresovati glasovnice na volilnega komisarja, poklicanega za sprejem dotične glasovnice, in jih poslati v tisti kraj, kjer je volitev. Ako se voli v oddelkih (sekcijah g. 40.), je pristaviti adresi tudi oddelek.
Volilni komisar se mora sporazumeti s poštnim oblastvom, da se mu o pravem času izročč zanj došle pošiljke.
S- 31.
Neposredno pred začetkom glasovanja se mora volilni komisar prepričati, da je volilna posoda, v katero se devajo glasovnice, res prazna.
Za volitev komisijskih udov in njih namestnikov je uporabljati razne volilne posode, da se vanje devajo dotične glasovnice.
Glasovati je tako, da oddado volivci svoje glasovnice ali po vrsti, v kateri se zglase pri volilnem komisarju, ali pa po vrsti, v kateri se pokličejo po njih vpisu v volivskem imeniku.
Volilni vpravičenci, kateri dojdejo v tem zadnjem primeru v volilni zbor, ko je že bilo klicano njih ime, smejo svoje glasovnice oddati še le, ko
se prebere ves volivski imenik, in se za to zglasili pri volilnem komisarju.
Volilni komisar prevzame od volivcev glasovnice, jih dene v dotične volilne posode ter pazi, da noben volivec ne odda za isto volitev več glasovnic namesto ene same.
Vsaki volivec (oziroma volilni mož) mora ob oddaji glasovnice pokazati in oddati svojo poverilnico (§. 22., odstavek I., §. 25., odstavek 2.).
§. 32.
Da je volivec oddal glasovnico, to je postaviti na videž v volivskem imeniku poleg njegovega imena v stolpcu, določenem za to.
§• 33.
Oddajo glasovnic je dokončati ob določeni uri. Vendar se ne smejo volivci, ki so prišli na volilni prostor, še pred pretekom za konec določene ure, ter so tam navzočni do sklepa glasovanja, izključiti od glasovanja.
S.	34.
Po sklepu glasovanja, katerega izreče volilni komisar, je odpreti do tega časa po pošti (§. 30.) došle pošiljke in najprej preskusiti volitvena poverila po §§. 14. in 27.; kadar se pokažejo kaki pomiselki zoper pripust dotičnega volivca k glasovanju ali ako je ta volivec že oddal svojo glasovnico osebno, tedaj je šteti, kakor da bi dopo-slane glasovnice ne bile došle.
Enako je ravnati, kadar je kak volivec do-poslal več glasovnic iste vrste ali je opustil, priložiti volitveno poverilo.
Z glasovnicami, zoper katere se iz tega začasnega preskusa ne pokaže nič takih pomiselkov, je potem ravnati uradoma ravno tako, kakor z osebno oddanimi glasovnicami (§§. 31. in 32.).
§. 35.
Dokončavši v §. 34. omenjena uradna dejanja, mora volilni komisar vzeti glasovnice iz volilne posode in jih sešteti; nato je opraviti skru-tinij.
§. 36.
Ako obsega kaka glasovnica več imen, kakor je voliti udov, oziroma namestnikov, tedaj se ni
ozirati na imena, ki so v ti glasovnici na zadnje pristavljena nad to število. Ako je v glasovnici napisanih manj imen, ne izgubi zato glasovnica veljavnosti.
Ako je ime iste osebe na glasovnici zapisano večkrat, se Šteje pri seštevanju glasov samo enkrat.
Glasovi, ki so se oddali kaki osebi, katera ne sme po §. 16. toga volitvenega predpisa biti voljena; glasovi, kateri se vežejo na pogoje ali katerim so pristavljeni nalogi tistemu, ki se voli; glasovnice, katerih ni volitveni vpravičenec podpisal; naposled glasovi, iz katerih se ne da razločno posneti v njih oznamenjena oseba, so neveljavni.
Odločba o tem pristoji volilnemu komisarju (§§. 27. in 28.).
§. 37.
Posledek štetja glasov mora volilni komisar naznaniti takoj ter, če bi volitev komisijskih udov in namestnikov ne bila dokončana z opravilom volit-venim (§§. 6. in 40.), pristaviti, da se bo ovedel skupni posledek vseh združenih glasovanj v glavnem volilnem kraju, oziroma v glavnem volilnem prostoru (§. 40.).
S- 38.
Za izvoljene je šteti tiste, kateri so dobili relativno največ glasov. Ako ima več oseb enoliko glasov, odločuje, če je voliti manj oseb, o tem, koga je šteti za voljenega, žreb, ki ga potegne volilni komisar.
§■ 39.
Volitveno opravilo je šteti za spodletelo, če niso bile z glasovnicami vred, ki so došle po pošti, oddane vsaj tri veljavne glasovnice. Kadar bi za kako volitev bilo manj kakor troje volitvenih vpravi-čencev, se pridržujejo posebna ukazila.
Kadar se po volitvenem opravilu ne izvoli potrebno število komisijskih udov, oziroma namestnikov, ker obsegajo glasovnice manj raznih oseb, kakor jih je bilo voliti, ali kadar se glede vsega potrebnega števila udov, ki jih je voliti, ne oddado vsaj tri veljavne glasovnice, tedaj se navzlic temu ne obnovi ali nadaljuje volitveno opravilo. Mariveč je v takem primeru precej poročati predstojniku davčnega oblastva (§. 42.), oziroma finančnemu deželnemu oblastvu, katero mora napeljati nadaljna
uradna dela po zini slu dotičnih določil izvršitvenih predpisov, oziroma po zrnislu §. 29. ali §. 188. v zakonu.
§. 40.
Volitveno opravilo se mora praviloma dokončati v teku za to določenega dne. Da bo to mogoče, je voliti v priredbenih okrajih (mestih) z mnogimi volivci v oddelkih. V tem primeru je v razglasilih dali na znanje, kateri volivci (navadno po abecednem redu začetne črke svojega priimka) spadajo k posameznim oddelkom.
Tudi je dati na znanje tisti oddelek, v katerem se bo poiskal skupni posledek vseh dotičnih glasovanj (§. 37.).
§• 41.
Kadar nastopijo okolnosti, ki zabranjujejo začetek, nadaljevanje ali završitev volitvenega opravila, ledaj sme volilni komisar preložiti ali podaljšati volitveno opravilo na prvi nastopni dan.
To je oznaniti volivcem tako, kakor je v kraju navada.
Ako se je oddaja glasov že pričela, mora volilni komisar imeti volilne spise in volilno posodo z glasovnicami, ki so v nji, pod pečatom.
§• 42.
Završi vši volitveno opravilo mora volilni komisar zapečatiti volivski imenik (glasovalni spisek), veljavne in tudi za neveljavne spoznane glasovnice in pa oddana in doposlana volitvena poverila, naposled pri posrednih volitvah volitvene spise o volilnih možeh, potem opremiti jih z napisom, zaznamujočim vsebino, ter priložiti svojemu poročilu o volitvenem opravilu (§. 28.).
To poročilo oddaje volilni komisar, ako je volitev komisijskih udov ali namestnikov z dotičnim volitvenim opravilom že dokončana, predstojniku tistega davčnega oblastva, katero je napravilo volivski imenik.
Kadar pak volitev komisijskih udov, oziroma namestnikov še ni dokončana s to volitvijo, ampak se glasovi za volitev komisijskih udov ali namestnikov oddajejo v več volitvenih zborih, tedaj je to poročilo vposlati po tistem volilnem komisarju, kateremu je naročeno, poiskati skupni posledek vseh dotičnih glasovanj. Ta mora najdeni skupni posledek pismeno izraziti in o tem napravljeni zavr-šilni spis z vsemi spisi, došlimi mu od volilnih komisarjev, doposlati predstojniku tistega davčnega oblastva, katero je napravilo volivske imenike.
§. 43.
Predstojnik davčnega oblastva mora volitvene spise in pa kake došle pritožbe zoper volitveno postopanje (§. 44.) s primernimi predlogi odposlati finančnemu deželnemu oblastvu ali pa dati naznanilo, da je volitev spodletela.
S tem poročilom je /družiti predloge o tistih komisijskih udih in njih namestnikih, katere je imenovati.
§. 44.
Glede volitev volilnih mož in volitev za pri-dobninske komisije niso dopustne pritožbe zoper volitveno postopanje.
Glede volitev za komisije za cenitev osebne dohodnine je podati pritožbe zoper volitveno postopanje in zoper opravljene volitve v osmih dneh po volitvi pri davčnem oblastvu prve stopinje (§. 20.); o njih odločuje finančno deželno oblastvo v pora-zumu s političnim deželnim oblastvom. Take pritožbe pak niso na poti sestavi komisije.
§. 45.
Za voljene ude komisije in njih namestnike se izdelajo, ako ni nobenega izključevalnega razloga zoper njih zmožnost, biti voljenim, volitvene potr-dilnice ter se jim vroče po davčnem oblastvu na sedežu komisije dotičnega priredbenega okraja, oziroma cenilnega okraja.
Sloveulsch.
35
Glasovnica
za volitev udov...........................komisije.
S t a n o v a 1 i š č e
Ime in priimek
Opravilo
v o 1 j e n c a
Opomnja. Vsaka druga ne uradoma izdana glasovnica se bo štela za neveljavno.
Glasovnico mora volivec podpisati, ker bi bila sicer neveljavna (§§. 30. in 36. volitvenega predpisa).
Volivčev podpis
Uradni \ pečat \ davčnega ; oblastva /
Glasovnica
za volitev namestnikov udom
komisije.
Ime in priimek	Opravilo	Stanovališče
v o 1 j e n c a		
		
/ \
/ Uradni \ j pečat ; davčnega V oblastva j
O p o m n j a. Vsaka druga ne uradoma izdana glasovnica se bo štela za neveljavno.
Glasovnico mora volivec podpisati, ker bi bila sicer neveljavna (§§. 30. in 36. volitvenega predpisa).
Volivfiev podpis
Glasovnica
■"n. O p o m n j a. Vsaka druga ne uradoma izdana glasovnica se bo štela za neveljavno.
Uradni pečat
■ davčnega j oblastva /
/
-v.
Glasovnico mora volivec podpisati, ker bi bila sicer neveljavna (§§. 30. in 36. volitvenega predpisa).
Volivčev podpis
Obrazec E.
Davčna občina
Odmerna pola
za..............................
od obrata.......................
Kraljevina )
Dežela )..........
Davčno oblastvo... Davčnouradni okraj
Začetek obdačenosti :
Kaka obrazložba ( Preselitev poznejšega začetka ( Prevzetba opravila
Priredbena doba	Leto	Davčna družba		Odmera na podstavi priredbe po pridobnin-ski komisije, oziroma davčnem oblastvu						Odmera na podstavi prizivnega postopanja						Dovoljeni odpustki in znižbe		Izbris z dne	Opomnja
		Razred	Priredbeni okraj																
				Davčni po- stavek		Poraz-delbeni		Davčni znesek		Davčni po- stavek		Poraz- delbenl		Davčni znesek					
						pri- bitek	od- bitek					i!	°!						
				gl. |kr.		7o		gl. |kr.		gl-	kr.	%		gl. |kr.		gl. |kr.			
																			
																			
																			
																			
																			
																			
																		v	
																			
Prostor za odmero pristojbine za zglasitev obrta in vpis firme.
Izpisek iz odmernega zapisnika, ki ga
Priredbena doba	Natančnejše oznamenilo podjetbe	Navedba, je-li morda več obratovališč	Delo podjetnikov Število pomagačev	Vrsta in število (živalskih in mehaničnih) motornih sil	Posebni v spisku M navedeni znaki	Sodba 0 vspehu obrata
1	2	3	4	5	6	7
						
je priložiti, če se predložijo kaki prizivi.
Kaka podrobnejša obrazložba te sodbe	Dan vroCbe	Dan, katerega se je podal priziv		Mnenje pridobninske komisije	Prostor za razložbo posledka kakib ovedeb
		predsednika	davčnega zavezanca		
8	9	10	n	12	13
					
Prostor za razložilo posledka začasnih ovedeb davčnega oblastva.
Obrazec F/l.
Katastrska številka:.............. Pridobitna skupina:
Kraljevina : j	Davčna občina : . . .
Dežela :	j
Politični okraj:	....	.................
Davčno uradni okraj:.........................
Priredbeni okraj........................razred . . . .
Priredbena doba...........................................
za obrat
Izjava za odmero občne pridobnine
( (Prostor za nazivalo podjetbe ali l opravila)
v...................................................................
Številka dosedanjega pridobninskega lista (razred, številka):	.............................
Začetek obrata, oziroma čas odpretbe novega obratovališča...............................
Povedba, ali se ima opraviti s preselitvijo ali prevzetbo opravila.....................................
Vsaka neresnična ali nepopolna povedba, katera bi vtegnila provzročiti predpis nižega kakor zakonitega davka ali onemogočiti predpis pristojnega davka, se kaznuje po kazenskih določilih §§. 239. in 241. (glej četrto stran).
I. Splošne povedbe.
Ime (krstno) in priimek davku zavezane stranke (oznamenilo firme). Ako oddaje izjavo pooblaščenec, se mora pooblaščenec imenovati posebej ter priložiti kolka prosto pooblastilo.
2.	Stanovališče stranke.
3.	Sedež družbe.
4.	Ime in stanovališče družabnikov. (Točko 3. in
4.	je izpolniti samo pri družbah.)
5.	Navedba obrtnopravne ali drugačne pravice do obrata. (Koncesija, obrtni list, licencija, dopustilni dekret itd.)
6.	Vrsta obrata ali opravila.
7.	Stojališče ali obratni kraj in pa obratovališča istega obrta v istem priredbenem okraju (okraj, ulica, hišna št.).
8.	Povedba, ali je mimo obratovališč, navedenih pod točko 7., še kaj drugih obralovališč istega obrata zunaj priredbenega okraja; povedba, katero obratovališče je glavna naselba.
Paziti je na zadnjo stran!
(Slovenleoh.)
9.	Število in kakovost obratnih prostorov in znesek najemnine, ki jo je plačevati za nje, ali najemne vrednosti.
10.	Povedim, ali služi obrt ali opravilo samo krajni potrebščini ali ne; zlasti je navesti, ali je kaj izvažanja (eksporta) ali drugačnega prometa z vnanjimi deželami.
11.	čas opravilnega obrata, ali se ta vrši vse leto ali samo ob določenih letnih časih, ali nepretrgoma ali v določenih dobah (tedenski, mesečno).
12.	Pri zakupih navedba datuma zakupne pogodbe, znesek zakupnine in kake postranske davščine, ozname-nilo zakupodavca.
13.	Ime prednjika v opravilu.
14.	Povedba, ali iu kako davčni zavezanec sam, pri družbah pa družabniki, dela v obratu.
15.	Vrsta in Število uradnikov, pomagačev ild. s posebnim oznamcnilom družinskih udov med njimi.
16.	Kakovost in število obratnih sredstev (motorjev, delovnih strojev, delovnih priprav); zlasti vrsta in število vprežnih in tovornih živali, pri mehaničnem obratu število konjskih sil vodne sile, parne sile ah drugačne motorne sile (potem vrsta in obseg njih rabe).
17.	Vrsta in vrednost napravne glavnice.
18.	Vrsta in vrednost obratne glavnice.
19.	Oznamenilo drugačnih, ne že pri točki 8. navedenih, posebej obdačenih opravil ali podjeteb iste stranke ali njenega zakonskega družeta; povedba obratnih krajev in katastrskih šlevilek.
H. Posebne povedbe.
20.	Morda potrebne natančnejše povedbe k točki 6. o vrsti opravilnega obrata.
21.	Povedbe o posebnih dejanskih okolnoslih, katere se oznamenjajo kol bistveni znaki obratnega obsega.
22.	Kake povedbe stranke, na katerih podstavi ona misli, da sme zahtevati prostost od občne pridobnine.
23.	Drugačne po stranki storjene povedbe in opomnje.
izjavljam
sem
storil
S tem .	• -.---
izjavljamo,
------po najboljši vednosti in vesli.
storili
Podpis:
Postopanje.
Pridobninske izjave.
§. 39. Zastran pridobninske odmere mora vsak davčni zavezanec pred začetkom priredbene dobe v roku vsaj enega meseca, ki ga z javnim razglasilom določi finančno deželno oblastvo, pri davčnem oblastvu prve stopinje, v katere ozemlju je predpisati davek (§. 38.), podati izjavo o okolnostih, merodajnih za odmero pridobnine. Izjava mora obsegati zlasti po-vedbe o
a) vrsti poslovanja (opravilnega obrata);
0) kraju, kjer se vrši obrat;
c)	kakovosti in najemni vrednosti obratnih prostorov;
d)	številu in vrsti pomagačev ;
e)	vrsti in vrednosti napravile glavnice;
f)	vrsti in vrednosti obratne glavnice ;
y) kakovosti in številu vseli, zlasti pa uporabljanih obratnih sredstev (motorjev, delovnih strojev, delovnih priprav i. e. r.);
h) takih posebnih dejanskih okolnostih, ki se kot bistveni znaki obratnega obsega oznamenijo v podučilu, katero se izda z ukazom.
Povedbe se morajo praviloma nanašati na poprečni slan obratnih razmer med zadnjim preteklim letom (§. 36.) *), če pa se podjetba ali opravilo ni še vršilo skozi eno leto, na poprečni stan med to krajšo dobo njegovega obstanka; davčni zavezanec mora v zadnjem primeru ob enem izjaviti, ali in kake premembe v obratnem obsegu se namerjajo ali se bodo previdoma opravile v bližnjem nastopnem letu. — Izjave je oddati po resnici in po najboljši vednosti in vesli. Podajati se smejo ali pismeno ali pri pristojnem davčnem oblastvu prve stopinje ustno na zapisnik. — Oddajaje pismene pridobninske izjave morajo davčni zavezanci rabiti uradne obrazce, katerih oprava se vravnâ z ukazom.
§. 1-0. O več v istem priredbenem okraju vzdrževanih obratovališčih istega obrta je podati skupno izjavo, v kateri pak je izkazati obratne razmere vsakega posameznega, obrato-vališča.
§. 41. Za novo nastajajoče obrte in opravila ali novo odprta obratovališča je pridobninske izjave — ne da bi se s tem skrajševala v §. 64. ustanovljena dolžnost zglasitve — podati na individualni poziv davčnega oblastva v roku vsaj osmih dni, kateri se določi v tem pozivu.
§. 42. Kadar davčni zavezanec ne poda dolžne izjave v predpisanem roku, tedaj sme pridobninska komisija opraviti odmero pridobnine na podstavi pomagal, ki jih ima pred sabo, uradoma. — Pred tako davčno odmero pak je pozvati davčnega zavezanca, ki ga je izrečno opozoriti na ta pravni posledek, naj v roku vsaj osmih dni podâ izjavo. — Spredaj stoječe določilo ne izključuje kakega kaznovanja davčnega zavezanca, ker je opustil podajo izjave, niti ne pravice davčnega oblastva in pri-
*) §. 30. slove: Za odmero so merodajno obratne razmero po poprečnem stanu med tistim letom, ki so stojo od 1. julija do 30. junija ter pride pred priredbeno dobo. Kadar podjetba še no obstoji eno leto, tedaj so merodajne obratne razmero po poprečnem stanu mod krajšo dobo njenega obstanka.
Za novo nastajajoče podjetbe ali opravila je odmeriti davek za še ostali del priredbene dobe po obratnih razmerah, ki jih je pričakovati.
dobninske komisije, pozvati ga v podajo izjave, zapretivši mu kazen zavoljo nereda.
Zglasitvena dolžnost.
Kedor prične kako davku zavezano podjetbo ali opravilo ali kedor odpre novo obratovališče, mora to pred ali vsaj ob enem s pričetkom obrata zglasiti pri davčnem oblastvu prve stopinje.
Zglasitev pri kakem obrtnem oblastvu, ukazana po obrtnih predpisih, se ne šteje še za izpolnitev te dolžnosti; vendar zadostuje, da se kolka prost prepis zglasila, poslanega obrtnemu oblastvu, o pravem času poda pri davčnem oblastvu.
Davčna prikrajšba.
§. 239. Davčno prikrajšbo zakrivi, kedor vedoma z namenom, da se odtegne zakonitemu davku, v davčni izjavi ali davčni napovedi, ki jo mora podati po tem zakonu, ali v odgovoru na kako po pristojni strani njemu stavljeno prašanje ali v obrazložili kakega pravnega pomočka. ali v dosego davčne prostosti pové kuj neresničnega ali zamolči kaj, kar ki vtegnilo ovreti predpis davka, kateremu je zavezan po zakonu, ali provzročiti predpis manjšega kakor zakonitega davka ali pa dodelitev kake davčne prostosti, katera mu ne gre; dalje pooblaščenec, kateri stori oznamenjena kazniva dejanja in nehanja gledé na obdačbo tistega, ki ga zastopa.
§. 241. Davčna prikrajšba se kaznuje z globo v izmeri trojnega do deveternatega zneska, za katerega je bil davek prikrajšan ali v nevarnost prikrajšbe pripravljen. — Kadar se ta znesek ne dâ vgotoviti natančno po številkah, tedaj je odmeri globe vzeti v podstavo njegovo verojetno izmero. — Namesto teh kazni stopi globa 50 gl., ako se dâ iz okolnosti posneti, da se je neresnična povedba storila sicer vedoma, toda brez namena, prikrajšati davek. — V vsakem primeru je mimo kazni dodatno plačati prikrajšani davčni znesek.
Davčna zatajba.
§. 243. Davčno zatajbo zakrivi:
1.	Kedor pridobnini zavezane podjetbe ali pridobnini zavezanega opravila ne naznani v zakonitem roku niti pri davčnem niti pri obrtnem oblastvu;
2.	kedor kak v §§. 78. in 82. tega zakona imenovan obrat raztegne brez naznanila črez tisti okraj ali tisti čas, za katerega je plačal davek.
§. 244. Davčna zatajba se kaznuje, ne gledé na dodatno plačilo prikrajšanega davka, tedaj, kadar se nanaša na občno pridobnino (§. 243., št. 1, 2), z enojnim do trojnim, v vseh drugih primerih pa z dvojnim do šesternatim zneskom, za katerega je bil davek prikrajšan ali v nevarnost prikrajšbe pripravljen. — Kadar se ta znesek ne dâ vgotoviti natančno po številkah, tedaj je odmeri globe vzeti v podstavo njegovo verojetno izmero. — Kadar se dâ iz okolnosti posneti, da se naznanilo ali napoved ni opustila z namenom, da bi se zatajil davčni predmet, je tak opust kaznovati samo kot nerednost z globo do 20 gl.
Obrazec F/2.
Katastrska številka:................. Pridobitna skupina:
Kraljevina: )	Davčna občina:............................
Dežela j
Politični okraj:..........................
Davčnouradrii okraj :.....................
Priredbeni okraj..................... , razred ...
Priredbena doba......................
Izjava za odmero občne pridobnine.
za nazivalo podjetbe ali
za obral
( (Prostor j opravila)
v...............................................
Številka dosedanjega pridobninskega lista (razred, številka): Začetek obrata, oziroma čas odpretbe novega obratovališča .	.
Povedba, ali se ima opraviti s preselitvijo ali prevzetbo opravila .
Vsaka neresnična ali nepopolna povedba, katera bi vtegnila provzročiti predpis nižega kakor zakonitega davka ali onemogočiti predpis pristojočega davka, se kaznuje po kazenskih določilih §§. 239. in 241. (glej šesto stran).
I. Splošne povedfoe.
1. line (krstno) in priimek davku zavezane stranke (oznamenilo firme). Ako oddaje izjavo pooblaščenec, se mora pooblaščenec imenovati posebej ter priložiti kolka prosto pooblastilo.
2. Stanovališče stranke.
3. Sedež družbe.
4. Ime in stanovališče družabnikov. (Točko 3. in 4. je izpolniti samo pri družbah.)
5. Navedba obrtnopravne ali) drugačne pravice do obrata. “."'(Koncesija, obrtni list, licencija, dopustilni dekret itd.)
Paziti je na zadnjo stran!
'Slovenistih.)
37
6.	Vrsta obrata ali opravila.
7.	Stojališče ali obratni kraj in pa obratovališča istega obrta v istem priredbenem okraju (okraj, ulica, hišna št.).
8.	Povedba, ali je mimo obratovališč, navedenih pod točko 7., še kaj drugih obratovališč istega obrata zunaj priredbenega okraja; povedba, katero obratovališče je glavna naselba.
9.	Število in kakovost obratnih prostorov in znesek najemnine, ki jo je plačevati za nje, ali najemne vrednosti.
10.	Povedba, ali služi obrt ali opravilo samo krajni potrebščini ali ne; zlasti je navesti, ali je kaj izvažanja (eksporta) ali drugačnega prometa z vnanjimi deželami.
22 5
11.	čas opravilnega obrata, ali sc ta vrši vse lelo ali samo ob določenih letnih časih, ali nepretrgoma ali samo v določenih dobah (tedenski, mesečno).
12.	Pri zakupih navedba datuma zakupne pogodbe, znesek zakupnine in kake postranske davščine, oznamenilo zakupodavca.
13.	ime prednjika v opravilu.
14-, Povedba, ali in kako davčni zavezanec sam, pri družbah pa družabniki, dela v obratu.
15. Vrsta in število uradnikov, pomagaččv ild. s posebnim oznamenilom družinskih udov med njimi.
16.	Kakovost in število obratnih sredstev (motorjev, delovnih strojev, delovnih priprav); zlasti vrsta in število vprežnih in tovornih živali, pri mehaničnem obratu število konjskih sil vodne sile, parne sile ali drugačne motorne sile (potem vrsta in obseg njih rabe).
17.	Vrsta in vrednost nepravne glavnice.
18.	Vrsta in vrednost obratne glavnice.
19.	Oznaraenilo drugačnih, ne že pri točki 8. navedenih, posebej obdačenih opravil ali podjeteb iste stranke ali njenega zakonskega družeta; povedba obratnih krajev in katastrskih številek.
II. Posebne povedbe.
20.	Morda potrebne natančnejše povedbe k točki 6. o vrsti opravilnega obrata.
21.	Povedbe o posebnih dejanskih okolnostih, katere se oznamenjajo kot bistveni znaki obratnega obsega.
22.	Kake povedbe stranke, na katerih podstavi ona misli, da sme zahtevati prostost od občne pridobnine.
23. Drugačne po opomnje.
izjavljam
S tem ———--------, da
izjavljamo
stranki storjene povedbe in
sem	storil
spredaj stoječe povedbe	po najboljši vednosti in vesti,
smo	storili
Podpis.
3s
(SloNenisch.)
Mesta iz zakona kakor na obrazcu F/l.
Priloga G.
(K členu 18. izvršitvenega predpisa.)
Navodilo
za
spisovanje pridobninskih. izjav.
Od toček, stoječih v obrazcu nad nadpisom „Izjava za odmero občne pridobnine“, je treba davčnemu zavezancu izpolniti samo povedbo prired-bene dobe, za katero velja izjava; nasproti pak je on dolžan, izpolniti obrazec v vseh ostalih točkah.
V nadpisu je navesti obrat kolikor moči kratko in v skladu z obrtnim ali sicer v obče navadnim oznamenilom, na primer: mlin, gostilnica, falirika za bombaževo blago, premogovnik, trgovina z mešanim blagom, odvetništvo, zdravniška praksa i. k. e.
Točke 1. do 4. obrazca ne potrebujejo nobenega nadaljnega pojasnila.
K točki 5. je navesti število in datum listine, iz katere je razvidna pravica davčnega zavezanca do izvrševanja obrta ali opravila; nadalje je povedati oblastvo, katero je izdalo to listino, na primer obrtni
list okrajnega glavarstva v X z dne •...............
št..........itd.
Kot take listine prihajajo zlasti v poštev: koncesije (dopustila), obrtni list, licencije (dovolila), podelilna pisma, imenovalna pisma (na primer pri beležnikih), odloki (na primer pri odvetnikih) itd.
Pri davku zavezanih opravilih, katera se izvršujejo brez take pravice, kakor pri kmetijskih zakupih, pisateljevanju, umetalniškem delovanju itd. je izpolniti prostor pri točki 5. s črto.
Na to prihajajoče povedbe o obratnih razmerah se morajo nanašati na poprečni njih stan v tistem
od 1. dne julija do 30. junija štetega leta, katero je zadnje pred priredbeno dobo, torej za prvo priredbo na čas od 1. dne julija 1896. I. do 30. dne julija 1897. L, za drugo priredbeno dobo (1900 do 1901) na čas od 1. julija 1898. 1. do 30. dne junija 1899. leta itd.
Ako podjetba ali opravilo še ne obstoji tako dolgo, je povedati obratne razmere po poprečnem stanu med to krajšo dobo njegovega obstanka. Davčni zavezanec mora nadalje izjaviti, ali in kaka prememba se v obratnem obsegu namerja ali se bo previdoma napravila v bližnjem nastopnem letu.
Za novo naslajajoče podjetbe je odmeriti davek po obratnih razmerah, ki jih je pričakovati. Davčni zavezanec mora torej v izjavi povedati sedanji njih stan in pa kake namerjane ali take premembe, ki jih je pričakovati.
V točki 6. je natančno oznamenili davku zavezano opravilo. V mnogih primerih bo zadostovalo, ponovili na začetku izjave navedeno nazivalo, na primer odvetništvo, beležništvo i. e. Prav pogostoma pa so potrebne posebne povedbe, da se poda pri-dobninski komisiji jasna predstava o obratu.
Ker prostor pri točki 6 ne bo vselej zadostoval za le povedbe, je pod točko 20 zato puščen poseben prostor. Natančnejša pojasnila o tej stvari se nahajajo zato tudi pri točki 20.
K točki 7 je povedati stojališče ali obratni kraj v priredbenem okraju, za katerega se oddaje izjava; ako bi v priredbenem okraju bilo več obratu-
(Slovenlech.)
39
vališč istega obrala, jih je navesti tukaj. V nastopnih točkah 11., 13. in 18. je potem izkazati obratne razmere vsakega posameznega obratovališča.
Kadar obstoje obratovališča istega obrata tudi še v drugih priredbenih okrajih, tedaj je ta obratovališča navesti v točki 8. Nasproti je drugim obratom služeča obratovališča navesti v točki 19. Davčni zavezanec pak mora o teh v drugih priredbenih okrajih ležečih obratovališčih oddati posebne pri-dobninske izjave, in to tudi tedaj, kadar ni bil po prejšnjem zakonu za ta obratovališča obdačen posebej ter ni moral glede njih podati nobenih posebnih pridobninskih izjav.
Recimo, da gre za kako podjetbo tkalne obrt-nosti, katera ima tkalnico v Moravskem Šuinberku in apreturo na Dunaju. V tem primeru je oddati izjavo tako v Moravskem Šumberku, kakor na Dunaju. V točki 8. izjave, oddane v Moravskem Sum-berku, je zavrniti na zavod na Dunaju, v izjavi oddani na Dunaju, pa na zavod v Moravskem Šumberku.
Kadar obratuje davčni zavezanec v istem pri-redbenem okraju več različnih obrtov ali opravil, tedaj je razločevati, jih-li vrši v skupnih obratnih prostorih ali se-li vrši vsak posamezen obrat v posebnih prostorih.
V	prvem primeru, na primer, kadar se v istem prostoru vrši prodaja mešanega blaga in tobačna prodaja ali trgovina z delikatesami in točaj sivo (vinarnica), je, če tudi so se ti obrati po prejšnjem zakonu obdačili na podstavi posebnih pridobninskih izjav, oddati samo eno izjavo, različne obrate pa je navesti v točki 6. in 20.
V	takih primerih se odmeri enoten davčni po-stavek. Pridobninska komisija pak sme izreči, koliko tega davčnega postavka pripada na vsako vrsto obrata. Ako to zahteva davčni zavezanec, mora ona celé opraviti to razdelitev. Tako zahtevo je staviti v točki 23. V tem primeru ho moral davčni zavezanec storiti tudi potrebne povedbe, po katerih bo mogoče komisiji presoditi, kateri del davka pripada na posamezne obrate.
Kadar se različni obrati vršč v raznih prostorih, če tudi v isti občini, na primer gostilnica in mlin, tedaj je za vsakega donesti posebno izjavo, če tudi so bili ti obrati po prejšnjem zakonu obdačeni vkupe na podstavi ene pridobninske izjave.
K točki 9. Natančnejše povedbe k točki 9. se morajo raztezati samo na obratovališča, navedena
v točki 7, ne pa tudi na obratovališča, navedena v točki 8.
K točki 10. ni treba podrobnejšega pojasnila.
K točki 11. To vprašanje ima pred vsem ta namen, pri sêzonskih opravilih ustanoviti podrobneje letno trajanje obrata ali trajanja močnejšega obrata. Tukaj je na primer povedati trajanje delovne dobe pri fabrikah repnega cukra, pri stavbnih obrtih trajanje stavbne dobe. Toda tudi pri drugih kakor pri sêzonskih opravilih vtegnejo povedbe k ti točki biti potrebne. Na primer pri pekarju, peče li vsaki dan ali koliko krat v tednu; pri mlinih in žagah, ali se obratujejo vse leto nepretrgoma ali pa samo po meri vodne sile itd.
Točka 12. se nanaša tako na kmetijske kakor na obrtne zakupe.
K točki 13. Kot prednjika v opravilu je navesti tistega, od katerega je prevzel davčni zavezanec opravilo. Zgoditi se to vtegne na podstavi kake pogodbe, kake dediščine i. č. e. Kadar se premeni firma, je kot prednjika v opravilu povedati prejšnjo firmo.
če ni bilo redne prevzetbe opravila, pa je v istem prostoru izvrševala enakovrstno opravilo kaka druga oseba, tedaj je imenovati to osebo.
K točki 14. Pred vsem je vgotoviti, dela-li podjetnik sam v obratu in kako, sodeluje-li sam kakor pri rokodelstvih, zakupih, majhnih trgovinskih opravilih, krčmarstvu, ali vodi-li podjetbo, kakor pri večih trgovinskih opravilih in fabrikah.
Če podjetnik ni sam dejalen, je povedati, kedo je na čelu obrata.
Pri trgovinskih družbah je vgotoviti, ali in koliko družabnikov je v podjetbi dejalnih in kako.
Semkaj spada tudi delovanje zakonskega dru-žeta podjetnikovega in njegovih družinskili udov, v kolikor niso ti nastavljeni za mezdo kot redni pomagači. Na primer: (krčmarstvo), vodi je zakonska žena, mož in dorasla hči pomagata.
K točki 15.:
1. Kot pomagači prihajajo v poštev te-le vrste oseb:
I. V §. 73., odstavku 1. zakona z dne 8. marca 1885. 1. (drž. zak. št. 22) imenovane osebe:
a)	pomočniki (trgovinski ponločniki, pomagavci, natakarji, kočijaži pri voznih obrtih i. e.);
b)	fabriški delavci;
c)	učenci ;
d)	tiste delovne osebe, ki se pri obrlu uporabljajo za podrejeno pomožno službo, ne da bi spadale k osebam, oznamenjenim v členu V., lit. d vpeljavnega zakona k obrtnemu redu z dne 20. decembra 1859. 1. (drž. zak. št. 227).
11. V §. 73., odstavku 3. navedenega zakona za više službene opravke praviloma z letno ali mesečno plačo nameščene osebe; med te se v obče štejejo; uradniki, delovodci, mehaniki, faktorji, knjigovodci, blagajničarji, dopisniki, hraniški upravniki, odpravniki (ekspedijenti), risarji, kemiki i. e.; dalje pazniki, polirji, mojstri, pripravljači (prired-niki), redarji, stavbni risarji, retušerji. magistri, asistenti, trgovinski obhodniki i. e.
HI. V členu V., lit. d vpeljavnega zakona k obrtnemu redu z dne 20. decembra 1859. 1. (drž. zak. št. 227) oznamenjene osebe, to je najnavadnejšo vrste delavci za mezdo (dninarji itd.).
IV.	Rudarji.
V.	Posli, kolikor se ne uporabljajo za ospbrie službe* Posli prihajajo zlasti v teh-le obratih večkrat v poštev kot obrtni pomagači; v kmetijskih zakupih. krčmarskih obrtih, voznih obrtih, mlekarni-cah, dalje v mnogih raznovrstnih obratih kot hišni sluge, hlapci, vratarji i. k. e.
VI.	Pri drugih davku zavezanih podjetbah in opravilih, ki niso podvržene obrtnemu redu, je pomagače razločevati po sličnosti spredaj stoječih ukazih Na primer pri odvetništvu: koncipijente (kot II.), solicitatorje (kot I. «), pisarje (kot I. d), pisarniške sluge (kot V.).
Naposled je skrbno povedati, koliko pomagačev uporablja davčni zavezanec »zunaj hiše“ ali kot obhodnike (potovavce), agente, v kaznilnicah itd.
K točki 16. je v prvi vrsti povedati vrsto in število v obrtovanju uporabljanih tovornih živali (vprežnih in tovornih živali). Nadalje je povedati motorne stroje, ki so podjetbi na razpolago, in to lako po njih vrsti (parni stroj, turbina, vodno kolo, vetrni motor, petrolejski motor, plinski motor, gorkovzdušni motor, električni motor i. k. e.) in številu, kakor tudi po delu njih sile; zlasti je pristaviti število naznačenih konjskih sil.
Davčnemu zavezancu je dovoljeno, da tedaj, kadar se ti stroji ne rabijo ali se rabijo le začasno (morda pričuvni stroji), ali kadar se njih delovna zmožnost ne izkorišča popolnoma, opozori na te okolnosti;
na primer: vodno kolo 10 H3, nepravilna vodna sila;
2	turbini, vkupe 50 EP. praviloma samo ena v obratu;
3	parni stroji po 20 1P, eden uporabljan samo za odpravo prodirajoče vode;
parni stroj, 100 EP, zlasti za namene električne svečave in za prevetrovalno napravo;
turbina, 50 EP, sedaj samo i/4 rabljena, namenjena za bodočo razširbo naprave, itd.
Naposled je navesti tudi drugačne delovne priprave, kakor na primer delovne stroje, peči itd.
K točki 17. in 18. Vrsta napravile glavnice je praviloma že s spredaj stoječimi povedbami do-voljno označena; zadosti bo, na tem mestu kratko zavrniti na to in pristaviti vrednost naprave, n. p. fabrika z opravo vred v vrednosti 100.000 gl., opravilniška oprava v vrednosti 1000 gl. itd.
Za povedbo obratne glavnice (točka 18.) prihaja mimo obratne glavnice, potrebne za založbo plač in mezd, še zlasti v poštev poprečna vrednost zalog, blagovnega sklada, potem glavnih in pomožnih tvarin, naposled vsota neplačanih terjatev.
Niti pri napravili niti pri obratni glavnici ni davčni zavezanec dolžan, povedati, koliko je ocl tega njegovega in koliko se je vzelo na upanje; vendar mu je dovoljeno, razložiti te razmere v pri-dobninski izjavi.
Točka 19. ne potrebuje nobenega podrobnejšega pojasnila (prim. zgoraj točko 8.).
K točki 20. Posebne povedbe o vrsti obrata.
1. Večinoma bo že v pridobninsko izjavo vzprejeto (z obrtnim listom se skladajoče) nazivalo obrta ali opravila zadostovalo, da se doseže jasen pojem o obrtovanju, n. p. črevljar, zidar, stavbni mojster itd.).
Našli pak se bodo primeri, v katerih ne zadostuje to nazivalo, n. p. trgovina z mešanim blagom, izdelovavec instrumentov, komisijonarska trgovina. V teh primerih bo vgotoviti, s katerim oddelkom tega opravila se peča v resnici davčni zavezanec, n. p. pri trgovini z mešanim blagom, ali prodaja
večinoma živež in kolonijalno blago, ali pohištvo, ali stvari za obleko, ali kuhinjsko opravo itd. — pri izdelovavcu instrumentov, ali nareja fizikalne, optične, kirurgične, furmacevtične instrumente ali več teh vrst, ali pa precizijske instrumente ali instrumente za navadno trgovinsko rabo. Pri tem ni gledati na to, da se malenkostno našteje vsaka posamezna vrsta blaga, ampak je obračati pozornost le na to, da se dobi skupna slika opravilnega obrata.
V istem zmislu bo zlasti pri fabrikah tkalne obrtnosti vgotoviti vrsto predelovane sirovine (svila, ovčja volna, bombaž, lan, konoplje itd.), oziroma glavni značaj narejanih ali plemeničenih izdelkov (svileno, volneno, bombaževo, platneno blago itd.) in kjer se to izvidi potrebno, tudi njih posebno lastnost (ali je gladko, vzorčasto blago, modno blago, rute, vzhodno blago, julrovsko blago, bukovsko sukno (loden), plahte itd.).
Pri vseh narejalnih obrtih bo razločevati, ali se oskrbujejo samo poprave ali pa nareja tudi novo blago. Pri trgovinskih obrtih pojde pred vsem zato, ali se ima opraviti z veliko trgovino, srednjim obratom (posredovalno trgovino) ali z nadrobno trgovino.
2.	Na tem mestu je zabeležiti okolnost, ali izdeluje davčni zavezanec blago za založnike, fabri-kante ali trgovce, ali dela naravnost po naročilu za naročnike, ali pa gotovo semenjsko blago.
Tako je na primer pri mlinih, žagah in podobnih obrtih povedati, ali se vrši mlinarstvo za mezdo ali pa za trgovino, ali se obratujejo žage za mezdo ali pa za trgovino, pri stavbnih mojstrih itd., ali zidajo poslopja po naročbi ali pa se-li pečajo s špekulativnim stavbarstvom.
Tudi pri fabrikah prihajajo taki razločki v poštev, na primer pri predilnicah, apreturah, barvar-nicah i. e., dalje pri zelo mnogih rokodelstvih.
Pri učiteljih ni vgotoviti samo predmeta poduka, ampak tudi, podučuje-li učitelj v tečajih ali samo posamezne učence itd.
Priloženi spisek L obsega nekoliko pogostoma rabljenih naziva! za podjetbe in opravila, pri katerih so praviloma potrebna podrobnejša določila v navedenem zmislu.	«
Vse te vgotovitve bo v komisijskem izvidu izraziti, kar se dä kratko, n. p.:
črevljar, dela za naročnik«! ;
fabrika za volneno blago, izdeluje zlasti gladko blago;
mlin, melje za trgovino;
fabrika za kovinsko blago, izdeluje kozulje tulce) za patrone;
mizar za pohištvo, ima precejšnjo trgovino s pohištvom itd.;
komisijonarska trgovina z usnjem, kožami, živalskimi odpadki;
trgovina z mešanim blagom, zlasti s kolonijal-nim blagom;
trgovina z mešanim blagom, zlasti s preprogami itd.;
učitelj modernih jezikov, podučuje tudi v tečajih.
V	kolikor so se te povedbe namestile že pri točki G., ni pri točki 20. pristaviti nič več. če pa ne zadostuje prostor pri točki 6., je dostaviti potrebno pri točki 20.
K točki 21. Pri katerih obrtih in opravilih je povedati posebne znake in v čem obstoje ti znaki, to je obseženo v priloženem spisku M.
Glede podpisa pridobninske izjave se opozorja na to, da jo morajo davčni zavezanci oddati, oziroma podpisati praviloma sami. Za nesamopravne osebe morajo izjave oddali njih zakoniti ali po oblastvu postavljeni zastopniki, za prolokolovane firme osebe, ki imajo po določilih trgovinskega zakonika pravico, podpisovati firmo, za združbe itd. predstojništva udje, ki imajo pravico v to po pravilih.
V	kolikor se izrečno ne zahteva nasprotno, se smejo davčni zavezanci dati zastopati po pooblaščencih. Pooblaščenci morajo donesti pisano kolka prosto pooblastilo, slovoče na zastop v davčnih stvareh. Ustno dana pooblastila in popolnoma splošna pooblastila, v katerih ni zastop v davčnih stvareh izrečno imenovan, ne zadostujejo. Kolka je pooblastilo prosto le tedaj, kadar slove samo na zastop v davčnih stvareh.
Solastniki kake občni prihodnini zavezane pod-jelbe imajo dolžnost imenovati davčnemu oblastvu pooblaščenca; ako ne izpolnijo te zaveznosti, velja vsakdo izmed njih za pooblaščenca ostalih. Poziva, naj se postavi pooblaščenec, ni.
Zakonski mož se šteje za pooblaščenca svoje od njega ne ločene žene, razen če bi sam ne bil samopraven ali če bi njegova žena bila glede na svojo imovino pod drugim skrbstvom ali ako bi se žena izrečno uprla ti domnevi.
Spisek L.
Sklada se s spiskom L., stran 304.
Spisek M.
Sklada se s spiskom M., str. 306.
Obrazec H.
Odmerni zapisnik.
NB. Za vzgled pristavljeni vpisi se nanašajo na ude davčne družbe 11. razreda.
1	2	3	4	5		G	7	8
Tekoča številka	Katastrska številka	Ime (firma) davčnega zavezanca	Oznamenilo podjetbe	Dose- danji davek, (z izredno doklado vred) gl. 1 kr.		Obratni kraj, navedba obratovališč v drugih okrajih	Delo podjetnikov, vrsta in števil ï pomagačev	Vrsta in število (živalskih in mehaničnih) motorskih sil
1		I. I. Tu vmes bi prišli ostali mizarji.	mizar (mizar za pohištvo, dela za naročnike)			ulica št. prodajni sklad ulica št.	dela sam 25 pomagav-cev	1 plinov motor 5 konjskih sil
12		I. I. Tu vmes bi prišle ostale predilnice.	predilnica za bombaž			... št.	dela sam 1 mojster 30 delavcev	40 konjskih sil (vodno kolo in parni stroj po 20 konjskih sil)
23		I. I. Tu vmes bi prišle ostale opekarnice.	opekarnica			... št.	ne dela sam 1 mojster 50 delavcev	
34		1.1. Tu vmes bi prišli ostali trgovci z mestnim blagom	trgovec z mešanim blagom (zlasti porcelanastim blagom)			ulica št. ulica št. ulica št. ulica št. Skladi v Pragi in Brnu	imetnik firme dela sam, 8 trgov, pomagačev G prodajavek	
9	10	11	12		13		14	15	16	17
Posebni v spisku M podani znaki	Sodba o vspeliu obrata (kjer so povedani posebni znaki, se mora sodba nanašati na vspeh z ozirom na te posebne znake)	Kaka natančnejša obrazložba sodbe v raz-predelu 10.	Davčni postavek		Vsota v razpre-delu 12 izkazanih davčnih postavkov		Priziv stranke	Priziv predsednika	Po pridobninski deželni komisiji ustanovljeni davčni postavek	Opomnju
			gl. 1 kr.		gl. 1 ki'.					
—	navadna donosnost	—	150	—						
2000 vreten	manjša donosnost, kakor sicer pri enakem številu vreten navadna	nenavadno visoke delavske mezde	180	—						
2,000.000 kosov na leto	navadna donosnost	— ■	260	—						
prevoda 100.000 gl.	veča donosnost, kakor sicer pri tem prevodu navadna	Ima jako ugodne cene, lep dobiček nese izvozno opravilo	220	—						






Priloga J
izvršitvenega predpisa k poglavju I. o občni pridobnini (člen 19.)
Razredba
pridobnini zavezanih podjeteb in opravil v dosego v §. 34. omenjenega reda po obrtnih skupinah
Z
njih abecednim spiskom vred.
40
(Slovonisch.
O p o m n j e.
1.	Naslopna razredba pridobnini zavezanih podjeleb in opravil se v obeh prvih oddelkih z malimi izjemami v L, III. in XXV. razredu sklada s sistematičnim spiskom obrlov, izdanim z razpisom c. k. trgovinskega ministrsLva z dne 8. marca 1896. 1. ,št. 1062; v tretji oddelek so posneti svobodni (liberalni) poklici, podvrženi obči pridobnini.
2.	Ker je bilo iz več razlogov želeti, da se kolikor moči neizpremenjene obdržč številke, vpeljane z zgoraj oznamenjenim sistematičnim spiskom*), so v nastopni naredbi navedeni tudi tisti obrati, kateri sploh niso podvrženi občni pridobnini (n. p. v točki 339. „javni kreditni zavodi“, v točki 344. „zavarovalne družbe“)2), ali katerih sploh ni vzprejeti v pridobninski kataster (n. p. v točki 333. „krošnjarstvo“, prim. člen. 12., točko 4.).
„Razredba“, oziroma abecedni spisek se torej, kakor se ob sebi razume, ne sme jemati v podstavo za odločbo prašanja o pridobninski dolžnosti, ampak služi po vgotovitvi pridobninske dolžnosti samo v to, da se dolično opravilo uvrsti v določeno vrsto, skupino ali razred.
3.	Uvrstitev ni različna po tem, ali je kak obrat oznamenjen kot „nareja (izdelava)“ ali kot „fabrika (tvornica, tovarna)“, kot „trgovina (kupčija)“ ali kol „prodaja“; v nastopnem je izbran samo izraz, ki se naslanja na navadno jezikovno rabo, vsled česar je v abecedni spisek vzprejelo večkrat samo to ali drugo oznamenilo. Narejavce (izdelovavce) in tvorničarje (fabrikanle) z ene strani, prodajavce in trgovce (kupce) z druge strani je vendar navzlic temu vsak krat preodkazati isti vrsti, skupini ali istemu razredu.
4.	Faktorji, fergarji ali ferharji in imetniki podobnih opravilnih obratov se morajo, ker spadajo med narejalne (izdelovalne) obrtnike, uvrstili pri tisti obrtni vrsti, s katere izdelki se pečajo, torej faktorji bombaževih tkalnic pri točki 146., tkalniški faktorji pri točki 155., vezni fergarji pri točki 163.. krojaški faktorji pri točki 171. itd. Isto velja o nazivalu dostavnik, ako poinenja posredovavca med delavci hišne obrlnosti in založniki, ki jim dajejo opravila, n. p. dostavnik tkalniškim faktorjem, tkalniški dostavnik pri točki 155.
5.	Razred XIX. in XXI. obsega samo obrte, oziroma trgovinske obrate, ki se vrše obhodoma (hodč od kraja do kraja); ta dva razreda torej sploh ne bosta zastopana v pridobninskem katastru (člen 12.. točka 4.).
i) Številke nastopne razredbe se ločijo od številek v sistematičnem spisku obrtov (trgovinskega ministrstva razpis z dne 8. marca 1890. 1., št. 1062) samo v št. 1 — 16, potem 363; številke 364 do 367 so pristavljene na novo.
s) Te podjetbe so, ker so zavezane javnemu dajanju računov, podvržene vselej obdačbi po poglavju II.
Obrti, ki se vrše iz stanovitnega obralovališča ali z ne samo začasno rabo takega (§. 82), se morajo, dasi imajo kako nazivalo, navedeno pri XIX. ali XXI. razredu, uvrstiti pri poprednjem razredu, ki najbolje vstreza njih svojstvu; v abecednem spisku sta v tem oziru navedeni obe številki, ki prihajata v poštev.
6.	Podjetbe in opravila, ki v razredbi, oziroma abecednem spisku niso navedene izrečno, bo uvrstiti v tisto vrsto, oziroma skupino ali razred, s katero so najbolj sorodne ; isto velja za tiste primere, kadar je pri kakem obrtu navedenih več številek.
7.	Imetnike privilegijev, ki izvršujejo svoj privilegij sami, je uvrstiti pri tistih obrtih, h katerim spadajo po predmetu svojega privilegija. Imetniki privilegijev, ki ne izvršujejo privilegija sami, ampak se omejujejo na to, izročiti njega izvrševanje drugim osebam, niso zavezani občni pridobnini, ampak po §. 124., št. 6 rentnini (prihodnini).
Razredba podjeteb in opravil.
V oklepih pristavljene zaporedoma tekoče številke so tiste, na katere se zavrača v abecednem spisku.
Prvi oddelek: Obrtnost z všteto prvotno pridelavo (sirovinarstvom).
Razredi.
Skupine.
Vrste.
I. razred. Prvotnapridelava (siro vinarstvo).
a)	Rudniki ...................(1)
b)	Dobivanje kamenega olja, nafte, vod rudnic i. e. r. . (2)
c)	Kmetijski zakupi .... (3)
d)	Umetalnost.no, lepotiškoin trgo-
vinsko vrtnarstvo; drevesnice in pridobivanje semenja; zbiranje rastlin in rastlinskih pridelkov ...................(4)
e)	Obrtna živinoreja in pitanje
živine (brez kmetijskih obratov) •......................
II. razred. Topilniški obrat. • )
f)	Ribarjenje.................(7)
g)	Zbiranje živali	in	proizvodov
živalstva.................(8)
h)	Dobivanje	in	predelava	rupe
(šote) ...................(9)
i)	Dobivanje soli..............
III. razred. Obrtnost s kamenjem, prstjo, glino in steklom.
a) Kamenice katerekoli vrste *) .
bj Kamenarstvo in drugačna obdelava kamenja..............
c)	Dobivanje in podelava dragih
in na pol dragih kamenov; ka-menorezba.............(18)
d)	Obrtnost z apnom, mavcem
in cementom..............
e) Dobivanje kršca, peska, ila in gline, in priprava mase . . .
1.	Obrtna živinoreja .....................(5)
2.	Pitanje živine..........................(6)
1.	Dobivanje sirovega železa in topilniške li-
varnice ........................... (11)
2.	Drugačen topilniški obrat...........(12)
3.	Dobivalnice zlata in srebra iz ostružkov in
ločbeni zavodi.......................(13)
1 Kamenice za mramor.................. (14)
2. Drugačne kamenice (brezkamenic za apno, mavec in cement)....................(15)
1.	Nareja mlinskih kamenov.............(16)
2.	Drugačna obdelava kamenja . . . .(17)
1.	Kamenice za apno in kuhalnice apna (19)
2.	Kamenice za mavec in kuhalnice mavca (20)
3.	Nareja hidravličnega apna in cementa;
kopanje tarasa.......................(21)
4.. Nareja cementnega in betonskega blaga; mozajike iz umetalnega kamenja in mo-zajike iz kamenja.......................(22)
5) Oblikovavci mavca intvorilarji mavca (23)
1.	Jame za kršeč, pesek in gramoz . . (24)
2.	Kopanje ila in gline in njih priredba (25)
3.	Kopanje in izpiranje kaolina .... (26)
4.	Priprava mase, nareja steklenine, loša in slikarskega kamenja vsake vrste ....
‘) Za topilniške (fužinarske, samokovne, plavžne) obrate je šteti vse podjetbe, katere iz rud ali v prirodi se nahajajočih mehaničnih zmesi, iz kupljenih negotovih proizvodov (kakor so črni baker, sirovec, nikljevec) ali iz ostružkov narejajo kovine in druge topilniške izdelke. Kadar je s topilniškim obratom združena nadaljna predelava pridobljene sirove kovine po pretaljanju, litbi ali mehanični obdelavi (valjanju, kovanju, stiskanju) v kake negotove ali gotove izdelke, tedaj je ravnati ž njo, ako mogoče, kot s posebno podjetbo. Dobivanje sirovega železa in topilniško litbo je vselej izkazati ločeno od kakih ž njo združenih obratov za nadaljno predelavo sirovega železa s prelivanjem, pretapljanjem itd. Podjetbe, katere samo pretaljajo, zlivajo ali prečiščajo gotove kovine, se ne štejejo za topilnice.
*) Sem spadajo vse kamenice (kamenolomi, jave) ne glede na to, ali se utrgano kamenje obseka, razreže ali sicer obdela že v kamenici ali pa proda kot trganina (lomljeno kamenje).
Skupine»
Vrste.
f) Obrtnost z glinastim blagom .
g) Steklarska obrtnost . . . .
1.	Opekarnice (brez nareje zoper ogenj varnih
opek).................................(28)
2.	Nareja navadnega lončarskega blaga in
pečnic; pečarstvo ...................(2!))
3.	izdelovanje fajanse, majolike in kamenine .................................(30)
4.	Izdelovanje porcelana.................(31)
5.	Nareja kamenščine in zoper ogenj varnega kamenskega in glinastega blaga . . (32)
6.	Nareja teralita, siderolita in terakote . (33)
7.	Slikanje na porcelan in drugo glinasto
blago.................................(34)
1.	Nareja otlega, ploskega in zrcalnega
stekla................................(35)
2.	Čistilnice otlega stekla ...... (36)
3.	Čistilnice zrcalnega stekla...........(37)
4.	Stekleno kratko blago.................(38)
5.	Slikarji na steklo, jedkavci in vrezovavci
stekla .............................. (39)
IV. razred. Predelava kovin.
a) Predelava železa in jekla . .
b) Nareja blaga iz raznih neplemenitih kovin................ .
1.	Dobivanje litega blaga druge talbe . (40)
2.	Dobivanje in čiščenje kovnega železa in
jekla ').............................(41)
3.	Nareja osi za vozove.................(42)
4.	Nareja ročnokovaškega in nožarskega blaga, orodja, pil......................(43)
5.	Nareja kos, srpov in slamoreznic . . (44)
6.	Podkavači in kolarji.................(45)
7.	Nareja železnega posodja, kovanega, stiskanega, pocinjenega ali postekljenega (46)
8.	Nareja železnega pohištva............(47)
9.	Nareja zoper ogenj varnih blagajnic . (48)
10.	Nareja ključarskega blaga raznih vrst (49)
11.	Naprava Železnih stavbnih konstrukcij (50)
12.	Nareja vlečene žice, žičnikov, žrebljev, za-
kovic, vijakov, žičastih vrvi in lancev (verig)............................  (51)
13.	Nareja železnega in jeklenega kratkega blaga (brez iglarskega blaga) .... (52)
1.	Nareja iglarskega(šivankarskega)blaga (53)
2.	Nareja žičastih mrež in pletenin, luknji-
časte pločevine in drugih sitarskih in mre-žarskih izdelkov.................(54)
3.	Nareja svetilnic in lateren..........(55)
4.	Nareja drugačnega kleparskega blaga (56)
5.	Nareja bakrenih, medenih, tombačnih in pakfonških pločevin, žic in cevi . . . (57)
6.	Nareja bakrenega blaga...............(58)
7.	Zvonarstvo in velika umetalnostna litba
rud...................................(59)
8.	Nareja vžigalnih kapic in patronskih tulcev
(kozulj).............................(60)
9.	Nareja mcdarskega blaga in pa kratkega, galanterijskega in nagizdnega blaga iz raznih kovin in kovinskih zlitin . . . (61)
10.	Nareja blaga iz kovine britannia in kosi-
terja................................(62)
11.	Nareja cinkovega blaga...............(63)
12.	Nareja svinčenega blaga..............(64)
D Sem spadajo vse delovnice, katerih predmet nareje je zvečinoma izdelovanje negotovih izdelkov iz kovnega železa in jekla (kakor so železo v palicah in oblikah, pločevine, valjaste žice, prekaljeno in lito jeklo vsake oblike), ne gledé na to, oskrbujejo-li same predelavo sirovega železa v kovano železo ali jeklo (v pretapljalnem ali raztalilnem ognju, v pudljalnicah, po načinu Bessemerjevem, Thomasovem ali Siemensovem itd.) ali pretvarjajo-li od drugod prejemane ingots in volke ali sirove šine v gotove železne in jeklene vrste.
V. razred. Nareja strojev, aparatov (priredov), instrumentov (nastrojev) in vozil.
VI. razred. Obrtnost v lesenem in rezljanem blagu.
Skupine.
c) Nareja blaga iz plemenitih kovin in ponarejanje plemenitih kovin......................
d) Pomožni obrti kovinske obilnosti .........................
Vrste.
1.	Zlatarji in srebrarji in dragotinarji . (65)
2.	Klepači zlata, srebra in kovin . . . (66)
3.	Nareja blaga iz kineškega srebra, alpake
in drugih ponaredkov..............(67)
4.	Nareja zlatih, srebrnih in leonskih žic in blaga iž njih (brez posamentov) . . (68)
1. Brusači in gladivci železa, jekla in ko-
vin ...................................(69)
2.	Vrezovavci, sizlêrji, giljošerji in posteklje-
vavci..................................(70)
3.	Slikanje na kovine in pločevine in njih
pokoščevanje...........................(71)
4.	Opločevavci (platiraiji)..............(72)
5.	Galvanizovavci, pozlačevavci, posrebo-vavci in ponikljevavci kovin .... (73)
a) Fabrikacija strojev
b)	Orožarska obrtnost .
c)	Nareja vozil . . .
1. Nareja parnih kotlov, motorjev, delovnih strojev in sestavin strojev (z litbo ali brez
lithe)..............................  (74)
2. Nareja priprav za vodbe plina, vode in pare, oprema parnih kotlov in kurilne naprave..................................(75)
(76)
. .	1. Nareja lokomotiv......................(77)
2.	Nareja železniških voz..............  (78)
3.	Nareja osebnih in tovornih voz . . . (79)
4.	Nareja voznih koles...................(80)
5.	Železniške popravne delovnice . . . (81)
6.	Delanje ladij.........................(82)
d)	Elektrotehnika (brez zavodov
za električno svečavo in prenos sile)....................(83)
e)	Narejanje matematičnih, fizikalnih, kemičnih in kirurških instrumentov in aparatov . .
1. Nareja matematičnih, fizikalnih in optičnih
instrumentov........................(84)
2.	Nareja tehtnic	in uteži.............(85)
3.	Nareja ur...........................(86)
4.	Nareja kirurških	instrumentov in obe-
zil.................................(87)
5.	Zobni tehniki.......................(88)
f) Nareja glasbenih instrumentov
1.	Nareja klavirjev...................(89)
2.	Nareja orgelj,	harmonik	in	lajen	(orgelj
na okretalo).......................(90)
3.	Nareja drugih	godbenih	nastrojev .	.	(91)
a) Priprava in konservacija lesa
1.	Stope za čreslo......................(92)
2.	Žage in sekanje drv..................(93)
3.	Izdelovanje opiatic..................(94)
4.	Zavodi za napajanje lesa.............(95)
5. Nareja lesene volne in lesene žice . . (96)
b)	Nareja plutovinskega blaga (97)
c)	Sodarstvo...............(98)
d)	Mizarstvo in sorodni obrti . .
1.	Fabrikacija parketov....................(99)
2.	Nareja grobega lesenega blaga .	.	.	(100)
3.	Nareja zabojev...................(101)
4.	Stavbni mizarji..................(102)
5.	Mizarji za pohištvo in galanterijo	.	(103)
6.	Nareja letev, okvirjev in pozlačevalnega
blaga; frezovanje lesa............(104)
Razredi.
Skupine.
Vrste.
Vil. razred. Nareja blaga iz kavčuka, gutaporče in ce-lulojida.
Vlil. razred. Obrstnost z usnjem, kožami, ščetinami, lasmi (dlako, žimo) perjem in enakimi tvarinami.
e) Nareja. košarskega blaga . .
f) Narejanje struženega in rezljanega blaga.....................
1.	Kolarstvo...........•.............(105)
2.	Drugačno pletenje in tkanje in pa vezanje
ščeti iz lesa, slame, ličja, bičja in enakih tvarin...........................(106)
1.	Nareja gumbov iz lesa, roga, kosti, biserne
matice in drugih tvarin.............(107)
2.	Nareja pahljač......................(108)
3.	Nareja glavnikov in igline (rogonosove)
kosti...............................(109)
4.	Nareja blaga iz morske pene in jantarja ...............................(110)
5.	Nareja raznega strugarskega dela iz lesa in
drugih tvarin.......................(111)
6.	Nareja kipov in rezljanin iz lesa . .(112)
1.	Nareja blaga iz kavčuka in gutaperče (113)
2.	Nareja blaga iz celulojida..........(114)
a) Nareja in priprava usnja
1.	Strojarija.............................(115)
2.	Irharstvo in strojarstvo na zamšo .(116)
3.	Priredilnice za usnje..................(117)
4.	Nareja barvanega in lakiranega usnja (118)
5.	Nareja gonilnih remenov za stroje (119)
b) Nareja usnjenega blaga . . .
c) Nareja povoščenega in usnjenega sukna in umetalnega usnja........................
d). Obrtnost z ščetinami, dlako (žimo), perjem in enakimi tvarinami ..........................
1.	Nareja usnjenega galanterijskega blaga
(120)
2.	Nareja sedlarskih, remenarskih in torbar-
skih izdelkov........................(121)
1.	Nareja povoščenega in usnjenega sukna in drugih vodo ne propuščajočih tkanin (122)
2.	Nareja umetalnega usnja...........(123)
I. Čiščenje in pripravljanje perja, dlake in
enakih tvarin........................(124)
2. Vezanje ščeti (ščetarstvo)...........(125)
3. Nagačevavci živali in preparatorji . (126)
IX. razred. Tkalna obrtnost.
a) Priprava prediva.............
b) Predilnice in tkalnice za svilo in polovično svilo...............
c) Predilnice in tkalnice za volno in polovično volno, fabrikacija polsti (kosmine)..................
1.	Kondicijonovalni zavodi..........(127)
2.	Priprava volne ....................(128)
3.	Priprava lanu in konopelj........(129)
4.	Priprava prejnih odpadkov	in	cunj	.	(130)
5.	Nareja umetalne volne............(131)
1.	Nareja svile.....................(132)
2.	Predilnice za svilo, svilen	shoddy	in	svilne
odpadke...........................(133)
3. Tkalnice za svilo in polovično svilo (134)
1.	Predilnice za prejo iz ostrižine (volnih po-
strižkov)............................(135)
2.	Predilnice za prejo iz grebenane volne
(136)
3.	Predilnice za preje iz shoddy - volne iz
mungo - volne........................(137)
4.	Nareja polstenega sukna, kocev in odej
(138)
5.	Nareja prostirač in tkanin za na pohištvo
(139)
6.	Nareja ogrinjalek (shawls) in rut, tkanih
ali na stanu pletenih................(140)
7.	Nareja ne posebej imenovanih tkanin iz
11 reje od ostružin in grebenane volne, čistih in mešanih...........................(141)
8.	Fabrikacija polsti (klobučine, kosmine) (brez nareje klobučnih štul) .... (142)
Skupine.
d) Predilnice in tkalnice za bombaž ........................
e) Obilnost z lanom, predivom iz konopelj, juto, ramejskim lanom in podobnimi rastlinskimi predivi............................
f) Tkanje in pletenje dlake (žime) (153)
y) Predilnice in tkalnice brez omejitve na določene tvarine . .
Trste.
1.	Nareja vate..........................(143)
2.	Predilnice in sukalnice	za	bombaž in
vigonjo...............................(144)
3.	Predilnice za odpadke	(shoddy)	bombaža
(145)
4.	Tkalnice zn bombaž...................(146)
5.	Fabrikacija stenja...................(147)
1.	Predilnice in sukalnice (cvirnarnice) za lan
(148)
2.	Tkalnico lanenega blaga..............(149)
3.	Konopeljska obrtnost in nareja mrež in vrvarskega blaga vsake vrste . . .(150)
4.	Obrtnost z juto......................(151)
5.	Obrtnost z drugimi rastlinskimi predivi
(152)
1.	Priprava prediva in predenje . . . (154)
2.	Tkanje............................(155)
X.	razred. Preprogarski obrt.
XI.	razred. Oblačilna iu liš-povinska obrtnost.
h) Pasarstvo (posameritarstvo) in fabrikacija trakov...............
i) Nareja na stanu pletenega, pletenega in kavljičkanega blaga, Opek (špic) in vezenin . . .
h) Priprava in plemenitila prediva in tkanin...................
a)	Šivanje in izdelovanje perila
(170)
b)	Narejanje obleke..............
c)	Crevljarstvo.............(173)
d)	Nareja modrcev, ovratnic, rokavic in dežnikov (solnčnikov)
e) Nareja pokrival za na glavo in krznarskega blaga.............
1.	Nareja prožnih tkanin, pascev z gumo in
vrveč................................(156)
2.	Nareja posainentov (pasov) iz zlata, srebra
in leonskili prej....................(157)
3.	Nareja drugačnih posainentov . . . (158)
4.	Nareja svilenih in na pol svilenih trakov
(159)
5.	Nareja trakov iz drugih tvarin . . . (160)
1.	Nareja na stanu pletenega, pletenega in kavljičkanega blaga vsake vrste . . (161)
2.	Nareja bobbinet in čipek.............(162)
3.	Umetalno, pisano in belo vezenje . (163)
1.	Barvanje svile.......................(164)
2.	Apretura in priredba svilenega blaga (165)
3.	Beljenje, barvanje, apretura in priredba
volnenih, bombaževih in lanenih prej in blaga iž njih.....................(iö6)
4.	Nareja tiskanega prediva in tiskanih tkanin
(167)
1.	Nareja posteljnega blaga.............(168)
2.	Preprogarji in okraševavci (dekoraterji)
(169)
1.	Nareja moških in deških oblačil . . (171)
2.	Nareja oblačil za ženske in deklice . (172)
1.	Izdelovavci modrcev..................(174)
2.	Nareja ovratnic......................(175)
3.	Rokavičarji..........................(176)
4.	Narejavci dežnikov in solčnikov . . (177)
1.	Krznarji in izdelovavci kap ; barvarji kožuhovine ...............................(178)
2.	Nareja tvarin za klobuke in polstenih klobukov ................................(179)
3.	Nareja orijentalnih kap (fesov) . . . (180)
4.	Nareja slamnikov.....................(181)
5.	Nareja klobukov za gospe in avbic (opra-
vilo za lepotičenje klobukov, modistno opravilo) ........................(182)
XII. razred. Papirna nost.
XIII. razred. Obrtnost vež in užitnine.
obrt-
za ži-
Skupine.
f)	Nareja urnelalnib cvetlic in lepotilnega perja................
g)	Snažilni obrt...............
n) Nareja papirščine, lepenke in papirja........................
h) Nareja papirnega blaga . . .
n) Nareja mlinskih izdelkov vsake vrste ..........................
h) Pekarstvo
c)	Nareja škroba, saga, dekstrina,
grozdnega cukra in škrobnega sirupa.................(199)
d)	Nareja sirovega in očiščenega
cukra..................(200)
e)	Nareja cukrenega blaga in kon-
serv........................
f) Mesarstvo in prekajevavslvo
g)	Obrtno mlekarstvo . .(212)
h)	Pivovarstvo in sladarstvo . .
i) Nareja žganja, stiskanih droži in kisa..........................
k)	Vinsko kletarstvo, nareja penine in sadnega vina . . (219)
l)	Dobivanje vod rudnic, sodne
vode in ledu.................
m) Publikacija tobaka . . (224)
Vrste.
1.	Narejavci umelalnih cvetlic ... (183)
2.	Lepotivci s perjem ................(184)
1.	Snaženjo perila in oblačil........(185)
2.	Brivci in izdelovavci lasulj .... (186)
1.	Nareja lesenine, slamenine in celuloze (187)
2.	Nareja lepenke in valjalnega kartona (188)
3.	Nareja papirja vsake vrste .... (189)
1.	Nareja tapet, pisanegainpripravljalnega papirja ..............................(190)
2.	Nareja igralnih kart................(191)
3.	Papirna konfekcija..................(192)
4.	Knjigovezi in črtavci...............(193)
5.	Nareja blaga iz kartona in papirnega
testa...............................(194)
1.	Mlinarstvo .........................(195)
2.	Fabrikacija phanega ječmena, luščilnice za
rajž in razno sočivje...............(196)
1.	Nareja črnega, belega in potratnega peciva ..............•................(197)
2.	Nareja makaronov in podobnih testenin ................................(198)
1.	Nareja kakaa, čokolade in kanditov . (201)
2.	Sladičarji in potičarji.............(202)
3.	Narejavci strdenja in medice . . . (203)
4.	Narejavci go ruši c e in rastlinskih kon-
serv................................(204)
5.	Nareja nadomestkov kave .... (205)
6.	Žganje kave.........................(206)
1.	Mesarji.............................(207)
2.	Konjski mesarji.....................(208)
3.	Kuhači želodcev, devetogubov in čistivci
črev................................(209)
4.	Prekajevavci mesa in nareja nasoljenega
blaga in klobas.....................(210)
5.	Nareja konserv mesa in rib .... (211)
1.	Fabrikacija sladu...................(213)
2.	Pivovarstvo.........................(214)
1.	Žganjarnica in nareja stiskanih droži (215)
2.	Rektifikacija špirita...............(216)
3.	Nareja žganjic (likerjev) po mrzlem načinu .............................  (217)
4.	Nareja kisa (jesiha) in kisovega sprita (218)
1.	Dobivanje prirodnih vod rudnic . . (220)
2.	Nareja sodne vode, umetalnih vod rudnic
in drugih penečih pijač...........(221)
3.	Dobivanje porodnega in umetalnega
ledu ............•................(222)
4.	Zavodi za oskrbovanje z vodo . . . (223)
(Ölovenisch.y
41
Razredi.
XIV- razred/GostihnčaBiki in krčmarski obrt.
XV. razred. Kemična > »hrt-nost.
XVI. razred. Stavbni obrti.
Skupine.
Vrste.
1. Prenočevanje tujcev (gostilnice, hoteli,
penzije)..............................(225)
2.	Krčme in dajavci prehrane; točenje vina
in piva.................... ... (226)
3.	Kavarnarji, mlekarji in Čaja rji . . . (227)
4.	Žganjarije..........................  (228)
a) Nareja kemičnih proizvodov za tehnične in farmacevtične namene .........................
1.	Kemična vélika	obrtnost.............(229)
2.	Drugačna izdelava	kemičnih proizvodov in
lekarji............................  (230)
3.	Lekarnice...........................(231)
b) Obrtnost z ogljem, plinom in rudninskim oljem..............
c) Obrtnost z barvili in smoloi
il) Obrtnost z mastmi.........
1.	Dobivanje lesnega oglja, lesnega kotrana
in saj...............................(232)
2.	Fabrikacija briket...................(233)
3.	Zavodi za prekoksovanje..............(234)
4.	Nareja svetilnih in kurilnih plinov . (235)
5.	Destilacija premogovega kotrana, kamenega olja in kamenega voska . . . (236)
6.	Žganje ribje masti in nareja mazalnih
olj • - .............................(237)
1.	Nareja kotranovih barvil in drugih derivatov premovega kolrana................(238)
2.	Nareja drugih barvilnih tvarin . . . (239)
3.	Nareja svinčnikov, pasteljnikov, kred (240)
4.	Nareja voščil za črevlje (biksov), tinte in
pečatnega voska . . .'...............(241)
5.	Dobivanje in destilacija smolcev . . (242)
6.	Nareja pokosti (Arnežev) in lakov . (243)
7.	Nareja strešne lepenke in asfalta . . (244)
1. Nareja in predelava voska .... (245)
2. Fabrikacija margarina in čistilnice tolšč; nareja mila, stearinskih in lojenih sveč in
elajina............... .............(246)
3. Nareja mastnih olj ................(247)
e) Nareja étrskih olj in vonjav
1.	Nareja étrskih olj in étrskih esencij .(248)
2.	Nareja vonjavarskega blaga .... (249)
J) Nareja razpočnih in vžigal n ih tvarin.........................
g) Predelava odpadkov ....
a) Stavbne podjetbe in stavbno vodstvo; stavbnotehnične pi-sarnice. . ....................
1.	Nareja smodnika................(250)
2.	Nareja drugačnih strehi in raznesil in pa
ognjarskih predmetov...........(251)
3.	Nareja vžigalic in drugega vžigalnega (za-
palnega) blaga.................(252)
1.	Nareja kleja (lima) ........ (253)
2.	Nareja spodija, koščene masti in umetalnili
gnojil (konjederstvo)..........(254)
1.	Stavbni podjetniki...............(255)
2.	Civilni inženerji in	arhitekti	....	(256)
3.	Civilni zemljemerci,	kulturni	inženerji,
drenažni tehniki.................(257)
4.	Stavbni mojstri..................(258)
h) Izvrševanje kopalnih del,plinovodov in vodovodov ....
1.	Kopači nasipov	(jezov)...............(259)
2.	Vodnjakarji...........................(260)
3.	Tlakarji in asfaltarji................(261)
4.	Vpostavljavci	plinovodov in vodovodov 	(262)
Skupine.
Trste.
c) Vršba stavel)
d) Čistilna dela na stavbah
1.	Zidarski mojslri...................(263)
2.	Tesarski mojstri...................(204)
ti.	Krovci............................(205)
4.	Steklarji..........................(200)
5.	Mazavci in lakirniki...............(207)
0.	Slikarji izeb......................(208)
7.	Slikarji izveskov in pisma.........(2G9)
8.	Štukaturci in mramorovavoi . .	.	(270)
1.	Dimnikarji.........................(271)	*
2.	Kidavci kanalov in greznic ....	(272)
3.	Snaživci sob in snažilni zavodi .	.	(273)
XVII. razred. Grafični obrti.
a) Mehanična razmnožila tiskanih del...........................
It) Drugačni grafični obrti . . .
1.	Črkolivnice in črkoreznice, galvanoplastika,
naprava lesorezov, cinkograflj in drugih tiskovnih ploč........................(274)
2.	Tiskanje knjig........................(275)
3.	Tisek na kamen, jeklo in baker . . (270)
1.	Izdelovanje fotografij, svetlotisov in svetlo-
pavz..................................(277)
2.	Slikarstvo (brez slikarstva na steklo in porcelan in pa dekoracijskega slikarstva in slikanja izeb, izveskov in pisma . . (278)
3.	Risarji, desinatfirji, lepopisci . . . (279)
XVIII. razred. Osrednji zavodi za dostavo sile, kurjavo in svečavo.
XIX. razred. Obrti, izvrševani obhodoma. ')
1.	Zavodi za električno svečavo in prenos
sile.................................(280)
2.	Zavodi za dajanje parne sile v najem (281)
3.	Drugačni osrednji zavodi za kurjavo, svečavo, oddajo sile ild...................(282)
1.	Brusači ............................(283)
2.	Loncevezi, kotlokrpi in narejavci mišjih
pasti................................(284)
3.	Drugačni obhodoma izvrševani obrti (285)
Drugi oddelek : Trgovina (kupčija) in promet.
XX. razred. Trgovina z blagom v stalnem obralova-lišču.
it) Trgovina z živimi živalimi
l>) Trgovina s sirovinami . .
1.	Trgovina s konji..................(280)
2.	Trgovina s klalno, zahodno in koristpo
živino.............................(287)
3.	Trgovina z izbnimi ptiči in drugimi živimi
živalimi...........................(288)
1.	Trgovina s prirodnimi cvetlicami . (289)
2.	Trgovina z žitom, krmo in drugimi rast-
linskimi in živalskimi sirovinami (lirez lesa)...........................(290)
3.	Trgovina s kurivom, stavbnim lesom in
lesom za razne izdelke.............(291)
4.	Trgovina s kamenjem, prstjo in proizvodi
rudnikov...........................(292)

c) Trgovina s kamenim, glinastim blagom, kovinami, kovinskim blagom, stroji, vozili in instrumenti (nastroji).....................
1.	Trgovina s kamenim, steklenim in glinastim blagom........................(293)
2.	Trgovina z zlatom, srebrom, lepotinskim kamenjem in z blagom iz njih . . . (294)
3.	Trgovina ž neplemenitimi kovinami ali kovinskim blagom.......................(295)
t) Prim. opomnjo 5.
Skupine.
Vrste.
d) Trgovina z lesenim, usnjenim in papirnatim blagom . . .
e) Trgovina s knjigami, umetal-ninami in muzikalijami . .
fj Trgovina s predivom, prejo, tkaninami in konfekcijskimi ref. mi..........................
/j) Trgovina z mesom in raznim živežem . . ..................
h) Trgovina s pijafami, kisom in ledom............................
i) Prodaja tobaka, poštnih zna-mek in kolkov .... (326)
k)	Trgovina z materijalnim blagom, tolščaini, vonjavami, le-karijami in kemifnimi proizvodi (vsake vrste . . . (327)
l)	Trgovina z odpadki in cunjami .................  (328)
m)	Trgovina s staro šaro . (329)
n)	Trgovina z raznim in drugim
spredaj ne imenovanim blagom ..................(330)
4.	Trgovina s stroji, orožjem in vozili . (296)
5.	Trgovina z optičnimi, kirurškimi in drugačnimi instrumenti in obezili . . . (297)
6.	Trgovina z urami..................(298)
7.	Trgovina z j'godbenimi instrumenti (na-
stroji)...................... .	(299)
1.	Trgovina s pohištvom, tudi v zvezi z drugimi opravnimi predmeti...........(300)
2.	Trgovina z drugačnim lesenim blagom in
pa_s pletenim blagom..............(301)
3.	Trgovina z usnjem, usnjenimi izrezki, povoščenim in usnjenim suknom . . . (302)
4.	Trgovina s kratkim in galanterijskim'.bla-gom vsake vrste, kakor tudi s sedlarskimi, remenarskimi in torbarskimi izdelki (303)
5.	Trgovina s papirjem, papirnatim blagom, pisalnimi in risarskimi pripravami . (304)
1.	Trgovina s knjigami, umetalninami in muzikalijami .......................(305)
2.	Trgovina s starinami..............(306)
3.	Izdajavci in prodajavci občasno (perijo-dično) izhajajočih tiskovin .... (307)
4.	Zavodi za posojanj e knjig in muzikalij (308)
1.	Trgovina z raznim predivom, prejo in trakovi . . •........................(309)
2.	Trgovina s krojnim blagom in tkaninami
vsake vrste.......................(310)
3.	Trgovina s perilom indrobno. konfekcijo ....................... . . : . (311)
4.	Trgovina z obleko.................(312)
5.	Trgovina z obuvalom.............  (313)
6.	Trgovina z doslej ne imenovanimi in pa
z raznimi rečmi tkalne in pa oblačilne in obuvalne obrtnosti.............(314)
1.	Trgovina z mesenim in prekajenim blagom ............................  (315)
2.	Trgovina z divjačino, perutnino in ribami . . . . ’....................(316)
3.	Trgovina z jajci, maslom, sirom in pa
s sadjem, .zelenjavo in drugim tržnim blagom ........................(317)
4.	Trgovina z/mlekom.................(318)
5.	Trgovina z mlinarskimi proizvodi, sočivjem
in pecivom (mokarija)..............(319)
6.	'trgovina s cukrenim blagom . . . (320)
7.	Trgovina s špecerijskim in kolonijalnim
blagom.............................(321)
8.	Drugačna trgovina z živežem, tudi v zvezi
z drugim blagom (trgovina' z mešanim blagom in prodaja, v kolikor je na skladu živež: branjevci, prekupci, krušnarji, kramarji) ............................(322)
1.	Trgovina z vinom, pivom in sadnim
moštom.......................• . (323)
2.	Trgovina z žganimi opojnimi tekočinami ................................(324)
3.	Trgovina s kisom, ledom, sodno vodo in
vodo rudnico.......................(325)
Skupino.
Trste.
XXI. razred. Trgovina z blagom, hodé od kraja do kraja. i)
XXII. razred. Pomožni obrti trgovine z blagom.
ii) Pravo krošnjarslvo
b)	Pocestna trgovina z rečmi vsakdanje potrebščine . (334)
c)	Sejmarstvo in obhodni
skladi.................(335)
1. .Krošnjarstvo s krojnim blagom in konfek-
cijskimi rečmi.......................(331)
2.	RroSnjarstvo s	kratkim in galanterijskim
blagom ..............................(332)
3.	Drugačno kroSnjarstvo...............(333)
1.	Spedicijska in komisijska opravila . (336)
2.	Agentje in mešetarji z blagom . . . (337)
3.	Skladovnice, tehtalni in merski zavodi (338)
XXIII. razred. Novčne, kreditne in zavarovalne stvari. s)
a) Novčne in kreditne stvari
b) Zavarovalne stvari . . .
1.	Banke, eskomptna opravila in menjalnice ..............................(339)
2.	Hranilnice......................  (340)
3.	Kreditne zadruge..................(341)
4.	Zastavarski zavodi in posojevavci denarja .............................(342)
5.	Obiskovavci borze in sensali s papirji (343)
1.	Zavarovalnice.....................(344)
2.	Zavarovalni agentje in blagajniki . (345)
XXIV. razred.Prometni obrti.
I
XXV. razred. Drugačni obrti.
a) Vožnja po suhem . »
b) Vožnja po vodi
c)	Pogrebanje mrličev . . (354)
d)	Zavodi zasebnih telegrafov in
telefonov..............(355)
<;) Postreščaki, mezdniki; vsakovrstne osebne oprave . (356) f) Posodilni zavodi,informacijske pisarnice in posredovanje zasebnih opravil .................
n) Obrti za poduk 3) 4) . . (360)
b)	Obrti za nego zdravja in snago
telesa s)..............(361)
c)	Obrti za zabave .... (302)
d)	Zakupniki mitnic, zakupniki užitnine in doklad itd. . (363)
1.	Obrat cestnih železnic.............(346)
2.	Vozila za pošto in osebe ; posojanje
konj......................* • . . . (347)
3.	Tovorna vozila....................(348)
1.	Morsko plovstvo...................(349)
2.	Parno plovstvo po notranjih	vodah .	(350)
3.	Drugačno plovstvo po	notranjih	vodah;
brodovi in prevozila...............(351)
4.	Plavičarstvo......................(352)
5.	Vodotočne podjetbe................(353)
1.	Posodilna opravila.................(357)
2.	Informacijske, oglaševalne in adresne pi-
sarnice . ..........................(358)
3.	Posredovanje služeh in zasebnih opravil;
dražb ar ji ........................(359)
<) Prim. opomnjo 5.
a) Prim. opomnjo 2.
») V kolikor se za to uporablja zavod, šola, oziroma tečaji. Učiteljske osebe, ki dajejo samo posamezne lekcije itd., je uvrstiti pod številko 366.
4) Ako so učitelji, zdravniki itd. nameščeni s stalno plačo, niso seveda glede te plače podvrženi občni prt dobnini, ampak samo osebni dohodnini, oziroma plačarini.
s) Kadar ima gradovani zdravnik kako zdravilišče, tedaj ga je, v kolikor je njegovo delovanje posvečeno samo Lemu, uvrstiti tukaj; če pak izvršuje svojo zdravniško prakso 'tudi drugači, ga je uvrstiti pod številko 365.
Tretji oddelek: Svobodni (liberalni) poklici.
Razredi.
XXVI. razred. Odvetniki, be-lnžniki, zagovorniki v kazenskih rečeh itd. . (364)
XXVII. razred. Zdravilni poklici »)............(365)
XXVlIl.iazred. Pisatelji,časnikarji in učitelji *) . (366)
XXIX. razred. Urnetalniki, kiparji, slikarji, komponisti (skladatelji), glasbeniki i. v. e. . . . (367)
Skupine.
Vrste.
i) Prim. opomnje k skupini 360. in 361. -') Prim. opomnji k skupini 360.
Abecedno kazalo podjeteb in opravil.
Številke, pristavljene abecednemu kazalu, se skladajo z zaporedoma tekočimi številkami, pridejanimi „ra z red bi" v oklepili, ter kažejo na La način za uvrstitev merodajno vrsto, oziroma skupino ali razred, v katerega je uvrstiti
po „razredbi“ dotično podjetbo ali opravilo.
A.
Aceton, njega nareja............229
Adjustacija predmetov iz gume ,. 113 Adjustacija živalskih glav in porcelanskih kipcev.................34
Adres in vizitnic narejavec . . 275
A dl esne pisarnice.............358
Adrcsnic narejavec..............275
Advokat.........................364
Aeronavt (zrakoplovec) .... 362 Alinovalni (čistilni) zavod ...	13
Agata brusivec...................18
Agatovega blaga narejavec . . 18 Agatovih biserov narejavec . . 18 Agatovo blago, trgovec ž njim . 2!)2
Agencija plovstvena.............351
Agent...........................337
Agent bolniških in pogrebnih
društev....................345
Agent borzni....................343
Agent carinski . ...............336
Agent gledališki in muzikalni . 359
Agent izselilni.................336
Agent javni in zasebni .... 359
Agent s hišami..................359
Agent trgovinski................337
Agent trgovinski in zavarovalni . 345 Agenturno in komisijsko opravilo ...........................336
Agent zavarovalni...............345
Agent za zasebna opravila . . . 359
Agent z vinom...................337
Agrume (pomoranče, limoni),
trgovina ž njimi...........321
Akcidenčni tiskar ..............275
Akordant ...................... 255
Akordijon, fabrika zanj .... 90
Akrobat.........................362
Akumulatorjev narejavec ... 83
Akvarijev narejavec..............56
Akvariji, trgovec ž njimi . . . 288
Alabastrovec.....................17
Alabastrovo blago, njega narejavec .......................17
Alabastrovo blago, trgovec
ž njimi.....................293
Albumi, fabrika za nje .... 193 Albumin, fabrika zanj .... 230 Albumin, njega narejavec . . . 230
Alizarin, fabrika zanj...........238
Alkalojidov nareja...............230
Alpaka, fabrika za blago iž nje . 67 Aluminij, narejavec blaga iž
njega........................61
Alva, nje narejavec ...... 201
Alva, trgovec ž njo..............320
Arneričanski mlin................195
Amfibije, trgovec ž njimi . . . 288 Ainonijak, fabrika zanj .... 229 Amonijak, kupljivo tekoči, njega
nareja......................229
Amonijak, njega narejavec . . . 229 Amonijak, žveplenokisli, njega
nareja......................229
Anatomski preparati, njih nareja.........................126
Angleške rudečine fabrika . . . 239 Angleške rudečine, kaputmorta
in okre fabrika.............239
Angleški sedlar..................121
Anilin, fabrika zanj.............238
Anilinove barve, fabrika za nje . 238 Antikarbon, njega narejavec . . 230
Antiklor, fabrika zanj...........229
Antimonska delavnica .... 12
Antracen, fabrika zanj...........238
Atleti...........................362
Atrape, fabrika za nje...........194
Aparati, trgovec ž njimi .... 297
Apnar.............................19
Apnarnica in mavčarnica ...	19
Apnenca dobivalnica, nje zakupnik .......................19
Apnenca trganje...................19
Apno in opeka, trgovec ž njima . 292 Apno, njega narejavec .... 19 Apno, opeka in cement, trgovec
ž njimi.....................292
Apno, trgovec ž njim in kramar 322
Apno, trgovec ■). njim (tudi s hidravličnim) .................292
Apretêr..........................166
Apretura....................... . 166
Apreturne stvari, trgovec ž njimi ..........................327
Argentansko blago, fabrika za nje 67
Arhitekt.........................256
Arhitekt in stavbni mojster . . 256 Arnika, praprot in koreni, trgovec ž njimi......................290
Artisti..........................362
Asfalta narejavec................244
Asfalta polagavec................261
Asfalt, fabrika zanj.............244
Asfaltna strešna lepenka, fabrika
za njo......................244
Asfaltovavec . ..................261
Asfalt, trgovec ž njim...........292
Avbice, njih narejavec . . . .182 Avbice, trgovec ž njimi . . . .311 Avtografska in litografska tiskala, njih narejavec . . . . 74 Avtografskega tiskala imetnik . 276 Avtografski pretiskovalni papir, njega narejavec..................190
Avtomatski (samogibni) aparati
in silomeri, njih narejavec . 74 Avtomatsko gledališče .... 362 Azbestova moka (ledervajs), mlin
za njo...................27
Azbestove moke narejavec ... 27 Azbestna lepenka, nje nareja . . 188 Azbestna strešna lepenka, nje
narejavec...............244
Azbestna svinčena tkanina, nje
narejavec................54
Azbestnega blaga narejavec	.	.	17
Azbestno blago, fabrika	za	nje	.	17
B.
Babica (porodna) .... 361, 365 Babic (poglic) narejavec .... 53 Babičar .........................53
Baker (kufer), jama za njega ko-
panje.........................12
Baker, trgovec ž njim.............295
Baker, valjarnica zanj.............57
Bakra dobivanje....................12
Bakrar in železnega blaga nare-
javec.........................58
Bakrarnica.........................57
Bakrarnica in medarnica . . . 57 Bakrarnica in valjarnica .... 57
Bakrenega blaga fabrika.......58
Bakrene žice narejavec .... 57 Bakreno posodje, trgovec ž njim 295
Bakrorezec........................274
Bakrotisek, fabrika papirja zanj 189 Bakrotiskar (kot grafičen obit) . 276
Bala, opravilo za njo.............311
Bale, njih prekladavec............348
Baletni korepetitor...............360
Baloni, trgovec (obhodni) ž njimi 333
Balzam, fabrika zanj..............230
Bambusovo pohištvo, njega narejavec ....................103
Bančno in komisijsko opravilo . 339 Bančno in menjevavsko opravilo .............................339
Banka.............................339
Bankirsko opravilo................339
Bankirsko opravilo brez trgovine
z efekti.....................339
Barhanta kosmativec...........Kiti
Barhanta narejavec............146
Barhanta prirednik ...	.166
Barhant, fabrika zanj.........146
Baritova belina, fabrika za njo	. 239
Barilec...........................226
Barilnica.........................226
Barilnica z gostilnico............226
Barkovodec........................349
Barometrov narejavec...............84
Barev, laka in pokosti (firneža)
narejavec....................243
Barev narejavec...................239
Barevnega blaga fabrika .... 239 Barevnega blaga narejavec . . 239 Barevni lak, fabrika-zanj . . . 243 Barevnine in izlečka iz barvarskega lesa narejavec . . . 239 Barevno blago, trgovec ž njim . 327 Barevno tiskane podobe, trgovec
ž njimi in pozlačevavec . . 305
Barvalni zavod...................278
Barvanje, obnova in poprava
pročelj.....................263
Barval' in tiskar................166
Barvar kosov in preje............166
Barvar kož................. . 118
Barvar na lepo...................166
Barvar na modro..................166
Barvarnica (brez barvarnice za
svilo)......................166
Barvarnica na pisano.............166
Barvarnica za pisane preje . . . 166
Barvar ovčje volne...............166
Barval' preje....................166
Barvarskega lesaizleček, fabrika
zanj........................239
Barvarskega lesa mlinar .... 239
Bavarskega lesa pilar............239
Barvarskega lesa rezilnica . . . 239 Bavarskega lesa rezilnica in
mlin........................239
Barvarski les, mlin in rezilnica
zanj........................239
Barvarski les, mlin zanj .... 239 Barvarski les, trgovec ž njim . . 327
Barvar svile.....................164
Barvar umetnini..................166
Barvar usnja.....................118
Barve in olje, trgovec ž njimi . . 327 Barve kemične, fabrika za nje . 239 Barve, materijalije in lekarije,
trgovec ž njimi.............327
Barve, mlinar za nje.............239
Barve, mlin za njih manbo . . 239 Barve nestrupene, njih narejavec 239 Barve, njih manba in lakov topilnica .........................243
Barve, njih manec................239
Barve, trgovec ž njimi .... 327
Barvotiskar......................276
Bazaltnica........................15
Bazar............................303
Bednjar...........................98
Beke, njih pridobivavec ....	4
Beke, spletavec ž njimi .... 106 Bekove in trstne pletenine, trgovec ž njimi......................301
Bela prtenina obvezena, trgovec
z blagom iž nje.............314
Bela prtenina, trgovec ž njo . .311 Belega in črnega kruha pekar . 197
Belega kruha pekar...............197
Bele prsti dobivač................25
Bele prtenine fabrika............170
Bele prtenine in perila narejavec 170 Bele prtenine in pralnega blaga
narejavec...................170
Bele prtenine narejavec .... 170 Bele prtenine na pisano, z zla-
tom in srebrom vezec . . . 163
Bele prtenine	šivač.........170
Bele prtenine	šivanje	.	.	...	170
Bele prtenine	šivilja......170
Bele prtenine	šivilja	in rnodistka	170
Bele prtenine	vezec.........163
Beležnik.............t . . . . 364
Belih jermenov narejavec . . . 121
Belila, fabrika za nje.............229
Belilnica..........................166
Belivec in apretêr..............166
Belivec, barvar in apretêr	.	.	.166
Belivec in barvar...............166
Belivec z apnom.................... 263
Belo in utnetalno pranje ....	185
Belopletec.........................161
Benzina rektifikacija...........236
Benzin, fabrika zanj............236
Benzoe-kislina, fabrika za njo . 236 Benzoinova kislina, fabrika za njo 236
Benzol, fabrika zanj..........238
Berchtesgadensko blago in otroške igrače, njih narejavec . 100 Berchtesgadensko blago, njega
narejavec..................100
Berchtesgadensko blago, trgovec
ž njim.....................301
Bernskega cukra narejavec . . . 201
Beton, fabrika zanj..............22
Betonskega blaga fabrika ... 22 Betonske stavbe podjetnik . . .261
Betonski delavec.................22
Betonovavec......................22
Bessemerska topilnica .... 41
Bessemerski zavod................41
Biciklov narejavec...............80
Bičar...........................121
Bičar, sedlar in jermenar . . . 121 Bičev in jermenov narejavec . .121
Bičnjakov fabrika...............111
Bičnjakov nareja (iz lesa) . . .111
Bičnjakov narejavec.............111
Bičnjaki, trgovec ž njimi . . . .301 Bičje in trstje, trgovec ž njim . . 290
Bičje, pogrinjal iž njega narejavec 106 Bičje, štorij iž njega narejavec . 106 Bičje, trgovec z blagom iž njega . 301
Bičje, trgovec ž njim................290
Biljardi, fabrika za nje .... 103
Biljardi, njih imetnik...............362
Biljardne kroglje, fabrika za nje 103 Biljardne palice, fabrika za nje .111 Biljardni mizarji....................103
Biljardno sukno, njega krpavec . 169 Biljardnosukno, njega napenjavec 169
Biseri, trgovec ž njimi...........294
Biserna matica, galanterijskega blaga iž nje narejavec . . .111 Biserna matica, gombov iž nje
narejavec..................  207
Biserna matica, gombov iž nje
tokar........................107
Biserna matica, trgovec z gombi
iž nje.......................303
'Biserna matica, trgovec ž njo . 290 Biserne matice brusivec . . . .111
Biserne matice tokar..............107
.Bisernih vencev narejavec ... 38
Biserošivec..................... . 163
Biserovezec.......................163
Biserov in postekline kovinar . . 38 Biserov pihavec ....... 38
Biserov steklenih zajemavee . . 38
Biserov vezavec....................38
Biskviti in.kolači, fabrika za nje . 202 Biskviti, trgovec ž njimi .... '320 Bituminoznega skrilavca destilacija ...........................236
Bizmut.a dobivalnica...............12
Bižut&r s steklom..................38
Bižuterijsko blago, fabrika zanje 61 Bižuterijsko in srebrno blago,
trgovec ž njim..............294
Bižuterijsko blago iz neplemenitih kovin, njega narejavec . 61 Bižuterijsko blago iz plemenitih
kovin, njega narejavec . . 65
Bižuterijskoblago, njeganarejavec 61 Bižuterijsko blago, trgovec ž njim 294
Blaga dražba....................359
Blagajnice, trgovec ž njimi . . . 295 Blagajnice, varne zoper ogenj,
fabrika za nje...............48
Blagajnice, varne zoper ogenj,
njih narejavec...............48
Blagajnice, varne zoper ogenj,
trgovec ž njimi.............295
Blagajnic ključavničar.............48
Blagajnik bolniškega in pogrebnega društva.................345
Blagajnik živinskih sejmov . . . 337 Blaga leonskega fabrika .... 68
Blaga nakladavec..................356
Blaga prevažanje, podjetba za
nje.........................348
Blago, sensal za nje..............337
Blago vezeno in kavljičkano,
njega narejavec.............161
Blagovne borze sensal.............337
Blago vzvišeno kovano, cizlovano in giljoševano, njega narejavec ........................70
Blestnjakovih barev fabrika . . 239 Blestnjakovega blaga narejavec . 97
Blanefix, fabrika zanj............239
Blazin in vzglavnikov fabrika . .168 Blazin iz žice narejavec .... 54
Blazin narejavec..................168
Blaznica (zavod za blazne) . . .361 Bobinete, fabrika za nje .... 162 Bobinete in špice (čipke), fabrika
za nje......................162
Bobnič (pavk) fabrika.......91
Bobnov fabrika..............91
Bobnov in kotlov fabrika	...	91
Bobnov narejavec............91
Boe, fabrika za nje.........178
Boe, njih narejavec.........178
Bolhač (chrysanthem), mlin zanj	230
Bolnikov oskrbovavec........361
Bolnikov prehranjevavec	. . .	226
Bolniškega in pogrebnega društva
agent..................345
Bolniškega in pogrebnega društva
blagajničar............345
Bolniških vozov fabrika ....	79
Bolniški zavod..............361
Bolnišnica..................361
Bombaža barvar...................166
Bombaža predeč in sukavee . . 144
Bombaža stiskavec................130
Bombaža sukavee..................144
Bombaža tkalec...................146
Bombaževa preja in bombažev
sukanec, predilnica za nju . 144 Bombaževa preja, njen narejavec 144 Bombaževa preja, narejavec perila iz nje...................170
Bombaževa preja, nje mazanje . 166 Bombaževa preja, trgovec ž njo . 309 Bombaževa vata, nje narejavec . 143 Bombaževega blaga narejavec . 146 Bombaževega blaga tiskar . . .167 Bombaževega, volnenega in svilenega blaga narejavec . .155 Bombaževe odeje, trgovci ž njimi 309 Bombaževih tkalcev faktor . . . 146 Bombaževi odpadki, njih česanje 130 Bombaževi odpadki, njih izpiranje ........................130
Bombaževi odpadki, njih izpi-
ravee....................130
Bombaževi odpadki, predilnica
za nje...................145
Bombaževi odpadki, trgovec
ž njimi..................328
Bombaževi trakovi, fabrika za nje 160 Bombaževo blago, fabrika za nje 146 Bombaževo blago, trgovec ž njim 310 Bombaževo in volneno blago,
njega narejavec..........141
Bombaževo in na stanu pleteno
blago, trgovec ž njim . . . 310 Bombaževo perilo, njega narejavec ..........................170
Bombažev stenj, fabrika zanj . . 147 Bombažev stenj, njega narejavec 144 Bombažev sukanec, njega narejn 144 Bombaž in platno, trgovec ž njima ...........................310
Bombaž in prejni odpadki, trgo
vec ž njimi.................328
Bombaž in volna, njiju tiskar . . 167 Bombaž in volna, trgovec ž njima ..............................309
Bombaž, predilnica zanj . . . .144
Bombaž, tkalnica zanj............146
Bombaž, trgovec ž njim .... 309 Bonboni, fabrika za nje .... 201
Bookmaker..........................
Boule-mviox......................103
Borasove zmesi, njih nareja . . 230
Borilnica........................360
Borilnih potrebščin narejavec . 76
Borze obiskovavec................343
Borzni agent....................343.
Borzni sensal (na efektnih borzah) .......................343
Borzni tekač (galopin)...........356
Brana, žaga na njo................93
Bran narejavec....................74
Branjarija s cukrom in kavo . , 322 Branjarija s cukrom, kavo, slanino in kuhanim maslom .... 322 Branjarija s prodajo cukra in
kave........................322
Branjarija s špecerijskim blagom 322 Branjarija v zvezi z drugo trgovino ............................322
Branjevec........................322
Branjevec in jajčar..............322
Branjevec iu prodajavec cukra in
kave........................322
Branjevec in prodajavec špecerij-
skega in krojnega blaga . . 322 Branjevec in trgovec s haljinskim
suknom....................322
Branjevec in trgovec s krojnim
blagom . . ...............322
Branjevec in trgovec s pivom
v steklenicah.............322
Branjevec in trgovec s plodovi . 322 Branjevec in trgovec s plodovi in moko ..........................322
Branjeyec in trgovec s posodo . 322 Branjevec in trgovec s sadjem . 322 Branjevec s špecerijskim blagom 322 Branjevec in trgovec z manufak-
turnim blagom............322
Branjevec in trgovec z živežem	.	322
Branjevec z blagom lit.	c)	.	.	.	322
Bremena, vzdigalnikov za nje
fabrika..................74
Bremena, vzdigalnikov za nje
nareja...................74
Brenkljar.....................91
Brentar.......................98
Brdar.........................53
(Slovonlsch.)
42
Brikete, fabrika za nje .... 233
Brilnica.........................186
Brinje, trgovec ž njim...........290
Brinjev les, trgovec ž njim . . . 291 Brinjevega soka narejavec . . . 204 Brinjevih jagod in sliv kuhač . . 204
Brinjevih jagod kuhač............204
Brita»!«m-kovina, fabrika za blago
iž nje.......................62
Britev brivnih ostrivec .... 69
Brivec...........................186
Brivec in eesavec................186
Brivec in strižec................186
Brizgalek gasilnih fabrika ... 74
Brizgalek narejavec...............74
Brizgalke, cevi za nje narejavec 150
Broda imetnik....................351
Brodar...........................351
Brod (ürez reke in jezera) . . . 351
Brodnik.........................351
Brodnikov prehranjevavec . . . 226
Brodniški obrt...................351
Brokatar.........................134
Brokatnega blaga fabrika . . .134
Bronar............................61
Bronar in medàr...................61
Bronastega blaga narejavec . . 61 Bronastih barev fabrika .... 239 Bronastih in srebrnih stvari narejavec ..........................65
Bronastih lestencev narejavec . 61 Bronastih stvari izdelovavec . . 61 Bronasto blago, lično, fabrika za
nje..........................61
Bronasto blago, navadno, fabrika
za nje.......................61
Bromovih in cijankalijevih preparatov fabrika...............230
Bromovih preparatov fabrika . . 230 Broše iz lepenškega testa, njih
narejavec...................194
Brošč, mlin zanj.................239
Brusač in dežnikar (obhodni) 177, 283
Brusač in sitar............ 54, 283
Brusač (obhodni).................283
Brusač (s stalnim obratovališčem) 69 Brusač z vozičkom (obhodni) . . 283
Brusar............................17
Brusi in lončarsko hlago, trgovec
ž njimi.....................293
Brusilnega papirja fabrika . . . 190 Brusilnih jermenov narejavec . 121 Brusilno orodje, trgovec ž njim . 295
Brusi, trgovec ž njimi...........292
Brusivec agata....................18
Brusivec dragega kamenja ... 18 Brusivec jekla....................69
Brusivec in zajemavec dijamantov 18
Brusivec kovine...................69
Brusivec pil......................69
Brusivec stekla...................36
Brusov narejavec..................17
Brusov obdelovavec................17
Brzi (ekspresni) sel.............356
Brzi (ekspresni) sli, njih zavod . 356
Brzotisek........................275
Brzotiskal fabrika................74
Brzotiskal tipografičnih imetnik . 275
Brzovâr kisa.....................218
Bucik fabrika.....................53
Bukovih tresak narejavec ... 96 Bukovskega sukna fabrika . . .141 Bukovskega sukna narejavec . . 141 Bukovskega sukna valjalnica . .166 Bukovskega sukna valjavec . .166
Burkež...........................362
Bust (konfekcijskih) narejavec . 194
C.
Cakes (kolači), fabrika za nje . . 202
Capar (cap zbiravec).............285
Cape, trgovec ž njimi............328
Cap (Strač) zbiravec.............285
Cape (štrace), trgovec ž njimi . . 328 Carinski agent ........ 336
Cedilnikov ogljenih fabrika . . 74
Ceglar............................28
Cekrov narejavec.................106
Celulojid, fabrika zanj..........114
Celuloze fabrika . . . . . . .187 Celuloze in sulflta narejavec . . 187
Celuloze narejavec...............187
Cementa livec.....................22
Cementa narejavec.................21
Cementar........................  22
Cementiral'.......................22
Cementna lepenka, fabrika za njo 22 Cementnega, betonskega in šInkovega blaga fabrika ... 22 Cementnega blaga fabrika'. . . 22 Cementnega blaga narejavec . . 22 Cementnega in mavčnega blaga
fabrika......................22
Cementnega laporja narejavec . 21 Cementnega tlaka narejavec . . 261 Cementne opeke narejavec . . . 22
Cementne plošče, trgovec ž njimi 293
Cementni apnar...............21
Cementnih cevi in plošč narejavec 22 Cementnih plošč narejavec . . . 1Ž2 Cementnih strešnih ploščnarejavec 22 Cementni umetalnostni livec . . 22 Cementno blago, trgovec ž njim 293
Cement, fabrika zanj.........21
Cement, trgovec ž njim .... 292
Cenivec .	 359
Cenzor .......................... 359
Cerealije, trgovec ž njimi . . . 290
Cerezin, belilnica zanj...........236
Cerezin, fabrika zanj.............236
Cerezin in cerezinsko blago, fabrika za nje..................236
Cerezinskega blaga fabrika . . . 236 Cerkvena okna, fabrika za slikarstvo na steklo za nja . . 39
Cerkveni paramenti iz kovine, kakor so kelihi, križi, mon-štrance, njih narejavec . . 67 Cerkveni paramenti, tkanin za
nje narejavec...............134
Cerkveni paramenti, trgovec
ž njimi.....................295
Cestar...........................259
Ceste, podjetba za njih snažbo . 273 Ceste, podjetnik za njih gradnjo 255
Cestna železnica.................346
Cestni snaživec črevljev .... 356
Cevarnica . ......................76
Cevarnica in zenačevalnica ... 76
Cevek fabrika....................111
Cevek narejavec..................111
Cevi narejavec............... . .150
Cev i valjamica...................41
Cevi vrtavec ....................100
Cevi za puške dogotovljač ... 76 Cevi za puške narejavec .... 76
Charcutier.......................210
Cifrenic narejavec................86
Cigaretnega papirja fabrika . . 189 Cigaretnega papirja narejavec . 189 Cigaretnega papirja prirejavec . 192 Cigaretnih tulcev fabrika . . .192 Cigaretnih tulcev narejavec . .192 Gigaretnikov fabrika.............194
Cigaretnikov(iz papirja) narejavec 194 Cigaretni papir, fabrika knjižic iž
njega......................192
Cigaretni papir, trgovec ž njim . 304 Cigamih zabojcev narejavec . . 101 Cigarnikov iz lesa narejavec . .111 Cigarnikov in papirnikov nareja-
vec ........................194
Cijankalijevih preparatov fabrika 230
Ciklostilov narejavec..............84
Cikorija, fabrika za njo .... 205 Cikorija, trgovec ž njo .... 290 Cikorija in repa, sušilnica za njo 205 Cikorije in kavnih nadomestkov
fabrika......................205
Cikorije nareja...................205
Cikorije sušilnica................205
Cikorijske repe sušilnica .... 205 Cimbalov fabrika...................91
Cimbalov narejavec................91
Gimentirar.......................185
Ginka dobivalnica.................12
Ginka jedkavec ..................274
Ginka topivec.....................03
Ginka valjarnica..................03
Ginkograf........................274
Ginkove beline fabrika .... 239 Cinkove beline narejavec . . . 239 Ginkovega blaga narejavec . . 03 Ginkovega vitrijola fabrika . . . 229 Ginkovega blaga fabrika .... 03
Cinkove pločevine galvanizator . 73 Cinkove pločevine valjarnica . . 03
Ginkove žice nareja...............03
Cinkovih okrasov livec .... 03 Cinkovih stavbnih okrasov fabrika ............................03
Cinobra fabrika..................239
Cipolia narejavec................202
Cirkusa imetnik.................3j>2
Citer narejavec.................91
Citre, igravec na nje............302
Citre, trgovec ž njimi...........299
Citrone, trgovec ž njimi . . . .321 Citronske kisline nareja .... 230
Civilni inžener..................250
Civilni zemljemerec in gozdni
inžener .................... 257
Civilni zemljemerec..............257
Cokel narejavec..................100
Coklar...........................100
Cokle, trgovec ž njimi...........313
Copatar..........................173
Copate, trgovec ž njimi .... 313 Cuivre-poli-blago, njega narejavec 01 Cuker in kava, trgovec ž njima . 321 Cuker, kava in dišava, trgovina
ž njimi.................. . 321
Cuker, kava in južni pridelki,
trgovina ž njimi.............321
Cuker, trgovec ž njim............321
Cukra čistilnica.................200
Cukra in kave prodajavec . . . 321
Cukrarnica.......................200
Cukrarnic oprave, fabrika za nje 74 Gukrenega blaga fabrika . . . .201 Gukrenega peciva prodajavec . . 320 Cukreno blago, strdenica in turški
med, trgovina ž njimi . . . 320 Cukreno blago, trgovec ž njim . 320 Cukrove kisline narejavec . . . 230 Cukrove pese sušilnica .... 205
Cunjar...........................285
Cunje, čistilnica in zboljševalnica
za nje......................130
Cunje, trgovec ž njimi...........328
Cunj čistivec....................130
Cunj zboljševavec................130
Cunje in kosti, trgovec ž njimi . 328
Cvekar............................51
Cvekov narejavec..................51
Cvetlice in perje, umetalne, trgovina ž njimi................314
Cvetlice in mrliške stvari, trgovci
ž njimi.....................314
Cvetlice (prirodne), trgovec ž njimi v stalnem obratovališču . . 289
Cvetlic narejavec................183
Cvetlic prirodnili prodajalnica . 289 Cvetlic (prirodnih) prodajavci
s stalnim obratovališčem . 289 Cvetlic prodajavci (obhodoma) . 334 Cvetlične forniture, trgovci
ž njimi.....................314
Cvetličnega perja narejavec . . 183 Cvetlične tkanine fabrika . . . 140 Cvetlične tkanine narejavec . .140 Cvetlični listi, fabrika za nje . . 183 Cvetličnih sestavin narejavec . .183 Gviliha konopnega narejavec . .150
Cviliha lanenega narejavec . . . 149 Cviren, gl. Sukanec.
Cvista predeč.....................150
Ovistar...........................150
Cvist, strojev za to tkanino postavljaš ......................74
Cvist, trgovec s to tkanino . . . 309
V
C.
Gaja in juhe oddaja..............220
čaja in punša pivnica............227
čaja kuhač.......................227
čaj in rum, trgovec ž njima . . 321 čaj, peciva k njemu narejavec . 202
Čaj, trgovec ž njim..............321
čakalni voznik...................347
čanderar.........................348
Casomernih instrumentov fabrika 80
časniška pisarnica...............307
časnikar (žurnalist).............300
časniški podjetnik in prodajavec 307 časniško odpravništvo . . . . 307
časnikov izdajavec...............307
Časnikov prodajavec..............307
Časnikov založnik................307
Čebelarski izdelki, trgovec ž njimi 290 Čebelarsko orodje, trgovec ž njim 301 Čebele, trgovec ž njimi .... 288 Čebolni vosek, trgovec ž njim . 290
Čebula, trgovec ž njo............317
Čepinje steklene, trgovec ž njimi 293
Čerap narejavec..................173
Česanje in čiščenje ovčje volne . 128
Česal konjskih nareja...........43
česavec ...................... 186
češavec in brivec..............186
Česen, trgovec ž njim..........317
Češarki, podob iž njih in pa loncev za cvetlice narejavec .111 Češpe, sušilnica za nje .... 204 češp vkuhovavec ....... 204
čeva, čevljar, gl. čreva, črevljar.
čežane narejavec.................204
čipek (špic) fabrika.............162
čipek in zastorov fabrika . . .162 čipek in zastorov narejavec . . 162 Čipek in posamontov narejavec . 162
čipek narejavec..................162
čipek snaživec...................185
čipkanega blaga fabrika .... 162 Čipkanega papirja fabrika . . .192 čipkastega papirja narejavec . . 192 Čipke in posamenti, trgovec
ž njimi.....................314
čipke in vezeninsko blago, trgovec ž njim...................314
Čipke, ročne in švicarske vezenine, trgovec ž njimi . . .314 čipke, šola za njih šivanje . . . 360
čipke, trgovec ž.njimi...........314
Čista zlata pena, fabrika za njo . 66 čistilnih in mlatilnih strojev fabrika ............................74
Čistilnih tresak narejavec ... 96 čistilnikov za žito in strojev za
klajo narejavec..............74
čistilnikov za žito narejavec . . 74
čižmar...........................313
čižmov narejavec.................173
čohelj kovač......................43
čokolada, fabrika za njo .... 201
čokolade narejavec...............201
čokolade prodajavec..............320
Čolničev za vezenje (Schiflli) narejavec ......................74
čolni, plovstvo z njimi .... 351 čolni, trgovec z losom za nje . 291
Čolni, trgovec ž njimi...........296
Čolnov gativec....................82
Čolnov in cilj narejavec .... 82
čolnov in cilj vodnik............351
čolnov lovec....................'152
čolnov narejavec..................82
čolnov posojavec.................357
Čolnov tesač......................82
čopičar..........................125
Čopičar in omelar................125
čopiči, trgovec ž njimi .... 303
Črčkov narejavec..................17
čreslaste skorje, trgovec ž njimi . 290 Čreslo in ježice, trgovec ž njimi . 290
čreslo in lesno oglje, trgovec
ž njim........................290
Čreslo, drobilnic za nje imetnik . 92 čreslo, izlečka iž njega fabrika . 230 čreslo, mlin in stope	za nje . . 92
čreslo, mlin za nje.................92
čreslo, stope za nje................92
Čreslo, trgovec ž njim.............290
Čreva, njih čistivec................209
Čreva, njih čistivec in prirednik . 209
čreva, njih izpiravec...............209
Čreva, njili namakavec .... 209 Creva, njih pripravljaš .... 209 Čreva, trgovec ž njimi .... 290 črevca, trgovec ž njimi .... 290 čreveljskih golenic narejavec . 173 Čreveljskih jermenov narejavec . 173 Čreveljskih podplatov naroja-
vec.......................150
Čreveljski jermeni, trgovec ž njimi 302 črevesnih stran narejavec ... 91 črev in mehurjev	pripravljaš	.	.	209
Črevljar........................173
Črevljar krpač..................173
Črevljarskega blaga fabrika . . 173 Črevljarskega blaga narejavec . 173 Črevljarskega kleja narejavec . 199 črevljarskega orodja narejavec . 43 Črevljarskega orodja prodajavec 302 Črevljarskega voska narejavec . 237 črevljarskega voščila fabrika . . 241 črevljarskega voščila narejavec . 241 črevljarskega železa narejavec . 43 Črevljarske priprave, trgovec
ž njimi...................295
črevljarske reči,	trgovec ž	njimi	302
črevljarskih desàk in kopit nare-
javec .....................111
črevljarskih desâk narejavec . .111 črevljarskih kopit narejavec . .111 črevljarskih žrebljev nareja po
mrzlem načinu...............51
Črevljarski klej, trgovec ž njim . 327 črevljarski žreblji, trgovec ž njimi 301 črevljarsko blago in modrci za
gospe, trgovec ž njimi . . 314 Črevljarsko blago, trgovec ž njim 313 črevljarsko orodje, trgovec ž njim 302 črevljarsko voščilo, trgovec ž njim 327
črevljekrp.......................173
črevljev okras iz trakov, njega volnenih in svilenih tvarin,
narejavec...................158
črevljev okras, njega narejavec . 158
črevljev prešivavec...............173
Črevljev sestavine, njih narejavec 158
Črevljev sklad....................313
črevljev snaživec.................356
črevljev vrhovni deli, njih narejavec ........................173
črevljev vrhovni deli, njih prešivavec ........................173
črevlji in kožuhovina, trgovec
ž njimi......................314
črevlji in obleka, trgovec ž njimi 314 Črevlji in škornji, podkovic za nje
nareja........................43
Črevlji, kopit za nje narejavec .111 Črevlji, kopit za nje narejavec in
kopit rezljač................111
črevlji, trgovec s kopiti za nje . 301 črevlji, trgovec ž njimi .... 313
črke, livamica za nje.............274
črkolivarnica in galvanoplastika,
zavod za nju.................274
Črkolivarniško blago, trgovec
ž njim.......................295
Črkolivec.........................274
črk slikar........................269
Črna barva, barvarija na njo . . 166 črna barva, barvar na njo . . . 166 črna pločevina, blaga iz nje narejavec ...........................49
črnega in belega kruha pekar . 197
Črnega kruha pekar................197
Črnice (borovnico) in brusnice,
trgovec ž njimi...............317
Črnoleške ure, njih narejavec . . 86 Črnoleške ure, trgovec ž njimi . 298 črtal (ravnil) lesenih narejavec . 103 črtalni (rastriralni) izdelki, fa-
brika za nje................193
črtalni zavod....................193
Črtavec..........................193
».
Damast, fabrika zanj.............149
Degrasna fabrika.................246
Dekatêr (močivec sukna)	.	.	. 166
Dekatura.........................166
Dekliška dela, šola za nje	.	.	. 360
Dekliške obleke fabrika .... 172
Dekstrin, fabrika zanj...........199
Delavska gostilnica..............226
Delavsko perilo, njega nareja . . 170 Delikatese, likerji, živež in špecerijsko blago, trgovec ž njimi 321
Delikatese, trgovec ž njimi . . . 321 Delo izkazujoče pisarnice . . . 389 Delo posredujoči zavodi .... 359
Delovnica mehanična...............74
Denarja posojavec................342
Denarnih mošen narejavec . . . 120
Denar, sensal ž njim.............342
Denar, špekulant ž njim .... 342 Dentist...........................88
Derenice in skodtje, njih narejavec ...........................100	:
Derenice (treske),, trgovec ž njimi 291 Desetero zapovedi risarji in
trgovci ž njimi.............279
Desetinskih tehtn ic narejavec . 85
Desinatêr . . ...................279
Deške obleko fabrika.............171
Detelja, trgovec ž: njo..........290
Deteljno seme, trgovec ž njim . 290 ' Devetogubov (tripv blekov) snaživec (drobar)...................209
Devocijske stvari, trgovec ž njimi 303 Deželni pridelki, komisijsko o-
pravilo ž njimi.............336
Deželni pridelki, trgovec ž njimi 290'
Dežnikar.........................177
Dežnikar in solnčnikar . . . .177. Dežniki, stojal za nje narejavec . 177 Dežniki, trgovec ž njimi .... 314
Dežnikov fabrika.................177
Dežnikov narejavec...............177
Dežnikov, stojal za nje fabrika . 177.
Dijamantov brusivec...............18
Dijamantov zajemavec .... 65
Dijorama.........................362
Diljic izpiljevanje, narejavec Žag
za nje......................43:
Diljic izpiljevanje, trgovec s stvarmi za nje....................295
Dimnikar.........................271
Dim požirajočih priredov fabrika 75
Dinamita narejavec...............251
Dinamit, fabrika zanj............251
Dinamit in reksit, fabrika za nju, 251 Dinamit, trgovec ž njim .... 327
Dišave, stope za nje..............230
Dišave, trgovec ž njimi .... 230 Divjačina, trgovec ž njo . . . . 316 Dlaka, čistilnica in zboljševalnka
za njo.......................124
Dlaka in cunje, čistilnica in zbolj-
ševalnica za njo.............124
Dlakarji..........................153
Dlakastega blaga narejavec . . 153 Dlakastih tkanin fabrika .... 153
Dlaka, trgovec ž njo..............290
Dlake čistivec....................124
Dlake in cunj čistivec in zboljše-
vavec.......................124
Dlake izpiravec...................124
Dlake zboljševavec................124
Doge za sode, njih narejavec . . 98 Doge za sode, žage za nje posestnik ...........................98
Doge, žaga za nje..................93
Dog in obročev za sode narejava 98 Doiilje, posredovalnica za nje . 359
Domača lekamica.................231
Domači mlin (žrnov).............195
Domači vezci....................161
Domino-igre, fabrika za nje . .111 Domino-igre, njih narejavec . .111
Dopisnik za časnike.............366
Dopisnik za zasebnike .... 359
Dostavljač......................330
Dostavniška vožnja..............347
Dostavniških voz podjetba . . . 347 Dragega kamenja brusivee ... 18 Dragega kamenja ponareja, fabrika za njo.....................38
Dragega kamenja, ponarejenega,
izdelovavec.................38
Dragega kamenja rezavec ... 18 Dragega kamenja vrezovavec . . 18 Drago kamenje, brusilnica za uje 18
Drago kamenje (ne zajeto), trgovina ž njim..................294
Drago kamenje, parna brusilnica
za nje........................18
Dragotinar.........................65
Dragotinar in zlatar...............65
Dragotinar, zlatar in srebrar . . 65 Dragotine in ure, trgovec ž njimi 294 Dragotine, njih zajemavec ... 65 Dragotine, trgovec ž njimi . . . 294
Dragotinsko blago, trgovec ž njim 294 Dragotinski izdelki, fabrika za nje 65
Dražbeni zavod.................359
Dražbeno in komisijsko opravilo 336
Dražbe, zavod za nje...........359
Drčalnica......................362
Drenažnih cevi fabrika .... 29
DrAnažnik .....................259
Drčnažni tehnik................257
Drevesnica...................... 4
Drevesno in gozdno semenje,
trgovec ž njim............290
Drevesno semenje, trgovec ž njim 290 Drevje, trgovec ž njim .... 290
Drgač..........................361
Drobar ....................... 209
Drobarji in lojarji............209
Drobarsko blago, trgovec ž njim 315
Drobivci kosti.................111
Drobnica, trgovec ž njo .... 287
Drogist........................327
Dromeij narejavec...............91
Droži kuhavec................  215
Droži narejavec................215
Droži, trgovec ž njimi.........322
Droži umetalnih fabrika . . . .215
Drožke, njih imetnik...........347
Drsališče na ledu..............362
Drsališka podjetba.............362
Drva, njih sekanje..............93
Drva, njih prodajavec...........291
Drva razsekana, trgovec ž njimi . 291
Drva, trgovec ž njimi...........291
Drva, trgovec ž njimi na drobno 291 Drva, zavod za njih razsek ... 93
Drvosek..........................93
Drv plavivec....................252
Drv plavljenje..................352
Dunajske beline narejavec . . . 239 Dveri, oken in tal fabrika . . . 102 Dveri, samogibnih zapiralnikov
za nje narejavec............74
Dvotkanine konopne narejavec . 150 Dvotkanine lanene narejavec . . 149 Dvovprežnega voza voznik . . . 347 Dvoživke, trgovec ž njimi . . . 288
E.
Efekti, senzal za nje............343
Efekti, trgovec ž njimi.........33!)
Efektne borze obiskovavec . . . 343
Efekne borze sensal..............339
Eksportêr........................330
Eksportêr in importer............330
Električna svečava, zavod za njo 280 Električna železnica . . . . • . 346 Električni stroji, fabrika za nje . 83 Električni vodi, njih naprava . 83
Električni zavod.................280
Električno oglje, fabrika za nje . 233
Elektrik........................  83
Elektromagnetični stroji, fabrika
za nje.......................83
Elektrotehnični stroji, fabrika
za nje ..................... 83
Esencije in eterična olja, trgovec
ž njimi.....................327
Elektrotehnik.....................83
Esencij eteričnih narejavec . . . 248
Esencij fabrika..................217
Esencij in likerjev narejavec . .217
Esencij narejavec................248
Esencij prodajavec...............327
Eskamotêr........................362
Eskomptno opravilo...............339
Eter, fabrika zanj ..............230
Eterskega olja narejavec . . . .248 Eterskih esencij narejavec . . . 248 Etersko olje in eterske esencije.
fabrika za nje..............248
Etikete, fabrika za nje..........192
F.
Fabriške vrvi, trgovec ž njimi . 309
Fajanse fabrika................ 30
Faktor (prim. opomnjo 4.).
Farmacevtični instrumenti, fabrika za nje ...... • 84
Farmacevtični instrumenti, trgovec ž njimi...................297
Fekalij izlečki, fabrika za nje . . 254 Fenilnokislega apna narejavec . 238
Fenol, fabrika zanj..............238
Fergar (gl. opomnjo 4.).
Fesov fabrika....................180
Fijakar..........................347
Fijakar in najemščak.............347
Filigranskega blaga narejavec . 65
Filjerka.........................317
Firemskih tabel slikar...........269
Firneža (pokosti) narejavec . . 243 Fizikalni instrumenti, fabrika
zanje........................84
Fizikalni instrumenti, trgovec ž njimi...................  297
Fizikalni, matematični in farmacevtični instrumenti in priredi, njih narejavec .... 84 Flanela, fabrika za njo . . . .141
Flanela, trgovec ž njo.........310
Fluorovovodenčeve kislino fabrika ......................229
Foliopapirja in pečatnih znamek
narejavec.................192
Fosfata in spodija fabrika	.	.	.	254
Fosfat, fabrika zanj...........254
Fosforja fabrika...............229
Fosforjevega testa fabrika	.	.	.	252
Fosforjevega testa narejavec	.	.	252
Fotogena nareja................236
Fotograf.......................277
Fotografični papirji, fabrika za
nje.......................190
Fotografični zavod.............277
Fotografije, trgovec ž njimi	.	.	305
Fotografi na porcelanu, izdelovanje ......................277
Fotografijske potrebščine, trgovec ž njimi.................297
Fotografijski slikar...........278
Fotografijskih preparatov fabrika	230
Frankobrodskega črnila narejavec ......................239
Frezovalnica...................104
Frotêr ........................... 361
Fužina.........................41
Gr.
Galanterije, pisalne potrebščine
in papir, trgovec ž njimi . . 304 Galanterija in pohištvo, trgovec
ž njima.....................300
Galanterijskega blaga fabrika (kovinska galanterija) .... 61 Galanterijskega blaga narejavec
(lesena galanterija) . . . .111 Galanterijskega blaga narejavec
(usnjena galanterija) . . . 120 Galanterijskega, kratkega, papirnega in igralnega blaga pro-
dajavec........................303
Galanterijski delavec (kovinska
galanterija)...................61
Galanterijski kamenorezec ... 18
Galanterijski klepar................56
Galanterijski ključavničar ... 49
Galanterijski mizar................103
Galanterijski tokar................111
Galanterijsko blago in podobe,
trgovec ž njimi...............303
Galanterijsko blago, kramar
ž njim.........................303
Galanterijsko blago, trgovec
ž njim........................303
Galanterijsko blago, trgovina ž njim v zvezi z drugo trgovino ...............................303
Galanterijsko in bižuterijsko blago, trgovec ž njim .... 303 Galanterijsko in igralno blago,
trgovec ž njim.................303
Galanterijsko in kratko blago,
trgovec ž njim...............303
Galanterijsko in krajno blago,
trgovec ž njima..............330
Galanterijsko in norimberško
blago, trgovec ž njima . . 303 Galanterijsko in špecerijsko blago, trgovec ž njima .... 322 Galanterijsko in umetalnostno
blago, trgovec ž njim . . . 303 Galeta, trgovec ž njo.............309
Galuna dobivanje ................229
Galuna naTejavec.................229
Galunova tvarina, njeno izkoriščanje ......................229
Galun, strojarstvo ž njim . . .116 Galvanizovavec in narejavec bronastega blaga.....................73
Galvanizovavec....................73
Galvanoplastika, zavod za njo in
črkolivarnica...............274
Garane preje predilnica .... 135 Garane prejnine tkalnica . . . 141
Garnikov narejavec...............111
Gasilnega orodja fabrika .... 74 Gasilne mase narejavec .... 230 Gasilne priprave, trgovec ž njimi 296 Gasilnih brizgalnic fabrika ... 74 Gasilnih brizgalnic narejavec . . 74
Gasilnih brizgalnic, parnih, nare-
javec .......................74
Gasivee..................... 261, 362
Gasivskih pasic fabrika . . . .150
Gazo vine fabrika.................134
Genre-slikar......................367
Giljoščr...........................70
Gillov in mikal popravljač ... 74 Gimnastične predstave, njih pri-
redniki.....................342
Gitara, igravec na njo............362
Gitare, vijakov za nje narejavec 91
Gitar narejavec....................91
Glacé-papirja in kartonskega pa-
papirja nareja..............190
Glacé-rokavic narejavec . . . .176
G?«c<f-usnja barvar...............118
Glaj in surik, fabrika za nju . . 239
Glasbenik.........................367
Glasovir, gl. Klavir.
Glauberjeve soli fabrika .... 229 Glavičaric fabrika ...... 53
Gldvničar.........................342
Glavnikar.........................109
Glavniki, trgovec ž njimi .... 303
Glažuta............................35
Gledališče........................362
Gledališka podjetba...............362
Gledališka šola...................360
Gledališke vstopnice, pisarnica
za nje......................359
Gledališki agent..................359
Gledališki in godbeni agent . . 359
Gledališki slikar.................268
Glicerin, fabrika zanj............246
Glina in kamenje, stope za nju . 27
Glina, stope za njo................25
Glina, trgovec ž njo..............292
Glina, zoper ogenj varna, trgovec
ž njo.......................292
Glinasta posoda, trgovec ž njo . 293 Glinastega blaga fabrika .... 29 Glinastega blaga narejavec ... 29 Glinaste posode narejavec ... 29 Glinasto blago, trgovec ž njim . 293 Glinasto in stekleno blago, trgovec ž njim........................293
Glinastih cevi fabrika.............32
Glinastih pip narejavec .... 29
Glinastih peči fabrika.............29
Glinastih peči narejavec .... 29 Glinastih podob narejavec ... 23
Glinasti stavbni okrasi, njih narejavec .......................33
Gline dobivač......................25
Gline izpiravec....................25
Gline oblikar......................23
Gline žveplenokisle fabrika . . 229
Glinopek.........................29
Glinovčnih flašek narejavec . . 32
Globočin vrtavci................260
Glumač........................  362
Gnetec.........................361
Gnoja narejanje..................254
Gnoja umetalnega fabrika . . . 254 Gnojila, trgovec ž njimi .... 327 Gnojilnega apna in portlandskega cementa nareja ... 21 Gnojilne moke narejavec .... 254 Gnoj umetalni, trgovec ž njim . 327 Gobe morske, trgovec ž njimi . 290 Gob morskih čistilnica in sušilnica ............................ 7
Gob morskih lovljenje ....	7
Godal narejavec ....... 90
Godalnih škatljic fabrika ... 90 Godal samogibnih narejavec 90 Godbena podjetba v zdraviliščih 362
Godbeni agent . . .	• ... 359
Godbeni instrumenti, posodil-
nica za nje.................357
Godbeni instrumenti, samogibni,
fabrika za nje...............90
Godbeni instrumenti, trgovec
ž njimi.....................299
Godbenih igral narejavec . . . 91 Godbenih instrumentov fabrika 91 Godbenih instrumentov narejavec ............................91
Godbenih instrumentov popravljač ........................91
Godbeni podjetnik................362
Godbe učitelj................ 360, 366
Godbil fabrika....................91
Godec............................362
Goleničar........................173
Golobar..........................288
Golobar in trgovec s pticami
pevkami.....................288
Gombar...........................107
Gombi in kratko blago iz kovin,
fabrika za nje...............61
Gombi iz kovine, fabrika za nje . 61 Gombi iz lesa, roga, kosti, ko-ščaka, biserne matice itd.,
fabrika za nje..............107
Gombi leseni, trgovec ž njimi . 303 Gombi, prepredeni in prevlečeni,
njih narejavec..............158
Gombi stekleni, trgovec ž njimi . 293 Gombi, s tvarino prevlečeni, njih
narejavec....................61
Gombi, šivarica lukenj zanje . .170 Gombi, trgovec ž njimi i . . . . 303 Gombi, z zlatom in srebrom oplo-ščeni, fabrika za nje ... 61
Gombnic šivilja..................170
Gombov in galanterijskega blaga
fabrika.....................107
Gombov in kovinskega blaga narejavec .....................61
Gombov in krepina narejavec . 158 Gombov in vrveč narejavec . . 150 Gombov iz biserne matice narejavec ...........................107
Gombov iz koščaka narejavec . 107
Gombov iz sukanca narejavec . 158 Gombov iz tvarine nerejavec . . 61 Gombov koščenih narejavec . . 107 Gombov pralnih narejavec . . . 158 Gombov roženih in koščenih na-
rejavec .................107
Gombov roženih narejavec . . . 107 Gombov svilenih narejavec . . 158 Gomhov steklenih narejavec . 38
Gombov tokar..................107
Gopibovih ušesec narejavec . . 35 Gomoljike, trgovec ž njimi . . . 317 Gonilnih jermenov fabrika . . .119 Gonilnih jermenov narejavec . .119 Gorivo umetalno, fabrika zanje . 233 Gorkovzdnšnih strojev fabrika . 74 Gorski vodnik.................356
Gorušica (ženop), trgovec ž njo . 321
Gorušice fabrika................204
Gorušice napravljavec...........204
Gorušičastega papirja narejavec . 190 Gorušičnih konscrv narejavec . 204
Gosar ............................316
Gosi pekar........................226
Gosi, trgovec ž njimi.............316
Gosja jetra, trgovec ž njimi . . 316
Gosli fabrika...................91
Gosli igravec na nje............262
Gosli in lutenj (pljunek) nareja-
vec..........................91
Gosli, lokov za nje narejavec . . 91
Gosli narejavec.................91
Gosli sestavine, njih narejavec . 91 Gosli, tokov za nje narejavec] . . 103
Gostilnica........................225
Gostilnica in zahajalnica .... 225 Gostilnica s prenočiščem .... 225
Gostilničar.......................225
Gostilničarski in točarski obrt . 226 Gostilničarski in točarski obrt s točenjem žganja in kave
in oddajo jedil.............226
Gostilničarski obrt s vsemi pravicami .......................226
Gospa opletanje, poduk v njem . 360
Gospe, krojači za nje.............172
Gospé, krojačnica za nje .... 172 Gospodarskega orodja narejavec 74
Gospodarski kovač.............317
Gospodarsko orodje, trgovec
ž njim....................296
Gospodarsko orodje, železno, trgovec ž njim..............295
Gospodjein gospe, konfekcijazanjel71 Gospodje in gospe, krojač za nje 171 Gospodje in gospe, lišpovnega
blaga za nje narejavec . .270 Gospojnih klobukov fabrika . . 182 Gospojnih klobukov in avbic fabrika .........................182
Gospojnih oblačil konfekcija . . 172 Gospojnih plaščev fabrika . . .172 Gospojni plašči, trgovec ž njimi 314 Gospojno modno blago, trgovec
ž njim.....................314
Gosposke živali, trgovec ž njimi 288
Goveda mesar....................207
Goveda pitanje].................. 6
Goveja dlaka, trgovec ž njo . . 290 Goveja in prašičja dlaka, trgovec
ž njo.......................290
Govedo, trgovec ž njim .... 287 Govornik iz trebuha.............362
Gozdarski pridelki, trgovec ž njimi 290 Gozdnega semenja dobivalnica .	4
Gozdnega semenja dobivač ...	4
Gozdne jagode in gozdno semenje, trgovec ž njimi . . . 317 Gozdni pridelki, trgovec ž njimi 290 Gozdno semenje, trgovec ž njim 290 Grabelj in vil, lesenih, narejavec 100 Grabelj lesenih narejavec . . . 100
Grabelj narejavec...............100
Grabelj, vil in treslic narejavec . 100 Grablje in lopate, trgovec ž njimi 295 Gradelj, trgovec ž njim .... 310 Gradilni les, trgovec ž njim . . 291
Grah, luščilnica zanj...........196
Grahovih klobas fabrika .... 204
Grafitnega blaga narejavec ... 32 Grafitovih talilnikov fabrika . . 32
Grafit, stope zanj...............27
Gramoza dobivač..................24
Gramoza dostavljač..............292
Gramoz, jama zanj................24
Granati, brusilnica za nje ... 18 Granati, trgovec ž njimi .... 294
Granatov kopač...................18
Granatnega blaga narejavec . . 65 Granatno in zlato blago, trgovec
ž njim......................294
Granitnega blaga fabrika ... 17
Granitnica.......................15
Grbov slikar....................278
Grebenana preja, fabrika za blago iz nje......................141
Grebenana preja, narejavec
sukna ž nje..............141
Grebenana preja, tkanje sukna
iž nje.....................141
Grebenana preja, trgovina z blagom iž nje.................310
Grebenana volna, predilnice zanjo 135 Grebenane in garane preje predilnica ........................154
Grebenane preje predilnica . . .136 Grebenane preje tkalnica .... 141 Grebenano blago, trgovec ž njim 303
Grebenar........................ 53
Grebenar in spletavec tkanine . 53
Grebenov fabrika.................74
Grebenov narejavec...............74
Grebenov popravljač ..... 74
Gredaš fabrika...................74
Gredaš narejavec.................74
Gredašar........................128
Gredeljnih čolnov tesač ... 82 Grenke kapljice, Hoffmannove,
njih narçjavec.............217
Grenke soli fabrika.............229
Grenke soli narejavec...........229
Grenke vode prodajavec .... 325 Greznic in gnojniških jam snaži-
vec........................272
Greznic kidavec.................272
Griv fabrika....................184
Grobega blaga in orodja kovač . 43 Grobega blaga in sekir kovač . . 43 Grobega blaga in vozov kovač . 34 Grobega blaga kovač ...... 43
Grobega blaga kovač in nožar . 43
Grobega blaga kovač in pilar . . 43 Grobega blaga kovač in ponvar . 43 Grobega blaga, podkov in vozov
kovač.......................45
Grobega orodja in vozov kovač	. 45
Groblje dostavljač..............292
Grobov okraševanje..............354
Grobov okraševanje in osvečava,
zavodi za to...............354
Grobov okraševanje, vrtnarji
za to....................... 4
Grobov oprema, trgovec s stvarmi za njo..................330
Grobov osvečava............•	. 354
Gropar..........................348
Grozdnega cukra narejavec	.	. 199
Grozdnega izlečka narejavec	.	. 204
Gub narejavci...................171
Gubanic pekar...................197
Gubčalnic narejavec.............172
Gubčevalni zavod .	.	. .	.	.172
Gugalnica ......................362
Gugalnic narejavec...............76
Guma, tkalnica za njo .... 156
Guma, trgovec ž njo.........327
Gumbi, gl. Gombi.
Gumovega blaga fabrika . . . .113
Gumovega blaga narejavec . . .113 Gumove stvari, njih priredba . .113 Gurnovih tkanin fabrika .... 156 Gumovih nateg fabrika . . . .156 Gumovih nateg narejavec . . . 156 Gumovili žog narejavec . . . .113 Gumovo blago, trgovec ž njim . 303 Gutaperčnega blaga fabrika . . 113 Gutaperčnega blaga narejavec .113 Gutaperčno blago, trgovec ž njim 203
H.
Haljine narejavec...............138
Haljinskega sukna narejavec . . 138 Haljinsko sukno in kose, trgovec
ž njimi....................330
Haljinsko sukno in obleka, trgovec ž njima.................314
Haljinsko sukno in volna, trgovec
ž njima....................310
Haloksilina narejavec...........251
Haluga, trgovec ž njo...........290
Haluge predeč...................124
Haluge predeč in trgovec ž njo . 124
Haluge zbiravec.................. 4
Harfenist.......................362
Harmonijev fabrika...............90
Harmonijev in harmonik fabrika 90
Harmonijev narejavec.............90
Harmonij, igravec nanj .... 362 Harmonika, igravec na njo . . . 362 Harmonike, njih sestavin narejavec .............................90
Harmonik narejavec...............90
Harmonik popravljač..............90
Helijograflja...................277
Hektografov narejavec .... 230 Hidravličnega apna narejavec .113 Higijenskih stvari narejavec . .113
Hipodroma imetnik...............362
Hipotekarnih posojil posredova-
vec........................339
Hipotekarno in bančno opravilo 339
Historij slikar.................367
Hiše, agent ž ujmi..............359
Hiše in pohištvo, zavarovalnica
zoper njih požar...........344
Hiše, mešetar ž njimi...........359
Hiše, špekulant ž njimi .... 255 Hišnega in kuhinjskega orodja
narejavec..................100
Hišnih blagoslovov, na steklo
slikanih, nareja............39
Hišnih telegrafov, električnih, narejavec ......................83
Hišnih zvoncev, električnih, narejavec ......................83
Hišni upravnik....................359
Hišno orodje, trgovec ž njim . . 295
Hiš upravnik......................359
Hlače, naramnikov za nje fabrika 176 Hlače, naramnikov za nje narejavec ............................176
Hlače, natezalnikov za nje narejavec ........................52
Hlače,zapogovàl zanje narejavec 53 Hladilnih priredov fabrika ... 74 Hmeljevih sušilnic gradivec . . 74 Hmelj in plodovi, trgovec ž njimi 290 Hmelj in sirovi pridelki, trgovec
ž njimi ....................290
Hmelj, mešetar ž njim............337
Hmelj, trgovec s koli zanj . . . 291
Hmelj, trgovec ž njim............290
Hmelj, žveplarnica zanj ....	4
Hodišča, kamenov za nje fabrika 32 Hodnične preje narejavec . . . 150 Hofmanovca narejavec . . . . 217 Homeopatična kava za zdravje,
fabrika za njo..............205
Homeopatična kava za zdravje,
nje narejavec...............205
Homotâr.......................121
Hostij pekar..................202
Hotel ...........................225
Hotela zakupnik...............225
Hotel gami....................225
Hôtelier......................225
Hranilnica....................340
Hranilnih preparatov fabrika .	.	204
Hranodavec....................226
Hranilno in posojilno društvo	.	341
Hren, trgovec ž njim..........317
Hruškovec, trgovec ž njim . .	.	323
Hvošč, trgovec ž njim.........290
I.
Igel brusivec.....................53
Igel fabrika......................53
Igel kovač........................53
Igel narejavec....................53
Iglarskega blaga fabrika .... 63 Iglarsko blago, trgovec ž njim . 295
Igle brusilnica za nje..........53
Iger s petjem podjetba .... 362
Igračar.......................111
Igrače in slaščice, trgovec ž njimi 320 Igrače iz lesa, trgovec ž njimi . 303 Igrače iz pločevine, trgovec ž
njimi......................295
Igrače, trgovec ž njimi .... 303
Igrač fabrika...................111-
Igrač iz lesa narejavec . . . .111 Igrač iz pločevine narejavec . . 56
Igrač narejavec..................111
Igralne karte, trgovec ž njimi. . 304
Igralnih kart fabrika.............191
Igralnih kart narejavec .... 191
Igralnih kart snaživec...........191
Igralnih znamek in (papirnatih)
vinjet narejavec.............192
Igralnih znamek in vinjet (iz pločevine) nareja................61
Igralnih znamek narejavec ... 61 Igre s petjem, imetnik dvorane
za nje.......................362
Da kopanje.........................25
Har................................26
Ha tolkač.........................261
Ila tolkač in tlakar.............261
Ilo, jama za njega kopanje ... 25 Imetje javnih stranišč ..... 361
Importêr..........................330
Impregnacija, zavod za njo . . 95 Impressario................. 359, 362
Indiga in karmina nareja . . . 239
Indiga narejavec..................239
Indiga, orselje, kozjih črešenj in citron preparati, fabrika za
nje..........................239
Indiga preparati, fabrika za nje . 239 Informacijska pisarnica .... 358
Inkasno opravilo..................339
Inseratna pisarnica...............358
Inseratov nabiravec...............358
Instalacija parovodnih in vodovodnih naprav .............. 202
Instalator plinovodov in vodovodov .......................262
Instalator telefonov...............83
Instalator telegrafov ..... 83 Instrumenti farmacevtični, fabrika za nje.......................84
Instrumenti farmacevtični, trgovec ž njimi..................297
Instrumenti fizikalni, fabrika za
nje...........................84
Instrumenti fizikalni, trgovec ž
njimi........................297
Instrumenti kirurgični, fabrika
za nje........................87
Instrumenti kirurgični, trgovec
ž njimi......................297
Instrumenti muzikalni, trgovec
ž njimi......................299
Instrumenti optični, fabrika za
njo...........................84
Instrumenti optični, trgovec ž
njimi......................  297
Instrumenti, trgovec ž njimi . . 297 Instrumenti znanstveni, fabrika
za nje.......................84
Instrumenti znanstveni, trgovec
ž njimi.....................297
Instrumenti in aparati fizikalni, matematični in farmacev-tični, njih narejavec ... 84 Instrumentov muzikalnih fabrika 91 Instrumentov (muzikalnih) sesta-
vine, njih narejavec ... 91 Instrumentovnavtičnih narejavec 84 Instrumentov popravljač ... 84 Instrumentov sestavine, trgovec
ž njimi......................297
Inžener'..........................250
Inžener civilni.................256
Inžener kulturni................257
Inžener strojski................. . 256
Irhar.............................116
Iridnih biserov narejavec ... 38 Iridnih in steklenih biserov narejavec .............................38
Iridovavec.........................73
Izba akustična....................362
Izbar............................ 273
Izbe, njih slikanje, matic (patron)
za nje narejavec.............279
Izbe, njih slikar.................268
Izbe, njih slikar in patronirar . 268
Izbe, njih snaživec ..............273
Izbe, njih v najem dajavec . . . 225
Izbe, njih voščivec...............273
Izbe, paste za nje narejavec . . 245 Izbe, trgovina z opravnimi predmeti za nje.......................300
Izdelovalnica za rudo..............12
Izprane krede fabrika.............239
Izpraznovavec in nakladač . . . 349
Izseljevalni agent................336
Izseljevalna pisarnica ..... 336 Izstrelki in šprih (šibre), trgovina
ž njimi......................296
Izterjevalno opravilo.............339
Izterjevavec denarja (za dano
pivo)........................323
Izvažavec ....................... 330
Izvažavec in uvažavec.............330
Izvedenci.........................359
Izveskov in črk slikar............269
izveskov'slikar ........ 269
J.
Jabolčnika narejavec...........219
Jabolčnik in hruškovee, trgovec ž njima.....................323
Jabolčnik, trgovec ž njim . . . 323 Jabolčnokislih soli nareja . . . 230 Jabolk pečenih prodäjavec . . . 285 Jacquardovih kart delavec . . . 279 Jacquardovih pokrovov fabrika . 279 Jader in zastav narejavec . . . 150
Jader narejavec...................150
Jajca in pšeno, trgovec ž njimi .317 Jajca in suho sadje, trgovec ž
njimi........................317
Jajca, kuhano maslo, cukor in
kava, trgovina ž njimi . . . 322 Jajca, perutnina in živež, trgovec
s tem........................317
Jajca, sveže maslo, sir in strde-' nice, trgovec ž njimi . . .317
Jnjčar............................317
Jamohodov in vitlov nareja . . 74 Jamski kameni, trgovec ž njimi . 292
Janiž, trgovec ž njim.............322
Jantarja strugar..................110
Jantarsko blago, fabrika za nje . 110 Japonsko blago, trgovec ž njim . 303
Jarbolar...........................82
Jarmar............................121
Ječmenar..........................290
Ječmenova stopa...................196
Ječmenovega cukra narejavec . 201 Ječmenovega pšena narejavec . 196 Jedavčeve kisline fabrika . . . 229 Jedil mrzlih in gorkih oddaja . . 226 Jedilnega kisa narejavec .... 218 Jedilnega prahu fabrika .... 230
Jedilnica.......................226
Jedilnica in pivnica..............226
Jedilničar........................226
Jedilničarstvo....................226
Jedilno blago, trgovec ž njim . . 322 Jedki natron, fabrika zanj	.	.	.	229
Jekla brusilnica...............69
Jekla brusivec.................69
Jekla čistilnica...............41
Jekla in kovine brusivec	....	69
Jeklar.............................43
Jeklarnica ........................41
Jeklarnica in jekla raztezalnica . 41
Jekla valjarnica...................41
Jeklenega blaga fabrika .... 43 Jeklenega blaga narejavec ... 43 Jeklenega kratkega blaga fabrika 52 Jeklenega, orodja brusivec .■ 69 Jeklenih godal narejavec ... 90
Jeklenih peres fabrika.............52
Jeklenih pisalnih peres fabrika . 52 Jeklenih stremenov in zapon narejavec ......... 52
Jeklenih stremenov narejavec . 52 Jekleno blago* trgovec ž njim . 295
Jekleno, medeno, kositrno, leseno in iz slame pleteno blago, trgovina ž njim...................295
Jeklo, livamica za nje.............41
Jeklo, pudlovnica za nje . . . . 41 Jeklo, raztezalnica za nje ... 41
Jeklorezec ...................... 274
Jekloreznica......................274
Jeklotiskar.......................276
Jelec (ročajev) jedkavec . . . .111 Jelec tokar.......................111
Jelenje rogovile, trgovec ž njimi 290 Jermeni, Jermenar, glej Remeni,
Remenar.
Jesih, gl. Kis.
Jetnikov prehranjevaveč . . . .226
Jezdarnica.......................360
Jeziki, šola za nje..............360
Jezov gradnja....................259
Jezov kopač......................259
Ježic mlinar . . . . ■...........230
Ježičnega izlečka narejavec . . 230 Ježične moke narejavec .... 230 Ježne priprave fabrika .... 121
Ježnih oslov posojavec .... 347 Ježnih, voznih in popotnih potrebščin narejavec .... 121 Jodovih preparatov fabrika . . 230
Jop fabrika.......................172
Jop narejavec . ..................172
Jope, trgovec ž njimi.............312
Juha in čaj, zavod za nju . . . 226 Juha izlečka za njo narejavec . .211
Juha, zavod za njo................226
Juta, prelnica in tkalnica za njo 151
Juta, prelnica za njo.............151
Juta, tkalnica za njo.............151
Jutenine fabrika..................151
Jute odpadki, čistilnica za nje . 130 Juvelir............................65
Juvelir in zlatar.....................65
Južni pridelki, delikatese, cuker in kava, trgovec ž	njimi	.	.321
Južni pridelki in delikatese, trgovec ž njimi....................321
Južni pridelki in sadje, trgovec
ž njimi........................317
Južni pridelki, trgovec	ž	njimi	. 321
Južni pridelki, trgovina ž njimi v zvezi z drugo trgovino . . 322
K.
Kabinet akustični  .............362
Kablji. fabrika za njo ...... 83
Kadar...........................98
Kadi (iz pločevine) narejavec . . 56
(aiovenisch.)
43
Kadi, kopeli v njih............361
Kadilne priprave iz lesa, njih
nareja...................111
Kadilne priprave, trgovec ž njimi 303 Kadilnih priprav in igrač proda-
javec....................303
Kadilnih priprav narejavec . .111 Kafra, čistilnica za njo .... 230
Kajbar..........................56
Kajbe, trgovec	ž njimi	.... 295
Kakao, fabrika zanj............201
Kaligraf.......................279
Kaliko ta narejavec............146
Kalilnega prahu narejavec . . . 230
Kalupar ,.......................40
Kalupnice rezane, žaga za njih
narejo....................93
Kalupnic, rezanih narejavec . . 93
Kambovâr.......................214
Kamej vrezovavec................18
Kamena kipar....................17
Kamenar.........................17
Kamenarskega blaga fabrika . . 17 Kamenarsko	blago,	trgovec
ž njim...................293
Kamena sol, trgovec ž njo . . 292
Kamena trgač....................15
Kamenega blaga fabrika .... 17 Kamenega blaga, umetalnega, fabrika ..........................22
Kamenega ola varivec...........214
Kamenega olja čistilnica . . . 336 Kamenega olja narejavec . . . 236 Kamenega posodja narejavec . . 30 Kamenega voska belivec . . . 236 Kamega voska dobivanje ...	2
Kamenega voska topilnica . . . 236 Kamene lepenke fabrika .... 244 Kamene mozajike fabrika ... 22 Kamene mozajike narejavec . . 22 Kamene ploče, trgovec ž njimi . 292
Kamenica........................15
Kamenica in jama................15
Kamenica in peskarnica .... 15
Kamenice zakupnik...............15
Kamenih plošč narejavec ... 17 Kamenih smolcev dobivanje . .	2
Kamenina, glinasto posodje in glinasto	blago,	trgovec
ž njimi..................293
Kamenine pekar..................30
Kameninskega blaga fabrika . . 30 Kameninskega blaga in porcela-
nove opeke narejavec ... 32 Kameninskega blaga narejavec . 30 Kameninsko	blago,	trgovec
ž njim...................293
Kameni nepristni, trgovec ž njimi 293
Kameni smolci, trgovec ž njimi . 327
Kameniška podjetba..............15
Kamenja dostavljač..............292
Kamenja dostavljanje...........292
Kamenja, gramoza in gradiva
dostavljač.................292
Kamenja in gramoza dostavljač . 292
Kamenja klavec..................17
Kamenja rezač...................18
Kamenja rezač in brusivec ... 18
Kamenja vrezovavec...............18
Kamenja žagar...................17
Kamenje, črk vanje dolbec ... 17
Kamenje, stopa za nje...........27
Kamenje, trgovec ž njim .... 292 Kameno blago iz umetalnih ka-
menov, fabrika za nje ... 22
Kameno blago iz umetalnih ka-
menov, njega narejavec . . 22 Kameno blago, trgovec ž njim . 293 Kameno posodje, trgovec, ž njim 293
Kamenosek.........................17
Kamenosek in žagar kamenja . 17
Karnenotiskar....................276
Kamenotiskar in litograf . . . .276 Kamenovine narejavec .... 27 Kamenovine umetalne narejavec 22 Kamenov umetalnih fabrika . . 22
Kanalov trebivec.................272
Kanditi, fabrika za nje .... 201 Kanditi, trgovec ž njimi .... 320
Kanditov narejavec.............201
Kanditov prodajavec............320
Kanoni in lafete, fabrika za nje . 76
Kantina..........................226
Kantinar.........................226
Kantine zakupnik.................226
Kantinski krčmar.................226
Kanvas, fabrika zanj.............146
Kaolin, izpiralnica zanj .... 26 Kaolin, jame za njega kopanje . 26
Kapar............................178
Kape, krojač za nje..............178
Kapelnik.........................362
Kape, obodcev za nje fabrika . .121 Kape, obodcev za nje narejavec . 121 Kape, obodcev za nje rezač . . 121 Kape orijentalne, njih narejavec 180
Kape, trgovec ž njimi............178
Kapic narejavec..................251
Kapitalist.......................342
Kap narejavec....................178
Kaputmort, fabrika zanj .... 239 Karbolineja narejavec............238
Karbolna kislina, fabrika za njo . 238 Karbolno apno, fabrika za nje . 238 Karbolnega apna narejavec . . 238 Karbonizacija prediva in tkanin . 166
Karbonizacijski zavod (za sirovo	
in umetalno volno) . . . .	128
Karet narejavec		79
Karikaturist		
Karlovovarski oblati, njih nare-	
javec 		202
Karmina narejavec		239
Kartač delavec		251
Kartač fabrika 		251
Kart delavka		279
Karte (igralne, voščiine itd.) trgo-	
vec ž njimi		
Kart (igralnih) narejavec . . .	191
Kart (igralnih) slikar		191
Kartona narejavec..............188
Kartonski papir, fakrika zanj . . 188
	
Kartonažnega blaga narejavec . 104	
Kartonažni izdelki,	fabrika za
nje			194
Kart snaživec . .	. . 191
Kašar		
Katešu, fabrika zanj		230
Katun in rute za na	j? d 4
vec ž njimi .	
Katunovi izrezki, trgovec ž njimi 310 Kava, čaj in čokolada, trgovec
ž njimi...................321
Kava, čaj in rum, pivnica za nje 227 Kava in čaj, trgovec ž njima . . 321 Kava in mleko, pivnica zà nje . 227 Kava, mlinov za njo narejavec . 74
Kavarnica......................227
Kavarnica in gostilnica .... 226
Kavarnica in pivnica...........227
Kavarnica z oddajo hladil . . . 227 Kavarnica z oddajo mlečnatih
jedi.......................227
Kavarničar......................227
Kavarnice zakupnik..............227
Kava, trgovec ž njo............321
Kavčmar.........................285
Kavčukova pečatila, trgovec
ž njimi....................304
Kavčukovega blaga narejavec . 113 Kavčukovega in gutaperčnega
blaga narejavec............113
Kavčukovega obliža (flajštra)
narejavec..................230
Kavčukovih pečatil narejavec .113 Kavčukovo in gutaperčno blago,
trgovec ž njim.............113
Kavčukovo in mavčno blago,
trgovec ž njim.............303
Kave in cukra prodajavec . . . 321
Kave Žgavec.....................206
Kavijar, trgovec ž njim .... 321 Kavnega izlečka narejavec . . . 205
Kos XI. 35. Izvršitvam jn-odpis k zakonu z dne 25. oktobra 1896. (Poglavje I.).
203
Kavnih nadomestkov fabrika . . 205 Kavnih nadomestkov in čokolade
narejavec..................205
Kavnih nadomestkov narejavec . 205 Kavni nadomestki, trgovec
ž njimi...................321
Kavljičkanega blaga fabrika . . 161 Kavljičkanega blaga narejavec . 161
Kavljičkar......................161
Kebljar...........................98
Kefirja pivnica..................227
Kefirs k ega mleka narejavec . .212
Kegljišča imetnik................362
Kegljišča v zaprtih prostorih
(zimska)...................362
Kemična čistilnica...............185
Kemična fabrika..................229
Kemična pralnica.................185
Kemične barve, njih narejavec . 239
Komični laboratorij..............230
Kemični proizvodi, fabrika za
nje..........................229
Kemični proizvodi, trgovec ž njimi ........................  327
Kemično-farmacevtski proizvodi,
fabrika za nje...............230
Kemik............................230
Kemikalije, barve in čopiči, trgovec ž njimi..................327
Kemikalije, trgovec ž njimi . . 327 Kepenjki, krojač za njo .... 171
Keramična fabrika.................30
Keroz fabrika....................236
Keroznih ostankov podelava . . 236
Kidavci glena....................259
Kinin, fabrika zanj..............230
Kinkaljerije, trgovec ž njimi . . 293
Kipar........................17,	367
Kipar kamenja................17,	367
Kipar lesa.......................112
Kipar morske pene................110
Kipar mavca.......................23
Kiparska dela iz morske pene,
Kis in žganje, trgovec ž njim . . 324 Kislega zelja narejavec .... 204 Kisle vode prodajavec .... 325
Kisovar.........................218
Kisovega cveta nareja...........229
Kisovega sprita fabrika .... 218 Kisovokislih soli narejavec . . . 229 Kitajsko blago, trgovec ž njim . 303 Kitajsko srebro, fabrika za blago
iž njega....................67
Kitajsko srebro, trgovec z blagom
iž njega..................295
Kitajsko srebro, trgovec z orodjem iž njega................295
Klaja, trgovec ž njo...........290
Klalna živina, trgovec ž njo . . 287
Klalnice obrat.................207
Klampar .......... 56
Klampar in loncevez............56
Klamparskega blaga fabrika . . 56
Klavec.........................207
Klavec in mesa sekač..........207
Klavijatur fabrika ..............89
Klavijatur narejavec..........89
Klavir, igravec nanj...........362
Klavirjeve sestavine, trgovec
ž njimi...................295
Klavirjev fabrika...............89
Klavirjevih sestavin narejavec . 89 Klavirjevih stojal narejavec . . 89 Klavirjevih strun narejavec . . 89 Klavirjevih teles mizar .... 89 Klavirjev in orgelj narejavec	.	.	89
Klavirjev narejaveo..........89
Klavirjev popravljavec	....	89
Klavirjev posodilnica........357
Klavirjev posojavec..........357
Klavirji, družba nosačev za nje . 356 Klavirji, narejalnica za nje ... 89 Klavirji, polsti za nje fabrika . . 89 Klavirji, posodilnica za nje . . . 357 Klavirji, rezavec kosti za nje . . 89 Klavirji, trgovec ž njimi .... 299
fabrika za nje		110	Klavirska šola		
Kirurg			Klavirske polsti fabrika . . . .	89
Kirurška delovnica			Klavir, učitelj nanj .... 360, 366	
Kirurške obezilne tvarine, trgo-		Klej ar		253
vec ž njimi			Klejarnica		253
Kirurških instrumentov in ohe-		Klejeno usnje, trgovec ž njim	328
zil izdelovavec		87	Klejevih barev narejavec . . .	239
Kirurških instrumentov nare-		Klej (lim), fabrika zanj . . . .	253
javec 		87	Klej, trgovec ž njim		
Kirurški instrumenti, trgovec		Klepar galanterijski		56
ž njimi		297	Klepar in loncevez		56
Kisa narejavec		217	Klepar stavbni		
Kisar (jesihar)			Kleparsko blago, trgovec ž njim	295
Kisavnati svinec, fabrika zanj .	230	Kleparsko in steklarsko blago,	
Kis, fabrika zanj		218	trgovec ž njim		295
Kletarske stvari, trgovec ž njimi 296 Klinčkov lesenih nareja .... 100 Klinčkov za stogljaje naprav-
ljanje.....................53
Klinčkov (stogel) iz žice nareja . 51 Klinkarske opeke narejavec . . 32 Klinov in lopat narjeavec ... 43
Klišejev fabrikacija............274
Ključavničar....................49
Ključavničar galanterijski ... 40 Ključavničar in ostrogar .... 49 Ključavničar in vélikih ur narejavec ............................49
Ključavničar in železa tokar . . 49 Ključavničar koles za kolesanje . 80
Ključavničar lotar................49
Ključavničar oblikar (modlar) . 49 Ključavničar, oblikar in livec . . 49
Ključavničar postelj..............49
Ključavničar pločeviuski .... 49
Ključavničar stavbni..............49
Ključavničar strojni..............74
Ključavničarskega blaga fabrika 49 Ključavničarsko blago, trgovec
ž njim.....................295
Ključavničar umetnini.............49
Ključavničar za vozove .... 49
Klobasač........................362
Klobasal'........................210
Klobase in prekajeno blago, trgovec ž njim ..................315
Klobase, trgovec ž njim .... 315
Klobas fabrika...................210
Klobas in žemelj prodaja . . . 322
Klobas narejavec................210
Klobas prekajevavec.............210
Klobučar................., ... 179
Klobučar in kapar................179
Klobučarnica.....................179
Klobučarskih gredaš narejavec . 74 Klobučarskih reči narejavec . .179 Klobučine (polsti) narejavec . . 179
Klobučine valjavec...............179
Klobučnih etiket narejavec . . . 179 Klobučnih oblik narejavec . . .111 Klobučnih obšivačev blago, trgovec ž njim ......................314
Klobučnih oprem narejavec, . .179 Klobučnih peres fabrika .... 184 Klobučnih podstav tiskarji . . .179 Klobučne podšivke narejavec . . 179 Klobučne podšivke prirezovavec 179 Klobučnih štul fabrika . . . .179 Klobučnih trakov in trepcev narejavec .........................158
Klobuki in kape, trgovec ž njimi 314 Klobuki in polsteni črevlji, trgovec ž njimi......................314
Klobuki, trgovec ž njimi	....	314
Klobukovina, trgovec ž njo	.	.	314
Klobukov okrajčarji..........170
Klobukov prirejevavec	. .	.	.17'.)
Klobukov prodajavci..........314
Klobukov za može in dečke fa-
brika........................179
Klorkali, fabrika zanj............229
Klorkali in kloroform, fabrika
za nju.......................229
Kloroforma, alkohola, žvepla,
esoncij in kisa fabrikacija . 230 Kloroform, fabrika zanj .... 230 Klorovega apna fabrika .... 229 Klorovo apno in draga belila,
fabrika za nje...............229
Kmetijskega orodja narejavec . 74 Kmetijskih pomožnih proizvodov
narejavec....................254
Kmetijskih strojev in kmetijskega
orodja narejavec.............74
Kmetijskih strojev in voz narejavec ........................74
Kmetijskih strojev narejavec . . 74 Kmetijski pomožni proizvodi,
trgovec ž njimi .............327
Kmetijski pridelki, trgovec ž njimi 290 Kmetijski stroji in kmetijsko
orodje, fabrika za nje ... 74 Kmetijski stroji, trgovec	ž	njimi	29G
Kmetijski zakup.................... 3
Kmetijsko orodje in navadni
stroji, trgovec ž njimi . . . 290 Kmetijsko orodje in stroji, trgovec ž njimi.......................290
Kmetiška krčma in pivnica	.	. . 220
Kmetiška oblačila,trgovec ž njimi 312
Kmetiškega kruha narejavec . . 197 Kmetiške stvari, kramar ž njimi 330 Kmetiške stvari, trgovec ž njimi 330
Kmetiški sel......................348
Kniteljski samokov.................41
Knjigar...........................305
Knjigar in starinar ..............305
Knjigar sortimentni...............305
Knjigar založnik..................305
Knjige, agent ž njimi.............305
Knjige in papir, trgovec ž njimi . 305 Knjige in pisalne potrebščine,
trgovec ž njimi..............305
Knjige in podobe, trgovec ž njimi 305 Knjige in umetahiine, trgovec
ž njimi......................305
Knjige, umetalnine in muzikalije,
trgovec ž njimi .............305
Knjige, umetalnine, muzikalije in pisalne potrebščine, trgovec Ž njimi ..........................305
Knjig in časnikov prodajavec (kolporter) ....................305
Knjig pregledovavec..............359
Knjig prodajavec.................305
Knjigotiskamica in kamenotis-
karnica.....................275
Knjigotržniea in posodilna knjižnica .......................305
Knjigovez........................193
Knjigoveznega blaga in igralnih
kart prodaja................304
Knjigoveznih tiskal imetnik . . 193 Knjigovezni izdelki, fabrika za
nje.........................193
Knjigovezno blago, trgovec
ž njim......................304
Knjigovezno in galanterijsko blago, trgovec ž njim . . . 304
Knjižna posodiluica..............308
Knjižnih okraskov narejavec . .194 Knjižni papir, fabrika zanj . . . 189 Kobil lesenih narejavec . . . .100
Kobil narejavec...................74
Kočar............................138
Kocev fabrika....................138
Kocev in bukovskega sukna narejavec ....................138
Kocev in odej narejavec .... 138
Kocev narejavec..................138
Koci in preproge, trgovec ž njimi 310
Koci, trgovec ž njimi............310
Kockastih kamenov narejavec . 17
Kočevar ........................ 333
Kočijar...........................79
Koč (tržnih) imetnik.............220
Koč posojavec....................357
Kokard fabrika...................158
Kokosovih preprog in štorij narejavec ....................139
Koksamica........................234
Koksa fabrika....................234
Koksovnica.......................234
Koks, trgovec ž njim.............291
Kolačar..........................202
Kolačarija in kramarija .... 202
Kolači, fabrika za nje...........202
Kolači, trgovec ž njimi .... 320
Kolar.............................79
Koledarjev prodajavec............305
Koledarjev, šolskih knjig in molitvenikov prodaja .... 305 Kolesarske stvari, trgovec ž njimi 296 Kolesa za kolesanje, trgovec
ž njimi.....................296
Koles narejavec...................79
Koles za kolesanje kovač ... 80 Koles za kolesanje narejavec . . 80 Koles za kolesanje popravljaš . 80
Koli, trgovec ž njimi...........291
Kolkov prodajavec...............326
Kolodij, fabrika zanj...........230
Kolodvorski gostilničar .... 226
Kolofonija livec................242
Kolonijalno blago, trgovec
ž njimi....................321
Kolonijalno blago, trgovina ž njim v zvezi z drugo trgovino ...........................321
Kolonjske vode prodajavec . . . 327
Kolomaza fabrika................237
Kolomaza in masti za stroje
fabrika....................237
Kolomaza in masti za stroje narejavec ....................237
Kolomaz, trgovec ž njim .... 327
Kolovratov narejavci............lil
Kolportažni knjigar.............305
Kolportêr.......................305
Komfortablov (enovprežnih voz)
imetnik....................347
Komik...........................302
Komisijonar.....................330
Komisijonarski zavod............356
Komisijskega opravila imetnik . 330
Komisijski knjigar..............305
Komisijsko in agentu rno opravilo 330 Komisijsko in poterjevalno opravilo ...........................339
Komisijsko opravilo (z blagom) . 330 Komisijsko opravilo (z vrednostnimi papirji).................339
Kompasov (severnic) narejavec . 84
Komponist.......................367
Kompostnega gnoja fabrika . , 254 Kompostnega gnoja narejavec . 254
Konditor (slaščičar)............202
Konfekcijskih ščeti narejavec . . 194 Konfekcijsko opravilo za gospe . 172
Konjač..........................254
Konjak (likêr), trgovec ž njim . 224
Konjederec.................... 254-
Konjev mesar....................208
Konji, mešetar ž njimi .... 337
Konji, trgovec ž njimi..........280
Kônj najmodavci............ . 347
Kônj posojavci..................347
Konjska kovačija in kovačija . . 45 Konjska kovačija in raztezalnica 45
Konjska železnica...............346
Konjskega mesa kuhači . . . . ,226 Konjskega mesa prekajevaVei . . 208 Konjskega mesa sekači .... 208 Konjske oprave narejavec . . .121 Konjske oprave opločevavec . . 72 Konjske železnice družba . . . 346 Konjski in grobega orodja kovač 45
Konjski kovač....................45
Konjsko meso, njega mesar . . 208 Konjsko meso, trgovec ž njim . 315 Konjsko prekajeno meso, trgovec
z blagom iž njega . . . .315
Konopelj čistivec...............129
Konopelj manec..................129
Konopelj mikavec..............  129
Konopelj predeč.................150
Konopelj tarée..................129
Konoplje, godilnica za nje . . . 129 Konoplje in lan, trgovec ž njimi 309 Konoplje, prelnica za nje . . . 150 Konoplje, trgovec ž njimi . . . 309 Konopnega blaga fabrika . . .150 Konopnega dvonitnika narejavec 150 Konserve iz sadja, fabrika za
nje.......................204
Konserve mesne, trgovec ž njimi 321 Konserve, trgovec ž njimi . . .. 321 Konserv fabrika (za rastlinske
konserve).................204
Konserv fabrika (za živalske konserve) ....................211
Konserv gorušičnih narejavec . 204 Konserv mesnih narejavec . . .211 Konservnih pušic fabrika . . . 50 Konsumno društvo (živeža sklad) 322 Kontokorentno opravilo .... 339
Kopač ..........................259
Kopališče.......................301
Kopališče za pse ...............301
Kopaliških del izvajanje .... 259
Kopčar...........................53
Kopelar.........................301
Kopel za več oseb ..... .301 Kopita, mazila za nja narejavec 237
Kopitar.........................111
Kopitar (za črevlje)............173
Kopitar (za puške)...............70
Kopunâr.........................310
Koraldar ....	• .... 18
Korald dobivanje................. 7
Koralde, steklene, trgovec ž njimi 293 Koralde, trgovec ž njimi .... 294 Korald steklenih brusivec ... 38 Korald steklenih narejavec ... 38 Koraldnih in slonove kosti ponaredkov izdelovanje . . . .114 Koraldnih ponaredkov izdelo-
vavec.....................114
Kordovanar......................118
Kordovanskega usnja fabrika . .118 Kordovanskega usnja uarejavéc 118 Kordovanskega usnja prirejavec 118
Korelkov fabrika................194
Korelkov narejavec..............194
Korenine, trgovec ž njimi . . . 327
I Korenin kopač................... 4
Korepetitor............... 300, 300
Koromač, trgovec ž njim .... 290
Korsetov narejavec...............174
Koruza, trgovec ž njo............290
Koruznega škroba fabrika . . . 199
Kosar.............................44
Kosarnica.........................44
Kosarnica in raztezalnica . . . 44 Kose, brusi in lončarsko blago,
trgovina ž njimi ...	• 295
Kose, fabrika za nje..............44
Kose in osle, trgovec ž njimi . . 295 Kose in slamoreznice, trgovec
ž njim.....................295
Kose in srpi, trgovec ž njim . . 295 Kose, kljuk za nje kovačnica . . 41 Kose, kljuk za nje narejavec Kose, kovačnica za nje .
Kose, srpi in osle, trgovec ž Kose, trgovec ž njimi Kos in orodja kovač . .
Kos in srpov kovačnica .
Kosišč in cokel narejavec Kosišč narejavec Kositra čistivec Kositra livec Kositrar . .
Kositra topivec Kositrnega blaga fabrika Kositrnega klorida nareja Kositrnega okisa narejavec Kositrne soli narejavec Kositrnih igrač fabrika .
Kositrnih igrač narejavec Kositrnih listkov narejavec Kositrnih piščali za orgije narejavec ............................90
Kosmačar.........................106
Kosmačenje sukna.................166
Kosmatilni grebeni, trgovec
ž njimi..................  290
Kosov fergar, prim, opomnjo 4.
Kosov in preje barvar............166
Kostanjar........................285
Kostanj, trgovec ž njim . . . .217
Kosti belivci....................111
Kosti, cunje in staro železo, trgovec ž njim..................328
Kosti in cunje, trgovec ž njimi . 328
Kosti in cunj zbiravec...........285
Kosti in koščena moka, trgovec
ž njimi..................  328
Kosti in perje, trgovec ž njimi . 328 Kosti, kože in staro železo, trgovina ž njimi.....................328
Kosti kuhač......................254
Kosti, kuharnica za nje .... 254
Kosti, mlin in stopa za nje . . . 254
Kosti, mlin za nje................254
Kosti pobiravec...................285
Kosti rezavec.....................111
Kosti, stopa za nje...............254
Kosti tokarji.....................111
Kosti, trgovec ž njimi............328
Kosti vrezovavci..................111
Kos Ikar..........................207
Košar.............................105
Košarskega blaga fabrika . . . 105 Košarskega in lesenega blaga narejavec ..........................105
Košarsko blago, trgovec ž njim . 301 Košarsko in pleteno blago, trgovec ž njim........................301
Koščakovih gombov fabrika . . 107 Koščakovih gombov narejavec . 107 Koščakovih gombov tokar . . . 107 Koščena moka, trgovec ž njo . . l)28 Koščenega črnila izdelovavec . 239 Koščenega olja narejavec . . . 254 Koščene masti izleček, fabrika
zanj.........................254
Koščene moke narejavec . . . 254 Koščenih gombov narejavec . . 107 Koščeni mavec, trgovec ž njim . 327 Koščeno blago, trgovci ž njim . 303 Koščeno črnilo, fabrika za nje . 239 Koščeno in slonokoščeno blago,
trgovci ž njim ..............303
Košeniljnih barev fabrika . . . 239
Košeplet..........................105
Košev in otroških vozičev fabrika 105 Košev in stolic spletavec . .	105
Košev in voznih pletenin narejavec .......................105
Koši in grablje, trgovec ž njimi . 301 Koši in ščeti, trgovec ž njimi . . 301 Koši, ročajev za nje narejavec . 105
Košuljar..........................170
Kotlar.............................46
Kotlokrp in ponvokrp (obhodni) 284
Kotlokrp (obhodni)................284
Kotlokrp (s stalnim obratova-
liščern)......................46
Kotlovez (obhodni)................284
Kotlovez (s stalnim obratova-
liščem).......................54
Kotlovskih tekočin narejavec . . 230 Kotonina in rute, trgovec ž njimi 310
Kotonine tiskar...................107
Kotonine tiskarnica, barvarnica
in apretura ................ 167
Kotoninska tiskarnica.............167
Kotrana in smole destilacija . . 236 Kotrana iz premoga fabrikacija . 236 Kotrana (iz lesa) narejavec . . 232
Kos XI. 35. Izvršit v oni prodpis k zakonu z dno 25. oktobra 189(1. (Poglavje I.).
2 lili
Kotrana (iz premoga) narejavec . 236
Kotranar........................236
Kotran in smola, trgovec ž njima 290 Kotranova destilacija, proizvodov
iz nje fabrika............236
Kotranovega olja fabrika . . . 238 Kotranove tkanine narejavec . . 122 Kotranovih barev fabrika . . . 238 Kotranovih proizvodov narejavec 236 Kotranovi proizvodi, trgovec
ž njimi............... .327
Kotranov namaz, mase zanj fabrika ......................236
Kotran, trgovec ž njim . . . 327
Kovat............................43
Kovat cevi za puške..............76
Kovat cvekar.....................51
Kovat fužinar....................41
Kovat gospodarski................45
Kovat grobega orodja.............43
Kovat iglar .....................53
Kovat kljuk za	špalirje .... 51
Kovat konjskih tesal.............43
Kovat košar......................44
Kovat kotlar.....................46
Kovat kraguljtar.................61
Kovat kresilar...................43
Kovat ladni......................40
Kovat ličnega orodja.............43
Kovat na debelo..................43
Kovat nakovalar..................43
Kovat navadnega orodja . . . 43
Kovat navadne robe...............43
Kovat nožar......................43
Kovat nožev za rezanje zelja . . 43
Kovat obodtar....................51
Kovat obroinikov.................43
Kovat orodja na debelo .... 43
Kovat platnic za žage............43
Kovat ponvar.....................46
Kovat prstenar...................51
Kovat roini......................43
Kovat rovnitar...................43
Kovat sekirar....................43
Kovat sider......................43
Kovač srpar......................44
Kovat stružcev...................43
Kovač svedrar....................43
Kovat šestilar...................43
Kovat Šilar......................43
' Kovač škarjar..................43
Kovat štolar.....................51
Kovat verigar....................51
Kovač v malem....................43
Kovat za baker...................58
Kovač za kovčežne kljuke . . . 51
Kovač za orodje..................43
Kovat za orožje..................76
Kovat za podkavanjo in štolar . 44
Kovat za rezila...................43
Kovač za vozove ..................45
Kovat zdravnik....................45
Kovač zvoncev za živino ... 43
Kovat žag.........................43
Kovač železnih okovov .... 49
Kovat žličar..................... 43
Kovat žrebljar....................51
Kovaški in podkovarski obrt . . 45 Kovaško blago, trgovec ž njim . 295 Kovčegi, kovat kljuk za nje . . 51 Kovtegi, papirja za nje nareja . 190 Kovčegi, trgovec ž njimi .... 303 Kovčegov lesenih narejavec . . 103 Kovtegov narejavec (torbarsko
delo)...........
Kovine brusač . . .
Kovine brusač in materijalij mli
nar.............
Kovine izrezovavec .
Kovine klepat ...
Kovine livarnica . . ,
Kovine livarnica in strojev po pravljaluica . .
Kovine livoc ....
Kovine raztezavec .
Kovine rezavec . .
Kovine, snažil za nje narejavec Kovine, stanjola in listkov klepač Kovine, strojev za njih obdelavo
fabrika...........
Kovine strugar ....
Kovine tiskar ....
Kovine tpkar ....
Kovine tokar in tiskar .
Kovine, topilnica za nje Kovine, trgovec ž njimi Kovine, umetalna livarnica za nje Kovine umetalni livec Kovine vrezovavec .
Kovin galvanizator in poniklje
vavec........................73
Kovin in brona livec..............61
Kovin in umetalni livec ....61
Kovinska vtiskalnica..............61
Kovinskega blaga fabrika ... 61 Kovinskega blaga lakirnik ... 71 Kovinskega blaga narejavec . . 61 Kovinskega blaga popravljat . . 61 Kovinskega blaga postekljovavec 70 Kovinskega galanterijskega blaga
fabrika......................61
Kovinskega galanterijskega blaga
narejavec....................61
Kovinskega kratkega blaga fabrika .......................61
Kovinskega lepa narejavec . . . 241
121
69
69
61
66
61
74
61
57
61
230
66
74
61
61
61
61
12
295
61
61
274
Kovinskega sukna narejavec . . 54 Kovinskega suknenega blaga
fabrika...................54
Kovinske in nekovinske lešteče
barve, fabrika za nje . . . 239 Kovinske krste, trgovec ž njimi . 295 Kovinskih cevi fabrika .... 57 Kovinskih trk narejavec .... 61 Kovinskih gombov narejavec . . 61 Kovinskih in tkaninskih gombov
narejavec....................61
Kovinskih kapic narejavec ... 61
Kovinskih krst fabrika.........56
Kovinskih krst narejavec . . . 56 Kovinskih lestencev narejavec . 61 Kovinskih leštečih barev fabrika 239 Kovinskih lotal narejavec ... 62 Kovinskih patronskih tulcev fabrika ............................60
Kovinskih patronskih tulcev in
streliva narejavec...........60
Kovinskih patronskih tulcev narejavec ..........................60
Kovinskih pečatil narejavec . . 70 Kovinskih reber narejavec ... (il Kovinskih šablon fabrika ... 61 Kovinskih šteti narejavec . . .125 Koviuskih vijakov fabrika . . . 51 Kovinskih zapon narejavec ... 61 Kovinskih zlitin narejavec ... 61 Kovinskih žrebljev za pohištvo
narejavec . ,................61
Kovinski paramenti, fabrika za
nje.........................61
Kovinsko blago, trgovec ž njim . 295 Kovinsko pohištvo, žrebljev za
nje narejavec...............61
Kovinski tiskar..................61
Kovin talilnica in čistilnica . . 61 Kozje trešnje, preparatov iž njih
lahrika.....................239
Kozjega mleka točivec............227
Kozliči, trgovec ž njimi .... 287 Kozlinec (tragant), fabrika zanj . 201 Kozmetičnih stvari fabrika . . . 249
Kož barvar.......................118
Kože in odpadki, trgovec ž njimi .........................328
Kože in volna, trgovec ž njimi . 290
Kože, trgovec ž njimi............290
KoŽuharsko in krznarsko blago,
trgovec ž njim..............314
Kožuhi in kape iz kožuhovine,
trgovec ž njimi.............314
Kožuhovina, trgovec ž njo . . . 314
Kožuhovine barvar................178
Kožuhovine fabrika...............178
Kožuhovinskega blaga fabrika 178
Kožuhovinsko blago, trgovec
ž njim...............
Kračman....................
Kraguljic narejavec ....
Kraguljičar................
Kramar.....................
Kramar in branjevec . . .
Kramar in prodajavec nafte Kramar in trgovec s plodovi Kramar na drobno . .
Kramar, trgovec s soljo in nafto Kramar z mešanim blagom in posameznimi rečmi .... Kramarija in prodaja cukra in
kave......................
Kramarija in prodaja cukra, kave, sadja in živeža . . . Kramarija in prodaja soli . . . Kramarija in prodaja špecerijskega in krojnega blaga . . Kramarija in prodaja živeža . . Kramarija in trgovina s kratkim blagom in na drobno . . . Kramarija in trgovina s špecerijskim blagom.....................
Kramarija s krojnim blagom . . Kramarija v zvezi z drugo trgovino . ......................
Kranjci (Kočevarji).............
Krapov pekarji..................202
Kratko blago in slaščičarsko • blago, sklad za nje .... Kratko blago, pisalne potrebščine in molitveniki, trgovec ž njimi.....................
Kratko blago, optično, trgovec
ž njim....................
Kratko blago, trgovec ž njim . . Kratko blago, trgovina ž njim v zvezi z drugo trgovino . . Kratko in galanterijsko blago, trgovec ž njim ......
Kratko in perilno blago, trgovec
ž njim....................
Kratko in slaščičarsko blago,
trgovec ž njim............
Kratko in špecerijsko blago,
trgovec ž njim............
Kratko, laneno in perilno blago,
trgovec ž njim............
Kratko železno blago, fabrika za
nje ......................52
Kravajcev pekar.................197
Krave, njih imetnik..............212
Krave, njih molža................212
Krave, trgovec, ž njimi..........287
Kravja dlaka (arovica), trgovec
% njo......................290
314
315 61 61
322
322
322
322
322
322
322
322
322
322
322
322
322
322
310
322
333
303
304
297
303
314
310
314
322
310
310
Kravje dlake izpiravec..........124
Krčma...........................226
Krčma in kavarnica..............226
Krčma in vinotoč................226
Krčmar..........................226
Krčmarski obrt .................226
Krčma s prenočiščem.............225
Krčme zakupnik..................226
Krede narejavec.................240
Krede prirezovavec..............240
Kreda, trgovec ž njo............292
Kreditni zavod, javni...........339
Kremenarnica.....................27
Kreménica........................15
Kremen, jama za njega dobivanje .......................15
Kremen, stopa zanj...............27
Kremen, trgovec ž njim .... 292 Krepina narejavec ..... 158
Kresal kovač.....................43
Kresilna goba, trgovec ž njo . . 290
Kresilne gobe fabrika...........252
Kresilne gobe narejavec .... 252 Krinke, gl. Naličnice.
Krinoline, fabrika za nje . . . .170 Kripe in koši, njih narejavec . . 106 Kristalnega blaga narejavec . . 35 Kristalnega in barvanega otlega
stekla narejavec............35
Kristalne sode narejavec .... 229
Krma, trgovec ž njo.............290
Krmina narejavec................239
Krogelj narejavec................76
Kroglje in špirit, trgovina ž njimi .........................296
Krojač..............• .... 171
Krojač za ženske................172
Krojaška šola...................360
Krojaške potrebščine, trgovec
ž njimi....................314
Krojaški faktor.................171
Krojnega blaga ostanki, trgovec
ž njimi....................310
Krojnega risarstva šola .... 360 Krojno blago in obleka, trgovina
ž njima....................314
Krojno blago, klobuki in papir,
trgovina ž njimi . . i . . 314
Krojno blago, kramar ž njim . . 310 Krojno blago, trgovina ž njim . 310 Krojno blago, trgovina ž njim
v zvezi z drugo trgovino . .314 Krojno in kmetiško blago, trgo-
vec ž njim...................330
Krojno in špecerijsko blago,
trgovina ž njim..............322
Krojno in železno blago, trgovec
ž njim.......................330
Krojno, kolonijalno, branjevsko blago in vino, trgovina
ž njim.....................322
Krompirja pekar.................285
Krompirjevega prsnega sirupa
narejavec..................199
Krompirjevega sirupa fabrika . 199 Krompirjevega škroba fabrika . 199 Krompirjev sago, njega narejavec 199
Krompir, trgovec ž njim . . . .317 Kromofotogratični zavod .... 277 Kromolitogrnflčni zavod .... 276 Kromove kisline nareja . ... 230 Kromove rumenine nareja . . . 239 Kromovokislih soli nareja . . . 230
Kronometrov fabrika...........86
Kropilna kopel................361
Krošnjarstvo, sicer ne določeno . 333 Krošnjarstvo s kratkim in galanterijskim blagom................332
Krošnjarstvo s krojnim blagom
in konfekcijskimi rečmi . . 331 Krošnjar (trgovec, hodé od hiše
do hiše).................333
Krovec ......................... 265
Krožcev narejavec.............51
Krožnikov tokar .	.	.	.	.	.	.111
Krpač črevljar .......	173
Krpač krojač ....................171
Krst ar.......................103
Krstar in veuf ar................103
Krste, fabrika za nje............103
Krste in žalovalno blago, trgovec
ž njimi.....................330
Krste, okraskov za nje narejavec 194 Krste, trgovec z okraski za nje in s stvarmi za pogrebanje
mrličev.....................330
Krste, trgovec ž njimi...........330
Krst in knjig okraski, njih narejavec ......................194
Krst lesenih narejavec...........103
Krst kovinskih narejavec ... 56
Krst sklad.......................330
Krščanskega nauka stvari, trgovec ž njimi.................305
Kršeč, jama za njega kopanje . . 24
Kršeč, mlin zanj..................27
Kruha dostavljač.................319
Kruha in pekarskega blaga prodajavec ....................319
Kruha, južnih pridelkov in klobas
prodajavec..................321
Kruha pekar......................197
Kruha prodajavec.................319
Kruha raznašavec.................356
Kruh, fabrika zanj...............197
Kruh in sočivje, trgovec ž njim . 317
Kruh in žemlje, trgovec ž njimi . 319 Kruh, trgovec ž njim .... .319
Krušnar..........................317
Krušnih peči narejavec .... 263
Krušnih peči teptavec............203
Krvna lužnina, fabrika za njo . . 229 Krvni albumin, fabrika zanj . . 230 Krzna in kožuhovine fabrika . . 178
Krznar...........................178
Krznar in kapar..................178
Krznarskega blaga fabrika . . . 178 Krznarskih reči narejavec . . .178 Krznarsko blago, trgovec ž njim . 314
Krzno, trgovec ž njim............314
Ksilograf........................274
Kučem narejavec..................178
Kufra dobivanje, gl. Bakra dobivanje.
Kuhač............................226
Kuhalna posoda, iz stiskanega železa, nje narejavec .... 40 Kuhalna posoda, pokositrena in
postekljena, fabrika za njo . 46 Kuhalna posoda, postekljena iz
litega železa, fabrika za njo 40 Kuhalna posoda, postekljena, iz železne pločevine, fabrika za
njo..........................40
Kuhalne posode iz gline narejavec 29 Kuhalne posode narejavec ... 40 Kuhalne posode, pokositrene, fabrika ............................40
Kuhalne posode, postekljene, narejavec ......................40
Kuhalnih kotlov narejavec . . . 40
Kuhanje, šola za nje.............360
Kuhar konjskega mesa .... 220
Kuhinjar.........................220
Kuhinja židovska.................220
Kuhinjski vrtnar.................. 4
Kuhinjsko in gospodarsko orodje,
trgovec ž njim..............295
Kuhinjsko orodje, trgovec ž njim 295 Kuhinjsko posodje, trgovec
ž njim......................295
Kukalničar.......................302
Kukmakov (šampinjonov) rejci .	4
Kulturni inžener.................257
Kulturni tehnik in civilni zemljemerec .......................257
Kumisa narejavec.................212
Kumisa pivnica...................227
Kumina, trgovec ž njo............322
Kumski listki, trgovec ž njimi . 304
Kunci, trgovec ž njimi...........288
Kupec............................330
Kupec in prodajavec rudninskega olja...................330
Kurentno blago, trgovec ž njim . 310
Kuretnina, trgovec ž njo .... 316 Kurilni priredi, fabrika za nje . 75 Kurjih očes rezavec..............361
Kvargeljnov (tvarogov) narejavec 212 K vercitronovih preparatov fabrika 239
L.
Laboratorij kemični..............230
Ladj arnica.......................82
Ladjarski mojster.................82
Ladij gani rar....................82
Ladij in plitvic narejavec ... 82
Ladij lastnik....................349
Ladij mešetar....................337
Ladij narejavec...................82
Ladij priporočevavec.............349
Ladij za malo in veliko vožnjo
lastnik......................349
Ladjedelnica (squero).............82
Ladje, mlin na nje...............195
Ladje, trgovec ž njimi...........296
Ladjic s podsekom tesavec . . 82 Ladne potrebščine in vrvi, trgovec ž njimi......................296
Ladnih jarbolov in vesel narejavec .......................82
Ladnih potrebščin narejavec . • 82 Ladnih strojev fabrika .... 74
Ladni kovač.......................49
Ladni mojster....................351
Lajen imetnik....................362
Lajen narejavec...................90
Lajnar...........................362
Laka in oljnatih barov narejavec 243 Laka in pokosti (Arneža) narejavec ...........................243
Laka in politure narejavec . . . 243
Laka narejavec...................243
Laka, pokosti in barev narejavec 243 Laka, pokosti in oljnatih barev
narejavec...................243
Lak, fabrika zanj................243
Lak in pokost, trgovec ž njima 327
Lakirnik.........................267
Lakirnik pločevinskega blaga . 71 Lakovanega usnja fabrika . . .118 Lakovih barev narejavec . . . 243 Lanena in bombaževa preja, trgovec ž njo........................309
Lanena preja, predilnica za njo 148 Lanena preja, trgovec ž njo . . 309 Lanenega blaga fabrika .... 149 Lanenega blaga narejavec . . . 149 Lanenega, bombaževega in volnenega blaga fabrika . . .155 Lanenega dvonitniku narejavec . 149
Lanenega in bombaževega blaga
apretura....................166
Lanenega in repnega olja narejavec . .........................247
Lanenega olia delovnica .... 247 Lanenega olja narejavec • • • 247 Lanenega olja stiskavec .... 247 Lanenega sukanca fabrika . . . 148
Lanene preje kuhač...............166
Lanene preje odpadki, predilnica
za nje......................148
Lanene preje odpadki, trgovec
ž njimi.....................328
Lanenih trakov fabrika . . . .100 Lanenih odpadkov predilnica . 148 Laneni kravajci, trgovec ž njimi 290 Laneno blago in platno, trgovec
ž njim......................310
Laneno blago, trgovec ž njim ., 310 Laneno in bombaževo blago,
trgovec ž njim..............310
Laneno seme in laneno olje,
trgovec ž njima.............290
Laneno seme, papirja iz njega
narejavec...................190
Laneno seme, trgovec ž njim . 290 Lan in bombaž, tkalnica zanj . 146 Lah in konoplje, trgovec ž njima 309
Laniščnica.......................129
Lanolina nareja................240
Lan, terilnica zanj..............129
Lan, tkalnica zanj...............149
Lan, trgovec ž njim..............309
Lanu tkalec......................149
Lapornica.........................25
Lasene kite, trgovec ž njimi . . 290 Lasje, gl. tudi Dlaka, Žima.
Lasje, mrež za nje fabrika . . . 153 Lasje, mrež za nje narejavec . . 153 Lasje, sredstev za pospešitev
njih rasti narejavec . . . 230 Lasje, svilenih mrež za nje narejavec ...........................101
Lasje, vode za nje narejavec . . 249
Lasoplet.........................153
Las strižec......................186
Lasuljar.........................186
Lasulja.r, brivec in česavec . . . 180 Laško sadje, trgovec ž njim . .321
Lecijanovâr......................215
Ledenica.........................222
Led, fabrika zanj................222
Lednih oinarin vodnihreservoar-
jev narejavec................50
Lednih sodov narejavec .... 98 Led, omar zanj fabrika .... 50 Led, omar zanj narejavec ... 50 Ledorezoc........................222
Led, podjetba za drsanje na
njem........................362
Led prirodni, njega dobivanje . 222
Led, trgovec ž njim..............325
Led urnetalni, njega dobivanje . 222 Lekarije (drôge), mlin za nje . . 230 Lekarije, trgovec ž njimi . . . 327 Lekarijska trgovina v zvezi z
drugo trgovino..............327
Lekarnica........................231
Lekarnica domača.................231
LekamiÈar........................231
Lekvarja narejavec...............204
Leonskega blaga fabrika ... 68 Leonskega blaga fabrika (posa-mentov, tkanin, prediva iz
leonske žice) ..............157
Leonskega blaga narejavec . . 68 Leonske žice in blaga iž nje
fabrika......................68
Lepakar..........................358
Lepaki, narejavec črk za nje iz
lesa........................111
Lepaki, zavod za njih nalepljanje 358
Lepa (kleja) fabrika ............244
Lépa narejavec...................241
Lepa za steklo narejavec . . . 241
Lepenka, blaga iž nje narejavec 194 Lepenka, škatelj iž nje narejavec 194 Lepenka, trgovec z galanterijskim
blagom iž nje..............304
Lepenka, galanterijskega blaga
iž nje narejavec..........194
Lepenke fabrika................188
Lepilnih tvarin, zdrizastih, narejavec .......................253
Lep in milo zoper madeže, trgovec ž njim...................327
Lepiva narejavec...............230
Lepiva za črevljarje narejavec	.	199
Lepivo za črevljarje, trgovec
ž njim....................327
Lepobarvar.....................166
Lepobarvamica..................360
Lepo in črno barvanje	....	166
Lepopisec......................279
Lepopisje, šola za nje.........360
Lepotičja nareja...............182
Lepoticno in modno blago, trgovec ž njim...................310
Lepotično blago, trgovec	ž	njim	314
Lepotila fabrika...............239
Lepotiške rastline, vrtnar	za nje	4
Lepotiški vrtnar............... 4
Lesa dobivatelj ...................93
Lesa in kosti rezljat.............112
Lesa krivljenje...................104
Lesa plaveč.......................352
Lesa prodajavec, obhodni (v bu-
tarah) .......................334
Lesa prodajavec (s stalnim obra
tovališčem)...................291
Lesa rezat.........................93
Lesa rezljat.......................42
Lesa sekat.........................93
Lesa tokar........................111
Lesa za škornjice narejavec . . 111
Les, brusilnica zanj..............187
Lesena pletenina, trgovec ž njo . 301 Lesena tla, trgovec ž njimi . . . 301 Lesenega blaga narejavec . . . 100
Lesenega galanterijskega blaga
fabrika.....................111
Lesenega galanterijskega blaga
narejavec...................111
Lesenegain galant erijskega blaga
narejavec...................111
Lesenega in jaslarskega blaga
narejavec...................111
Lesenega oglja kuhavec .... 232 Lesenega oglja, prepariranega,
nareja......................232
Lesenega orodja narejavec . .100 Lesene brusnine fabrika .... 187 Lesene igrate, trgovec ž njimi . 74 Lesene lepenke fabrika .... 188 Lesene lepenke narejavec . . . 188 Lesene moke narejavec . . . . 93 Lesene posode, trgovec ž njimi . 301
Lesene rezljanine, glinastih in
mavinih podob narejavec . 112 Lesene tvarine, trgovec ž njimi . 291 Lesene vehe, trgovec ž njimi . 301 Lesene volne in čistilnih tresak
fabrika.....................96
Lesene volne narejavec .... 96
Lesene žice narejavec.............96
Leseni gombi, njih opredba s svilo 158 Leseni gombi, trgovec ž njimi . 303 Lesenih bran narejavec .... 100 Lesenih brizgalek narejavec . .111
Lesenih cevek fabrika............111
Lesenih cevek narejavec . . .111 Lesenih cigaretnikov narejavec .111 Lesenih cokel narejavec .... 100 Lesenih cvekov fabrika .... 96 Lesenih cvekov narejavec ... 96 Lesenih trk za lepake narejavec 111 Lesenih gombov oblike, njih
narejavec..................107
Lesenih gombov oblike, trgovec
ž njimi....................301
Lesenih grabelj in senenih vil
narejavec..................100
Lesenih grabelj narejavec . . . 100 Lesenih igrač narejavec . . , .111
Lesenih kalupov narejavec . . . 103 Lesenih kladic narejavec . . .111 Lesenih kovčegov narejavec . . 103 Lesenih krst (trug) narejavec . . 103 Lesenih modlov (kalupov) narejavec .........................103
Lesenih obročev narejavec . . .100 Lesenih okvirjev narejavec . . 104 Lesenih pip rezljač............111
Lesenih pip (za sode) narejavec . 100 Lesenih pip (za sode) tokar . . 100 Lesenih pip (za tobak) narejavec 111
Lesenih piskal narejavec . .	91
Lesenih podpetnikov narejavec . 100 Lesenih skodelj narejavec . . .100 Lesenih stavbnih okrasov narejavec ..........................112
Lesenih škatelj fabrika . . . .100 Lesenih škatelj narejavec . . .100 Lesenih šolskih tabel narejavec 100
Lesenih tal narejavec...........106
Lesenih tresak narejavec ... 96
Lesenih ur narejavec.............86
Lesenih veh tokar...............100
Lesenih vil narejavec...........100
Lesenih zabojev narejavec . . . 101 Lesenih zamaškov narejavec . . 100 Lesenih zastiral in oknic narejavec ..........................102
Lesenih zastiral narejavec . . . 102
Lesenih žrebljev narejavec . . 96 Lesenina, zadruga za njo ... 93 Leseno blago in gospodarsko
orodje, trgovec ž njim . . . 301 Leseno blago in osle, trgovec
ž njimi....................301
Leseno blago in zelenjava, trgovec ž njima ................317
Leseno blago, osle in gobe,
trgovec ž njimi ...........301
Leseno blago, trgovec ž njim . . 301
Leseno, galanterijsko in kleparsko blago, trgovec ž njim 303 Leseno, koščeno in kameneno
blago, trgovec ž njim . . . 303 Leseno oglje,i in čreslo, trgovec
ž njima.....................291
Leseno oglje trgovec ž njim . . 291 Leseno posodje, trgovec ž njim . 301 Leseno rezljano blago, trgovec
ž njim......................303
Les, frfiznica zanj...............104
Les in apno, trgovec ž njima . . 291 Les in leseno oglje, trgovec
ž njim......................291
Les in oglje, trgovec ž njima . . 291 Les in plodovi, trgovec ž njima . 291
(Slovuniach.)
44
Les in skorja, za čreslo, trgovec
ž njima......................291
Les in trstje, njega tkalec . . . 106 Les in žaganice, trgovec ž njimi 291
Les, kipar zanj...................112
Leskovih tresak narejavec ... 96 Les, kuhanje oglja iz njega . . . 232
Lesnega cveta fabrika............232
Lesnega cveta in lesnega kisa
fabrika.....................232
Lesnega kisa fabrika.............232
Lesnega kisa narejavec .... 232 Lesnega kotrana narejavec . . . 232
Lesnega plina fabrika............235
Lesne rastline, trgovec ž njimi . 290 Lesni cement, krovec ž njim . . 265 Lesni plavi, trgovec ž njimi . . 291
Lesovine fabrika..................188
Lesovine in kartona narejavec . 188 Lesoreznih strojev narejavec . . 74 Les rezani, blaga iž njega narejavec' ...........................93
Les, slikar nanj.................267
Les, speditêr zanj...............336
Les, strojev za njega obdelavo
fabrika......................74
Lestencev bronastih narejavec . 61 Lestencev kovinskih "narejavec . 61 Lestencev steklenih narejavec . 38 Lestev in kobil narejavec . . . 100
Les, tkanje njegovo..............106
Les, trgovec ž njim..............291
Les, trgovec ž njim na drobno . 291 Les, trgovina ž njim (trkljev dostavljanje in nakladanje) . . 291 Les za razne izdelke, trgovec
ž njim......................291
Les, zavod za njega napajanje . 95 Les, zavod za njega razložbo . . 95 Les, žaganice in škodijo, trgovec
ž njimi.....................291
Les, žage zanj....................93
Les, žag zanj .in papirnic poprav-
ljač..........................74
Leščečih barev, nekovinskih, narejavec .....................239
Leščečega škroba narejavec . .199
Letev likanje....................104
Letve, trgovec ž njimi...........291
Ležnjev fabrika...................93
Ličnatega blaga narejavec . . . 106 Ličnatih izpiralnikov narejavec . 106
Ličnatih pogrinjal narejavec . . 106 Ličnatih štorij narejavec .... 106 Ličnega orodja brusivec .... 69 Ličnega orodja kovač , . . • . 43 Ličnega sukna tkalnica .... 141
Ličnega železa valjarnica, žičar-
nica in žičnikov fabrika . . 51
Lične robe valjarnica.............41
Lično in umetalno blago, mizar
za nje......................103
Lično kovanega orodja fabrika . 43
Likal narejavec...................27
Likalnega kamena narejavec . . 27 Likalnega prahu narejavec ... 27 Likalnega voska za tla narejavec 245
Likalnica za per ilo.............185
Likalni prah, trgovec ž njim . . 327 Likalno zlato, trgovec ž njim . . 327
Likar kovin..................  .	59
Likar perila.....................185
Likavec..........................185
Likerjev narejavec, gl. Žganjic
narejavec...................217
Limonada, trgovec ž njo .... 325 Limonade in zmrzline prodajne
(obhodni)...................334
s stalnim obratovališčem 320, 325
Linoleja fabrika .................97
Lisol (lysol), fabrika zanj . . . 238
Lističev raznašavec..............356
Listki, fabrika za nje............66
Listkoboj.........................66
Listkov svinčenih narejavec . . 64 Listnic in hlačnikov narejavec . 120
Listnic narejavec................120
Litega jekla fabrika . . .... 41 Litega jekla, pil in blaga iz litega
jekla narejavec..............43
Litega jekla tvornica.............41
Litinske posode fabrika .... 40 Litinsko blago, trgovec ž njim . 295
Litografični zavod...............276
Litografija in kamenotiskarnica . 276 Litografijskega papirja fabr ika . 190 Litografijskega pretiskalnega papirja narejavec .................190
Litograf (kamenotiskar) .... 276 Livarnica s kupolno pečjo ... 40
Livarnica za jeklo................41
Livarnica za mavec ...... 23
Livarnica za železo...............43
Livec brona.................61
Livec cementa...............22
Livec cinkovih okrasov	....	63
Livec črk ...................... 274
Livec kositrja..............62
Livec kovine................61
Livec okrasov...............63
Livec rude..................59
Livec spomenikov............59
Livec svinca . . . ...............64
Livec umetalni..............61
Livec umetalni cementa	...	22
Livec umetalni rude	.	....	59
Livec umetalni železa............40
Livec železa in kovine .... 40
Ljudska šola ...................360
Ljudski pevec...................362
Ločilnica........................13
Lohnjaka dobivanje...............21
Lohnjaka kamenica................15
Lohnjak, mlin zanj...............21
Lohnjaškega blaga (tufovice) narejavec .....................17
Loja topilnica..................246
Loja topivec..................  246
Lojenic (sveč) fabrika..........246
Lojenic (sveč) livarnica .... 246 Lojenic (sveč) narejavec .... 246
Lojevca dobivatrje...............15
Lojevca kamenica.................15
Loj, trgovec ž njim.............327
Lokanda ....................... 225
Lokomobilov fabrika..............74
Lokomotiv fabrika................77
Lombardno opravilo (pri bančnem obratu)................339
Lomljenega kamenja dobivanje 15 Lomljeno kamenje, trgovec žfrjirrt 292
Lončar...........................29
Lončarija s prodajo posode . . 29 Lončarskega blaga fabrika ... 29 Lončarsko blago, trgovec ž njim 293
Loncevez ...................... 284
Loncevez (obhodni) .............284
Loncevez (v stalnem obratova-
lišču) ......................54
Lonci in steklo, trgovec ž njimi 293
Lonci, trgovec ž njimi..........293
Longshaivh in rute, fabrika za nje 140
Lopatar .........................43
Lopate, kovačnica za nje ... 43 Lopate, trgovec ž njimi .... 295 Lopat in kovanega orodja narejavec .......................... 43
Lopat in orodja nareja .... 43 Lopat (železnih) narejavec ... 43
Lotal narejavec..................62
Loterijska kolektura............359
Lovske in orožne potrebščine,
trgovec ž njimi ............296
Lovske potrebščine, trgovec
ž njimi.....................296
Luga narejavec..................229
Lugar...........................229
Luknjičane pločevine narejavec . 54 Lutenj (pljunek) narejavec . . . 91
M.
Macovega (židovskega) velikonočnega kruha narejavec . 197
Mačke, trgovec ž njimi .... 288 Madejra, fabrika za to vino . . 219
Madežev čistivec..................185
Madežev izpiravec.................185
Madeži, sredstev zoper nje fabrika 230 Madeži, vode in sredstev zoper
nje fabrika................230
Madeži, vode zoper nje fabrika . 230
Magnezije nareja................230
Magnezita dobivanje..............15
Magnezit, trgovec ž njim .... 292
Mahu zbiravec.................... 4
Majoličnega blaga narejavec . . 30 Majoličnih barev narejavec . . 239
Majolike fabrika.................30
Makaronov fabrika...............198
Makaronov in podobne testenine
fabrika....................198
Makinjar.........................74
Makulatura, trgovci ž njo . . . 328 Malaga, fabrika za to vino . . . 219 Malin, gl. Mlin.
Mandoletnega peciva prodajač . 320
Mandoletov narejavec..........202
Mandoletov pekar.............202
Manganove soli nareja .... 230
Manikura......................301
Mannesmannska topilnica ... 41
Manometrov fabrika............84
Manufakturno blago in obleka,
trgovec ž njima..........314
Manufakturno blago, kramar
ž njim...................310
Manufakturno blago, trgovec
ž njim..................310
Manufakturno in galanterijsko
blago, trgovec ž njim . . . 330 Manufakturno in konfekcijsko blago in perilo, trgovina
ž njim.....................314
Manufakturno in krojno blago,
trgovec ž njim.............310
Manufakturno in modno blago,
trgovec ž njim.............310
Manufakturski risar.............279
Margarin, fabrika zanj..........246
Marijonetskega gledališča imetnik 362 Marketendar (s stalnim obrato-
vališčem)		
Marmelad narejavec ...	. 204
Maroquin, fabrika zanj . . .	. 118
Martinska topilnica		
Masa, narejavec pip iž nje . .	. 110
Masakalcinêr		
Masêr		. 361
Maske, gl. Naličnice.	
Masla kuhanega čistilnica . .	. 247
Masla kuhanega narejavec . .	. 246
Masla svežega in jajec prodaj avec .................317, 334
Masla svežega in sira narejavec 212 Masla svežega narejavec . . . .212 Masla umetalnega narejavec . . 246 Maslo, jajca, sir in sveže maslo,
trgovec s tem...............317
Maslo kuhano, trgovec ž njim . . 317 Maslo sveže in kuhano, trgovec
ž njim......................317
Maslo sveže in sir, trgovec
ž njima.....................317
Maslo sveže, trgovec ž njim . .317
Mastike narejavec................230
Masti dobivanje iz valjalne od-
rabljene vode...............246
Masti topivec....................246
Mastna olja, njih narejavec . . 247 Mastnega blaga fabrika .... 246 Mastni lug, nareja moke iž njega 254
Mast, topilnica za njo...........246
Mast, trgovec ž njo..............327
Mašine, glej Stroji.
Mašinist..........................74
Mašivec...........................82
Mašne obleke narejavec . . . .171 Materijalije, droge in barevno
blago, trgovec ž njimi . . . 327 Materijalnega blaga mlinar . . . 230 Materijalno blago, trgovec ž njim 327 Materijalno in sukneno blago,
trgovec ž njim..............330
Materijalno in špecerijsko blago,
trgovec ž njim..............322
Matic in vijakov narejavec ... 51 Matic za slikarje izcb narejavec . 279
Matičar (patroifirar) ...........268
Mavca kuhavec.....................20
Mavca kuhavec in mlinar ... 20
Mavca mlinar......................20
Mavca nareja......................20
Mavca narejavec...................20
Mavčar...........................270
Mavčnega blaga fabrika .... 23 Mavčnega blaga narejavec ... 23 Mavčne podobe in mavec, trgovec ž njimi..........................293
Mavčne podobe, trgovec ž njimi
(V stalnem obratovališču) . 293 Mavčnih dilj narejavec .... 22 Mavčnih in cementnih dilj narejavec ...........................22
Mavčnih odtiskov narejavec . . 23 Mavčnih podob in drugačnih
odlivkov narejavec .... 23 Mavčnih podob in mavčnega blaga narejavec....................  23
Mavčnih podob nareja..............23
Mavčnih stavbnih okrasov nare-
javec .....................270
Mavec, fabrika zanj...........20
Mavec, kipar zanj ...............23
Mavec, livarnica zanj	.....	23
Mavec, mlin zanj..............20
Mavec, stopa zanj.............20
Mavec, štulcaturec ž njim	.	.	.270
Mavec, trgovec ž njim...........292
Mazač in lakirnik...............267
Mazač (pleskar).................267
Maža, olja za njo nareja .... 237 Maža, olja za njo prodajavec . . 327
Mečar............................76
Medalje in novci, trgovci ž njimi 306
Medalj vrezovavec................70
Medar............................61
Medar in	kovinar ....... 61
Medar in	livec kovino..........61
Medar in	medinar...............61
Medar in	zvonar................59
Medena litina in jeklo, trgovec
z blagom iž njiju..........295
Medenega blaga narejavec ... 61 Medene pločevine in medenih
cevi narejavec..............57
Medenih pijač narejavec . . . 203 Medeno blago, trgovec ž njim . 295
Medeno in navadno bronasto
blago, fabrika za nje ... 61 Med, fabrika za to zlitino ... 57 Medica, pivnica za njo .... 226
Medica, trgovec ž njo...........323
Medice (medu) fabrika .... 203 Medice in žganja točivec .... 228
Medice narejavec................203
Medicinska obezila, fabrika za nje 246
Medičar ........................203
Modi livéc.......................61
Medinar..........................61
Med (strd), trgovec ž njim . . . 290 Med, trgovec s to zlitino . . . 295 Med turški, trgovec ž njim . . .201
Medvedarji......................362
Mehanična delovnica..............74
Mehanična sukančnica .... 144 Mehanična tkalnica za lan . . .149
Mehanično strelišče.............362
Mehanično vezenje...............163
Mehanik..........................84
Mehkega železa livarnica ... 40 Mehovi, trgovec ž njimi .... 290
Melase prodajač.................320
Melja, ž nje proizvodi trgovec . . 319
Menažar.........................226
Menažerije imetnik..............362
Menice, sensal Za nje...........343
Meničnega eskompta opravila . 339
Menjalnica.....................339
Mcrčuni in tehtavci............338
Morilar . .......................84'
Meril narejavec...................84
Mér narejavec.................... 84
Mérskih in tehtalnih pristojbin
pobiranje...................338
Merski in tehtalni zavod .... 338
Merski zavod.....................338
Mesa dostavljač..................315
Mesa prekajevavec................210
Mesa prekajevavec in klobasal' . 210
Mesa prodajavec..................315
Mesar ...........................207
Mesa razsekovavec................207
Mesar na drobno..................207
Mesar v malem....................207
Mesar v malem in prekajevavec . 210 Mesilnih in gnetalnih strojev
(gramelj) narejavec............74
Mesilnih neÈek narejavec . . . 100 Mesnega blaga narejavec . . . 210 Mesnega izlečka fabrika . . . .211 Mesne konserve, trgovec ž njimi 321 Mesnih konserv narejavec . . .211 Mesni izleček, trgovec ž njim . .321 Mesno blago, trgovec ž njim . . 315 Mesno in prekajeno blago, trgovec ž njim.......................315
Meso, trgovec ž njim.............315
Mesta in službe, opravilo za njih
posredovanje................359
Mesta razsvetljevavec ..... 282
Mestni nosač.....................356
Mest posredovanje................359
Mešanega blaga prodajavec . .322 Mešano blago in nafta, trgovec
ž njima.....................330
Mešano blago, trgovec ž njim . 322
Mešetar..........................343
Mešetar (na blagovni borzi) . . 337 Mešetar (na efektni borzi) . . . 343
Mešetar s hišami.................359
Mešetar s konji..................337
Mešetar v mali trgovini . . . .337
Mešetar za denar.................342
Mešetar za nepremičnine . . . 359
Mešetar za stanovanja............359
Mešetar z živino.................337
Metalograf.......................274
Meterskih mer narejavec .... 84
Metlar...........................125
Metle, trgovec ž njimi...........303
Metliščar........................100
Mezdni sluga.....................356
Mezdni tkalec....................155
Mikal (grebenov) narejavec ... 74 Mikalnih obložkov fabrika ... 74
Mikalnih obložkov narejavec . . 74 i
Mikal popravljač....................74
Mikaluiki in čistilni stroji, trgovec ž njimi..................296
Mikroskopski priredi, njih narejavec .......................126
Mila fabrika.......................246
Mila in lojenic narejavec . . . 246
Milar in svečar....................246
Milamica...........................246
Milarnica in lojarnica.............246
Milarsko blago, trgovec ž njim . 327
Milnih oblic narejavec.............230
Minija fabrika.....................239
Minijatur slikar...................367
Mišje pasti, trgovec (krošnjar)
ž njimi.......................333
Mišjih pasti narejavec ... 54, 284
Mitnic zakupniki.................. 363
Mitnine zakupniki..................363
Mizar .............................103
Mizar galanterijski................103
Mizar in lesenih kovčegov narejavec .......................103
Mizar in pohištva narejavec . . 103 Mizarskega blaga fabrika . . . .103 Mizafske potrebščine, trgovec
ž njimi.......................295
Mizarski los, žaga zanj .... 93
Mizar trgovinski....................74
Mizar za biljarde.............103
Mizar za krste................103
Mizar za oblike (modele)	....	103
Mizar za pahljače.............108
Mizar za parkete..............99
Mizar za pohištvo.............103
Mizar za portale	.	.	.	.	.	.	102
Mizar za stavbe....................102
Mizar za stavbe in pohištvo	.	.	102
Mizar za šatulje..............103
Mizar za toke.................193
Mizar za zabojce..............103
Mizar za zaboje...............101
Mladina (mlada živina), trgovec
ž njo.........................287
Mladine mesar......................207
Mladost, trgovec s spisi za njo . 305 Mlatilnih strojev fabrika .... 74 Mlatilnih strojev najmodavec . . 357 Mlatilnih strojev omare, njih narejavec ............................74
Mlatilnih strojev posojavec . . . 357 Mlečnega cukra narejavec . . . 212 Mlečnega izlečka fabrika . . .212
Mlekar.............................212
Mlekarija .........................227
Mlekamica................ . . 212
Mlokarnice zakupnik................212
Mlekarska zadruga...............212
Mleka točivec...................227
Mleko in maslo, trgovec ž njim . 318 Mleko in sirotka, trgovec ž njima 318
Mleko, pivnica za nje.............227
Mleko, trgovec ž njim.............318
Mlin američanski..................195
Mlinar............................195
Mlinar barevnega lesa.............239
Mlinar materijalij................230
Mlinar mavca.......................20
Mlinar moke.......................195
Mlinarskih stvari prodajavec . . 319 Mlinar za debelo moko .... 196
Mlina zakupnik ...................195
Mlina za moko zakupnik .... 195
Mlin domači.......................195
Mlin na	ladjah..................195
Mlin na	paro in vodo............195
Mlin na	veter...................195
Mlin na	vodo....................195
Mlinov in žag prirednik .... 74
Mlinov popravljač..................74
Mlinov postavljač .................74
Mlinov postavljač in gumen narejavec .....................74
Mlinov postavljač in popravljač . 74 Mlinov postavljač in železa
strugar......................74
Mlinov prirednik...................74
Mlinov za čiščenje žitiji narejavec 74
Mlin parni........................195
Mlin ročni (žrnov)................195
Mlinska oprava, fabrika za njo . 74 Mlinske in pekarniške oprave,
fabrika za nje...............74
Mlinske oprave narejavec ... 74 Mlinske potrebščine (mlinski in brusni kameni itd.), trgovec
ž njimi.....................293
Mlinske tresilnice, trgovec ž njimi 310 Mlinskih kamenov fabrika ... 16 Mlinskih kamenov sekač .... 16 Mlinskih kamenov trgavec ... 15 Mlinskih sestavin narejavec . . 74 Mlinskih tresilnic iz grebenane volne narejavec...................141
Mlinskih tresilnic narejavec . . 141 Mlinski kameni in mlinske potrebščine, trgovec ž njimi . 293 Mlinski kameni, trgovec ž njimi . 293 Mlin, v katerem se jemlje mérica 195
Mlin za manbo barev............239
Mlinar za moko.................195
Mlin za žito...................195
Moarirar.......................165
Močnate jedi, trgovec ž njimi . .319 Močnatih jedi narejavec .... 198
Močni črvi, trgovec ž njimi . . . 288
Modeli, mizar za nje...........103
Modelov (iz gline in mavca) na-
rejavec...................23
Modelov (iz kartona) narejavec . 194 Modelov (iz žice in pa mehaničnih modelov) narejavec . 84
Modelov vrezovavec...............274
Modelov za poduk narejavec 23, 84,
194
Modist...........................182
Modisti in krojači, ž njih potrebščinami trgovec..............314
Modistka.........................182
Modistka in lepotičarka .... 182 Modistno blago, opinče in tokar-
sko blago, trgovec ž njimi . 330 Modno blago, trgovec ž njim . .314 Modno blago, trgovina ž njim
v zvezi z drugo trgovino . . 314 Modno, krojno in lepotično blago,
trgovec ž njim...............314
Modrcev fabrika...................174
Modrcev narejavec.................174
Modrcev snaživka..................185
Modrcev, životnikov in jopic narejavec .....................170
Modrci, trgovec ž njimi .... 311
Modrivec (modrilar)...............160
Modro tiskanje, fabrika za nje . 167 Moka in kaša, trgovec ž njo . . 319
Moka in izdelki, trgovec ž njimi . 322 Moka in sočivje, trgovec ž njima 319
Moka in živež, trgovec ž njima . 322 Moka, pekarsko blago in kmetijski pridelki, trgovec ž njimi 319
Mokar . . •......................319
Mokar in branjevec...............322
Moka, trgana moka in koruza,
trgovec s tem...............319
Moka, trgana moka in kruh, trgovec s tem...................319
Moka, trgovec ž njo..............319
Molitvenih plaščev fabrika . . . 140 Molitvenih plaščev predilnica . . 140 Molitveniki in svete podobe,
trgovec ž njimi.............305
Molitveniki, trgovec ž njimi . . 305 Molitvenikov prodajavec .... 305
Molki, trgovec ž njimi...........303
Molkov in romarskih stvari narejavec ....................111
Molkov narejavec.................111
Monga............................185
Monge imetnik....................185
Monogramov, barvastih,na papirju za pisma narejavec .... 92 Monogramov narejavec .... 192
Montêr............................74
Montur dostavljač................312
Morska kopel.....................361
Morska pena, fabrika za blago iž
nje........................110
Morska pena in jantar, fabrika
za blago iž nju............110
Morska pena, narejavec blaga iž
nje........................110
Morska pena, rezljač pip iž nje . 110 Morska pena, trgovec z blagom
iž nje.....................303
Morska pena, trgovec ž njo . . 292 Morskega plovstva podjetba . . 349
Morske pene kipar...............110
Morske pene tokar...............110
Morske školjke, trgovec ž njimi . 290
Morsko plovstvo.................349
Morsko ribarjenje............... 7
Mostovnica tehtnica.............338
Mostovnic fabrika.................85
Mostov stavba, zavod za njo . . 255 Moške in deške obleke fabrika	.171
Moške obleke fabrika............171
Moške obleke narejavec	.	.	.	.171
Moških in deških klobukov fabrika ......................179
Moško modno blago, trgovec
ž njim......................314
Mošta točivec....................226
Moštnega vina narejavec . . . 219
Mošt, pivnica zanj...............226
Mošt, tiskal zanj narejavec ... 74
Mošt, trgovec ž njim.............323
Mošt, vino in deželski pridelki,
trgovec ž njimi.............323
Mošt v sodih, trgovina ž njim . 323 Motik in lopat narejavec .... 43
Motorjev narejavec................74
Motorjev petrolejskih fabrika . . 74 Motorjev plinovih fabrika ... 74
Motorjev posojavec...............357
Motovil narejavec................111
Motvozar (vrvčar)................150
Motvozar (žnorar)................158
Motvozi, fabrika za nje .... 150 Motvozi, trgovci ž njimi .... 309 Motvozov in vrveč narejalnica in
hodne preje predilnica . . 150 Motvozov (vrveč) narejavec . . 150 Motvozov (žnor) fabrika .... 158
Motvozov (žnor) in pascev (portic)
narejavec.................158
Motvozov (žnor) ogrskih narejavec 158 Mozajičnega blaga in nakitnih
stvari prodajavec.........294
Mozajičnega blaga narejavec . . 22 Možje, krojač za nje ..........171
Mramorar.........................17'
Mramorirar.....................  270
Mramorja brusivec.............17
Mramorja in granita vrezovavec . 17
Mramorna obrtnost.................17
Mramornega blaga izdelovavec . 17
Mramornica........................14
Mramornih mozajik narejavec . 22 Mramornih ploč in nagrobnih ka-
monov narejavec..............17
Mramornih ploč narejavec . .	17
Mramorno galanterijsko blago,
trgovec ž njim . . . . . . 293 Mravljinčja jajca, njih zbiravec .	8
Mravljinčja jajca, trgovec ž njimi .........................290
Mrčesi, prahu zoper nje narejavec ......................230
Mrčesi, trgovec s prahom zoper
nje......................, 327
Mrčesi, vničevalnih sredstev zoper nje narejavee...........230
Mrčesov pokončevavec .... 273
Mrčesov vničevavec............'. 273
Mrežar...........................150
Mrežastega dela fabrika . . . .162 Mrože iz žice, njih narejavec . . 54
Mreže, trgovec ž njimi...........314
Mrež spletavec..............54,	150
Mrličev mivci....................354
Mrličev oblačivci................354
Mrzla voda, zdravilišče ž njo . .361 Mufi in rute, trgovec ž njimi . .314
Mufi, trgovec ž njimi............314
Muhobran.........................273
Mulja in tulja narejavec .... 162 Muljno blago, trgovec ž njim . . 310 Mungo-volne predilnica . . . .137 Muselinov (iz bombaža) tkalnica ............................146
Muselinov (iz volne) tkalnica . . 141 Musivnega zlata nareja .... 239 Mušji prah, trgovec ž njim . . . 327
Muzej anatomični.................362
Muzej prirodopisni...............362
Muzej živalski...................362
Muzik............................362
Muzikalije in instrumenti, trgovec
ž njimi.....................305
Muzikalije, posodilnica za nje . . 308 Muzikalije, trgovec ž njimi . . . 305 Muzikalnih instrumentov narejavec ..........................91
Muzikalni instrumenti, fabrika
za nje.......................91
Muzikalni instrumenti, trgovec
za nje......................299
Muzike učitelj............ 360,	366
N.
Nadomestkov kave narejavec . . 205 Nadomestkov kave prodajavec . 321 Nadtalnih staveb vršite v .... 255 Nafta, jama za nje dobivanje . .	2
Nafta, trgovec ž njo...........327
Nafta, trgovec ž njo in branjevec 322
Nafte prekapljevanje...........236
Nafte prodajavec • • • .... 327
Nagačevavec....................126
Nagizdni papir, reči iz njega na-
rejavej...................192
Nagizdno blago, trgovec ž njim . 303 Naglavne rute, trgovec ž njimi . 310 Nagrobnih kamenov narejavec . 13 Nagrobnih kamenov vrezovavec 17 Nagrobnih križev kamenenih na-
rejavec ....................17
Nagrobnih križev, železnih, narejavec .......................40
Nagrobni kameni, njih prirednik 17 Nagrobni kameni, trgovec ž njimi 293 Nagrobni spomeniki, trgovec
ž njimi....................293
Nagrobni venci (iz umetalnih
cvetlic) trgovec ž njimi . . 330 Nagrobni križi in nagrobni spomeniki, trgovec ž njimi . . 293 Nagrobni križi in stvari za pogreb mrličevj, trgovec ž njimi 295 Nagrobni križi, trgovec ž njimi . 295 Nagrobni križi, železni, trgovec
ž njimi....................295
Najem, imetnik pisarnice za dajanje vanj..................359
Najemščak........................347
Najemščak in fijakar.............347
Nakita narejavec.................43
Nakitarji........................43
Nakita železnega narejavec . . 43 Nakitnega blaga narejavec ... 43 Nakitno blago, trgovec ž njim . 295
Nakladat na ladje................349
Nakladnik.......................356
Nakovalar........................43
Nakup in prodaja vrednostnih
papirjev ...................339
Nakupovavec.....................  337
Namakalni zavod..................95
Namakanje za dobavo zoper ogenj varnih rastlinskih
tvarin.....................230
Namiznega kisa varivec .... 218
Namizne juhe fabrika.............211
Nalagavec.......................356
Nalifinic fabrika................194
Nalifinic nareja.................194
Nalifinic narejavec..............194
Nalifinic posodilnica............357
Naofiniki (ofiali), fabrika za nje . 84 Naofiniških stal narejavec ... 84 Napisne table (kovinske), njih
narejavec....................61
Napisne table (slikane), njih narejavec .....................269
Naprava barskih in rudninsko-
vodnili kopeli..............361
Naprstnikov narejavec.............61
Nasipov kopafi...................259
Nastroji, gl. Instrumenti.
Natezne harmonike, trgovec
ž njimi......................90
Nateznih harmonik narejavec . 90 Nateznih harmonik popravljanje 90 Natikalnih igel narejavec ... 53 Navadnega orodja kovafi .... 43
Navojev narejavec.................74
Navojnih oknic fabrika .... 49 Navojnih oknic narejavec ... 49 Navtičnih instrumentov izdelo-
vavec........................84
Nepremičnine, pisamica o prometu ž njimi.................359
Nepremičnine, posredovavec za
nje.........................359
Nepristnega nakita, narejavec . . 38 Nestrupenih barev narejavec . . 239
Ničalnic narejavec................53
Nihalnih ur fabrika...............86
Niklja in kobalta dobivanje . .	12
Nippes, galanterijsko blago in plastične podobe iz kovin, njih narejavec.....................61
Nippes, galanterijsko blago in plastične podobe iz papirja in lepenke, njih narejavec .191 Nippes, galanterijsko blago in plastične podobe iz usnja,
njih narejavec..............120
Nippes iz lesa in rezljalnih tvarin, njih narejavec . . . .111
Nitroglicerina fabrika...........251
Nočnih luči fabrika..............245
Nočnih luči narejavec............245
Nogavice, trgovec ž njimi . . .311 Nogavic in obujkov narejavec . 161
Nogavic narejavec................16]
Nogavic pletec na stanu .... 161
Nogavic tkalec...................161
Nogavic valjavec.................166
Nogavic valjalnica...............166
Nogavičar........................161
Nogavičarskega blaga narejavec 161 Nogavičarskega in na stanu pletenega blaga narejavec . . 161
Nogavičarsko blago, trgovec
ž njim....................311
Nogavičarsko in na stanu pleteno
blago, trgovec ž njim . . .311 Norimberško blago, trgovec
ž njim......................303
Nosač............................356
Nosačev zaveza ................. 356
Nosilar..........................356
Notar............................364
Not vrezovavec...................274
Novcekovec.......................61
Novčar...........................61
Novičar (reporter)...............366
Novo srebro, blaga iž njega fabrika .......................67
Novo zlato, blaga iž njega fabrika 65
Nožar............................43
Nožarskega in lično kovanega
blaga fabrika...............43
Nožarsko blago, trgovec ž njim . 295 Nožarsko in jekleno blago, trgovec ž njim......................295
Nožev brusač (s stalnim obrato-
vališfiem)..................43
Nožev fabrika....................43
Nožev kovač . ...................43
Nožev narejavec..................43
Nožev za zelje narejavec ... 43 Noži in brusi, trgovec ž njimi . . 295 Noži, ročajev (jelec) za nje narejavec ...........................lil
Noži, škarje, kose in srpi, trgovina
ž njimi....................295
Noži, trgovec ž njimi ..... 295 Nožnih platnic narejavec (platnic
rezač).....................111
Numizmatik.....................306
0.
Občasno oseb prevažanje . . . 347
Obednica.......................226
Obednica po židovskem obredu . 226 Obezila, fabrika za nje .... 87 Obezila medicinska, fabrika za nje 87 Obezila, njih narejavec .... 87
Obezilar........................87
Obezila, trgovec ž njimi .... 297
Obhodna razprodaja.............335
Obhodnih voz imetnik .... 348
Obhodni sklad..................335
Obhodni voznik.................348
Oblačil konfekcija, trgovec
z blagom za njo............312
Oblačilnic (garderob) imetnik . 356 Oblačil za punice narejavec . .172 Oblačil ženskih konfekcija . . .172
Oblajsta fabrika.................239
Oblatov fabrika..................202
Oblatov karlovovarskihnarejavec 202
Oblatov narejavec................202
Oblatov pekar....................202
Obleka in črevlji, trgovec ž njimi 314 Obleka in krojno blago, trgovina
ž njima.....................314
Obleka in perilo, trgovec ž njima 314 Obleka otroška, trgovec ž njo . 312 Obleka perilo in čreviji, trgovec
ž njimi.....................314
Obleka, posodilnica za njo . . . 357 Obleka stara, trgovec ž njo . . 329
Obleka, trgovec ž njo............312
Obleka, trgovina ž njo v zvezi
z drugo trgovino............314
Obleke fabrika...................171
Obleke in perila šivanje . . . .170 Obleke moške narejavec . . . .171
Obleke narejavec.................171
Obleke narejavci, šola za nje . . 360
Obleke narejavka.................172
Obleke otroške narejavec . . .172
Obleke snaživec..................185
Obleke šivar.....................171
Obleke za dečke fabrika . . . .171 Obleke za može in dečke fabrika 171 Obleke (ženske) narejavec . . . 172
Obličev kovač.....................43
Oblikar...........-............40
Oblik kovač.......................49
Obmestnih ciz podjetba .... 347 Obodcev in verig kovač .... 51
Obodcev narejavec.................51
Obrobkov narejavec...............193
Obročar..........................100
Obročev za sode narejavec . . 98 Obroči leseni za sode, njih narejavec ............................98
Obroči, trgovec ž njimi .... 301 Obroči za sode, trgovec ž njimi . 301
Obročnikov narejavec..............43
Obrtalnica.......................362
Obrtalnica in gugalnica .... 362
Obrtno Šole......................360
Obrtnijska strokovna šola . . . 360
Obrtnostni slikar................278
Obšavnili okvirjev narejavec . . 104 Obujkov (žokov) tkalec . . . .161 Obujkov (žokov) spletavec . . .261 Očesa umetalna, fabrika za nje . 87 Oddelno blago, trgovec % njim . 330 Odejar (prešivanih odej izdelo-
vavec)......................168
Odejar (volnonih odej izdelovavec) 138 Odej, blazin in posteljnega blaga narejavec.....................  .186
Odeje, trgovec ž njimi..........310
Odeje, tvarine za nje dostavljač . 310 Odej in blazin narejavec . . . .168 Odej in trepcev narejavec . . . 168 Odej (volnenih) fabrika . . . .138
Odičar...........................53
Odmevnikov fabrika...............91
Odmevnikov narejalnica .... 91 Odmevnikov narejavec .... 91
Odmevnikov oblanje...............91
Odmevniškega lesa fabrika . . 91 Odojki (sesna praseta), trgovec
ž njimi....................287
Odpadki, njih predeč............145
Odpadki, njih zbiravec .... 285 Odpadki tkalne obrtnosti, njih
snažba in priprava . . . .130 Odpadki, trgovec ž njimi . . . 328 Odpadki živalski, trgovec ž njimi 328 Odstotki, točivee na nje .... 226 Odstrižki, trgovec ž njimi . . . 310 Odvažanje odpadkov in iztrebin 272
Odvetnik........................364
Ogenj, zavarovalni zavod zoper
škodo po njem..............344
Oglasila, posredovavec za nje . 358
Oglasilna pisarnica.............358
Oglasilnih tabel imetnik .... 358 Oglasilnih tabel zakupnik . . . 358 Oglasilni in lepaški zavod . . . 358
Oglaševalni zavod...............358
Ogljar..........................232
Oglja kamenega jama............... 1
Oglja voznik.....................348
Oglje in les, trgovec ž njim . .291 Ogljenčevega plina nareja . . . 235 Ogljenčeva kislina, kupljivo tekoča, fabrika za njo . . . 229 Ogljenčevokislih voda pivnica . 226 Ogljenega kotrana fabrikacija . 236 Ogljenih briket narejavec . . . 233 Ogljenih cedilnikov fabrika . . 74
Ogljenih palic nareja............233
Oglje, podnetkov za nje narejavec 233
Oglje, trgovec ž njim............291
Ognjar...........................251
Ognjarskih predmetov narejavec 251 Ognjarskih predmetov fabrika . 251 Ognjarski predmeti, trgovec
ž njimi.....................327
Ognjišč fabrika ....... 49
Ognjišč postavljač...............263
Ogorki, trgovec ž njimi .... 317 Ogrinjalek (shawls) izrezovavci . 166
Ogrinjalek tkalnica..............140
Ogrinjalke, trgovec ž njimi . . . 310 Ogrskih motvozov (žnor) narejavec . ................... .158
Okamenine, trgovec ž njimi . . 292
Okarin narejavec..............91
Okenskih zastiral narejavec . . 102 Oken snaživec..................273
Oklopnih stolpov in oklopnih
konstrukcij fabrike .... 76 Okna, okovov za nje narejavec . 49
Oknice, trgovec ž njimi .... 301
Oknic fabrika.....................102
Oknic (žalusij) narejavec . . . 102 Okovi za puške, njih narejavec . 76
Okovov narejavec...................61
Okrasna peresa, trgovec ž njimi 314 Obrasnih peres fabrika .... 184 Okrasnih stvari najmodavec . . 357 Okrasnih stvari posodilnica . . 357 Okrasnih stvari prodajavec . . 304
Okrasni slikar....................268
Okrasov livec......................63
Okraševavec (dekorater) . . . .169
Okra, trgovec ž njo...............327
Okre dobivač......................24'
Okre fabrika......................239
Okrožna žaga.......................93
Okrožne žage imetnik...............93
Oksalne kisline fabrika .... 230
Okvirjev narejavec................104
Okvirjev za okna narejavec . . 102
Okvirji, fabrika zanje............104
Okvirji, trgovec ž njimi .... 301 Okvirji za podobe, fabrika za nje 104 Okvirji za podobe, trgovec ž njimi 301 Okvirnih latev narejavec . . . 104
Oleja fabrika.....................229
Olja čistivec.....................247
Olja eteričnega narejavec . . . 248 Olja in klejevih barev narejavec 239 Olja in leščečega voščila narejavec ............................241
Olja mastnega narejavec . . . 247
Olja narejavec....................247
Olja prodajavec...................327
Oljar.............................247
Oljarnica.........................247
Olja stiskanje....................247
Olja stiskavec....................247
Olje, čistilnica za nje...........247
Olje eterično, trgovec ž njim . . 327
Olje, fabrika za nje..............247
Olje iz plenastega premoga,njega
destilacija..................236
Olje, stope za njo................247
Olje, špekulant ž njim............327
Olje, tiskalnica in stope za nje . 247 Olje, trgovec z izdelki fabrik za
nje..........................327
Olje, trgovec ž njim..............327
Oljovàr...........................247
Oljičncga olja nareja...........247
Oljike, tiskalo za nje..........247
Oljnata slikarija.................278
Oljnatega plina fabrika .... 235 Oljnate barve, tiskarnica ž njimi 276 Oljnate barve, trgovec s podobami iž njih......................305
Oljnatih barev fabrika .... 239 Oljnatih barev narejavec . . . 239
Oljnatih krapov pekar.............202
Oljnatih portretov po fotografijah,
slikar ...................L 278
Oljnatih slik narejavec .... 278 Oljnotiskovne podobe, trgovec
ž njimi.....................305
Oltarjev zidavec...................61
Omak prodaj avec..................320
Omarice, mizar za nje .... 103 Omaric z vzmetmi narejavec . . 103
Omar narejavec....................103
Orrielar..........................125
Omnibusi, podjetba za nje . . . 347
Opank narejavec...................173
Opanke (rumunske), trgovec
ž njimi.....................313
Opanke, trgovec ž njimi .... 313 Opeka in skrile, krovec ž njimi . 265 Opeka (korci), krovec ž njo . . 265
Opekar.............................28
Opekarnica . . . ..................28
Opeka, trgovec ž njo..............293
Opeke narejavec....................28
Opičarsko gledališče..............362
Oplatice, fabrika za nje .... 94 Oplatice, trgovec ž njimi . . .291 Oplatice, žage za nje imetnik . . 94 Opiatic in parketov narejavec . 99
Opiatic rezalnica..................94
OploSevavec........................72
Opojne pijače, trgovec ž njimi . 327 Opojne pijače v steklenicah,
trgovec ž njimi.............324
Opojne poslajene pijače, esencije in žganjice, fabrika za nje . 217 Oprave konjske narejavec . . . 121 Opravila, posredovavec za nja . 359
Opravilna pisaraica.............359
Opravilnih knjig narejavec . . . 193 Opreme za sesalke, njih fabrika-
cija.......................75
Opremnik nagrobnih spomenikov 17
Optik............................84
Optik in mehanik.................84
Optični instrumenti, trgovec
ž njimi...................297
Optični predmeti, trgovec ž njimi 297 Optičnih instrumentov fabrika . 84 Optično blago, trgovec ž njim . 297
Optično kratko blago, trgovec
ž njim.......................297
Orgelj narejavec..................90
Orgelj popravljaš.................90
Orgije, piščali za nje narejavec . 90 Orgljice, plošč za nje narejavec . 90 Orgljice, sestavin za nje narejavec ............................90
Orgljice, stal za nje narejavec . 90
Orgljic narejavec.................90
Orgljic popravljaš................90
Orhestrijonov fabrika.............90
Orijentalnih čepic (kap) fabrika 180 Orijentalnih čepic narejavec . . 180 Ornamentov livec.................63
Ornatov krojač...................171
Orodja brusivec...................69
Orodja črevljarskega prodajavec 302
Orodja fabrika....................43
Orodja in sekir kovač.............43
Orodja in tkalskih statev prirednik 74
Orodja kovač......................43
Orodja kovač in ključavničar . . 43
Orodja kovač in pilar.............43
Orodja kovač in podkovač . . . 45 Orodja kovačnica in raztezalnica 43
Orodja narejavec..................43
Orodja spletavec..................53
Orodje črevljarsko, trgovec
ž njim......................302
Orodje in mosti, kovačnica za nje 43 Orodje in navadnih reči kovač . 43 Orodje in vozovi, kovač za nje . 45 Orodje kmetijsko, fabrika za nje 74 Orodje kmetijsko, trgovec ž njim 296 Orodje, kovačnica za nje	... 43
Orodje, plavž za nje............43
Orodje kovano, trgovec ž njim . 295 Orodje, strojev za nje fabrika . 74 Orodje, trgovec ž njim .... 295 Orodje (za rokodelce in kmete),
trgovec ž njim..............295
Orožja fabrika.....................76
Orožja in streliva fabrika ... 76
Orožja kovač.......................76
Orožja narejavec...................76
Orožja nastavljaš..................76
Orožja vrezovavec..................70
Orožje in puške, trgovec ž njimi 296 Orožje in strelivo, trgovec ž njim 296
Orožje, trgovec ž njim............296
Orseljnih preparatov fabrika . . 239 Osebe in blago, podjetba za njih
prevažanje ................. 347
Osebe, podjetnik za njih prevažanje .......................347
Osebe, tehtnica za nje, električna, nje imetje...........338
Osebe, vzdigovalnik za nje . . . 347 Osebe, vzdigovalnikov za nje fabrika ..............................74
Oseb prevažanje na čolnih	.	.	.	351
Osebnih in tovornih voz	fabrika	79
Osebnih voz fabrika...........79
Osel narejavec................17
Osepnic cepljenje, zavod	za to	.	361
Osi, fabrika za nje...........42
Osi narejavec.................42
Oslar.........................17
Osle, trgovec ž njimi..............293
Oslov imetnik.................347
Ostanjev fabrika..............111
Ostanji, gl. Bičnjaki.
Ostanji, trgovec ž njimi . .	. 301
Ostanki, trgovec z nijmi .... 330 Osteklina, stroja za nje ribanje
imetnik..................27
Ostekline fabrika...................27
Ostekline narejavec.................27
Ostrig reja......................... 7
Ostrižinska preja, predilnico za
njo...........................135
Ostrobrusec.........................69
Ostrogar............................52
Ostružkov izpiravec.................13
Ostružkov topilnica ................13
Ostružkov topivec...................13
Oštarija...........................226
Oštir..............................226
Otlega stekla fabrika...............35
Otlo steklo, brusilnica in likalnica za nje...................36
Otlo steklo, slikar nanje .... 39 Otlo steklo, trgovec ž njim . . . 293 Otlih biserov narejavec .... 38 Otroci, gledališče za njo .... 362 Otrobi, trgovec ž njimi .... 319
Otrôk zavetišče....................360
Otroška hranila, trgovec ž njimi 321 Otroška oblačila, trgovec ž njimi 312 Otroške igrače, trgovec ž njimi . 303 Otroške moke fabrika ..... 204 Otroških godal narejavec ... 91 Otroških igrač narejavec . . .111 Otroških oblačil narejavec . . . 172 Otroških stolic narejavec . . . 103
Otroških trobentic narejavec . . 91 Otroških vozičev fabrika .... 105 Otroških vozičev narejavec . . 105 Otroški voziči, trgovec ž njimi . 296
Ovce, trgovec ž njimi...........287
Ovčje kože obdelovavec .... 178
Ovec zabadaš....................207
Oves in seno, trgovec ž njim . . 290 Oves, seno in slama, trgovec s tem 290 Oves, stope zanj ...............196
Oves, trgovec ž njim...........290
Ovratnice, trgovec ž njimi	.	.	.311
Ovratnic fabrika................175
Ovratnic in avbic narejavec	.	.	175
Ovratnic narejavec..............175
Ovratnikov in zapestnikov fabrika ......................170
Ovratnikov in zapestnikov narejavec ......................170
Ovratnikov in zapestnikov sna-
živec.......................185
Ovsa dostavljač..................290
Ovsar............................322
P.
Padar............................186
Pahljačar........................108
Pahljače, mizar za nje...........108
Pahljače, trgovec ž njimi . . . 303
Pahljač fabrika .................lo8
Pahljač lepotičar................108
Pahljač narejavec................108
Pahljaških stal narejavec . . . 108
Pahovnikov kovač..................43
Pajčolanov barvar................167
Pakfonar..........................61
Pakfonastega blaga fabrika ... 61 Pakfonaste pločevine in žice
fabrika......................57
Pakovač..........................356
Pakovala iz papirja in lesa, trgovina ž njimi................304
Pakoval nosači...................356
Pakovalna tkanina, trgovec žnjo 310 Pakovalnega papirja fabrika . .189 Pakovalnoga, tiskovnega papirja
fabrika.....................189
Pako value lepenke fabrika . . . 188 Pakovalni in tiskovni papir . .189 Pakovalnih zabojev narejavec . 101 Palice, okovov zanje narejavec . 61
Palic fabrika....................111
Palic narejavec..................111
Palic, stebelinprizern steklarnica 38
Palic tokar......................111
Paličastega raztegnjnega železa
fabrika......................41
Paličastega železa fabrika . . . 41 Paličnih ročajev (iz kosti in rogu)
narejavec...................111
Paličnih ročajev (iz kovine) narejavec .......................61
Paličnik ......................  104
Palično kolo, masti za nje narejavec ......................237
Panj ar..........................105
Panoptikum.......................362
Panorame imetnik................362
Papir, barvarnica zanj . . • . 190 Papir, galanterijsko blago, podobe in zrcalno blago, trgovec
ž njimi.....................303
Papir in pisalno potrebščine,
trgovec ž njimi ............304
Papirja in lepenke narejavec . .189
Papirja prodajavec...............304
Papirja vtiskovavec..............192
Papirja zdrizovanje..............190
Papirnatega blaga fabrika .... 192 Papirnatega blaga narejavec . . 192 Papirnatega perila fabrika . . .194 Papirnate konfekcije narejavec 192 Papirnate lesenine narejavec . . 187 Papirnatih cigarnikov narejavec 194 Papirnatih kapic narejavec . . . 194 Papirnatih ovratnikov in zapestnikov fabrika....................194
Papirnatih škrnicljev in vreč narejavec .........................192
Papirnatih škrnicljev narejavec 192 Papirnatih tapet fabrika .... 190 Papirnatih tulcev fabrika . . 192 Papirnatih tulcev narejavec . . 192 Papirnatih vreč fabrika .... 192 Papirnatih žrvnov popravljač . . 74 Papirnati odpadki, trgovec
ž njimi.....................328
Papirnato blago, trgovec ž njim 304 Papirne testenine okraševavec in
pozlačevavec................194
Papirne testenine pozlačevavec . 194
Papirnica........................189
Papirničar.......................189
Papirno testo, blaga iž njega
fabrika.....................194
Papirno testo, blaga iž njega narejavec .....................194
Papirno testo, pip iž njega narejavec .......................194
Papir, pisalne, risalne in šolske
potrebščine, trgovec ž njimi 304
Papirščine fabrike...............187
Papirščine narejavec (lesa brusi vec) .....................187
Papir, trgovec ž njim............304
Papir za pisma, fabrika zanj . . 120
Papuč narejavec..................173
Parafin, fabrika zanj............236
Parafinovih sveč fabrika .... 236 Paramonti, fabrika za nje ... 67 Paramenti, trgovina ž njimi . . 295 Parketne diljice,	trgovec ž njimi 301
Parketov fabrika..................99
Parketov mizar....................99
Parketov narejavec ...............99
Parkljevci, trgovec ž njimi . . . 287
Pa'na cepilnica...............93
Parna pekarnica................... 197
Parna pivovarnica.............214
Parna pralnica................185
Parna tramovka (tramway)	.	.	346
Parna žaga za dilje...........93
Parna žaga zadiljein sekanjelesa	93
Parnega mlina zakupnik .... 195 Parnega plovstva obrat (po notranjih vodah) ................... 350
Parne kopeli...................... 361
Parne sile najmodavec .... 281
Parne žage imetnik..................93
Parne žage za dilje zakupnik . . 93 Parnih brizgalnic nareja .... 74
Parnih kotlov fabrika...............74
Parnih kotlov opreme, njih narejavec .......................75
Parnih kotlov zakupodavec . . 357
Parnih strojev fabrika..............74
Parnih žrjavov obrat................74
Parni mlin........................ 195
Parni mlin in mlin na vodo . .195 Parno plovstvo po notranjih vodah 350 Parno plovstvo (po notranjih
vodah), družba za nje . . . 350
Pasar...............................61
Pasar in bronar.....................61
Pasar in srebrar....................61
Pasarskega blaga fabrika ... 61 Pasarsko blago, trgovec ž njim . 295
Pascev fabrika.....................158
Pascev narejavec...................158
Pascev vezec.......................158
Pasci, motvozi in prameni, fabrika
za nje........................158
Pasčasto blago, fabrika za nje 158
Pasic narejavec....................150
Pasovi, trgovec ž njimi .... 314
Pasteljnikov fabrika...............240
Paštet pekar.......................202
Paste za likanje tal narejavec . 245
Patron fabrika.....................251
Patronskih tulcev fabrika ... 60 Patronskih tulcev narejavec . . 60 Patenta imetnik, gl. opomnjo 7. Patenti, pisarnica za nje .... 359
Pavlihovo gledališče...............362
Pavola, glej Bombaž.
Peciva prodaja.....................319
Pečar...............................29
Pečar in lončar.....................29
Pečarsko blago, trgovec ž njim 293
Pečatar.............................70
Pečatar in monogramov narejavec .......................70
Pečatila, trgovec ž njimi . . .	297
(Sloveni8ch. ^
45
278
Kos XI. 35. Izvršitveni predpis k zakonu z dne 25. oktobra 1896. (Peglavje I.).
Pečatil kavčukovih narejavec . .113 Pečatil kovinskih narejavec . .	7
Pečatnega voska fabrika .... 241 Pečatnega voska narejavec . . . 241 Pečatnih znamek fabrika . . . . 192 Pcčatnili znamek narejavec . .192 Pečatni vosek in vrvce, trgovec
ž njimi...................304
Pečenina, trgovec ž njo .... 319
Pečenkar........................226
Poči in ščedilnih ognjišč postavljaš ..........................29
Poči narejavec in postavljaš . . 29
Peči ometavec...................271
Peči pločevinskili narejavec . . 49
Peči postavljaš...................29
Peči snaživec (dimnikar) . . .271
Peči snaživec (pečar).............29
Peči, trgovec z rečmi za njo . . 295
Peči, trgovec ž njimi............295
Peči železnih narejavec .... 49
Pečnic fabrika....................29
Pehalnih vozičev imetnik . . . 348
Peliarjev narejavec..............100
Pekar............................197
Pekar belega kruha...............197
Pekar belega in črnega kruha . 197 Pekar cukrenega blaga .... 202 Pekar črnega in belega kruha . 197
Pekar črnega kruha...............197
Pekar finega kruha...............197
Pekarijska oprava, nje narejavec 74 Pekarijska oprava, fabrika za njo 74
Pekar kolačev...................202
Pekar krapov....................202
Pekar kruha.....................197
Pekar mandoletov................202
Pekar oblatov...................202
Pekar oljnatih krapov............202
Pekar paštet.....................197
Pekar potic......................197
Pekar potratni...................197
Pekar potratni in cukrenega blaga 202
Pekar prest......................197
Pekarsko blago, trgovec ž njim . 319
Pekar s paro.....................197
Pekar švicarski..................197
Pekar umetalni ..................197
Pekar v kozicah..................197
Pekar zavitih oblatov............202
Penečih pijač fabrikacija . .	. 221
Pengleca narejavec...............239
Pengličar........................66
Pengličarnica.....................66
Penino fabrika...................219
Penine kletarnica................219
Penzija (hotel, gostilnica in
krčma!......................225
Penzijonat .....................360
Pepelika fabrika................229
Pepelika fabrika in varilnica . . 229
Pepelika narejavec...............229
Pepelik, trgovec ž njim .... 327
Pepelugar........................327
Peronospora, brizgalek zoper njo
narejavec....................74
Peresa pisalna, trgovec ž njimi . 304
Peres jeklenih fabrika............52
Peresne cevke, trgovec ž njimi . 290 Peresne tuljave pripravljavec . .124 Peresnih cevek fabrika . . . .124 Peresnih cevek prirednik . . . 124
Peresnikov narejavec.............111
Peres, pisalnih, jeklenih, fabrika 52 Peres za na klobuk fabrika . . . 184
Pergamena narejavec..............190
.Pergamena rastlinskega fabrika 190 Pergamena rastlinskega narejavec ..............................190
Pergamenskega papirja fabrika . 190
Perica...........................185
Perja barval'....................184
Perjanic fabrika.................184
Perjanic (šopov) vezavec . . . 184
Perja snaživec...................124
Perje (lepotično), trgovec ž njim 314 Perje, lepotivec ž njim .... 184
Perje, trgovec ž njim............290
Perje (za postelje), trgovec ž njim 290
Perila čistilnica................185
Perila čistivec..................185
Perila konfekcija................170
Perila narejavec.................170
Perila narejavec in popravljač . 170 Perila snaživec ........ 185
Perilna konfekcija, trgovec z blagom iž nje .................311
Perilnega blaga narejavec . . . 170 Perilnih mong narejavec .... 74 Perilnih predmetov narejavec . 170 Penino blago, trgovec ž njim . .311 Perilo in bela prtenina, trgovec
ž njima.....................311
Perilo in modno reči, trgovec
ž njimi ....................311
Perilo in na stanu pleteno blago,
njega narejavec.............170
Perilo, monga za nje.............185
Perilo, šivalnica za nje .... 170
Perilo, trgovec ž njim...........311
Perilo, trgovec ž njim in srajčar 170
Perovez...........................53
Perutninainjajca, trgovec ž njimi 317 Perutnina in plodovi, trgovec
ž njimi ......... 317
Perutnina, jajca in sveže maslo,
trgovec ž njimi............317
Perutnina, pitalnica za njo ...	6
Perutnina, sadje in zelenjava,
trgovec ž njo..............317
Perutnina, trgovec ž njo . . . .316 Perutnina zaklana, trgovec ž njo 316 Perutnina živa, trgovec ž njo . . 316
Perutninska valilnica............. 5
Peska dobivač.....................24
Peskastega in smirkastega papirja
nareja.....................190
Peskastega papirja fabrika . . . 190 Peskastega papirja narejavec . .190 Peskavčnega blaga fabrika ... 17 Peskavec, kamenica zanj ... 15
Pesek, jama zanj .	 24
Pesek, trgovec ž njim .... 292 Pesnega cukra fabrika .... 200
Pesne kave fabrika...............205
Potinetov fabrika................112
Petinetov narejavec..............162
Petja učitelj.............. 360, 366
Petje in godba, šola za to . . . 360
Petje, šola za nje...............360
Petlje, trgovec ž njimi .... 314 Petroleja fabrika................236
Petroleja očiščenega, parafina in
cerezina narejavec .... 236 Petrolej, čistilnica zanj .... 236 Petrolej in parafin, fabrika zanju 236 Petrolej, jama za njega dobivanje 2
Petrolejna železnica...............236
Petrolejnega plina nareja . . . 235 Petrolejnih motorjev fabrika . . 74 Petrolejui sodi, trgovec ž njimi . 301
Petrolej, trgovec ž njim .... 327
Pevcev družba ................... 362
Phanega ječmena fabrika . . . 196 Phanega ječmena izdelovavec . 196 Piasavskega blaga fabrika . . . 125
Pic (šipek) narejavec............162
Piša, trgovec ž njo.............290
Pihal fabrika...................74
Pihalnikov narejavec............74
Pijačo, opojne, poslajene, inesen-
cije, fabrika za nje .... 217 Pijače opojne, trgovec ž njimi . 324 Pijače, poslajene, opojne, trgovec
ž njimi...................324
Pijače šumeče, njih fabrikacija	.	221
Pijače, trgovec ž njimi	....	323
Pijače, žgane, opojne, njih prodaja na drobno ..... 324 Pijače (žgane, opojne), trgovec
ž njimi...................324
Pijače, žgano, opojne, v zaprtih
posodah, trgovec ž njimi . 324
Pijač točilnica...................226
Pijavek lovec...................... 8
Pijavke, trgovec ž njimi ... 288 Pikerjev in usnjenih jermeno v na-
rejavec......................121
Pikerjev narejavec ..... . 121 Pikretnega smodnika fabrika . . 251
Pilar..............................43
Pilar (žagar)......................93
Pilar in pil narejavec.............43
Pil brusivec.......................69
Pile, plavža za nje posestnik . . 43
Pil fabrika........................43
Pil >n jeklenega blaga narejavec 43 Pilpoha in smole zbiravec . . . 242
Pilpoha zbiravec..................242
Pinkove soli nareja...............230
Pipar in blaga iz morsko pene
narejavec....................110
Pipe, cevi za nje tokar . . . .111 Pipe in palice, okovov za nje
narejavec.....................61
Pipe, okovov za nje narejavec . 61 Pipe, ustnikov za uje narejavec 111 Pip iz morske pene rezljač . . .110 Pip lesenih narejavec . . . .	111
Pip lesenih rezljač...............lil
Pip lesenih tokar.................111
Pironafta, trgovina ž njo . . . .327
Pirotehnik .............. . . 251
Pisalna peresa, trgovec ž njimi . 304 Pisalnega papirja fabrika . . . 189 Pisalne in risalne tvarine, trgovec ž njimi.......................304
Pisalne potrebščine in modistov priprave, trgovec ž njimi . 330 Pisalne porrebščine, trgovec
ž njimi......................304
Pisalne, risalne in šolske potrebščine, trgovec ž njimi . . . 304 Pisalne tvarine in risarske potrebščine, trgovec ž njimi . 304
Pisalne tvarine, trgovec ž njimi . 304 Pisalnih peres (gosjih) prirejavec 124 Pisalnih potrebščin in vonjavar-
skega blaga prodajavec . . 304 Pisalnih strojev narejavec ... 74 Pisana vezenina, fabrika za nje . 163 Pisane in rudeče preje barvarnica 166 Pisane preje barvarnica .... 166 Pisanega (pestrega) papirja nare-
javec ......................190
Pisan papir, fabrika za blago iž
njega ......................192
Pisarnica stavbnotehniška . . . 256
Pisarnica tehniška...............256
Pisarniškega papirja fabrika . .1891
Pisarniške potrebščine, trgovec
ž njimi ....................304
Pisatelj..........................366
Pisem po kemičnem načinu narejenih izdelovavec .... 39
Piskal fabrika.....................91
Piskal in gosli fabrika............91
Piskal in gosli narejavec .... 91
Piskal narejavec...................91
Piskri, gl. Lonci.
Pisma iz stekla, trgovec ž njimi 293
Pismorezec........................274
Pismorezec in kovinorezec . . . 274 Piščali in jeklenih godal narejavec ...............................91
Piščali narejavec..................91
Pitalnega hleva zakupnik ...	6
Pitalnica.......................... 6
Piva prodajavec in trgovec s pivom .........................323
Piva prodajavec na debelo . . . 323
Pivarnica.........................226
Piva in žganja točilnica .... 226 Piva in žganja točilnica z oddajo
jedil.......................226
Piva skladišče..................323
Piva točilnica....................226
Piva v steklenicah prodajavec . 323 Piva v steklenicah točivec . . . 226
Piva zakladnik................... . 233
Pivnica...........................226
Pivnica in biljardnica............226
Pivnica in kantina................226
Pivnica in pivarnica..............226
Pivnica z oddajo jedil............226
Pivnice, gostilnice, biljarda in
kegljišča posestnik .... 226
Pivnice zakupnik..................226
Pivničar..........................226
Pivo, mošt in žganje, pivnica za
nje.........................226
Pivotoč . . . k...................226
Pivotoč in kavarnica..............226
Pivotoč in kavarnica z oddajo
jedil.......................226
Pivotoč in vinotoč z oddajo jedil 226 Pivotoč, vinotoč in moštotoč . . 226
Pivotoč z gostilnico..............226
Pivotoč z oddajo jedil............226
Pivotlačnih priredov izdelovavec 74 Pivotlačnih priredov popravljavec ............................74
Pivo, trgovec ž njim..............323
Pivovar...........................214
Pivovarniška oprava, fabrika za
njo .........................74
Pivo varnica..................214
Pivovarske stvari, trgovec ž njimi 296
Pivo, veliki trgovec ž njim . . . 323 Pivo v steklenicah, trgovec ž njim 323 Pivskih droži zakupnik .... 214 Pivski zrakotlačni priredi, njih
čistivec.......................356
Plahte, fabrika za nje...............122
Plahtar..............................13g
Plakati, gl. Lepaki.
Plamenjenje..........................166
Planinske cvetlice, narejavec izdelkov iž njih...............183
Planinske cvetlice, trgovec
ž njimi........................289
Planšarij a..........................212
Planšarska zadruga...................212
Plastične podobe, njih narejavec, gl. Modeli.
Plastičnih številek in črk iz lepenke nareja.................194
Plaščev za gospe fabrika	.	.	.	.172
Plašči, trgovina ž njimi	.	.	.	.312
Platišča, trgovec ž njimi	.... 291
Platnar.......................310
Platna tiskar....................167
Platna valjavec..................166
Platno, trgovec ž njim...........310
Plavalna kopel.......................361
Plavičar.............................352
Plavljenje drv.......................352
Plavili les, trgovec ž njim	.	.	.	291
Plavov lovec.....................352
Plavov narejavec .......	82
Plavov plovba....................352
Plavov vezavec...................82
Plavskega pristajališča podjetnik 352
Plavž.................................41
Plavž z livarnico.....................11
Plemenite kovine, trgovec ž njimi 294 Plenastega premoga destilacija . 236
Plesarski mojster............... . 360
Plesa učitelj................. 360, 366
Pleskarji............................267
Pleskarji in lakirarji...............267
Plesna šola..........................360
Plesne zabave podjetba .... 362
Pletec...............................161
Pletec beline........................161
Pletec mrež...........................54
Pletec obujkov.......................161
Pletec na stroju.....................161
Pletec s srebrom.....................157
Pletec stremenov......................53
Pletec vrš...........................150
Pletec z zlatom......................157
Pletenega blaga fabrika	.	.	.	.106
Pletenega blaga narejavec	.	.	.106
Pletenega blaga (prejnega) fabrika ........................161
Pletenega blaga (prejnega) na-
rejavec...........• . . . 161
Pletenih črevljev narejavec . . 173 Pletenina, trgovec ž njo .... 309
Pletenje ........................161
Pleteno blago, trgovec ž njim .	311
Pletilna volna, trgovec ž njo . . 309 Pletilnih igel narejavec .... 53 Pletilnih strojev fabrika .... 74 Pletilni stroji, trgovec ž njimi . . 296
Pletiva fabrika...................141
Pletivo, trgovec ž njim .... 309
Plina instalator.................262
Plinamic..........................235
Plinokuhalnih in plinokurilnih
priredov narejavec .... 75 Plin, narejavec uvodil zanj . . . 262
Plinomerov fabrika.................75
Plinova fabrika..................235
Plinova svečava, zavod za njo . 235
Plinovih cevi fabrika.............41
Plinovih gorelcev fabrika ... 75 Plinovih motorjev fabrika ... 74
Plinovod.........................235
Plinovodi in vodovodi, potrebščin
za nje fabrika................75
Plinovodi in vodovodi, potrebščin
za nje narejavec..............75
Plinovodi in vodovodi, trgovec
s potrebščinami za nje . . 296 Plinovod, trgovec s potrebščinami zanj........................296
Plinovodnih sestavin narejavec 75
Plinovodov in vodovodov instalato r262 Plinovzdušnih strojev fabrika . . 74 Plin tekoč, trgovec ž njim . . . 327
Pliséjev narejavec...............172
Plisovanje, zavod za nje .... 172 Plitvice, njih narejavec ...	82
Pločar ......................... 261
Pločevinar........................56
Pločevina, slikar na njo .... 71 Pločevine narejavec (železne) . 41 Pločevine narejavec (bakrene,
medene itv)..................57
Pločevinskapakovala, fabrika za nje 56 PloČevinska valjarnica .... 41 Pločevinskega blaga lakirnik . . 71 Pločevinskoga blaga narejavec . 56 Pločevinskega in svinčenega
blaga narejavec...............64
Pločevinskega in usnjenega blaga
lakirnik.....................71
Pločevinske igrače,fabrika zanje 56 Pločevinske igrače, trgovecž njimi 295
Pločevinski kovač.................49
Pločevinski stavbni okrasi, njih
narejavec.....................56
Pločevinskih cevi narejavec . . 56 Pločevinskih igrač narejavec . . 56 Pločevinskih pakoval narejavec . 56 Pločevinskih peči narejavec . . 49 Pločevinskih zrcal narejavec . . 61 Pločevinsko blago, fabrika za nje 56 Pločevi I iško blago lakirano, fabrika za nje......................56
Pločevinsko blago, trgovec žnjim 295 Pločevinsko in litinsko posodje,
pološeno, trgovec ž njim . . 295 Pločevinsko in medeno blago,
trgovec ž njim..............295
Pločevinsko in železno posodje,
trgovec ž njimi ..... 295 Pločevinsko kuhalno posodje,
fabrika za nje...............46
Pločevinsko posodje, trgovec
ž'njim......................295
Pločilnica in valjarnica .... 41 Plodovi in jajca, trgovec ž njimi 317 Plodovi in seno, trgovec ž njimi 290 Plodovi in sir, trgovec ž njimi . 317 Plodovi in sveže maslo, trgovec
ž njimi.....................317
Plodovi in špirit, trgovec ž njimi 330 Plodovi, mali trgovec ž njimi . . 290 Plodovi, mešetar ž njimi .... 337 Plodovi, trgovec ž njimi .... 317 Plodovi,trgovec žnjimiin kramar 322 Plodov in mesa dostava .... 322
Ploskač (klakêr).................362
Ploskega stekla fabrika .... 35 Plosko steklo (šipe), trgovec
ž njimi.....................293
Ploskoševno vezenje..............163
Plotar...........................106
Plotovi, letev za nje narejavec . 93 Plotovi, žaga letev za nje ... 93 Plovca injantarja odpadki, trgovec
ž njimi.....................328
Plovca narejavec..................22
Plovstvena agencija..............351
Plovstveni obrat po morju . . . 349 Plovstveni obrat po notranjih
vodah.......................351
Plovstveni parni obrat po notranjih vodah..................350
Plovstvo tovorno.................351
Plutovine umetalnostni rezljač . 112 Plutovinskega blaga fabrika . . 97 Plutovinskega kamena narejavec 97 Plutovinskih zamaškov fabrika . 97 Plutovinskih zamaškov in lesenih veli rezač....................97
Plutovinskih zamaškov narejavec 97 Plutovinski kamen, blaga iž njega
fabrika......................97	!
Plutovinski zamaški, trgovec
ž njimi....................30t
Podgan in miši pokončevavec . 273
Podgan zatiravec................273
Podjetnik................. 359, 362
Podkavač........................45
Podkavač in kovač za sekire . . 45 Podkavač in kovač za vozove . . 45 Podkavač in orodja in grobe robe
kovač........................45
Podkavač in orodja kovač ... 45
Podkavač in stolar................45
Podkovar .........................44
Podkovnih štol in vijakov narejavec ......................51
Podkovnih štol narejavec . . . 51 Podkovnih vijakov narejavec . . 51 Podkovnikov (konjakov) fabrika 51
Podnetil narejavec...............233
Podobar ........................ 278
Podobe in križci, trgov ■ c ž njimi 303 Podobe plastične, njih narejavec 194 Podobe pozlačene, trgovec ž njimi ..............................303
Podobe, trgovec ž njimi .... 305 Podobe, trgovec ž njimi in pro-
dajavec.....................305
Podobe, trgovec ž njimi (v stalnem obratovališču) .... 303
Podob izrezljevavec..........112
Podob obnavljavec	....	306,	367
Podob plastičnih narejavec	.	.	23
Podob razpenjavec............193
Podob slikar.................278
Podob zajemavec..............104
Podpetnikov lesenih narejavec . 100 Podpetnikov za črevlje narejavec 173 Podplati, ščedivcev za nje nare-
javec .........'..........43
Podrobna trgovina...............330
Podslikalni zavod...............278
Poduk v opletanju gospa . . . 360
podvez narejavec..............  156
Pohištva bambusovega narejavec 103
Pohištva fabrika................103
Pohištva najmodavec.............357
Pohištva narejavec..............103
Pohištva posojavec..............357
Pohištva prevažavec.............348
Pohištva snaživec...............356
Pohištva železnega lakirnik . . 71 Pohištva železnega narejavec . . 47 Pohištvo in krznarsko blago, trgovec ž njim......................330
Pohištvo in podobe, trgovec
ž njimi....................300
Pohištvo in posteljno blago,
trgovec ž njim.............300
Pohištvo in ure, trgovec ž njimi 300 Pohištvo iz zakrivljenega lesa,
fabrika za nje..............103
Pohištvo iz zakrivljenega lesa,
njega nareja ....... 103
Pohištvo, krste in otroške igrače,
trgovec ž njimi.............300
Pohištvo, mizarnica za nje . . . 103 Pohištvo, mizar za nje .... 103 Pohištvo, okrasov za nje nareja-
vec . . . ...................61
Pohištvo, prevažalni zavod zanje 348 Pohištvo, starinar ž njim . . . 329 Pohištvo staro, trgovec ž njim . 329 Pohištvo, šivalni stroji in ure,
trgovec ž njimi ............300
Pohištvo, tkalec težkih tkanin za,
nje . ■.....................139
Pohištvo, tkalnica za tkanino za
nje ........................139
Pohištvo, tkanine za nje fabrika 139 Pohištvo, tkanine za nje nareja-
vec.........................139
Pohištvo, trgovec s tkanino za
nje.........................310
Pohištvo, trgovec ž njim .... 300
Pohištvo, vzmeti za nje narejavec 51 Pohištvo železno, fabrika za uje . 47 Pohištvo, žrebljev za nje narejavec ............................ .61
Poglic narejavec..................53
Pogličar..........................53
Pogrebač.........................354
Pogrebne stvari, trgovec ž njimi 330 Pogrebnih voz najmodavci . . . 354 Pogrebnih voz posojavci . . ■ 354
Pogrebni podjetniki............. 354
Pogrebni vozovi, podjetniki ž njimi .........................354
Pogrebov oskrbovavec .... 354 Pogrinjala za vozove, fabrika za
nje.........................122
Pojasnilna pisarnica.............358
Pojasnilna pisarnica in posredovalnica za službe...........358
Pojasnilnica.....................358
Pokositrovavec....................62
Pokosti (Arneža) narejavec . . . 243
Pokosti kuhalnica................243
Pokost in lak, trgovec ž njima . 327
Pokost, trgovec ž njo*...........327
Pokoščevanje kovinskega blaga . 71
Pokrajin slikar .................367
Poldragi kameni, trgovec ž njimi 294 Poldrago kamenje, blaga iz njega narejavec in njega zajema-
vec..........................18
Polenovka (trska), trgovec ž njo 316
Polenovke namakar..............316
Pole s podobami, fabrika za nje 276
Poletna točilnica............... 226	!
Poletnega in zimskega sukna narejavec . ■..................141
Poletnega in zimskega sukna in ličnih tkanin iz grebenane
volne nareja................141
Poletnega sukna tkalnica . . .141
Politure narejavec...............243
Polja izravnava..................257
Poljedelski stroji, njih popravljavec ..........................74
Poljedelski stroji, trgovec ž njimi 296 Poljedelsko orodje, njega narejavec ..............................74
Poljskih plotov nareja...........264
Polovična volna, blaga iž nje fabrika ........................141
Polstenega blaga narejavec . . 142 Polstenega sukna fabrika . . .138 Polstenega sukna narejavec . .138 Polstenih črevljev narejavec . .173 Polstenih klobukov âpreté r . .179 Polstenih klobukov snaživec . . 179 Polsteni črevlji, trgovec ž njimi . 313 Polstern klobuki in slamniki, trgovec ž njimi......................314
Polsteno blago, trgovec ž njim .314 Polsteno in slamnato blago, trgovec ž njim ....... 314
Polsti fabrika.................142
Polsti (kosmine) narejavec . . .142
Pomad fabrika....................249
Ponaredki korald in slonove kosti,
njih narejavec..............114
Ponarejenega usnja izdelovavee 123 Ponarejenih dragih kamenov
izdelovavee..................38
Ponarejenih kit izdelovavee . .186
Ponikljevavec.....................73
Ponvar............................46
Ponvar in kotlar ..;.... 46 Ponvokrp in piskrovez (obhodni) 284
Ponvokrp (obhodni)...............284
Popna za trüge narejavec . . . 462 Popotne potrebščine, trgovec
ž njimi.....................303
Popotnih potrebščin fabrika . . 121 Porcelan, čistilnica zanj .... 31 Porcelan fabrika zanj.............31
Porcelan in posteklina,slikarzanju 34 Porcelan in steklo, slikar za nju 34 Porcelanskega blaga narejavec . 31 Porcelanskih cvetlic fabrika . . 31 Porcelanskih cvetlic narejavec . 31 Porcelansko blago, trgovec ž njim 293 Porcelan, slikar nanj..............34
Porcelan, slikarstvo nanj ... 34 Porcelan, slikarstvo nanj in njega
prodaja...................34
Porfnne ploče, trgovec ž njimi . 293 Porfir, jama za njega kopanje . 15
Porfirnica ......................15
Portali, mizar za nje ..... 102 Portlandskega cementa narejavec 21
Port narejavec..................158
Portretov slikar................278
Posamentar......................158
Posamentarskega blaga fabrika . 158 Posamentarskega blaga in gume
fabrika...................156
Posamentarsko blago, trgovec
ž njim......................314
Posamenti in krojaške potrebščine, prodajalnica za nje . 314
Posament ov fabrika.............158
Posamentov in gasivskih pasic
fabrika.....................158
Posli in stanovanja, posredova-
vec za nje..................359
Posnemalnega papirja fabrika . 190 Posnemalne mase narejavec . . 230 Posnemalnih priredov narejavec 74 Posnemki korald in slonove kosti,
njih narejavec...........114
Posnetnih podob narejavec . . 276 Posode, cuker in kava, trgovec
ž njimi..................322
Posode in igrače, trgovec ž njim 393 Posode in kratko blago, trgovec
ž njimi..................293
Posode in krojno blago, trgovec
ž njimi..................330
Posode in peči, trgovec ž njimi . 293 Posode in porcelanasto blago,
trgovec ž njimi..........293
Posode (iz gline) narejavec ... 29 Posode iz pokositrene pločevine
narejavec................46
Posode (iz železa) narejavec	.	.	46
Posode, krojno in galanterijsko blago, trgovec ž njimi . . . 330 Posode lesene, trgovec ž njimi . 301 Posode narejavec (narejavec
kuhinjske posode)	....	46
Posode pločevinske in železne,
trgovec ž njimi..........295
Posode pločevinske, trgovec ž njimi ........................295
Posode, trgovec ž njimi	....	233
Posode, trgovec ž njimi (obhodoma) .....................333
Posode, vštevši porcelanasto in kameninsko blago, trgovec ž njimi................293
Posode železne, trgovec ž njim1' 295 Posodne mere, trgovec ž njimi . 295
Posojilno društvo..............341
Posojilnica  ..................342
Posojilno in naprejščinsko opravilo .......................342
Posojalno opravilo...............342
Posojavec na loterijske papirje in druge javne vrednostne papirje ...........................339
Posojavec zastav in okrasnih
predmetov...................357
Posredovalne pisarnice .... 359
Posredovavec.....................359
Posteklila in loša fabrika ... 27 Posteklilo (email), fabrika za nje 27 Posteklina in stekleni biseri, pletenin iz nje narejavec ... 38 Postekljenega kulialnega posodja fabrika.....................46
Postekljenega železnega blaga
narejavec....................46
Postekljevalnica za glinasto blago 27 Poslekljevavec steklenega in ko-
vinskega blaga...............70
Postekljevavec železa............46
Postelje, trgovec ž njimi .... 300 Postelje železne, fabrika za nje . 47
Postelj najmodavec..............225
Postelj narejavec................168
Posteljne forniture, trgovec ž njimi ...........................314
Posteljnega perja in konjske žime snaživec......................124
Posteljnega perja snažba . . . 124 Posteljnega perja snaživec . . .124 Posteljnega blaga narejavec . .168 Posteljnih odej narejavec (preši-
vane odeje).................168
Posteljnih odej preši vač . . . .168 Posteljnih vložkov izdelovavec . 54
Posteljni kovač...................49
Posteljnina, trgovec ž njo . . .311 Posteljni okovi, železni, njih narejavec ...........................49
Posteljnjaki železni, fabrika za
nje..........................47
Posteljno blago, trgovec ž njim . 314 Posteljno perilo, šivano, fabrika
za nje......................170
Posteljno perilo, šivano, njega
nareja......................170
Posteljno perje, trgovec ž njim . 290 Postoli, trgovec ž njimi . . . .313 Postnih prest narejavec .... 197
Postreščak........................356
Postreščakov zavod................356
Posušena zelišča, trgovec ž njimi 327
Poštar.........................347
Poštar, ki ima vozove.........347
Poštnega papirja fabrika	.	.	.	189
Poštne znamke stare, trgovec
ž njimi..................304
Poštnih kartonov fabrika	.	.	.194
Poštnih voz imetnik...........348
Poštnih vrednostnic prodajavec	.	326
Poštnih znamek prodaja	....	326
Poštnih znamek, rabljenih prodajavec .....................304
Poštovozni podjetnik..........347
Potapljavcc...................82
Potapljavskih sesalek narejavec . 74
Potic pekar...................197
Potovalna pisarnica............359
Potratnega in sladičarskega peciva pekar...................202
Potratnega peciva pekar .... 197
Potreba, zavod za njo..........361
Potrebščine za knjigotiskarniee in kamenotiskamice, trgovec ž njimi......................296
Potrebščine za krojače, trgovec
ž njimi.......................314
Potrebšfiine za šivilje, trgovec
ž njimi.......................309
Povidla (fiežane) narejavec . . . 204 Pozlačenega blaga fabrika . . . 104 Pozlačeno blago, trgovec ž njim 301
Pozlačevavec ......................104
Pozlačevavec in štafirar .... 104
Pozrcalinar.........................37
Pozrcaline fabrika..................37
Prah, zavod za zmlevanje vanj . 230 Pralnega praška narejavec . . . 230 Pralne modrine narejavec . . . 239 Pralne modrine papirja nareja-
vec ........................239
Pralne sode narejavec ..... 229
Pralnica.........................185
Pralnica kemična.................185
Pralnica parna...................185
Pralnica za prodivne odpadke . 130 Pralnih cunj narejavec .... 150 Pralnih čolnov imetnik .... 185 Pralnih gombov narejavec . . . 158 Pralnih strojev narejavec ... 74
Pralni in ožimalni stroji, trgovec
ž njimi....................296
Pralnikov narejavec............106
Pramenov fabrika...............158
Pramenov pletec.................53
Praprot, trgovec ž njo.........327
Prašiči, trgovec ž njimi .... 287 Praška za zobe narejavec . . . 230 Pravec.........................185
Pražilika, gl. Barvarski les.
Predeč odpadkov.................145
Prediva Cistivcc................129
Prediva godenje, zavod za nje . 129
Prediva mikalnica................129
Prediva mikavec..................129
Prediva naprava..................129
Prediva podelava.................129
Predivnih odpadkov pralnica in
sušilnica...................130
Predivni odpadki, trgovec ž njimi 328 Predivo, narejavec tresličnih
strojev za nje...............74
Predivo, predilnica za nje . . .148 Predivo, trgovec ž njim .... 309
Predkupnik.......................337
Prednjikov črevljar..............173
Predpasniki, trgovec ž njimi . .311 Predpasnikov narejavec . . . .170 Predstave gimnastične .... 362 Predsrajčnikov narejavec . . .170
Predstave mešano.................362
Predstave muzikalno..............362
Predstave za vstopnino .... 362 Predtiskovalnih modelov fabrika 274
Predtiskovalnih modelov nareja-
vec .......................274
Predtiskovavec..................193
Pregledovalnica za razvidnost
žrebov.....................358
Prehraujevavec bolnišča .... 226 Preja in sukanec, trgovec ž njima 309 Preja, sukanec in trakovi, trgovec ž njimi.....................309
Preja, trgovec ž njo............309
Preje barvar ...................166
Preje belivcc...................166
Preje klejenje..................166
Preje kuhalnica.................166
Preje močivec...................166
Preje navijavec.................166
Preje zbiravec..................285
Prekajenega mesa narejavec . . 210 Prekajeno blago, trgovec ž njim 315
Prekajevavec....................210
Prekajevavec in klobasar . . . 210
Prekapljovavec..................215
Prekoksovalnica.................234
Prelagali» zavod................358
Premovega kotrana fabrikacija . 236
Premogovnik...................... 1
Premog, trgovec ž njim .... 291 Prenočevališča dajavec .... 225
Prenočevališče..................225
Prenočevališče in pivnica . . . 225 Preparator......................126
Preparatov anatomičriih fabrika 126 Preparatov anatomičnih nareja-,
vec........................126
Preparatov farmacevtičnih fa-
brika........................230
Preparatov farmacevtičnih narc-
javec........................230
Preparatov mikroskopičnih fa-
brika........................126
Preparatov mikroskopičnih nare-
javee........................126
Preparatov za fotograflčno namene fabrika.................230
Preparatov za fotograflčno namene narojavec...............230
Prepariranje morskih živali . .126
Prepečenca narojavec...........202
Prepih ovirajoče pripravo za
vrata in okna, njih nareja . 158 Prepredenca (gorla) narojavec . 158 Preprcdonec, trgovec ž njim . . 31 i Prepredenčar..................158
1‘reprogarskega blaga narejavec 139 Preproge in koci, trgovec ž njimi 310 Preproge in tkanine za na po-
hištvo, njih narejavec .	. . 139
Preproge, trgovec ž njimi .	. . 310
Preprogo, zavod za njih iztopanje 169	
Preprog čistilnica ....	. . 169
Preprog fabrika		. . 139
Preprog krpač		. . 169
Preprog narejavec ....	
Preprog prirejavec ....	. . 169
Preprog tkalnica		
Preslica (hvošč), trgovec ž njo . 290
Preslic narejavec...............111
Presnecev pekar.................197
Prestar.........................197
Prešivanih odej fabrika .... 168 Prešivanih odej narejavec . . .168 Pretapljalnice in valjarnice ... 41 Preiskovalnega, avtografičnega in litograflčnega papirja narojavec ........................190
Preiskovalnega papirja narejavec ............................190
Prevažanje (črcz reke in jezera) . 351
Prevažavec pohištva...............348
Pridelki gozdarski trgovec ž njimi ..........................291
Pridelki kmetijski, trgovec ž njimi ..........................290
Pridelki, trgovec ž njimi .... 290 Priglednih priredov za porabo
plina in vode narejavec . . 75
Pripravar..........................43
Pripravljalnica za učiteljstvo . . 360
Priprežnik........................347
Priprežni podjetnik...............347
Prirednik papirja za fotograflčno
namene......................190
Prirednik za statve in krosne . . 53 Priredi, trgovec ž njimi .... 297 Prirodnega sirišča (sprave) nareja za izdelovanje sira . . 209 Prirodnih cvetlic prodajalnica . 289 Prirodnine, trgovec ž njimi . . 330
Pristava.........................212
Pristave zakupnik................212
Privilegijev imetnik, prim. opom-njo 7.
Privilegiji, pisarnica za nje . . . 359
Pročelj zidar.....................263
Prodajalnica......................330
Prodajavec žganih opojnih teko-
čin v malem.................324
Proizvodi in to cement, apno, mavec, inagnezit in proizvodi za nacejanje mila, trgovec ž njimi......................292
Proizvodi mlinarski, trgovec ž njimi ..........................319
Proizvodov kemičnih narejavec . 230 Proizvodov kemično - farmacevtičnih fabrika...................230
Proizvodov kemično - farmacevtičnih narejavec.............230
Proj narejavec....................74
Pronikomerov narejavec .... 84 Propinacijski vpravičenec . . . 226 Propinacijski zakupnik .... 226
Proso, stopa za nje..............196
Proso, trgovec ž njim . . . • . 290 Prostovoljcev tečaj ...... 360
Prošenj in vlog sestavljavec . . 359
Protje, trgovec ž njim...........291
Prsti, trgovec ž njimi...........292
Psi in perutnina, piče za nje narejavec ...................  211
Psi in ptiči, trgovina ž njimi . . 288
Psi, kopališča za nje...........361
Psi, trgovec ž njimi............288
Psi, zavod za njih rejo ....	5
Psov pravci.....................361
Psov strižci.....................361
Pšena (kaše) narejavec .... 196
Pšenar ......................... 322
Pšeno (kaša), stopa za nje . . . 196 Pšeno (kaša), trgovec ž njim . . 319 Pšeničnega in rajževega škroba
fabrika....................199
Pšeničnega škroba fabrika . . . 199 Ptice in majhne živali iz vnanjih
dežel, trgovec ž njimi . . . 288 Ptice pevke, trgovec ž njimi . . 288
Ptice, trgovec ž njimi...........288
Ptičja piča, trgovec ž njo . . . 290
Ptičničar.........................56
Ptičnice, trgovec ž njimi . . . 295
Ptičnic narejavec.................56
Pudljalnica.......................41
Pudljalnica in valjamica ... 41
Pudra narejavec..................249
Pudretna fabrika.................254
Puha čistivec....................124
Pulverizovalnica.................230
Punice, oblek za nje narejavec . 172
Punic narejavec..................111
Puniške glave iz kamene lepenke, papirnega testa itd., fabrika
za nje......................194
Puniške glave iz porcelana, njih
narejavec....................31
Puniških oblek izdelovavec . .172
Pušek narejavec...................76
Puškar............................76
Puške, fabrika za nje.............76
Puške, trgovec ž njimi .... 296 Pušknili cevi dogotovljač ... 76 Pušknih kopit narojavec .... 76 Pušknih sestavin narejavec . . 76
R.
Rajževičnih metel narejavec . .125 Rajž in sočivje, luščilnica za njo 196
Rajž, luščilnica zanj...........196
Rajž, stopa zanj................196
Rakov lovec...................... 7
Raki, trgovec ž njimi...........316
Ramié-predec....................152
Ranocelec.......................361
Rastline vrtne, trgovec ž njimi . 289 Rastlinskega pergainona fabrika 190
Razglasilni zavod...............338
Razkuževala, fabrika za nje 229, 238 Ruzkuževalnih priredov narojavec 74
Razložeb prirednik ... Raznesila, trgovec ž njimi Raznesil fabrika .... Raznesil narejavec . . . Raznosnih tvarin narojavec Raznosnih vrveč fabrika . Raznosnih vrveč narejavec Razpela, trgovec ž njimi . Razprebiranje prediva in tkanin Razprebiranje sirove volne
Razprodaja................
Razsekovavec..............
Razstavnica .......
Raztezalnica..............
Raztezalnica in podkavalnica Raztezalnica in valjarnica . Razvedrilo, vrtnar vrtov za in lepotički vrtnar . .
Recitator.................
Regulatorjev fabrika . . .
njo
169
327
251
251
251
251
251
303
166
128
330
207
362
41
41
41
4
362
75
284
Kos XI. 35. Izvršitveni predpis k zakonu z dne 25. oktobra 1806. (Poglavlje I.).
Reka, kopel v nji ...... 361
Rektifikacija eteričnega olja . . 248
Relijefnih kart fabrika.........192
Remenar.........................121
Remenar in sedlar...............121
Remenar, sedlar in pasar . . .121 Remenarskega orodja narejavec 43 Remenarskega blaga fabrika . . 121 Remeni in vrvi iz bombaževe
preje, fabrika za nje . . . .150 Remeni iz bombaževe preje, fabrika za nje....................150
Remenov narejavec...............121
Rene (kozice), pekar v njih . .197
Rene, trgovec ž njimi...........319
RepiCnega olja fabrika .... 247 RepiCnega olja narejavec . . . 247
Repna sušilnica.................205
Repnega cukra fabrika .... 200 Repnega olja fabrika ...	. 247
Repnega olja narejavec .... 247 Repne moke narejavec .... 205
Reporter........................366
Resar (franžar) ................158
Rese (franže), fabrike za njo . . 158
Restavracija....................226
Restavracija in kavarnica . . . 226 Restavracija in pivarnica . . . 226 Restavracija in pivnica .... 226
Restavracije zakupnik...........226
Restavrant......................226
Restavratêr.....................226
Restitucijskega flujida narejavec 230 Rešeta, obodov za nje narejavec 100 Rezač...........................285
Rezancev (lizanjev) fabrika . . 198
Rezancev narejavec ..............198
Rezanega lesa narejavec ... 93 Rezan les, žaga za njega narejo . 93 Rezanica, trgovec ž njo .... 290
Rezilar...........................43
Rezil kovač.......................43
Rezil za narejanje lesene žice izdelovavec ....... 43
Rezljač kosti....................111
Rezljač lesa.....................112
Rezljač lesa in kosti............112
Rezljano blago, trgovina ž njim . 303
Ribarjenje (po morju)............. 7
Ribarjenje (po notranjih vodah) .	7
Ribarjenja zakupnik............... 7
Ribarskega orodja narejavec . , 150 Ri barsko orodje, trgovec ž njim 303 Ribe in kožarji, trgovec ž njimi 316 Ribe in perutnina, trgovec ž njimi 316 Ribe in pšeno, trgovec ž njimi . 316 Ribe in raki, trgovec ž njimi . . 316 Ribe, slaniki in sir, trgovec ž njimi 316
Ribe, trgovec ž njimi.............316
Ribe, vsoljevalnica za nje . . .211 Ribežnov za zelje narejavec . . 43 Ribiškega orodja narejavec . . 150 Ribja kost, trgovec ž njo	.	.	.	290
Ribja koža, trgovec ž njo	.	.	.	290
Ribje konserve, trgovec ž njimi . 321
Ribje kosti fabrika............109
Ribje kosti klavec.............109
Ribje kosti ponaredkov izdelovavec .......................109
Ribje kosti prirednik.............109
Ribje masti nareja.............237
Ribje masti narejavec..........237
Ribjih konserv fabrika . . . .211 Ribjih konserv narejavec . . .211
Rib marinovavec...................211
Ribnjakov zakupnik................. 7
Rib ocviravec (praživec) (obhodni) 285 Rib ocviravec (v stalnem obrato-
vališču).....................226
Ribolovne priprave narejavec . 150
Ribopok (obhodni).................285
Ribopek(v stalnem obratovališču) 226
Riborejec.......................... 7
Riborejni zavod.................... 7
Rib osoljenih priredba . . . .211
Rib vsoljevavec...................211
Risalnega orodja narejavec . . 84 Risalnih desâk narejavec . . . 103
Risar.............................279
Risarska šola.....................360
Risarskega oglja fabrika .... 240 Risarskega papirja fabrika . . . 189 Risarske in šolske potrebščine,
trgovec ž njimi..............304
Risarske potrebščine, trgovec
ž njimi......................304
Risarske tvarine, trgovec ž njimi 304 Risarskih potrebščin iz losa narejavec ..........................103
Riše, fabrika za nje..............162
Riš in gubic narejavec . . . .170
Robe tkalec.......................141
Ročajev jedkavec..................111
Ročajev (jelec) rezač.............111
Ročajev tokar.....................111
Ročna dela, ženska, njih nareja . 170 Ročna dela, ženska, šola za nje . 360
Ročna kovačija.....................43
Ročna tiskarnica..................167
Ročnega papirja fabrika .... 189
Ročni mlin (žrnov)................195
Ročni vezcc . ....................163
Ročno in strojno (tkanin) tiskanje 167 Ročno likanje kovinskega blaga 69
Ročno tiskalo....................275
Rogata živina, trgovec ž njo . . 287
Rogovâr.......................109
Rogovi, trgovec ž njimi .... 290
Rogov tokar...................111
Rokavice, obezala in popotne
reči, trgovina ž njimi . . . 314 Rokavice, trgovec ž njimi . . .314
Rokavic delovnica..............176
Rokavic fabrika...............176
Rokavic snaživec...............185
Rokavic šev, njega oskrbovavec 176
Rokavic šivilja................176
Rokavic tamburirar.............176
RokaviČar......................176
Rokavičar in vrečar............176
Rokaviškega usnja barvar . . . 118 Rokaviškega usnja strojar . . .116 Romarskega in voščenega blaga
prodajavec ....... 303
Romarske reči, trgovec ž njimi . 303 Romarski predmeti, trgovec
ž njim....................303
Romarsko blago in podobe,
trgovec ž njimi...........303
Romarsko blago, trgovec ž njimi 303
Rovnic kovač....................43
Rozolja, trgovec ž njo.........324
Rozolje točivec................228
Rozolje Žgavec ................215
Roženih gomhov narejavec . .107 Roženih in koščenih gombov narejavec .......................107
Roženih kapsulj narejavec . . .111 Roženih plošč narejavec .... 109 Roženih ustnikov narejavec . .111 Roženih žlic narejavec . . . .111 Roženimi, trgovec ž njo ... . 303
Roženine narejavec.............111
Roženi ostružki, trgovec ž njimi . 328 Roženi ustniki, trgovec ž njimi . 290 Rožnih vencev in molitvenikov
prodajavec................305
Rožnih vencev narejavec . . .111 Rožni venci, kramar ž njimi . . 303 Rožni venci, trgovec ž njimi . . 303 Rudarskih slepic narejavec . . 55 Rudarskih svedrov narejavec . . 43 Rudarskih svetilnic narejavec . 55
Rudeča barva, barvarnica za
prejo na njo...........166
Rudeče soli narejavec.......230
Rude livec..................59
Rudnik...................... 1
Rudnine, trgovec ž njimi	.	.	.	292
Rudninskega olja prodajavec	.	.	327
Rudninske vode, umetnine, fabrika za nje..............221
Rudninskih fornitur narejavec . 17 Rudninskih vod dobivanje ... 2, 220
Rudninskih vod naieja .... 221 Rudninskih vod prodajavec . . 325 Rudinsko oglje, trgovec ž njim . 291 Rudninsko olje, trgovec ž njim . 327 Rudniški proizvodi, trgovec
ž njimi.....................292
Rujevega izločka narejavec . . 230 Ruj in Valonija (ježice), mlin za
njn ........................230
Rum, fabrika zanj .	. . . .217
Rum, trgovec ž njim...............324
Ruskih sardin fabrika.............211
Ruševje, olja iz njega narejavec . 248
Rut resar (franžar)...............158
Rute, trgovec ž njimi.............310
S.
Sadeži, gl. Plodovi.
Sadeži, trgovec ž njimi in bra-
njevec .....................322
Sadja kandiranega narejavec . .201
Sadja prodajavec...........317, 334
Sadjar..........................317
Sadja vkuhovavec . .	... 204
Sadje in južni pridelki, trgovec
ž njimi...................317
Sadje in kruh, trgovec ž	njim	.	317
Sadje in prikuha, trgovec ž njima	317
Sadje in zelenjava, trgovec
ž njima...................317
Sadje in živež, trgovec ž njim .	.317
Sadje, jajca in kratko blago, trgovina ž njimi................322
Sadje, jajca in zelenjava, trgovina ž njimi................317
Sadje, kanditi in plodovi, trgovec ž njimi ................317
Sadje, kostanj in cuker, trgovec
ž njimi ..................322
Sadje, konserv iz njega fabrika . 204 Sadje, sir, jajca, perutnina, prekajeno blago, trgovec ž njimi 322 Sadje, sočivje, jajca in kuretnina,
trgovina ž njimi.............317
Sadje, sočivje, kruh in jajca,
trgovina ž njimi -...........317
Sadje, sočivje, perutnina, jajca in južni pridelki, trgovec
ž njimi.....................-317
Sadje, sočivje, perutnina, pecivo,
in kava, trgovec ž njimi . . 322 Sadje, tiskal za nje, mlinov na veter in čistilnic za žito
narejavec.....................74
Sadje, tiskal za nje narejavec . 74 Sadje, trgovec s koši za nje . . 301 Sadje, trgovec ž njim..............317
Sadje, trgovec z vinom iž njega 323 Sadje, vina iž njega narejavec . 219
Sadna sušilnica................204
Sadnega kisakuhač..............218
Sadnega mošta narejavec . . . 219 Sadnega mošta točivec .... 226 Sadnega sirupa in sadnega cukra
narejavec...................199
Sadnega vrta zakupnik ....	4
Sadnih esencij fabrika .... 204 Sadnih esencij in sadnih konserv
fabrika.....................204
Sadnih konserv fabrika .... 204 Sadnih sokov narejavec .... 204 Sadni mošt, trgovec ž njim . . 323 Sadno drevje, trgovec ž njim . . 290
Safljana fabrika.................118
Saga iz krompirja narejavec . . 199
Saga narejavec...................199
Sagove moke fabrika..............199
Saj narejavec....................232
Salama narejavec.................210
Salamar..........................210
Salam, trgovec ž njim............315
Sala prodajavec..................322
Salicilne kisline fabrika .... 230
Salovca dobivanje.................15
Salovec, jama za njega dobivanje 15 Salovčnega blaga fabrika ... 17
Salso, njih prodajavec...........320
Samogibna tehtnica za osebe,
nje imetnik.................338
Samogiben, gl. Avtomatičen. Samokolnice, trgovec ž njimi . . 296
Samokolnic narejavec..............79
Samokov in grobega železa na-
rejalnica....................41
Samokov in kovačija za orodje . 4'3 Samokov in pločevinska valjar-
nica.........................41
Samokov in valjarnica.............41
Samokov (podelavka, kladivo) . 41
Samokovno blago, trgovec ž njim 295
Samokov za kose................44
Samokov za srpe ....... 44
Samotilnih bakrenih žic narejavec .......................83
Samotilnih žic, kabljev in posa-mentarskega blaga narejavec .........................83
Sani narejavec...............  79
Sani, trgovec ž njimi . . ; . . 296 Satovje, trgovec ž njim .... 290 Schvveinfurtske zelenine narejavec ........................239
Sedlar............... ... 121
Sedlarskega blaga fabrika . . . 121 Sedlarskega orodja narejavec . . 43
Sedlarskih in tapetarskih žrebljev
narejavec..................51
Sedlarskih žrebljev narejavec . 51 Sedlarsko blago, trgovec ž njim . 303 Scdelnih lokov (škel) narejavec . 100
Sejalnih strojev narejavec ... 74
Sejmar........................335
Sejmarija.....................335
Sejmar s kramarskim blagom . 335 Sejmar s krojnim blagom . . . 335
Sejmar z galanterijskim blagom . 335 Sejmar z južnimi pridelki . . . 335 Sejmar z mešanim blagom . . . 335 Sejmar z romarsko kramo . . . 335
Sejmar z živežem..................335
Sejemski trgovec..................335
Sejemski trgovec in obhodni
sklad........................335
Sekire, kovačija za nje in pre-
tapljalnica...................43
Sekiro, kovačija za nje in talilnica 43 Sekire, trgovec ž njimi .... 295 Sekir in fužinski kovač .... 43 Sekir in grobega orodja kovač . 43
Sekir in orodja kovač..............43
Sekir in žrebljev kovač .... 43
Sekir kovač........................43
Sokvester.........................359
Sel...............................348
Selški kramar.....................322
Sel-voznik........................348
Semenarnica........................ 4
Semenje, trgovec ž njim .... 290 Seminarjev prehranjevavec . . 226
Sena dostavljač...................290
Seno in les, trgovec ž njim . . . 290 Seno in sir, trgovec ž njim . . .317
Seno in slama, trgovec ž njim . 290
Seno, trgovec ž	njim............290
Sensal borzni....................343
Sensal ladni....................337
Sensal na efektnih in blagovnih
borzah..................343
Sensal z blagom..............337
Sensal z efekti..............339
Sensal z menicami............343
Sensal z vinom	....... 337
Scsalek fabrika...............74
Sesalek, gasilnih brizgalnic parnih kotlov in mehov,
fabrika..................74
Sesalek narejavec.............74
Sesalek oprema, fabrika za nje . 75 Sesalek pri vodnjakih narejavec 260 Sherry, fabrika za to vino -. . .219
Shoddy, fabrika za nje.........141
Shoddy, predilnica za nje . . . 137 Shoddy, tkalnica za nje .... 141
(Slovenlech.)
46
Shranjevalni zavod...............338
Shranjevalni zavod za pohištvo,
preproge itd................338
Siderolita in glinastega blaga
nareja.......................33
Siderolitnega blaga fabrika ... 33 Siderolitno blago, trgovec ž njim 293
Sidrar............................43
Sijenitnega blaga fabrika .... 17
Silezina fabrika.................238
Silhouettes narejavec............279
Sira in salama narejavec . . .210
Sira narejavec...................212
Sira prodajavec..................322
Siramica.........................212
Sir in ribe, trgovec ž njimi . . .317 Sir in žito, trgovec ž njim . . .317 Sirotka, narejalnica za njo . . . 212 Sirotka, pivnica za njo .... 227 Sirotka, proizvodov iz nje narejavec .........................212
Sirotkàrska zadruga..............212
Sirotke narejavec................212
Sirova kovina, trgovec ž njo . . 295
Sirovega stekla nareja............35
Sirovega železa dobivanje ... 11 Sirovega železa narejavec ... 11 Sirove palice in toporišča za sekire, trgovina ž njimi . . . 301
Sirovine in voz kovač.............45
Siroviuc kovač....................43
Sirovi pridelki, trgovec ž njimi . 290 Sirovi pridelki, trgovec ž njimi
nadrobno....................290
Sirovo usnje, trgovec ž njim . . 302 Sir, pokrovov zanj narejavec . .100 Sir, sodčekov zanj narejavec . . 98
Sir, trgovec ž njim..............317
Sirupa krompirjevega fabrika . 199
Sirupa narejavec.................199
Sirup, trgovec ž njim............320
Sitar.............................54
Sitar in mrežar...................54
Sitavskega blaga fabrika .... 54 Sitarsko blago, trgovec ž njim . 301 Sita, obodov za nje narejavec . 100
Sita, trgovec ž njimi............295
Sit iz dlake narejavec...........153
Sit narejavec....................153
Sive lepenke fabrika.............188
Sivka, trgovec ž njo.............327
Siz.lêr (ciseleur)................70
Skapljaö.........................285
Skladatelj.......................307
Sklad lesa.......................291
Skladovnica javna................338
Skladovniška podjetba .... 338 Skladovniški obrat...............338
Skled strugar....................111
Skled tokar......................111
Skodljar.........................100
Skodelj narejavec................100
Skodlje, trgovec ž njimi . . . .291 Skrilavca obdelovavec .... 15 Skrilavca obdelovavec in jame
zanj posestnik...............15
Skrilavca strešnega narejavec . 17 Skrilavec, njega dobivanje ... 15 Skrilavec, krovec ž njim .... 15 Skrilavec, trgovec ž njim . . . 292 Skrilavih tabel fabrika .... 17
Skrilavih tabel in skrilavil
črčkov narejavec............17
Skrilavih tabel narejavec ... 17 Skrilo in korci, krovec ž njimi . 265
Skrile, krovec ž njimi in po
stavljač strelovodov .... 265
Škroba fabrika...................199
Škroba in dekstrina fabrika . . 199 Škroba in dekstrina narejavec . 199 Škroba leščečcga narejavec . . 199
Škroba narejavec ................199
Škrobnega sirupa fabrika . . . 199 Škrobne gume fabrika .... 199
Škrob, trgovec ž njim............327
Slad ar..........................213
Sladarnica.......................213
Sladičar.........................202
Slad in tropine, trgovina ž njimi 290 Sladka korenina, soka iž nje kubač 204
Sladka korenina, trgovec ž njo . 290 Sladkor, gl. Cuker.
Sladko vino (malaga, madejra,
sherry), fabrika za nje . . . 219
Sladnica.........................213
Sladovnega izločka narejavec . . 201 Sladovne kave narejavec . . . 205 Sladovne konserve, trgovec
ž njimi.....................320
Sladovnica.......................213
Sladovnih bonbonov narejavec . 201 Sladovnih preparatov fabrika . .201 Sladovnih proizvodov fabrika . 201
Sladovnih proizvodov in čokolade
fabrika.....................201
Slad, trgovec ž njim.............290
Slama, krovec ž njo in s skrilami 265
Slama, trgovec ž njo...............290
Slame dostavljač...................290
Slame pletec.......................106
Slamnata pletenina, trgovec ž njo 301 Slamnatega papirja fabrika . . .189 Slamnate lepenke fabrika . . .188 Slamnatih izdelkov narejavec . . 106 Slamnatih obrobkov narejavec . 106 Slamnatih streh krovec .... 265
Slamnatih štorij narejavec . . . 106 Slamnatih tulov narejavec . . . 106 Slamnato blago, trgovec ž njim . 301 Slamnato in bičnato blago, trgovec ž njim...........................301
Slamniki, trgovec ž njimi . . . 314
Slamnikov apretêr....................181
Slamnikov fabrika....................181
Slamnikov in polstenih klobukov
snaživec .......................181
Slamnikov narejavec..................181
Slamnikov narejavec in slame
pletec..........................181
Slamnikov snaživec...................181
Slamnine fabrika.....................187
Slamoreznice (stroji), trgovec
ž njimi.........................295
Slamoreznic (nožev) narejavec . 44 Slamoreznic (strojev) narejavec 74
Slaščičar............................202
Slaščičar in čokolade narejavec . 202 Slaščičarskega blaga prodajavec 320 Slaščičarsko blago, trgovec ž njim 320 Slaščice in milo, trgovec ž njimi 320 Slaščice, trgovec ž njimi .... 320 Slaščic fabrika ....
Slanikar .............
Slaniki, trgovec ž njimi Slanikov preparator . .
Slanina in mast, trgovec Slanina, trgovec ž njo .
Slanine raztopljevavec Slatine prodajavec . .
Slezovega cukra nareja
Slikar................
Slikar akademični . .
Slikar dekoracijski . .
Slikar flremskih tabel .
Slikar fotografij . . .
Slikar gledališki . . .
Slikar grbov..........
Slikar in pozlačevavec
Slikar izeb...........
Slikar na porcelan . .
Slikar na porcelan in postoklino Slikar na porcelan in steklo Slikar na plosko . . . . ,
Slikar na steklo, barov zanj in
pengleca izdelovanje	.	.	.	239
Slikar na steklo..............39
Slikar sodov..................278
Slikar ščitov in pisma........269
Slikal' škatljic..............278
Slikarska obrtnost............278
Slikarskega platna podbarvovavec278 Slikarsko zlato in slikarsko barve, trgovec ž njimi ...... 327
Slikarskih potrebščin narejavec . 240
ž njo
201 316 316 21 I 315 315 246 325 201 278 278 278 269 27S 268 278 269 278 34 34 34 278

Slikarstvo na steklo..............39
Slikarstvo z oljem...............278
Slike, trgovec ž njimi...........305
Slonova kost in morska pena,
trgovec ž njima.............303
Slonova kost, trgovec z blagom
iz nje......................303
Slonove kosti ponaredbe, njih
izdelovavec.................114
Slonove kosti	rezač.............111
Slonove kosti	režij ač..........111
Slonove kosti	tokar.............111
Slonove kosti	vrezovavcc . . .111
Služeb posredovanje, zavod za nje 359 Služeb, stanovanj in opravil po-
sredovanje ..................359
Služkinje, šola za nje.........360
Snažba oglednih oken in oken
v stanovanjih.............273
Snažil narejâvec...............27
Snažilne volne narejavec	.	.	.130
Snažilnica.......................273
Snažiluica kemična.............185
Snažilnica za bombaž in volno	131
Snažilnica za odpadke jute	.	.	.	130
Snažilnih strojev fabrika ....	74
Snažil za okna narejavec	.	.	.	100
Smalte fabrikacija.............239
Smeti pobiravec................356
Smeti, podjetba za njih odvažanje .......................348
Smirka narejavec...............27
Smirkastega blaga narejavec . . 27 Smirkastega papirja fabrika . . 190 Smirkastega papirja narejavec . 190 Smirkastih šip narejavec ... 27 Smirkovega testa narejavec . . 27
Smodnika narejavec..............250
Smodnika pikretovega fabrika . 251
Smodnika prodajavec.............327
Smodnikarnica...................250
Smodnik in dinamit, trgovec
ž njima....................327
Smodnik in raznesita, trgovec
ž njimi....................327
Smodnik, trgovec ž njim .... 327 Smokev in žita žgalnica .... 205 Smokvena kava, trgovec ž njo . 321 Smokvene kave narejavec . . . 205 Smokvene kave Žgavec .... 205 Smola, kolomaz in žužel, trgovec
ž njimi....................327
Smola kuhana, trgovec ž	njo	.	.	327
Smolar..........................242
Smola, trgovec ž njo............327
Smola, trpentin in vosek, trgovec
ž njimi....................327
Smolci, čistilnica za nje	....	242
Sinolcev in kotrana p.ekapanje . 236 Smolcev in mastnegi blaga fabrika .........................242
Smolcev in mastnega blaga narejavec ...................242
Smolcev in trpentina zbiravec . 242
Smolcev kuhavec.................242
Smolcev narejavec...............242
Smolcev prekapine, izdelkov iž
njih fabrika...............242
Smolcev zbiravec..........• . 242
Smolčastega blaga fabrika . . . 242
Smolčastih izdelkov narejavec . 242 Smole kuhar ..................242
Smole narejavec ....... 242
Smole zbiravec..................242
Smolivec ladij..................82
Smolovâr........................242
Smolovarnica....................242
Smrekova šila, narejavec izlečka iž njih....................248
Smrekova šila, narejavec preparatov iž njih...............248
Smrekovo čreslo, trgovec ž njim 290 Sočivje, luščilnica zanj . . . .196 Sočivje, trgovec ž njim .... 319
Sodar............................98
Sodarnica........................98
Sodarska posoda, trgovec ž njo . 301
Sodarskcga posodja narejavec . 98 Sodarski les, trgovec ž njim . . 291 Sodarsko blago, fabrika za nje . 98 Sodarsko blago, trgovec ž njim . 301
Sode fabrika.....................229
Sodi, slikar na nje..............278
Sodi, trgovec ž njimi............301
Sodna voda, fabrika priredov za njo 74 Sodna voda, trgovec ž njo . . . 325 Sodne in rudninske vode naroja 221 Sodne vode in šumeče limonade
narejavec . . •.............221
Sodno vode narejavec in prodajavec .....................221
Sodne vode narejavec ..... 221 Sodne vode s sadnimi sokovi
naroja......................221
Sodne vode točilnica.............226
Sodov narejavec...................98
Sodov vozniki .	•.............348
Soline............................10
Sol in nafta, trgovec ž njima . . 327 Sol in živež, trgovec ž njima . . 322
Solišče...........................10
Solitra narejavec..............  229
Solitrove kisline fabrika .... 229 Solnčnikar in dežnikar . . . .177 Solnčniki in dežniki, trgovec
z njimi.....................314
Solnčniki, trgovec ž njimi . . Solnčnikov in dežnikov fabrika Solnčnikov in dežnikov nare
javec ..................
Solnčnikov in dežnikov po
pravljač................
Solnčnikov in dežnikov sestavine, njih narejavec ....
Solne kisline fabrika . . .
Solne kisline in Glaubeijevo so
narejavec...............
Sol, mlin za njo.............
Sol, trgovec ž njo ....
Sol, trgovec ž njo in nje proda
javec ..................
Sorbet, trgovec ž njim .... Sortimentna knjigamica . . . Spartnega blaga narejavec . . Spartno blago, trgovec ž njim Spedicijsko, komisijsko in in
kasno opravilo..........
Špediter.....................
Speditêr in komisijonâr . . .
Speditêr in sel..............
Spekulant ...................
Splošnega kleja za usnje nare
javec ..................
Spodija fabrika..............
Spodija in umetelnega gnoj
fabrika.................
Spodija narejavec............
Spomeniki kameniti, trgove
ž njimi.................
Spomenikov livec .... Spone, fabrika za nje . . .
Športne podjetbe.............
Sprehodne palice, trgovec ž njim Squero (ladjedelnica) . . .
Srajčar......................
Srajčar in prodtiskovavec . Srajčarskega blaga fabrika . Srajčarski in trgovinski obrt Srajčarsko blago, trgovec ž njim
Srajec fabrika...............
Srdel konservator............
Srdin fabrika................
Srdin ruskih fabrika .... Srebra iz ostružkov dobivalnica
Srebra gladivec..............
Srebra pločevavec............
Srebra predeč................
Srcbrar .....................
Srebrna pena, fabrika za njo . Srebrnega blaga narejavec . . Srebrnega blaga fabrika . . . Srebrnega in, bronastega blag
narejavec...............
Srebrnega papirja fabrika .
314
177
52
229
229
230 292
322
323 305 106 301
336
336
336
336
330
241
254
254
254
293
59
61
362
301
82
170
170
170
170
311
170
211
211
211
13
69
72
157
65
66 65 65
65
190

Srebrnega prediva fabrika . . .157 Srebrnega prediva narejavoc . . 157
Srebrne žice fabrika.............08
Srebrne žice narejavec .... 68 Srebrnih ponaredkov fabrika . . 67 Srebrnih tropcev fabrika .... 157 Srebrno blago, trgovec ž njim . 294 Srebro, glej tudi: Zlato in srebro.
Srebroklep.......................66
Srebro, opločevavec ž njim . . 72
Srebrovezec ................... 157
Srednja šola....................360
Sreša fabrika...................229
Sreša in vinske kisline fabrika . 229
Sroš, trgovec ž njim............327
Srpentinska kamenica.............15
Sipentinskega blaga fabrika . . 17
Sipi, trgovec ž njimi...........295
Srpov kovač......................44
Srpov kovačnica..................44
Stalna belina, fabrika za njo . . 239
Stanišča dajavec................225
Stan, na njem pletenega blaga
fabrika....................161
Stan, na njem pletenega blaga
narejavec..................161
Stan, na njem pletenega blaga
in nogavic narejavec . . . 161 Stan, na njem pletenega blaga
narejavec..................161
Stan, na njem pleteno blago,
trgovec ž njim.............311
Stanovanja, posredovavcc za nje 359 Stanovanja, posredovalnica zanja 359 Stanovanj dajavec v najem . . . 359 Stara oblačila, trgovec ž njimi . 329 Stare knjige, trgovina ž njimi . . 305 Stare knjige, trgovec ž njimi . . 305 Stare muzikalije, trgovec ž njimi 305
Stare šare prodajavec............329
Starinar.........................305
Starine umetalnostne, trgovec
ž njimi.....................305
Starin popravljavec..............306
Starinske stvari, trgovec ž njimi 306 Starinskih stvari obnavljavec . . 306 Staro pohištvo, trgovec ž njim . 329 Staro železno orodje, trgovec
ž njim ....................329
Staro železo, trgovec ž njim . . 295 Stave, pisarnice za nje .... 359
Stavbna družba..................255
Stavbnega apna in mavca nacejanje .......................19
Stavbnih visečih odrov posoje-
vavec......................357
Stavbni in pohištveni mizar . .102 Stavbni in umetalni ključavničar 49
Stavbni in zidarski mojster . . 258
Stavbni inžener..................256
Stavbni klepar....................56
Stavbni ključavničar..............49
Stavbni les, trgovec ž njim . . . 291
Stavbni mizar....................102
Stavbni mojster..................258
Stavbni mojster in inžener . . . 258 Stavbni okrasi, fabrika za nje . 270 Stavbni okrasi iz gline, njih narejavec ..........................33
Stavbni okrasi iz mavca, njih
narejavec...................270
Stavbni okrasi iz pločevine, njih
narejavec....................56
Stavbni okrasi iz štuka, njih narejavec .....................270
Stavbni okrasi iz terakote, njih
narejavec....................33
Stavbni okrasi, trgovec ž njimi . 291
Stavbni podjetnik ...............255
Stavbni risar....................256
Stavbno gradivo iz gline, njega
narejavec....................28
Stavbno gradivo, njega dobivanje 24 Stavbno gradivo, trgovec ž njim 291 Stavbno gradivo, vode ne pro-
puščajoče, njega narejavec . 244 Stavbno in surovo gradivo, trgovec ž njim.......................292
Stavbno kamenje, trgovec ž njim 292 Stavbno leseno gradivo, trgovec
ž njim.....................291
Stearinovih sveč fabrika .... 246 Stearinovih in lojenih sveč fabrika ............................216
Stearinovih sveč in mila fabrika 246 Stekla čistivec in narejavec lestencev ..........................38
Stekla izvaževavec...............293
Stekla jedkavec...................39
Stekla motnega prirednik ... 39
Stekla narejavec..................35
Stekla otlega likavec.............36
Stekla pihač......................38
Stekla pletec.....................38
Stekla pološevavec................39
Stekla prirezovavec..............266
Steklarnica.......................35
Steklarskih dijamantov nareja . 43 Steklarskih peči postavljavec . . 263 Steklar (v stalnem obratovališču) 266 Steklastega papirja narejavec . 190
Stekla vrezovavec................39
Stekla vrtavec...................38
Stekla zrcalnega	likavec .... 37
Steklena pena, biserov iž nje narejavec .....................38
S teklena pena, trgovec ž njo . . 293 Steklena sestava, blaga iž nje
narejavec................38
Steklena sestava, trgovec z blagom iž nje...................293
Steklenega blaga pološevavec	.	39
Steklenega galanterijskega blaga
narejavec................38
Steklenega lepotičja	narejavec	.	38
Steklene broše, trgovec ž njimi . 293 Steklene črepinje, stopa za nje . 27 Steklene črepinje, trgovec ž njimi 328 Steklene koralde, trgovec ž njimi 293 Steklene oblice, trgovec ž njimi 293 Steklenice, rabljene, prazne,trgo-
vina ž njimi...............293
Steklenic ovezovavec............106
Stekleničnih zapornic narejavec 52 Steklenih biserov brusivec ... 38 Steklenih biserov delavnica . . 38 Steklenih biserov fabrika ... 38 Steklenih biserov narejavec . . 38 Steklenih biserov pozlačevavec
in posrebrovavec...........38
Steklenih biserov zajemavec . . 38 Steklenih cevi fabrika...........35
Steklenih cvetlic narejavec . . 38 Steklenih gombov narejavec . . 38 Steklenih in voščenih biserov
narejavec.................38
Steklenih korald brusivec ... 38 Steklenih korald narejavec ... 38 Steklenih lestencev narejavec . 38 Steklenih oblic narejavec ... 38 Steklenih sestav Žgavci .... 38 Stekleni biseri, kramar ž njimi . 293 Stekleni biseri, trgovec ž njimi . 293 Stekleni biseri, vezec ž njimi . . 163
Stekleni gombi, trgovec ž njimi . 293 Stekleni loš, nareja fotografij nanj 39 Stekleni odpadki, trgovec ž njimi 328
Steklenjaka narejavec.............38
Steklenjak, trgovec ž njim . . . 293 Stekleno blago, trgovec ž njim . 293 Stekleno blago, trgovina ž njim
v zvezi z drugo trgovino . . 293 Stekleno, glinasto in leseno
blago, trgovec ž njim . . . 293 Stekleno in glinasto blago, trgovec ž njima.......................293
Stekleno lepotično blago, trgovec ž njim...................293
Stekleno odbrano blago, trgovec
ž njim......................293
Steklo, bižutčr ž njim.............38
Steklo, brusilna delovnica za nje 36 Steklo, brusilnica in likalnica . 36 Steklo, fabrika za njo.............35
Steklo in nafta, trgovec ž njima . 330 Steklo in posodje, trgovec ž njim 293 Steklo in porcelan, barev za nju
narejavec..................239
Steklo in porcelan, trgovec
ž njima.....................293
Steklo, kleja za nje narejavec . 241
Stekloklejec.......................38
Steklokrop.........................38
Steklo otlo, brusilnica za nje . . 36’ Steklo, otlo, Čistilnica za nje . . 30 Steklo, porcelan, barve in posodje, trgovec s tem . . . 293 Steklo, porcelan in glinasto
blago, trgovec ž njim . . . 293
Steklopredec.......................38
Steklorezec........................39
Steklotisek, delovnica zanj ... 35
Steklo, tkalec ž njim..............38
Steklo, trgovec s pripravami za
njega brušenje..............295
Steklo, tvornica za nje .... 35 Steklo zrcalno, brusilnica za nje 37 Steklo, zrcalno, Čistilnica za nje 37
Stenj, fabrika zanj...............147
Stenografije šola.................300
Stereotipnih ploC narejavec . . . 274 Stiskanega oglja fabrika . . . 233 Stiskane rupe (šote) fabrika . .	9
Stiskane droži, trgovec ž njimi . 322 Stiskanih droži fabrika .... 215 Stiskanih droži narejavec . . .215 Stiskano oglje, njega nareja iz
lesenega oglja..............232
Stiskano oglje, njega nareja iz
rudninskega oglja .... 233
Stodolar..........................264
Stojala za naoCnike, fabrika za
nje..........................84
Stojal za naoCnike narejavec . . 84 StojeCih ur fabrika................80
StrdeniCar (leceljtar)............203
Strdenice in pecivo, trgovec
ž njim.......................320
Strdenice, trgovec ž njimi . . . 320 Strdonic (leceljtov) fabrika . . . 203 Strdeniško blago, trgovec ž njim 320 Strd, gl. tudi Med.
Strd, trgovec ž njo................290
Strd, turška, trgovec ž njo . . . 201
Streh kotranjevavci................265
StrelišCa imetnik..................362
StrelišCe mehanično................262
Strelivne stvari, trgovec ž njimi 296 Strelivnih stvari fabrika] .... 251 Strelivni predmeti, trgovec ž njimi 296 Strelivo in orožje, trgovec ž njim 296 Strelnega bombaža fabrika . . 251 Strelnega orožja fabrika .... 76 Strelno orožje in ognjarski predmeti, trgovec ž njimi . . . 296 Strelno orožje, trgovec ž njim . 296 Strelovodi, fabrika za njo ... 83 Strelovodov postavljanje ... 83 Strelovodov postavljavec ... 83 Strešna lepenka, krovec ž njo . 265 Strešna opeka (korci), trgovec
ž njo.........................293
Strešnega skrilavca pripravljač . 17 Strešne kamene lepenko nare-
javoc.........................244
Strešne lepenke iz azbesta narejavec .........................244
Strešne lepenke iz asfalta narejavec .........................244
Strešne lepenke narejavec . . . 244 Strešne polsti narejavec .... 244 Strešnih skodelj narejavec . . .100 Strgulj in grebenov narejavec . 74 Strižena dlaka, trgovec ž njo . . 290 Strižene dlake napravljavec . .124 Strjenega likalnega prahu za ko-
Stojni (štamni) kramar . . . .	317	vino narejavec		230
Stolic najmodavec		357	Strojar		115
Stolic posojavec		357	Stroj arija z galunom		116
Stolic spletavec		106	Strojar in usnjar		115
Stolic vpletavec		106	Strojar na zamšo		116
Stolnega trstja fabrika . . . .	106	Strojar s čreslom		115
Stopa		230	Strojarskega orodja narejavec .	43
Stopalno tiskalo		275	Strojarski odpadki, trgovec	
Stopa za olje		247	ž njim		328
Stopa za semenje		4	Strojar usnja za rokavice . . .	116
Stopnice iz kamena, njili nareja	17	Stroječ		115
Stranišča javna, njih imetje . .	361	Strojev fabrika		74
Stranišč (nesmradnih) narejavec	75	Strojev gradnja, inžener za njo	
Straniških stvari (closets) in bi-		in rudniški inžener . . . .	256
detov fabrika		75	Strojev in mlinov prirednik . .	74
StrdeniCar in kanditov narejavec 203		Strojev in strojnih sestavin na-	
StrdeniCar in voskar		203	rejavec		74
Strojev in talilnikov narejavec . 74 Strojev in vagonov narejavec . . 74 Strojev kmetijskih narejavec . . 74
Strojev livarnica..................74
Strojev narejavec..................74
Strojev narejavec in postavljavec
mlinov........................74
Strojev poprava, delovnica za
njo...........................74
Strojev popravljan.................74
Strojev popravljalnica z železnim in kovinskim tokarstvom 74
Strojev posojavec.................357
Strojev priredniki.................74
Strojev sestavine, njih narejavec 74 Strojev sestavine, trgovec ž njimi 296 Strojev za fabrikacijo lesene
volne narejavec..............74
Stroji, delovnica za nje in livarnica za železo.................74
Stroji, fabrika olja za nje . . . 237
Stroji in priredi za fotograflčne
obrte, fabrika za nje ... 84 Stroji, mazila za nje fabrika . . 237 Stroji, mazila za nje narejavec . 237 Stroji, priredi in orodje, trgovec
ž njimi......................296
Stroji, trgovec ž njimi...........296
Stroji za obdelavo kovino in lesa,
fabrika za njo................74
Strojna in kovinska obrtnost,
trgovina ž njenimi izdelki . 296 Strojna tiskarnica (kot grafični
obrt)........................275
Strojne žage imetnik...............93
Strojnih jermenov fabrika . . .119 Strojnih jermenov narejavec . .119 Strojnih ognjišč narejavec ... 49 Strojnih žrebljev fabrika .... 51
Strojni inžener...................256
Strojnik...........................74
Strojni kovač......................74
Strojni pletec....................161
Strojni tehnik....................256
Strojni vezec.....................163
Strokovna šola....................360
Strunar............................91
Strune, trgovec ž njimi .... 299 Strune za godbene in tehniške
namene, njih narejavec . . 91 Strupena rosa, brizgalek zoper
njo narejavec.................74
Strup in zdravilna zelišča, trgovec ž njimi...................327
Strup, trgovec ž njim.............327
Stružcev kovač.....................43
Suhe cvetlice na kartonažah, narejavec njih naprav .... 183
Suhe cvetlice, narejavec njih pri-
redeb na kartonažah . . .183
Sukanca barvar.................. 166
Sukanca barvarnica...............166
Sukanca fabrika................144
Sukanca in pascev (portic) narejavec .......................... 158
Sukanca in trakov narejavec . . 158
Sukanca likalnica..............166
Sukanca, motvozov (žnor) in
pascev (portic) narejavec . 158
Sukanca narejavec................144
Sukanca vijafi...................144
Sukanfiastih gombov fabrika . . 158 Sukanfiastih gombov narejavec . 158 Sukanec in blago iz sukanca,
trgovec ž njim...........309
Sukanec in pleteno blago, trgo-
vec ž njima...............309
Sukanec in trakovi, trgovec
ž njimi...................309
Sukanec, trakovi in igle, trgovina
ž njimi na drobno .... 309 Sukanec, trgovec ž njim .... 309 Sukmane, trgovec ž njimi . . . 312
Sukna aprctêr....................166
Sukna fabrika....................141
Sukna izdaja (komisijsko opravilo) .......................336
Sukna izpiralnica................166
Sukna krpafi.....................166
Sukna odprebira................. . 166
Suknar.........................141
Suknarske palice, opravek ž njimi 166
Sukna strižec....................166
Sukna strižnica in valjalnica . .166 Sukna tiskalnica in dekatura . . 166 Sukna tiskar in dekatêr .... 166
Sukna tkalec.....................141
Sukna valjalnica ........ 166
Sukna valjavec...................166
Suknenega in volnenega blaga
fabrika.....................141
Suknenih firevljev in polstenega
blaga narejavec.............173
Suknenih firevljev narejavec . .173 Suknenih gombov manufaktura . 61 Suknenih gombov narejavec . . 61 Suknenih zastorov tkalnica . . 139 Sukneni firevlji, trgovec ž njimi . 313 Sukneni konci, preprog iz njih
narcja........................139
Sukneni odstrižki, trgovec ž njim 310 Sukneni okrajci, trgovec s prejo
iž njih.......................309
Sukneni okrajci, trgovec ž njimi 310 Sukneni ostanki, trgovec ž njimi 310 Sukneno blago, trgovec ž njim . 310
Sukneno in krojno blago, trgovec ž njim.....................310
Sukneno in volneno blago, trgovec ž njim.....................310
Sukno in volna, trgovec ž njima 310 Sukno, strižnica za nje . . . .166 Sukno, tiskalnica za nje . . . .166 Sukno, trgovec ž njim .... 310
Suknovezec ................... 163
Sunilnega in usekalnega orožja
fabrika.....................76
Sunilnega in usekalnega orožja
narejavec...................76
Sunilnega ‘orožja fabrika . ... 76 Sunilnega orožja narejavec . . 76
Superfosfata fabrika..............254
Superfosfata narejavec .... 254 Sušilnica za predivne odpadke . 130
Suvalnic narejavec.................74
Svefianostne medalje, trgovec
ž njimi.....................303
Sveßar............................246
Svoßarnica........................246
Sveßava, elektrißna, zavod za njo 280 Svefiava in kopelna oprava, in-
stalator za njo.............262
Svefiavnc tvarine, trgovec ž njimi 327 Sveßavni predmeti, fabrika za
nje..........................61
Sveßavni predmeti, njih narejavec .......................61
Svefie in milo, trgovec ž njimi . 327 Sveße in vosek, trgovec ž njimi . 327 Sveße, milo in barvarsko blago,
trgovec ž njimi.............327
Sveße, milo, vonjavarsko blago
in loj, trgovec ž njimi . .	327
Sveße, trgovec ž njimi .... 327
Sveß narejavec....................246
Svedrar............................43
Svedrcevâr........................215
Svedri, trgovec ž njimi .... 295
Svedrov pilar......................43
Svedrov rudarskih narejavec . . 43
Svetih podob prodaja..............305
Svetilek fabrika...................55
Svetilnega plina fabrika .... 235 Svetilnega plina narejavec . . . 235 Svetilnice, trgovec ž njimi . . . 295
Svetilnic fabrika..................55
Svelilnic in kovinskega blaga
fabrika......................55
Svetilniškega stenja in portic narejavec .....................47
Svetilniškega stenja narejavec . 147 Svetilniških saj narejavec . . . 239
Svetlopavzni zavod................277
' Svetlotisek, tiskalo zanj . . . .277
Svotlotisek, zavod zanj . . . .277 Sveže kože, trgovec ž njimi . . 290 Svila in bombaževa preja, trgovec ž njo......................309
Svila in svileno blago, fabrika
za njo....................134
Svila in volna, podjetnik za nju
sušenje...................127
Svila, slikar na njo...........134
Svila, sušilni in kondicijonovalni
zavod za njo..............127
Svila, tkalnica za njo .	. .	.	.	134
Svila, trgovec ž njo...........309
Svila, zavod za njeno temnitev
in gofrovanje.............165
Svila, zlato, srebro in biseri, vezec
ž njimi.............. 163
Svile barvar.......................164
Svile barvarnica...................164
Svile filanda......................132
Svile grebenaß.....................130
Svile in bombaža barvar . . .166 Svile in preje ostanki, trgovec
ž njimi...................309
Svile in svilenega blaga proda-
javec.....................310
Svile in volne plamenivec .	.	.166
Svile, lepo in ßrno barvanje	.	.	166
Svilena tkanina, trgovec	ž njo	.	310
Svilenega blaga apretêr	....	165
Svilenega blaga fabrika	....	134
Svilenega blaga in žameta narejavec .......................134
Svilenega krepa in svilenega
flora narejavec ...... 134
Svilenega krepa narejavec . . . 134 Svilenega pliša narejavec . . .134 Svilenega žameta narejavec . .134 Svilene tkanine in žameta na-
reja........................134
Svileno tkanine narejavec . . .134 Svilenih gombov fabrika . . .158 Svilenih gombov narejavec . . 158 Svilenih motvozov nareja . . . 158
Svilenih rut narejavec...........134
Svilenih tkanin tkalec...........134
Svilenih trakov fabrika .... 159 Svilenih trakov narejavec . . .159 Svilenih trakov odpadki, trgovec
ž njimi.....................328
Svilenih trakov tkalec...........159
Svileni mežiški, trgovec ž njimi 309 Svileni trakovi, trgovec ž njimi . 309 Svileno blago, trgovec ž njim . . 310 Svile motanje na cevke .... 165 Svilo motavec na cevke . . . .165 Svilo motavec in navijaß . . . .132 Svile navijanje..................132
Svile navijavec...................132
Svile plamonivec..................164
Svile predenje....................133
Svilo predilnica..................133
Svile prirejavec..................165
Svile tkalec......................134
Svilnega papirja fabrika .... 189 Svilnih mešičev (galete) kuha-
vec..........................132
Svilni mešiči, trgovec ž njimi . . 309 Svilodno seme, trgovec ž njim . 288
Svilomerec........................338
Sviloprejek rejec.................. 5
Sviloprojke, trgovec ž njimi . . 288
Svilovezec........................163
Svinčar............................64
Svinčarnica........................04
Svinčena belina, fabrika za njo . 239 Svinčena ruda, trgovec ž njo . . 292 Svinčena žica, fabrika za njo . . 64 Svinčenega blaga narejavec . . 64 Svinčene beline narejavec . . . 239 Svinčene cevi, fabrika za nje . . 64 Svinčene cevi in svinčene ploče,
fabrika za nje................64
Svinčene ploščo, fabrika za nje . 64 Svinčene šibre (šprih), livarnica
za nje........................64
Svinčenih cevi in plošč narejavec 64 Svinčenih listkov narejavec . . 64 Svinčeno blago, fabrika za nje . 64 Svinčeno blago, trgovec ž njim . 295 Svinčniki, fabrika za nje . . . . 240 Svinčnikov, krede in slikarskih
priprav narejavec............240
Svinčnikov narejavec..............240
Svinec, topilnica zanj.............12
Svinje in teleta, trgovec ž njimi . 287
Svinje, njih klavec...............210
Svinjo, njih mesar................210
Svinjerez.........................285
Svinje, trgovec ž njimi .... 287
Svinjska mast in svinjsko meso,
trgovec ž njim ...... 315
Svinjske masti čistilnica .... 246
Svinjske ščetine, trgovec ž njimi 290
Svišča narejavec...................27
Svobodnega sklada obrat . . . 338 Svojoga pridelka vino, točba . . 226
v
S.
Šablon fabrika..................279
Šablon narejavec................279
Samotna opeka in cement, trgovec ž njima................293
Samotnega blaga fabrika ... 32 Samotne opeke narejavec ... 32
Šampanjec, fabrika zanj .... 219 šampanjska kletarnica .... 219
Šarkiterija .......................210
Šatulje, mizar za nje..............103
Ščedilnih ognjišč in peči postav-
Ijač..........................263
Ščedilnih ognjišč kovač .... 49 Ščedilnih ognjišč narejavec . . 49
Ščetar.............................125
Ščetarsko blago, trgovec ž njim . 303 Ščeti, čopiči in glavniško blago,
trgovec ž njimi...............303
Ščeti, diljic za nje narejavec . . 100
Ščeti, fabrika za nje..............125
Ščeti in čopičev narejavec . . .125 Ščeti in leseno blago, trgovec
ž njimi.......................303
Ščeti in metle iz rajževiee, njih
narejavec.....................125
Ščeti iz žice, njih narejavec . . 125 Ščeti, lesa za nje pripravljač . . 100
Ščetinarjev klavec.................210
Ščetinarjev mesar..................210
Ščetinarji in perutnina, trgovec
ž njimi.......................287
Ščetinarji, trgovec ž njimi . . . 287 Ščetinarski pitalni zavod ....	6
Ščetine, trgovec ž njimi .... 29Û
Ščetin razbiravec..................124
Ščetin pripravljač.................124
Ščetin snaživec....................124
Ščetinsko blago, trgovec ž njim . 303
Ščeti, trgovec ž njimi.............303
Selaka belivec.....................243
Šenilje narejavec..................158
šeniljnega blaga'fabrika .... 139 Šeniljnih in volnenih rut fabrika 140
Šerbet, trgovec ž njim.............323
Šestilar............................43
Šiber fabrika.......................64
Šiber narejavec.....................64
Šilarnica...........................43
Šin valjarnica....................  41
Šivanek fabrika.....................53
Šivalne svile fabrika..............133
Šivalnih strojev fabrika .... 74 Šivalnih strojev in velocipedov
fabrika........................74
Šivalnih strojev narejavec ... 74 Šivalnih strojev popravljač . . 296 Šivalnih strojev sestavin nare-
javec ........................74
Šivalni stroji, prošavanje ž njimi 170 Šivalni stroji, trgovec ž njimi . . 296
Šivar.............................170
Šivilja...........................170
Šivilja in gospojne obleke nare-
javka........................172
Škafar...........................98
Škarij brusač (obhodni)	....	283
Škarij brusač (s stalnim obrato-
vališčem)..................69
Škarij kovač.....................43
Škarjar..........................43
Škatelj fabrika..............100,	194
Škatelj iz papirja in lepenke narejavec ......................194
Škatelj lesenih narejavec . . . 100
Škatelj narejavec............100,	194
Škatljice iz lesa, kosti itd., njih
nareja.....................111
Škatljice iz papirnega testa, njih
nareja.....................194
Škatljice, njih slikarji........278
Škatljice, trgovci ž njimi ....	303
Školjčnega blaga narejavec	.	.	.111
Školjčnega galanterijskega blaga
narejavec..................111
Školjčnega in blaga iz biserne
matice narejavec...........111
Školjek ocviravec (obhodni) . . 285 Školjek ocviravec (v stalnem
obratovališču).............226
Školjke in koralde, trgovec
ž njimi....................294
Školjke užitne, trgovec ž njimi . 316
Škrinjar..........................103
Škripcev (kolotur) fabrika	.	.	.	74
Škrnicljev in škatelj narejavec . 194
Škrnicljev narejavec............192
Škmiclji in škatlje, fabrika	za	nje	194
Šlebeder narejavec................173
Šola............................360
Šola za posamezne učne predmete .........................360
Šola za telegrafijo...............360
Šola za vezenje in druga lična
dela.......................360
Šola za ženska ročna dela . . . 360 Šolske knjige in koledarji, njih
prodajavec..................305
Šolske potrebščine, trgovec
ž njimi.....................304
Šolskih knjig, molitvenikov in
koledarjev prodajavec . . . 305 Šolskih tabel, lesenih, narejavec 100
Šolskih tablic narejavec	....	17
Šopkovezi......................184
Šota, trgovec ž njo............291
Šotne stelje fabrika........... 9
Šotne stelje in šotne meli narejavec ........................ 9
Šotne mell fabrika............. 9
Šotarska krčma in kantina	.	.	.	226
šotorski trgovec...............335
Špajka, trgovec ž njo..........327
Špalirar...........................169
Špalirskih kljuk kovač.............51
Špecerije, barevno blago, železo in rudninsko olje, trgovec
ž njimi.......................322
Špecerije, galanterijsko blago
in moka, trgovec ž njimi . . 322 Špecerije, kolonijalno blago in
delikatese, trgovec ž njimi . 321 Špecerije, kramar ž njimi . . . 321 Špecerije, plodovi in žganje,
trgovec ž njimi...............322
Špecerijsko, barevno in materi-
jalno blago, trgovec ž njimi 322 Špecerijsko blago in živež, trgovec ž njima........................322
Špecerijsko blago, trgovec in
kramar ž njim.................322
Špecerijsko blago, trgovina ž njim
v zvezi z drugo trgovino . . 322 Špecerijsko blago, trgovec ž njim 321
Špecerijsko in barevno blago,
trgovec ž njim...............322
Špecerijsko in bombaževo blago,
trgovec ž njim...............322
Špecerijsko in bronasto blago,
trgovec ž njim...............322
Špecerijsko in kolonijalno blago,
trgovec ž njim...............321
Špecerijsko in kratko blago,
trgovec ž njim...............322
Špecerijsko in materijalno blago,
trgovec ž njim...............322
Špecerijsko in posamentarsko
blago, trgovec ž njim . . . 322 špecerijsko in železno blago,
trgovec ž njim...............322
Špic (čipek) narejavec............162
Špikalnic narejavec................53
Špil za klobase narejavec ... 96 Špirita čistilnica................216
Špirita denaturovanega prodaja . 324
Špirita fabrika.................215
Špirita in pepelika fabrika . . .215 Špirita iu stiskanih droži fabrika 215
Špirita narejavec..............215
Špirita prodajavec.............324
Špirita rektifikacija	......	216
Špirit in žito, trgovec ž njim . . 330
Špirit, trgovec ž	njim.............324
Špirituoze, trgovec ž njimi . . . 324
Špoljar.............................52
Šprilia fabrika.................64
Špriha narejavec................64
Špriha svinčenega	livarnica	.	.	64
Štacuna............................330
Štafirar....................^ . 104
štajerskih voz imetnik.............347
štanijola klepač...................66
Štanijolovih in kovinskih kapic
narejavec.....................62
Štol kovač.........................51
Štukaturec........................270
Štukovega blaga fabrika . . . .270 Štukovih stavbnih okrasov narejavec ............................270
Številke (iz kovine), njih narejavec 61 Številke plastične iz lepenke, njih
narejavec....................193
Švicarija.........................212
Švicarski pekar...................197
T.
Taberna..........................226
Tabernar.........................226
Table kovinske s črkami in napisi, njih narejavec .... 61 Tabletno blago iz roga in kosti,
fabrika za nje..............111
Taček narejavec.................79
Tačke, trgovec ž njimi .... 296
Takalna železnica................346
Takalnica........................362
Taksator.........................359
Talesi (molitveni plašči Židov),
trgovci ž njimi.............310
Talesov fabrika..................140
Talesov tkalci...................140
Talesov tkalnica.................140
Talilnica.......................41
Talilnica in kovačnica za sekire . 43 Talilnica, raztezalnica in samokov
za orodje..................41
Talilniškega jekla fabrika ... 41 Tamburiranih reči narejavec . . 163
Tamburirar.......................163
Tančic barvar....................167
Tančičnika narejavec.............162
Tanke pločevine valjarnica ... 41
Tanke žice narejavec............51
Tanko sukno, fabrika za nje . .134
Tanolina nareja..................246
Tapetar..........................169
Tapetar in okraševavec .... 169 Tapetarskega blaga fabrika . . 169 Tapetarskih žrebljev narejavec . 51 Tapetarsko blago, trgovec ž njim 300 Tapete, trgovec ž njimi .... 304
Tapet fabrika....................190
Tapet narejavec..................190
Tapet usnjenih fabrika .... 120 Tapiserijsko blago, trgovec
ž njim......................314
Tehtalni in merski zavod .... 338
Tehtalni zavod...............33S
Tehtavec.....................338
Tehtnice samogibne	imetnik	.	.	338
Tehtnic fabrika..............85
Tehtnic in uteži fabrika	....	85
Tehtnic in uteži narejavec . . . 85 Tehtniški in merski zavod . . . 338 Teleče kože, trgovec ž njimi . . 290
Telečjakar (valižar)..............176
Telefona instalator................83
Telefonskih in hišnotelegrafskih
oprav narejavec...............83
Telefonski zavod..................355
Telegrafa instalator...............83
Telegrafovoda postavljavec ... 83 Telegrafov oprava, fabrika za
njo...........................83
Telegrafska družba................355
Telegrafske žice fabrika .... 51 Telegrafskih kabljev podjetba . 83 Telegrafskih pnredov fabrika . . 83 Telegrafskih priredov narejavec . 83
Telegrafski mehanik................83
Telegrafski zavod.................355
Teleta, trgovec ž njimi .... 287 Telovadba, šola za njo .... 360 Telovadne in ribarske priprave,
trgovina ž njimi.............301
Telovadne priprave, trgovina
ž njimi......................301
Telovadnih priprav narejavec . 102
Terakotist ........................33
Terakotuega blaga narejavec . . 33 Terakotnih mavčnih rastlin narejavec ...........................28
Terakotnih stavbnih okrasov narejavec .....................33
Terakotninc fabrika................33
Teralitnega blaga fabrika . . . 33 Teralitnega blaga narejavec . . 33 Terjatve, trgovec ž njimi .... 342
Termokemični zavod................254
Tesar ............................264
Tesarskega lesa žaga...............93
Tesarski mojster..................264
Tesarija .........................264
Tesarski polir....................264
Tesarski stavbar..................264
Tesnopis, šola zanj...............360
Testenega blaga fabrika .... 198 Testenega blaga narejavec . . . 198 Testeno blago, trgovec ž njim . 319
Težak.............................356
Težec, njega dobivanje .... 15
Težine dovažavec .................348
Tibetove umetalne volno narejavec ......................131
Tinte, fabrika za nje.............241
Tint,o in barev za pečatila nare-
javec.....................241
Tinte in perilne modrino nare-
javec.....................241
Tinte in voščila narejavec	.	.	.	241
Tinte, njih narejavec...........241
Tinte, sklad za nje............327
Tintnib posnemalnikov fabrika	.	240
Tintnih preparatov narejavec	.	.	241
Tipkalnih instrumentov fabrika . 90
Tipograf........................295
Tipografičnega brzotiskala za
vizitnice imetnik.........275
Tipografija....................295
Tirolskega bukovskega sukna narejavec .....................141
Tiskalo à la minute............275
Tiskalo za tisek knjig.........275
Tiskalo za tisek knjig in brzotisek 275
Tiskal za tisek knjig imetnik . . 275 Tiskal za tisek knjig nareja ... 75 Tiskal za tisek narejavec ... 74 Tiskanih tkanin fabrika . . . .107
Tiskar knjig.....................275
Tiskarnica knjig.................275
Tiskarnica in litografija .... 275
Tiskarnica s črkami...............275
Tiskar s črkami...................275
Tiskarskega črnila narejavec . . 239 Tiskarsko črnilo, fabrika za nje . 239
Tiskar (tkanin)...................167
Tiskovin in časnikov prodajavec 307 Tiskovin prodajavec ..... 305 Tiskovnega papirja fabrika . . . 189 Tiskovnih plošč fabrika .... 74 Tiskovnih valjev narejavec ... 74
Tkalcev dostavljač................155
Tkalec............................155
Tkalne obrtnosti blago, trgovec
ž njim........................310
Tkalnica pisanih tkanin .... 140
Tkalnih ničalnic narejavec in
spajavec ........ 53
Tkalniške forniture, trgovec
ž njimi.......................296
Tkalska faktorija.................155
Tkalskega blaga prirejavec . . . 166 Tkalskega kleja narejavec . . . 230
Tkalskih brd narejavec (brdar) . 53 Tkalskih faktorjev dostavljač . . 156 Tkalskih grebenov in ničalnic
narejavec...................53
Tkalskih grebenov narejavec . . 53 Tkalskih priprav narejavec . . . 53 Tkalskih statev narejavec ... 74 Tkalskih statev prirejavec . . . 155 Tkalskih suvalnic narejavec . . 74 Tkanega blaga prirejavec . . .155
Tkanega blaga smodivec . . . 166
Tkanek tkalec...................161
Tkane robe narejavec............141
Tkanine tiskar..................167
Tkanine, vode ne prepuščajočo,
fabrika za nje.............122
Tkanin in sukna ostanki, trgovec
ž njimi....................310
Tkanin kosmativec...............166
Tkanin ostanki in odpadki, trgovec ž njimi................310
Tkanin tiskar...................167
Tkanin vpisovanje in tiskanje . 167
Tkanje bombaža..................146
Tkanje garane prejnine . . . .141 Tkanje grebeuane preje .... 141
Tkanje jute.....................151
Tkanje konjske žime.............153
Tkanje ličja....................106
Tkanje ličnega sukna............141
Tkanje mešane preje.............141
Tkanje molitvenih plaščev . . .140 Tkanje musolina (iz bombaža) . 146 Tkanje rnuselina (iz volne) . . .141
Tkanje nogavic..................161
Tkanje obujkov (žok)............161
Tkanje ogriujalek (shawls) . . . 140
Tkanje ovčjo volne..............141
Tkanje poletnega sukna . . , . 141
Tkanje preprog..................139
Tkanje prtenine.................149
Tkanje prtenine in bombaža . . 146 Tkanje shoddy (odpadkov) . . . 141
Tkanje s trstjem................106
Tkanje sukna....................141
Tkanje svile....................134
Tkanje svilenih trakov . . . .159
Tkanje svilenine................134
Tkanje talesov................. . 140
Tkanje tkanek...................161
Tkanje tkanine..................141
Tkanje tkanin za na pohištvo . . 139
Tkanje tovne preje..............150
Tkanje umetalne volne .... 146
Tkanje volne....................141
Tkanje volnenih rut.............140
Tkanje z gumo...................156
Tkanje zimskega sukna .... 141 Tkanje z lesom in bičjem . . .106 Tkankanega blaga fabrika . . . 161 Tkankane tvarine narejavec . . 161 Tkano blago, trgovec ž njim . . 310 Tkano in na stanu pleteno blago,
trgovec ž njim.............310
Tla, diljic za nje narejavec . . . 99
Tla, fabrika za nje.............102
Tlaka polagavec.................261
Tlakar........................  261
Tinkar, asfaltar in betonist . . . 261
Tlakar in asfaltar..............261
Tlakobrusec .................... 261
Tlakovnih karneuov narejavec . 17 Tla, laka za nje narejavec . . . 243 Tla, likalnega voska za nje narejavec ..........................245
Toaletnega mila fabrika ... 246 Toaletne reči, trgovec ž njimi . 327
Tobačna fabrika...................224
Tobačne pipe in kadilne priprave, trgovec ž njimi . . . 303 Tobačne pipe, trgovec ž njimi . 303 Tobačnih mehurjev (plotarjev)
< narejavec.......................209
Tobačnih mošenj narejavec . . 120 Tobačnih pip iz rezljanega lesa
narejavec....................111
Tobačnih pip rezljač..............110
Tobačni trafikant.................336
Tobaka dovažanje..................348
Tobaka prodajavec.................326
Tobaka založnik...................326
Tobak, trgovec ž njim.............326
Točarski obrt.................... 226
Točilnica.........................226
Točilnica fabriški narejenih špi-
rituoz.......................228
Točilnica domačega in vnanjega
vina.........................226
Točilnica na ulico	226
Točilnica poslajenih opojnih tekočin .......................228
Točilnica za pivo, vino in mošt
z oddajo jedil...............226
Točilnica za pivo, vino in sadno
vino z oddajo mrzlih jedil . 226 Točilnica za pivo, vino in žganje 226 Točilnica za pivo, vroče pijače
in hladila..................226
Točilnica za vino in opojne tekočine ......................228
Točilnica žganih opojnih tekočin 228
Točilniška pravica...............226
Točitelj vina svojega pridelka . 226
Točivec..........................226
Togega papirja narejavec . . . 190
Togo vine fabrika................204
Tokar............................111
Tokar	biserne matice ...... 107
Tokar	galanterijski............111
Tokar	gombov...................107
Tokar	in rogovâr...............Ill
Tokar	jantarja.................110
Tokar	kosti....................111
! Tokar	kovine...................61
j Tokar	krožnikov...............111
I Tokar	lesa....................111
(Slovenisch.)
47
Tokar ročajev.................111
Tokar rogov....................111
Tokarskega in galanterijskega
blaga prodajavec...........lil
Tokarskega lesa pripravljač . . 100 Tokarski izdelki, fabrika za nje .111
Tokar skled.....................111
Tokarsko blago, trgovec, ž njim . 303
Tokar slonove kosti.............111
Tokar trgovinski................Ill
Tokar ustnikov za pipe . . . .111 Toki (etui-ji), mizar za nje . . . 193
Tokov fabrika...................193
Tokov narejavec.................193
Tolmač..........................358
Topilnica......................11
Topilnica in samokov.............41
Topilnica z livarnico............11
Toplomerov narejavec .... 84
Toporišč narejavec..............100
Toporišč narejavec in delavec
metlišč..................  100
Torbar..........................121
Torbar in remenar...............121
Torbarskega blaga fabrika . . .121 Torbarsko blago, trgovec ž njim 303 Tovne (židovske) preje tkalnica . 150
Tovornih voz fabrika.............79
Tovorni voznik .................348
Tovorni voznik in najemščak . . 348
Tovorni voznik in sel...........348
Tovorno plovstvo................351
Tovorov in reči prevažanje . . . 348
Traganta fabrika................201
Trakarskega in posamentarskega
blaga narejavec............158
Trakarsko blago, trgovec ž njim 309 Trakovi iz svilo ali s svilo pomešani, fabrika za nje .... 159 Trakovi, kramar ž njimi .... 309 Trakovi, njih narejavec .... 160 Trakovi, trgovec, ž njimi .... 309
Trakov izrczovavec..............166
Trakov na stanu pletec .... 160
Trakov tkalec................ . 160
Tramovka . . ...................346
Tramway . .	 346
Translator......................358
Travnikov izravnavanje .... 257
Tide gume fabrika...............113
Trepcev fabrika.................167
Tresak bukovih narejavec ... 96 Tresak leskovih narejavec ... 96
Tresak cepljenje.................96
Tresak strujiivec................96
Tresilnice od svile, njih narejavec .......................134
Treskar......................... 96
Treske, stružcev za nje narejavec 74 Treske, škatelj iz njih narejavec 100 Treske, trgovec s škatljumi iž njih 301 Treslice in dei'enice, trgovec
ž njimi....................301
Treslic narejavec...............105
Trgana moka (greš), trgovec ž njo 319
Trganega kamenja dobivanje . 15
Trgane moke fabrika.............195
Trgane moke melja...............196
Trgane moke mlin................196
Trgane moke mlinar..............196
Trgano kamenje, trgovec ž njim 292
Trgovec........................330
Trgovec na debelo ..............330
Trgovec na drobno...............330
Trgovec z blagom brez omejila . 330 Trgovec z lesom na debelo . . 291 Trgovec z odpadki .....	328
Trgovec z vinom na debelo . . 323 Trgovec Z železom in kramar . 322
Trgovec z drobnico..............287
Trgovina........................330
Trgovina z vnanjih dežel pticami
in majhnimi živalimi . . . 288 Trgovinska podružnica .... 330 Trgovinska pravica (splošna) . . 330
Trgovinska šola.................360
Trgovinska tiskarnica...........275
Trgovinski agent................337
Trgovinski agent in komisijonar 837
Trgovinski faktor...............330
Trgovinski in lepotiški vrtnar .	4
Trgovinski in zavarovalni agent . 345
Trgovinski mizar.................74
Trgovinski obrt brez manufaktur-
nega blaga.................330
Trgovinski obrt brez omejila na
določeno blago.............330
Trgovinski tokar................111
Trgovinski vrtnar.................4
Trgovinski vrtnar in pridelova-
vec semenja................. 4
Tripolita narejavec..............20
Trkljevega lesa dostavljač . . . 291 Trliških in mlatilnih strojev po-
sojavec....................357
Trociskov narejavec.............249
Tronitnik, trgovec ž njim . . . 310 Tropine od piva, sušilnica za
nje........................214
Trpentina fabrika...............242
Trpentina in kotrana narejavec . 242 Trpentina narejavec . . . . . 242 Trstenih palic narejavec .... 106 Trstene strešne lepenke fabrika . 244
Trstja rezač....................106
Trstja spletanje................106
Trstja spletavec..................106
Trstje in slama, narejavec stolic
iž njih......................103
Trstje, krovec ž njim.............265
Trstje, pletenin iž njega narejavec ....................... 106
Ti'stje štorij iž njega narejavec . 106
Trstje, trgovec ž njim............290
Trstnega galanterijskega blaga
narejavec....................105
Trstnih pletenin fabrika.........106
Trstnih pogrinjal narejavec . . 106 Trstnih štorij narejavec in trstja
tkalec.......................106
Trugar .......................... 103
Truge, gl. Krste.
Tržni potreščak...................356
Tržni živež, trgovec ž njim . . .317 Tujcev prenočevanje in gostilnica 225 Tujcev prenočevanje s točilnico
in z oddajo mrzlih jedil . . 225
Tujcev prenočevavci...............225
Tujcev vodniki....................356
Tulja predilnica..................130
Tulja tkalnica....................150
Tuljave preje narejavec . . . .150
Tulje, trgovec ž njim.............309
Tuljev šivanje....................162
Tulji angleški in čipke, fabrika
za nje.......................162
Tulskega blaga narejavec . . . 65 Turisti, trgovec z rečmi za njo . 314 Turščica, trgovec ž njo .... 290 Turščičnega škroba fabrika . . 199 Turška rudečina, barvanje v njo 166 Turška rudečina, barvanje v njo
in pisano....................166
Turški veliki trgovec.............330
Turško blago, trgovec ž njim . . 330
Tušev fabrika.....................239
7’i/rcs-valjaruica.................41
Tvarine za klajo narejavec . . . 146 Tvarogov (kvargeljuov) narejavec 212 Tvorilar...........................40
u.
Učilišče..........................360
Učilišče in vzgojevališče . . . 360 Učilišče za ljudskih, meščanskih
in srednjih šol izomiko . . 360 Učilišče za risarstvo krojev . . 361 Učilišče za strokovno izomiko,
trgovinske šole i. e. . . . . 360
Učitelji..................... 360, 366
Učne in molitvene knjige, krščanskega nauka reči in koledarji, trgovec ž njimi . . . 305
304
239
309
22
254
22
246
246
246
22
245
261
219
123
Učnih modelov narejavec,gl.Modeli. Udje umetalni, fabrika za nje Ulemskega ječmenka (kaše) na
rejavec..................196
Ultramarina fabrika............239
Ultramarin, papir in papirnato blago, trgovec ž njim . .
Umbra, fabrika za njo .... Umetalna volna, trgovec ž njo Umetalnega bazalta narejavec Umetalnega gnoja fabrika . . Umetalnega kamenja narejavec Umetalnega kuhanega masla
narejavec.............
Umetalnega masla fabrika . Umetalnega masla narejavec Umetalnega mramorja narejavec Umetalnega satovja in predme tov za čebelarsko rabo na
rejavec..................
Umetalnega tlaka narejavec . Umetalnega vina fabrika . . . Umetalnega usnja fabrika . . Umetalnega usnja (ledrita)
rejavec....................123
Umetalnega usnja prirejavec . .123 Umetalne cvetlice in venci, trgovec ž njimi.................
Umetnine cvetlice, krojno ii bombaževo blago, trgovec
ž njim.....................314
Umetalne cvetlice, trgovec ž njimi 314 Umetnine in suhe cvetlice, trgo
vina ž njimi...............314
Umetalne volne fabrika .... 131 Umetalne volne narejavec . . .131 Umetalne volne predilnica . . .137 Umetalne volne tkalnica .... 141 Umetelnih cvetlic fabrika . . . 183 Umetalnih cvetlic fabrikaeija, na.
rejavec železja za njo ... 49 Umetalnih cvetlic narejavec . .183 Umetalnih cvetlic prodajalnica . 314 Umetalnih droži fabrika .... 215 Umetalnih peres in cvetlic nare
javec......................184
Umetalnih zob narejavec ... 88
Umetalni barvar................... 4
Umetalni gnoj, trgovec ž njim . 327 Umetalni in lepotiški vrtnar . .	4
Umetalni in na lepo barvar . .166 Umetalni in trgovinski vrtnar . .	4
Umetalni jezdec..................362
Urnetalnik ......................367
Umetalni ključavničar.............49
Umetalni krpač...................171
Umetalni lepivec	.	■............38
Umetalni livec....................62
Umetalni lončar..................29
Umetalni mizar..................103
Umetalni mizar in oltarjev po-
stavljavec...............103
Umetalni mlin.................195
Umetalnine in muzikalije, trgovec ž njimi ...............305
Umetalnine, trgovec ž njimi . . .305 Umetalnine, trgovine ž njimi . . 305
Umetalnin tiskarnica............276
Umetalni ognjar.................251
Umetalni pekar..................197
Umetalni rezljač................112
Umetalni rudolivpc...............59
Umetalni vrtnar.................. 4
Umetalno kamenje, blaga iž njega
fabrika.....................22
Umetalno kamenje, testa za nje
narejavec...................22
Umetalno košarstvo in pletarstvo
s trstjem..................105
Umetaluostni predmeti, trgovec
ž njimi....................305
Umetalnostni slikar.............278
Umetalnostna žaga za dilje . . . 93 Umetalnostnega obrta predmeti,
trgovec ž njimi............303
Umetalno vezenje................163
Umetalno vezerije, šola za nje . 360 Umetalno vino, trgovec ž njim . 323 Umivalne gobe, trgovec ž njimi , 290 Uniforemske reči, trgovec ž njimi 314 Uniforem vrste, trgovec ž njimi . 314 Uniforme, zavod za njih narejo .171
Urar.........................86
Urar na debelo...............86
Urar v malem.................86
Urarskega olja narejavec	.	.	.	247
Urarskih priprav narejavec	.	.	.	43
Ure, fabrika za nje..........86
Ure in dragotine, trgovec ž njimi 298 Ure in forniture, trgovec ž njimi 298 Ure in podobe, trgovec ž njimi . 298 Ure in pohištvo, trgovec ž njimi . 298 Ure in urske sestavine, Irgovec
ž njimi.......................298
Ure in zlato, trgovec ž njimi . . 298
Ure, trgovec ž njimi................298
Ur popravljat:.......................86
Urški forniture, trgovec ž njimi . 298 Urske sestavine, trgovec ž njimi 298 Urske verižice in medaljoni, trgovec ž njimi.........................294
Urske verižice in obeski, trgovec
ž njimi.......................294
Urske verižice, trgovec ž njimi . 294 Urskih cifrenic narejavec ... 86 Urskili kazal narejavec .... 86
Urskih okrovcev narejavec ... 86
lirskih omaric mizar.............103
Urskih sestavin narejavec ... 86 Urskih vzmeti fabrika . '. . . . 52 Urskih vzmeti in rudarskih svedrov narejavec....................43
Urskih vzmeti narejavec .... 52 Urški okrovci, trgovec ž njimi . 294
Ur vrejevavec.....................86
Usekalnega orožja fabrika ... 76 Usekalnega orožja narejavec . . 76
Usnja apretêr....................117
Usnja barvar...................  118
Usnja barvarnica.................118
Usnja in gotovega črevljarskega
blaga prodaja...............302
Usnja in klobukov prodajavec . 237
Usnja izrezovanje.................302
Usnja izrezovavec ...... 302
Usnja lakirnik....................118
Usnja lakirnik in prirejevavec . 118
Usnja narejavec...................115
Usnja prirejevavec................117
Usnja prirejevavec in barvar . .117
Usnjar............................302
Usnja stiskavec...................120
Usnja valjavec....................117
Usnje, apreture za nje narejavec 241 Usnje, barvano in lakirano, fabrika za nje.......................118
Usnje, fabrika za nje.............115
Usnje in črevljarsko blago, trgovec ž njim...................302
Usnje in jermeni, trgovec ž njimi 30|2 Usnje in kože, trgovec ž njimi . 302 Usnje in stvari črevljarskega blaga, trgovec ž njimi . . . 302 Usnje in železo, trgovec ž njima 330 Usnje, kleja zanj narejavec . . .241 Usnje, masti za nje in voščila
narejavec..................241
Usnje, masti za nje in za kopita
narejavec..................237
Usnje, masti za njega ohrambo
narejavec..................237
Usnje, masti za nje narejavec . 237
Usnjena lepenka, fabrika za njo . 123 Usnjenega blaga narejavec . . .120 Usnjenega galanterijskega blaga
fabrika......................120
Usnjenega galanterijskega blaga
narejavec		
Usnjenega sukna fabrika . .	. 302
Usnjene hlače, trgovec ž njimi	. 312
Usnjenih črk narejavec . . .	. 120
Usnjenih jermenov narejavec .	. 12.3
Usnjenih hlač barvar ....	. 118
Usnjenih tapet fabrika . . .	. 120
29Ü
Kos XL 35. Izvršitveni predpis k zakonu z dne 25. oktobra 1896. (Peglavje I.).
Usnjeni jermeni, trgovec ž njimi Usnjeni odpadki, trgovec ž njimi
Usnje, njega ponareja...........
■ Usnjeno blago, kramar ž njim Usnjeno blago, trgovec ž njim . Usnjeno galanterijsko blago, trgovec ž njim .....................
Usnjerezna dela, njih nareja . . Usnje, trgovec z apreturo za nje
Usnje, trgovec ž njim...........
Usnje, trgovec ž njim in črev-
ljarskim orodjem..........
Usnje, trgovina ž njim in izrezovanje črevljarskega blaga . Usta, vode za nje narejavec . .
Uteži narejavec.................
Utežnih vložkov fabrika . . . .
Uvaževavee . . . ...............
Užitnih stvari prodajavec . . . Užitnine zakupnik...............
V.
Vagonov fabrika .... Vagonov in voz fabrika . , Vagonov posodilnica . . .
Valilnica...........• .
Valivec sodov.................
Valjanega kartona fabrika Valjalnega olja narejavec . Valjalne masti narejavec
Valjalnica................
Valjarnica................
Valjarnicain bessemerskega jekla
nareja.................
Valjavec........................
Valjavec in grebenar............
Valonija (ježice), mlin za njo . .
Vanilje, trgovec ž njo..........
Varivec ....	............
Varne zoper ogenj blagajnice,
trgovec ž njimi ..........
Varnih zoper ogenj blagajnic narejavec ........................
Varnih zoper ogenj blagajnic
fabrika.............• • •
Vaseline fabrika................
Vata, grebenov za njo narejavec Vata in volna, grebenov za njo
narejavec..............
Vata, trgovec ž njo ....
Vate fabrika..............
Vate fabrika in grebenaluica Vate klejane narejavec . .
Vate narejavec............
Veli narejavec............
Veh in pip za sode narejavec Veh, zamaškov iuleskovih tresak narejavec.......................
78
79 357
5
348
188
247
246
166
41
41
166
166
230
321
49
295
303 Veh za sode narejavec . . . . 328 Velike žage, trgovec ž njimi . . 123 Velocipedi in otroški voziči, trgo-
303 vec ž njimi . ...................
303 Velocipedi, trgovec ž njimi . . .
Velocipedov fabrika.............
303 Vencev narejavec.................
130 Vencev spletnvec.................
327 Vendita di comestibili...........
302 Ventilacijskih priredov narejavec
Verigar.........................
302 Verig fabrika....................
Verig kotranjovavec.............
302 Verižni Sev, vezoč njen . . . . 230 Vernisaža kovinskega blaga . . 85 Veronauk, šola zanj ......
85 Veruh, trgovec ž njim.............
330 Veslarska šola...................
322 Veščak ..........................
363 Veterinarskih preparatov narejavec . ...............................
Veter, mlina nanj zakupnik . .
Veter, mlin nanj................
Veter, narejavec mlinov nanj . . Veter, postavljavec mlinov nanj
Vezec...........................
Vezec na belino.................
Vezec na sukno..................
Vezec na stroju.................
Vezec s ploskoševom.............
Vezec s svilo . ................
Vezec z biseri..................
Vezec z verižnim ševom . . . . Vezec. z zlatom .......
Vezenega blaga fabrika . . . . Vezenega in kavljičkanega blaga
narejavec . ...............
Vezenega blaga narejavec . . . Vezenine in bele prtenine narejavec ..........................
Vezenine, trgovec ž njimi . . . Vezeninsko blago, trgovec ž njim
Vezenja šola ...................
Vezenje, fergar za uje . . .
48 Vezenje mehanično ....
236 Vezenje umetelno ....
74 Vezilnih igel narejavec . . Vigonja, predilnica-za njo .
74 Vigonje prelec..................
309 Vijakov fabrika.............
143 Vijakov narejavec ....
143 Vijolina, igravec na njo . .
143 Vilar in grabljar...........
143 Vilar (narejavec lesenih vil)
100 Viličar (narejavec vilic) .... 100 I Vina in piva točilnica z oddajo
jedil......................
100 I Vina in žganja točilnica . . . .
100
296
296
296
80
183
289 322
74
51
51
155
163
71
360
290 360
359
230
195
195
74
74
163
163
163
163
163
163
163
163
163
163
161
163
163
314
314
360 163 163 163
53
144
144
Vina in žganja točilnica z oddajo
jedil.......................226
Vina, kave in žganjie pivnica .	226
Vina, piva in žganjie pivnica . . 226 Vina, piva, mošta točenje in jedil
oddaja.......................226
Vina pivnica......................226
Vinarnica.........................226
Vina točilnica na ulico .... 226
Vina točivec......................226
Vina umetelnega fabrika . . . .219 Vinjet (iz papirja) narejavec . . 192
Vino, agent za nje................337
Vinogradski koli, trgovec ž njimi 100 Vinogradski les, trgovec ž njim 291 Vino in mošt, trgovec ž njim . . 323 Vino in žganje, trgovec ž njim . 323 Vinokislega apna nareja .... 229 Vino, pivnica za nje in za oddajo
jedil........................226
Vino, pivo in mošt, trgovec žnjirn 323
Vino, sensal za nje...............337
Vino, sesalek za nje narejavec . 74
Vinotoč...........................226
Vino, trgovec ž njim ....	323
Vino umetelno, trgovec 'ž njim . 323 Vino, véliki trgovec ž njim . . . 323
Vino, voznik za nje...............348
Vino v sodih, veliki trgovec
ž njim.......................323
Vino v steklenicah,trgovecž njim 323 Vino v zapečatenih steklenicah,
trgovina ž njim..............323
Vinskega kisa narejavec .... 218 Vinskega prislada narejavec . . 230 Vinske droži, trgovec ž njimi . . 323
Vinske kisline fabrika............229
Vinske trte, trgovec ž njimi . . 290 Vinskih kolov narejavec in vo-
zarskega lesa prirejavec . . 100 Vinski prislad, trgovec ž njim . 327
Vinsko kletarjenje................219
Vint fabrika.......................74
Visečih odrov narejavec .... 74
Visečih odrov posojavec . . .	357
Visečih odrov najmodavec . . . 357 Visečih postelj fabrika . .	.	.150
Višnjevih cevi fabrika........Ill
Višnjevih cevi pridobivavec	.	.	4
51 ! Vitlov narejavec.............74
51 I Vitrijolov mešanih fabrika . . . 239
362 ! Vizitnic narejavec...........275
100 Vlog sestavljavec..............359
100 Voda, mlina na njo zakupnik . . 195
.43 Voda, mlin na njo..............195
Voda, trgovec s sesalkami za njo 296 226 Voda, zavod za preskrbovanje 226 :	ž njo.......................223
Vode dovažanje.............
Vode instalator............
Vodenčevega plina nareja . Vodenčevega prekisa nareja Vode ne prepuščajočih tkanir
fabrika..............
Vode ne prepuščajočih tkanir
uarejavec..............
Vode ogljenčevokisle nareja . Vodnih koles narejavec . . . Vodnih reservoarjev narejavec Vodnih staveb podjetnik .
Vodnjakar ...................
Vodnjakov in sesalek narejavec Vodnjakov kopač . ..... Vodnjaških cevi narejavec . . Vodnjaških priredov narejavec Vodnjaški mojster ..... Vodogrelnih priprav fabrika . Vodogrelnili priprav narejavec
Vodomerov fabrike............
VodotoČnu podjetba .... Vodotopnega stekla barev nare
javec................
Vodotopnega stekla fabrika Vodotopnega stekla narejavec
V odovod.....................
Vodovoda instalator .... Vodovodne priprave, trgovec
ž njimi................ .
Vodovodnih predmetov fabrika Vodovodnih priprav fabrika . Vodovodnih priprav narejavec Vodovodnih sestavin narejavec
Vodovodni zavod .............
Vojaška pripravljalna šola . . Vojaške drobnosti, trgovec ž njim Vojaške opreme predmeti, Irgovec ž njimi .... ... Vojaški dostavljač ....
Voli, trgovec ž njimi . . . Volna, grebenov za njo narejavec Volna, gredaš zanjo narejavec Volna in-bukovsko sukno, trgo
vec ž njima..............
Volna, kože in kosti, trgovec
ž njimi..............
Volna, mezdna predilnica za nje (za garano prejo) .
Volna, mezdna predilnica za nje (za grebenano prejo) . Volna, trgovec ž njo . . .
Volne barvar...............
Volne barvar in apretêr . .
Volne grobenar.............
Volne dostavljač . . .
Volne in zastorov snaživee . Volne izpiravec ....
223
262
235
229
122
122
221
74
75 255 260 260 260 100
75
260
75
75
75
353
239
229
239
223
262
296
75
75
75
75
223
360
314
314
330
287
74
74
309
290
135
136 309 166 166 128 309 185 128
Volnena tolšča, fabrika za nje
izleček....................246
Volne navijač...................166
Volnenega blaga fabrika .... 141 Volnenega blaga in katuna narejavec ’.......................141
Volnenega blaga narejavec,. . .141 Volnenega blaga tiskar .... 167 Volnenega in kavljička nega blaga
fabrika....................161
Volnenega prahu barvar .... 166 Volnenega sukanca nareja (iz ga-
rane preje)................135
Volnenega sukanca nareja (iz
grebenane preje)...........136
Volnene avbe, trgovec ž njim . .311
Volnene robe fabrika............141
Volnene rute in lože tkanine iz garane in grebenane preje,
njih narejavec.............140
Volnenik črevljev narejavec . . 173
Volnenih odej fabrika...........138
Volnenih odej izpiravec .... 185 Volnenih odpadkov česranje . . 130 Volnenih odpadkov predilnica . 135
Volnenih rut tkalnica...........140
Volnenih trakov fabrika .... 160 Volneni črevlji, trgovec ž njimi . 313 Volneni in bombaževi odpadki,
trgovec ž njimi............328
Volneni odpadki, trgovec ž njimi 328 Volneni odpadki, trgovec ž njimi 328 Volneno in bombaževo blago,
trgovec ž njim.............310
Volneno blago, trgovec ž njim . 310
Volne plamemba..................166
Volne plamenivec................166
Volne pralnica..................128
Volne predilnica................154
Volne predilnica (za garano prejo) 135 Volne predilnica (za grebenano
prejo).....................136
Volne prirejavec................166
Volne snaživee..................128
Volne tepač.....................128
Volne tkalec....................141
Volne tkalnica..................141
Volov pitanje (obrloma) ....	6
Volov pitavec.................... 6
Volovski parklji in rogovi, trgovec ž njimi.................290
Vonjavarskega blaga fabrika . . 249 Von j avarskega blaga narejavec . 249 Vonjavarsko blago, trgovec
ž njim.....................327
Vosek, trgovec ž njim...........327
Vosek za tla,, njega prirejavec . 245 Voska in voščenih sveč fabrika . 245 I
Voskar ........................ 245
Voskar podobar.................245
Voskarsko blago, trgovec ž njim 327 Voskastega papirja narejavec . .190 Voščenega blaga in smolnatih
bakelj fabrika.............245
Voščenega galanterijskega blaga
narejavec..................245
Voščenega in usnjenega sukna
fabrika....................122
Voščenega platna in voščenega
sukna narejavec ..... 122 Voščenega platna narejavec . .122 Voščenega sukna fabrika . . .122 Voščenega sukna narejavec . . 122 Voščenega tatet a fabrika . . .122 Voščene podobe in figure, trgovec ž njimi.....................327
Voščene sveče, trgovec ž njimi . 327 Voščenih biserov narejavec . . 38 Voščenih podob kabinet .... 362 Voščenih podob narejavec . . . 24-5
Voščenih'sveč fabrika...........245
Voščeno blago, trgovec ž njim . 327 Voščeno sukno, trgovec ž njim . 302
Voščila fabrika ................241
Voščila narejavec...............241
Voščila za črevlje narejavec . . 241 Voščila za tla narejavec .... 245 Voščilnih listov narejavec . . . 276 Voščilnih listov prodajavec . . 304 Voščilni listi in krimski listki,
trgovec ž njimi............304
Voščilo in zapalno blago, trgovec
ž njim.....................327
Voščivci tal....................273
Vozar (kolar)....................79
Vozarskega (kolarskega lesa) prirejavec ...................100
Vozarsko blago, trgovec ž njim . 291 Vozičev otroških narejavec . . 105 Voziči otroški, trgovec ž njimi . 296 Vozna podjetba po jezerih . . .351 Voznih listov prodajavec . . . 326
Voznih stolov fabrika............79
Voznih stolov narejavec .... 79 Voznina, pisarnica za reklamacije nje povračila..............359
Voznik (furman).................348
Voznik v malem..................348
Voznik z enovprežnim vozom . 347 Voznik z mnogimi vozovi . . . 348
Vozovi, fabrika za nje...........79
Vozovi, fabrika osi za nje ... 42 Vozovi, fabrika vzmeti za nje . 49 Vozovi in potrebščine za nje,
trgovec ž njimi............296
I Vozovi, ključavničar za nje . . 49
Vozovi, koles za nje narejavec . 79
Vozovi, kovač za nje.............45
Vozovi, kovač za nje in navadno
blago.......................45
Vozovi, masti za nje narejavec . 237 Vozovi, pletenic (krip) za nje narejavec ........................1O0
Vozovi, port za nje fabrika . . .158 Vozovi, poit za nje narejavec . .158
Vozovi, sedlar za nje...........121
Vozovi, svetilnic za nje fabrika . 55 Vozovi, trgovec s pripravami za
nje........................296
Vozovi, trgovec z mastjo za nje . 327 Vozovi, trgovec z mastjo za nje in z vrvarskim blagom . . 327 Vozovi, trgovec ž njimi .... 79 Vozovi, vzmeti za nje narejavec . 49
Vozov lakirniki..................79
Vozov narejavec..................79
Vozov posestnik.................348
Vozov tovornih fabrika .... 79
Vratar..........................356
Vratna prcdsiirala, trgovina ž njimi ........................301
Vrečar..........................150
Vreče, cviliha za nje narejavec . 150 Vreče, posodilnica za nje . . . 357
Vreče, trgovec ž njimi..........314
Vreč narejavec...................150
Vrednostni papirji in efekti, trgovec ž njimi................339
Vrednostni papirji, njih nakup in
prodaja....................339
Vrolovca brusivec................17
Vrelovčnega blaga narejavec . . 17 Vrelovčno blago, trgovec ž njim 293 Vreten in ce vek fabrika . . . .111 Vrezovalna dela, fabrika za. nje . 70
Vrezovalna šola.................360
Vrezovavec dragega kamenja . .	18
Vrczovavec (gravčr)..............70
Vrezovavec kamenja................18
Vrezovavec kosti ...'....111
Vrezovavec orožja................70
Vrezovavec slonove kosti . . .111
Vrezovavec stekla................39
Vrtnar ........................... 4
Vrtnar lepotičnih rastlin ....	4
Vrtnar lepotiški in umetnini . .	4
Vrtnarskega orodja fabrika ... 43 Vrtnar trgovinski .......	4
Vrtnar trgovinski in lepotiški . .	4
Vrtnar Um e talni................. 4
Vrtnar umetalni in lepotički . .	4
Vrtnar v vrtu na razvedrilo in
za lepotičje................ 4
Vrtnar za kuhinjske rastline . .	4
Vrtnar za okras grobov ....	4
Vrtnar za zelenjavo in lepotične
rastline..................... 4
Vrtna točarnica..................226
Vrtne rastline, trgovec ž njimi . 289 Vrtnih brizgalnic fabrika ... 74 Vrtnih okrasov iz lesa narejavec 1()2 Vrtno semenje, trgovec ž njim . 290
Vrvar............................150
Vrvarskega blaga fabrika . . .150 Vrvarsko blago in kolomaz, trgovec ž njim.......................309
Vrvarsko blago, trgovec ž njim . 309 Vrvce, trgovec ž njimi .... 309 Vrvi in krožcev narejavec . . . 150 Vrvi (štrikov) fabrika ... . . .150
Vrvi, trgovec ž njimi............309
Vrvohodec ...................... 362
Vstopnic prodajavec..............359
Vtisnjenih reči narejavec . . . 192
Vtisnjeno usnjeno, lepenško in in galanterijsko blago, njega
narejavec...................12o
Vzdigovalniki za osebe in bremena, fabrika za nje ... 74 Vzdigovalniki za osebe in bremena, njih nareja.................74
Vzdigovalniki za osebe in bremena, njih obrat ....	346
Vzduh, zavod za njega ogrevanje 282
Vzglavničar......................169
Vzglavnikov posodilnica .... 357 VZglavniškega blaga fabrika . . 168
Vzgojevališče....................360
Vzmeti za ure narejavec .... 52 Vzmeti za vozove narejavec . . 49 Vzmeti žičastih narejavec ... 51 Vzmetnega jekla in planšet za
modrce narejavec .... 52 Vzorcev in kart izdelovavci . , . 279 Vzorcev predtiskovavci .... 163 Vzorcev risarji in listorezi . . . 279 Vzorcev risarji in predtiskovavci 279 Vzorčnih kart izdelovavci . . .279 Vzorčastih tal narejavci .... 99 Vžigalice, trgovec ž njimi . . . 327
Vžigalic fabrika.................252
Vžigalic in vžigalnih potrebščin
narejavec...................252
Vžigalic narejavec...............252
Vžigalične žice fabrika .... 96 Vžigalične žice narejavec .	.	96
Vžigalične žice stružeč .... 96 Vžigaličnih paličic narejavec . . 96 Vžigalnega blaga fabrika . . . 252 Vžigalnega blaga narejavec . . 252 | Vžigalne vrvce narejavec . . .251 Vžigalnih potrebščin narejavec . 61 I
Vžigalnih zrcal fabrika .... 251 Vžigalno blago, trgovec ž njim . 327
Z.
Zabojev fabrika ....... 101
Zabojev narejavec................101
Zaboji, trgovec ž njimi .... 301
Zabadač..........................207
Zabavnih vlakov prirejavec . . 359 Zahodna živina, trgovec ž njo . 287 Zahodne živine mesar .... 287
Zajčje dlake strižec.............124
Zajčje kože, trgovec ž njimi . . 290
Zajutrkovalnica..................226
Zaklana perutnina, trgovec žnjo 316 Zaklopnic v vehah za sode narejavec ...........................100
Zakovic fabrika...............	51
Zakpvic in strojne žice narejavec 51 Zakovic (net) narejavec ...	51
Zakovic, vijakov in kovinskega
blaga narejavec............. 51
Zakrivljen les, fabrika za pohištvo
iž njega....................103
Zakup (kmetijski) ......	3
Zamaškov narejavec............... 97
Zamazovavec......................263
Zamša, strojar na njo ...	116
Zamša, usnja na njo fabrika . . 116
Založnik.........................305
Založnik knjigar . ..............305
Založništvo......................305
Zapnlnih kapic fabrika .... 261 Zapalnih potrebščin narejavec .	61
Zapalniki, trgovec ž njimi . . 327
Zapalnikov fabrika...............251
Zapalnikov narejavec . . . . 251 Zapalno blago, trgovec ž njim . 327
Zapalno blago, gl. Vžigalno blago. Zapestnikov narejavec .... 170 Zapestnikov snaživec .... 185
Zaponar....................... 53
Zapončar .........	53
Zapon narejavec............... 53
Zapor pri puškah gladivec . .	76
Zapor pri puškah narejavec . .	76
Zasebna porodilnica..........361
Zasebna zdravilnica...........361
Zasebnih opravil agent .... 359 Zasebnih opravil posredovavec 359 Zasebnih voženj podjetnik . . 347
Zasebni pisar.................279
Zasebni učitelj......... 360, 366
Zasebno otroško zabavišče . . 360
j Zastavar.....................342
I Zastave in okrasne stvari, njih
posojavec.................357
Zastavljalnica...................342
Zastav narejavec.................150
Zastavna pisma, zavod za nje . 339
Zastav posodilnica...............357
Zastav posredovavec..............342
Zastav zastavljavec..............342
Zastirala in oknice, trgovec ž
njimi.......................301
Zastiral fabrika.................102
Zastiral in oknic narejavec . . 102
Zastiral narejavec...............102
Zastori, trgovec ž njimi . . . 310
Zastorov apretêr.................185
Zastorov fabrika.................162
Zastorov narejavec...............162
Zastorov snaživec................185
Zavarovalna družba...............344
Zavarovalni agent................345
Zavitih oblatov pekar .... 202 Zavitki za pisma, fabrika za nje 11)2 Zavitkov (škrnieljev) narejavec 192
Zavod fotografični...............277
Zavod hromofotogralični . . . 277
Zavod litograflčni..............27<i
Zavod termokemični...............254
Zavod za električno svečavo . 280 Zavod za galvanoplastiko in li-
varnica za črke.............274
Zavod za potrebo.................361
Zavoji za pisma, fabrika za nje 192 Zbiranje žab, močeradov, metuljev in kebrov.................... 8
Zbiravci odpadkov................285
Zdravnik ........................365
Zdravnik (graduiran) ..... 365
Zdravnik kovač................... 45
Zdravnik za zobe ....	88, 365
Zdravilišče......................361
Zdraviliške godbe podjetba . . 362 Zdravilna zelišča, trgovec ž njimi 327 Zdravilne potrebščine, trgovci
ž njimi.....................297
Zdravilnih tvarin in preparatov
prodaja.....................327
Zdravilni zavod..................305
Zdravilno blago, trgovec ž njim 327 Zdravstvena kava, homeopatična,
nje narejavec...............205
Zdravstvenih priprav fabrika .	87
Zdravstvo, stvari za nje narejavec .........................113
Zdrizastih klejnih tvarin narejavec .........................253
Zdrizastih tobolcev (kapsulj) na-
rejavoc.....................230
Zelenega volka fabrika .... 239 Zelenina in laneno seme, trgovec ž njima..........................290
Zelenina, trgovec ž njo .... 317 Zelenine prodajavec (obhodni) . 334
Zeleninar.......................... 4
Zelja kisar.......................204
Zeljerezec.....................• 285
Zelje, trgovec ž njim.............317
Zelenjava in jedilno blago, trgovec s tem....................317
Zelenjava in lopotične rastline, vrtnar za nje .....	4
Zelenjava in perutnina, trgovec
ž njo........................317
Zelenjavar......................... 4
Zelenjava, sadje, cuker in kava.
trgovec s tem................322
Zelenjava, sočivje in sadje, trgovec ž njim...................317
Zelenjava stisnjena, fabrika za
njo..........................204
Zelenjava, trgovec ž njo . . . 317 Zelenjava, vrtnar za njo ...	4
Zelišča, trgovec ž njimi .... 327
Zelišč zbiravec.................... 4
Zemeljskih krogelj fabrika . . 193 Zemeljskih krogelj narejavec . 193 Zemeljski pridelki, trgovec ž njimi ...............................290
Zemljemerec.......................257
Zemljevidov fabrika...............276
Zemljine (prsti), trgovec ž njimi 292 Zemljinskih barev narejavec . 239 Zemljišča, mešetar ž njimi . . 359 Zemljišča, špekulant ž njimi . . 255 Zemljišč nakupovavec .... 359
Zemljišč prodajavec...............359
Zemljišč razkosovavec .... 359
Zidar.............................263
Zidar in postavljavec peči . . 263 Zidarskih kržičev narejavec . .	28
Zidarski mojster..................263
Zidarski polir....................263
Zidar za pročelja ................263
Zimskega sukna tkalnica . . . 141 Zmesi zoper kotlovski kamen narejavec ..........................230
Zmrzline narejavec................202
Zlata jji srebra dobivanje ...	12
Zlata in srebra ploščar ....	72
Zlata in urskih verižic prodaja 294
Zlata ločivec..................... 13
Zlata pena, fabrika za njo . .	66
Zlata platirar.................... 72
Zlata ploščar..................... 72
Zlatar............................ 65
Zlatar in bron ar ................ 65
Zlatar in srebrar ......	65
Zlatar, srebrar in dragotinar .	65
Zlatega in srebrnega blaga fabrika 65
Zlatega in srebrnega pisma naro-
javec.......................192
Zlatega papirja fabrika ....	190
Zlatega prediva fabrika ... 157 Zlate in srebrne verižice in ure,
trgovec ž njimi..............294
Zlate in srebrne žice fabrika .	68
Zlate in srebrne žico narejavec 68 Zlate letve in pozlačene podobe,
trgovec ž njimi..............301
Zlate letve in zlati okvirji, trgovec ž njimi..................301
Zlate letve, trgovec ž njimi . . 301 Zlate okrne barve, njih narejavec 239 Zlate ribice, trgovec ž njimi . . 288
Zlate žice fabrika................ 68
Zlate žice narejavec.............. 68
Zlatih biserov fabrika ....	38
Zlatih in srebrnih ostružkov do-
bivavec...................... 13
Zlatih letev fabrika..............104
Zlatih letev narejavec .... 104 Zlatih ostružkov dobivalnica .	13
Zlatnina, trgovec ž njo .... 294
Zlatnine fabrika.................. 65
Zlatnine narejavec................ 65
Zlato in galanterijsko blago, trgovec ž njim...................294
Zlato in srebrno blago, trgovec
ž njim.......................294
Zlato in srebno predivo, vprede-
no v svilo, fabrika za nje . 157 Zlato in srebro, njega stiskavec 65
Zlatoklep......................... 66
Zlatoklep in kovinoklep . . .	66
Zlatoklepnih kožic narejavec . 209
Zlatoplet.........................157
Zlatoplet in srebroplet ....	157
Zlato, srebro in dragotine, trgovec ž njimi..................294
Zlatotiskovni zavod...............192
Zlato, trgovec ž njim .... 294
Zlatovezec........................163
Zlitinske kovine narejavec . .	61
Zlitki, plavž zanje............... 41
Zlitkov kovač (cajnar) ....	41
Znamenilne preje narejavec . . 144 Znamenilnih priredov narejavec 83 Znanstveni instrumenti, fabrika
za nje..................  .	84
Znanstveni instrumenti, trgovec
ž njimi......................297
Znojna kopel......................361
Znojnih pol prirejavec .... 170 Zobčalnic postavljanje ....	74
Zobje, ščetek zanje narejavec . 125 Zobje umetalni, njih narejavec 88 Zobnega praška narejavec . . 230
Zobne paste narejavec ... 230 Zobne tinkture narejavec . . . 230 Zobnih sredstev fabrika . . . 230 Zobnih tehnikov šola .... 360
Zohni tehnik.................... 88
Zobni umetnin ik................ 88
Zobotrebcev narejavec .... 100 Zobotrebci, trgovec ž njimi . . 301
Zobozdravec.............. 88, 365
Zobov in zobovja narejavec . .	88
Zobovja umetalnega narejavec 88 Zobovje umetalno, fabrika za nje 88 Zobov narejavec ......	88
Zrcala in podobe, trgovec ž njimi .........................293
Zrcala, trgovec ž njimi .... 293 Zrcalastih biserov narejavec . 101 Zrcal in okvirjev narejavec . . 104 Zrcal pločevinskih narejavec .	61
Zrcalnega stekla brusilnica . .	37
Zrcalnega stekla drgač ....	37
Zrcalnega stekla gladivec ...	37
Zrcalnega stekla fabrika . . .	35
Zrcalnica....................... 37
Zrcalnih okvirjev fabrika . . . 104 Zrcalni okvirji in pisma na steklu,
. trgovec ž njimi..........330
Zrcalni okvirji in zlate letve, trgovec ž njimi.................301
Zrakoplovi, trgovec (obhodni)
ž njimi....................333
Zrakoplovec,....................362
Zrakoplovstvena podjetba . . 362
Zvonar.......................... 59
Zvonarnica...................... 59
Zvonikov popravljač.............265
Zvoniških ur fabrika............ 86
Zvoniških ur narejavec ....	86
Ž.
Žab, močeradov, metuljev in
kebrov zbiranje.......... 8
Žaga in stopa.................... 93
Žaga (pila)...................... 93
Žagalnica.................... 93
Žaganice, trgovec ž njimi . . . 291 žaganje, trgovec ž njim	. . .	328
Žagar........................ 93
Žagar dilj................... 93
Žagar in trgovec z lesom	...	93
Žaga za dilje (žaganice)	...	93
Žage, platnic od njih kovač . .	43
Žage, trgovec ž njimi ....	295
Žage za dilje in doge, posestnik 93
Žage zakupnik.................... 93
Žag in pločevine fabrika	...	43
Žag kovač ....................... 43
Žag narejavec..................... 43
Žag ostrivec...................... 43
Žag ostrivec in žag prirejavec (obhodni) ......................283
Žagovina, trgovec ž njo . . . 328
Žag pilar (obhodni)............283
Žag pilar (s stalnim obratovali-
ščem) . ......................43
Žag pilar in ostrivec (obhodni) . 283 Žag, pil za žage in nožev za
stroje narejavec............. 43
Žag popravljač.................... 74
Žag popravljač in pilar (obhodni) 283 Žag prirejavec (obhodni) . . . 283 Žag prirejavec (s stalnim obrato-
vališčem).................... 74
Žag rezač......................... 43
Žalovalne reči, trgovec ž njimi. 312
Žameta fabrika....................134
Žameta in žametovega, blaga narejavec .....................134
Žamet, svila in volneno blago,
trgovec ž njim...............310
Žamet, trgovec ž njim .... 310 Žarilnih svetilnic narejavec . .	83
Žefran, trgovec ž njim .... 321
Železa čistilnica................. 41
Železa in jekla čistilnica ...	41
Železa in kovine livec ....	40
Železa livarnica in strojev fabrika 74 Železa postekljevavec ....	46
Železa tokàr...................... 49
Železa valjarnica.............. 41
Železna piljevina, fabrika za njo 43 Železna pločevina, valjarnica za
njo.......................... 41
Železna šara, trgovec ž njo . . 329 Železna žica, pokost, barve in
srajce, trgovina ž njimi . . 330 Železna žica, trgovina ž njo . . 295 Železnega blaga fabrika ...	43
Železnega drobirja masa, nje narejavec ..................... 49
Železnega in bakrenega blaga
narejavec.................... 52
Železnega in jeklenega blaga
fabrika...................... 43
Železnega in jeklenega kratkega
blaga fabrika................ 52
Železnega, jeklenega in kovinskega blaga in pa nožev fabrika 43 Železnega kratkega blaga fabrika 52 Železnega Mlinskega blaga fabrika 40 Železnega pločevinskega blaga
fabrika................. 49
Železnega pohištva lakirar .	.	71
Železnega pohištva narejavec	.	47
Železnega posodja narejavec	.	46
Železnega vitrijola fabrika . . 229 Železnega vitrijola narejavec . 229 Železne konstrukcije, delovnica
za nje....................... 50
Železne litine nareja po pretap-
lj atiju......................40
Železne niuže in vrelčeve soli narejavec ................... . 230
Železne pločevine narejavec .	41
Železne pločevinske in litinske posode in pa železnega pločevinskega blaga fabrika .	46
Železne pločevinske posode fa-
brika ....................... 46
Železne sestavine, trgovec ž
njimi....................295
Železne žice narejavec	....	51
Železnica električna...........346
Železnic trasovanje............255
Železnih lopat narejavec	.	.	.	43
Železnih mostov konstrukcije,
njih izdelovanje......... 50
Železnih nakitov narejavec . .	43
Železnih okovov kovač ....	49
Železnih opilkov narejavec . .	49
Železnih postelj fabrika ...	47
Železnih sestavin narejavec . .	49
Železnih žrebljev narejavec . .	51
Železni odpadki, trgovec ž njimi 328
Želežniška podjetba............346
Železniška popravna delovnica 81 Železniška vozila, trgovina ž
njimi....................296
Železniške voznice, trgovec ž njimi 359 Železniških delavcev šola . . . 360 Železniških staveb podjetnik . 255 Železniških voz fabrika ....	78
Železniških znamenil narejavec 83 Železniški ležnji, trgovec ž njimi 291
Železniški vozar..............318
Železniški vozovi, družba za njih
posojo........................357
Železniški vozovi, popravna de-
lovnica za nje................ 81
Železno blago, kramar ž njim . 295 Železno blago, postekljeno, njega
narejavec................... Iti
Železno blago, trgovina ž njim 295 Železno in jekleno blago, trgovec
ž njim........................295
Železno in kovinsko blago, trgovec ž njima..................295
Železno in kratko blago, trgovec
ž njima.............• . . 295
Železno in stekleno blago, trgovec ž njima..................330
j Železno orodje, staro, trgovec
ž njim........................329
Železno posodje, trgovec ž njim 295 Železo, fabrika jedkala za nje . 230 Železo in cev*, plavž za nje . .	41
Železo in jeklo, fabrika za nje
(valj arnica za cevi) ...	41
Železo in jeklo, topilnica ...	41
Železo in lito jeklo, fabrika za
nje........................... 41
Železo in med, trgovec, ž njima 295 Železo in nakitno blago, trgovec
ž njim........................295
Železo in peči, trgovec ž njimi . 330 Železo in pločevina, valjarnica za njo............................. 41
Železo in svinec, trgovec ž njima 295
Železo in železno blago, trgovec
ž njim.......................295
Železo, jedkala zanje narejavec 230 Železo, kramar ž njimi .... 295 Železo, livarnica za nje ....	40
Železo, med, kositer itd., staro,
trgovina ž njim..............295
Železo, njega umetalnostni livec 40 Železo, postekljevalnica za nje .	40
Železo staro, trgovec ž njim . . 295 Železo, trgovec ž njim .... 295 Železo, trgovec ž njim in kramar 322 Železo, usnje in krojno blago,
trgovina ž njim...........330
Železo, valjarnica za nje ...	41
Železo za izdelanje umetalnih
cvetlic, njega narejavec . .	49
Želve, trgovec ž njimi .... 316
Želvovine fabrika ...... 109
Želvovinskega blaga fabrika . . 111 Žemlje, mrvic iž njih narejavec 197 Žemlje, trgovec ž njimi .... 319
Ženitve, posredovavec za nje . 359 Ženske in dekliške obleke fabrika 172 Ženske obleke fabrika .... 172 Ženske obleke konfekcija ...	172
Ženske obleke narejavec ...	172
Ženskih in dekliških klobukov
narejavec...................182
Ženskih klobukov narejavec . .	182
Žepna zrcala, trgovec ž njimi . 303
Žepnih ur fabrika................ 86
Žgane opojne tekočine, njih mala
prodaja......................324
Žgane opojne tekočine v zaprtih
posodah trgovec ž njimi . 324
Žganja fabrika...................215
Žganja in žganjic narejavec . . 217
Žganja narejavec..................215
Žganja prekapljevavec .... 215
Žganja prodajavec.................324
Žganja prodajavec na debelo . 324 Žganjar..........................215
Žganja rektifikacija.............216
Žganjarnica......................215
Žganjarnice zakupnik .... 215 Žganja točilnica na ulico . . . 228 Žganje, rozolja in špirit, trgovec
ž njimi.....................324
Žganjetoč........................228
Žganjetoč in špiritotoč .... 228 Žganje, trgovec ž njim .... 324 Žganje, trgovec, ž njim in njega
prodajavec................. 324
Žganje, veliki trgovec ž njim . 324 Žganje v zaprtih sodili, trgovina
z. njim.....................324
Žganje, v zaprtih steklenicah,
trgovina ž njim.............324
Žganjice in rozolja, pivnica za
nje.........................228
Žganjice in žganje, trgovec ž njimi 324 Žganjice, trgovec ž njimi . . . 324 Žganjic in rozolje narejavec . . 217
Žganjic narejavec................217
Žganjic pivnica..................228
Žganjic prodajavec . ’ . . . . 324 Žganjic, rozolje in ruma narejavec .............................217
Žica, fabrika za njo............. 51
Žica in žičasto blago, leonsko,
njega narejavec............. 68
Žica, nje tkalec................. 54
Žica, nje tkalec in spletec . .	54
Žica, valjarnica za njo ....	41
Žice opredavec.................. 158
Žice pokositrovavec.............. 62
Žice prepredavec.................158
Žice prepredene narejavec . .	158
Žicevrvna železnica..............346
Žičar............................ 54
Žičamica in žičnikov nareja .	51
Žičamica (za baker, med, pakfon
in tombak).................. 57
Žičar za zlato in srebro ....	68
Žičar za železo.................. 51
Žičamica za železo............... 51
Žičastega blaga narejavec . . .	54
Žičaste vrvi, brod na njih . . %. 351 Žičastih blazin narejavec . . .	54
Žičastih mrež fabrika ....	54
Žičastih mrež in posteljnih vložkov narejavec................ 54
Žičastih ščeti narejavec ....	125
Žičastih tkanin fabrika ....	54
Žičastih vrvi fabrika............ 51
Žičastih vrvi narejavec ....	51
Žičastih vzmeti narejavec ...	51
Žičasto blago, trgovec ž njim . 295 Žičniki in žreblji, trgovec ž njimi 295 Žičniki, trgovec ž njimi .... 295
Žičnikov fabrika.................. 51
Žičnikov nareja................... 51
Žičnikov narejavec................ 51
Žičnikov, vijakov in zakovic narejavec ..................... 51
Žida, gl. Svila.
Židovska (košer) gostilnica . . 226
Židovska obednica.................226
Židovskega peciva narejavec .	197
Židovski klavec...................207
Židovski klobasar.................210
Židovski mesar............ . 207
Žima, gl. tudi Dlaka.
Žima, grebenov za njo narejavac 74 Žima, parilnicä za njo ....	124
Žima, predilnica za njo ....	124
Žima, sit iž nje in kodraste žime
narejavec....................153
Žime čistiveo.....................124
Žime parivec....................  124
Žime parivec in predeč ...	124
Žime predeč.......................124
Žime prirejavec...................124
Žime tkalec.......................153
Žita mlatba s stroji..............357
Žitnic obrat......................338
Žito, čistilnic za nje narejavec .	74
Žito in krompir, trgovec ž njima 290 Žito in mastno blago, trgovec
ž njim.......................290
Žito in moka, trgovec ž njima . 290 Žito in pridelki, trgovec ž njimi 290 Žito in seno, trgovec ž njim . . 290 Žito in sol, trgovec ž njim . . 290 Žito in živež, trgovec ž njim . . 322
Žito, mlin za nje..............195
Žito, sensal ž njim...............337
Žito, trgovec ž njim..............290
Živali uagačač....................126
Živali rezač......................285
Živali slikar....................36*7
Živali, trgovec ž njimi .... 288 Živali žive (brez koristnih živali),
trgovec ž njimi..............288
Živalska dlaka, trgovec ž njo . 290
Živalska zdravila, trgovec ž njimi 327 Živalske glave in porcelanaste podobe, njih oprema ....	34
Živalske kože, trgovec ž njimi . 290
Živalske piče fabrika............211
Živalski odpadki, trgovec ž njimi 328 Živalski predmeti, trgovec ž njimi 288
Živec, stope zanj........... 27
Ži/ega srebra rudnik	....	12
Živeža dostavljanje.........322
Živeža in soli prodajavec	.	.	.	322
Živežar..........................322
Živeža sklad......................322
(Slovenlsoh.)
48
302
Kos XI. 35. Izvršitveni predpis k zakonu z dne 25. oktobra 1893 (Poglavje I.).
Živež, cuker in kava, trgovec.
ž njimi.......................322
Živež, cuker, kava in južni pridelki, trgovec ž njimi . . 322 Živež in blago, trgovec ž njim . 322 Živež in kratko blago, trgovec
ž njim........................322
Živež in moka, trgovec ž njima 322 Živež in sadje, trgovec ž njim . 322 Živeža in slaščičarskega blaga
prodajavec....................322
Živež in špecerijsko blago, trgovec ž njim....................322
Živež, les in oglje, trgovec ž njim 322 Živež, posodje in kratko blago,
trgovec ž njim................322
Živež, špecerijsko in kratko blago, trgovec ž njim .... 322 Živež, trgovec ž njim .... 322 Živina in konji, trgovec ž njimi 287 Živina in plodovi, trgovec
ž njimi.......................287
Živina in seno, trgovec ž njima 287 Živina in živalski proizvodi, trgovec ž njimi.......................287
Živina, inešetar za njo .... 337
Živina, trgovec ž njo.............287
Živine rezač......................285
Živine klavec.....................207
Živine pitanje..................... 6
Živine pitavec..................... 6
Živine sekač.....................207
Živinozdravec diplomovani . . 365 Živinska dlaka, trgovec ž njo . 290 Živinska krma, trgovec ž njo . 290 Živinskega sejma blagajnik . . 337 Živinskega prahu narejavec . . 230 Živinski sejem, mešetar na njem 337 Živinskih zvoncev kovač . . .	43
Živo srebro, fabrika preparatov
iž njega....................230
Životnikov (lajbcev) iz bele prte-
nine narejavec..............170
Životno in posteljno perilo, šivano, fabrika za nje ....	170
Životno perilo, šivano, fabrika
zanjo....................170
Životno perilo, šivano, njega na-
reja......................170
Žlebastih polic fabrika.......104
Žlebastih polic narejavec	...	104
Žličar........................ 43
Žličar in pločeviuskega blaga narejavec ...................... 43
Žrebeta in konji, trgovec ž njimi 286 Žrebeta, trgovec ž njimi	.	.	.	286
Žrebi, pisarnica za njih pregledovanje ......................358
Žrebljar...................... 51
Žrebljarija in kovačija za	orodje	51
Žrebljarsko blago, trgovec ž njim 295 Žrebljev fabrika.................. 51
Žrebljev in verig narejavec . .	51
Žrebljev in žičnikov prodajavec ................&.... 295
Žrebljev kovač.................. 51
Žrebljev kovinskih za pohištvo
narejavec . ................ 61
Žrebljev lesenih narejavec . .	96
Žrebljev prodajavec..............295
Žreblji, trgovec ž njimi .... 295 Žrebov in promes prodajavec . 339
Žrnovi .........................195
Žrnov popravljaš................. 74
Žuželi (saj) fabrika............232
Žuželi (saj) narejavec . . . 232 Žužel, škatelj za njo narejavec . 194
Žužel, trgovec ž njo............327
Žvepla čiščenje.................229
Žvepla nareja...................229
Žveplaste kisline, kapljivo tekoče,
nareja......................229
Žveplenega cveta narejavec . . 230 Žveplenega ogljenca fabrika . 229 Žveplene kisline anhidrid, fabrika zanj.........................229
Žveplene kisline fabrika . . . 229
Žvepleni c narejavec.............230
Žveplenokisla glina, fabrika za
njo.........................229
Žveplo, stope za nje............229
Žveplo, trgovec ž njim .... 292 Žveplovar.......................229
Kraljevina ) Dežela ) Politični okraj
Obrazec K.
(Za prvo priredbeno dobo.)
Spisek
začasno v davčno družbo . . razreda v.uvrščenih oseb, katerim se je ob
priredbi določila davčna prostost.
CJ M	Davčni okraj	Davčna občina			Znesek pridobnine in dohodnine z izr. doki. vred		
V s ■>'/) M			Ime	Obrt ali opravilo	oproščenih po §. 2. in 3.	oproščenih po §. 5.	.d 'c a a
H					gl.	1 kr.	gl.	1 kr.	o
1	2	3	4	5	6	7	8
Vkupe razpredel 6 in 7.
Priloga L.
Spisek
nekaterih pogostoma rabljenih nazival podjeleb in opravil, pri katerih so praviloma potrebna podrobnejša določila po zniislu člena 24., L, št. 1. do 4.
Adresne pisurnice,
Agent,
Apre tu ra1),
Bakrenega blaga fabrika,
Bankirsko opravilo,
Barevnih tvarin fabrika,
Barvarn ica,
Cinkovega blaga fabrika Guker, fabrika zanj 2), čistilnica železa in jekla,
Delikatesni trgovec,
Fotograf,
Fužina,
Galanterijsko blago, njega narejavec, Galanterijsko blago, trgovec ž njim, Glažuta,
Glinasto blago, fabrika za nje, Godec,
Gombar.
Gombi, fabrika za nje,
Gostilničarski obrt,
Igrače, fabrika za nje,
Igrače, njih narejavec,
Instrumenti, fabrika za nje. luženčr, civilni inžener.
Jekleno blago, fabrika za nje. Karnenar,
Kameno blago, fabrika za nje. Kamenica (kamenolom), Kamenotiskarnice imetnik.
Kemični proizvodi, fabrika za nje. Kemični proizvodi, trgovec ž njimi, Kipar,
Klepar,
Ključavničar,
Ključavničarskega blaga fabrika. Kmetijskega orodja fabrika,
ij Podrobnejša povedba predmetov: za perilo, bombaž, volno, svilo.
2) Razločati je, ali se nareja sirovi cuker ali čišče-nina (raflnada).
Knjigar, trgovec s knjigami, Knjigovez,
Komisijsko opravilo,
Kopališča8),
Kositrno blago, fabrika za nje. Kovačija,
Kovinska livaruica,
Kovinsko blago, fabrika za nje. Kratko blago, njega narejavec, Krojač.
Kuludna posoda, fabrika za njo, Lekarničar,
Litinsko blago, fabrika za nje, Lončeno blago, fabrika za nje, Medeno blago, fabrika za nje, Mehanična delovnica,
Mehanik,
Merilni zavod, tehtnični zavod*),
Mesar,
Mizar,
Mizarnica,
Muzik (godec),
Nakladavec5),
Nastrojev fabrika,
Oblačila, trgovec ž njimi,
Odejar,
Odpadki, trgovec ž njimi.
Okvirji, fabrika za nje,
Optik,
Orodje, fabrika za nje,
Orodje, samokov za nje,
3) Razločevati je :
a)	v priročnih vodah,
b)	plavališča in kopališča za več ljudi v umetal-nih jaških,
c)	kopeli v kadeh, kropilne kopeli, parne kopeli, potilne kopeli,
d)	rudninske kopeli.
*) Razločati je, v koliko se uporabljajo pomožne osebe ali priredi (aparati), kakor avtomatične tehtnice i. k. e.
8) Povedba organizacije.
Orodnica (orodišče),
Orožje, fabrika za nje,
Orožje, trgovec ž njim,
Papirnica,
Pasar (posamentar),
Pasarsko blago, fabrika za nje. Patentov imetnik,
Patrone, fabrika, narejavec, Pekar «),
Plavži,
Pogrebnini zavod7),
Pojasnilne pisarnice,
Popotne priprave, fabrika za nje, Posamenti, fabrika za nje, Posamentar,
Posodar,
Posodilnica,
Postreščaki,
Predilnica8),
Prekajevavec mesa,
Prevažanje črez reke8),
Pridelki, trgovec ž njimi,
Rudnik in topilnica,
Sladičar (slaščičar),
Slikar,
Slikarstvo na steklo,
•) Orni kruli,
Beli kruli,
Slaščice,
Potice (gubanice, presneci).
7)	Razločati je : brez vozil,
s svojimi vozili, z najetimi vozili.
8)	Povedati je tvarino in izdelke, "j Razločati je :
čoln,
leteče mostove, parnico.
Smolčasti proizvodi, fabrika za nje,
Stara šara/trgovec ž njo,
Steklarnica (fabrika za steklo),
Stroji, fabrika za nje.
Stroji, trgovec ž njimi,
Strugar (tokâr),
Šablone, fabrika za nje,
Šola«>),
Tapete, fabrika za nje,
Tehtnični zavod (merilni zavod),
Tesarnica,
Tiskarnica,
Tkalnica, bombaževega blaga fabrika, volnenega blaga fabrika, platnenega blaga fabrika, svilenega blaga fabrika, preprog fabrika,
Topilnica in rudnik,
Trakar, fabrika za Irake,
Trgovec s stroji,
Trgovec s kemičnimi proizvodi,
Trgovina z mešanim blagom,
Urar,
Usnje, fabrika za nje,
Vezec na belo,
Vrtnar,
Zdravilišče"),
Žaga,
Železne konstrukcije, delovnica za nje.
Železo, livarnica za nje.
Železo, trgovec ž njim.
Žganja narejala),
Živali, trgovec ž njimi,
Živina, trgovec ž njo.
•o) Navesti je učne predmete.
«) Razločati je :
a)	ali se jemljo v prehrano stranke,
b)	ali ne.
,a) Razločati je, ali se žganje kuba ali pa nareja po mrzlem načinu.
Priloga M.
Spisek
podjeteb in opravil, pri katerih je mimo znakov, ki jih je ovedeti sploh, vgotoviti posebne znake
obratnega obsega.
Številka	Nazivalo podjetbe ali opravila	Posebni znaki, katere je vgotoviti	Drugačne opomnje
1	Apnarnice ali mavčarnice vsake vrste, mlini za kosti, mlini za čreslo, pudretne fa-brike, mlini za mavec, mlini za kremen, stope za glino in za kamen	Vrsta in množina izdelka, če stvar tako nanese, cena izdelka.	
2	Avtomatičnih tehtnic imetniki	Število tehtnic.	
3	Bankirsko opravilo	Skupni dohodki iz vršbe opravila.	Razločati je posamezne vrste, zlasti kontokorentno, eskomptno, naprejščinsko opravilo. Prave trgovine z efekti ni razumevati pod bankirskim opravilom.
4	Cirkusi, dvorane za igre s petjem itd.	Natančnejše oznamenilo obra-tovališča (na jasnem, v gostilnicah, šotorih, bajtah, v trdnih poslopjih), razločevanje pomočnikov v:	umetalnike in druge pomagače. Slično razločevanje uporabljanih živali.	
5	Cukrarnice (Fabrike za cuker)	Množina izdelkov.	
6	Električna svečava, prenos električne sile	Glede svečave: Število in svetilna moč zala-ganih svetilek. Glede prenosa sile: Število oddajnih konjskih sil, pristojbina za rabo.	
Številka	Nazivalo podjetbe ali opravila	Posebni znaki, katere je vgotoviti	Drugačne opomnje
7	Fergarji (agenti vezcev na belo)	Število strojev, katerim oskrbujejo delo.	
8	Gostilničarski obrt : *) a)	Točarnice b)	Prenočevalnicc tujcev	Množina iztočenih pijač, in to razločevaje vino, vino iz sadja, pivo, žganje. Število in poprečna cena (eventualno najniža cena) izeb za tujce.	*) V prvi vrsti je vgotoviti, katere pravice ima in izvršuje davčni zavezanec. Mimo posebnih znakov, naštetih za točilnice in prenočevalnice tujcev tu zraven, jo paziti, če stvar tako nanese, tudi na to, koliko je dohodkov na dan ali na teden.
9	Hlevov imetniki	Število vanje postavljenih konj itd.	
10	Kisovari	Množina narejenega kisa (je-siha) in kisovca (kisovega cveta).	
11	Klalnice	Vrsta in množina zaklane živine.	
12	Konjederci	Velikost okraja, vrsta in število živali, ki jih pokonča konjederec, način uporabe odpadkov, zlasti prilika, spečavati jih.	
13	Kopališča	Število kabin, kadi, kopalnih izeb.	Razločba kakovosti kopališča: porečne, jezerske ali morske kopeli, plavalne kopeli, ali kopeli za več ljudi v umetalnih jaških; kopeli v kadeh, kropilne kopeli, parne kopeli, po-tilne kopeli, rudninske kopeli.
14	Lekarn ičarji	Velikost ozemlja, v katero spe-čavajo, važnost trgovine z zdravilnim blagom, kozmetičnimi predmeti, sodno vodo itd., skupni dohodki iz vršbe opravila.	
Številka
Nazivalo podjetbe ali opravila
Posebni znaki, katere je vgotoviti
16
17
19
20
22
Loterijski kolektanti, proda-javci tobaka
Menjevavec denarja
Mesarji, prekajevavci mesa
Merilni in tehtnični zavodi
Mlekarnice
Mlini
Odvetniki, beležniki
Opek amice
Papirnice (fabrike za papir)
Pitanje živine
Skupni dohodki.
Ves prevod.
Vrsta in množina zaklane živine, in sicer je razločati : pitane vole, drugo govedo, teleta, prasce, druge zahodne živali, konje.
Vrsta in množina tehtanih, oziroma merjenih predmetov.
Število izkoriščanih krav.
Število in vrsta kamenov, va-Ijalnikov, množina zmletega žita.
Skupni dohodki iz vršbe opravila, stalni veči zastopi ali stalna vodstva opravil.
Število narejenih opek ali drênskih cevi.
Povedba delovne širine posameznih strojev za papir in lepenko.
Število hednjev pri črpanem papirju.
Vrsta in množina pitane živine.
Drugačne opomnje
Od samostojnega klavca je razločevati takega mesarja, ki kupuje že zaklano živino ; pri tem je povedati množino mesa, kar ga razseka.
Povedba glede oblikarstva, ali se tolčejo z roko ali pa s strojem, in gledé žganja, ali se uporabljajo peči s pretrganim ali z nepretrganim obratom.
Razen tega je razločati vrsto izdelka:
a) Lesenina, lepenka, va-ljalni kartoni,
h) Nesatinovani papir z nadomestki, lepenkasti in in tiskovni papir,
c)	Satinovani papir z nadomestki,
d)	Papir brez nadomestkov.
j Številka	Nazivalo podjetbe ali opravila	Posebni znaki, katere je vgotoviti	Drugačne opomnje
25	Pivovarnice	Množina in alkoholovitost narejenega piva	
26	Plinove fabrike	Povedba kakovosti*) in množine narejenega plina.	*) Plin iz premoga, plin iz petroleja i. k. e.
27	Plovstvo	Vrsta in število ladij, eventualno število, koliko drže bečev.	
28	Pogrebalni zavodi	Število mrliških voz.	
29	Posojevavci konj, jezdarske šole	Število ježnih konj.	
30	Posojevavci strojev : a) mlatilnih strojev, Posojevavci mong za »	perilo	Število strojev in mong, doba posode, pristojbina za rabo.	
	b) Najinodavci parne sile	Število v najem danih konjskih sil, doba porabe, pristojbina za rabo.	
31	Predilnice	Število vreten in povedba podelanih tvarin.	
32	Prehranjevavci jetnikov, pre-hranjevavci bolnikov	Število prehranjenih oseb, enotni postavek za prehrano.	
33	Prevozi črez reke i. e. (brodi)	Kakovost prevoza, število prepeljanih oseb, živali, voz, višina prevoznine, oziroma koliko je dohodkov na dan ali na teden.	
34	Prodajavci mleka, prodajavci lesa in oglja	Množina na dan ali na teden spečanega mleka, oglja itd.	
35	Ribarjenje (zlasti morsko ribarjenje)	Ako se uporabljajo ladje, povedba, kake in kako velike so.	
(Sloveniach.)
49
Številka	Nazivalo podjetbe ali opravila	Posebni znaki, katere je vgotoviti	Drugačne opomnje
36	Rudniki, dobivanje kamenega olja, jame za nafto	Vrsta, množina in vrednost proizvodov.	
37	Skladnice	Vrsta in množina med letom vloženega blaga	
38	Sladarnice	Množina narejenega sladu.	
39	Sodna voda, njena in enakih izdelkov nareja	Povedba množine in prodajne cene narejenih izdelkov (število in velikost steklenic).	
40	Špediterji	A ko imajo vozila, kakor pri vozarstvu.	
41	Steklarnice (glažute).	Število in prostornost loncev. Pri kadastih pečeh se ne sme zamenjevati število kad s številom loncev.	
42	Svilne filande	Število uporabljanih motovil in kotlov (bačinelj).	Razločati je med obratom z rokami in obratom s stroji.
43	Špekulanti s hišami, z zemljišči	Število in vrednost kupljenih in prodanih predmetov.	
44	Telegrafski in telefonski zavodi	Število postaj, višina naročnine.	
45	Tiskalnice za olje	Vrsta in množina podelanih sirovin (zlasti oljek).	
46	Tiskarnice za knjige	Število ročnih tiskal in brzih tiskal.	Razločba izdelkov; trgovinska tiskarnica, prava tiskarnica za knjige, tiskarnica za časnike itd.
Številka	Nazivalo podjetbe ali opravila	Posebni znaki, katere je vgotoviti	Drugačne opomnje
47	Tkalnice	Število statev, razločevaje: 1. ročne statve, 2. (mehanične) statve na silo.	Povedba vrste predelanih tvarin, lanene preje, bombaževe preje, volnene preje in to: ostružinske preje ali grebenane preje, svile, jute, gume, tuljave. Razloček izdelkov : gladko, vzorčano blago, rute, ogrinjalke (shawls), preproge, sukno za na pohištvo, zavese iz sukna itd.
48	Tkalski faktorji	Število statev, katerim poskr-bujejo delo.	
49	Trgovci z mešanim blagom, branjevci, kramarji, trgovci z živežem,	Višina dohodkov na dan ali na teden.	
50	Trgovci z živino	Vrsta in množina prevedene živine.	
51	Učilnice	Povedba učnih predmetov, število učencev.	
52	Vezci na belo	Število strojev za verižni šev in ploskovni šev.	
53	Vinotržci, trgovci s špirituozami	Vrsta in množina spečanega blaga. Skupni dohodki.	
54	Vodovodi	Množina dane vode, višina pristojbine.	
55	Vozarstvo	Število vprežnih živali, število voz, zlasti licencij za najem-ščake, dostavnih voz, fijakarjev, voz z enim konjem, voz za pohištvo.	
56	Vzdigovalniki za osebe	Poprečno število oseb, katere se odpravijo po njih, pristojbina.	
57	Vzdušne kurilnice	Število in razširjenost kurjenih prostorov.	
Številka	Nazivalo podjetbe ali opravila	Posebni znaki, kateri je vgotoviti	Drugačne Opomnje
58	Vzgojevalnice, penzijonati	Število in starost prehranjeva-nih penzijonarjev (polovičnih penzijonarjev) cena penzije (polovične penzije).	
59	Zajmodavci izeb, zajmo-davci postelj	Število v zajem danih izeb, oziroma postelj.	
60	Zakupi kmetijski	Kakovost, razširjenost in katastrski čisti donos v zakup vzetih zemljišč; višina zakupnine.	
61	Zakupniki mitnic, zakupniki užitnine	Višina zakupnine.	
62	Zavodi za potrebo	Število zavodov.	
63	Zdravilišča, v katerih se bolniki prehranjujejo	Število bolnikov, cena prehrane na dan ali na teden.	
64-	Žage	Povedba, koliko je bran, okrožnih žag, strojev za skodlje in kaki so; množina razrezanih trkljev.	
65	Žganja narejanje, narejanje žganjic (likêrjev)	Povedba množine porabljenega špirita.	
66	Žganjarnice	Množina in alkoholovitost narejenega alkohola (povedba v hektolitrskih stopinjah).	
Zaznamek
o pripadnikih . Davčni urad: .
pridobninskega razreda v davčni občini . . .
Davčno upravništvo Okrajno glavarstvo
			Odmerjeni davčni po stavek		V letu .... znašajo						V letu . .	. znašajo						
Katastrska številka	Ime (firma) davčnega zavezanca	Obrat			°/oni porazdelb. ■£±1 M tek od- (		davčni znesek		zakladni pribitki		porazdelb. P-^l bitek od- j		davčni znesek		zakladni pribitki		Opom- nja
			gl. |kr.		gl. |kr.		gl. |kr.		gl. |kr.		gl. |kr.		gl. |kr.		gl- lkr-		
1	2	3			5		6		7		8		9		10		11
— -																	
																	
																—	
																	
																	
																	
																	
																	



(Sprednja stran.)
Kraljevina:)	Obrazec 0.
Dežela:	j.................... ...............................................................................
Davčni urad:.................... Davčna občina:.................................................................
Plačilni nalog št..........................
o občni pririohnini za upravno leto . . . .
Ime davčnega zavezanca: . . . ...........................
Stanovališče in hišna št.:....................................
Davku zavezani obrat:......... ...............................
Njegovo stojališče:...........................................
Katastrska številka:..........
Pridobninski razred :.........
Priredbeni okraj:.............................................
Odmerjeni davčni poslavek..................................................................gl. . . kr.
(od tega spada	na..................................gl.	.	.	kr.
.....................................gl.	.	.	kr.
»....................................gl.	.	.	kr.
.... °/0 porazdelbeni pri-, odbitek........................................................gl. . . kr.
torej je predpisan davčni znesek . . . . gl. . .kr.
Kak priziv zoper davčno dolžnost, zoper odreko zahtevane prostosti (§§. 3. in 5. zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. drž. zak. št. 220), zoper odmero odkazanega davčnega postavka ali kraj predpisa, naposled zoper preračun v plačilo naloženega davčnega zneska je po zmislu zakona z dne 19. marca 1876.1. (drž. zak. št. 28) podati pri podpisanem davčnem oblastvu v 30 dneh, računeč od prvega dneva po vročbi plačilnega naloga.
Pridobnino je z dokladami vred, preračunjenimi spodaj, pri zgoraj imenovanem davčnem uradu vplačati za vsako četrtletje naprej dne 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra tekočega leta.
Kadar se posamezni obroki ne plačajo najpozneje 14 dni po preteku vplačilnega roka, določenega za vsakega izmed njih, tedaj nastopi po zakonu z dne 9. marca 1870. 1. (drž. zak. št. 23), oziroma z dne 23. januarja 1892. 1. (drž. zak. št. 26) dolžnost, plačati zamudne obresti, v kolikor ne presega davčna dolžnost na leto 50 gl.
Po preteku štirih tednov se neplačani znesek izterja z izvršilom (eksekucijo).
^ k 1 davčno upravništvo)
) okrajno glavarstvo )
dne...................................189 .
. °/0 deželnemu . °/0 zemljiškoodveznemu . % okrajnocestnemu . °/0 okrajnošolskemu )
. °/0 trgovinski zbornici prispevek . % obrtnošolski prispevek . .
zakladu prispevki vkupe
■Vo-
gl. kr.
Skupna dolžnost............gl. . . kr.
Vročeno dne
189 . po
Podpis vročitelja.
(Zadnja stran.)
Obrazec O.
Plačilo.
Dan	Dnevnika člen	Pridobnina in zakladni pribitki		Prispevek za trgovinsko zbornico						Vkupe		Podpis uradnikov, poklicanih za sprejem plačila in njegovega potrdila
		gl-	kr.	gl-	kr.	gl-	1 kr.	gl. j kr.		gl-	kr.	
												
												
												
							—					
												
												
												
												
												
blagajni iz nabit I I davčner dokler s 9. marc	Ipomnja: ci, potrditi mena in sl ca pri urac 5lačilni nal (adarse z nu zavezar e ne predf i 1870. 1.,	V dokaz dva urad užbene zn u. og se ob p začetkom cu, tedaj išejo nov drž. zak. š	zelja nika ačaj lači nov e pl dai t. 23	vno oprav te blagajr 3 uradnike u ne odvz 3ga davčne ačevati da ,'ki, v kate )•	ljene lice >v, p am e gal vke Te s	îga plačila s svojeroč oklicanih ampak s< sta ni mog za to leto e potem	je i nim za S] vrr a da po rpoš	otrebno, podpisom irejemanje le stranki, ivčna dolž iristojbini tejejo opr	la s pla aost ravr ivlje	prejem pl čil in njih za to leto îokar prêt na plačila	ačili >otr, še d< eklej (§•	, opravljenega pri evanje, je razvideti »končno predpisati ;a leta tako dolgo, 5. zakona z dne
Izkaz
.	,	. j davčnem upravništvu
o izpravah, po c. k. j okrajnem glavarstvo
podanih prizivov opravljenih glede zneskov
...............................vsled
ohčne pridohnine, predpisanih pri c. k.
davčnem uradu..........................za leto........
Kata- strska številka.	Ime (lirma) davčnega zavezanca	Obrat	Davčna občina	Davčni razred	Predpisani davčni znesek	Izpravljeni davčni znesek	Opravilna številka, pod katero se je dovolila izprava
					gl- | kr-	gl.	kr.	
							
(Slovenisch.)
50
Prizivni zapisnik.
Zasedalna doba .	.
Prizivni
pridobninske deželne komisije
gle-
davčne družbe
Tekoča številka	Opravilna številka finančnega deželnega oblastva	Oznamenilo okoliša davčnega okraja	Ime davčnega zavezanca	Oznamenilo davku zavezane podjetbe	Obratni kraj	Po pridobninski komisiji			
						odmer- jeni davčni posta- vek		dovoljena prostost	
						gl. |kr.		od	do	
1	2	3	5	4.	6	7		8	
									
Obrazec (J.
zapisnik
v......................
dé
. . razreda v
Priziv je podan		Kratka razložba, kako je s stvarjo	Predlog porofievavca	Sklep komisije	Opomnja
po stranki dne	po predsedniku pridob-ninske komisije dne				
9	10	11	12	13	14
					
Priloga K.
Zaznamek
po prizivnih odločbah pridohninske deželne komisije nastalih preme mb v davčnih po-
stavkih davčne družbe . . . davčnega razreda v priredbenem okraju........,
v priredbeni dobi...............
Vsota po pridobninski komisiji odmerjenih davčnih postavkov..............
1	2	3	\	5	6		7		8			
Doba zasedanja pridobnin-ske deželne komisije	Tekoča številka prizivnega zapisnika	Ime (firma) davčnega zavezanca	Oznamenilo davku zavezane podjotbn	Katastrska številka	Po pridobninski deželni komisiji vgotovljeni davčni postavek		Po pridobninski komisiji odmerjeni davčni postavek		Po pridobninski deželni komisiji vgotovljeni davčni postavek je nasproti davčnemu postavku, odmerjenemu po pridobninski komisiji,			
									veči za j manjši z;			kr.
					Kl- 1	kr.	gl. /kr.		gl- /kr.| gl. 1			
1												
Priloga S.
Vzgled
ovedbe družbenih kontingentov II., III. in IV. razreda.
Trgovinske zbornice okraj, kateri je za I. in II. razred priredbeni okraj, obsega 3 priredbene okraje najniže vrste A, D in C, od katerih je A ob enem priredbeni okraj III. in IV. razreda, £ in C vkupe pa priredbeni okraj III. razreda.
V priredbencm okraju:
Dosedanji davek (odstavek 2. v §. 48.) bodi pri	A	B	C
davčni družbi I. razreda	 ■	- II. ,		 ,	, HI	 ,	» iv. »			, 20.000	30.000 30.000 25.000	50.000 40.000 30.000
Prostosti od pridobnine so po zmislu odstavka 3. v S- 48. dovoljene: pri III. razredu z	 , IV.	,	z		100 1.000	2.000	200 3.000
Odbivši le prostosti znašajo izpravljene kvote (odstavek 3. v §. 48.): pri davčni družbi III. razreda	 .	,	. iv. .			14.000	30.000 23.000	39.800 27.000
Od teh je sedaj po odstavku 6. v §. 48. preračunih nastopne odstotke davčne dolžnosti, in to posebej za vsak priredbeni okraj najnižega razreda:
Priredb, okr. A	Priredb, okr. B	Priredb, okr. C
pri	H	14	14
11. razredu 14"/0: 20.000 X	— 2.800	30.000 X - — = 4.200	50.000 X —- = 7.000
pri	21	21	21
III. razredu 21 °/0: 30.000 X jqq~ 6-300	30.000 X	= 6.300	40.000 x —- = 8.400
pri	28	28	28
IV.razredu28%: 15.000 X — = 4.200	25.000 X —— = 7.000	30.000 X —— = 8.400 100
13.300	17.500	23.800
Od tega je odbiti prostosti . . .	1.100	2.000	3.200
Ostane . . 12.200	15.500	20.600
324	Kos X]. 35. Izvršitveni predpis k zakonu z dne 25. oktobra 1 s06. (.Poglavje J.k
Te vsote je, posebej za vsak priredbeni okraj IV. razreda, po družbenem računu, popisanem v odstavku §. 48., porazdeliti kot odpustke na davčne družbe II., III. in IV. razreda, to je, deleži II. razreda na zgoranjili vsotah odpustkov morajo proti deležem III. razreda in proti deležem IV. razreda biti taki, kakoršna je enokratna (po odstavku 3. v §. 48. izpravljena) družbena kvota II. razreda proti poldrugo -kratni (izpravljeni) kvoti III. razreda in proti dvakratni (izpravljeni) kvoti IV. razreda.
Za priredbeni okraj A je torej račun tak-le:
izpravljena kvota II. razreda za 20.000 gl. enkrat vzeta daje . . . B	„ III.	„	, 29.900 „ poldrugikrat vzela daje .
„	„ IV.	„	„ 14.000 „ dvakrat vzeta daje . . .
. 20.000 delov . 44.850	„
. 28.000 „
torej vkupe . . 92.850 delov.
Potemtakem imamo po družbenem računu:
x : 12.200
razred .............................. x
111. razred...............................x —
IV. razred
20.000 : 92.850
20.000 X 12.200
92.850----- = 2'627	90 kr' = 13 1395 °/o
44.850 : 92.850 44.850 X 12.200
92.850
28.000 : 92.850 28.000 X 12.200
92.850
vkupe
z: 12.200 = 5.893 gl. 05 kr. = 19-700 o/0 x : 12.200 = 3.679 gl. 05 kr. = 26-279 »/«
12.200 gl. — kr.
Slično se vzame za priredbeni okraj B
izpravljena kvota II. razreda za 30.000 gl. enkrat............................................. 30.000 delov
lil.
IV.
30.000
23.000
poldrugikrat.................................. 45.000
dvakrat....................................... 46.000
po katerih se preračunijo odpustki za
II. razred
111. razred
vkupe. .	121.000 delov,
30.000	: 121.000 = x : 15.500
30.000	X 15.000
---------------- = 3.842 gl. 98 kr. = 12-810 «L
121.000 '
45.000	: 121.000 = z : 15.500
45.000	X 15.500
IV. razred .
121.000
46.000 : 121.000 = x : 15.500 46.000 X 15.500
"121.000
== 5.764 gl. 46 kr. = 19-215 «/o d = x: 15.500 5.892 gl. 56 kr. = 25-620 «/„
vkupe . . 15.500 gl.
kr.
Naposled se vzame za priredbeni okraj C
izpravljena kvota II. razreda	za 50.000	gl. enkrat....................................... 50.000	delov
„ III. „	„ 39.800	„	poldrugikrat................................... 59.700	„
”	,	IV.	B	, 27.000	„	dvakrat........................................ 54.000	„
vkupe. .	163.700 delov,
po katerih se dobé ti-le odpustki : II. razred....................
III. razred............
IV. razred ......................
50.000 : 163.700 = x : 20.600 50.000 X 20.600
.	---- = 6.292 gl. — kr.
163.700
59.700 : 163.700 = x : 20.600 59.700 X 20.600
-----,	----- = 7.512 gl. 64 kr.
163.700	b
12-584 "/o
= 18-876 «/„
54.000 : 163.700 == x : 20.600 54.000 X 20.600
= 6.795 gl. 36 kr. = 25-168 "/o
163.700
vkupe . . 20.600 gl. — kr.
Po zmislu devetega odstavka §. 48. je torej sešteti na davčne zavezance II. in III. razreda pripadajoče odpustke v priredbenih okrajih najniže vrste, to znaša :
za II. razred v A, B, C: 2.627 gl. 90 kr. 3.842 „ 98 „ 6.292 „ - ,
za III. razred B, G: 5.764 gl. 46 kr. 7.512 , 64 ,
12.762 gl. 88 kr
13.277 gl. 10 kr.
Družbeni kontingenti se torej preračunijo naposled tako le:
II.	razred.............................. 100.000 gl. manj 12.762 gl. 88 kr. = 87.237 gl. 12 kr.
III.	razred v A............................ 29.900	,	„	'	5.893	„	05	„	=	24.006	„	95	„
lil. razred v Ê, Ç......................... 69.800	„	„	13.277	„	10	„	=	56.522	„	90	.
IV.	razred v A............................. 14.000	„	„	3.679	„	05	„	=	10.320	„	95	„
v B............................... 23.000	„	,	5.892	„	56	„	=	17.107	„	44	„
v C .............................. 27.000	„	„	6.795	,	36	„	=	20.204	„	64	„
\
(Slovcnisch.)
51
Obrazec T.
Kraljevina Dežela Politični okraj . . Davčnouradni okraj
Vsaka neresnična ali nepopolna povedba, katera bi vtegnila provzročiti predpis nižega kakor zakonitega davka ali onemogočiti predpis pristoječega davka, se kaznuje po kazenskih določilih §§. 239. in 241. (glej četrto stran).
Izjava za odmero občne pridobnine za obhodne obrte
in to:
kar se ne ( za obrat krošnjarske trgovine, na podstavi trgovinske prehodnice, zlaga, je < zbiranja odpadkov ali prirodnih proizvodov, ponujanja obrtnih oprav, prečrtati ( razstav na ogled i. k. e., hodé okrog, kot trgovinski obkodnik.
1.	Ime in priimek stranke.
2.	Stanovališče in domovinski kraj.
3.	Povedba obrtnega poverila in oblastva, ki je je izdalo, in pa natančno oznamenilo pravice, na katero se glasi:
Številka	in	datum	krošnjarske knjižice.
„	„	„	trgovinske prehodnice.
„	„	„	licencije.
„	„	„	dopustila (koncesije).
4.	Cas in okraj (dežela), za katero velja poverilo.
5.	Kadar se obrat samo razširi:
a)	povedba, za kateri obrat se je že opravila obdačba;
b)	povedba, za kateri obrat je opraviti obdačbo.
6.	Natančnejše oznamenilo obrata:
pri krošnjaski trgovini ali trgovinskem obratu na podstavi trgovinske prehodnice, potem
pri trgovinskih obhodnikih: naštetev vrst blaga,
pri zbiranju: oznamenilo reči, katere se zbirajo,
pri obrtnih opravah ali razstavah: natančnejše oznamenilo ponujanih oprav.
(Sloveniflch.)
52
7.	Vrsta in število pomagačev:
pri razstavah na ogled i. č. e. zlasti število oseb, ki neposredno sodelujejo pri predstavah,
pomagačev, uporabljanih za niža pomožna dela.
8.	Kakovost in število obratnih sredstev, zlasti tovornih živali:
pri razstavah na ogled: vrsta in število živali (konj), ki sodelujejo pri predstavah.
9.	Oznamenilo drugačnih, posebej obdačenih opravil ali podjeteb iste stranke ali njegovega zakonskega družeta, oziroma obratni kraj in povedbe o njih obdačenosti.
10.	Kake povedbe stranke, na katerih podstavi misli, da sme zahtevali prostost od občne pridobnine.
11.	Drugačne povedbe in opomnje, ki jih štor stranka.
S tem
izjavljam
izjavljamo’
smo
zgoranje povedbe
storil
storili
po najboljši vednosti in vesti.
Podpis
Davčni postavek :
Odmera davka.
. gl. . . kr. za čas od ...	.
do
Za obrat v .
v okrajih
v deželi
■ , , \ , . ' , ' ■;
330
Kos XI. 35. Izvršitveni predpis k zakonu z dne 25. oktobra 1896. (Poglavje I.).
Mesta iz zakona kakor na obrazcu F/l.
Tek'
Kraljevina
Dežela
J)avčno oblastvo 1. stopinja .
Zaznamek
o predpisu občne pridobnine od obhodnih obrtov za leto 189 .
Obrazec U.
I m e,
stanovališče (in domovinska občina) davčnega zavezanca
Oznamenilo obrtne listine, številka in datum prvotne izdaje, oblastvo
Povedba povoda za davčni predpis (izdaja listine, razširba pravice itd.)
Datum in številka odredbe, s katero se ukazuje predpis davka, oblastvo
Zavrnitev
na
dosedanji
davčni
predpis
Predpis davka na podstavi določila
§. 78.
za
krošnjarje
za
imetnike
trgovinskih
prehodnic
za
zbiratelje obrtnost-nih odpadkov in prirodnih proizvodov
za
opravljanje
obrtnih
del
za
podajanje
razstav
na
ogled
Vkupe stolpci 7 do 11
§• 81
za
trgovinske
obhodnike
§. 82.
davčni
postavek
po
razkazu A
za razstave na ogled na podstavi krajnih licencij
število
četrt-
letij
za zraven zaznamovano dobo pripadajoči predpis
obhodne
sklade
Vkupe stolpca 16 in 17
Vsega vkupe stolpec 12, 13 in 18
O p o m n j a
Jožef Glaser ICremža (Linec)
Licencija št. 893 z dne 6. marca 1897 ces. namestništva na Dunaju
Katarina Porges Spitz (Matersdorf)
Krošnjarska knjižica 'št. 120. z dne 14. oktobra 1897, okr. glavarstvo vKremži
Podaljšba zraven omenjene licencije z dne 1. oktobra 1897 do 15. januarja 1898
Nova izdaja krošnjarske knjižice
15. septembra 1897, št. 25218, namestništvo na Dunaju
Točka 13 izl.1897.30gl. (3 četrtletja)
ad 3
kr.
kr.
kr.
gl-
36
gl-
K stolpcu 3, predstavljanje gledaliških iger v nemškem jeziku v ... .

3$

I.
Kazalo.
Izvršitveni predpis.
Oddelek I. Davčna dolžnost, prostosti, obrtovanje v vnanji deželi.
člen 1. Davčna dolžnost (§§. 1. in 2.)..................................................... 139
Člen 2. Primerjava s podjetbami in opravili,'podvrženimi pridobnini po pridobninskern patentu 140
Člen 3. Razmerje do kmetijstva in gozdarstva (§. 2.. št. 3,)............................... 140
Člen 4. Prostosti (§.3.)...............•................................................... 142
člen 5. Pogojna prostost javnih dobrodelnih ali obče koristnih podjeteb (§. 4.)................. 143
člen 6. Vzdržava in odprava dosedaj veljajočih prostosti in oprostilnih razlogov. (§§. 6. in 7.)	143
Člen 7. Razmerje do dežel ogrske krone in do vnanjih dežel. (§§. 8. do 10.)..................... 143
Oddelek II. Pridobninska glavna vsota in davčne družbe.
člen 8. Pridobninska glavna vsota. (§.11.)	.............................................. 145
Člen 9. Davčne družbe. (§§. 12., 14., 15.)	............................................... 145
Člen 10. Priredbam okraji. (§. 13.)........................................................ 146
Člen 11. Predpisi, ki so merodajni pri prvi uvrstitvi v davčne družbe in na katere se je ozirati pri prvem preračunu kontingenta; davek v zakup danih obrtov (§. 12., odstavek 3.
do 5,48.)............................................•.................• ...	146
Člen 12. Pridobninski kataster; sestava davčnih družeb, volitvene skupine in volivski imeniki .	149
člen 13. Obvestitev davčnih zavezancev o uvrstitvi: prizivi zoper njo (§. 15.).................. 150
Oddelek III. Pridobninske komisije.
člen 14. Sestava pridobninskih komisij (§§. 16. do 18., potem 20. do 22.. 29.).................. 151
člen 15. Opravilni red pridobninskih komisij (§§. 23. do 28. ; 30.)............................. 152
člen 16. Dolžnosti in pravice predsednika pridobninske komisije (§§. 43. do 45.)................ 154
člen 17. Pravice pridobninske komisije (§. 46.)................................................. 155
Oddelek IV. Priredba občne pridobnine.
1.	Priprava priredbe:
člen 18. Pridobninske izjave. (§§. 39. do 42.).................................................  156
člen 19. Naprava zapisnika o odmerah............................................................ 157
2.	Naloga pridobninske komisije sploh:
Člen 20. Načela za priredbo; merodajna doba za odmero (§§. 32., 33., 36. in 39., odstavek 3.)	158
Člen 21. Davčna dolžnost; sklepanje o oprostitvah.......................................... 158
3.	Davčni postavki :
Člen 22.	Pomen davčnih postavkov (§§, 32., 35. in 51.)........................................ 159
Člen 23.	Izbor davčnih postavkov (§§. 32. in 34., odstavek 4.)................................ 159
4.	Vnanji znaki davku zavezanih obratov (§. 33., odstavek 2. in 3.) :
Člen 24. Vrsta, kraj in doba obrata........................................................ 160
člen 25. Znaki obratnega obsega............................................................ 162
Člen 26. Lastno delovanje podjetnika....................................................... 162
Člen 27. Pomagači.......................................................................... 162
Člen 28. Domača obrtnost...........................................................• . .	163
Člen 29. Živalske in mehanične motorske sile.......................................• . .	165
Člon 30.	Raba znakov za odmero davčnih postavkov.............................................. 165
Člen 31.	Glavnica............................................................................. 166
Člen 32.	Posebni znaki. 1. Delovni stroji i. e. r.........................................     166
Člen 33.	„	„	2. Množina podelanega ali predelanega ali v promet spravljenega
blaga................................................................. 167
5.	Srednja donosnost:
člen 34. Presoja obratnega vspeha (§. 33) . . ............................................. 168
(Slovenisch.)
54
6.	Obdačba več' obratov istega podjetnika in kraj za obdačbo :
Člen 35. Obdačba več obratov istega podjetnika (§. 37.).................................... 109
Člen 36. Kraj za obdačbo (§. 39.).......................................................... 170
7.	Formalno poslovanje in porazdelba:
Člen 37. Red, po katerem sklepa komisija. Vodstvo odmernega in razpravnega zapisnika (§. 37.) m
Člen 38. Uradni posli davčnih oblastev I. stopinje (§. 58.).............................. 172
Člen 39. Porazdelba (§§. 51. in 52.). Odprava plačiinih nalogov (§. 57.)................... 173
člen 40. Druga porazdelila priredbene dobe................................................. 171
Oddelek V. Pravni pomočki:
Člen 41. Prizivi (§§. 59. do 63.).......................................................... 175
člen 42. Pridobninske deželne komisije (§. 19.)............................................ 177
člen 43. Poslovanje pridobninskih deželnih komisij......................................... 177
člen 44. Nadaljni uradni posli o prizivih.................................................. 17g
Oddelek VI. Ovedba družbenih kontingentov.
1. Začasna ovedba po davčnih oblastvih I. stopinje:
Člen 45. A. Za prvo priredbeno dobo (§. 48.)............................................... I79
Člen 46. B. Začasni preračun družbenih kontingentov po davčnih oblastvih za poznejše prired-
2. Dokončna ustanovitev družbenih kontingentov po kontingentih komisiji:
člen 47. Kontingentna komisija (§. 53.)..................................................... Igl
Člen 48. Področje konlingentne komisije (§§. 49. in 53., odstavek I., §<$.	54.	do	56.)...... 181
Člen 49. Poslovanje kontingeutne komisije.................................... .	igi
Oddelek VII. Prirastki in odpadki.
člen 50. Zglasitvena dolžnost primerov prirastka (§. 64.)’................................. Igjl
Člen 51. Začetek davčne dolžnosti: prevzetba opravila, preselitev (§§. 65..	71.,	72.)....... 183
Člen 52. Postopanje (§. 66.)................................................................ 184
Člen 53. Dodatne odmere.................................................................... jg^.
Člen 54. Izbris pridobnine (§§. 67. do 70., 73.)............................................ 735
Člen 55. Znižbe in davčni odpustki (§. 73.) ; postopanje pri odpadkih .	■............... 186
Oddelek VIII. Pobiranje in izvršilo.
Člen 56. Odgovornost solastnikov in drugih oseb (g. 77.).................................... 187
člen 57. Vplačevanje, zamudne obresti, zastara. (§§. 75., 283., 284.)....................... 187
člen 58. Zakonita zastavna pravira za občo pridobnino (§. 76.) . . . ....................... 187
Oddelek IX. Posebni predpisi o krošnjarskih in obhodnih obrtih (§§. 78. do 82.).
člen 59. Splošne stvari.................................................................. Igg
Člen 60. Odmera davka za obhodne obrte, imenovane v §. 78................................... 189
Člen 61. Postopanje......................................................................... 190
Člen 62. Obdačba sezonskih opravil, sejmarjev in trgovinskih obhodnikov	(§§.	80.,	81.) . . .	191
Člen 63. Razstave na ogled na podstavi posebnih dopustil za posamezne	kraje	(S. 82.)	192
Člen 64. Obhodni skladi (§. 82.).............................................. 192
(lien 65. Zaračun........................................................................ 193
Priloge in obrazci.
Priloga	A. Spisek o dohodnini I. razreda z izredno doklado vred, plačano od obrtnih zakupnikov	....	196
„	B. Določila o	napravi	pridobninskega katastra......................................... .	.	197
Obrazec C.	Obvestilo o uvrstitvi...................................................................... .J04
Priloga D.	Volitveni predpis........................................................................... 205
Obrazec E.	Odmerna pola................................................................................ 215
„	F/l. Izjava za	odmero	občne pridobnine........................................................ 219
»	F/2.	„	„	»	„ .	  223
Priloga G.	Navodilo za spisovanje pridobninskih izjav.................................................. 229
Obrazec H.	Odmerni zapisnik..........................................................................   233
Kos XI. 35. Izvršitveni predpis k zakonu z dne 25. oktobra 1897. (Poglavje I.)
335
Priloga	J.	Razredba pridobnini zavezanih podjeteb in opravil z njih abecednim spiskom vred	....	237
Obrazec	K.	Spisek podjeteb, katerim se je ob priredbi določila davčna prostost.	.	.............. 303
Priloga	L.	Spisek nekaterih pogostoma rabljenih nazival podjeteb in opravil,	pri	katerih	so	praviloma
potrebna podrobnejša določila............................................................. 304
„ M. Spisek podjeteb in opravil, pri katerih je mimo znakov, ki jih je ovedeti sploh, vgotoviti posebne znake obratnega obsega ........................ ...................... ............ 306
Obrazec	N.	Zaznamek o pridobninskem kazalu........................................................ 313
„	O.	Plačilni nalog............................................................................  315
„	Izkaz o postavkih predpisane pridobnine, ki so se popravili vsled podanih prizivov....... 317
„	Q.	Prizivni zapisnik.................................................................... 319
„	It.	Zaznamek po prizivnih odločdih pridobninske deželne komisije nastalih	prememb	v davčnih
postavkih davčne družbe................................................................. 322
Priloga	S.	Vzgled ovedbe družbenih kontingentov II., III. in IV. razreda........................ 323
Obrazec	T.	Izjava za odmero občne pridobnine za obhodne obrte................................... 337
,	U.	Zaznamek o predpisu občne pridobnine od obhodnih obrtov.............................. 331
f'