47°
L. A.: Pevčevo slovd.
njega potovanja: »Nikjer ne najdeš tako velike časti ali plačila, da bi doseglo ono nežno zadovoljstvo čutečo zavest v moži, kateri more kazati in reči o svojem delu: Glej, danes je dovršeno delo, katero sem hotel izvršiti z vso zvestobo in poštenostjo, s krepostjo, z vso svojo sposobnostjo in s pomočjo božjo. In če Gospodar prizna, da si delo dobro in prav dovršil, je li mogoče večje plačilo nego ono svojega srca ?«
Pevčevo slovo.
»l.oslečLivjič! Kak<5 mi utriplje srce" !
Trenutki begdči,  postojte! Poslednjič! Le naglo ve", strune zlate",
Poslednjo mi pesem zapdjte!
Umiram. Naj! Pevec breznddejnih let,
Pač stežka  vas,  strune,  ostdvljam, Le s tdbo, življenje, in s tabo, ves svet,
V   radosti se tihi  poslavljam.
V  minulost nazaj  mi uhaja spomin,
Sred koprnenje se glasi: Ml a d ds ti, ki žil sem j o srd d i planin, Kje vi nepozabni ste časi?
V   naročaji vašem moj prvi je spdv
Rodil se iz duše drhtdče, Krepko mu odzival je v prsih  odmev Ljubezni mladostne in sreče . . .
Hi t d vaj o leta. In mene nakrat
Objelo je ljuto vrvenje, In srečen poprej in brezmerno bogat
V  vihdrno sem moral življenje!
Ničesar tedaj nisem  nesel s sabd
V  svetdvne prostrane samije: Sred le, za dom in za ndrod gorkd,
Sred le in   —  žar poezije!
Zapel sem. Kako je, ve", strune, vaš glds
Prildgal se našemu svdtu ! Med ljudstvo je zvenel,  do mesta in v vas,
Da cvet bi izvabljal pri  cvdtu . . .
A narod, moj ndrod, umdval me ni.
Budil sem na delo ga, blažil, Do vzorov sem pevec mu kazal poti,
Vplačilomesvetje — sovražil!
Pozabljen sem. — Tiho, spomini! Boldst Budite mi v duši s pravljico,
Bolest,  ki ne zmaga je niti zavdst, Da voljno trpel sem   —  krivico.
Umiram. Naj! Pevec breznddejnih let,
Pač stdžka vas, strune,  ostdvljam, Le s tabo,  življenje, in s tdbo,  ves  svet,
V   radosti se tihi posldvljam.
Zdravstviijte mi! Z Bogom!  — A, strune zlate", Vas ljubil v življenji sem rdno,
Vas ljubim do konca . . . Mirite sred — Potem odpočijete z mano! . . .«
L. A.