IIPERFEKAT

KAKO SE TVORI U STAROJ SLOVENŠTINI I PREMA NJOJ
U HRVAŠTINI ILI SRBŠTINI PAK U KAJKAVŠTINI.

NAPISAO

MATIJA VALJAVEC.

(Preštampano iz LI. knjige Rada jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti.)

U ZAGREBU 1880.


TISAK DIONIČKE TISKAKM.


133622

Slovenština je prosti imperfekat gragjen na indsku ili grčku
s augmentom i krnjimi osobnimi nastavci izgubila. Ona neima ob¬
lika recimo jeberi jebere jebere; jebcrove jebereta jeberete; jebe-
romi jeberete jebera prema ind. abbaram abbaras abharat; abha-
rava dbbaratam dbharatam, abharama abbarata abharan i prema
grč. žipspov ~š<psps? s<psps ; s<pspsTov š^epev/iv; s<pspop.sv scpspsvs k pspov,
prem da je prosti tako gragjeni aorist sačuvala izgubivši samo
augmenat: nesi prema alipam eaittov.

Ima druga vrst preterita — aorista — koji se gradi pomocnim
glagolom as.  Po Boppu biva to tako, da se korienu ili osnovi glav-
noga glagola dodaje preterit pomočnoga glagola as  prenesavši aug¬
menat od pomočnoga glagola na glavni glagol. Tako uči i Miklošič,
da je nastao u slovenštini složeni aorist veleči, da je oblik vesi
to je ved-si nastao tako, da se je s glagolskem osnovom spojio
njeki preterit substantivnoga glagola. Taj preterit da je Boppov
jednoliki augmentni preterit sing. asam asis aslt, dual asva astam
astam, plur. asma asta asan, koji u slovenštini, jer ona ne poznaje
augmenta i u njoj odpada početno samoglasno, pak što joj rabe
maličko različni osobni nastavci, dobiva ovo lice: sing. sam s t,
dual svč sta ste, plur. srni ste sent: včsi od ved-si, vedsa, ved-
som; s  ili ostaje ili se obično mienja na h.

Ovu je teoriju do nedavna odobravao i Curtius, ali prevje-
ren Clemmom sada das verbum der griechischen sprache 2. 253
sqq. uči, da se dade pomisliti, da je bilo njekoč u indštini pre-
sentnib indikativa složenih s pomočnim glagolom, komu je osnova

4

M, VALJAVEC

as,  u obliku -s-mi  i -sa-mi,  onda naime kad (nominalne) osnove
jošte nisu imale padežnih nastavaka, te su se jednostavno primi-
cale ka asmi ili asami, što no je oboje valja da jedno uz drugo
u porabi bilo. Tako da je nastao dvolik presenat recimo * diksmi
i * diksami. Od toga tako zaključenoga presenta da se gradio
aorist tako, da mu se sprieda dodavao augmenat a ostraga krnji
osobni nastavci: a-bhai-š-ma bojasmo se, a-dik-ša-ma s-8stx-ffa-p,sv;
dakle recimo aorist včsrb rčlrn od pomišljenoga presenta včsomn
preko ved-so-mt, rč-homb preko rek-ho-mn.

Ali za osnove na suglasno običniji je u slovenštini aorist, koji
se isto tako gradi kao baš pomenuti, samo da ima osnova glav-
noga glagola takodjer tematski vokal ali svuda nasporen na o,
koje samo na kraju rieči (u 2- i 3. sing.) slabi na e: vedo-ln>,
reko-hii. Miklošiču je to o, e veznim vokalom, jer se aorist gradi
od osnove infinitiva.

Slovenština izgubiv prosti imperfekat gragjen na indsku i grčku
stvorila ga je po načinu i primjeru složenoga aorista načinjenoga
pcmočnim glagolom, komu je osnova as i to po Miklošiču sitzungs-
berichte der k. k. akademie der vvissenschaften pbil. hist. classe
LXXVII. band I beft pag. 5-—30 tako, da se tematski vokal e
stopnjuje na č, kojim se 6 označuje trajanje čina. Nitko ne poriče,
da je h onoga izvora, koga no je h u aoristu: h je naime namjest-
nikom onoga s,  koje dolazi u pomočnom glagolu jes,  jer u aori¬
stu u stanjih spomenicih dolazi s  i h.  Tako je oblik recimo ple-
tčlrb, bijalrb, možalrb, dvignčhm, imeaht, ljubljah'B, byvaah r n, jem-
ljah r i>, zovčkb, dčjalrb, krasujahb nastao od plete, bije, moge,
dvigne, imčje, ljubie, byvaje, jemie, zove, dčje, krasuje preko
pletč-h r t; bijč, bija-hi>; može, možč, moža-ht itd., a oblik pletčah^,
bijaahi), možaahi., dvignčalrn, ljubljaahvb, jemljaah r i>, zovealrb, dč-
jaahi, krasovaaht da je je načinjen po analogiji onih veoma
mnogobrojnih oblika imperfekta, koji imaju pred h slovke aa ča:
byvaah'B.

Tom su teorijom doduše krasno protumačeni imperfekti, koji se
grade od osnove presenta s tematskim vokalom, ali imperfekti,
koji se očevidno od infinitivne osnove grade, neimaju one oznake
trajanja; trajanje bo im se označuje onim po analogiji priuzetim
a: gorčaht od gorč -j- analogično a -j- h'b; iskaah^ od iška -j-
analogično a -(- hi>; krasovaah r f. od krasova -j- analogično a -j-
h _ b, a za tim pletčahm od plete, pletč -j- analogično a -J- ht; bi-
jaaht od bije, bijž, bija -(- analogično a -j- Im. — Veoma je

IMPEREEKAT KAKO SE TVORI.

5

mučno uvjeriti sc, da je ono a nastalo analogijom, kad ga u naj-
starijih panonsko-slovenskih spomenikih u toli rabljenom vremenu
ima preko pet puta toliko, koliko ima oblika bez njega, gdje mu
iiiače mjesta neima. Poerpao sam impertekte iz; tri panonsko - slo¬
venska spomenika: iz zografskoga evangjelja (Jagič), iz suprasalj-
skoga kodika (Miklošič) i assemanova evangjelja (Crnčič), da vidim,
kako brojevi govore. Evo malo niže sve oblike jedno uz drugo,
napried idu oblici na aahrn eahu,, ččln>, elrn. a’ho, u ko jih je po
Miklošičevu tvorenju a  analogijom umetnuto, a za njimi /cursivom
oni drugi, koji su nastali samo nasporom tematskoga e.

1. Glagoli bez vrstnoga nastavka:

bi percutere: bičaha (čitaj bijaaha) zogr. ioan 19/3; assem.
117. 118. 122; btčaha zogr. marc. 15/19 luc. 22/64 23/27 24/27.
53. bijaše:  sup. 130. 407. 412; bbšše  zogr. luc. 18/13, assem. 82;
Meha  zogr. mat. 27/30; bi/jaha  sup. 32. 34. 54. 143 bis, 367.
by esse: bčaše zogr. mat. 14/21 luc. 2/4 4/29 9/14 24/10 ioan

1/1 ter 19/42; sup. 5. 7 ter. 11. 12. 13 bis. 19. 26. 29. 32.

33. 34 bis. 35. 38. 40. 41. 42. 44. 47.48. 50. 51. 56. 57 ter. 58.

64. 82. 88 sexies. 89 bis. 90. 92 93. 94. 95. 101. 108. 111. 114. 115

ter. 120. 121. 122. 123. 124 134. 136. 139. 141. 148 bis. 150.
151. 152 bis. 154. 155. 157 bis. 162. 164. 171. 175. 190. 191.

199. 201 bis. 202 208. 209. 217. 257. 261 bis. 273. 295 bis.

296. 305 bis. 308. 310. 312. 323 bis. 326. 327. 331. 332. 333.

334. 379. 384 bis. 394. 395. 400. 402. 403. 406. 416. 418 bis.

426 ter. 427. 428. 429 quater. 430 bis. 431. 436. 439 ter. 440.
445. 449. 450 bis., assem. 2. 4 bis. 7. 8. 9. 19 bis. 24. 31. 36.
61. 63 quater. 66. 70. 71. 78. 89. 90. 91 bis. 96. 100. 124 bis.
148. 149. 168. Arno ide i bčaše zogr. ioan. 10/6. beasta sup* 4.
5. 7. 10. 86. 150. 154. 155. 299. 429. bčašete zogr. mat. 4/18
marc. 1/16 9/4 14/40 luc. 1/6. 7 7/41 23/12; assem. 127. bčaha
zogr. mat 9/36 24/38 27/54. 55. marc. 1/36 2/6. 15. 18. 25 3/21
4/36 6'31. 34. 9/6 10/32 14/4. 56 15/40 luc. 1/65 2/8 5/17 bis. 29
6/33 8/2. 38. 40. 45. 9/18. 32 15/1 22/49, bčaho 23/53, 24/27. 53
ioan 1/244/8 9/8. 22 11/19 12/20 21/2; sup. 2 bis. 3. 4. 11. 20.
23. 38. 50. 55. 58. 71. 73. 88. 95. 102. 115. 136. 142. 148. 160.
166. 168. 187. 188. 237 295. 296 bis. 297. 305 ter. 323 328. 332
bis. 379. 397. 410. 444 bis; bčeha sup. 116, bč’ha sup. 296; assem.
2. 4. 7. 8. 9. 24. 31. 36. 61. 63 quater. 66. 70. 71. 78. 89. 90.
96. 100. 124 bis. 148. 149. 165. beaho 4. bčh%  sup. 39. 50 assem.

2

6

M. VALJAVEC,

31. 33. 63 quater. 177. bljud  custodire: bljudžaše sup. 69.
179. da d dare : dadšaše zogr. marc. 11/16, sup. 152. dtm tu
mefaeere: chmeše  se sup. 175. dovbl  sufficere: dovblžaše sup.

62, dovblšaha sup. 431, gred  venire: gredčaše zogr. luc. 18/43;
sup. 257; gredčšše sup. 257; gredčaha zogr. ioan 4/30; assem.
25 (grjedšaha). id ire: idčaše zogr. mat. 26/58 marc. 2/13
5/24 14/54 luc. 4/30 7/6. 11 8/42 19/28 22/47 23/27 24/15

ioan 4/50 6/2 8/59 18/15; sup. 26 bis 60. 79. 101. 164. 207.
213. 217. 254. 361. 440; idč’še sup. 360 assem 15. 20. 27. 48.
65. 67. 71. 80. 106. 115. 150 166. idšahovž sup. 217 idž-
ašete zogr. mat. 28/8 luc. 24/28; assem. 4. 176. idšašeta sup.

359. idžasta sup. 151. 359 idčaste assem. 125. idžaha zogr.

marc. 9/30 luc. 14/25 ioan 8/2 12/11; sup. 42. 43. 67; assem.
13 bis. 65. 93. 98. 149. j a d. 6 d edere: jadšaše sup. 265.
411; ždžaha zogr. luc. 6/1 15/16 17/27. 28; assem. 66. 85.
jadehi  sup. 224. jad vehi: čdžaha zogr. ioan 6/17. 21. krad
furari: kradžaše sup. 360. kry occultare: kryjaše  sup. 157.
mog posse: možaaše zogr. mat. 8/28 26/9 možaamtb 22/46,
marc. 1/45 5/4 6/5. 19 14/5 luc. 19/3 ioan 11/37; sup. 8. 88.
105. 108. 116. 176. 201. 214. 229. 255. 259. 305. 311. 325. 380, 442.
(moža’še) 312; assem. 47. 61. 81 96. 103. 167. 173 možaasta
sup. 86 mož »aha zogr. marc. 4/33 luc. 8/19 ioan. 21/6; sup.
2. 23. 143. 313. 332. 333. (moža’ha) 331; assem. 34. 69. 177. mo-
zase:  sup. 175; možaka  zogr. ioan. 12/39. m r bl: rnolere: me-

ljaaše sup. 446. m i> r mori: mbrž’ha sup. 296. m y lavare : mye.se :

zogr. ioan. 5/4; assem. 18. obret  (obržtaV) in venire obreštaah r b
sup. 394. pek se p.sAstv: pečaaše se zogr. ioan. 12/6; sup. 216.
306. 438; assem. 97; pečaaste se sup. 295. p <5 canere: pojaasta
sup. 4, pojaaha sup. 90. pojaše  sup. 89 bis. 171; pojaha  sup.
51. 237. 313. pi bibere: pijaaše sup. 265. pijasta:  sup. 429;
pbjaha  sup. 371, 431; peška  zogr. luc. 17/27. 28. pozna:  no-
scere: poznaasete  zogr. luc. 24/16. p r (5 d r b t e k praecurrere :

prždbtečaaha sup. 354. rast  crescere: rastžaše zogr. luc. 1/80
2/40; assem. 152. 160. 168. rast&šše sup. 29; slu nominari:
slovččše sup. 41. s p <5 proficere speaše  zogr. luc 2/52 assem.
152. strčg  custodire: stržžaaha sup. 334 assem. 123. s t>  m č
audere: sumease  zogr. mat. 12/34 ioan. 21/12; sup. 105. 312
(sb.); as-iem. 130. 178; szmeaha  zogr luc. 20/40, ssmeaha
sup. 331. s'bnid  descendere: sunidčaše sup. 380 i snidžaše sup.
380. tek currere: tečaaše sup. 78. 270 tečaašete assem. 176

IMRERFEKAT KAKO SE TVORI.

1

tečaaha snp. 2. 31. 95. 354 tres  movere: tre-žnše -e  si p 370
treše’še snp. 237. ved aysiv: vedžaše zogr. luc. 4/1 vedžaha zogr.
luc 23/32, snp. 13. 29. vi <5 k trahere: vlččaaha snp 28. 29. 32.
v 'i> p i clamare: vnpičaše zogr. mare. 10/48; assem. 80 vmpieasta
assem. 56. vnpišaha assem. 117 bis. 122. 132. vtpieše  zogr. lnc. 18/39,
vbpijaše sup. 3. 238. 255. 291. 318. 319. 400 bis, vnpijaše snp. 130.
201. 341, vnpnjaše snp. 363 vnpičba zogr. mat. 27/23 niarc. 3/11
ioan 19/12. 15; vmpnžba zogr. mare. 11/9; vnpijnba snp. 2. 37.
zna noseere: znaase  assem. 148. živ vivere: živčaše zogr. lnc.
8/27, ioan 1/10 11/54 sup. 41. 90. 180. 360 bis 430; assem. 5.
7.33. 69. žtr tbisiv: žnržaba zogr. marc. 14/12.

Glagoli s vrstnim nastavkom na:

is'h Ima siccari: isnbnžjaše sup. 363. po dvig  n a erheb*n: po-
dvigneaše sup. 255. sibhna  siccari: snhnčaše sup. 254. zadthna
se suffocari: zadnhnžaše se sup. 353. o s ta n a inf. <  stati se dcsi-
stere: ostanSaha se stydosti sup. 309.

Glagoli s vrstnim nastavkom e  (III. 2.)

bčža  fugere: bčžaaha sup. 73. boja  se timere: bojaase sup.
290. božaše assem. 173. bočašete se zogr. ioan. 912, bočaba se
zogr. marc. 9/32 10/32 11/32 luc. 9/45; assem. 15. bočhr,  se
zogr. luc. 19/21 ; boese  se zrgr. marc. 6/20, bojaše  se sup. 33.
59; bočšete  se assem. 31 ; boeha  se zogr. marc. 11/18 16/8 luc. 222;
assem. 174. bolš  aegrotare: bolčaše zogr. ioan 4/47 11/2 sup.
230; assem. 15. 95; bolžaha sup. 296. dostoja  oportere: do-
stošaše assem. 75 89. dostoeše  zogr. marc. 2/26 luc. 6/4 13/16
ioan. 4/4; assem. 66. drtža  tenere: dmžaalrn sup. 394; drn-
žaaše sup. 214. 409 dmžaašete zogr. luc. 24/16, drnžaaba zogr.
luc. 4/42 19/48. hotž  velle: liotčaše zogr. mat. 27/34 marc. 4/37
6/19 7/24 9/30 10/32 luc. 9/31 10(1 15(28 18|4. 13 19(4, ioan 6(71

7|1 11(51 12(4. 33 21j 18; sup. 18. 42. 90. 114. 143. 168. 175 ter.

212. 217. 305. 308. 331. 334. 354. 359 sexies. 363. 422. 439. 541.
450. 451; assem. 20. 27. 34 39. 55. 81 bis. 82. 85. 93. 94.
97. 116. 123. 128. 151. 173 hotžaha zogr- mat. 27| 15 ioan.

6111. 21 7|44 16jl9; sup. 278. 296. 308 332 quater 333. 334

433 (botž ba 14); assem. 13 bis- 28. 40 bis. 59. 83 112- 122.

hotese  assem. 33.; hoteha  zogr. ioan. 7j39. kriča  clamare:
kričaaše sup. 201, kričaaba sup. 38. leža  iacere: ležaaše zogr.
marc. 1(30 2j4 luc. 5j25 16(20 ioan. 5|3; sup. 45. 225. 353. 403. 419

8

M. VAtJAVEC,

(leža’še 159); assem. 18. 64 68 ležaaha sup. 154. 410. lbšta
se splendere: lbšta’še se sup. 64. ml tč a tacere: mlbčaaše zogr.
marc. 14,61 sup. 324. 360; assem. 106. ml&čaaha zogr. mat. 3 4
9|34; sup. 133; assem. 89. 104. mlbcase  sup. 211; m b  u č putare:
mbučaše sup. 28. 155. 163. mnčaše 394. 404, mfanžčše 228.
mmičaha zogr. luc. 19|11. ioan 13)29; sup. 22. 38. 432; assem. 35.
161. naleža  instare: ualežaaše zogr. ioan. 11 38, assem. 97. ne-
na vid ž invidere: uenavidčaše sup. 291 nenavidčaha zogr. luc.
19|14. odrtža  continere: oditžaaše zogr. luc. 519 assem. 63.
otzstoja  distare: 'ptzstojaše  sup. 201. po munč  meminisse: pomt-
nž’sta sup. 155, pomunčaha sup. 339- prčmltča  tacere: prž-
mlbčaaše sup. 308. prčstoja  assistere: prčstojaha  sup. 354. p i. r č
pugnare: ptrčaha se zogr. ioan. 6|52. assem. 17. prileža  adiacere:
priežaaše sup. 59 priležaaha zogr. luc. 23 23. priležaha  zogr. ioan.
8|7. prisčdž  assidere: priaždčaba sup. 334. sčdč  sedere: sč-

dčalit assem. 106 sždčaše zogr. mat. 1311 26J69 28|2 marc. 10|49
luc. 1-8j35 22j55 ioan. 4|6 6|3 11|20; sup. 90. 92. 175. 334;
assem. 24. 79. 96. 106. 107. 125 sčdčaha sup. 11. 324. sč-
dehz  zogr. mat. 26|58; sed e se  zogr. mat. 26158. slyša  audire:
slyšaaše zogr. luc. 10)39 23]8; supr. 123. 179; assem. 130 sly-
šaaha zogr. marc. 6)54 11114 luc. 16|14; sup. 4. 14. 421. 430;
assem. 79. stoja  stare: stojaaše sup. 105 stočaše assem. 4. 13.
115, 176 stočalia zogr. luc. 23)10. 35 ioan 19)25; assem. 119

bis. 164. stoese  zogr. mat. 13)2 ioan 1)35 18)16 19)29; stojase
sup. 104. 151. 161. 171. 309. 324. 328. 353. 386. 402. 449; assem.
stočše 40. 114.120. 137. stoeha  zogr. mat. 12)46 luc. 23)49 ioan 6)22
18)18; assem. 115. 120. 132; stojaha  sup. 88. sty dč se erubescere:
stydžaha se zogr. luc 13| 17; sup. 331; assem. 75. stleža  deeum-
bere: sbležaaše assem. 91. st p a dormire : stpaaše sup. 265; stpaaha
zogr. mat. 25)5; sup. 102. 273 275 bis; assem. 101. svttč  lu-
cere: svbteaše sup. 108. trtpe  perterre: titpčaše sup. 360. 370.
399. titpččše sup. 421 323. ttšta  se properare: ttštaaše se

sup. 28; tt.štaaba s§ sup. 354, ttš . . 442. ummž  se dubitare:

umfcnčaše se sup. 175. ustoja  zartu^usiv: ust.oeha  zogr. luc. 23/23.
včdč  scire: včdčaht zogr. ioan. 11/42; assem. 97. 102 ve-
deaše zogr. mat. 27/18 marc. 9/6 15/10 luc. 6/8 19/22 ioan 2/9.
24: 25 5/13 6/6, 64 13/18 18/2; sup. 37. 179. 223 (včdčč’še 34
232 bis. včdč’še 266); assem. 10. 19. bis. 27. 66. 102. 104 114.
122. 176 včdeasta ass. 152 včdeaha zogr. marc 1/34 3/12 luc 4/41
ioan 2/9; sup. 2. 13. (vedččha) 331. 451; assem. 10. 176. vedese

IMPEBEEKAT KAEO SE TVOBI,

9

zogr. mat. 25/26. sup. 273, vidč  videre: vidšaše sup. 92 bis.
123. 156.308. 434. (vidččše sup. 399.) vidčaha zogr. marc. vez 3/10
ioan. 6/2 sup. 34. 37. 308. 430. 444. 447 (vidč’ha 84), assem.
13. triM : pendere: visččše sup. 369. vmzleža  avazstodat vbzle-
žaaše sup. 360, assem. 104 (vmz . .) Vbzležaaha zogr. mat. 9/10
marc. 2/15; assem. 47. 91. z a z i. r e p.sacp za&M:  zazbrčaha zogr.
marc. 7/2. z b  r S spectare: zbreah-b sup. 394 zbrčasta ass. 14
zbržašete zogr. marc. 15/47 zbrčaha sup. 334 (zbre’ha sup. 25).
zbresta  sup. 107 (aor. ?)

Glagoli s vrstnim nastavkom i:

b 1 a g o d a r b  s tvi gratias agere: blagodarbstvčaše (~  blago-
darbstv’jaaše) sup. 220. blagoslovesti  bene dicere: blago-
sloveštaaše zogr. marc. 10/16. blagoslovi  beue dicere: bla-
goslovFčaše zogr. luc. 24/51, blagoslovč(a)še (= blagoslov’j(a)aše
assem. 36. blagoslovhjasta  sup. 4. blazni  uzav&akt^stv: blaž-
nSaha zogr. mat. 13/57. blaži  beare: blažaaše sup. 281. bladi
errare: blaždaaše sup. 383, c č 1 i sanare: c('loa< ! c zogr. luc. 4/40,
cžljaaše sup. 366. 367. cžl’žaba se zogr. luc. 6/18; assem. 139.
169: celžaha se. čini  componere: činjaaše sup. 205. čudi  se
mirari: čjuždaaba se zogr. luc. 1/21 ioan 4/27; assem. 25. 167.
168; čuždaaha se sup. 291. davi  suffocare: davlčaše assem. 55.
divi  se mirari: divl’čaha se zogr. mat. 7/28 12/23 13,54 19/25
(22/33: divžaha se = divjaaha) marc. 10/26 11/18 luc. 9/43 11/14
ioan 7/15 assem. 21. 44. 57. 92. 127. 166. divVeha  se sup. 13. 38
divbjaha  se sup. 102. d viži  zivsiv: dvižaaše sup. 175. gnasiseabo-
minari: gna ž aa=e se sup. 270. gnušahz  sup. 127. goni  pellere:go-
njaaše sup. 157 bis, gončaše sup. 30; gonjaaha sup. 354. goneha  zogr.
ioan. 5/16 gotovi  parare: gotovbjaše  sup. 142. 220. 297.

hodi  incedere: hoždaaše zogr. ioan 7/1 11/54 (hoždčaše = hož-
djaaše ioan 21/18); sup. 151. 360. 383. 444; assem. 18. 27. 29.
33. 39. 52. 66. 89. 97 hoždaašete zogr. luc. 2/41; assem. 152 hož-
daaha zogr. marc. 15/41; sup. 67; assem. 20. hoždase  zogr.
ioan 5/9 8/59 10/23; hošdaha  zogr. ioan 6/66. hrani  custodire:
hrančaše zogr. marc. 6/20; assem. 173; hranjaaše sup. 361. 430.
h uli blasphemare: hulčaše zogr. luc. 23/39 sup. 30; assem. 119.
123 hiiTčaha zogr. mat. 27/39 marc. 15/29; assem. 118. 123;
huljaaha sup. 367. hvali  laudare: hvuVeie  se sup. 160. iočli
mederi: icčFčaše zogr. luc. 6/19 sup. 380 ioerčaha zogr. marc.
6/13. izgoni  expellere: izgonjahz  sup. 224. (izgonja?) ishodi

10

M. VALJAVEC

exire: ishoždaaše zogr. marc. 1/6 11/19 luc. 4/37 6/19; sup.
134. 142. 157. 209. 212. 296. assem. 139. 153. 154. 170;
izi.hoždaase sup. 151 ishoždaaha zogr. luc. 4/41. ishozdaha
zogr. ioan. 8/9. iznosi  efferre: iznošaaše sup. 362; iznošaaba
zogr luc. 1/80 22/59; assein. 65 152. 160. 168. j a r i se irasci:
jarde  se sup. 10. javi  os ten dere: javbjase  sup. 60. 69. 309.
366. 370. krčpi  roborare: krepi’Saše zogr. luc. 1/80 22/59;
assem. 152. 160. 168 kržpl&ilia se zogr. luc. 23/5. krepbjaha
se sup. 55. kr T>mi alere : krznih)ase  sup. 157. k r t>  s t i bap-
tizare: krtštaaše zogr. ioan 4/2; sup. 311. 423 (kri,); assem. 7
krbštaaha assem. 7. 153. 154. 16 ni se pigrum esse: lčnžaše se
sup. 432. ljubi  amare: ljubFčaše zogr. ioan. 11/5. 36 13/23
19/26 20/2 21/7. 20; assem. 39. (95: ljub(l)čaše) 96. 120. 132.
164. 176. 177. ljubbjaše:  sup. 157. 284. 443 ljubnjaha sup. 105.
449. m 1 t, v i distrahi: mlT,vl’eaše zogr. luc. 10/40, mlbvčaše =
mkbvjaaše assem. 130. množi  se augeri: množaaha sup 431
(množa [III. 2]?) moli  orare: mol’eaše zogr. ioan 4[48; assem.
15 55. 70. 71. 82. 85. 105 134; sup. moljaaše 28. 209. 216.
218 bis. 270. 325. 406. 409 bis. 411. 423.’ 445 ter.; mol’eaše
12 moljaasta sup. 155 iuol’čaba zogr. mat. 8|31 marc. 6|56 8|22
luc. 7j4 8|31. 32 ioan 4|31. 40 12|21; sup. moljaaba 23. 151.
296.349. 401. 406. 413. 422. 438; assem. moleaha 25. 26. 33.

47. 67. 92. moljaše:  sup. 18. 42. 88. 131. 142 151. 207. 210.
257. niol’ese  sup. 73 moljasta  sup. 4 86. 149 150. 187. molehom’
sup. 53. moljaha  sup. 26. 28. 257. maži  torquere: mačaaše sup.
37. 448 mačaaha sup. 56. 187. mamka : sup. 190. mudi  (madi)
eunctari: maždaaše zogr. luc. Ij21 muždaaše assem. 167. mysli
cogitare: myšl6aše z'gr. luc. 12jl7 myšljaaše sup. 181. 325 assem.
73 myšle.iha zogr. marc. 11 j31 luc. 20jl4; myšljaaba sup. 27.
mt/sljaše  sup. 181. nosi  ferre: nošaaše zogr. ioan 12|6; sup.

48. 431; assem. 97 nošaasta sup. 429 nošaašeta sup. 360 nošaaha
sup. 48 bis. 104. nudi,  nadi cogere: nuždaaše sup. 157 (nuž-
da’še sup. 86) naždaaste assem. 4; naždaašete zogr. luc. 24]29
assem. 4. nuždaaba sup. 28. 50 ter. oblači  induere: oblačaaše
zogr. luc. 8)27 16|19 assem. 69. 160 (možda oblača). o b 1, h o d i
circumire: ob'fcboždaaše zogr. marc. 6;6; sup. 141(obb). 212: obho-
ždaaše. obodi  abire: okoždaaše assem. 18. o ti, bodi  abire: otT>-
boždaaše zogr. luc. 2|37, otTsboždaasta sup. 151 ofihoždaaba
sup. 277. 359. 401. p ali urere: (pal’eba sup. 28). peni  spu-
mare: pčnjaaše sup. 297. pleni  captivuin abducere: plenjaaha

IMrKBFEKAT KAKO SJfi TVOBI.

11

sup. 142. pohodi  ambulare: pohoždaaše zogr. luc. 18|3; assem.
44. 81 pohoždaaha zogr. ioaii 19(31; sup. 102. 151. 363. 401. 430.
438 (pohodčaha = pohodjaalia 450); assem. 7. 70. 117. pokori
se obedire: pokorčaha se sup 22. pokoraaha se sup. 24. pomoli
precari: pomoljahomz  sup. 53. ponosi  vituperare: ponošaa-

šete zogr. mat. 27(44 marc. 15(32. prčti  minari: prčštaaše zogr.
marc 3(12 8(15 luc 8(29 23(40; sup. 145. 185. 312. 362. 367.
409; assem. 56. 69. 119. 123 prčštaaha zogr. marc. 10(13 14(5 luc.
18| 15. 39; assem. 80. približi  se appropinquare: približaaše
zogr. luc. 22! 1. prihodi  advenire: prihoždaaše sup. 151 assem. 81
prihoždaaba zogr. marc. 1(45 sup 102 151, 363. 401. 430. 438.
assem. 7. 11. (prihodčaha = prihod’jaaha sup. 450). pr in osi
adferre: prinošaaše sup. 258. 29J 398 prinošaaha zogr. marc. 1|32
10( 13 luc. 18(15; sup. 225. 413. pri vodi  addučere: privoždmha
zogr. luc. 4(40; sup. 14 354. p r o h o d i transire: prohoždaaše
zogr. mat 4(23 9(35 luc. 5:15 7 41 13(22 17(11 19(1; assem.
44. 50. 76 prohožcbiaha zogr. luc. 9(6. assem. 70. prosi

quaerere: pro^aaše sup. 18. 152 341 prošaaha zogr. marc. 15(6
luc. 23(25; sup. 276. 412. (proš.Vha sup. 363). raci  velle: račaaše
sup 127. radi, rodi  euram gerere: radčaha = radjaaha, ako
oblik nije od radčti, sup. 134; r<-ždauha sup. 334. ra shodi  se
dissolvi: rashoždaaše se sup 83 sadi  plantare: saždaaba zogr.
luc. 17(28. slavi  celebrare: slavl’čaše zogr. luc. 13(13; assem. 74
slavl’6aha zogr. marc. 2(12 luc. 5(26 7[ 16; assem. 64 65. sla-
tibjase  sup. 85. 160. 190. 395; slavhjasta  sup. 106 slavleha
zogr. mat. 15(31, slanjaha  sup. 14. 237. 432. 450. služi  mini
strare: služaaše zogr. mat. 8115 marc. 1(3 luc. 4(39 12(2; sup. 73.
208; assem. 46. 97 služiaha zogr. mat. 4|1 marc. 1 13 15(41
luc. 8(3; sup 354; assem. 157. stavi  statuere: stavbjaše  sup.
142. 175. 430; stav(b)jaše  sup. 149 stavbjalia  sup. 22. 301. 447.
450 stroj  i parare: strojajaše sup. 289. suši  siccare: sušasta
sup. 429. s t>  b 1 a z n i seandalum praebere: szblužneha  zogr.

marc. 7(24 (možda stblažnja). sthodi  descendere: sthoždaaše
zogr. luc. 10(30. 31; assem. 72. 73. s t>  k r u š i conterere: .vtkru-
šaaha zogr. marc 5(4 s r B m o t r i spectare: samiotraaše sup. 69,
stbmoštraaha sup. 137. sbmotreše:  sup. 175. st«  tvori  tacere:
8'btvorčaha zogr. marc. 3(6. taji  occultare (možda taja): tajaše:

sup. 110, taeše  assem. 163. 168. tajaJia  sup. 73. tčši  consolari:
tžšaaše sup. 64. toči  agere, tundere: točaah'B sup. 46. torni
affligere : tombjaše  sup. 175. taži  urgere: tažaaše sup. 153.

12

M. VAB JAVKO,

296. 442 tažaasta sup. 155. trudi  se laborare: truždaahb se
sup. 46 truždaaše se sup. 205 bis. 360. tvori  facere: (zbIo)
tvorjaahi. sup. 331 tvorčaše zogr. marc. 6|20. 21 15(8 lue. 9 34
tvorčaše luc. 24[28, ioan 2 23 5jl6 6|2; assem. 4. 13 bis. 173 bis.;
tvorjaaše sup. 291.405.442; tvorjajaše sup. 360 tvorjačše — tvor-
jajaše sup. 205; tvorčjaše sup. 329. tvoraaše sup. 148. 152. 313. 431.
432; tvorčaše sup. 14. 151. 202. 206. 218. 292. 399. 434; tvo-
rččše — tvorjaaše sup. 146; tvorč’še sup. 325. 399 tvorčaha zogr. luc.
6)23. 26 tvorjaaha sup. 297. 331; tvoraaha sup. 166; tvorčaha sup. 11.
64. 82. 244. 296. 370 bis. tvor jase},  sup. 201. 202. 435; tvoreše  sup.
14. 41. 73. 325. tvorasta  sup. 18 tvorjaha  sup. 287. uči docere;
učaaše zogr. mat. 5j2 marc. 1121 2)13 9j31 lOjl luc. 5j3 ioan 7)14
8|2; sup. 52 161. 306. 307. 309. 364; assem. 21. 63. 93. 127. 137
učaaha sup. 33. 52. 297. učaše:  zogr. mat. 13|54. u i s t i affirmare:
uištaše  sup. 431. vadi  accusare: važdalm  zogr. ioan. 810.

veseli  se delectari: veseljaahomb se sup. 229; ve3el'čaha se sup.
423. vlači  trahere: vlačaaha sup. 104. 419. vzhodi  inire: vtho-
ždaaše sup 209. v'Blaž  i ingredi: vBlažaaše assem. 18; VBlažaaha
sup 102. vulažaše  zogr. ioan. 5|4. v b  shodi  ascendere: vBsho-
ždaaše zogr. marc. 6 56. v r B z b r a n i x.«Xušiv : V6zbrahe.se  zogr.
mat. 313. v r B z nosi  avacpspsiv: vBznošaaše se zogr. luc. 24|51;
assem 36. rt z v o d i educere: VBzvoždaaše sup. 204. zahodi
Sustv: zahoždaaše zogr. marc. 1 32. ženi  se jocp.sCv: ženčaha se
zogr. luc. 17(27.

Glagoli s vrstnim nastavkom a :

b b  r a t i se pugnare: b’rahonn  se sup. 53. glagola  loqui,

dicere: glagolaahb zogr. ican. 12/49 supr. 281 bis. glagolaaše zogr.
marc. 2|2 25, 27 3(23 4)21. 24. 26. 30. 33. 34 5 28. 30 6(4. 10.
14. 18 744. 20. 35. 8(24. 32 9(1. 24. 31 12(35. 38 14(31 luc.
1(64 2(38 3(8. 11 536 6(5. 20 8(4 9(11. 23. 31. 33 10(2 11(27.
37 12(54 1343 14(7. 12 15:32 16(5 2140 23(33. 42 ioan 2(21. 22
4(27 665. 71 8(27 12(33 sup. 16. 23. 38 ter 52. 56. 58. 65
bis. 74. 77. 78. 82. 101 ter. 105. 171. 181. 185. 211. 223 bis.
224 bis. 228. 246. 258. 261. 263. 269. 281. 284. 301. 307 ter.
308. 311. 313. 332- 349. 360. 362 ter. 364 quater. 372. 408.
410. 412. 433. 444. 450. 451 glagola’še sup. 225. 264. assem.
7 bis. 20 bis. 23 bis. 25. 27. 28. 31. 34. 48. 66. 74. 89. 90. 92 bis.
93 bis. 119. 123. 128 130 139. 144. 155 bis. 168. 172 bis
glagolaasta sup. 10. 358 glagolaakonrb sup. 53 glagolaaha zogr.

IMRERFEKAT KAKO SE TVORI-

13

mat. 9| 11 27|41 marc. 2|16 3|21. 22 4j38. 41 5[8 6|15 bis. 9|26

11 {5 14|2. 17 15)3. 31. 35. 16|3 luc. 6j 11 22|65 24|10 ioan

8)25 9(16 10|4l 11(47 12)29 16)18 19)3. 21; sup. 14. 22. 24. 53.
54. 101 ter. 123. 158 bis. 188. 238. 243. 285 ter. 286. 288. 300.
312. 354. 367. 383. 433 (glagola’ha 286); assem. 13. 14.17. 19. 20
ter. 21. 22 bis. 23. 25. 26. 28. 29 bis. 31 septies, 32. 33 bis. 40

ter. 47. 50. 64. 89. 91. 96. 103. 112. 117. 118. 121. 123 ter. 144.

166. 172 bis. 175. glagolaše:  zogr. mat. 12)22 13|34 14)4 21)45
ioan 5)18 6|3 7)13 8|3l 9)9, sup. 56. 99; glagolaha:  zogr. mat. 9)34
13)45 26)5 27)12. 47. 49 marc. 2)24 ioan 4)33 5)10 6)14. 42 7)11.

12 bis. 25. 31. 40. 41 bis. 8)19. 22 9)8. 9. 10. 16 10120. 21.

24 11)36. 56 12|29. gr,na  pellere: ženžaha sup. 13. 145. iška
quaerere: iskaaše zogr. mat. 26)16 marc. 14)11 luc. 6| 19 9)9 19)3
22|6; sup. 13. 233. 271 (iska’še 164); assem. 81. 103. 117. 139.
169. iskaahovč  assem. 152 iskaašeta assem. 152 iskaašete zogr.
luc. 2)14 assem. 152 iskaaha zogr. mat. 26)59 macr. 11)18 14)1.
55 luc. 4(2 5)18 11|16 19)47 21|2 ioan 5)16 7)11; sup. 28. 354;
assem. 10. 20 bis. 21. 22. 63. 95. 106. iskase:  zogr. ioan 19)12
iskahove  zogr. luc. 2)48 iskaseta  zogr. luc. 2)49 iskaha  zogr. ioan.
5| 18 7)11.30 10)39 11|8. 56. kaza  monstrare: kazaaše sup. 306.
310. 312. 400. klica  clamare: klicaaha sup. 31. kova  eudere :
kovaaše sup. 292 kovaaha sup. 85. 1 i z a lambere: lizaaše sup.

126. 170. maža  ungere: mazaaše sup. 290. 448. zogr. luc.
7|38; assem. 134 mazaaha zogr. marc. 6) 13. meta  iacere: me-
štaaha sup. 159. obliža  lambere; oblizaaha zogr. luc. 16)21;
assem. 68. piša  scribere: pisaaše sup. 90. 92. pisaše:  zogr.
ioan 8)6. 8. p laka  flere: plakaaše se zogr. marc 14 72 luc.
22)62; sup. 201. 327; assem. 176 plakaaha se zogr. luc. 8|52 23)27.
sup. 28, assem. 71 ; p laka  la vare ; plakaaha zogr. luc. 5/2 assem.
73. phva  spuere: plbvaaha zogr. marc. 15)19 sup. 367, pljueha
assem. 118. prijema  prehendere: prijemljaaše sup. 285. pri-
jembjase:  sup. 201. r i, p 'i. t a murmurare: ri.pbtaaha zogr. luc.

5) 30 15)2 1917; assem. 17. 65. 81. 161. nputaha:  zogr. ioan.

6) 41. skr hžhta  stridere: skrbžbtaaše sup. 9. 16. skrbžbtaaha
sup. 300. stena  gemere: stenaaha sup. 288. strada  pati:
stradaaha sup. 67 s bi a mittere: sblaaše sup. 354. 374 sini  m a
se awif/o[jM  sbnimaaha, ?e zogr. luc. 5)15. tika  trudere: tbkaaha
sup. 104. tzkaše  sup. 28. veza  ligare: vezaalia zogr. luc. 8)9,
sup. 354; assem. 69. v i z i s k a quaerere: vbziskaaše sup. 161.
zb da aediticare; zbdaaše sup. 208. z r b v a vocare: zbvaaše sup.

3

14

M. VALJAVEC,

360, assem. 40. zovčaše sup. 390 zmvaaha zogr. ioan. 12|13,
assern. 98. zovčaha sup. 237. vuzmvaaha zogr. marc. 10|49.
ž b  d a cunctari: ž^daaše sup. 230, žbdčaše sup. 52 žbdSaha
sup. 26, židčaha sup. 95.

Glagoli s vrstnim nastavkom ova  (od ua):

besedova  dicere: besčdovaaše sup. 270 besšdovaašete zogr. luc.
24|41. besedovaasta  assem. 3 besedujaše:  supr. 223. 451. blag o v S-
stsvova  blagovestvovaše  zogr. luc. 3; 18. celo  v a

osculari: cSlova’še sup. 37 cSlovaaha zogr. marc. 9; 15. darova  do-
nare: darovaaše sup. 367. k r a s o v a ornare; superbire: krasujase :
sup. 259. kup ova emere: kupovaaha zogr. luc. 17 [28. nego-
dova  aegre ferre: negodovaaše sup. 370. obrazova  formare:
obrazovaaše sup. 370. pokazova  ostendere: pokazovaaše sup.
74. p o s 1 S d ova sequi: posledovaaše assem. 144. prazdt-
n o v a festum celebrare: prazdbnovaaha sup. 95. r a d o v a se lae-
tari: radovaaše se sup. 79 radovaaba se assem. 75. 168. rcidu-
jase  se sup. 432 ; radovaha  se zogr. luc. 13|17. s -b v S-
dStelbstvova  testari: s^včdetelbstvovaaše zogr. ioan. 12jl7,
sTbvždStelbstvovaaha zogr. marc 14 56. 57; assem. 98 127. (sb . .)
sT.vdtova  consulere: sibvStovaaše sup. 142. trčbova  opus ha-
ere:  tršbovaaše sup. 225; trčbovaahomn sup. 101. trebovaše:
zogr. ioan. 2|24; trebujaše  sup. 226. v Sr ova eredere: vSrovaaše
up. 437 vbrovaaba zogr. ioan. 12[37; sup. 22; assem. 20. 34.
98. verovaha  zogr. ioan. 7j5 12| 11. assem. 34. vtziskova  quae-
rere: vnziskovaaše sup. 162.

Ovo toliko množtvo oblika na Salrt aahn s umetnutim a prema
dosta neznatnomu broju oblika na Sb t,  alm sve me sili misliti, daje ono
a ne  analogijom umetnuto, vec bistven znak imperfekta. Tuj se, mni-
jem, ipak ne može uzimati, da je rjegji oblik i stari j i kao kod aorista.
Udara i to u oči: kad dolazi to analožko a  svuda umetnuto, za
što ga neima u istih spomenicih i u glagola III. 1. i V. 1.? za
što se nikada ne Sita n. p. imSjaahb, delajaaln., ako se gradi od
osnove presenta imčje, delaje, kako dolazi n. p. bijaalru, pbjaalrb,
v r bpijaab'b od osnove bije, pije, v^pije?

Ali odkle ono a ?

D ržao sam do ne davna, da je Bopp ipak pravo slutio, kad je
vergl. gramm. 2. 399 kazao: das slavische imperfekt ergibt sich
als ein compositum des themas des bauptverbums mit dem aus

IMPEREEKAT KAKO SE TVORI.

15

dem isolirten gebrauche entvrichenen imperfekt der sanskritisehen
ivurzel deren a sieh in dieser slavischen zusarnmensetzung durch
alle personen der drei zahlen uuverandert beliauptet hat, vielleicht
in venvachsung mit dem augmcnt Gewiss ist, dass das hilfsver-
bum des altslavisehen imperfekts in einigen personen namentlicli
in denjenigen, deren endung mit einem t anfangt, dem sanskriti-
schen imperfekt der wurzel as iiberraschend gleicht, indem z. b.
in der zweiten person plur. aste dem sanskritisehen asta und grie-
chischen t,ste  gegeniiber steht.

Boppa drži se i Daniele.  Gledaj istorija oblika srpskoga ili hr-
vatskoga jezika 299, gdje veli: do — osnove dolazi od korijena,
od koga je u slovenskim jezicima osnova jes  glagolski oblik pro-
iloga vremena koji bez ličnijeh nastavaka glasi asa —, od toga
prvo a ostaje u slovenskim jezicima ... Za Boppom povodi se i
Leskien  veleči: der hauptsachlichste unterschied vom zusammen-
gesetzten aorist besteht darin, dass das hilfsverb des imperfekts
stets anf a anlautet.

Ovoj teoriji Boppovoj Miklošič pag. 27 prigovara: naeh Bopps
tbeorie warc der vorgang dieser: an das thema des hauptverbnms
piša ist ain. aus altindischem asam getreten, daher pisaaln.. Darauf
dass mit ase in der II und III sing. das ain. asis, asit nicht
stirumt, will ich kein gewicht legen, wol aber muss ich zn be-
denken geben, ob, wenn das ain. imperfekt asam in der II und
III dual und in der II plur. astam, astam und asta mit piša ver-
bunden wurden, die alteren formen wie pisaašeta pisaašete moglich
sind, -vvelche icb als die echten imperfektformen glaube ansehen
zu sollen. Dass in nesšaht das dem ah'!, vorhergehende e hiemit
nicht erklart ist, ist klar.

Ja sam Miklošičeve prigovore ovako uklanjao: u indštini po-
stoji jedan preterit od koriena as sa augmentom: a + as = a s
u obliku asam asis asit, asva, astam, astam, asma asta asan. Taj
preterit rabi sam za se kao samostalno vrieme kao u grštini f.v u
latinštini eram itd., ali bez augtnenta i bez početnoga vokala u
obliku sam sIs sit itd. rabi, da drugomu glagolu nastane preterit,
aorist — Boppov vieltormiges augment-praeteritum erster bil-
dung —. Ali u indštini ima glagola (po Benfeju § 853 i 856
s osnovoin na (;  sh ili h, u kojoj neima vokala a), koji grade pre¬
terit od koriena as s dodanim tematskim vokalom — po Boppu
veznim vokalom — i augmentom: a -f- asa = asa, nu opet bez
augmenta i bez početnoga vokala u obliku sam sas sat, sava satam

16

M. VALJAVEC,

satam, sama sata san, n. p. od di<j: ddikšam, ddikšas, ddikšat
itd. Ako je ono sam sIs sit itd. nastalo od asam asls aslt itd., to
se može pomisliti i oblik asam asas asat, asava asatam asatam,
asama asata, asan. Od toga tako pomišljenoga pretenta glasio bi
preterit u staroj slovenštini: ahn aše(s) aše)t; ahovč ašeta ašete;
aliomt ašete aha. Ovaj preterit mislio sam, iztisnut je odavna iz
samostalne porabe: od onda kako mu je funkcije preuzeo složeni
preterit od osnove by aor. bylrt> impf. bčalrn. Ono početno a —
augmenat spojen s početnim vokalom a od as — ostalo je kod
tvorenja imperfekta, a kod tvorenja aorista izpalo je, kao izpada
u indštini i grštini, za to da bude koli po značenju toli po obliku
razlika megju imperfektom i aoristom, pak sam to a držao da je
jedini ostatak augmenta u slovenštini sačuvan s toga, što je spojen
s početnim vokalom glagola. A imperfekat gragjen na indsku i
grčku bez pomočnoga glagola —- prosti imperfekat — držao sam
da je izčeznuo, iza kako je u porabil uuišao složeni imperfekat,
koji bi sve to više mah preotimao, kako su u zakutak potisnuti
prosti aoristi kad su složeni mah preoteli te u srbštini neima pro¬
stega aorista, j er što u knjiži dolazi, to nije iz naroda, več je une¬
seno iz stare slovenštine kao erkovnoga jezika. (Sravni Daničič
istor. 320). Tako isto, mislio sam, nestalo je i u latinštini prostoga
imperfekta, kad je počeo jeziku rabiti složeni imperfekat gragjen
polnočnim glagolom, komu je osnova fu, u obliku bam od fuam:
Jegebam od legefuam. Sto se tiče tematskoga e, to ono nasporuje
ua e kao i u latinštini: legebam, da se tim nasporom označuje
trajanje čina, pa i za to, da bude i tuj formalne razlike megju
aoristom i imperfektom: vedolrn, vedčahm, prem da se ne može
tajiti, da je ta oznaka uz alrt suvišna i prem da bi bilo a u aln>
suvišno uz naspor tematskoga vokala. Držao sam dakle, da je
onaj imperfekat pomočnoga glagola alrr. aše itd. stupao do osnove
glavnoga glagola: pletčali od plete, plete alrt, iskaalrn od iska-ahn,
nošaahm od nosi, nosie, noše, nošč, noša-ahn.

Sada uvažujuči Miklošičeve prigovore osobito onaj, da sloven-
ština ne poznaje augmenta, i da neima uzroka, zašto bi se oblik
pomočnoga glagola u imperfektu razlikovao od oblika u aoristu,
zabacujem ovu teoriju, kao zabaeujem i onu, koju je Schleiclier
od Miklošiča usvojio, po kojoj se imperfekat gradi preko jeh od
jes, jer po njoj ne umijem tumačiti oblika vedčaliB, bijaali i^ ljub-
ljaahb, kao i teoriju dr. Fr. Milllera (liber das latein. perfekt), jer
od plet-aya-s-am ne mogu dobiti pletčahm, ta od aja ne biva ča,

IMPERFEKAT KAKO SE TVORI.

17

prem da ai biva č. Sada držim, da se imperfekat tako tvori, da
se glagolsko) osnovi njegdje kakova je u presentu a njegdje ka-
kova je u infinitivu dodaje č,  koje je identično s onim a , kojim
se u indštini i grštini pravi perfektu osnova n. p. ind. veda grč.
oida, koje a produženo u oblikn e,  dolazi u jedinom ostatku per-
fekta u staroj slovenštini: včde, koji se oblik, na što je več Les-
kien Curtiusa opozorio, čudnovato podudara s aiolskim oblikom
EOtSvj-p.i, gdje dolazi « produženo i promienjeno na 7). Sravni i
lat. viderunt. Tomu se dade prigovoriti, da perfekat nije vrieme
prošlosti več sadanjosti. Istina. Ali perfekat ne rabi samo latin-
štini za pripoviedno vrieme, nego več u klasičnoj sanskrštini pre-
uzima funkcije preterita, najčešče u značenju grčkoga aorista
(Bopp 588). Teži bi bio prigovor, da je ono č rabilo za tvorbu
perfekta s kasnijim značenjem preterita, a ne za oznaku trajno¬
sti čina. To isto može se prigovarati i Boppovoj teoriji, po kojoj
je a u aht spojeno doduše s početnim vokalom pomočnoga gla¬
gola augmenat, a augmentom označuje se samo prošlost čina. U
tom pogledu ima Miklošičeva ttorija svakako prednost pred svirai
ostalimi teorijami, jer ona iztiče, da se nasporom tematskoga e na
6 prilikuje trajanje čina, prem da strogo uzamši u smplčtati od
stplesti nije označena toliko trajnost koliko iterativnost, niti je
naspor osnovnoga vokala, kad od perfektivnib glagola nastavkom
a  postaju verba iterativa, neobliodno potreban, kako kaže n. p.
prigotovljati sup. 450 itd., i srbski gonjati od goniti i t. d. Ja uzi-
mam: Dok je perfekat več s funkcijom preterita živio, osječalo
se je svakako, da se onim e označuje prošlost, pak nije toli nesgra-
pno pomisliti, da se je to e kašnje počelo dodavati osnovi a k toj
jošte prijašnja oznaka preterita bi>. Tako je jedno vrieme od po-
jedinib osnova — onih na suglasno — za preterit u porabi biti
moglo jedno uz drugo do pet oblika, recimo od osn. ved: ■''včde
(možda vede kao perfekat s funkcijom preterita), ved"B, ves - i>, ve-
doht i vedečh r t (odkle vedeahTt), a od osnova na samoglasno do
tri oblika, od osn. pi: *pija, piht i pijaaht. Oblik *vedč A pija
izčeznuo je rano. Oblici vedi> i vest potiskivali su se pred ve-
doht u zakutak te su kriepko živ jeli samo oblici vedoht i vedeaht,
piht i pijaahi). Recimo da je u to doba jezičnoga razvoja nasta¬
jala potreba razlikovati i na preteritu trajanje čina, pak je je¬
zik dulji oblik preterita primao za oznaku trajnosti prošloga čina.

Tako to e pripada osnovi imperfekta. Tomu e asimiluje se
prednje tematsko e, kako je n č u nčktto itd. nastalo od neve

18

M. VALJAVEC,

preko neč nčč. Nn tematsko e moglo je postati č i tako, da se
megju e i S umeče j da se ziev ukine pak se e sa j slieva na č,
kako se tematsko e sa imperativnim znakom i  slieva na č: vedčte
od vede-i-te. Tako je i vrstni nastavak e u glagola treče vrste po
Miklošiču stammbildungslehre 433 nastao od staroindskoga na¬
stavka ja premetnutoga na aj, što no u slovenštini glasi ej pak
vezčti stoji mjesto vezejti. Napokon može tematsko e postati č tako,
da se megju e i 6 umeče j da se ziev ukine pak se e sa j slieva
na e, kako se e u niječnoj cestici „ne“ slievne na e, kad se na nju
nasloni enklitični oblik jsmt, odkle biva nčsmn, nčstn itd. Ovo Mi¬
klošič tumači tako, da se je e na č obratilo u zamjenu za izpalo j,
lautlehre 52. 6. [i) veli: „č entsteht aus e zum ersatze eines nach
diesem ausgefallenen consonanten: včsm aus vedam . .; so ist wobl
auch nčsmn aus nejesmu, richtiger nejsmb zu beurteilen: das jesmn
hatte enlditisch sein e eingebtisst. (Vergl. lit. ne ra aus ne Ira non
est.) Sravni i novoslov. nčmam od ne jmam. Ovo se č iza (S ž š
pak iza j mienja na a. Tim putem dolaze dva ž jedno do drugoga
ili a do ž : čč ili ač pa se megju nje umeče j, da se ziev ukine,
iza koga se č mienja na a pak se za tim j obično izbacuje, riedko
ostaje n. p. bljud: bljude, bljudeč (bljudejč) bljudčč bljudejč. blju-
dčja obično bljudča; mog:  moge, može, možeč (možejč) možčč,
možač, možajč, možaja, obično možaa;  pi:  pije, piječ (pijeje), piječ
pijač, pijajč, pij aj a obično pijaa; dvig  n a:  dvigne, dvigneč,
(dvignejč) dvignčč, dvignčjč, dvignčja, obično dvignča;  b o t e:
botčč, botčjč, botčja, obično hotča; ljubi:  ljubie, ljublje, ljub-
Iječ, (ljubljejč) ljubljčč, ljubljač, ljubljajč, ljubljaja, obično Ij ub¬
ij a a; dČla:  dčlač, dčlajč, dčlaja, obično dčlaa; dčja:  dčjač,
dčjajč, dčjaja obično dčjaa,  ili dčje, dčječ (dejejč) dejčč, dčjač,
dčjajč, dčjaja obično dčja  a,  ili dč: dčč, dčjč, dčja cesto, dča;
v čr  o v a: včrovač, včrovajč, včrovaja, obično včrovaa,  ili rjegje:
veruje, včruječ, (včrujejč), včrujčč, včrujač, včrujajč, verujaja, vje-
rujaa, obično sažeto v č r u j a.

Ovdje je ee prešlo na č j a obično ea  istim procesom, kojim od
— č č m l  u sing. loc. mase. i neutr. složene deklinacije postaje
č j a m n obično čarni.; (gledaj Miklošič lautlehre 193 3. A. a),
gdje veli: aus čje wird durch če zuniichst ee, aus diesem durch
das den hiatus aufhebende j — čja und aus čja — ča im sing. loc.
m. n. der zusammengesetzten declination): n. p. sup. 337 slovo sve-
taago Epifanija ... o sunitu gospodi našego grobbnčjamu  po
smpashnei macč divmno byvmšu; sup. 348 vm adbsteami  grobe

IMPERFEKAT KAKO SE TVORI.

19

ležitm; assem. 156 na krilč c r k o Tinžami.;  assem. 45 li edi-
nogo drmžit se, a o drnzž  a in 'b ne bresti vbči.netm; assem. 44
pri mori galileistčamn;  assem. 92 iže postyditi> se mene
i moih i. slovesa vt. rodž senri. prčljubodčimm i grči  i, n e a m m,
i synm človččb postydit r b se ego; assem. 47 vt> c(čsarb)stvii n e-
b e s n n e a m it (i 53); assem. 16 vm životč vSčmžam.

Na ovako pripremljenu osnovu stupa sa  od *asami bez početnoga
vokala kao u indštini. Od toga sa biva u slovenštini he  (preko se), na
što stupaju krnji osobni nastavni sing. m,*, t; dual vč, ta, te; plur.
mm, te, n(t). Pred nastavci m, mm i n(t.) nasporuje pomoeno, možda
tematsko e  u he na o  kao u indštini a  biva a pred m  i v,  a u
grštini e biva o pred p. i v. IT 1. sing. kad krajnje m odpada,
slabi o na m, kao je sing. acc. rabm nastalo od rabo-m, a u 3.
plnr. slieva se o sa n  na a. Pred e  mienja se h  na s , a soglasno
s  i t u  2. i 3. sing. na kraju odpada bez traga. Tako dakle od
gore navedenih oblika bljudča, možaa, pijaa, dvignita, hotea, ljub-
ljaa, džlaa, dčjaa i dea. včrovaa i veruja glasi osnova imperfekta
bljudžah, možaah, pijaah, dvignčah, hotčah, ljubljaah, delaah, de-
jaah i dčah, verovaah i včrujah a 1. sing. bljudčahm, moža a hm itd.

Malo spreda kazano je, da je oblik e j a h m i ajahm  veoma
riedak. Kao što sam u spomenicih, koji su mi za ovu razpravu
rabili, u sing. loc. mase. složene. deklinacije samo jedan put našao
oblik Sjamb sup. 337 grobunčjamb, tako sam našao samo jedan
put oblik čjahm i šest puta ajalrr. sup. 363 smokovLnica ismhnč-
jaše; sup. 218 to st nimm pepelomm r a s t v a r <5 č š e (čitam rastvar-
jajaše) sup. 289 č’to pače na dobro tvoreštaago podvižeši se aky
Saulm Daydom pomagaje a toboja pospčšajemm, pače se na zavistu
strojajaše  tebe imčjašte i jakovi ji otroci draga’go i madraago
Josipa vi tbmnyj Egyp’tm pustiše . . .; sup. 205 vtsemi obrazy
tvorjačše  (čitaj tvorjajaše) spehrn vmgoditi bogu sup. 146 Gri-
gorii smborti tvorččše  (= tvorjajaše); sup. 360 mytare apostoly
t vorjaj a še. sup. 329 tvorčj aše. Arno moglo bi se pribrojiti sav. 141
spčjaše, sav. 30 smmžjaše i sav. 133 znajaše. — U drugih spomenicih
čita se tako nješto češče. Tako n. p. u knjiži: Drevnij Slavjanskij pere-
vodm apostola i ego sudbby do XV. v. Grigorija Voskresenskago
pag 63, gdje se opisuje Tolkovyj apostolm 1220. godine, navodi se
vladčjahutb 163, znajahutb 203, (dčjašetb 231, dčjahu 33), pag. 99,
gdje se opisuje ohridskij apostolm napominje seirnčjahomu; itd. —
Isto se čita i u kasnijih srbsko-slovenskih spomenicih n. p. u životu
svete Petke, patriarha bugarskoga Jeftimija u Starinah IX. 55 imž-

20

M. VALJAVEC,

jaht, 53. 58 imčjaše; u psaltiru Branka Mladenoviča kojega je
Miklošič u IV. knjiži Starina komad priobčio: bčjahu48; bolčjahu
43, bolčjašete 33; itd. Isti navodi još iz mladen. bolčjahb hotčjahn,
jadčahn, mnčjahb, progrčjahb, uvedčjah ; iz šiš. čbtčjahb, idčjahb,
rastčjahn.

Imperfekat gradi se dakle od osnove imperfekta, koja se dobiva
od osnove presenta ili infinitiva. U njekoliko glagola dobiva se
osnova imperfektu od osnove presenta i od osnove infinitiva. Na
moju grade osnovu imperfekta od osnove presenta  1) glagoli
bez vrstnoga nastavka osim onih na a  ili na e, 2) glagoli s na¬
stavkom n a, 3) glagoli s nastavkom i ; 4) glagoli njeki s na¬
stavkom a, koji se u presentu ne svršuju na -aja (V. 2 i 3); a
od osnove infinitiva  1) glagoli bez nastavka oni, kojim se
osnova svršuje na a  ili na e  (osim pč = poj), 2) glagoli s na¬
stavkom e,  3) glagoli s nastavkom a,  4) glagoli s nastavci ua od-
kle ova; a od jed ne i druge osnove  dva tri glagola s na¬
stavkom a  i s nastavkom ova.

A. Od osnove presenta.

1. Glagoli bez vrstnoga nastavka osim onih, kojim se osnova
svršuje na a ili č (osim pč — poj),
osnova

glag. preš. impf. oblik 1. sing.

21

Što osnove na a i ž odvajam od ostalih osnova glagola, ovoga
razreda, uzrok je taj, što nišam čitao nikada oblik znajaaliT., smrnč-
jaahT., koji bi ipak dolazio, da se imperfekat gradi od presentne
osnove z naj e, smmžje.

Tako valjda i n friz.: d ž 2. 19 oni naga odeachu (eitam
odžahu, možda odžjahu); grž 2- 20 oni mrzna zigreaclin.

2. Glagoli s vrstnim nastavkom n a:

sTbhna, -ne, -než, (-neje), -nžž, -nžjž, g ja, st.1i  n č a hm

Tako i'

sta, -ne, než, -(nejž), -nžž, -nžjž, -nžja, stanža-hi..

3. Glagoli s nastavkom i:

a) vrstni se nastavak i  s prednjim soglasnim pred tematskim e,
slieva na mehko suglasno, samo r  dolazi neomekčano:
moli, -lje, -ljež, (Ijejž),-ljžž,-ljaž, Ijajž,-aja, moljaa-hm.
mysli, -šlje, -šljež, -(šljejž), -šljžž, -šljaž,

-šljajž, -sijaja, myšljaa-hm.
hrani, -nje, -njež, -(njejd), -njež, -njae, -njajž,

jasni,

bi az n i,

maži,

suši,

služi,

nosi,

lazi,

-njaja, hranjaa-hm.

-šnje, -šnjež, -(šnjejž), -šnjžž, -šnjaž,

-šnjajž, -šnjaja, jašnjaa-ln.
-žnje, -žnjež, -(žnjejž), -žnjžž, -žnjaž,

-žnjajž, -žnjaja, blažnjaa-hT.

kržpi,

ljubi,

slavi,

-žaja,

-lje, -ljež, -(Ijejž), -ljež, -ljae, -ljaje,
-ljaja,

-lje, -ljee, -(Ijejž), -lje«, -1 ja«, -Ijajž,
-ljaja,

-lje, -lje«, -Oje jej, -lje«, ljae, -ljaje,
-ljaja,

la žaa-h m
kržpljaa-hm.
1 ju bij aa-hm.
s 1 a v 1 j a a-h

blagoslovi:  4 blagoslovtjasta; gotovi;  142. 220 i 297 go-
tovbjaše; javi:  60. 69. 309. 366 i 370 javbjaše; kržpi:  55.
krepbjaha se; krtmi: 157 krtmbjaše; ljubi:  157. 284. 443
ljubbjaše, 105. 449 ljubnjaha; slavi:  85. 160. 190. 395 slavb-
jaše, 106 slavbjasta, 14. 237 432 i 450 slavbjaha; stavi:  142.
175 i 430 stavbjaše. 22. 301 i 450 stavbjaha; torni: 175 tombjaše.

Pazi ipak, da tako dolazi samo u osnovah, u kojih pred vrstnim
nastavkom i  stoji suglasno, koje kad se mekša dobiva 1 uza se:
p, b, v, m.

IMPEBEEKAT KAKO SE TVOKI.

23

Veoma riedko to b izpada a da u osnovi ne učini ni kakve gla¬
sovne promjene n. pr. mlbvčaše  assem. 130 (čitarn mlbvjaaše),
pohodčaha i prihodčaha  sup. 450 (čitam — djaaha); sup.
134 radčaha, što bi se moglo citati radjaaha, ne dolazi li od ra-
dčti; sravni i sup. 149 stav(n)jaše; sravni i Miklošič 3. 117 vnsho-
dčhb, slbzčhb, pokusčhb, prinosčhb, slavčhn — sup. 260 izbaviaše
držim da dolazi od izbaviati mjesto izbavljati ne od izbaviti, kako

kakova je, kad joj se vrstni nastavak a sa prednjim zieva radi
umetnutim j odbaci:

čaja,  ča, čač, čaj 6, čaja, č a a-h b: čaaše zogr. lue. 23151. dčja,
dč, dee, deje, dčja, d č a-h b: dčaše ass. 90, dčašete cloz. kop.

26

M. VALJAVEC

mat. 6:24, galileistčmb zogr. mat. 4jl8, grešimemb zogr. marc.
8(38, nebescčmb zogr. mat. 8jll, večbnemb zogr. ioan. 6|27 itd.
Kao predtečc obliku čh r r> smatram oblike s apostrofom: be’še sup.
13, be’ha sup. 296; idč’se sup. 360; mt.rč’ha sup. 296; tresš’še
sup. 237; hote’še sup. 13, hotž’ha sup. 14; včdč’še sup. 266;
zi.rčdta sup. 25. — Evo sada oblike sažete, koji dolaze u pomenuta
tri spomenika: (od b y neidu ovamo oblici bčh'b sup. 93 itd besta
sup. 358 bis. 361: bčste zogr. mat. 26143 luc. 5| 10 9|30 24|13 ;
assem 44. 105. 134, bčšete assem. 167;) bčha sup. 39. 50; assem.
31. 33. 177; dbmeše se sup. 175; gorčha zogr. ioan. 5|16; hotele
assem. 33, hotčha zogr. ioan. 7|39; imehm zogr. luc. 19j20, imele
zogr. mat. 27]16 sup. 213, imšha zogr. mat. 13|6 14[5: jadeh%
edebam sup. 224 ; sčdčše zogr. mat. 26(58 ; včdčše 4,ciste zogr. mat.
25(26; zuresta sup. 107 (aorist li?). — U Savinoj knjiži, gdje
vladaj u sažeti oblici i u drugih riecih, dolazi samo li sažeti oblik eh'i>.

Po analogiji oblika čh r r> u ovik glagola dolazi u kasnijih srbsko-
slovenskih spomenicih oblik čin. i u drugih glagola, kao da je
vrstni nastavak zamienjen tematskim e, n. p. srpsko-slovenski zbor¬
nik u Starinah IX. 14: se bo jestb, iže vb skudelnici vodu no-
sčše;  isto tamo 23: otb tole svetyj Epifanije vbsžma prihodeštimb
sam sudšše  otb utra katadbnevno do devetago časa. Nu ovo
bi se moglo citati nosjaše, sudjaše.

2. oblik  a b m.

Oblik aahm cesto s a ž i m a se na a h t. To sažimanje dolazi u
svib glagola, ali najčešce biva ondje, gdje pred aahm stoji j  oso-
bito kad ima pred sobom još koji vokal. Jagič Arcbiv I 441 veli ;
namentlich finde ich, dass die kiirzung dort einzutreten pflegt, wo
vor aahb (jaahm) schon ein vocal steht — offenbar waren der
spracbe solclie formen zu lang: pijaaše, stojaaše’ wird haufig durcb
pijaše oder pbjaše stojaše ersetzt; znajaaše, dajaaše natiirlich um
so eher vermieden. Evo iz napomenuta tri spomenika ovamo iduče
sažete oblike: bi: bijale sup. 407. 412; bijaha sup. 32. 34. 54.
143 bis. 367, bičha zogr. mat. 27(30, bbčše zogr. luc. 18(13 assem. 82;
kry:  kryjaše sup. 374; my: myčše zogr. ioan. 5(4. assem. 18;
pč: pojaše sup. 83 bis 171 pojaha sup. 51. 237. 313; pi: pija-
sta sup. 429, pijaha sup. 371. 431, pbčha zogr. luc. 17/27. 28; vmpi:
vbpičše zogr. luc. 18(39, vbpija^e sup. 3. 238. 255. 291. 318. 319.
400 bis, vbpijaše sup. 130. 201. 341, vbpbjaše sup. 363, vbpičha zogr.
mat. 27(23 marc, 3(11 ioan. 19(12. 15, vT.pbčha zogr. marc. 11(9,

IMPEBEEKAT KAKO SE TVORI.

27

vtpijaha sup. 2. 37; — boja  se: boehu. se zogr. luc. 19|21,
božše se zogr. marc. 6)20, bojaše se sup. 33. 59, božšete se assem.
31, božha se zogr. marc. 11| 18 16)8 luc. 22j2 assem. 174;
stoja:  stoeše zogr. mat. 13(2 ioan. 1|35 18|16 19|29, stojaše sup.
104.' 151. 161. 171. 309. 324. 328. 353. 386. 402. 449. assem.
40. 114. 120. 137, stožlia zogr. mat. 12|46 luc. 23[49 ioan. 6|22
18|18 assem. 115. 120. 132, stojaha sup. 88; dostoeše zogr. marc.
2J26 luc. 6[4 13[ 16 ioan. 4|4 assem. 66. otu>stojaše sup. 201. b 1 a-
goslovi:  blagoslov&jasta sup. 4; gotovi:  gotovujaše sup. 142.
220. 297; javi:  javtjaše sup. 60. 69. 309. 366. 370 i krepi:
kržptjaha sup. 55; krtini:  kri,mejaše sup. 157; ljubi:  ljub n
jaše sup. 157. 284. 443, ljubtjaba sup. 105. 449; slavi:  slavnjaše
sup. 85.160. 190. 395, slavtjasta sup. 106, slavnjaha sup. 14. 237. 432.
450; stavi: stavi.jaše sup. 142. 175. 430, stavtjaše sup. 149, stavnjaha
sup. 22. 301. 447. 450; taji: tajaše sup. 110, tažše assem. 163. 168.
tajaba sup. 73; torni: tomujaše sup. 175; daj a: dažše zogr.
mat. 26|26 marc. 1)35 6)40 8)6 luc. 9)16, assem. 4. 104. dajaše
sup. 42. 366. 367. 441, dajašete sup. 339. dajaha sup. 69. 213.
dačha assem. 118. kaj a se: kajaha se sup, 3; napaja:  napažše
zogr. marc. 27)48; nastavi,  j a:  nastavtjaše sup. 360; o n S-
mtj a: onSmbjaše sup. 363; o s lab tja:  oslabujaše sup. 24;
oslžptja:  oslžpijjalia sup. 297 o struj  a:  ostrujaše sup. 363)9;
pljuva:  pljužhui assem 118; podaja:  podajaše sup. 440, po-
dajaha sup. 166; prigotovnja:  prigotovnjaše sup. 450; pri¬
jema:  prijemnjaše sup. 201. prosi  j a:  prosijaše sup. 394;
u k r ž p b  j a : ukržpnjaba sup. 187 ; ustru.mi.ja:  ustrumibjaše
se sup. 435; všja:  vžjaše sup. 67; v u> staja:  v r i>3tajaše sup.
435, vbstajaha sup. 226. 438; vu.stavi.ja: vu.stavjaše sup. 226;
besedo  va:  besždujaše sup. 223- 451; kr asova:  krasujaše
sup. 295; radova:  radujaše se sup. 432; tržbova:  tržbujaše
sup. 226; — pak i z b a v i a : izbaviaše sup. 260.

Jednostavnija bila bi formacija imperfekta, da se uzme a  i to
a kao onaj vokal, kojim se osnova priprema za imperfekat: ne bi
bilo treba toliko operacije sa j umetnutim zieva radi. Ali ja uzi-
marn, da je onaj vokal e 1) jer dolazi 6 u ostatku perfekta ved«;
2) jer ne znam kako da tumačim prielaz tematskoga e na 8  pred
ahu., kad ne bi stojalo, da se e sa j slieva na 6, kad iza j sliedi
a: nese-j-a-bu., dočim se kad sliedi š može tumačiti analogijom
predstavka nž u nžku,to itd. od ne vž, gdje po ispadu slova v
bude najprije než a od toga asimilacijom nžž pak stegom nž, ta

28

M. VALJAVEC,

n(5 ipak nije nastalo odmak od nei5. Kad može od ned nastati ndd,
zašto ne bi moglo od nesed-hb nastati nesdd-hb? 3) jer oblik ne-
sddhb niti od neseah'f> niti od inožda mogueega nesdah r i» ne mogu
tumačiti, kad neimam u jeziku primjera, da od da bede asimila-
cijom dd, premda se d mienja sa a: trava i trdva; 4) jer se u
srbštini dugo a u ah u oblieih rastijah, hotijah, zovijah, koji su
prema rastdalru, hotdah'i), zovdaln., kao nastalo od dugoga d lasno
tumadi, dočim bi se dužina mudno tumačila, kad bi nastalo od a,
kad je u sanskrštini i grštini a  u pertektu kratko: vdda, tutdda
oi§x, vsTocpa itd.; a niti u latinskom pertektu i  nije u svih osobah
dugo: stetimus, a kadšto i stetdrunt.

Ovdje neka stoje imperfekti iz pomenuta tri staroslovenska spo¬
menika onih glagola, koji no po Miklošiču imperfekat grade od
presentne osnove, kojim da je daln. aalri. nastalo od djd ajd, na
pried idu puni oblici a za njimi kursivnim  pismom sažeti.

1. Glagoli s nastavkom d:

icdld(?) sanari: iceldaše sup. 380. ime habere: imdah r b sup. 308
imdaše zogr. mat. 13[5 marc. 5j3 7i25 1216. 44 1618 luc. 8|7. 27 13:6.
29 16|1 2317 ioan. 5:6; sup. 42. 150 bis. 163. 182. 185. 211. 255. 269.
274. 298. 310. 327. 153. 363. 401 bis. 413. 419; ass. 15. 18. 55. 66.
69. 82. 122. 137 (— imaahb ass. 175) imdaha zogr. marc. 3j 10
817. 14 11132 luc. 4140 24111; sup. 22. 37. 63.* 64. 142. 274. 305.
308. 312. 332 (imaaha assem. 175). iniehz  zogr. luc. 19120, imese
zogr. mat. 27116 sup. 213. imeha  zogr. mat. 1316 14|5. mi.noža
augeri: mbnožaaha sup. 431. (? množi) ume intelligere: umeaše
sup. 175. umeaha zogr. marc. 14140, razumdaha zogr. marc. 9132 luc.
18|34, porazumdahb sup. 394.

2.  Glagoli s nastavkom a:

begatugere: bdgaaše sup. 270, 367. bdgaaha sup. 28. 63. bogo-
sloveštava dzo/.ovčiv: bogosloveštavaaha sup. 237. by va fieri ;
byvaaše zogr. luc. 8!29 ioan 5|4 ; sup. 60. 223. 281. 326. 339 ter.
367. 372. 380. 438 (byva’še 339); assem 18 bis. 69; byvaaha zogr.
marc. 6!56; sup. 63 bis. 64. 362. 363. 450 (byva’ha 14). d a j a dare:
daeaše zogr. marc. 6 7, dadaha assem. 110. daeše  zogr. mat. 26126
marc. l!35 6!40 8 6 luc. 9|16; assem. 4. 104. dajaše  sup. 42. 366.
367. 441, dajašete  sup. 339. dajaha sup. 69. 213 dadha assem.
118; ddja  7to:stv: ddaše assem. 90 ddalnj assem. 107. domyšlja
se cogitare: doinyšldaše se zogr. luc. 9 7. dosažda  :

dosaždaaše sup. 65. dyha  Tivsiv: dyhaaše sup. 59. d vi za mo-

IMPEREEKAT KAKO SE TVORI.

29

vere: dvizaaše sup. 63. 359. dvizaaha sup. 69. glasa  cpiovsiv: gla-
šaaše sup. 359 (glasi?), gleda  [i/irsiv: gledaaše zogr. mat. 12|22.
gnčva  se irasci: gnžvaaše se zogr. tnarc. 6|19, assem. 173. gne-
vaste  se sup. 300 (aor, ?). grčja  ealefaeere: grčaše sup. 399,
greaha zogr. ioan. 18(18 assem. 115. li a ž d a ambulare: haždaaše
sup. 151. iečlčva  sanare: icelevaaše assem. 139, icelevaaha
sup. 14 sanabantur. icčlja  sanare: iceljaaše sup 437. ičaza
evaneseere: ioazaaha sup 438. igra  ludere: igraalrn sup. 46.
iskonnčava  perficere: iskonnčavaaha zogr. luc. 8123. assem.
136. ispovčda  confiteri: ispovčdaaše se zogr. luc. 2[38, sup.
127 185. 410; ispovedaaha se zogr. ioan. 12[42 sup. 450, assem.
34. i sp uš ta emittere: ispuštaaše sup. 395, ispuštaaha sup. 354.
ištaza  defieere: ištazaaše sup. 353. izbavia  liberare: izba-
viaše  sup. 260 (izbavi?). izbira  eligere: izbiraaha zogr. luc. 1417,
assem. 78. izbyva  liberari: izbyvaaha sup. 296. izganja
expellere: izganeaha zogr. marc. 6113. i z m e n j a permutare: izmč-
nčaše sup. 9. izmenjale  sup. 92. kaj a se poenitere: kajaka  se
sup. 3. kapa  stillare: kapaiha sup. 296. kasa  se tangere: ka-
saaše se sup. 362 bis. klanja  inclinare: klanžaše zogr. mat. 8[2
18j26; assem. 44. 48. 55. klanjaha  se sup. 289. kolčba  avjzuv.v :
kolebaaha se sup. 63. kolebale  sup. 451. ko linčava  finire: konn-
čavaaše sup. 300. kova  cudere: kovaaše sup. 292, kovaaha sup. 85.
laska  adulari: laskaaše sup. 65. lobyza  oseulari: lobyzaaše sup.
319. na maj a annuere: namajaalia sup. 386. napada  ZT.mr.-.v .'):
napadaaha zogr. mare. 3[ 10. napaja  apSsiv: napačaše

zogr. marc. 15)36. napae.se  zogr. 27148. n ari ca appellare: na-
ricaaše sup. 64. 153. 161. 372, naricaaha zogr. luc. 1|59; ass. 168.
naslažda  se frui: naslaždaaše se sup. 380. nastavnja  in-
stituere: nastavbjaše  sup. 360. nazira  inspicere: naziraaha zogr.
marc. 312 luc. 617; ass. 66. 89. občštava  polliceri: občštavaaše
sup. 65; občštavaaha sup. 24. oblada  imperare: obladaaše sup.
68. oblica  arguere: obličaaše sup. 308. 309 oblobyza  deoscu-
lari: oblobyzaaše zogr. luc. 7138. supr. 290; ass. 134. obrašta  ver-
tere: obraštaaše sup. 98. 377. 411. 442. obrčta  invenire: obrčtaaha
zogr. marc. 14155, luc. 19148. obretahomu  sup. 53. o c e p a are-
fieri: ocčpaaše sup. 353. o č i š t a mundare: očištaaše sup. 366.
o d o 1 č v a vinoere: odelčvaakonm sup. 53, (odolčva’hom r n sup. 50).
oglaša  doCere: oglašaaaše sup. 18. ogleda  se respicere: oglg-
daaše se ass. 144. okuša  tentare: okušaaba sup. 367. ončmnja
mutum reddere: onenibjaše  sup. 363. oslabnja  debilitare: osla-

4

30

M. VALJAVEC.

bčaše = oslab’jaaše sup. 69. oslabbjase  sup. 24. o s 1 e p i. j a
mo Tt^siv : oslepbjaha  sup. 297. o s a ž d a condemnare : osa-

ždaaše sup. 374. o stavi  j a sinere: ostavlčaše zogr. marc. 1134.
o struj  a avertere: ostrujaaše sup. 36313. ostrujase  sup. 36319.
o s v č š t a illuminare : osveštaaha se sup. 297. otira  abster-
gere: otiraaše zogr. luc. 7138; sup. 290; ass. 134. ot r f>bčga
aufugere : oti.begaaše sup. 448. o t r r>  g a n j a abigere : otz-

ganjaše  sup. 129. o t 'i, m č t a obiicere: ot'umetaaše zogr. marc.
14170, sup. 281; (ot’Bmeta’sta sup. 105). otu.pušta  dimittere:
ot r fcpuštaaše zogr. marc. 15[6 sup. 42. otu>rčša  solvei - e: otn>-
rčšaašete zogr. marc. 1114. o t u. s y 1 a ablegare: ot'£sylaaše sup.
362, ottsjlaaha sup. 339. otivšštava  l-espondere: ottvč-
štavaašo zogr. mat. 27|12 marc. 14161 1513 luc. 3116 ioan. 5117;
sup. 74. 185. 190. 281; ass. 122, ot r r>včštavaaha sup. 353. otz-
veštavase  zogr. luc. 2319. o 1 1  v r a s t a avertere: ofruvraštaaše
sup. 291. ottvrBza  aperire: otvrfczaaha sup. 151. o Žida
exspectare: ožidaaše sup. 324 bis. pada  cadere: padaaha sup.
438. pita  alere, educare: pitaaše sup. 432. plava  navigare,
natare: plavaaha sup. 48. 298. p 1 r r> z a repere: pb.zaaše sup.
448. p o b S g a aufugere: pobžgaaba sup. 53. p o b 6  ž d a vin-
cere: pobžždaaše sup. 451. pobiva  caedere: pobivaaha sup. 367.
počita  legere: počitaaše sup. 201. počiva  recpiiescere: poči-
vaaše sup. 202. 360. podaja  dare ; podajaše  sup. 440, podajahct
sup. 166. podara  donare: podaraaba sup. 26 (mjesto — arjatij.
dodoba  oportere: podobaaše zogr. mat. 25127 luc. 11142 15132
24|26; sup. 141. 180. 364 ter. 369. 427; ass. 4. 35. 55. 85. 102.
106. p odraža  imitari, aemulari: podražaaha zogr luc. 16)14
23|35; ass. 79, podrčžaaha ass. 119. podviza  sefestinare: pod-
vizaaln. se sup. 46. pohyta  <7uvapxocH,£t.v: poliytaaše ass. 69.
p oj asa cingere: poesaše  zogr. ioan 21118 ; ass. 39. poka  z a
ostendere: pokazaaše sup. 88. 203. pokazase  sup. 206. pokla¬
nja  se xpoax.uvsTv: poklanjaaše se sup. 150; poklaneaha se zogr.
marc. 15|9, poklanjaaha sup. 2. 370; aas. 118. poklanjasta  se sup.
151. pokryva  tegere: pokryvaaše sup. 256. 353. pokuša
tentare: pokušaaše sup. 141. polaga  ponere: polagaaše sup.
205 bis., polagaaha zogr. marc. 6)56 15|47 ass. 14. 120. p o-
luča  nancisci: poliičaaha sup. 413. 438. pomaga  adiuvare:
pomagaaše sup. 53. 154.209. pomava  nutare: pomavaaše zogr.
luc. 1 [62, pomavaaha se ass. 168. pomaza  ungere: pomazaaše
sup. 363, pomazaaha sup. 37. pometa  abicere: (pometa’ba sup.

IMPERFEKAT KAKO SE TVORI.

31

450).  pomžta  verrere: pomštaaha sup. 28. p o m i n a memi-
nisse: pominaaše sup. 308. pomyšlja  reputare, cogitare: po-
myšlžaše zogr. luc. 1 [29 ass. 163.; pomyšljaašeta sup. 360; po-
myšlžasta ass. 148, pomyšl’žašete zogr. marc. 9j33, pomyšlžaha
zogr. mat. 8(16 16j7 21|25, pomyšljaaha sup. 335. pomgšljasta
sup. 359. p o n i r a immergi: poniraaše sup. 438. poriva  tru-
dere: porivaaha sup. 32. posaga  nubere: posagaaha zogr. luc.
17J27. posluša  audire: poslušaaše ass. 173, poslušaaha zogr.
marc. 12|37; sup. 63. 137. 193. postila  sternere: postilaaha
zogr. marc. 11|7. 8 luc. 19|36. posyla  mittere: posylaaše sup.
359. 362. p o t y k a pulsare: potykaaha sup. 386. p o u č a do-
cere: poučaaše sup. 82. 451, poučaaha sup. 187. poušta  con-
sentire: pouštaaše sup. 140. p o v e 1 6 v  a mandare: povelžvaaše
sup. 132. 362. povelčvaše  sup. 112. p o v S d a narrare: povč-
daaše sup. 128, povždaasta sup. 155, povždaaste ass. 4, povždaaha
sup. 23. p r č b y v a permauere: pršbyvaaše zogr. luc. 1|22, sup.
18. 24. 30. 129. 158. 265. 309. 314. 398. 417. 436; ass. 168,
pržbyvaasta sup. 429 bis; pržbyvaaha sup. 21. 24. 59. 73. pre¬
bij vasta  sup. 429. prebjoaha  sup. 2. p rž daj a prodere: prž-
dažaše ass. 114 bis. prždelžva  furere: predelžvaaha sup. 297.
pržkrT.šta  signum crucis facere: pržkrtštaaše sup. 151. p r ž-
lišta  decipere: pržlištaab r t se sup. 168, pržlištaaše sup. 333.
pržmčnja  mutare: pržmenjaaše sup. 328. p r S p i r a suadere :
pržpiraaše sup 150, pržpiraaba zogr. luc. 12|1. pržštapa
transgredi: pržstapaaše sup. 448. p r č t i r a : pržtiraaše

sup. 295. p r ž t r r i> z a rumpere: pržtruzaaha zogr. marc. 5|4.
pr Stvar  ja  mutare: pretvareše  sup. 5. prigotovuja  pa-
rare: prigotovvjaše  sup. 450. prihažda  venire: prihaždaalia
sup. 11. priim  a prehendere: priimaaše sup. 226, priimaaba sup.
339. 430. prijemasta  sup. 335. p r i k a s a tangere: prikasaaba
zogr. marc. 6|56. prilaga  apponere: prilagaaše sup. 420. pri¬
občita  communicare: priobmštaaše sup. 218. pripada  izpoa-
tcottsiv: pripadaaha zogr. marc. 3| 11. pritžka  accurrere: pri-
tžkaaba sup. 339. pritvarja  addere: pritvarealia sup. 286.
p r o g a n j a persequi: proganjaaše sup. 366. 367. proganjaše  sup.
359. pr okli  na  exsecrari: proklinaaše sup. 362. proobraža
praeformare: proobražaaše sup. 364. p r o p o v S d a praedicare:
propovždaaše zogr. marc. 1|7; sup. 238, (propovžda’še sup. 17);
ass. 154; propovčdaaha zogr. marc. 642 7|36; sup. 238 bis, 340;
ass. 92. prorazumčva  prospicere: prorazumžvaaše sup. 450.

32

M. VALJAVEC,

p r o s i j a effulgere, illucescere: prosijaše  sup. 394. prosvžšta
emicare, illuminare: prosvžštaaše sup. 363. 394. protrtza
difftingere: protruzaaba sp zogr. luc. 56; ass. 63 provažda
traducere, commitari: provaždaaha sup. 68. pušta  mittere: pu-
štaaše sup. 26. 154. pyta  quaerere: pytaaše sup. 85. 146. ra¬
bota  servire : rabotaaše sup. 360. r a s k o p a v a effodere: ras-
kopavaaha sup. 354. r a s p a d a se dilabi: raspadaaše se sup.
57.371; ass. 123. rasmaštrja  diiudicare: rasmaštrehu  sup. 220.
rastrTjza  dirumpere: rastruzaaše zogr. luc. 8|29, rastruzaaha
sup. 287. rastvarja  miscere : rastvaržžše = rastvarjajaše sup.
218. ra z ar j a evertere: razarčaše ass. 10. razareše  zogr. ioan
5| 18. razlača  separare: razlačaašete zogr. luc. 9|33. raz-
myšlja  reputare: razmysljaše  sup. 174. razvrašta  ever¬

tere: razvraštaaše sup. 145. riva  trudere: rivaaha sup. 13. raga
se illudere: ragaaše se sup. 105; ragaaha se zogr. mat. 27129 marc.
5j31 luc. 8|53 22|63; sup. 157. 339; ass. 48. 71. 119. 122. ra-
gaha  se zogr. mat. 9|24. r y d a flere, lugere: rydaaha zogr. luc.
8j52; ass. 71. sluša  auscultare: slušaaše zogr. marc. 6[20. ass. 130.
slusctse  sup. 310. s "ubira  colligere: sTtbiraaše ass. 114; su>bi-
raašeta sup. 360; su.biraaha sup. 437, subiraaba 296. 397. szbiraše
zogr. ioan 18|2. s t> bij  uda  tueri: s r ubljudaab-u ass. 113; sudolju-
daaše zogr. luc. 249. 51; ass. 149. 152. stgršša  peccai - e:
su>grešaaše sup. 128. su>kaza  notum facere, docere, narrare: s uka-
zaaše zogr. marc. 4|34 luc. 24!27; sup. 364; ass. 4 bis. s u> k 1 S-
š t a sp cruciari: smklšštaaba se otu> studeni sup. 57. s k o n b-
č a v a finire: s r F>kom>čavaaše sup. 208 ; stkonučavaaba zogr. luc.
9j51; sup. 202. st.  Inča  se contingere: sudučaaše se sup. 151.
152 bis. stmatra  spectare: (sT>matra’še sup. 66). s u> p a d a
decidere: su>padaaše sup. 82. s u> s a ž d a efficere: su>?aždaaše sup.
205. s'u t e z a se disputare: sudezaaše sp zogr. marc. 9113; su>te-
zaaha se zogr. marc. 1(77 luc. 4|36; ass. 62. su.tr  e s a concu-
tere: s btresaaše sup. 436. s 't. t v a r j a operari: sr.tvareaše zogr.
marc. 3(8. stvžšta  pronunciare: s"Bvžltaaste sup. 295. siviva
convolvere : si.vivaaha sup. 295. sivriša  perficere; s r bvri>šaašc
sup. 432. s ivi kupi  j a colligere: su.vTbkupržaha, sup. 48. su.vyša
se exaltari: s , Bvyšaaše se sup. 394. s u> z i r a : s'i>ziraaha

zogr. ioan 13)22. svita  illucescere: svitaaše zogr. luc. 23)54.
šiba  [J-zmScpn:  šibaaba sup. 142. tiša  tranquillum esse: tišaaba
sup. 297. tru.za  vellere: truzaaha sp sup. 287. ubiva  occidere:
ubivaaše sup. 42. u d var j a se ncuTi^Eodou: udvaržaše se zogr. luc.

IMPEREEKAT KAKO SE TVORI.

33

21|37. ugnčta  premere: ugnžtaaha zogr. mare. 5|24 luc. 8J42. ass.
71. 144. uklanja  removere: uklanjaaše se sup. 270. ukržpBja
corroborare: ukršpbjaha  sup. 187. it k uš a gustare: ukušaaha sup.

367. umira  mori: umiraaše zogr. luc. 7|2 8j42; ass. 67. 71.
up^va sperare: upivaaše zogr. luc. 11|22. ustapa  eedere:
ustapaalia sup. 362. ustnmi  ja  se opaže bai,: ustnmb-

jase  se sup. 439. utapa  demergi: utapaaha zogr. marc. o| 13.
utšša  consolari: utčšaaše sup. 213. utiša  se tranquillum fieri:
utišaaše se sup. 362. ut var j a componere : (utvare’In. čitam
utvarjaahi sup. 291). uveštava  cobortari: uvžštavaaše sup.
212. u ž a s a se obstupescere: užasaaha zogr. marc. 6|51 10|23
luc. 2|47 4|32; sup. 123; ass. 62. 152. 166. valja  se volutari:
val’šaše se zogr. marc. 9(20; ass. 93, valeaše. veliča  extollere:
veličaaše sup. 33. 79, veličaaha sup. 105. v <5 j a flare: vejaše
sup. 67. vesta  loqui: višštaaše sup. 130, vžštaaha sup. 386.
vigažda  placere: vigaždaaše sup. 206 viliva  infundere:
vilivaaba zogr. marc. 4(37. v r i. m č š t a se ^Mpsto&ai: vime-
štaaha se zogr. marc. 2j2. vira e t a inicere: vu.metaaha zogr.
marc. 12|41. vipraša  interrogare: vnprašaaše zogr. mat. 16)13
marc 5j9 8|23. 27 15'4. 26 luc. 18|36 23{9 ioan 4|52; sup. 20.
27. 32. 75. 163. 202; ass. 15. 79. 85. 94. 148. 150. 169; vipra-
šaaha zogr. marc. 7|5. 17 9|11. 28 10|2 12|18 13)31 luc. 3)10 8|9
20(27 22|64; sup. 160. 238; ass. 31. 67. 93. 155 bis. mprašaha
zogr. ioan 9(15. vishulja  avnlotoopsTv: vishuljaaše sup. 367.
vishyta  rapere: vishytaaše zogr. luc 8|29. vispomina  ava-
fi.iavvicx.stv: vispominaaše sup. 312. vispriima  accipere: msprii-
niaše  sup. 366. v i staja  surgere: vistaaše ass. 13. vzstajaše  sup.
435; mstajaha  sup. 226, vbstajaha  sup. 438. vistavnja  erigere:
vbstavbjaše  sup. 226. vistnza  evellere: vistrizaalia zogr.
luc. 611; ass. 66. v i s y 1 a emittere: visylaaše sup. 214.
viz branj  a impedire: vizbraneaše ass. 155; vizbranjaaha sup.
38. v i z g 1 a š a sm<pwvsiv : vizglašaaše sup. 122 ; Vizglašaaha
zogr. luc. 23(21. vizira  aspicere: viziraaše sup. 126. 436,
vbziraaha sup. 339. vbzirase  sup. 59 ; v i z m e t a inicere:
vizmetaaha sup. 89. vizmašta  turbare: Vizmaštaaše zogr.
ioan 5(4; sup. 380; ass. 18. vizyva  revocare: vizyvaaše sup.
58. 372. vizvrašta  se reverti: vizvraštaaha se zogr. luc. 23(48;
sup. 115; ass. 119. zabyva  oblivisci: zabyvaaha sup. 311.
z a k a 1 a maetare: (zakala’ha sup. 339). zapržšta  iubere: za-
pršštaaše zogr. marc. 7(35. zauša  pam^siv: (zauša’ba sup. 105).

34

M, VALJAVEC

zyba  se circumferri: zybaaha se sup. 296. žela  cupere: že-
laaše zogr. luc. 15jl6; sup. 218; ass. 68. 85. žeda  sitire: že-
daaše sup. 360. — Amo idu i pag. 75 navedene osnove: čaja, na-
dčja, predaja, prodaja, reja, seja. taja, vtlaja, vLstaja. — Nave¬
deni nisu oblici njeki, koji bi mogli biti aoristi.

U spomeniku c 1 o z. (glagolita Clozianus) je razmjerje megju
punimi i sažetimi oblici jednako: jednih ima 37 a drugih 36. Evo ih:

sažeti

puni

byvaaše kop. 612. 820. 823. 825.
dšašete kop. 847.

domyšlžaha se kop. 653. 660.
glagolaaše mik. 204jll.
gotovlžaha se kop. 251.

hotčaše kop. 165, hotžaha kop.
163. 276.

imžaše kop. 262. 268, mik 206j32
imeaha kop. 297.
klanšaše se kop. 584.
možaaše kop. 165.
obličaaše se kop. 580.
obregaaha se kop. 169.
otrešaaše kop. 607.
padaaše kop. 612.
pomnžaha kop. 855.
prehoždaaše kop. 582.
pritškaaha kop. 853.
prošaaše kop. 925.
ragaahel se kop. 828.
stydčaše se kop. 578.
su.maštaaše se mik 206|31.
ttštaaše se kop. 249.
tvoreaše kop. 250. 388, mik.
206|34.

učaaše mik 209)32.
utTbknžaše kop. 583.
vmstaaše kop. 610, žysipsvo.
Vbzimaaše kop. 251,

(bžše kop. 384.)

byvaše kop. 227. 396. 609 bis.
849.

čjueše mik 203)5.
dažše kop. 381.

glagolaše kop. 274. 370; mik
208)15 209)28 212)25.
iskaše kop. 244.

možaše kop. 164. 585.

nošaha kop. 169.
ot'Bsylaha kop. 854.
podobaše kop. 194.
požha kop. 354.
pršbyvaše kop. 402.
prždaše mik 210)38.
pršdažše kop. 377.
priimaha, kop. 298. 855.
prinošaha, kop. 857.
propovšdaha kop. 860.
stoeše kop. 170.
učaše kop. 224.
vedeha kop. 2.
vLzdražaše se kop. 608.
vLziraha kop. 851.

vtzTbpbžše kop. 900.
zabyvaha kop. 299.
zakalaha kop. 850.
znaha kop. 162.

IMPEBEEKAT KAKO SE TVORI.

35

Savina knjiga , koja se kroji megju prave panonskoslovenske
spomenike, čini se da nije toliko stara, koliko joj se pripisuje. U
njoj vladaju sažeti oblici ne samo u imperfektu nego i u složenoj
deklinaciji. Od 272 oblika imperfektna našao sam li četiri pnna
oblika: iskaaha 104; st, mejaše 30, spčjaše 141, znajaše 133 pak
četiri s pripisanim a: bč(a)sta 117, bč(a)še 134 hote(a)še 112 i stblju-
da(a)sta 135. Evo i ostale imperfekte: bijaha 107. 110. 111; bolčše 36.
69 ; (bčbm  57. 70 beše 73), bčaše 134; (bčsta 11,) bčasta 117, (bčste)
86 (175) (bčhomT, 50), bčba 37. 39. 47. 61. 62. 63. 70. 74. 77.
114. 134. 152; byvaše 39; cčlem vse 129; čjuždaha se 12. 40.
64. 118; dajaše 54. 84, dajaha lil;  dejaha 104; diolčba se 12.
40. 64. 118; dostojaše 44. 61 ; glagolaše 43. 61 bis. 63. 64. 114.
120. 122. 129. 130 bis. 136. 143 bis, glagolaba 7. 15. 19. 60. 67
bis. 71. 73 bis. 81. 107. 109. 112 113 bis. 122 bis; grčjaha se
103; boždaše 6. 21. 60, hoždasta, 140 liotčše 6. 25. 51 bis. 55.
67. 68. 74. 106. 122, botčaše 112, botčba 7 bis. 97. 109; hulžše
114, hulčba 112; idSSe 15. 25. 34. 36. 40. 41. 87. 102. 104. 130.
138, idesta 18, ideba 67.74. 134, imčše 38. 109 127. 141 ; iscčlčha
sa 128; ishoždaše 25. 129. 142; iskaše 82. 107. 128, iskabovč 141,
iskasta 141, iskaha 31. 69. 87, iskaaba 104; ispovčdaše 136; iz-
biraha 48; čdeaba 54; klanjaše se 24; krčplčše se 137.140; krt-
štaba se 142; ležaše 32. 35. 63; ljublčše 6. 69. 71. 124. 150. 153,
lju bička 112; mlmčaše 88 mltčaha 61; molčše 25. 36. 39. 51.
55. 85, molčha 16. 34. 39. 52. 64; možaše 30. 71. 82, možaka
36. 153; nudeše 62; mtneha 149; naležaše 71; napajaše 113;
naziraha 61 ; nošaše 74; oblačaše se 34. 38 ; ohoždaše 136 ; ott-
včštavaše 109; pečaše se 73; plakaha se 37; plbvaha 111; podo-
baše 25. 56. 81. 87; podražaha 50. 114; pobvaštaše 38; pojasaše
se 6; poklanjaše se 12, poklanjaha se 111; pomyšlčše 42, pomy-
šlčlia 63; postilaha 73; prčdajaše 101 bis; prčštaše 38, prčštaha
25; priležaše 41; pohoždaše 11. 46. 51, prohoždaha 38. 107; proi-
dčše 19: propovčdaše 142, propovčdaha 64; radovaba se 44; ra-
stčše 137. 140; rčzaha 72. 110. 112; ragaba se 17. 37; rydaha
37; (sčdehT. 87) sčdčše 70. 87. 88. 104. 115, sedčsta 25; sčjaše
32; slavlčše 43, slavlčha 64; služaše 14. 73, služaha 146; sly-
šabg 50; spčjaše 141; stojaše 7. 101. 105. 128, stojaba 102. 114.
124.150; strčžaha.112; stydčba se 44; srsbiraše se 101, s r i>birabase
103, s'i>bljuda(a)še 135. s'iboždaše 41. 144 ; stmejaše 30; s'i,paba 79;
tvorčše 73; učaše 67. 119. 127; ndarčha 104; ugnetaha 36. 130;
umiraše 34. 26; utčšaba 71; valčše se 66; včdčhi, 80 včdčše 80.

36

M. VALJAVEC;

101. 109; včrovaba 74; vezaha 38; viimčitaha se 63; vnpijaše
40 ;  vtpijasta 25, vrbpijaha 107. 108, vnpijaba 40. 123; vnprašaše
55. 65. 137. VBprašaha 67. 143 v^prašahM 33; vizbranjaše 144;
vTizležaha 15. 67; znajaše 133; znajaše 133; živeše 38.

U ulomku sluckoga  psaltira, koliko ga Sreznevgkij u sborniku
statej III. 155—165 (psalm. 118) priopčio, imaju ovi imperfekti
(ne kraticami pisani): bčaha 154; čajnim exspectabam 166; glu-
mlčahrb se exercebar 48, glumlčaše se exercebatur 23 ; hoždaah'!)
ambulabam 45 ; poučaahi. s§ meditabar 47 ; prčstapaaha inique age-
bant 51 ; st,ydčalri> se confundebar 46 ; staabi. čitam taalrr. tabes-
cebam 158. Dakle u svem devet, a samo jedan (možda dva (s)taahu>)
je sažet oblik: čaj ah u. ; al i čajaht može stajati mjesto čaaht.

Ostromirovo  evangjelje, star ruskoslovenski spomenik, ma malo
sažetih oblika. Vriedno je da se imperfekti i iz ovoga spomenika
ovdje nabroje. Jer neimam Vostokova izdanja, rabilo mi nekritično
Hankino izdanje. Najprije mečem pune, za tim sažete oblike : bi-
jaaše luc. 18jl3, bijaaha luc. 22[63 ioan 19|4; blagoslovljr nse luc.
24(51 ; blagovčstovaaše luc. 3|18; bojaaše se marc. 5 20, bojaaha
se marc. 16]8; bolčaše ioan 11|3 bčaše mat. 14120 15|38 luc 2|4
4|29 24|10 ioan 216 19[42 bčasta, mat. 4| 18 luc. Ij6, bčaha mat.
24|38 27|54. 55 marc. 1|36 2|25 1414.56 luc. 1165 4127 519. 17 bis
8138 9|32 22 49 24153 ioan 4/8 9/8 11/19 21/2 beaha ioan 12/20, bjaaha
ioan. 1,24 9j22 20(26 ; byvaaše luc. 8 29 514 bis; cčleaba luc. 6i 18;
čuždaaba se luc. 1/21 čaždaaha ioan. 4(27 ; dajaaše mat. 26126 marc. 617
luc 15116; davljaaše mat. 18(28; dčjaaše marc. 1/35; divlčaha se
mat. 19125 luc. 9(43 divljaaba marc. 7(37. luc. 4!22 ; dostojaaše
marc. 2126 luc. 614; čdčaha luc. 6/1 15116 edjaaha ibant ioan 647.
21; glagolaaše mat 9|20 marc. 2j2 27 3 28 6|9. 14. 18 7(35 811
luc. 1164 2138 6!5 23/34. 41 ioan 2(21. 22 4(27 6(6. 42. 65 8/27
9(9 10/6. 7 11(35. 47 12|33. glagolaaha mat. 9(10. 34 21/10 26(5
27112. 41. 49 marc. 2(16. 24 5/31 6|15 bis 14|70 15/31 16/3 luc.
4|22 22(65 24(11 ioan 4(33. 42 6(14 7(12 bis. 25. 40. 41 bis 8(22.
25 9(8. 9. 10. 16 10(20. 21 11(35 12(29 30. 16/18 19|3 20(25;
grčjaaha se ioan 18(18; boždaaše mat. 14(27 luc 6/1 ioan 5(9 7 1
8(59 10^23 11(54 21|18, hoždaasta luc. 2141, hoždaaha ioan. 6166;
hotčaše mat. 2118 18(29 27(34 marc. 6119 9130 10132 luc. 9131
15|28 18!3. 13 ioan 7|1 11151 1214. 33 18152 hotjaase ioan 4147.
21118 hotčaha mat. 27115 marc. 15129 ioan 6111 7|44 16!19 ho-
teaha mat. 2213 ioan. 7139; hranjaaše marc. 6110; huljaaha mat.
27(39 luc. 23(39 ; idčaše mat. 2(9 4(19 26(58 luc. 4(30 7(6. 11 8(42

IMPERFEKAT KAKO SE TVORI,

37

18)43 22]47. 54 ioan 4j49 18|15, idjaaše ioan 6)2 8)59, idda-
sta mat. 28|9 ioan 20|3, idčaha marc. 9]30 Inc. 2|3 7/11 ioan
4|30 12/11; imeaše mat. 3)4 13/46 18)25 luc. 8)5 13}6 imjaaše
ioan 5/6, imžaha mat. 27/16 inc. 24/11; iscžljaaše luc. 6|19; iscž-
Ižalia marc. 6/13; ishoždaaše mat. 3/5 marc. 1|5 luc, 6) 19 ; iskaaše
mat. 26|16 luc. 6)19 19/3 ioan 19/12, iskaasta luc. 2/44, iskaalia
mat. 26/59 marc. 15/95 luc. 5)18 ioan 7/1. 30 11/8; iskontčavaaha
se luc. 8[23 ; ispovSdaaha ioan 12/42 ; izgoneaha marc. 6/12 ; iznošaaha
luc. 7/12; klanjaaše se mat. 8/2 9/18 klaneaše mat. 17/14 18/26; krš-
plžaše se luc. 1[80 ; kmštaaha se mat. 3/6 marc. 1/5 ioan 3)23 ; ležaaše
luc. 5/25 16/20 ioan 5)3 13/38 ; ljubljaaše ioan 11/5 36 19/26 20|2 21/7.
20; mazaaše luc 7/38, mazaaha marc. 6/13 luc. 23/34; mh.čaaše
mat. 26/63 marc. 14/60, mkr.eaalia marc. 9/34 mltčajaha marc.
3/4; mT.lvljaaše luc. 10140; moljaaše luc. 7)36 9/29 ioan 4/47 mo-
lžaše mat. 18/29 luc. 8138. 41 15)28 18)11 22)41, moljaaha mat.
8/31 ioan 4.31. 40, molčaha mat. 15123 luc. 714 8/30; možaaše
mat. 22]46 26/9 marc. 6119 14(5 luc. 19/3, možaaha luc. 8)19
ioan. 12/39 21/6; mnnjeaba mat. 20)19; napajaaše mat. 27148; na-
ricaaha luc. 1(59; naziraaha marc. 3/2 luc. 6)7; no«aaše ioan 12/6;
obkčaaše se luc. 8127; oblizaaba luc. 16/21; oblobyzaaše luc. 7138;
odrtžaaše luc. 5[9 ; ogledaaše marc. 6132 ; ohoždaaše luc. 2137 ; oti-
raaše luc. 7;38 ; otT>metaaše se marc. 14169; okbveštavaaše mat.
27)12 marc. 14161; pečaaše ioan 1216; plakaaše se ioan 20111, pla-
kaaha se luc. 8(52; plakaaha luc. 512; pltvaaha marc. 15119; po-
dobaaše mat. 18133 26154 luc. 13] 16 15132; podražaaha luc. 16[14;
pojasaaše se ioan 21118; poklanjaaba se marc. 15119; polagaaha
marc. 15147; pomavaaba luc. 1162; pomyšljaaše luc. 1129 12)17,
pomyšljaaste marc. 9133; posledovaaše mat. 12115; poslušaaše marc.
6|20; postilaaha mat. 2118; prebyvaaše luc. 1123; predajaaše ioan
18)2; predideasta marc. 10135; preštaaše luc. 8]28 23140, pržštaaha
mai-c. 1415 luc. 18139; pržtrnzaaba se luc. 516; prilioždaaše luc.
1813, prihoždaaha ioan 3123 1913; prohoždaaše mat. 4123 9135 luc.
13|22, prohoždaaha luc. 916; propovedaaše marc. 117, propovedaaba
marc. 6111 7136; pnrjaalia se ioan. 6152; radovaaha sc luc. 1158
13|17; rastčaše luc. 1180; ržzaaba mat. 21|8; ragaaba se mat. 9124
27129 luc. 8153 22162 23|36; ropotaaba luc. 5130 rT»p r i.taaha luc.
1917 ; rydaaha luc. 8|52 ; sžddabT> mat. 26155, sždeaše mat. 26158.
69. 28|2 luc. 18135 22[55 ioan 4/6 11120; sčjaaše luc. 815; slavlčaše
luc. 13113 slavljaaha luc. 5126 7116; služaaše 8|15 1212 služaaha
mat. 4111; slyšaaše luc. 10|39, slyšaaha luc. 16114 (slyšaahoiME>

M. VALJAVEC,

38

ioan 4|42 dnoptoajAsv, zogr. ima slyšahomn); spčaše luc. 2|52; sto-
jaaše luc. 51 ioan 7 37 18J5. 16 20|11 ; stočaše ioan 6122, stojaaha
luc. 23|35 ioan 18|18 19125; stržžaaha mat. 27136; stydšaba se
luc. 13117; sT>biraaše ioan. 18 2; stbljudaaše luc. 2118. 51; si.ho-
ždaaše luc. 10131; sudežaaše marc. 214; smšaše ioan 21112; sTbpaaha
mat. 2515; smtezaaha se luc. 4136; sujvždštelbstvovaaše ioan 12|17.
s , BvSdžtelbstvovaaha luc. 4j22 ; tečaasta ioan 20[4 ; tvoržaše marc-
6j20. 21 tvorjaaše ioan 6 2; učaaše mat. 5[2 marc. 9|31 luc. 5|3
ioan 7|14; ugnžtaaba luc. 842 ; umiraaše luc. 7j2 8/42; užasaaba
se luc. 2/47 4/32 ; valšaše se marc. 9/20 ; vždealri. mat. 25/24. 26
27/18 luc. 6/8 ioan 1/31. 33 11/41 vedžaše ioan 6 6 18/2 2014
vedjaaše ioan 5/13 6/64 13/11, včdžaha ioan 20/9 vedjaaha ioan
2/9; vžrovaaha ioan 12/11. 37; vezaaha luc. 8/29; vidjaaha ioan
6/2; vnboždaaše luc. 10/30; vlaaha se luc. 8 23; vuJažaaše ioan
5/4; vuunžštaaba se marc. 2/2 ; vn.pijaaše luc. 18/39, vnpijaaha mat.
27j23 ioan 19|15; vujprašaaše mat. 2[4 16/13 marc. 8|27 9j33 luc.
15|26 18/36 ioan 4/52, vnprašaaba luc. 3| 10 8/9 22(64 ioan 9| 15;
v r Lshyštaaše luc. 8[29; vTsstrbzaaba luc. 6/1; v r i>zbranjaaše mat.
3| 14 ; vnzležaaba mat. 9/10 marc. 2|15; vnzmaštaaše ioan 5/4;
vtznošaaše se luc. 24/51; vnzvraštaaba se luc. 23/48; zaprčštaaše
marc. 7/36; ztrjaasta marc. 15/47; z%vaaše ioan 7/37, z^vaasta
mat. 20/31, znvaaba mat. 21/9 ioan 12/13; želaaše luc. 15|16; ži-
včaše luc. 8|27 ioan 11/47 živjaaše ioan 3/22.

sazeti  oblici:

(bčb r r. ioan 9'25 11 } 15 16/4 17/12, besta luc. 5/10 7/41 9/30
beste mat. 26|43 bSbonm luc. 17/10) beha ioan 3/23 29/19;
bijaba mat. 27[30 marc. 15| 19 ; bojasta se ioan 9/22; dajaha
marc. 15/23; divljaha se ioan 7/15; glagolaše marc. 2/29 luc.
9/33 11/27 14/6 ioan 5/18 glagolaha ioan 5/10 7 j 11 ; gnevaše
se marc. 6118; botšba ioan 6/21, imžše marc. 16/8; iskabovč luc.
2/48, iskasta luc. 2/49 iskaba ioan 5/18 7/11 ; krepljaše luc. 22(59;
krtštaše ioan 3|22 ; moljaba ioan 12/21; možaše ioan 11/37; mu-
ždašeto luc. 1/21 ; myjaše ioan 5/10 ; podobaše mat. 25(27 ; pono-
šasta mat. 27/44; pršdajaše ioan 18/5; razarjaše ioan 5118; mpT)-
taha mat. 20(12 ioan 6/41 ; stojaše ioan 1/35; sn.bljudah/b ioan 17(12;
s r f.vždžtelbstvovaba marc. 14/56. 57; tajaše luc. 1/24; učaše mat.
13154 ; ugnžtaha marc. 5/24; vždžše ioan 219; v'i>pijaha ioan 19/2;
vbstajaše ioan 6/18; živeše luc. 8/27 ioan 1/39.

IMPEREEKAT KAKO SE TVORI.

39

Razlikuje se tekst evangjelja sv Ivana u Hankinom izdanju od
Leskienova izdanja u starobugarskoj slovnici mu u ovih imperfektih

Ostati imperfekti sudaraju. — Valja na pokon napomenuti, da u
Ostromiru kadšto dolaze dva a i u aoristu n. p. glagolaah r i> ioan
8/40 16/25. 35 18/20 bis. 21. 23, a i drugdje glagolaati 16/11 v'n
pritT,čaahT> 16/25 itd.

Imperfekat u hrvaštini ili srbštini pak u kajkavštini prema imper
fektu u staraj slovenštini,

U staroj slovenštini vidjeli smo, da se imperfekat svršuje na
šahu. čžhn., šbi); aaht i ah’t.  Puni su oblici čahuj, čšliTE. i
i aah'i, a sažeti su eln. i aht. Hrvatski jezik promienio je prema
3 voj oj vlastitosti i posebini oblike: 1) od šahi  nastalo je ijak,
to je iah s ukinutim zievom, jer staroslovensko e biva u hrvaštini
(ije) je, koje pred vokali zastupa samo i, sravni ciel i cio. Cesto
se i  od iah s prednjim suglasnim slieva na mehko suglasno; 2) od
č h r B nastalo je po razlici govora ij eh, jeh, ih, eh; 3) od aht
nastalo je k h. Oblik prema cehi. i aaln. ne dolazi i gdje bi u knjiži
dolazio, imitacija je stare slovenštine, ni pošto od naroda.

1  Taj je oblik posve bugarski kako se pisalo po prilici prije dvje
sta godina. Sravni Starine IX. 150 imperfekte: pieši, stoeši, jadeši
itd. iz apokrifne apokalipse apostola Pavla priobčene Jagičem po ode-
škom rukopisu kolekcije Grigorovičeve .iz prve polovice 17 stolječa.
Krajnje i  u pieši stoji mjesto e po izgovoru narječja, kojemu je pri-
padao pisac.

40

M. VALJAVEC,

I. Oblik ijah —  s t s 1. <5 a h
Ovaj svršetak imaju

a) glagoli bez nastavka svi, kojim se osnova svršuje na su-
glasno osim na r 1, pak glagoli s osnovom na samoglasno, u ko-
jih kad primaju tematsko e pred tim e dolazi v, ma i iza b ispalo.
Pred ijah mienja se k g na c z. Tako to dolazi u najstarijih spo-
menicih pa tako biva sve do danas, samo da u starijih spomenicih
izlazi 1. plur. obično na ijahomo, kadšto na ijahmo i bez h na
ijamo, a 2. plur. na ijahote. Ovako od osnova plet, tek, strig, bi
(by), slu, s tematskim e: plete, teke, strige, be (mjesto bve) slove
glasi imperfekat pletijali, tecijab, strizijah, bijah, slovijah. Evo

bo d: sp. 7;287 ja sam pošao kortigjat ljudi koje ne znam. Bje-
stie mene! još da bugjali š njim ter da ubodijaše  signora
Mara. da d: (nic marc. 11J16 ne dadčaše,  da kto mimo nesete
stsudb skrožč crnkavb; nik. luc. 4/41 ne dadeaše  imn glago-
lati; nik. luc. 1516 želaše nasytiti se otn rožbd, eže ždyčhu svinie
i niktože ne dadeaše  emu;) pišt. 1521 pokaravši ih ne d a-
dikše  njima da govore, gred:  pišt. 151 zviezda g redi  a še
prid njimi; 49jl izišadši g r e d i a š e, u zapušteno mjesto; 59j2
grediaše  Jezus u grad koji se zove Naim i grediahu  s njim
učenici njegovi; 44 2 Abakuk grediaše  u polje, da bi ponio
žeteocem; 172,1 ovi bivši začno da Jezus grediaše  iz Judee u
Galileu pogje k njemu; 181 ji Jezus poslao je mene. koji ti se je
prikazao na putu, po komu ti grediaše;  229j2 uliehši Jezus
grediaše  po Jeriku; 235 2 izišadši Jakob iz Berzabee gre¬
diaše  u Haran; 149j2 izišadši tad okolo grediahu  po grad-
cieh pripoviedajuči; 1522 izišadši tad okolo grediahu  u zapu¬
šteno mjesto; 163|2 zgodi se, dočiem grediahu,  očistiše se;
188;1 onamo grediahu  i ne vracahu se; živine grediahu  i
vračahu se u prilikti od munje koja sijava; 226 čiem grediahu
kupiti, dogje vjerenik. id: nik. marc. 243 vls narod idiaše
kn nemu, (a pisano ideaše dolazi nik. mat. 3 9 zvezda i d č a š e
pred nymi; mat. 241 26j58 marc. 5j24 luc. 4j30 7 6. 11 8142

IMPERFEKAT KAKO SE TVORI.

41

19(28 22|47. 54 23|28 ioan. 4|50 8 59 18115, a) ioan. 6|2 po nemi,
že idyčše  (čitaj idijaše) narodi, mnogi.; (mat. 28|8 idčahota (kiča¬
sta), a idčahu ima marc. 9|30 luc. 213 7(11 14125 ioan. 6| 17. 21
8:2 1211;) sp. 51138 tuj majica uzadje er prie id’jaše;  sp.
4|216 na koj (skali) se vidjahu angjeli na sviet da po njoj i d i-
jahu  (troslovčano); sp. 51143 inako u propas paklenu pod’jaše
od ljudi narod vas; sp. 5(121 vjeeni on bješe kladenac milosti sva-
komu hotieše da zlobe oprosti, ki k njemu pridijahu. imad:

Vuk. prip. 2. izd. 113 oni od svoga srca nemadij aliu  nista

drugo, do jednu jedinicu ščer. jčd:  nik. luc. 6:1 obstrngahu uče-
nici ego klasi i čdičhu  (čitaj idijahu); luc. 15116 želaše nasytiti
se otb rožtcb, eže č d y č h u svinie, luc. (611) (15116) i (17127)

čdčahu (čitaj idijahu). p a d: sp. 10287 gdje mi se kazabu u

propas kako da p a d’j a h u. ved:  (nik. luc. 411 Ismsi, vnzvrati se
otT, Eri,dana i v e d č a š e se duhomn vi, pustynu ;) Kval. 1. kor.
1212 vedyašete; [nik. luc. 23]32 vedčahu že ina zlodyč dva si, nymy
ubitt e (= ja)] z nad;  pišt. 193 2 z n a d i a h tebe, i odprie
nego si izišao iz utrobe, posvetih tebe; 22512 iz usta tvojijeh tebe
sudim, slugo hudi, znadiaše,  da sam ja čoviek oštar a za što
niesi podao pinez moj na trpezu; 331 oni ko ji bješe bio učinjen
zdrav, ne znadiaše  tko bješe; 421 pripravi ona jestojske, kakono
znadiaše  da hoče otac njegov; 4911 ne dopuštavaše da one
govore, ere znadiahu,  da je on Isukrst; nadod. 78 prvi jeste
Gomilčevid Mato, koi dobro znadiaše za to. plet:  sp. 4i272
ptice gniezda p 1 e t i a h u; pišt. 15712 ribari p 1 e t i a h u mreže,
rast:  nik. luc. 1180 otroče že ras tič še i krčplaše se duhomi,;
(luc. 2140 rastčaše;) sp. 91227 u smrdeča bludu mnogu rastijahu
moji prikori; pišt 12i2 djetičak rastiaše  i kriepljaše se. vez:
sp. 91241 platna tvoja čim vezij  ah  u neumrlim zračim zviezde,
rek bi da mi govorahu: ah nut gleda(j) naše gizde. s kub:  pišt.
821 tielo moje pridah oneziema, ko ji me udarahu, a lica moja
onim, koji me s k u b i a h u. živ:  nik luc. 3 27 vb hramč ne
ž i v i e š e; ioan (1139) videsta gde ž i v i a š e ; hval. d j el. 1535
živiahota, kol. 3i7 živyahote; sp. .5174 grešno ž i vj ah u. kun:
sp. 21258 njegda ju celunjah u pozor gizdavi, a njegda i kuri¬
jah  za milos ljubavi; sp 8406 mi se k u n j a š e. tek:  pišt.
92[l njegov se gnoj učini, kako kaplje krvi, koja teciaše  na
zemlja; 13711 t e c i a h u tad dva zajedno. bi (by): nik. luc.
1|65 i vb vsei gornnii ijudeiscč povčdaemi bijahu  vbsi glagoli
si; inače u nik. dolazi bčaše , bčahu pisano prema staroj sloven-

42

M. VALJAVEC,

štini; sp. 8|238 mnogim drago ne bijaše,  jer se bij  ah  poro¬
dili, i sijaset puta. slu:  sp. 9[267 i za to se sad ne gizda [ stu-
paj tihi kim slovjaše|ki  tanačce nocnieh zviezda | i svieh vila
nadhodjaše; sp. 91377 Vuk i Ljubdrag, kih slovjaie  | glas s is-
toka do zapada | s puške ognjene mrtvi ostaše | u podstupu Prage
grada.

b) Glagoli s nastavkom n u, ali ne pouzdano:

celunu:  sp. 2|258 njegda ju c e lunj  ah.

c) Glagoli s nastavkom e. Ovdje se osnovno č isto tako pre-
tvara u hrvaštini na ije kano č postalo od tematskoga vokala pak
šahu. biva ijah. Tako to biva danas u osnovi: umč i hotč obično
umijah, hotijah; često i u osnovah gorč, sčdč, trpč i želč: go rij ali,
sjedijah, trpijah, želijah. U ostalih se osnova i  od ijah s prednjim
suglasnim slieva na mehko suglasno. Ali u stari jih knjigah dolazi
ijah i od drugih osnova. Evo primjere:

daždč:  sp. 91233 gdi su razumni s’ rieči blagom, ki daž-
djahu  med z besjede? gorč:  Vuk. nar. pjes. II. 11 je-
dnom drugu noga g o r i j a š e | a drugome ruka do ramena, | a tre-
čemu glava gorijaše. grmč:  P. Petrovič Njeguš gor. vijen.
58 oko tebe puške grmijahu. hotč,  h tč, k tč, tč:  u nik. dolazi
samo hotčaše, sp. 5] 197 onu ja hotijah  tvu vjeru poznati; pišt.
4211 brzo prema meni dogje što hotiah;  sp. 41114 htijah  prit
k toj vodi studeni; sp. 31336 cvileči sva u jadu k ti j ah k tebi
pristupiti; sp. 4j482 mene udriše sinovom na pomoč j kad mene
vidješe gdje tijah  tužan doč’; alex. 283 Aleksandar š njim ho¬
ti čš e govoriti; pišt. 6511 hogjaše Jezus u Galileu ere ne htiaše
u Judeu hoditi; sp. 31462 šilu porazi, ka tvoj puk sliedjaše | da
ju more zajezi, kudi prit ktijaše;  sp. 51217 dvignuv se odtola
počesmo hoditi | put vode gdi kola htijahmo  voditi; hval. djel.
28118 hotyahu;  sp. 1184 zlovoljni grihom tim Susanu htijahu
obvriči starci; itd. itd. imč:  nik. luc. 23116 potrebu imyčse  na
vse prazdhnyky otnpuštati im o edinogo; nik ioan. 56 šego vidčvn
Isusl ležešta i razumevi., eko mnoga leta juže i m y č š e, glagola
emu: ..nik.  marc. (416) prozebe zane ne imičše  glbbini zemlimie;
nik. luc. 24j 11 ne imyčhu  včry imb; inače u nik. dolazi imčaše,
im&ihu. le tč: sp. 41283 strježiči mali jošter mi zadaše megju
smieh ostali velike tamaše: | pri vodi gdje sigjeh po meni letjahu  |
ter ti mi u njedrieh u dojke štipahu. mnč: sp. 4)2 89. sčdč:
nik. luc. (18135) slčpbcb eterb sčdiaše  pri puti prose; nik.
ioan. 11)10 Marič doma sčdiaše;  11120 Marič doma sčdičše;

TMPERFEKAT KAKO SE TVORI.

43

nik. mat. 26|69 Petri. vi.ne sidtaše.  Daničič u oblicih 4. izd.
str. 100 navodi iz nar. pjes.: uz čara sjedijaše,  kod kralja
sjedijaše,  gdje car sjedijaše;  hval. mat. 26|55 sidyah.
trpt:  S. Milutinovič ist. srb. 405 koje kako trpijahu  te lisice,
um d: alex. 267 Persitnin niki nače čtiti ju, ki u m i e š e mace-
donijsku knigu; sp. 1115 zvire strahovito bigat ne umij  a še;  sp.
4(414 diliti se od nje ne umi ah o m o; pišt. 23(1 kada bjeh ma-
lahan, govorah kakono malahni, razumiah  kako malahni; pišt.
23(1 oni ne raz umi ah u, koja se govorahu. vedt:  hval. ioan.
11(42 vidyah;  nik. ioan (6(6) sami. bo vidiaše,  čto hošteti.
sntvoriti; nik. ioan. 2(9 arhitriklinn ne vydtaše ott kudu jesti,
(vino), a slugi v i d y t h u; hval. luc. 4141 v i d i a h u. v i d t: nik.
ioan. 6(2 po nemi . idytše narodu mnogi., tko v i d y t h u zna¬
menit; sp. 10| 164 ni pravdi cknjet dahu strasi, ki u crkvi od svud
se vid’jahu;  sp. 9(218 mruči od glada žirnom skotu na jestojci
zavidjaše. želt:  Petr. (Njeguš ščep. mali. 89 sada si ono, što
ti ja ž e 1 i j a h; 184 okretaše kako ž e lij a sm o. ž u d t: sp. lOj 114
kolikrat ž u d’j a h ja učinit ugogjaj s prokletom zvieri tom; sp.
4(220 drugo ne žudjah,  ner tielo me u prah da se tuj rastavi.

Arno idu i osnove na e glagola b e z nastavka: d t: nik. marc.
(1 [35) tu molitvu diaše;  sp. 1171 Palas piše se oružna, jer d i-
j a h u, da je božica od rvanje. Dijana dijahu  da je božica od
lova. smt:  sp. 8(13 ti nigdar toj ne smijah  izrieti; sp. 21480
pakljen trud kroza te ki prijah | mnogo je vele hud, a reč ti ne
smijah;  alex. 229 nigdor ne s m i a š e ka konju pristupiti; 301
na zemlju ne s mit še od lava; nik. luc. 20(40 k tomu že ne
smythu  ego vsprašati; pišt. 148 od ostalieh tad ne smiaše
nitko pridružiti k njima.

d) Glagoli s nastavkom a,  kojih presentna osnova odhiče vrstni
nastavak a pak prima tematsko e bez i pred njime:

b r a, bere: sp. 2(421 caftihu sve gore ovitkom od ružice, | vila
t’ ga b e rj a š e bielima rukama; sp. 4(277 (ptice) vlase beriahu
u busu pelina ter gniezda pletiahu. z v a, zove: nadod. 67 vazdan
oni tada hodiau  | kud god ljudi iste z o vi j a u; Vuk nar.
pjesm. II. 611 svoju slugu zovijaše, | zovijaše  slugu Useina.

Po analogiji oblika na ijah dolazi i od osnove vrišta imperfekat
vrištijah Vuk. nar. prip. 2. izd. 97: okolo njega jednako skakahu
vrištijahu, što je več Daničič oblici 4. izd. 100 krivim označio.

44

M. VALJAVEC,

2. Oblik jah  — s 1 31 . č a h r n.

04 obhka iab slieva se i s prednjim suglasnim na mehko su-
glasno. To biva

a) u glagola b e z nastavka, ali danas obično samo kod osnova
na d kao id, jed, sinjed, znad, pak kod onih na n, r, rjegje na
k g h. Evo dva tri primjera:

id: sp. 101114 i duh moj igjaše  tuj gdi ga vigjaše; M. Bu-
nič Jokasta v. 1841 za kiem ih još takoj jak mravi igjaš  e | uz
mire velik broj, veči se spravljaše; pišt. 123j2 koga duh vrh tebe
igjaše;  pišt. 12912 dva od učenika Jezu.sovieh igjahu  isti dan
u gradac. smjed:  nadod. 49 jedan s drugim večat ne s m igjaš e.
kun:  sp. 51346 u sebi žalosno kunjaše;  sp. 51347 za ku ne-
volju sam sebe kunjaše.  p 11 : sp. 5[139 Zidovi se bojahu, da
nebi napokon | prie neg ga propnjahu,  bčz križa umro 011 . žn:
alex. 242 po širinah grada našega klasče (čitaj klasje) pšenično
izreslo vidih i došadše Macedonane srpi Žanah  u i zrilo i zeleno,
pek:  nik. ioan. 1216 o ništihn p e čaše  se (Nu to može biti
prema stsl.). tek:  alex. 221 u tom ustrmiv se te čaš e, da kaže
Nektenabu; alex. 236 rika Eprat posrid nega te čaš e, alex. 270
rika arsinoiska vsaku noč pomrzniše se a ob dan razmrznuvši se
t e č a š e; alex. 307 pod tu ložnicu te- čaše  rika mala; alex.
229 vitezi macedonski na konskom teku t e č a h u; nu u nik.
valjda biti če od stsl.: mat. 2818 ott groba sb strahoma i radostiju
velijeju tečasta. tule:  sp. 1|12 sv. bihu veseli, talambas tu-
čahu.  Daničič u oblicih 4. izd. 73 navodi još vršah i žežah.
Tako je možda u friz. 2.100 pečahu,  nu je vjerojatnije prema
stslov. Od osnove na r  gubi se prema naravi jezika i j, to je: r
se ne mekča: mr: sp. 2. 276 vidiv me gdi ja m r a h doleti kako
stril; sp. 1. 190 na križu viseči mraše  od žaje; sp. 41152 od
želje sve mrahu;  itd. vr: sp. 41146 moje srdašee sve mraše
| pri jezeru tom stoje, vodica gdje vraše;  sp. 4136 živi vir vo¬
deni iz mramora vraše | vraše  tuj vodica; sp. 41147 vrjelo
vraše.

b) u glagola s nastavkom n u:

brinu:  sp. 41442 od skupa tolicih svak se njom b r i n j a š e.
ginu:  sp. 4439 moja sva snaga nevidom ginjaše. te gnu:
pišt. 27j2 količi godier ga tegnjahu  zdravi se činjahu. tonu:
pišt. 11512 privrati kola od kočija i tonjahu  za dno (exod.
14|25). venu:  sp, 31320 ovenjaše  sva travica: sp. 31318 od
poraza velikoga v en ja h u tvoja lica.

IMPERFEKAT KAKO SE TVORI.

45

c) u glagola s nastavkom e:

vele:  sp. Ij291 ni počinut mislit veljali  | dokla izvršim
kano željah; sp. 1J94 bog to veljaše;  sp. 1|256 mrsko mu hiše,
ča ona veljaše;  sp. 9,290 veljahote  da kudjelje | žene
predu doma u tmini; sp. Ijl96 bjehu jedni, ki veljahu  | da se
Akilu da živina; itd. ž e 1 6: sp. 4|95 s velikom radosti željah
se stati š njom; sp. 4(152 sve ga želj  ah  u s velikom ljubavi;
itd. cknč:  (možda ckni): sp. 8(109 smisli ti malo, ki život pro-
vodim, | bez tebe, ma hvalo, ucviljen gdi hodim, | najliše ovu noč
smišljaje kada cknj  ah  | gdi mi se sgodi doč, a tebe ne sastah;
sp. 5(144 Židovi željahu, er im se c k n j a š e. m n S, m 1 č : sp.
1/235 mlada lita imih, umrit nigdar ne mn j ah; itd. itd.; sp.
4(82 mljali  da ju porazi svi od svieta sliedjahu; pišt. 40(2
mn j ah da mi vežemo rukovete u njivi; pišt. 45/2 rasrčen Naa-
man obhogjaše govoreči: mn j ah, da če iziti k meni; sp. 1(8
m n j a š e da ni robom ni močju od ljudi | ni plemenitim rodom
na svit mu para ni; itd. alex. 302 Kandaulus to čuv i klobuk
snam Antiohu na noge pade i pokloni se, ere ga Aleksandra
m n i a š e (čitaj mnjaše, nu možda mnijaše); alex. 265 Aleksandar
m n a š e, da od svoih nemu bi ta nevera; sp. 1(285 m n j ah o mo
imit tih odgovor | a ne sržbu i opogovor; sp. 1/58 gradi u istinu
zdrišiše straha grop, | ki mnjahu  da zginu pod toke sile snop;
pišt. 131: pristrašeni mnjahu  da duha gledahu. h o tč, h t 6,
tč: P. Petrovič Njeguš gor. vijen. 77 gjeneral mu ščaše  biti;
nar. pješ. ščaše  carev vezir biti; Vuk. nar. pjes. 5. 428 da Ka-
diča ne svatiše straže | uteč’ Kadič uz pianinu čaše.  le  tč:  sp.
2(279 ter mi se od rožic ona cvit činjaše, | gdi joj pram od kosie
uiz lisca le čaš e; sp. 1114 konji, rekal bi, 1 e č a h u. blčdč:
sp. 10/114 od svud vigjah | rad česa neboga u meni šve bligjah.
jčzdč:  sp. 4/156 ki no sideči na konju vojuju, | dvanadest tisuči
biše jih po broju, | uztežuči voju jedino j iz j ah u. sčd&:  tond.
117 u onoj katidri niktore ne siaše;  — u onih katidrah siahu
starci i starice; sp. 10/287 vidjesmo jednoga ovniča od zlata | tuj
doči, vrh koga sjegjahu  djeca ta; | za roge Friso tvoj ovniča
držaše | a za njim pak takoj sestrica sjegjaše;  Kukuljevič ar¬
hiv I. u listinah od god. 1499: kadi mi sij ah orno; pišt. 70/1
ah da bjehomo bili umrli po ruci gospodinovoj u zemlji od Egipta,
kada s j e g j a h o m o nad loncimi od mesa i blagovahomo kruha
do sitosti! itd. vidč:  alex, 250 iznesoše mu te gospoe kčere vi-
nac. Ako kada gdo na glavu postavlaše ga, tude ga ne v i e š e

o

46

M. VALJAVEC,

(čitaj vijaše) nigdor; alex. 269 kada na ruku ta prsten postavlaše,
tada nigdor nega ne v i e š e; sp. 1/79 Susana ne mne daju tko
vijaše  | slobodno šetat mne u vrtal sidjaše; sp. 1/13 kon njega
usajena horugva čuhtaše ] bila ter crljena zdaleč se vijaše  (cer-
nebatur, ili od viti se?); sp. 1 [39 Siringu bi odpustil sin Merku-
rijev Pan, | ugledal da bi bil ovu gredudi van | po Cinte gore
stran kada no lovljaše | Diana luk napan, taka se vijaše;  sp.
10112 od puta svoga trudan se vigjaše;  sp. 10112 Ostojko u
taj čas mrtav se vigjaše,  itd.; pišt. 40[2 zavigjahu  njemu
bratja tond. 112 duša se vole rnučaše, jere ne viaše  kamo gre;
žudč:  pižt. 40!1 koji žugjaše  nasititi se mrvicami koje pa-
dahu s trpeze bogatčeve; pišt. 43|2 žugjaše  napuniti trbuli
svoj želuda. t r p o: sp. 11120 tad od njih t r p 1 j a š e ter pram
tomu za svih | oeu se moljaše, da im odpusti grih; sp. 1268 glad
trpljahu  i pošdahu | sveti, dokla ovdi štabu; nadod. 111: on
bolu na nogu trpljaše;  pišt. 174/2 žena krvotočje trpljaše.
vrvč: sp. Ijl2  tako ti hodeči vrvljahu  šerezi. žive  (možda
živ): sp. 11306 u tamnici trudno živ lj ali; sp. 1|65 sunce ti
nam sjaše u dne ter u noči | dokla ti ži vijaše,  tko de sad po¬
moči? itd ; pišt. 172/2 sin njegov življa še. visč:  sp. Ij51
muče bičag snam, ki v i š a š e o stup, podri ga; sp. 5| 144 reku,
od noga i ruku da im on dopusti, | da gnjate prituku, da prie
duh pusti, | da priko subote svi tri ne vi šahu;  pišt. 94|1 jedan
tada od lupeža onezijeh, koji v i š a h u, psovaše njega.

Osnove koje imaju r  pred nastavkom e, to r ne mekčaju:

gorč:  sp. Ij261 u ognju vas goraše;  sp. 4114 tili žuber
vodeni se čujaše po travi zeleni, ka u cvietju goraše. zrč:
sp. 51314 put nje ostala, koja se pr o zrase  | kroz platno od
zdala, jak sunce sva sjaše. — Daničic oblici 4. izd. 98 navodi i
prah  od prč, i zrah od zrč.

3. Oblik ijeh , j e h, ih,  eh = st sl. čh r n.

Ovi oblici dolaze osobito u starih hrvatskih pisaca, al i u knji¬
gah tija do 1768. U narodu govori se danas tim načinom imper-
fekat samo li od osnove bi (by esse): bjeh, bih, beh. Evo obrazae:

ijeh:  ih:

1. pletijeh pletih

2. pletiješe pletiše

3. pletiješe pletiše

IMPBRFEKAT KAKO SE TVORI.

47

1. pletijehomo pletihomo

2. pletijehote pletihote

3. pletijehu pletilni.

a) Oblik  ij  eh, jeb. ‘

*) u glagola bez vrstnoga nastavka
plet:  sp. 4/467 tuga onda smrtna mene | tužnu obujmi, nočno
kada | vračaliu se s igre žene, | a ja kose ruše mlada | p 1 e t i e h
zlatom povijaje; sp. 3/6 od pruta obore i od kala pletjehu;
sp. 8/19 ruke nje pribile mnjah mramor da bjehu | ke uzu od svile
sa zlatom pletjehu  (pisano pletjohu, ali srok zahtjeva pletjehu).
rast:  sp. /171 okolo kladenca rajska zelenca svieh strana ra¬
st ie še; sp. 4/121 gdje trstje ras tj e še gizdavo na svieti; sp.
4| 133 toj slavno zagorje kako raj sve bješe, | gdje jelje i borje
s topolom rastješe;  sp. 4/108 voča bjehu po tunji sadjena
ter ljepše ras t j eh u ner kita zelena; sp. 4/192 svud joj brada¬
vice kako bob rastjehu.  bo  d:  sp. 4jl69 čemer ljut ga bo-
dieše. gred:  sp. 2/271 pak ova tva sluga ..za  te se moliti
gredješe  s razbludom; sp. 4/403 ka me je svezala | svezav ju
vodjahu gusari nemili ; g r e d i e š e tuj sramno jakino meu lavi.
id: sp. 2/54 razdvojen bez uma ja idjeb  | tolikom opojen Iju-
bavju n jekom bjeh; sp. 2 204 mnjah da sam u raju prida nju kad
pridjeh. jed:  sp. 5/70 pepeo se kako kruh jur meni jedi e še.
pas:  sp. 3)361 p a si e h se tom slavom; sp. 4,217 komu se sgar
s nebes ukaza otae tvoj | u njekoj kupjeni po sebi gdi gori | u
plamen ognjeni, kad p a s i e h u gori; sp. 4. 104 lie sama tuj
bješe ter malo po malo ružicu p asi e če i evietje ostalo, griz:
sp. 4. 166 naravi meso do kosti moje grizjehu. skub:  sp.
3. 202 Kasandra vlase skubješe  na glavi, živ:  sp. 5. 344
sto godišta na svieti ja živ j eh; sp. 3. 7 gdi človik zemaljski, ki
vrieme toj bješe | na zemlji angjelski bezlobno ž i v j e š e; sp. 5.
321 dokli živi  e še, svakomu on bješe za jednu priliku; sp. 3. 6
množi kraj gore sbožno živj ehu;  sp. 10. 289 po svakomu jur
razlogu toj se, kčerce ma, hotieše | da ti mlada poživieše,  | a
ja da star pogjem k bogu. rek:  sp. 2. 395 r e c i e h:  ni raz-
bora ni uma ni vida | ni haju zazora od ljudi ni stida; sp. 2. 257
jošte joj ne bješe to reči za došta, | nu što kad recješe,  na
svaku rieč posta, | da mi se pridava, t e k : sp. 5. 344 da s te-
c i e h vrhu svieh gospostva i znanja | što bi bil’ pri ovieh, ka ste-
kah ovdi ja? sp. 4. 133 gdje vrjelo vodeno po travi tecješe;

48

M. VAIiIAVEC.

sp. 4. 138 ter se krv ustavi, ka tičkom tecješe;  sp. 5. 140 iz
kojieh s svieh strana živa krv teci  e še;  lVI. Bunič Jokasta stih
2453: ter mu krv crljena vruca van teci  e še;  sp. 4. 394 od
krvi rieke t e c i e h u crvene ; sp. 10. 288 kad glasa množ n’je-
cieh očutih uširua | kako to da bjehu pomorske tej vile, | ke pla¬
kat t e c i e h u njih tužbe nemile, kun:  sp. 4. 162 ne bi toj za¬
dosti u karu što bjehu, | s nemirne žalosti ner se još kuniebu;
im  (vazam): sp. 4, 310 da nie psa Fendaka, da nie psa Tauza, j
sve stado zla mraka vazmieše  do kusa. b i (b v): sp. 2. 438
opojen ljubavju krjepko b j eh; sp. 4. 81 trudjahan b j e h. sp.

4. 30 ne samo ljepotom ui’esna tač bješe,  ner svakom dobrotom,
ka u njoj captješe; sp. 5. 169 gdi prvo tužni dosti | mi b j eh orno
cieč ljubavi, | vaše dike i lieposti | sdruži se nam pokoj pravi; sp.

5. 134 Pilato Jesusa izbjena kad vidje | od krvi i suza omazan vas
gdi je, | reče im: lcoji grieh dostojan možebit | od muka od ovieh ?
bjehote  ga ubit’, [ er bi mu manji trud jednu smrt prijati, |
nego li oda svud tej muke da pati; sp. 5. 272 ogote smrdeče, zli
vam ti cjelovi! | bjehote  sve veče posjele stan ovi; sp. 5. 314
svjetlušte nje oči meni se vidiehu, j k sunčanoj istoči prilične da
b j e h u; itd. p 1 u: sp. 3. 57 p 1 o v i e h u slavi, r u : sp. 4.
166 jadovna velmi stvar slišati još bješe, | gdje gorom taj tovar iz
glasa revješe. slu:  sp. 2. 515 megju sviem slovješe  nje
ime dobrotom ; sp. 4. 394 dočim živ bješe Ektor brat slavni moj j
i vrh svieh slovieše  junačtvom razum svoj, | svi mi kazaše
kralj krvnik ljubav svu; sp. 4. 436 o Ekuba, prišli k tebi, | u is-
toku ka slovieše,  | kruna vrh svieh koja bješe, | druga u vla-
sti kojoj nebi, | da vidimo, što čes huda J i što brieme može uči-
nit; sp. 4. 484 ne ubi ga onada, na noguh kad Troja j stojaše i
kada slovieše  moč svoja . . . kad Priam živ bješe i kopjem
vrh inih | kad Ektor slovieše  vitezov kruna svih.

'tj u glagola s nastavkom nu :

srnu, trnu:  sp. 3. 320 i gdi trudan (Jesus) posrnieše  pa-
dajuči k zemlji niča | zemlja, vajmeh, protrnieše  i venjaše sva
travica, tonu:  sp. 3. 303 potrebno bješe ponovit zakone | sviet
koji tonješe  da veče ne tone. veno:  sp. 4. 152 Venus blie-
diše i venieše  pričudno. zinu:  sp. 6. ,72 a kad čudna propast
zinieše  meu njimi | mnjah da če na dno past korablja i svi mi.

Y) u  glagola s nastavkom e:

c a v t č , capte, ctč (florere): sp. 4. 90 mi čes prisudi kak c a f-
tj eh u slavi | nenavid zlih ljudi da se vas pripravi | svom šilom

IMPEREEKAT KAKO SE TVORI.

49

na mene ; sp. 3. 62 krstjansko neharstvo volju ispuni | istočno

ter carstvo mnome se okruni | ter s mojom svom slavom, u kojoj

prjedje ctieh,  | vukovom i lavom ostal sam u noktieh; sp. 2.
292 vjenčac i kruna, koja joj vrij glave | caftješe  sva puna i
hvale i slave, | ona se ukinil i razbi; sp. 4. 30 ne samo ljepotom
uresna tač bješe | ner svakom dobrotom, ka u njoj cap tj e še;
sp. 4. 108 od razlicieh trava livada gdje bješe | svakoga narava

ter cvietje cap ti e še; sp. 4. 397 tobom u veselju captieše  car¬

ski dvor; sp. 4. 451 gdi je ruža, gdje gilj bieli | drago lice kim
ca v ti e še; sp. 2. 264 ctieše  joj kruna taj od kosic na glavi;
sp. 2. 515 jedina ka ctieše  počten’jem, ljepotom, | meju sviem
slovieše nje ime dobrotom; sp. 3. 52 moje gospoctvo, ko ctieše
u slavi [silan car u robstvo poda se postavi; sp. 4. 29 cviet je
oprudjen, u gizdah ki ctieše;  sp. 4. 17 sva zelen ctieše;  sp.
4. 139 sladja čut bješe taj pjesan ljuvena | ner miriš gdje ctieše
ružica rumena; sp. 4. 469 ljepotom tvoja ctieše  mlados slavna
i gizdava; sp. 3. 76 razlicieh gospoja još bješe vidjeti, | a navlaš
kraljice krunjene ke bjehu | i uresne djevice, jak cvietje ke ctiehu;
sp. 3. 255 u velikoj slavi etiehu  ti vitezi prigizdavi. d ah tč:
sp. 3. 302 nad njim dahtješe  sam volak i tovar. ho tč, htč,
ktč, tč: sp. 3. 362 svjetlos taj, s kom se ktjeli  rastati ] čini mi
vas sviet saj u mraku ostati; sp. 2. 55 nje sila stvori mi što
litje  še;  sp. 4. 133 slas nie moč izrieti | ka htješe  svies moju
sebe van zanieti; sp. 3. 8 prijazan pridraga ktješe  da takoj | u
stadieh jednaga provode život svoj, | ljuveno ter bješe i milo gle¬
dati, | gdi ovce ne ktješe  gorski vuk zaklati, | ali pak biesan
lav ne ktješe  da tjeri | kako je svoj narav, niednu vrst od zvieri;
sp. 3. 338 na mjestu kad ve biše j gdje te htjehu  razapeti, | sinko
dragi i prisveti, | sve t’ žalosti ponoviše; sp. 3. 336 tko bi mogao
plač zbrojiti | grozne suze gdje proliše, | onoj rnjesto kad vidiše, |
gdi te h tj eh u umoriti; itd. itd. j eh tč: sp. 4. 136 ter tako
plačnu stvar učini tuj mene | svezati za stabar od jele zelene, |
ter ostah cvieleči jadovan i tužan | slobode želeči vječni rob i su-
žan, | gdi j eh tj eh i pihali i gdje tuj srjed gore | želnije uzdisah,
ner li se riet more. j e z d e: M. Bunič Jokasta stih 1784 stra¬
hota viditi vojsku mu tuj bješe | s perenim gdje štiti oholo i z-
d j e š e. lete:  sp. 3. 255 koja (strila) toli slavna bješe j i kud
godi šip obrati, | nigdar zaman ne le tj e še | i nazad se ne povrati.
mnč:  sp. 4. 86 sgrizle su mravlje miek, u kom ja do groba | sve
misli shranit mnieh,  kako se podoba; sp. 4. 127 čuh sviraoca

50

M VALJAVEC,

što pravi, | mnieli  moj se trudan duli od tiela rastavl; sp. 3. 311
Jesusa (Irud) htješe životom razdvojit, | kraljestvo er mnieše  da
mu če posvojit; sp. 4. 116 meni se mnieše  toj sedlo sve zlatno;
sp. 4. 178 zlovoljne sve bjehu, a ne viem za ki sud, | meni sc sve
mn j e h u da trpe velik trud. smrde:  sp. 5. 120 oživil Lazara
bješe | koji je mrtav bil i ki jur smrdieše. treptč:  sp. 4. 84
pak mravlje pridoše pod javor gdi ja bjeli | ter meni zgrizoše do
krpe šupalj mieh, J ter t rep tj eh ter predali od muke pakljene, |
te mravlje gdje gledali lazeči vrh mene; st. 4. 101 ter treptjeh,
vajmeh, vas stradjaje ufanja, | gledaje hip i čas od moga skon-
čanja; sp. 4/146 lie tr ep tj eh lie predah, zač ne znali što če
prit; sp. 10/192 u erkvi stoječi tre p tj eh kako prut; sp. 3/54
kraljevu palaču naj veče požali | u oružju ka sjaše, prid kim car
treptieše;  sp. 3/258 treptješe  moja put i moj duh u meni |
prid vihrom kako prut u gori zeleni; sp. 3/317 žalosno vidjet
bješe, gdi krvavi gnoj cideči | Vas predaše i treptješe  od skon-
čanja trud videči; M. Bunič Jokasta stih 235 treptješe  svak
prid njim; sp. 3/305 naj veče treptjehu  čudo toj videči pastiri.
umč:  sp. 3/7 na sveti ne bješe rodil se još nitkor, | skovati da
um ješ e motiku ni kosor. vidč:  sp. 5/314 svietlušte nje oči
meni se vidiehu  | k sunčanoj istoči prilične da bjehu; M. Bunič:
Jokasta stih 1810 s taciemi tuj bjehu načinom stavljeni, | da se
svi vi d j eh u kako no smamljeni. vrč:  sp. 3/182 bistri vir vo¬
deni pod barkom vrieše. zelenč:  sp. 2/511 gdi ju dostigoše,
trava zelenješe. žednč:  sp. 3/321 ti vinca ne že dni e še.
želč:  sp. 2/202 ni čas pokoja u meni ne bješe, | smrt mlados
neg moja zagrlit želješe;  sp. 2/227 prisvitlo sunačce, višnji bog
učini, | da s mojim srdačce tvoje se sjedini. | Neka se udavi on
ki toj ne htje ? e, | ki našoj ljubavi omrazu želješe;  sp. 4/176
moj duh želješe  s grbom se rastavit.

S) u glagola s nastavkom a,  koji imaju u presentu tematsko e
a vrstni nastavak a  gube:

p ra, pere: sp. 4/114 nage tri vile ugledah gdje bjehu | u je¬
zero uplile ter se tuj perjehu. rva,  rve: sp. 4/175 me trud
rvieše;  sp. 4/176 lie me trud rvieše  i žalos i tuga; sp. 4/177
rasputja ni puta nigdjer ne bješe | ter tuga priljuta tvrdo me
rvieše. zva,  zove: sp. 2/3 zovješe  zora dan, a slavno pro-
litje j travicu drobnu van zelen lis i cvitje, | ja kad bih uhičen od
ove gospoje; sp. 4/307 slišati bješe pričudno na saj svit j glas, ki

IMPERFEKAT KAKO SE TVORI.

51

te z o vi e še, toliko strahovit; sp. 5/64 psovkami zovjehu  mo¬
litve sve moje.

b) Oblik  ih,  e h = s t s 1. č k m.

a) u glagola hez vrstnoga nastavka-.

bud:  jerol. 229 gdi me san moraše i dobudiše,  ondi padih
i ležih na golu zemlju. d a d: alex. 282 zmaj velik od nog nee
sviv se za usta nju držaše, govoriti nei ne dadiše;  u ni  k. pisano
dadžše luc. (4}41) ne dadčše im glagolati; i bval. marc. 11116 da-
dfiše; kron. 9: ki vele krstjane ljubljaše i ne dadiše  progoniti
jih; kron. 32 kralj sfih brapjaše, zašto ni sam prezpravdeno ne
posidaše, tako ni inim ne dadiše. gred:  sp 2j325 jedan dan
gr e dih ter vidih onu vil za kom va3 posvedih; alex. 255 Alek-
sandar k Erusolimu grediše;  alex. 259 Aleksandar to čuv svoju
vojsku sabra i k Epratu riei grediše;  alex. 261 Aleksandar za-
mišav se š nimi grediše;  alex. 285 od tuda podviže se s vojsku
i u svit grediše;  alex. 292 Aleksandar vojsku svoju na tri česti
razbiv na boj grediše;  kron. 28 malo po tom mimo grediše
jedno drivo, ko iz priko mora grediše  a to iz Pulje i grediše
na hrvacke strane; kron. 29 kada godir ovaj gospodin njegov
v lov grediše,  vazda htiše, da Tehomil s njim bude; sp. l t 2  za
svom vojskom zada grediše  Oloferne; sp. Ij58 za njim ti gre¬
diše  popovi mnogi zbor; sp. 1|64 duh se veseliše da puti tam-
nice | izbavljen grediše  gledat božje lice; sp. 1|78 u taj red
grediše  još jedan red žilji; tond. 111 naslidovah tebe od poroda
tvoga karno godi grediše;  tond. 114 toj rekši (angel) grediše
prid Tondalom a on za njim grediše;  bval. ioan. 4)30 gre-
dčhu;  kron. 30 svi dob^ovoljno gredihu  na takovu osfetu; kron.
10 s njimi gredihu;  alex. 242 žene i ditca k svoim na sritene
gredihu;  sp. 1113 svi sluge preverne okol njega bihu | luk, strile
operne u ruei jimihu, | a druži gredihu  mašuči pračami; sp. 1|67
ovo je bilo, kad gredihu  od Egipta; sp. Ij71 kako pijani gre¬
dihu,  ki se čtovaše s Holofernom; sp. 192 tako razbojnici oni
dva gredihu;  sp. 6)37 tuj bi pripovisti vrimena staroga, | kad
vočke gredihu  pustiv perivoje; sp. 6|37 k Suletu gredihu  dr¬
žeč se vrh vitra; tond. 112 po ona vrata gredihu  duše osujene
unutra; tond. 115 s one strane mira, od kuda oni gredihu  vi-
diše mnoštvo veliko muž i žen. id: sp. 2)466 podniknuv er idih
cič sunea svitlosti, | prid sobom ja vidih sjen vile liposti; sp. 5)59

52

M. VAT.JAVKC,

tužan bih pogrešil pot pravi | ter tako sliep idih  k nevoljno) do¬
bravi; alex. 243 od toda ustav Aleksandar k Rimu idiše;  alex.
245 na sritene Rimlanom idiše;  alex. 262 Aleksandar na boj
idiše  srčeno; alex. 279 vnutar n pustinjo idiše;  alex. 283 Alek¬
sandar vnutar idiše;  alex. 317 to rek k Babilonu idiše;  alex.
292 Por na boj idiše;  sp. 132 niki mrt niki živ u hlapstvo
idiše;  jerol. 229 ne pristanih bi j uči se u prsi, dokle koli ne
pridi  še  pomoč od Isusa; alex. 322 redom priko pola idihu  vsi;
alex. 327 suze od očiju negoviju idihu;  sp. 1 [79 kasno se dileči
polako idihu,’  sp. 144 plaho ti bedrami po j dihu;  tond. 111
oni opet u put pridihu,  im  a d:  nadod. 35 Ivo triest imadiše
lita | kad se hoti izbaviti svita; nadod. 45 car na brdu šator ima¬
diše;  nadod. 132 Ostroilo brata imadiše,  | koi no se Totila
zoviše. j č d: alex. 263 iznesoše nemu trpezu od samfira kamena
Darija čara persidskoga: kada na nei č idiše  (čitaj jidiše), nikadar
zlovoljan ne biše; sp. 1202 kad mnoštvo nasiti, ozimčen kruh
biše | za kim se pohiti ča i sam jidiše;  hval. luc. 04 15 16 17j27.
28 čdčhu i č d y h u ; alex. 278 kada koga od nih okrvavlahu, i zi¬
dih u ga; sp. 1|82 pjahu vino čilo, meso safranjenoj j idihu
pritilo i još papranjeno; sp. 1|268 vodu pjaše, ne sok lozja, | ki
no krsti sina božja, | ne jidiše  kokoščice, | da mladjahne kobi¬
lice, | ča j i d i h u otci sveti, | kih poljubi Krst propeti, | ner ko¬
renje tere zelje? jed vehi: hval. ioan. 6|17 djel. 27j 13 čdyhu.
klad:  sp. 6|271 žiganti goru srditi vrh gore kladihu,  | po
kojih užiti na nebo hotihu. pad:  sp. 1|24 dobrosrični bihu vazda
der do vika | do kol ne p a d i h u u prezpravdja nika; jerol. 229
gdi me san moraše i dobudiše, ondi p a d i h i ležih na golu zemlju.
ved (inf. ve(d)nuti): sp. 2|248 onda ja posvedih  da tebe po¬
svojil, sp. 2|325 jedan dan gredih ter vidih onu vil, | za kom vas
posvedih,  ar me nje rani stril. ved (inf. vesti): sp. 2| 173
prie u željah samo noč provedih,  | a dan se veseljah, što želih
zač gledih; sp. 1)92 tako razbojnici oni dva gredihu, | židovski
vojnici kada ih v e d i h u; sp. 1|244 nejake u sinžir v e d i h u.
z na d: nadod. 75 kad i njega Turci obtužiše, | opravdat se po
turski znadiše;  nadod. 101 pet jezika on (Bračuljevič) dobro
znadiše;  nadod. 208 njega niki poznaše krstjani, | megju njima
Gojko glavni biše, j koi no ga dobro poznadiše. rast, rest:
kron. 6 po tom toga sfak čas r e s t i š e moč i vojska Totille;
hval. luc. 2|40 rastyše;  sp. 1(77 totu ras tiše  svake vrsti
drevje; sp, 1|78 malo niže red rožic restiše. griz:  sp. 6|26

IMPERFEKAT KAKO SE TVORI.

53

malo t’ me g r i z i š e taj škoda takova. n e s : sp. 2:258 na nje
rumene svoje ust ponesih;  sp. 129 grana ga grediše vojena po
brigu | ter vode nesiše  tad gradu po sridu; sp. 1|94 kunfete
ne siku  u pehare na dlan k onim ki sidihu. pas:  sp. 1 j 78
kon koga (vručca) pasiše  stado pitomih črid; jerol. 231 kad se
napasi  še,  doma ga doreniše; sp. 1^297 u nepomnji ter linosti
p a s i h o m o naše kosti; sp. 1 256 dilja njih omrže židovom mane
kruh, | ku s neba bog vrže, kim p a s i h u trbuh. živ:  kron. 9
ki ako i poganin biše, sa sfakim s mirom i z ljubavju ž i v i š e.
sp. 1|55 Akior poganski blud pusti, u ki pri živi  še;  sp. 1/77
veče blag ne biše tad meju žudiji | ni ondi živi  še  ki plemenitiji;
sp. 1/79 svaki njih umiše, j ča u njem živi  še  pokrit i tajati;
itd.; sp. 1/24 u miru živ ih u; sp. 1/76 u družbu živihu  lipost
i počten glas; sp. 1/211 po njoj sil spaseni u limbu ki bihu, j po
njoj su ispravljeni, ki bludeč živihu. pek:  sp. 1/257 pecihu,
varahu na ognju tila njih. rek:  sp. 2/125 ako li do teci  h prid
slavni nje obraz j u svako ja r e c i h : gospoje, tvoj sam vas, —-
recib  još: sunačce, ti si cvit od gospoj ; sp. 2/264 kada li po¬
tečih  razbirat nje ličce, | vječni se ja r e c i h jaki no fenice;
sp. 2/326 mnokrat recili  u sebi rič koja je ohola, sjek:  kron.
29 Tomio hrabro mimo inih noseči se nemilostivo siciše. tek:
sp. 1J316 ako li što recih, ne bješe ispravno, | s celovom li teci  h
na ličce prislavno; sp. 2/258 njegdi potečih  na ličce nje s mo¬
jim | iz glasa ter recih: što zaman ja stojim? alex. 242 krv po
ulicah grada teci  še;  -sp. 1/5 on podstupi Betuliju, odvrati vodu,
ka u grad teci  še;  sp. 1/29 potok nuz livadu mrnjuči teci  še;
sp. 1/78 po njemu (perivoju) teci  še  vručac; sp. 1/211 Gabriel
užgan od ljubavi | teci  še  vas vesel; sp. 6|12 čudo vidit biše
svim totu meu nami, | gdi rika teci  še  pod naju nogami; sp.
6!37 tuj bi pripovisti vrimena staroga, | zelena dubrava kad tikom
teci  še,  | košuta kon lava bez straha kad biše; sp. 6j72 vodu
ne cripahu, teci  še  sama van; tond. 112 teci  še  rika vele tamna,
ka biše puna diaval; sp. 1)159 nuz livadu vode tecihu  mrm-
njajuč. v uk: sp. Ijl4 toj kolo pritila živina v u c i š e. im: alex.
251 kada ki vojnik Ženu hotiše, ka Arhu došad zlaticu dav Ženu
v a z m i š e i koliko noči držaše ju, toliko zlatic davaše. č n:
jerol. 230 p o č n i h kantati incipiebam canere. kun:  sp. 2 392
gdi t’ kletve jur biše> gdi je vjera tvoja? | vid mi se kuni'še,
da č vinu bit moja. dr, dere: sp. 197 pakao poče bljuvat duše
ke žeriše, ovce janjac čuvat, kih no vuk d e r i š e (može biti i de-

54

M. VALJAVEC,

rati). str,  stere: sp. 6|252 cič besida ke joj govoraše j rumeno
od stida ličce joj goraše, | a simo ni tamo oči ne s t e r i š e, (možda
sterati); žr, žere: 11197 pakao poče bljuvat duše, ke žeriše.
b i (by): alex. 806 carica b i š e mnogo lipa, etc. etc.; alex. 227
običaj beše  Aleksandra, da do obeda k Arištotilu hočše; sp. 1| 102
veče ne bi h orno u božjoj milosti; sp. 6|152 ne htij gledat, da
onada | ne bihomo  tvoga stada; sp. 1|285 vi se ništar ne ka-
jaste, | ni se od griha pokajaste, | da b i b o t e vuci vazda, | ne
pastiri božja stada; sp. 1|68 jase mu podržati ruke, ki ž njim bihu,
itd. itd. dč (dicere): kron. 17 naidoše kralja na planini, ka se
diše  Hivaj. plu,  plove: sp. 2|287 blaženo vapin’je kad ime tve
zovib j i gorko trpin’je, u željah kad plovih;  sp. 2|295 u suzah
ploviše  grozno nje obraz lip; sp. 1)256 on joj se moljaše da
ga ne ubije, | od straha drhtaše, pot ploviše  s sije; sp. 6)11
vode bihu sudi, ka rikom ploviše  | razloženi svudi, kako se gdi
htiše; sp. 6)48 oh lipo ti biše meni pogledati | kad riba ploviše,
gdi ju on zamlati. slu,  slove: sp. 4)425 cvit moje liposti, kom
s 1 o v i h toliko | za pir pun svitlosti hranjah tač visoko; sp. 4)425
megju svom mladosti s 1 o v i h dili izvršnim; sp. 2)404 grlo mi
prisiše | u kom sva rajska slas pod nebom s 1 o v i š e.

P) U glagola s vrstnim nastavkom nu:

brinu:  alex. 223  znaše raba da Olimpiada diteta cič b r i n i š e
se. dvignu  : sp. 1)67 ovo je bilo kad gredihu iz Egipta. Josue
se s Amalekom bijaše, Mojses na goru moleči staše: kada dvi¬
gni  š e ruke, dobivaše puk njegov, a kada jih spuščaše, dobivalm
neprijatelji. g a n u : sp. 2)276 mnokrat ja stanih jaki no vas
vazet | ter iz nje ne g a ni h oči me i pamet; sp. 6)72 kada plav
nagniše pod more vitar krut, | ka za tim s t a n i š e , drčuči kako
prut, ] vali ju busahu nemilo s obi stran, ginu:  sp. 2)129 makar
ja da zgini  h po način neredan | kad najpri prooinih, što je noč,
što li dan, | vid ne bili osudjen živiti plakaje. *m e n u: sp. 2j239
kolikrat s p o m e n i h toj vrieme prikrasno | u svako povenih že¬
leči prikasno. mrznu:  alex. 270 rika arsinoiska biše takova:
vsaku noč p o m r z n i š e se, a ob dan razmrznuvši se tečaše.
*o n u : sp. 2)258 zašto ja prionih  kako mož velik čas. p a n u :
sp. 2)258 njegda joj ja p a n i h na nje kril za mal čas, | a njegda
postanih ter zrčah nje obraz, r i g n u: sp. 1)49 niki se r i g n i š e,
niki se gnušahu | a niki ležiše, niki na nj padahu. sta preš. stane:
gledaj gore pod ganu; sp. 1)23 niki mrt, niki živ u hlapstvo
idiše, | niki sve izgubiv plačan os ta ni še; tond. 113 nigda krava

IMPERFEKAT KAKO SE TVORI. Ot>

u p a d i š e doli a Tondal o s t a n i š e gori, a nikada Tondal u p a-
d i š e a krava ostaniše;  jerol. 230 ne pristanih  bijuci se
u prsi, dokli koli ne pridiše pomoč od Isusa; sp. 6)37 tuj bi pri-
povisti vrimena staroga, | kad vočke gredihu pustiv perivoje, | rike
pristanih  u brez brzine svoje stinu:  sp. 2j380 pri kom
(pogledu) stinih  kak led u srcu protrnuv. taknu:  sp. 171
u zakonu ockvrnjen biše, ki se takniše  mrtva človika. tonu:
sp. 2j258 tonih  u slasti tada vas. trnu:  sp. 21264 kad godi
pogledali nje obraz rumeni, | vas trnih  i predah za rados u meni.
venu:  sp. 2|380 i za sve jer gorah i v e n i h kako cvit, | često
ti govorah: . ; sp. 2{315 zavidos mene rastavi s onomzi od gospoj,
bez koje ljubavi veniš  e život moj. vrnu:  sp. 1123 opet jih
vrni  še  bog u prvo stanje, | kada jih vidiše čineči kajanje.
y) U glagolu s vrstnim nastavkom e  ne promienjenim na a:
b č s n č: sp. 2|249 kad ovo ja veljah, nje lipos sva tada | bie-
s n i š e u željah odgovor da mi da. b 1 e d č : sp. 4] 152 na nj
Venus očice naj veče metaše, | bliediše  i venieše pričudno na
sviet saj; sp. 10|313 kad ona vidje toj, niema osta u sebi, svieh
strana bliediše  i čut ju več ne bi, jak mrtva da biše. c v a t č,
cavtč, caftč, cte : sp. 11115 ka lipo cvatiše  kako no žilja cvit;
sp. 2)246 ljepotom caftiše  nje slava; sp. 2)396 sva čas i gizda
saj nam svit ostavi | kad vrh svitlih zvizda caftiše  u slavi; sp.
2)253 još ctiše  tada na ustih sladak smih; sp. 1)78 ki (perivoj)
tako cvatiše;  sp. 1'76 kriposti izvršno c v a t i h u (pojedini
oblici možda od cvat). crljenč  se: sp. 1 -255 čripi poletiše a
njega krv proli, ] kom se crljeniše  od vrha do doli. h o t č,
htč: alex.' 227 Arištotil h o t i š e ispitati narok Aleksandrov; alex.
230 to čuv Aleksandar h o t i š e tamo pojti; alex. 242 Aleksandar
sič h o t i š e ustaviti; 257 Aleksandar od velika znoe v ezero po-
hladiti se h o t i š e; alex. 264 Amiviz meč svoj podrv Aleksandra
po očiju udriti hoti  še;  alex. 299 Evrimitar s vojsku svoju na
Aleksandrovu vojsku napasti h o tiše;  alex. 301 v ezero skočiti
h o t i š e i vidi drakuna velika iz ezera na n zčjuči i h o t i š e ga
pogubiti, itd.; sp. 1)225 bludnici htij prostit, ka no se h o tiše
kamenjem tad pobit, jer muza imiše; sp. 5)218 kad bih ja znala
toj, po njoj što piše, | ne bih ju njoj dala, da umrit ho tiše;  sp.
1)112 na koga h ti še mogaše njih sila; sp. 1)205 ciča divstva
čista drag mu nad sve biše | Ivan vangelista, sobom ga svud h ti še;
sp. 1|237 tebe sluge moje učeči vapiše, | a ti blude tvoje pustiti
ne h tiše  itd.; 5)217 grede brahomo cvietice za vience, | koje svit

56

M. VALJAVEC,

h t i h o m o od sunea nad sjence; alex. 248 tu h o t i h n baruni
negovi grad sazidati; alex 290 v Macedoniju bižat h o t i h n;
alex. 291 susedi Tndičnom esu i tako ustrašiti nas h o ti h u; alex.
317 baruni Aleksandra brižna i žalostna vele vidivše izminiti ho¬
ti h u , na goru nega visoku izvedoše, srce negovo obeseliti h o-
tihu;  sp. 16  bi u grad žaja, do pet dan se.'ho  ti  hu  pridati;
sp. 15 nesta vode u gradu, htihu  se pridati; sp. 1 92 kih obisit
htihu;  itd. i m S : sp. Ij235 mlada lita imih,  umrit nigdar
ne mnjah; kron. 8 posla sina svoga, koga jure imiše;  alex. 220
Nektenab pomoč imiše  vlhvenom hitrestju; alex. 223 car mace-
donijski Filip imiše  Ženu Olimpiadu; alex. 249 Aleksandar krzno
to vidiv počudi se, ere tako zlamene imiše;  Aleksandar Ženu tu
polivali za vernu nee ljubav, ku ka Acilišu imiše;  alex, 251
Aleksandar četrnadeste lit imiše,  kako od Macedonie odašal biše;
alex. 300 ta žena imiše  dva sina; alex. 306 tu vidi Aleksandar
lozu i tolik plod imiše,  da edva dvima človikoma ponesti edan
grozd; alex. 324 imiše  Aleksandar čašu samotvornu; sp. 1:32
ona skrovišče i mi š e gori pod slimena; sp. 1177 on vino i žito i
uli imiše;  sp 11318 ako moja biše ti gospoja, znat imiše,  da
me imaš vladat; sp. 141 linost s njom pojti n imiše;  sp. 1102
veče ne bihomo u božjoj milosti, | dila nimihomo  vikovnje
svitlosti; alex. 244 na nem bihu tri kamici, ki i m i h u dvanadeste
vertudov u sebi; alex. 246 zviri oruže ne imihu  . . vse žene te
kreljuti imihu  i nohte velike; alex. 279 naide ljudi čudne, imihu
po šest ruk i po šest nog; alex. 285 kobile ždribce imihu;  alex.
286 strile nih železa ne imihu;  alex. 304 kih Elini boge imihu;
alex. 323 bihu dva brata, mater svoju u Macedonii i m i h u: sp.
1180 tako biše neznan njih grih ki imihu;  sp. 1113. svi sluge
preverile okol njega bihu, | luk, strile operne u ruci j imihu;  itd.
j e z d č: alex. 261 Aleksandar sam s macedonijskim pukom po
ustavu e z d i š e (varijanta: j e z d e š e), m n č : sp. 1:86 razbora
ja ne m n i h da tako u vas ni; sp. 21264 zač tako pozirali na
liepos tada ja, | ku k suncu primirah i sunce m n i h da sja; alex.
223 u Macedonii biv Nektenab velik od Macedonian m n i š e se
da bude; alex. 306 naide ga plačuči se i bijuči se, m n i š e bo,
ere Aleksandar u pečini to j pogibe; alex. 323 m n i š e ih Alek¬
sandar vernih; sp. 1287 vaša pamet slipa biše | ka se inako shra¬
nit m ni še; sp. 11102 mi m n i h o m o da uboštvo dovede nas na
blaženstvo; sp. 1|84 od ke no svi m n i h u da su čudi čiste | kako
no i bihu nada sve neviste; itd. s č d č: (nik. mat. 26|55 po vse

IMPERFEKAT KAKO SE TVORI-

57

dtni  pri vas  sčdčhn;)  alex. 222 Nektenab sidiše  u ednom
misti skrovni u gradu; alex. 267 Darie sidiše  na nikom visoku
pristolu; sp. Ij94 kunfete nesihu j u peliare na dlan k onim ki
si dihu;  sp. 1|79 dva ki sudeči totu prisidihu  | kasno se di-
leči polako idihu. stidč:  hval. luc. 13|17 stydyhu se. trepte:
sp. 10|268 za tolik nepokoj kako prut tre p tiše. trpč:  hval.
ebr. 20|20 trBpyhu. umč:  hval. rim. 7 7 raz ura y h; sp.
Ij79 svaki njih u m i š e | ča u njem živiše pokrit i tajati; sp lj76
ki me ne umihu;  sp. 6j32 prostirudi ruke ča bolje umih  u j
na ustje od luke dojdoše, gdi htihu; alex. 240 nemu čzika Afinane
ne r a z u m i h u. [v č d č : hval. mat. 25j26 27jl8 marc. 15j 10 luc.
19(22 ioan 2j24. 25 6|6. 64 13|11 18(2 2044 včdčše i vydyše.]
v žlč:  sp. 1|19 sve toj učiniše | ča im pop svet i sid pišudi v e-
liše.  vi  d e: sp. 1(23 opet jih vrniše bog u prvo stanje | kada
jih vidi  še  činedi kajanje; hval. marc. 12|41 vidyše,  marc.
3J11 ioan. 6(2 vidyhu;  hval. luc. 19] 14 n e n a v i d y h u. vrč:
sp. 4(151 tudjer se božice pod borom staniše | kraj bistre vodice
jezero gdje vriše  (pisano vrieše, ali rima hode vriše).

o) U glagola s nastavkom «, koji u presentu to a gube a te¬
matsko e primaju:

bra,  bere: sp. 6(252 cic besida, ke joj govoraše, | rumeno od
stida ličce joj goraše, | a simo ni tamo oči ne steriše, ušima neg
samo riči mu beri  še;  sp. 1 [ 13 kamenje berihu  u krilo ru-
kami. g n a, žene i rene: jerol. 231 kad se napasiše, doma ga
d o r e n i š e. rva,  rve: sp. 1(23 jere se r v i š e za nje vazdi bog
njih, | nigdar ne izgubiše, i ner kad grih sape ih; sp. 1|244 ubiše
junake, koji se r v i h u, | a ine nejake u sinžir vedihu. vera,
vere: sp. 6(239 kako košuta od staže do staže | ver ih se stran
puta, da me ne zapaze. z v a, zove: sp. 2i241 ja scinjah u raju
da život moj plove, | to li se z o v i h rad; sp. 21287 blaženo va-
pinje, kad ime tve z o v i h; kron. 10 ti obnjaše kraljestvo, ko se
zoviše Senobuja; kron. 10 v tom vrimenu biše v gradu, ki sč z o-
više  Tesalonika, jedan človik naučen; kron. 29 jedan dan loveči
Tehomil udri jednu vižlicu, ka se z o v i š e Paluša; sp. 110 se
skupiše u viecnici u komori, jer jih kralj ž o više;  sp. 1132 Judit
skrovišde imiše gori pod slimena | gdi boga zoviše  s rabom za-
tvorena; sp. 1169 Asver kralj od Persije kraljicu Vastu pusti, jer
se ne baja priti, kad ju zoviše,  sp. 11288 ma baština u Greih
biše, | gdi se Mitra grad zoviše;  sp. 21295 u suzah ploviše nje
obraz lip | ter željno zoviše  smrt gorku svaki hip; nadod. 17

58

M. VALJAVEC.

varoš ona Tersact se z o v i š e; nadod. 29 Capistrano varaš se z o-
više;  nadod. 58 drugi se fra Joso z o vi še; nadod. 137 Budimir
se ditešee z o v i š e; nadod. 152 imenom se Ljutomir z o v i š e;
nadod. 165 Bugari mu sina okruniše | koi no se Radimir z ovile;
nadod. 195 Vladislavo drugi se z o više;  alex. 230 tu čctiri igre
elinske bihu, kimi mladi vitezi turnaliu se; z o v i h u se tako :
olimpia, istmia, enie, posidonie; sp. 1179 popi se z o viku;  sp.
61241 oni ki liimbeno diš da te dvorile | i slatke vuhleno pisni go-
voriše, | u kojih pridragom krunom te z o v i h u | plemeniti tragom
bihu al ne biku? kron. 4 izide niki puk od istoka, ki se zovihu
Goti; kron. 10 poglavica njih bile muž vrimenit, koga z o v i h u
njih jazikom bare.

Oblik ijeh ih eh  dolazi kadšto i u glagola s vrstnim nastavkom
i.  Cini se ;  kao da se tuj imperfekat gradi od glagolske osnove bez
vrstnoga nastavka ali s tematskim vokalom: resijeh od resi, rese,
resčč, rese-lrn, n. p.:

čini:  nadod. 196 on veoma milostivan biše, | mlogo dobra ubo-
zim činiše;  sp. 10,284 eto, jaoli, bieše donio bieli dan sve, što
nam čin’ješe  plakati. ljubi:  sp. 101273 i ondi gdje bješe
njegova sestra ta | koju onljubješe,  za žalos prostrta, hotje
se prostrieti on isti. nosi:  sp. 1259 ka starija od svili biše |
glavu više svili n o s i š e. s v i e t i: sp. 10|276 varo me nije mrak,
er mjesee svietješe. svietli:  nadod. 143 pun mudrosti i
nauka biše | dobrota se iz njega s v i 11 i š e. veseli:  sp. 1|64
duh se v e s e 1 i š e , da puti tamnice izbavjen grediše. ž u b e r i:
sp. 21511 gdi ju dostigoše, trava zclenješe, | gdi š njom počivaše,
vinee žuberješe.

Ali vjerojatnije je sve to po analogiji  gore navedenih oblika na
ijeb ib, kao dolazi po analogiji kadšto ih  mjesto ah n. p.: sp. 1192
srčbe vedi plarai ž e ž i š e bo puka, | ner oganj u slami uničen kad
buka; tond. 112 usta njegova vele zadržahu i žežihu,  da tisuda
ljudi oružnili od prve bi u nje ulizli; sp. 1115 od praha magline
dvizahu se gori j kako no oblačine, kad mrče po gori | seli tere
dvori, poljem kada gode | u dne al u zori paljibu  se bode. Da-
ničid oblici 308 navodi još: pojile, pojihu, meljiše, šaljiše, šaljihu
i 314 ležib, ležiše.

U kajkavstini , u koliko je meni poznata, izumrla je poraba im-
perfekta u obče. Ja harem nišam nikada čuo da narod govori im-
perfektom do jedinoga oblika beše. Dapače nestalo je imperfekta
tako da Kristijanovič navodi oblik kubaše za sve osobe singulara

IMPEREEKAT KAKO ES TVORI.

59

i plurala. U svojoj knjiži Grammatik der kroatischen mundart
Agram 1837 str. 91 veli:

1) die veraltete, nur in alten werken, wohl auch noch in der
Vitkopch’schen sprachlehre, und jetzt noch im volksmunde gewisser
gegenden auf dem rechten ufer der Save, wie auch noch immer in
gedichten vorkommende halbvergangene zeit der anzeigenden art
ist blosz noch folgender maszen gebrauchlich:

2) Das einzige rekoh, sagte (fur alle drei geschlechter) der halb-
vergangenen zeit, und die unbestimmte art der vergangenen zeit
mit beše, beše bilo bat sicli bisber noch immer in vollem gebrauche
erbalten.

Ali u knjiži dolazi imperfekat i to oblik eh  prema stsl. elrn.

Evo mu obrazca:

1. ideh idehova idehom

2. ideše idehota idčhote

3. ideše, idehota, idčhu.

1) U glagola hez vrstnoga nastavka:

i d : petr. 22 i trn. 19 zvčzda koteru su videli bili na sunčenom
isbode, pred njimi ideše;  petr. 108 i trn. 96 neki človek od Je-
rušalema ideše  dole vu Jeriko; petr. 126 stavši Ježuš idčše
za njim; petr. 2 šeregi pak, koteri sprčgja i koteri od zhgja idčhu,
krieahu govoreči: hosana sinu Davidovomu; petr. 37 kii spregja
idčbu,  karabu njega, da bi mučal; peti-. 112 i trn. 100 ideše
Ježuš vu varaš, ki se zove Naim i ž njim i d e h u vučeniki nje¬
govi; petr. 65: dva zmegj vučenikov Ježuševeb idehota  on isti
den vu kaštel, koteri na šestdeset tečajev dalko beše od Jerušalema.
m o g : petr. 132 koteri (Zakaeuš) poglavnik publikdnski i ov bogat
beše i želčše videti Ježuša, gdo bi bil te ne m o g č š e pred vno-
žinurn ljuctva, ar visinum majehen beše; petr. 242 vigjda jedno
malo, kaj oteč Abraham bogatušu velčše, ki na ovom svete poleg
svoje volje sveckem blagom živčše te na drugom svete jedne kaplje
vode dobiti ne m o g e š e. rast:  perg 71|2 tiem zakonom trb
repulsie na toliko rastieše,  da vnogo krat veče činjaše nego

Einlache und vielfache zahl

sing. dual. plur.

60

M. VALJAVEC.

drečna pernja. bi (by): perg. 71j2 koliko godi ljudi bieše;  mil.
139 poslan be angjel Gabriel od boga vil varaš galileiski, komu
b e š č imč Nazaret, k device zaručene zakonomu mužu, komu ime
b e š h  Jožef iz biže Davidove. Ime pak device bešfe Mariar petr.
11 nazaj se povrnuše pastiri dičeči te hvaleči boga vu vseh, ko-
tera b č h u culi i videli, kak beše  njim rečeno; gašp. 1|666 med
ovemi tak svetemi sv. matere cirkve hercegi i temelji na broju
beše  i Judaš Iškarjot; zagr. 4 219 izganial ie Jesus vraga i on
beše  nem.; trn. 9 na početku b d š e reč i reč beše  pri bogu
i bog b d š e reč. Ova b e š e na početku pri bogu. Vu nje beše
žitek i žitek beše  svetlost ljudih; itd.; trn. 7 b d h u pastiri vu
onom istom kidanju skoznujuči, itd.; petr. 45 napuniše dvanadeste
košdrih falatci, kii b e h u ostali od pet jačmenneh hlebov onem,
koteri jeli b d h u; petr. 48 gda bi ljubil bil svoje, ki b d h u na
ovom svete, ljubil je nje do konca; petr. 120 beše  neki kraljic,
koga sin betežen b d š e vrv Kafarnaume; petr. 96 napuniše obe-
dve ladice tak da se mal nesu vtapljale. To gda bi videl bil Si-
mun Peter, opade dole pred kolena Jezuševa govoreči: pojdi vun
od mene, gosponne, ar sem ja grešen človek. Supnost pdk b d š e
njega obstrla i vse one, kii ž njim b d h u, nad ribami, kotere
b e h u vlovili; petr. 99 ješe i naješe se i nabraše sedem košarih
s faliitcev, kii b e h u ostali. B d h u pak, kii su jeli, okolu četiri
jezera ljudih; itd.; habd. ad. 132 on jako žejen beše;  habd. ad.
137 megj drugemi dve onde žene behu,  ktere milo plačuč za
svoje sine zvedavahu, itd.; perg. 8[1 b y e h u.

2) U glagola s vrstnim nastavkom e:

gorč:  habd. mar. 265 izda nesramnimi ljubavjum nečisto srdce
nečistoga mladenea go rese. hote:  habd. ad. 954 Eustahiuš
zapazi jelena jednoga preče velikoga, za kem brzo poteče, ali gda
jelena vloviti ho te še, sam be vlovljen ; habd. mar. 145 bog tak
h o t e š e ; 350 clerikuš h o t e š e red ostaviti; cith. 241 Adam oteč
njihov vsem svetom ladaše | ter ga njima dvema zračiti on h teše,
ali Kain bratu živeti ne daše, | neg se krvi njegve napiti h o-
teše;  trn. 93 publikanuš od dalka stoječ ne hoteše  ni oči na
nebo podiči; petr. 74 i trn. 68 pozna pa Ježuš, da ga h o t e h u
pitati; trn. 106 posla sluge svoje z vat z v dne na svadbu i ne h o-
t e h u priti i m č : petr. 101 i trn. 90 bčše nčki bogat človek,
koteri Špana imčše;  petr. 132 i trn. 122 Zakaeuš pretekši zleze
gore na devjo (trn. divje) lige drevo, da bi ga (Ježuša) videl, ar
onud i m č š e prejti; cith. 332 koje presvete device telo angeli za-

IMPEREEKAT KAKO SE TVORI.

61

više, | na goru nesoše, ka ime Sinaj i m e š e; petr. 99 ribic malo
imdhu. sčdč:  petr. 43 i trn. 39 zleze (trn. poide) Ježuš na
goru i onde sedele  z vučeniki svojemi; citli. 318 oči njegove
zakrivane behu. | z velikemi grehi zasipane behu; | tri dni i tri
noči v varašu sedele,  | neprestance boga za grehe moljaše;
petr. 163 i trn. 150 počeše, kii skupa s e d 6  h u sami vu sebi go¬
voriti: gdo je ov, ki i grehe odpušča? petr. 173 i trn. 160 i be,
gda bi on sedel vu hiže, ovb vnogi publikdnuši i grešniki došedši
s e d d h u z Ježušem te z vučeniki njegovemi. u m S : petr. 37
bdše ova skrivena pred njimi i ne r a z m e h u , kaa se govorahu.
vele:  petr. 44 Ježuš reče Filipu: od kud hočemo kupiti kruha,
da ovi jeli b.udu? T6 pak vel čl e skušavajuči njega, ar on znale,
kaj je bil čineči; petr. 126 ovo žena, kotera je dvanadeste let
krvni beteg trpela, pristupi od zagja i doteknu se kraja halje nje¬
gove, ar v e 1 d I e sama vu sebe: ako se le prav doteknem halje
njegove, zdrava budem; petr. 149 odluči gospon i druge sedem-
ddset i dva i posla njd samodruge pred licem svojem vu vsaki
varaš i mesto, kam on sam bele priduči. I v e 1 d I e njim : žetva
je za isto velika, ali je delavcev malo; petr. 172 i trn. 159 to pak
veldše  znamenujuči kakovum bi smrtjum imel vumred; petr. 57
i trn. 53 junaki prilrigjahu k n'emu i v e 1 d h u : zdravo budi,
kralj židovski, i pljuske davahu njemu; petr. 60 i trn. 55 bele
napisano: Ježuš Nazarenski kralj židovski, za to v el e h u Pila-
tušu veliki popi židovski: ne piši: kralj židovski; trn. 68 ve-
ldhu  adda: kaj je to? vidč:  habd. Mar. 446 kteri dobro dosta
uremena u kollegiumu lauretanskom rektor beše i očima svojdma
unoga videle;  petr. 43 i trn. 55 ndsleduvaše njega vnožina ve¬
lika, ar v i d e h u čuda, kotera činjaše nad onemi, kii behu be¬
težni , mil. 43 gde mene skušuvahu otci vaši, skušuvahu rab i v i-
dehu  dela moia; mil. 129 gospone, vezda odpusti slugu tvojega
polag reči tvoje vu miru, ar v i d e h u oči moje zveličitela tvoiega.
ž e 1 č : mil. 45 blaždna nbbeskim poslom | be porodna svetim du¬
hom, | koga narodi želehu,  | po nje vutrobe prijehu. živč:
petr. 242 ki (bogatuš) na ovom svete poleg svoje volje sveckdm
blagom živele.

I u friz.  dolazi eh:  te p. 2. 57 preise naszi zesztoco stradacho,
nebo ie t e p e c h u, maiore3 nostri graviter patiebantur, nam eos
verberabant. t r u : 2. 18 oni lasna natrovuechu,  illi esurien-
tem cibabant. ved 2. 20 oni stranna bod crovvi zuoge u v e-
d e c h u, illi peregrinum sub tecta sua introducebant.

G

62

M. VALJAVEC,

To isto valja za rezijanštinu.  II Boduen-de-Kurteneovoj knjiži
reztjanskij katihizis čitam: b i (bv) : 7 Gri ni sta bila fidel nasimu
Bohh naši genitorij Adam anu Eva? Beiat one duva bai ni billa
fidel nasimu Bohu, ka iu b e s s e (čitaj bočšoe = stsl. bčše) creial
anu gial tou dan parauis ise na ton suvettu anu simij; — 10 Čada
an ie sisvsital? Te din na Vilicbo nugi, cioč te tretgni din dopo
gnaba smarti, tacoi an bese  pridigial; — 8 Čada an je bil po¬
gnat sa ver Bocb anv ver zlovech se benedini Sin? To nvgh jn-
stes, ca an se je nasinal, an ie bil posnat sas vilicbo fiesto od
agnulov anu pastoriov, ca b e b o (čitaj bočho = stsl. beha) blizv
tomu poiv od Beftlebimme, ca an ie bil nasinal; — 10 Anu tadai
can an ie sal? Te din na Sinso an ie sal un Paravis, dopo ca an
ie dal binidiziun apostulen anu pa drubin discepulen, cba b e c b o
s gnimi; — m o g: 9 Ma coi sa ne jnnimighe an more  s se  (či¬
taj morobšoe = stsl. *morčše = možaaše) met dan Biich itachu
sivet amorovs? — MA cboi moreš  e in sdelat s to virtudijo, cha
an messe? Nisghi ha ni moreš  se  sforzat ani mu sdelat patet,
ani vmvrit, ma un sam ie tel patet anu umrit sa našo etern salut.
m č habere: 9 Mb choi morese in sdelat s to virtudijo, cha an
messe  (čitaj močšoe = stsl. imčše)? — 9 So billi tri j craivvi
(= krajuvi reges), ca so parsli s daletz gnaha paisa te din na per-
nachti, anu ni so ha adoralli anu ha regallalli tacoi craija sam-
maha, tacoi Bochha etern, anu tbcoi zlovecca, ca an se messe
sacrificat sa nas. t č velle: 9 Ma coi sa ne jnnimighe an moresse
met, dan Bucli itachu sivet anv amorous? Te superbiovs, te invi-
diovs anv te U3tinane ebreie, cha hi t e h o (čitaj toeho — stsl.
b^tčba) vag puslusat veritadi.

4. Oblik ah —  stsl. ahus sažetomu  od  aab  i.

a) U glagola b e z vrstnoga nastavka s osnovom na samoglasno,
osim na č. Tako bivaše a biva i danas.

bi percutere: sp. 11239 s kimi kada godi boj bij ah dobivala;
sp. Ij81 plačuo pade niče, sama se bijaše  ] rukami uz lice ter
gorko uzdihaše; kron. 23 vazda Atilla, kada se biahu,  izgubljaše.
ču: sp. 51205 da jeda znaš gdi su ove vil ostale? Ja ne znam,
brže su gdi godi zaspale, | ako su gdi bez nas igrale s pastiri, |
er čujah  ja noeas gdi jedan njih sviri; sp 4j 114 tih žuber vo¬
deni se čujaše po travi zeleni, sp. 41467 job nesrična! meni več
ni | s družicami uživati | liepe šetnje, slatke pjesni j u kih odsvud
pripievati | čujabomo  našu mlados. p č, poje: sp. 1/289 po-

IMPBBEEKAT KAKO SE TVORI.

63

j a li o m o vele milo | kako nam je što se zbilo; sp. 4/139 s velom
ljubavi jantoli pojaše  iz glasa u pjesni; sp. 1|211 zvoneči vio-
lom prislatko pojaše; sp. 118 pojahu  jošče mu ter tance
vojalm; sp. Ij63 popovi po jaku,  odpivahu miri. kri:  kron. 12
ciča straha kriahu  se; kron. 15 tajahu se i kri ah u se. vapi:
sp. 2)435 obidoh taj lug vas ištuei onu vil, ] vapijah  liip i čas:
kamo se s’, vilo, dil’? sp. 1/209 propni! propni! propri! glasom
vapijahu. zna:  sp. 2)257 tolik me stiže blud, er ne znali
reč slovo; sp. 1499 ne znali  ote  li vi, da je treba meni oca
slušat?; sp. 1149 toko ne saznabu  koko mrtav tovar.

Riedko ovdje samoglasno i  na kraju osnove izpada: sp. 1'82
p jaku  vino čilo; alex. 273 Darie ka Aleksandru vapčše  (či-
taj vapjaše); alex. 242 žene afinske Aleksandru v a p č h u; alex
263 Babilonane ka Aleksandru moleče vapšliu.

b) U glagola s vrstnim nastavkom e  promienjenim na a pred¬
njega suglasnoga radi. Tako je bivalo i sada biva.

bčža:  sp. 1)71 Ozija mače i liste piša po mistih, da tiraju voj-
sku, ka bižaše;  sp 4)95 ter brže što za njom moj život prie-
šase, | a ona prida mnom to večina bježaše;  sp. 1/57 na ko¬
njih b i ž a h u. b o j a se : sp. 1|91 ovim ti ne svanu, ki se ne
b o j a š e | da protiva stanu istini ku znaše; sp. 1/23 tad bog svoje
moči skaza, ki b i ž a h u | posla jim pomoči, jere se boj ah u;
sp. 1[90 smrti se b o j a li u, a ne bogu zgrišit. drža:  sp. 4)84
spravi se u toli smieli ki se izreč ne more | gdje odrješen šupalj
mieh držah  ja vrli gore; sp. 1168 Simon je bio jedan od sinov
Jakoba, koga kolino držaše  Betuliju; sp. 4/482 jedne mn d r-
žahu  od svuda rukami | a druge derahu me oči iglami, j e e a:
sp. 1)254 močno ga gnječaše petami trepljuči, j a pod njim j e-
čaše  dušu puščujuči. leža:  sp. 4)119 jak bolan ležaše  cvi¬
leči; sp. 1|255 ležalni  masuri rastrkom i stnre | kopanje, taljuri,
kotli ter pasure; — barili rasuti ki biku, nakare | 1 e ž a li u po
puti; — mnoga još telesa krvava ležahu,  | a gavrani mesa u
kljun raznašahu. muca:  sp. 1 282 ko me učaše na zla svaka:
ti mu čaš e; sp. 1/66 osmi dan kad pride, | svi jurve mučahu.
stoja, sta:  sp. 1)27 tuj Akior nebog- zlovoljan stojaše;  sp.
5164 usti svi tebe na svak čas slavljaliu, | a srcem od tebe daleko
stojahu;  sp. 1)12 na glavi priviti plavi tere beli | i perja na-
diti stojahu  fačeli; sp. 4)408 na dvie strane s t a h u koji | raz¬
log htienja njih branjahu, | jedni u pomoč kčeri tvojoj, | za Akila
drugi s t a h u; sp. 1/49 trbuh kako žara nadmen odstojaše.

64

M. VALJAVEC.

c) U glagola s vrstnim nastavkom i.  Ovdje biva mutatis mutan-
dis sve kako u staroj slovenštini glede slievanja vrstnoga i  sa
prednjim suglasnim, samo se r  ne mekča. Tako je bivalo pa tako
i sada biva. Evo malko obilnije primjera, da se bolje slievanje
pokaže:

boli:  sp. 10/269 večekrat čuh toj, gdje se on na boga bo¬
lj ase za grieh svoj. ctakli: sp. 149 ctakljahu  jim oči.
cvili:  sp- 1/88 pak ju pozdravljaše redom svi od roda, | svak
od njili c v i 1 j a š e, obraz plaka voda. deli:  sp. 1/30 od nikih
dubina još vode imaše, | ka žmulom cidina mirom se diljaše;
kron. 17 diljahu  zemlju od zemlje; Bunič Jokasta stili 2547
njekoji svlačahu oružje s ubjenieh, | a njeki dieljabu,  što do-
biše u plienieh. grli:  sp. 10|270 čačka grljaše,  da bi joj bio
drag; sp. 10:320 djetešce milo toj koliko činjaše | da život shrani
svoj, gdi čačka grljaše.  li u 1 i:  nik. luc. 23|39 edinn že od
občšenyju zlodčju liula  še  i; mat 37 39 mimo liodešte h ul a h u
i; tako i marc. 15j29. hvali:  sp. 4/393 Priama uzdanje Polines
hvaljaše;  sp. 1|289 h val j ah o mo u dne i u noč | boga
mneči da če pomoč; alex. 260 Aleksandra hvalahu  mnogo,
misli:  alex. 274 kneze sabrati misijah  na veselost braka;
sp. 1/45 bogu se moljaše | da puk slobodeči spuni ča mišljaše;
sp. 1/84 od tih besidi zvon himbeno zvonjaše, | dobar imiše ton,
da hudo mišljaše;  nik. mat. i 15 23 16i7 p o m y š 1 a h u vn
sebe. moli:  sp. 4; 102 pukal bi živ kami od velje bolezni, | gdi
ju mol j ah suzami s velikom ljubezni; nik. marc. 5123 molaše
i mnogo; sp. 1/10 svi jednirn vapjem moljahu;  nik. mat. 14 36
m o 1 a h u i; alex. 243 li bogu svornu Amonu u crikav pritekoše
i m o 1 a h u se. pili:  sp. 4/156 Venera u oči me p i 1 j a š e.
svetli:  sp. 1112 oružjem ter zlatom svaki se svitljaše;  sp.
41108 pismo tuj staše od zlata pisano, | koje se svietljaše  jak
kolo sunčano; tond. 111 zakrov gvozden se svitljaše  kakono
ugljevje. tak m el i: alex. 272 o ve nevolni e, kako nebeškim
t e k m e 1 a h se, a sada ni zemalskim dostočn bib! alex. 288
Darie bogom takmelaše  se (takmelati?) toli:  sp. 1 [31 zato
govoraše roneči suzami | tere ih toljaše  simi besidami. ve¬
seli:  sp. 1194 svak se veselja še; vas puk veseljaše  se
pišt. 17012; alex. 231 na piru se ve s el ah u; sp. 1:196 nebo,
zemlja, more tad se veseljaku. blazni:  nik. mat. 13/57
blažnahu  se o nem. brani:  kron. 32 kralj sfih b r a n j a š e;
sp. 4j 170 repom se branj  a še,  od muha trudni roj | večma ga

IMPEKFEKAT KAKO SE TVOKI.

65

badaše; sp. 4/487 grad miri se branj ase;  nadod. 59 megju
njima mlogo biše gerza | za vojničko prijaki viteza, | koi tursku
šilu razbiaše | i branj  au  sve države naše. cini:  alex. 263
kako silni bo nebeški cinah  se; alex. 246 mnoge boe šnimi či-
n a še; sp. 4 173 čin j ase i rieke stati vode tekuče | i gori dnom
svrtat kamenje živuče; | č i n j a š e gromiti kad hoče na volju |
i liesje lomiti po gori i polju, j či n j ase krvave vodene kladence
i mnoge dobrave stragjati zelence; alex 263 žrtvu bogom svoim
č i n a h n, itd., sp. Ij68 ki na gori stražu čitijahu,  vidiše gre-
dnči vojske i jase boga moliti; sp. 127 okolu stolice kamene sto-
jahu, | nad njimi lozice sincu jim činjahn;  pišt. 3411 molitvu
činjahn  3vi redovnici; itd. goni:  sp. 41166 počeli driemati,
zač se več ne mogah | s tiem sankom rvati, od sebe ki gonjah;
sp. 4157 o štapu hodjaše.prid sobom, nn takoj | od zlata go¬
nj a š e mravalja velik broj; pišt. 29jl Jezus izgon jase  sve
prodavaoce; pišt. 181/2 nije li ovi, ko j i p r o g o n j a š e u Jeru¬
zalemu onezieh, koji zazivahu ime ovo? nik. ioan. 5116 šego radi
g o n a h u Isusa Ijudeie; sp. 1/194 tisi vitri hladom go n j a h u
toplimi; kron. 11 ki oba nemilostivo krstjane p r o g o n j a h u.
hini:  sp. 4|187 Jupiter vuhveno kod mene gdje staše | u odječi
pastirskoj hitro me hi n jase. hrani:  sp. 4 425 cvit moje li-
posti | za pir pun svitlosti h ran j ah tač visoko; alex. 300 carica
krasotč obraza jego podivi se i vi. ložt.nici jego h ra n j a še.
roni:  sp. 4/141 pogrdjen i rnžan suzice svud r on j ah; sp.
41184 čemerne suzice ronjaše;  sp. 1 188 Slišana neboga snzami
r o n j a š e. scieni:  sp. 41156 scienjah  da neče tiižna me
oznobit; sp. 41161 prijali ovi dar od trudna človjeka, | ki prijat
nikadar ne scien  jah  do vika. sni:  sp. 2i95 po medu tadaj
mnjah da srce me plove | a koli san da snjah  na krilu, ka
slove; sp. 41453 moje zlo poznali, | vajmeh, još onada, kad tužna
zao san š n j a h. sum ni: sp. 41467 počinuo bješe jur svak, |
moj gospodin mirno spaše j blizu mene tihi sanak, | od protivnih
ne sumnjaše,  | štit mu i kopje visi tamo. ta m ni: sp. 1 [40
jur sunčeni plamen vodeči sobom dan | od zvizd jasnih zlamen
tam n jase  grede van. zvoni:  sp. 41139 pastirče u surlu z vo¬
njaš  e;  sp. 1 18 tuj ti mu z v o n j a h u gusle s leutaši; sp. 1163
mirisi vonjalni, z v o n j a h u psaltiri; sp. 1212 z v o n j a h u or¬
gane, citare i viole, bori:  sp. 1139 kada se bo ra še za Diani-
rom stat | Herkules .. vrgal bi se na vrat. govori:  1J81 suze
prolivaše nevoljno tužeči, | paka go v o ra še: ..; sp. 1|78 ki do*

66

M. VALJAVEC,

hajahu prvom u žardin saj, | s čudom govorahu  mncč je ze-
maljski raj; sp. 1190 one s vami govorahu;  itd. m ari:  alex.

276 ne marali  do tole, gdi li ubiti hoču, gdi li ubiti me hote.

mčri:  pišt. 177/2 vlagu ukriepljevaše gori i mjeraše  vrela od
voda. mori:  sp. 4/157 trud ju još m o r a š e, gdje tokoj hodeči
krcate nošaše bisake vrh pleči. mrmori:  pišt. 1562 farizei i
pisaoci m r m o r it h u. o r i: sp. 1 15 tuj se razligaše sve polje
z gorami, | rekal bi, se o r a š e nebo sa zvizdami. tvori:  nik.
marc. 3:8 množtstvo mnogo slyšavBŠe, eliko t v o r a š e, pridu
ku nemil; tako i marc. 15118 luc. 24/28; marc. 3!6 farisči abie
s Irodični svčtn tv o rahli  na nt,  kako bi i pogubili. vari:
sp. 11257 pecilni, v a r a h u na ognju tilo njih. viri:  sp. 4420

iz krova ter vira  h plačnoga truda sit, | gdje od žeje umirah a

ne srnjeh k vodi prit. čuti:  sp. 3/317 vidjeh ga ja na travi na
molitvi kada staše | gdje ga prodje znoj krvavi, svoju muku gdje
č u č a š e. krsti:  kron. 73 onde pripovieda viru krstjansku i
kr š ca še ki se obračalni, lasti:  alex. 307 pod tu ložnicu te-
čaše rika mala slatka kako zahara i laščaše  se kako zlato; sp.
149 u obraz jim plami a na nosu para | i na brade prami la¬
ščaše  se okvara, mlati:  sp. 3j319 Židovi mlačahu  te i pso-
vahu bez milosti i ljubavi. posti:  sp. 11268 glad trpljahu i po-
š č a h u | sveti, dokla ondi stahu. poti:  sp. 1/13 počaše  se i
u mrazu, toko biše pritil, | vas obal kako praz, ki još ni strižen
bil. sluti:  sp. 4407 zbi se što, jaoh, strah slu čaše. svieti:
alex. 250 vinac u noči kako ogan s vi čaš e; alex. 286 ka¬
men v srci ne naide koliko gušče če (= jaje) i svičaše;  kako
sunce i veče; sp. 4;397 tobom u veselju s vre ca še carski dvor;
sp. 10[288 toli toj zlato na dalek sviečaše,  | koliko sunce to
na nebu da sjaše; alex. 267 četiri kameni u četirih nuglih polače
one bihu, ki v noči misto sviče svičahu  (varijanta: mnesto luča
sviečahu);  alex. 277 oči im s v i e č a h u kako zvizde. štiti:
sp. 1/27 istočnoga okola jur ščičaše  stranu | noč dvižuč od
zdola crnokosu glavu; M. Bunič Jokasta stih 719: sred štita svo¬
jega, kiem se štičaše  | od prasca divjega pri liku imaše. čudi:
alex. 227 gledaše to učitel negov čudni Arištotil i č u č š e (čitaj
čujaše) se; alex. 322 Olimpičda pozirajuči na nju č u č š e se li-
poti nee; alex. 229 poklonile mu se kako čaru i č u S h u se gle-
dajuči meštrivo viteza sidine na volui glavi; alex. 231 Aleksandra
gledeči č u č h u se lipoti negovi; alex. 286. nih Macedonane sli-
šeči čučhu  se; pišt. 146/1 ali se svi snebivahu i čugjahu.

IMPEREEKAT KAKO SE TVORI.

67

grdi: sp. 91289  grgjabote vi sva blaga i sva plemstva,
hodi:  alex. 226 Aleksandar h o č š e (čitaj liojaše) na knižno
učene; alex. 256 koga na heimu nošaše Isus Navčnin, kada na
boj ho e 5 e na inoplemenika; alex. 286 kraj ezera Aleksandar
li o č š e kupati se hotijuči; sp. 1/19 misec tankorog liojaše;
pišt. 23/1 čujuči mnoštvo koje mimo hogjaše,  izpitovaše, što
ovo bješe; alex. 276 dokoli ženska ljubav srce moje ne biše pri-
čla, nikako mi misal na um dohočše  od vas; alex. 227 kada
koga okrvavljabu, ta kako mrtav iz bož i s h o č š e; alex. 249
kada u nem postupaše, razlika sčnč od kamennoga vida krzna i s-
hočše;  tond 112 škrgit is hoj ase od onih, ki se mučahu;
alex. 223 car macedonijski Filip imiše Ženu Olimpiadu, da pri-
skrbnu nahožše  ju, ere biše neplodna mnogo lit, i gledaše ju
Filip car muž ne i rastrgaše ljubav, ku k nei imiše. I kada p o-
h o č š e na vojsku, dozva Olimpiadu ; alex. 259 kada od nas o d-
h o č š e, pismo ostavi nam; sp. 1 j 78 ruta ushojaše  i mažurana
s njom; sp. 1:305 kad li žadna napojiti | htismo i gosta nastaniti?

| kad k nemočnu h o j a h o mo | al od uze odkupljahomo ? toj nam
povij; sp. 1;79 sad, eitara moja, obrni glas k onoj, | dostojna je
koja, da se da kruna njoj | nad sve ke vrime onoj muzate h o-
jahu  | ter u zemlji tujoj zagnane stojahu; pišt 23! 1 koji napried
hogjaliu,  karahu ga; pišt. 711 mnoštva tada, koja od spried
hogjkhu  i koja sliegjahu, vapiabu; 40jl psi dohogjahu  i
lizalm rane njegove; pišt. 51/1 ovi često dohogjahu  u kuču
Joakimovu i d o hogjaliu  k njim svi koji imahu pravdania; pišt.
49/1 iz ho g j klin  tada hudobe iz mnogieli; alex. 251 kada Alek¬
sandar na obid sesti hotiše, tada oni vsi pri stolu n a h o č h u se;
pišt. 86/1 poglavice redovničke i sve vicee iskahu suprotiva Jezusu
svjeaočanstvo, da bi ga na smrt pridali i ne n a hogjaliu;  pišt.
6911 množi radi njega odhogjahu  od Židova i vjerovahu u Je¬
zusa, tond. 116 p r i h o j a h u u onu palaču množi; tond. 117
p r ih o j ah u množi k Tondalu sp. 1|265 po sva mista p r o h o-
jahu  sp. 1 j 79 jur se r a s h o j a h u s polače o podne.; o s 1 o-
bodi:  sp. 1|246 tva desna jaka njih oslobojaše. plodi:
sp. 1/78 o kraju, zad i prid ptičice pojahu j svijajuč čaše gnizd, u
kih se pl oj a h u. rodi:  alex. 306 orih ročše  (čitaj rojaše)
orihe vekše od mluna. sliedi:  pišt. 54/1 sliegjaše  ga množ
velika, ere vigjahu zlamenia, koja činjaše. pišt. 25i2 onim koji ga
sliegjahu  reče: .; slo bodi:  nadod. 49 rič jim božju udilj
navištau, | puk krščanski sveto slobogjau. srdi: sp. 1 125

68

M. VALJAVEC,

tako  se  srjahu.  s u d i: sp. 91289  sugjahote,  da nevolje
največe su stat bez rati. vodi:  sp. 1(18 pojahu jošče mu ter
tance vojaliu;  sp. 10(258 svoje dni bez straha vogjahu  od
od dubja u sjeni; pišt. 49(1 svi koji imahu nemočnike od razlicieh
nemoči, do vogjahu  ih k njemu; pišt. 69|1 svjedočanstvo iz-
vogjaše  mnoštvo; sp. 1112 u svakih gojščinah život p r o v o-
jahu;  alex. 222 vidi boge ejupačke krmeče korable varvarske i
n v o J h n vojsku varvarsku u Egipat. hlepi:  sp. 1(299 vam
podasmo bud i ciene | ča najdraže roogahomo, | jer dobiti hle¬
pi) ah o m o. krepi:  nik. luc. 1/80 otroče že rastičše i k rž-
plaše  se duhomn. kupi:  pišt. 51 1 k njemu se kupljahn  Ži¬
dovi. topi:  alex. 326 Filip bilija nekaa topljaše  sl celinan
teriakjemb ; sp. 1 90 one se k vam stere s vami govorahu, | za
vami se vere hoteč se t opij ah u. gubi:  sp. 4(482 što se vede
siljah sinovom pomoč dat’ | sve š njimi več gubljah,  ni mogah
odrvat; M. Bunič Jokasta stih 1854 Grči tuj zlu zgodu videči u
strahu | hrabros i slobodu u boju gubljahu. ljubi:  alex. 265
bog koga 1 j u b 1 a š e, shrani ga; sp. 1(93 toj se pristoja 5 e njoj,
ka vede boga, j ner sebe lj ubij  a se;  kron. 24 njegovo gospod-
stvo ne ljubljahu  donji Hrvati. trubi:  sp. 11255 ležahu
rastrkom . . one bokare, u kih no trubi j ah u. zlobi:  pišt.
84(1 bjehu njeki, koji zlobljS.hu  sami u sebi i govorahu: ..
blagoslovi:  nik. marc. 10(16 i obtem blagoslovlaše;
davi:  nik. mat. 18|28 rabr> i (klevritnjemn davlašei;  pišt.
17311 d avl j a še njega, divi:  nik. mat. 19J25 slyšavi>še že
učenici d i v 1 a h u se zčlo. lovi:  sp. 1/39 po Cinte gore stran
1 o v 1 j a š e Diana, (m u v i: nik. luc. 10(40 Marbta mltvlaše
o mnozč službč.) pravi:  alex. 222 likar se p r a v 1 a š e i me-
štar hitar; tond. 113 ter joj pravljahu  sve ča godi je činio
buduči na svit. p r o t i v i; alex. 220 oružjem p r o t i v 1 a š e se
..; vsim okolnim gospodam protivlaše  se; alex. 249 ne pro¬
ti  v 1 a š e se obraz čudnomu naranženomu zraku; alex. 252 ki
godi se i malo p r o t i v 1 a h u nemu , tim gradove razbieše.
slavi:  nik. mat. 15/31 sla vi ah u boga; itd.; slavi jase
boga pišt. 170(2. dimi;  pišt. 47/2 vas tada puk pazaše rieči i
svieče i zvečanie od trublje i goru koja dimljaše  (dimč?).
mami:  alex. 278 to govoreči mam la še ih. s rami:  sp. 1/92
oni hojahu poniknuvši niči, | jere se s r a m l j a h u dvignut gori
lici. — busi:  sp. 1(79 basilk se bušaše  s murtelom zelenom.
glasi:  sp. 1|84 ona poniknuv sta, jer ju zloglašahu  vašči-

IMPERFEKAT KAKO SE TVORI.

69

nom, ku ne zna. nosi:  sp. 1:83 vazeli šupalj mieh, ki nošah
vrh pleči; alex. 267 svilo persidske na sebi n o š a š e, vrhu svit
plašč piničarski n o šaše  alex. 252 ostavlam ti zakoni danak, ki otac
tvoj carstvu motmi donošaše;  pišt. 59/1 eto se mrtav i z n o-
šaše  sin jedini materi svojoj; sp. 1)28 ca peku, ča vare, druži
ti n o š a h u | na čiste lopare: jedno d o n o š a h u, ] drugo o d n o-
šahu  svrtaje nogami; pišt. 120j2 leviti n o šahu  korabljieu od
uvita; pišt. 59/2 pristupi i tegnu odar, a oni koji no stihu,  staše;
sp. 1!75 svim ki mimo hode, oči zanošaše;  sp. 1/59 ki godi
imahu Olofernja blaga, j k n joj ga p r i n o š a h u; itd. itd. prosi:
pišt. 57:2 nije li ovi koji siegja^e i prošaše?  pišt. 107/1
red našega od spasenja | ovo djelo svegj prošaše;  nik. marc.
15|6 luc. 23)27 prošahu;  sp. 1|69 Dijaniru kčer Eneja, jer vele
lepa hiše, množi prošahu. gazi:  alex. 263 gdi rika iz grada
istikaše, tu na konih ju g a ž a h u. pazi:  sp. 4:96 p a ž a h ju
i gledali, nu ne htjeh bliže prit; sp. 179 hladišča zhiraše li boga
hvaleči, | da ju tko pazaše,  ništar ne sumnječi. vozi:  alex.
307 pod tom palačom obračalni okolo i v o ž a h u četrdeset ele-
fantov. oblači:  alex. 249 o b 1 a č a š e ga gospoč Polikšena.
svjedoči:  pišt, 86|1 njeki s v i e d o č a h u krivo suproč njemu,
uči:  sp. 1/282 tovarištvo me učaše  na zla svaka, zrči:  sp. 2j258
zrčah  nje obraz. griešj:  alex. 286 tako strilahu, da ništor
rukami svoimi ne gr i šahu. mrmoši:  pišt. 21 j 1 primajuei
mr mo šahu  protiva ocu od kuče. tješi:  alex. 264 to Persidi
čuvše čara svoga t i š a h u. druži:  sp. 10J268 molbe tej svoje
s celovi d r u ž a š e; pišt, 181;1 koji d r u ž a h u s njim, stkhu za-
bušeni. služi:  sp. Ij26 njemu služaše  polja strana ona; —•
sluge jim landahu, a druži služahu  vino iz bokare; pišt. 284
angjeli pristupiše i služahu  njemu. broji:  sp. 4/166 hrasto-
vom matragom rebra mu b roj a še. doji:  sp. 31307 gospoja
prsmi dojaše  blaženi porod svoj. dvoji:  nadod. 31: od pro-
mine kad ove mišljaše, | on od iste i opet dvojaše. goji:  sp.
3|309 gdje toli ubog stan i pripros vidjahu, | u kom se goj aše
blaženi otrok taj ; sp. 1|112 u svakih gojščinah život provo-
jahu, | ležeč na perinah smrdeč kip g o j a h u. taji:  kron. 15
taj ah u se i krijahu se (tajati?), znoji:  sp. 9/170 stup Lerov
z n o j a š e se.

U h r v a š t i n i dolazi kadšto s a č u v a n vrstni nastavak i:

brodi:  sp. 9|55 brodi  j aše  sinje vale stare Tebe svietla
glava, časti:  sp. 9j425 dug red mladih pak djetiča | s razhciem

70

M. VALJAVEC,

se dari kaže | kralja i slavna kraljeviča | Otmanovič kim č a s t i-
j a š e. hodi:  pišt. 176(1 pogledavši Jezusa koji hodiaše  reče:
eno jaganjae boži! ; nadod. 67 vazdan oni tada hodiau  | kudgod
l judi iste zoviau. jezdi:  sp. 9 417 svi j e z d i j a h n u široko,
s 1 i e d i: sp. 9(425 spaholjana peset reda | tihim jezdom sli e-
dijaše.  s ii d i: pišt. 1391 pridavaše onemu, koji sudiaše  ne-
pravedno sebe. trudi:  pišt. 27/1 vidje učenike svoje, gdje tru¬
di  a h u na voženiu. vodi:  pišt. 152(1 koji imahu nemočnika od
nemoči razlicieh, privodiahu  i k njemu, prieti:  pišt. 1391
buduei mučen ne pretiaše.

Kadšto vrstni nastavak i  izpada bez i kak ve promjene u pred¬
njem suglasnom. Taj je oblik jah prema stsl. i.jalrt:

budi:  sp 4(166 kroz sanak čujah toj, gdje me tac b u d j a š e.
čuti:  sp. 10(203 s tieziem veseljem osladili žalosti, ke čutjah
u sebi; sp. 10(111 ka prije neg ljubav u srcu c u t j a š e | od svega,
dim uprav, strah gorom imaše. hodi:  sp. 4(95 ovčica tamo h o-
djaše;  sp. 4(139 pastirče toj mlado rudinom hodjaše;  sp. 4(157
o štapu hodjaše;  sp. 4(414 vila planine pohodjaše;  sp. 4(133
vile sa ranom hod j ah u. ljubi:  sp. 10(267 tu ih kralj vidivši
uz čelo ljub  ja  še;  sp. 10(312 koga ona ljubjaše. prati:
nadod. 150 kralj Ciaslav h lovu biaše, ( nikoliko njeg sluga(h)
pratjaše. prudi:  sp. 4(166 s desna is lieva ta j čemer toli
ljut jak divja kopriva prudjaše  moju put. s 1 i e d i: sp. 4(95
ovčica svoj drum sliedjaše;  sp. 4(82 mnjah da ju porazi svi
od svieta s 1 i e d j a h u. trudi:  sp. 4166 kroz sanak čujah toj,
gdje me tač budjaše, { gdje plačan život moj s boljezni trudjaše.
vodi:  sp. 10(153 zelenom gorome pogjoh jur hodeči sad ovdi sad
ondi, kako se mogaše, gdje me stup vodjaše;  sp. 4(166 a satir
svom snagom, koji ga vodjaše,  hrastovom matragom rebra mu
brojaše; sp. 4(183 s kolikom radosti provodjah  me dike; sp.
4(414 mi satiri vodjah  orno u veselju svud gorome liepe tance;
sp. 4(133 svezana me proz luge v o d j a h u.

Ovdje valja pripomenuti, da tako dolaze malo ne samo taki gla¬
goli, u kojih pred vrstnim nastavkom i  dolazi t  i d.

d) U glagola s vrstnim nastavkom a ; tako to bivaše i sada biva.
Ovdje bit če dosta ovoliko primjera iz starih pisaca: cripahu 1(24;
čuhtaše 1(13; hramaše 4(138; hrocaše 4(140. 180; jadaše 4(158;
krapaše 4 190; landahu 1|28; laptahu 1(14; metahu 1)12; namiraliu
1(78; prižimahu 1(59; prucaše 4(166; prucahu 4(180; rikaše 4(85;
sjahu 4(114; svrcaše 4(169; uzmitahu 1(12; zjahu 4(107 itd. itd.

IMPERFEKAT KAKO ES TVORI.

71

Rjedje dolazi imperfekat od presentne osnove: iška, išče: iščahu
luč. 56. 2; kla, kolje: koljaše sp. 4|445. 485, koljahu 4|482.

e) U glagola s vrstnim nastavkom ova.  I tuj je tako bivalo od
vajkada pa i sada biva: besčdovahota nik. luc. 24| 14; carstvovaše
alex. 280; kazovaše alex 270, ukazovale alex. 229. 249; namigo-
vahu ocu njegovu pišt. 194|2; krugom obkruževaše dubine pišt.
177)2; obsluževaše zapovidi božje kron. 22; odmrnzovaše alex.
270; osuevabu alex. 249; pride u Bosnu i plinovaše ju, kron. 29;
pogrgjevahu ostale pišt. 161|2; posmiehovabu se njim pišt. 174)2;
prepisovale alex. 249; eto mu prikaževalni klienita; primri.zovaše
alex. 270; prinočevaše na molitvi pišt. 203)1; govorahu jezici i
prorokovabu pišt. 145)2; radovabu se alex. 273; razglasovabu se
sve rieči ove pišt. 194)2; tribovaše alex. 236. 298; vlagu ukriep-
ljevaše pišt. 177|2; itd. itd.

Mutatis mutandis valja isto i za kajkavštinu.

a) U glagola bez  vrstnoga nastavka s osnovom na samoglasno
osim na č:

bi: petr. 105 publikanuš bljaše  prsi svoje, da: liabd. mar.
325 ne d a li u mu mišlenja mira. zna:  petr. 50 izide Ježuš
s svojemi učeniki prek Cedrona potoka, gde vrt bele, vu koga
vlčze on i vučeniki njegovi. Znale  pak i Judaš, ki ga zddvaše,
mesto; habd. ad. 745 v tom pogibelnom vremenu ne znale se
patri kam obrnuti, niti tolnača ne z n a h u, kak bi tuliku obša-
nost i ogovor od sebe odvrnuli.

b) U glagola s vrstnim nastavkom e promienjeoim na a:

boja:  babd ad. 973 mučala je kaliti oučica na use te obša-

nosti Liduina, ali kajti se boja!  e,  da nagla kaštiga božja na
nje vpade, reče im : . ; k r i č a : petr. kii spregja idehu, karahu
njega da bi mučal, on pak vnogb bolje k r i č d š e: sin Davidov,
smiluj se mene; liabd. ad. 145 Valentinian cesar srdit jače kri¬
čale  i kričeč mu žile v pršeli puknuše i umre; habd. ad. 472
sede on na peklenskoga konja i le k mestu u zrak se obodva zdig-
nuše, k r i č a š e usem grlom gospodin pomoči svojeh katan pro¬
seči, ali zauman, ar ga malo potlam z očiu usega luctua, ko je to
videlo, nesta; trn. 33 kii na pruo idole, karahu njega, da bi mučal.
On pak vnogb bolje kričale;  petr. 2 koteri od zdgja idčhu,
k r i č a h u ; petr. 59 i trn. 55 oni pak k r 1 č a h u : vzemi vzemi,
razepni ga; trn. 54 Židovi pak k r 1 č a h u govoreči: . ; 1 e ž a :

habd. ad. 745 Anton popade nož i due si blizu srca rane preče
gluboke učini i grčanjek mal ne prereza, na tla zamrtev opade i

72

M. VALJAVEC,

krvjum svojum oblejan le ž aše;  hab d. mar. 272 druga dua malo
živa vu potu od velikega straha zaodeveni ležahu. sta, stoja:
petr. 53 s t a h n pak sluge te inaši pri žarkom vuglenje grejoči
se, staše  i Peter takajše grejoči se ž njimi, ar zima beše; liabd.
ad. 50 oroslajn zgubiuši osla dojde sam turoben vu kloštar i glavu
k zemlje obrnuvši ponižno pred starcem staše;  trn. 158 dole
pošedši ž njimi staše  na mestu poljske ravnice: perg. 26 1 svoiu
bratiu, koterih se takouo imyenie dostoiaše,  vun zapru z imyenia.

e) U glagola s vrstnim nastavkom i:

misli:  habd. ad. 128 Ammona ubiše pianoga, ki onda ništar
od smrti, ništar od strašnega smrtnoga greha ne mrši jase;  mil.
472 proti mene zlo misij ah u. moli:  petr. 104 farizaeuš sto¬
ječ ovak vu sebe molj aše:  . ; petr. 122 poklekši pak sluga on
m olja  še  njega; petr. 125 govoreči Ježuš vnožine ljuctua ovo
jeden poglavnik pristopi i m olj aše njega; habd. ad. 360 boga
zažgano m olj aše,  itd. habd. mar 317 moliaše  se usetn onem,
ki su k njegovomu umirianju bili se spravili; itd.; trn. 23 gobavec
došedši m olj aše njega; itd. čini:  perg. 71 [2 tiem zakonom
trh repulsie na toliko rastieše, da vnogo krat veče čin j aše nego
driečna penija; petr. 43 i trn. 39 videhu čuda, kotera čin j aše;
petr. 171 i trn. 58 vse ljuctvo iskaše njega doteknuti, ar jakost
ž njega vun shagjaše i zdrave činjaše;  habd. ad. 274 tak ona
spametno i sveto govoraše i činjaše;  habd. ad. 332 gda z vun-
skemi kralji tolnače činjaše,  ulovljen be i pred usem pokom
glavurn prikračen; pitr. 123 videvši pak njegovi službeni tovaruši,
kita se čin j ah u, kruto se razžalosti še; habd. mar. 142 po ktere
smrti unoga pri nje mrtuom telo čuda se činjahu;  perg. 71J2.
govori:  petr. 13 i trn. 11 govoraše  Ježuš šeregom židov¬
skem; petr. 18 i trn. Iti Janna onu istu dru nadošedši hvalo dd-
vaše gosponnu i govoraše  od njega vsem; petr. 118 i trn. 105
govoraše  Ježuš poglavnikom popovskem te tarizaeušem po pri¬
likah; petr. 156 i trn. 144 odprhše sc pilk le k mestu vusta nje¬
gova i jezik njegov i govoraše  blagosloveči boga; trn. 79 oni
ne razmeše kaj im govoraše;  trn 93 publikanuš bijuči prsi
svoje govor iaše:  bože, budi milostiven meni grčšniku; perg.
26jl ono imyenie, kotero ialno gouoriaahu,  da ie kupec za
drugo imyenie dal.  .; petr. 36 ne razmelm, kaa se govorahu;
petr. 64 govorahu  megj sobum: gdo nam hoče odvaliti kamen
od vrdt groba?; habd. ad. 331 glavu odsečenu na kopje nateknuvši
z visokoga mesta usem pokazaše, desnu k tomu ruku odrezaše i

IMPEBFEKAT KAKO SE TVOKI.

73

okol meštrskeh ljudi štacunov noseči govorahu:  dajte almuštvo
človeku, koga skupost zasititi ne mogla; kol. mat. takaiše i po-
glavniki popovski špotaiuči niega s pisci i starešinami govoriahu:
druge ie oslobodil a samoga sebe ne more osloboditi . . . teda onde
stoieči i slišavši govoriahu:  druge ie oslobodil a samoga sebe
ne more osloboditi . . . teda onde stoieči i slišavši govoriahu:
Heliaša ovo zove. I le k mestu potekovši ieden zmed njih vzemši
spongiu napuni u (= ju) octom i postavi u (= ju) na trst i da-
vaše mu piti, a drugi govoriahu:  ostavi ga z mirom, čudi:
petr. 106 čim več on njim prepovčdaše, tem oni bolje g hi šahu i
tem se bolje č-u g j a h u. hodi:  petr. 132 vlčzši Ježuš vnuter
h o g j a š e po Jeriko varaše; liabd. mar. 532 pitahu ktera je i gde
je lepa ona divojka, ka ž njimi h o g j a š e. trapi:  petr. 171 i
trn. 158 koteri se trapljahu  od nečisteh duhov, zvrščeni bi-
vahu. davi:  petr. 123 on sluga vlovivši d a v 1 j a š e njega,
nosi:  petr. 117 i trn. 104 vlezši Ježuš vu ladieu prejde čez morje
i dojdč vu svoj varaš. I ovo n o š a h u njemu guttum vudrenoga
človeka na postelje ležečega, prosi:  petr. 105 dopeljaše njemu
gluhoga te n črnoga i pr o šahu  ga, da bi ruku vrgel na njega;
trn. 36 pristupivši vučeniki njčgovi p r 6 š 4 h u njčga govorčei:
odpusti ju; trn. 37 drugi skušavajuči znamenja iz neba p r 6-
š a h u od njega, uči:  petr. 95 i trn. 84 sedeči vučaše  z la-
dice vnožine ljuctva; petr. 178 i trn. 164 odprevši vusta svoja
v u č 4 š e nje; liabd. mar. 507 onde ljuctvo, ko je k njemu do-
liagjalo, vere katoličanske kotrige vučaše.

Tako i u friz.:  poji: 2.18 oni segna naboiachu  (čitaj oni
žejna napojahu, illi sitienti potum praebebant); v č s i 2.39 ie po
lezv v u e s a c h u (čitaj : je po lčsu vešahu).

d) U glagola s vrstnim nastavkom a:

biva:  petr. 171 i trn. 158 koteri se trapljahu od nečisteh du¬
hov zvračeni bivahu. brisa:  petr. 161 (i trn. 148) grešnica
poče stizami oblevati noge njegove i lasmi glave svoje b r i s a š e.
čaka:  petr. 18. govorit še od njega vsem kii č k k a h u odktip-
ljenja izraelskoga; trn. 16 čakahu; habd. ad. 659 otide u cirkvu
ali z velikem strahom u oirkve pod mašurn buduči usaki hip č a-
kaše,  da urag vu njega uleže; habd. ad. 632 usi nazdignjenemi
vušesi čakahu  zapovedi, čuva:  kol. mat. sedeči č u v a h u
niega. dava:  petr. 18 Janna hvalu d a v a š e gosponnu; petr.
67 počevši od Možeša i vseh prorokov d 4 v a š e njim na razmenje
vu vseh pismah ona, kotera su bila od njega; petr. 88 bčše neki

74

M. VALJAVEC,

kolduš Lazar imenom pred vrati njegovemi pun mozoldv želeči se
nasititi z drobtin, kotere opadahu od stola bogatca i nigdo mu ih
ne d 4 v a š e ; habd. mar. 487 Juan krščanske navuke d a v a š e
suojemu stanouniku ; petr. 57 pljuske d 4 v a h u njemu ; kol. mat.
drugi mu pljuske davahu. dela:  petr. 81 gospon ž njimi
navkup d 6 1 a š e (trn 74 dčlaše). d o h a g j a : petr. 88 (i trn.
118) psi dolidgjahu  te lizahu mozole njegove donaša:
babd. mar. 481 za tem kip device Marie, koga donašaše,  iz
torbice zne i pokaza. glasa:  petr. 106 i trn. 94 čim več on
njim prepovedaše, tem oni bolje gl 4 šahu;  petr. 156 i trn. 144
po vseh goricah J udeanskeh razglasa  h u se vse ove reči.
g r e j a : kol. ioan. stahu slugi i drugi dvorniki pri žeriavke ar
zima beše ter se g r e j a h u. ima:  habd. mar. 263 starec po-
veda mu, kakou pomenek z vragom imaš  e; trn. 31 drugo opade
na živec kamen i zniknuvši vsehne, ar n d m a š e vlage, i s h a g j a:
mil. 472 vun iz h a g jase  i to isto govoraše; habd. mar. 456
človek kip, iz koga tulika unožina čud izhajaše, zapazi; petr. 171
j4kost ž njega vun s h 4 g j a š e. iška:  kol. mat. oni mu (Ju-
dašu) odlučiše trideseti srebrnih penez i od onda on i s k a š e pri-
godnoga vremena, kako bi ga prodal; — poglavnik' popovski i
ves tolnač i s k a h u kriva svedočanstva suproti Ježušu; trn. 158
vse ljuctvo iskaše  njega doteknuti. izdava:  petr. 51 st4še
p4k i Judaš, ki njega zd4vaše,  ž njimi, kara:  petr. 37 kii
spregja idčhu, k £ r a h u njega, da bi mučal (trn. 33); gledaj i
niže pod plaka. klanja:  citli. 116 gda bog v jasle ležaše, j
mati mu se klanj aše,  | milo ga obimaše, | a deva mu mat’ beše,

| angeli mu služahu, nove pesmi spevahu, | milost njega prosahu, |
da bu človek vu raju. lama:  petr. 2 drugi I4mahu  svržič
z drevja, liza:  petr. 88 i trn. 118 psi dohagjahu te lizahu
mozole njegove, maka:  habd. mar. 131 omegle Elizabetha, neki
ju svetum vodum makahu,  doklam je zopet k sebe prišla, maža:
petr. 161 i trn. 149 žena mastjhm m 4 z a š e noge njegove,
merka:  petr. 113 i trn. 101 gda bi Jčžuš vnuter išel vu hižu
nčkoga poglavnika farizaeuškoga v sobotu kruha jest i oni m e r-
k a h u na njega i ovo jeden človek vodenobetežen beše pred njim.
m š š a: habd. mar. 554 tak se strašno morski slapi m e š a h u.
meta:  petr. 104 reče Ježuš nekoterem, kii se sami vu se kak ti
pravični vufahu k druge za nemar m e t a h u , priliku ovu: . .
mora:  habd mar. 371 Augustuš cesar učini spisavati ves svet u
Betlehemu, kam se morahu  usi njegovi podložniki spraviti.

IMPERFEKAT KAKO SE TVORI.

75

nagovarja: habd. ad. 385 kaj po smrti ožine premisijavajuž
jeden zmegj dueli oneli sinou nagovarjaše  brata, da povrnu,
kaj je oteč krivo spravil; liabd. ad. 576 vrag kapitan pohualiuš;
vraga soldata ljubljenemi rečmi ga nagovarjaše  da, kaj je
srečno začel, srečno dokonja. ob država:  petr. 11 i 24 Maria
pilk obdrži! vaše  vse ove rčči (trn. 9. 21). o bi m a: cith.
116 mati milo ga o b i m a š e. obira:  petr. 114 i trn. 102 rčče
pak i zvdnem prlliku gledeči kak prva sedališča o b 1 r a h n.
o dava:  petr. 103 vnuter vlčzši vu cirkvu poče vun goniti one,
kij vu nje odddvahu  te kupuvaliu; kol. joan. staše i Judaš,
koi ga o d dava  še, z njimi, odurjava:  trn. 155 purgari pak
njegovi oddur javahu  njega. o p a d a : petr. 88 kotere (drob¬
tine) o p d, d a h n od stola bogatca. oponaša:  mil. 475 kada
se lamlju kosti moie, oponašahu  se menč nepriateli moi (a lat.
perf : exprobraverunt). osmehava:  petr. 126 i trn. 113 gda
bi zašel bil Ježuš vu bižu poglavnikovu te bi videl bil piščdlce i
vnožinu ljudih gnčtuči se reče : odstupete, ar ne vumrla devčjka,
nego spi, i osmeliavaliu  njega, piša:  habd. mar 516 kose
je pripetilo, gda ovo p i s a h. pita:  habd. mar. 532 tolvaji p i-
taliu,  ktera je ona divojka; trn. 31 pitah  u pak njega vuče-
niki njegovi, kakova bi bila ova prilika, p 1 a k a: cith. 238 po¬
leg tela ta duša staše ter p 1 a k a š e | i z rečmi ovakvemi sve
telo karaše; mil. 107 iduči poidoše i p la k ah u sč seiuči semč
svoie. počiva:  gašp. Ij280 komaj reči je zgovorila i sejdom
deklič, kotera poltretju vuru na deskah poleg navade krščanske
mrtva p o č i v a š e, frižka gori je vstala, p o d b a d a : habd.
mar. 325 ne dahu mu mišljenja mira, nemilo ga p o d b a d a h u.
p odnaša:  mil. 126 zboga pravdč tvoib podnašah tebč, gospone.
p o d s t i 1 j a : petr. 2 ldmahu svržid z drevja te je p o d s t i 1 j a h u
na pute. p o g i b a : cith. 241 Lazar pak nevoljni gladom p o-
g i b a š e | i k bogu svojemu tužen zdihavaše, | od bogatca kruha
droptinu prosaše, | koja vu goščenju pod stol opadaše. popeva:
habd. ad. 555 p o p e v a h u detca žalosnu onu popeuku, kteru su
se bili od biskupa naučilij; habd. mar. 515 veselo p op e v ah u
muzikaši popeuku; trn. 206 ove popevke jesu ovde postavljene vu
to ime, da se p o p č v a h u (!) ne le prav vu cirkvah . . nego i po

delatnikeh. poriva:  petr. 68 vzč kruha i blagoslovi ga i pre¬
lomi ga i njim p o r i v a š e njega, p o r u č a : habd. mar. 488
Juan podpunoma poručaše  grofu, da si kčer svoju uzeme. p o-
s 1 u š a petr. 167 Maria sedčč poleg nog gosponnoveh poslu-

76

M. VALJAVEC,

šaše rčči njegove (trn. 154). pošilja:  habd. mar. 487 od kud
pošiljaš  e kčere po drugeh divojkah jeliš. potvrgjava:
trn. 74 gospon ž njimi na ukup delaše i reč njibovu p o t v r g j a-
v d  š e za tem idučemi čudi. p o v e d a : petr. 17 behu Jožef i
Maria mati Ježuševa čudeči se nad onemi, kotera se povčdahu
od njega; petr. 68 oni povedahu,  kotera behu učinjena na
pfite (trn. 15). povekšava:  petr. 24 Ježuš se p o v e k š a-
v a š e vu mudrosti i vu dobe i vu dragoče pri boge i pri ljudeh
(i trn. 21). prebiva:  gašp. 1259 ovdi tak dugo prebivaše
Elias doklam zbog velike suše on nagli potok je presehnul. pre¬
ganja:  mil. 97 z onemi koi mir nazlobuvaše beh miroven, kada
njim govorih, prčganjahu  mčnč prež zroka; mil. 125 gusto
p r h  g a n j a h u menč od mladosti moie, vezda povegj Izrael: gusto
preganjahu  mene od mladosti moič i ne obladahu mčnč. p re¬
go v a r j a se : mil. 25 doklam se za moiu dušu tak p r e g o va¬
ri a h u, doidč kak suncč svetla nebeška kralica z velikim angiel-
skim šeregom. prehagja:  petr. 109 gda bi Ježuš išel vu Je-
rušalem p r e h d g j a š e oposred Samarie i Galilaee (trn. 97).
premišljava:  habd. mar. 507 redounik dobrotu njegovu unogo-
krat p r e m i š 1 j a v a š e. prepira:  petr. 95 zagleda dve ladje
poleg ribnjaka stoječe, a ribiči behu vun zešli te mreže p r e p i-
rahu  (trn. 84). p r e p o r u č a : habd. mar. 507 redounik ne¬
beške kraljice sebe preporučaše. prepove  da:  petr. 106
čim več on njim prepovedale,  tem oni bolje glasahu. p r i-
bližava:  petr. 92 približavahu  k Ježušu publikanuši i gre-
šniki, da bi ga poslušali (trn. 82). p r i d r u ž a v a : habd ad.
178 unožina usaki dan mladeh mužičeu (tolvajčičeu) k njim se
pridružavaše. prihagja:  trn. 53 prihagjahu  k njemu i
velčliu: zdrav budi. senja:  habd. mar 313 sluga senjaše,  da
gospona suojega na praudu Chrištuševu zgrabiše. speva:  cith.
116 angeli mu služahu, j nove pesmi spevahu. spoganja:
kol. mat. toisto takaiše i razbojniki, koi ž njim raspeti behu, s p o-
ganiahu  njemu, še p ta: mil. 472 proti meni šeptahu  nepria-
teli moi. š p o t a: kol mat. pokleknuvši na kolena svoia pred
niega š p o t a h u niega. Štirna:  petr. 69 zburkani pak oni i pre¬
strašeni š ti mahu,  da duliavide; habd. ad. 385 brat njegou gda
naj manje Štirna še naglum smrtjum umre; habd. mar. 554 šti-
mahu  usi uu velike barke, da ju je glubina morska požrla,
trga:  petr. 96 zaprčše rib obilnu vnožinu. Trga  še  se pak mreža
njihova i namegnuše ketušem, kii behu vu druge ladje (trn. 85).

IMPERFEKAT KAKO SE TVORI.

77

vlada: cith. 241 Adam vsem svetom ladaše. zazava:  habd.
mar. 451 Turki trbuh mu razporiše, on megj tem toga lauretansku
gospu zazauaše.  z d a v a = izdava, z d i b a v a : citb. 241
Lazar k bogu svojemu tužen zdibavaše. zdržava:  trn. 60
oči njihove zdrždvahu  se, da bi ga ne poznali. zganja  = iz¬
ganja: trn. 37 zgdnjaše  Ježuš vraga, i on b<5še nčm. zva:
petr. 155 bč na osmi den, dojdoše deteta obrezovat i z v Ji h u njega
imenom otca njegova Zakariašem ; habd. ad. 802 ki se z v a š e
Nicephorus. z ve da: trn. 18 Herodes z v d d a š e od njih, gde bi
se Christuš naredil. zvedava:  habd. ad. 137 megj drugemi dve
onde žene beliu, ktere milo plačuč za svoje sine zvedavabn,
jesu li gde v-životu ali su potučeni.

Tako i u friz.  posčka  (=stsl. *posčšta) 2.19 oni malomo-
goneka u ime bosie bozzekacbo  (= oni malomogonka v ime
božije posdkaho [= stsl. posčštaha]), illi aegrotum in nomine dei
visitabant, 2.20: oni u timnizah i u zelezneh vvozih uclepenih b o-
z c e k a h u (= oni v temnicah i v železnih vožih uklepenib po-
sžkahu illi in carceribus et in ferreis compagibus vinctos visitabant;
ras trga:  2.39 selezni cliusi ge raztrgahu  (= železni ključi
je rastrgahu ferreis uncis eos lacerabant); strada:  2.37 nassi
zesztoco stradacho  (= naši žestoko stradabo nostri graviter pa-
tiebantur); u t č š a : 2.22 oni u ime bosie te utessacbu  (== oni
v ime božije te utčšahu, illi in nomine dei eos consolabantur).
e) U glagola s vrstnimi nastavci ua  odkle biva uva:
a 1 d u v a : citb. 228 Melkisedek redovnik i prvi službenik kruh
i vino alduvaše. čuduva:  kol. mat. i ne mu odgovoril na
reč niednu, tako da se čuduvaše  sudec kruto, i m e n u v a :
habd. mar. 443 ka se Laureta imenu vaš e. kupuva:  petr.
103 vldzši vu cirkvu poče vun goniti one, kij vu njč odddvahu te
kupu  vab  u (trn. 92). kušuva:  petr. 161 žena kušuvaše
i mastjlim mdzaše noge njegove (trn. 148). m o r g u v a : petr.
92 i trn. 83 morguvahu  farizaeuši i pisci; petr. 132 i trn.
122 gda bi videli, vsi morguvahu;  trn. 29 vzemši morgu¬
vahu  proti gospoddru družine, nasleduva:  petr. 52 našle-
duvaše  pdk Simun Peter Ježuša; petr. 97 Simun vsa ostavivši na-
sleduvaše  njega; kol. joan. nasleduvaše  Ježuša Simon
Peter i drugi vučenik; trn. 34 le k mestu preglčda i n d s 1 e d u-
vaše  njega; trn. 39 pojde Ježuš prek morja galilaeanskoga, ko-
tero je Tiberiaševo i n d s 1 e d u v a š e njega vnožina velika, obra-
d u v a:  petr. 155 Jalžabete spuni se vreme poroda i porodi sina

7

78

M. VALJAVEC,

i začuše n j d stisedi te rogjaki, da je zvfsil gospon ž ri j čiru milošču
svoju i obraduvahu  se nje. prestamiva:  cith. 330 lačne
hranil je sirote, | gole pomagal nevoljne, | putnike p r e s t a n u-
vaše,  | sužnje mnoge ’skupljavaše. šetuva:  habd. mar. 417
opravivši se šetuvahu  u cirku, itd.

Po analogiji  glagola s vrstnim nastavkom a  rabi u hrvat-
štini imperfekat od osnove m o g (posse) malo ne samo li u obliku
m o g a h, mogaše itd., nikada mozijah, riedko m o ž a h, ali to samo
kao ostatak stare slovenštine, kao da je osnova m o ga. Tako do-
lazi od najstarijih spomenika pa sve do danas n. p. m o g a h sp.
4|187 najbrže sto mogab ter takoj tekuči | iz glasa klikovah Ju-
nonu zovuči; mogaše:  sp. 1/158 došal si zdrav domom, kad
zginut mogaše, | na suh kraj izvrgal, gdi mrtav ležaše; m o g a-
homo:  sp. 1|299 vam podasmo bud i cine | ča najdraže moga-
homo, | jer dobiti hlepljahomo; mogahote:  sp. 1)286 mogahote
bit spaseni; sp. 1)302 ako sili nje protivit | ne mogoste, da njoj
zgodit, | mogahote oženit se | i zakonom priživit se; m o g a h u:
alex. 272 priko nih ne mogahu koni prehoditi; itd. itd.

Tako načinjen čita se imperfekat kadšto i od drugih glagola,
(gledaj Daničič istorija oblika 299—317):

id: Vuk. nar. prip. 2. izd. 95 pričaju ljudi, da je u stara vre¬
mena bio nekakav silan čoek, koji se nikad bogu ne moljaše ni u cr-
kvu idaše. jezdč  (ilijčzdi): sp. 4)105 vila j ezdaše  takoj iz gore
zelene | u košulji tankoj od biele koprene | proz koju bjelja put svoja
se vidjaše, ner li jesnieg i labut, gdje plaho jez daše. Oholo je-
zdaše  taj dikla ljuvena. višč:  sp. 3)343 nakrižu nag vi šaše;
sp. 1'350 pribjen k drevu višaš e. gotovi:  alcx. 235 to či-
neci Aleksandar na boj g o t o v a š e se; alex. 257 Ejupčane protu
nemu na boj g o t o v a h u se. grozi:  sp. 2/438 g r o z a h su-
zami a stojah kako nim. lazi:  pišt. 32/2 angjeo gospodinov
sl a zase  po briemenu u lokvu i smučevaše se voda; pišt. 162
čoviek njeki s 1 a z a š e u Jeriko . .; redovnik njeki s 1 a z a š e
istiem putem; pišt. 53/2 slušajuči ova jedan po jedan izlazahu;
pišt. 71)2 kako si uzmnožio Nok, koji izlazaše  iz korablje;
pišt. 109/1, koji si prosvietlio Mojzesa, koji izlazaše  iz Egipta;
pišt. 114/1 Noe izpusti vrkna, koji izlazaše  i ne vračaš« se;
pišt. 149|1 množi onezieh, koji imahu duhe nečiste, izlazkhu;
pišt. 152)1 hudobe tada izlazahu  iz mnozieh; pišt. 216)2 krie-
pos iz njega izlazaše;  pišt. 51|2 gledahu nju starci svaki dan,
gdje ulazaše  i gdje šetaše (Susana); pišt. 181|1 vidje čovjeka

TMPERFEKAT KAKO SE TVORI.

79

Ananiu imenom, koji u laz a še; pišt. 195|1 Petar i Ivan u 1 a-
z a li u n crkvu. nosi:  sp. 3/320 na ramenu križ n o s a š e ;
nadod. 104 bolesti mnoge podnosaše;  nadod. 150 tu nesriču
za to podnosaše  | jer svog oea progonjaše. pazi:  pišt. 47|2
vas tada puk p a z a š e rieči; nadod. 52 zvan fra Petar u Bosni
sigjaše, | i u njojzi krstjanluk pa z a še; nadod. 53 fra Nikola pi¬
san od Olova | kad pazaše  božja sveta slova, | on utvrdi slavno
zakon pravi | u bosanskoj prostrano) državi; nadod. 125 Pleurato
za njim kraljevaše | i slovinske države pazaše. bra,  bere: sp.
41347 tuj ružu b e r a š e i drobno bosilje; sp. 4|368 š njom dvi
djevice upored šetahu j i drobno cvitice u krila b e r a h u.

Daničic u oblieih srpskoga jezika 4. izd. 65 i 67 kod glagola
bez vrstnoga nastavka s osnovom na t d i na s z veli, da ti gla¬
goli uz ijab mogu imati samo ah te navodi pletah, jedali;
tresah;  a 77 napominje još d m ah od deti i dodaje da ima
osnova žm inf. žeti bez sumnje ž m a h. On uzima da se je i  od
ija u ijah pojednačilo sa sliedečim a pak su se dva a sažela u je-
dno: pletih od pletijah, pletiah, pletaah. — Miklošič navodi još
grebah, plovah, pekah, tukah (vrah, mrah, trah i tirali).

Isto dolazi i u kajkavskih  knjigah:

m o g: habd. ad. 605 vudri ostrogami paripa i pobeže kaj naj-
jače konj teči m o g a š e. nosi:  petr. 112 ovo se vun n 6 šaše
mrtvec (a 113 nošahu); habd. mar. 482 u.keh n o šaše  nebeški
kinč; habd. ad. 571 dua črna psa dojdoše, ki megj sobuin ruku
onu odtrgnjenu nošah u. prosi:  petr. 120 pr o šaše  njega da
bi dole išel; petr. 123 tovaruš njegov p r o s a š e njega (a 105
prošahu); habd. ad 575 milo prosase,  da mu ruke gdo odseče;
habd. ad. 974 zažganem srcem p r o s a š e gospodina suojega po¬
nižna službenica, da mili gospodin vekše išče muke na nju pusti,
vozi:  habd. mar. 145 vetri barku, u ke se Alexius v o z a š e,
k Rimu zagnahu; habd. mar. 401 opat nekteri iz Anglie v o zase
se po morju.

Tako dolazi u friz. 2. 101 tnahu  od tbn inf. teti: ie te-
pechu metlami i prinizse ogni pecsaho i metsi tnachu  (= je tepčhu
metlami i prinBzše ognji pečaho i meči tnachu  eoš verberabant
virgis et admotos igni torrebant et gladiis decollabant.)

80

M. VAliJAVEC,

Dodatak.

U kaj kavaca, kako je več napomenuto, ne živi više imper-
fekat. Isto je tako izumro i aorist. Ali u knjigah dolaze oba pre-
terita dosta cesto, nu tako, da pisci s malom iznimkom gotovo ni
ne osječahu razlike megju imperfektom i aoristom. Prečesto bo
dolazi od perfektivnih glagola 3. plur. na b u, regje 3. sing. na
š e u značenju aorista, kao da je njekoč pred ustanovljenim im¬
perfektom kakav je u staroj slovenštini i u hrvaštini bio jedan
oblik — samo bo-m, Irn etc. za izraz prošle radnje. Evo tomu
njekoliko primjera.

1) u glagola bez vrstnoga nastavka:

naid:  babd. mar. 514 urata zaprta i zaklenjena n a j d o b u.
p o p a d: habd. mar. 313 onda ga črneli od vuglena barapi p o-
p a d o b u i k ognjene jame zapeljabu. prebod.:  babd. ad.
291 tak z maloga karka i šala se u srditost, srditost na boj obrnu,
da j eden drugomu ne botel zamučati niti se podložiti, ar k mečem
skočile i ž njimi se prebodobu  tak da obodva mrtva opadoše.
pr e id: babd. ad. 183 jedvaj četiri dnevi preidohu,  da se
slatke te pepeuke žabi nestalno ljuctvo. pretep:  habd. ad. 315
poklam ga dobro pretepohu,  ozdrave kmet i na težački posel
sliukajuč otide. prid:  babd. ad. 787 pripeti se ada j enkrat, da
obodua žejna buduči p r i d o b u na jeden potok vode pit. pri¬
jem:  mil. 470 ti pak gosponč ne odvzemi dalko milošče tvoič od
mene: milošča tvoia i istina tvoia vsegdar me prijčhu. upad:
babd. ad. 802 raztužil se je Nicephorus, za to i drugoč i tretič
k njemu je druge ljbdi poglavite i bogaboječe poslal use za boga
proseči, da mu oprosti, ali zauman kot i pruo prošnje u p a d o h u.
z a č n: mil. 24 na to vsi, koi su zoči bili, osupnehu i z velikim
strahom moliti z a č e h u, doklam hudi duhi kak jeden gusti črni
dim čez vrata i čez oblokč vun isletehu; habd. ad. 315 gospon
zapoveda detičem, da ga (kmeta) friško pretepu, ki jedvaj mu
hlače z a č e h u paličem stepati, da te dragovoljni vragometnjak
zakriknu: dosta je, zešel je ure vrag; babd. ad. 797 videuši to
perzianski i medianski kercegi z a č e b u naslobuvati do glave Da -
niela; babd. ad. 1080 bebu onde neki njegovi vučeniki, ki se za-
č e h u karati proti onomu človeku; babd. mar. 145 gda bi po
morju bil odešel, vetri strašno z a Čehu  morie burkati, babd. mar
148 prišedši začebu  moliti, zanes:  habd. ad. 570 gda se to
* ripeti, drugi usi se osupnehu i zdignuvši mrtuo telo domom z a-

IMPERFEKAT KAKO SE TVORI.

81

n e s o h u i na hitrom les mu načiniuši uu njega posta više. z a-
p r S: habd. ad. 142 komu (Samsonu) oni vloviuši ga i zvezauši
obodve oke spebnuhu i v temnieu zaprehu.  — Tako i posta:
mil. 71 čudni su napubi morski, čuden ič gospod vu višine; sve
dočanstva troja p o s t a h u iako veruvana.

2) u glagola s vrstnim nastavkom n u:

i s p e h n u: habd. ad. 142 komu oni obodve oke s p e h n u h u.
zakriknu:  mil. 25 doklam se za moju dušu tak pregovariahu,
doide kak suncč svetla nebeška kralica z velikim angielskim šere-
gom. K njoj zakriknuliu  hudi z velikim glasom: krivica nam
se čini.

3) u glagola s vrstnim nastavkom e:

i z 1 e t č : mil. 24 vsi koi su z oči bili osupnehu  i z veli¬
kim strahom moliti začehu, doklam hudi duhi čez oblokč vfm i s-
letehu. obatrivč:  mil. 6 začuli su putnici da negdo vu
grmiu tčžkim glasom kriči; prestah  u i dalje poslušahu, tot
čuiu da negdo Ježuša i Mariu kakti betčžnik neprestancč zazava.
Obatrivehu  se i pojdošč iz puta vu gnnič za glasom, okrepč:
cith. 347 oči njegve su zaprte, koje svetu več ne odpre, | ruke
bele počrnehu,  | noge brze o k r e p e h u. o s u p n č (al i
osupnu): mil. 24 gledaj gore pod izletč; habd. ad. 569 gda se to
pripeti, usi se osupnehu;  habd. mar. 393 oude usi nebeški ve-
likaši osupnehu. počrnč:  gledaj gore pod okrepč.

4) u glagola s vrstnim nastavkom i :

dobi:  habd. mar. 372 gda bi u Betlehem došli bili trudni to-
varuši Joseph i Maria nigder v usem onem varašu , gde bi poči-
nuli, mesta unogo se moleči ne dobihu. navali:  cith. 149
jedni pljuju, drugi psuju | vu lice ga pljuskaju, | neki sude, neki
kude, | suprot njemu mrmraju, | doklam teški križ prežmehki, !
našu radost, svoju pšanost j na njega navalih u. okrvavi:
habd. ad. 791 zaklaše jednoga kozliča, koga krujum okrvavihu
halju Jožephovu i k staromu otcu poslaše. p o visi:  mil. 127
gosponč, ne sč pončslo sreč moič nit sč povisihu  oči moič.

5) u glagola s vrstnim nastavkom a  r

dokonča:  mil. 472 krivičnu reč dokonča  h u proti mčne.
d o ko n j.a: habd. ad. 335 po kom poražanju zopet tolnač činiše,
kak se samoga Wallensteina prijeti moraju. D o kon j ah n adda,
da i njega živoga ne love nego kot tovaruše zaraze i to da opravi
suojemi soldati capitan Deurox odlučiše. i zebra:  habd. ad. 188

82

M. VALJAVEC,

šetuuali su u muški kraljevski tabor; Draško vič biškup z orsagom
videči da je odlaka kot za sada jako škodljiua i da ne ueč se-
gurno čakati bečkeh poslou i krain za ke se mole, dna poglauara,
ki na muže uudrd, hitro i z e b r a h u Mathea Kegleuiča, Grašpara
Alapja, obodua i gospodina uelika i u uiteškom dugouanju batriua,
kem priložiuši osem sto, ke su na naglom spravitj mogli, konja-
nikou, i one haramie, ktere orsag plača, zapouedahu,  da proti
Stubice šetuju. iz rit a: habd. ad. 775 ne se nadejal takuoga
odgouora od oštariašice soldat, za to polag katanske navade jako
se razljuti i preče ju kot lajharicu zepsuva; začuuši to oštariaš do-
teče na pomoč žene i obodua stanounika van na uulicu izritahu
(možda valja čitati iztirahu?). oblada:  mil. 125 gusto prega-
njahu mčnb'od mladosti moič i ne obladahu  mčnč. odpelja:
mil. 37 kada na posred potoka doide, hudih duhov ščrbg podignu
sč kak vetrni viher i ladiu zvrnuše i grešnika vutopišb a dušu mu
odpeliahu  vh neznano mesto na strašnč mukč. opeša:  mil.
462 nepriateli moij koi preganjaiu nične, oni o p e š a h u i opa-
doše. pokopa:  habd. ad. 660 sedmi pak den naglo umre i po¬
klana ga pokopahu,  unogo uremena usi su videli, da iz groba nje-
gouoga plamen izhaja, p o t i š a: habd. mar. 402 k mestu p o t i-
šahu  se morski slapi i morje posta mirovno, poufa;  habd.
mar. 291 oni putniki za verno i ljubljeno opominjanje ništar se
ne marauši veselo i smejuč na led se pouffahu. poveda:
habd. ad. 571: poklam je grmljavina prestala, pastiri s trnja izi-
doše i use kaj su videli u selu povedahu. povekša:  mil.
485 p o v e k š a h u se ovči ovni i dolicb obilnb budu pšenicum,
vse to kričalo za istinu bude i pesem spevalo. pr ep a s a: habd.
mar. 240 jedno malo be zadremal, u kom snu vide da mu angjeli
boke p r e p a s a h u. razveza:  habd. ad. 1059 jedvaj razve-
zahu  canke, da im falati jeter opadoše a pod jetrami noge frižke
i zdrave najdoše. stenča:  mil. 487 stenčahu  se oči moib
gledaiuč na visinu. z a g n a: habd. marc. 145 vetri barku k Rimu
zagnahu. zapel  j a: habd. mar. 313 onda ga črneši od vu-
glena harapi popadohu i k ognjene jame zapeljahu. — Poleja:
cith. 301 koga sveta glava trikrat zazva Ježuš skočeš višak, i tri
zdenci izviraše ’z mesta, koje krv poleše.  u m r č: cith. 301 za
tem Andraš, brat Šimuna, put v Scithiu dalek ima, kade na križ
vu Ahaje raspet bese i v umreš e. zvčdč:  cith. 126 gda bi
bil človek zgubil prve dobrote cvet i v grehu dugo bludil ves ov
široki svet, Maria sama beše, ka grešnikom zvedeše  vu nebo

IMPEREEKAT KAKO SE TVORI.

83

pravi sled. polovi:  cith. 317 Savel teda njemu pravo ime beše,
ki se proti bogu jako zdigel beše, žene ino muži, vse on polo¬
vile,  ki god vu Kristusu ufanje iinaše.

Ima i drugih kanoti nepravilnosti n. p. govori:  liabd. mar.
394 osupnjeni megj sobum govorihu:  ktera je ova? leg:
habd. mar. 271 od stola stauši z uelikim smehom u komoru na
postelje pojdoše usaki svojum hotnicum. Ali jeduaj legohu,  da
urata na komore zaklenjena silum odpreuši urag unuter dojde.
m o g: habd. od. 48 gda bi vse dobro dugo tak činil i služil med¬
ved, četiri neki fratri nadebnjeni z nenavidnostjum proti Floren-
tiušu, da njemu naškoditi ne m o g o h u, medveda njegvoga zara-
ziše. te p: habd. ad. 709 zbudi se na te reči Cicero i taki zapo-
veda da Cestiuša cd stola izmeknu, izmeknuše ga; da ga prestru,
prestreše ga; da ga tepu, tepohu  ga tak frisko, da use palice
po sedališču Cestiuša polamaše. s u d i: habd. ad. 183 jeduaj če¬
tiri dnevi preidohu, da se slatke te popeuke žabi nestalno ljuctvo
i koga vezda više neba hvalum zdfgaše, malo potlam od tolvaja,
ludomorca, očivestoga hudodelnika goršega s u d i h u.

Pače i 1. sing. dolazi na hu: cith. 347 včera behu  lep kot
roža, a vezda sem črna koža (Ta behu ipak neče biti = bčha =
bčhom).

Nu i u hrvaštini ima ovakih nepravilnosti n. p. nadod. 149 Kiš
imenom taj vojvoda biše, on u boju istom pogini  še, nadod. 18
on u noči koja tad sligjaše jasno čudo u snu ugledale,  itd. itd. —
O toj stvari Miklošič verg. syntax 786 veli samo: „das imperfect
wird asi. nicht etwa bloss von imperfectiven, sondern aucb von
perfectiven verben gebraucht . . . serb. haben die pft. verba kein
impf. Daničič obl. 93. Ali histor. obl. 300 kaže: ovaj su oblik
dosta često imali i svršeni glagoli.

Još mi je napomenuti, da u hrvaštini, prem da veoma riedko,
dolazi 3. šing. impf. načinjena prema aoristu bez še: bija = bi-
jaše. Tomikovič I. 367: gdi je bila Marija onda, kada se otvori
hazna božanstvena, kada b i a ona toliko u pismu prilikovana ? a
gdi je bio Isus onda, kada se otvori božanstvo, kada bia odabran
za glavu sviu? 369: dobro znade lucifer, koji bia bacen kao
munja u pakao.

Na koncu hoču još jednom da rečem: U tri staroslovenska
sprieda pomenuta spomenika ima od 1805 oblika imperfekta onih
glagola koji po Miklošiču mogu tvoriti imperfekat več samim na-

84

M. VALJAVEC,

sporom tematskoga e na š, 1639 oblika analogično a,  dočim ima
samo 166 oblika, koji bi nastali lih nasporom tematskoga e. Re¬
cimo da mi je crpuči izbjeglo 10—15 oblika sve samo tvorenih
nasporom tematskoga vokala, to ima prvih oblika preko devet (ne
pet, kako je na početku kazano) puta toliko, koliko ovih potonjih.

Poznato je, da se izvorni ili stariji oblici najduže čuvaju u onih
rieči, koje se najčešče govore. Take su rieči i u ovom slučaju
osnove by gred id jad mog živ; bodi, ljubi, moli, nosi, služi, uči.
Od by dolazi oblik bealn, 314 a bčln. 11 puta, računajuči amo
i bčšete ass. 167 i bčhonvb zogr. lue. 17|10 (1. sing. bčaln. ne
dolazi, a bčsta, bčste spadaju na posebnu vrst imperfekta ove
osnove, samo bčšete, bčhom r b i bčha idu ovamo); od gred  ima
gredčalre 5 gredčhi. nijedan put; od i d ima idčabt 63 puta, a
idčbt ni jedan put; od j a d edere ima jadžaln. 8 puta, a jadčh't
samo 1 put; od mog ima možaaln. 49 a možato samo 2 puta;
od ž i v ima živčalrn 13 puta a živčht ni jedan put; od hodi
sa sastavljenici ima hoždaalm 92 puta a hoždahu. samo 5 puta;
od ljubi  ‘ima ljubljaaln. 15 a ljubljaln. 5 puta; od moli  ima
moljaah' 1 . 51 put a moljah^ 19 puta; od nosi  sa sastavljenici
ima nošaah r b 28 puta a nosati, ni jedan put; od služi  ima slu-
žaalrr. 49 puta a služaht 9 puta; od uči ima učaatb 22 puta
a učatb 1 put. Iznimlju se samo oni glagoli, u kojih bi pred jaati,
stajao jošte vokal n. p. od b i ima bijaab r B 9 a bijahi. 12 puta;
od p č ima pojaati. 2 a pojatb 6 puta, od p i ima pijaaht 1, a
pijatb 5 puta; od' v r b p i ima vopijaatb 7 a v r bpijah’b 20 puta.
Evo koliko je pretežnije umetnuto analogično a  nego li samo na-
spor tematskoga vokala.

Ove dvie točke po mojem mnienju glasno govore, da a  nije ana-
logijom umetnuto pak da su oblici alrr. čb’i, sažeti od aalrb čehTb
a ne nastali nasporom tematskoga vokala. Nu tvrdeci ovo nije mi
ni naj manje na umu nijekati vladu analogije u životu jezika, ana¬
logije kako ju shvada Hermann Paul u svojih untersuehungen iiber
den germanischen vocalismus. Niti ne tvrdim, da moja teorija o
tvorbi imperfekta stoji posve na tvrdih nogu. Da mogu kazati,
kako je perfektno a preuzelo funkcije imperfekta, mogao bih možda
uzdanije to uztvrditi, a tako predajem ju samo kano subjektivno
mnienje, za koje, mnijem, malko to govori, da je perfekat več
sanskrštini počimao rabiti za pripovjedno vrieme.

IM PTC R F E K A T KAKO SE TVORI.

85

Knjige iz kojih sam primjere vadio one koje nisu u raspravi
samoj pobliže označene.

a) hrvatske ili srbske:

a 1 ex.: Ogledi stare hrvatske proze III. život Aleksandra
Velikoga, prioboio Jagič u 3. knjiži Starina 200 i sl.

h v a 1.: Hvalov rukopis opisan Daničičem u 3. knjiži Starina,
j er ol.:  Ogledi stare hrvatske proze u 1. knjiži Starina 216 i
sl. III. život svet. J e r o 1 i m a, priobcio ga Jagič.

kron.:  Hrvatska kronika  priobčena Kukuljevičem u 1. knjiži
Arkiva za jugoslovensku poviest.

na d o d.: Na do d a nje glavni dogadjaja razgovoru ugodnomu
naroda slovinskoga nedavno na svitlost danomu na slavu božju i
za razgovor Illyrah u verše složeno po jednomu sinu s. Frane dr¬
žave s. Ivana od Capistr. (= Pavič Emerik?) 1768 u Pesti,
n i k.: Nikoljsko  jevangjelije izdao Daničič u Biogradu 1864.
piš t.: Pištole  i evangjelja; rabio mi eksemplar bez naslov-
noga lista iz sveučil. biblioteke zagr. pod M. 2. C. 9. potekao iz
novije dubrovničke štampe.

sp.:  Stari pisci  hrvatski knjige 1—10, koje izdaje jugosl.
akadem. (10/14 znači 10. knjiga 14. strana).

ton d.: To n dal,  priča iz rukopisa XVL vieka priobčena Da¬
ničičem u 4. knjiži Starini, 110—118-

b) kajkavske:

cith.: Cithara  octoehorda seu cantus saeri latino-croatici, quos
in octo partes pro diversis anni temporibus distributos ac chorali
methodo adornatos pia sua munificentia in lucern prodire jussit alma
et vetustissima cathedralis ecclesia Zagrabiensis, Zagrabiae anno
1757.

g a š p.: czvčt szvčteh etc. p. Hilariona G-asparotti  prvi dio
1752.

h a b d. a d.: Pervi otcza nassega Adama  greh i salosztno po
nyem vsze chlovechanszke natvre porvssenye sztolnacheno i na
kratkom popiszano po Jvriv Habdelichv  touarustua Jesussevoga
massniku na szpomenek od kud i kam szmo po iednom szmertnom
grehu opali i na pobolssrnye sitka nassega po milosche i vred-
noszti szmerti Christusseue, ku ie on za nasz podiel, da bi nasz
od szmerti uekiuechne oszlobodil. Štampano v nemškom Gradczv
pri oduetku Widmanstadiussa. Leto 1674.

86

M. VALJAVEC,

h a b d. mar.: Zrcalo m a r i a n s k o to je ponižnost device
Marie, ka je boga rodila vsem slovenskoga i borvackoga naroda
krščenikom . . . Vu Gradcu pri Fr. Widmanstetteru 1662.

kol.:  Passio domini nostri Jesu Christi secundum Mattbaeum
et loannem evang. Ovo je rukopis, koji sadržaje muku Isukrstovu
po Mateju i Ivanu u note stavljenu, kako se je pjevala na veliki
petak kod paulinS. i u drugih samostanih pak po njekojih seoskih
župah po Megjimurju i susjednoj Hrvatskoj. Po samostanih pje-
vali su ju redovnici, svaki je predstavljao jednu osobu: jedan Isu-
krsta debelim glasom, drugi s. Petra, treči Judu itd. jedan za dru¬
gim kako več u pasiji dolaze. Na selu pjevao ju je sam organista
mienjajuči glas po osobah govorečih u muci. Izvana na rokopisu
stoji pomenuti naslov latinski a pod njim: I Kollay  Kottory
1798, nutra na prvoj strani: Ex libris Josephi Kollay, post mortem
Jos. Kollay Joannis Kollay ludi rectoris Kottoriensis 1799, a na
zadnjem listu čita se: Ja Januš Kolay dobil jesem ovu povest od
otca mojega leta 1799 . . . . , ali to je prečrtano i niže napisano:
Vu Martiancih 15 aug. 1790, pod tim: pri s. 3 kralji 8 febr. 1797,
pod tim: vu Kottoribi 27. julii 1797, a pod tim: vu Vidovci 16.
novem. 1802. Rukopis bio je s početka Josipa Kollaya, koji je bio
pavlinski klerik ali je kao terciannita izstupio, oženio se i postao
školnikom najprije kod sveta tri kralja, kako se u narodu zove
Svibovec fara na cesti, koja iz Varaždinskih Toplica vodi u Lud-
breg. Od onud je kao školnik došao u Ludbreg. On je rodio sina
Antuna i Janka, Antun je bio školnik u Martijancu a Janko naj¬
prije u Vidovcu, konačno u Kotoribi u Megjimurju, gdje je nakon
šestdesetgodišnjega školnikovanja u 86. godini dobe u panziji umro.
Taj Janko bio je otac Ambroziju, koji je bio takodjer školnik u
Ludbregu, gdje je 1872. umro. Ondje biva sada sin mu Manoilo,
liečnik i prijatelj moj, koji mi je pomenuti rukopis njekoč svojinu
svoga otca poklonio. Iz koje je jevangjelske knjige ta muka pre¬
pisana, ako jest prepisana, do sada ne saznah

mil.:  Dvojdušni kinč. P. Bolthisar Mili  o vec  redovnik tova-
ruštva Ježuševoga. 1661. Rabio mi je poderan eksemplar bez na-
slovnoga lista. Tabula vremena gibučeh svetkov počinje god. 1661.
a siže do 1690. To je ista knjiga, kojoj sam u prinosu k novo-
slovenskom naglasu krivo  dao naslov služba marianska po naslovu
prve knjige. Tako to po Kukuljevičevoj bibliografiji izpravljam.

p er g.: Decretum koteroga je Verbevvci Istvan diački popisal a
potrdil ga je Laslou koteri e za Mathiašem kral bil ze use go-

IMPERFEKAT KAKO SE TVORI.

87

spode i plemenitih hotieniem, koteri pod wugerske korune ladanie
sliše. Od Ivanuša Pergošiča  na slouienski jezik obrnien. Stam-
pan v Nedelišču leto našega zveličenia 1574.

peti - .:  Sveti evangeliomi, koteremi svčta cirkva zagrebečka slo¬
venska okolu godišča po nedelje i svetke žive . . . štampani vu
nemškom Glradce na jezero šest sto pedeset i prvo leto.

trn.:  Sveti evangeliomi, koterimi sveta cirkva katolička slo-
vensko-horvacka okolu godišča po nedeljah i svetkčh živeč z jed-
nem kratkem katehišmušem za nevmetelne ljudi hasuovitem. Z do-
puščenjem gornjeh. Vu češke Trnave  jezero sedem sto petdeset
i devetom letu.

friz.  = monumenta frisingensia, u slov. berilo za 8. gimn. razr.
Miki. 1865.