381
gimnaziji več rodov srbske mladine ruskega jezika. Med profesorskim vseučiliškim osobjem je nekoliko mož, ki so dovršili študije na ruskih univerzah. Kar se tiče znanja ruskega jezika v širokih slojih srbske inteligence, se širi med njo čimdalje bolj. Zanimanje za ruske razmere in za ruski jezik se more opazovati tudi pri najnovejši srbski književnosti, ki se je vsled proizvodov M. Gliiiča, Veselinoviča, S. Sremca, Matavulja in drugih oprostila nemškega vpliva in se je približala po svoji smeri in značaju ruskemu umetniškemu realizmu. Ne malo podpira le-ta uspeh ruskega jezika na Srbskem zgled kraljevske družine, od katere sta oba velika
ti listi so bili slabo urejevani. Tako se izdaja na primer v Parizu že 32 let list „Bulletin Polonais", ki reprezentira še staro emigracijsko tradicijo. „Bulletin Polonais" izhaja vsak mesec in ga urejujejo učenci še starejše poljske šole; radi-tega to poljsko glasilo nima za Poljake nobenega pomena, tembolj ker se bavi samo s prevodi poljskih leposlovnih del; politične vesti so izključene. H koncu marca leta 1903. pa je pričel na Dunaju izhajati informacijski list, tiskan kot manuskript, pod naslovom „Polnische Korrespondenz". Potreba takega poljskega lista v nemškem jeziku, ki bi obveščal   tuji tisk o poljskih zadevah, se je čutila že davno.
PLETARSKA ŠOLA V RADOVLJICI
FOT. FR. VENGflR
kneza, prestolonaslednik Jurij in njegov brat Aleksander, gojenca ruske šole in se še tudi zdaj pečata z ruskim jezikom in slovstvom pod vodstvom prof. Beliča, učenca moskovske univerze, in ruskega polkovnika Suljmeneva.
Fr. Št. Cc9633
Poljski listi, izdajani v tujih jezikih. Poljski listi, ki se izdajajo v zahodni Evropi v tujih jezikih, imajo že stoletno tradicijo. Za informacijo političnim krogom omikanega sveta, da se tujini vedno pred oči stavi poljska stvar, so se izdajali že v prejšnjih časih, in sicer na Francoskem, Angleškem in v Švici, poljski listi v francoskem jeziku, toda
To vrzel v poljski književnosti sta izpolnila na Dunaju bivajoča poljska časnikarja gg. A. Nowicki in O. Obogi, ko sta začela izdajati „Polnische Korrespondenz". List izhaja vsako soboto in včasih ima, kakor pač potreba nanese, posebno litografirano prilogo. Ker je list imel lep uspeh, pričela sta omenjena časnikarja leto pozneje izdajati nov poljski listv nemškem jeziku „Polnische Post". „Polnische Korrespondenz" je pa ostala to, kar je bila poprej, namreč poljsko glasilo, ki obvešča tuji tisk o poljskih zadevah. Novi list „Polnische Post" je tednik, ki izhaja na Dunaju vsako sredo in obvešča vso tujino nepristransko o napredku poljskega naroda v vsakem pogledu. List ima veliko naročnikov med nemškim prebivalstvom ne le na Dunaju ampak tudi v Berolinu, zlasti se za
382
ta list zanimajo nemški obrtniki. „Polnische Post" je uredo-vana zelo spretno, zanimivo in vestno poroča o vsakem imenitnejšem pojavu na poljskem političnem, umetniškem, znanstvenem in gospodarskem polju.
Wladuslav Boguslawski, zaslužni poljski kritik in publicist, je obhajal svojo sedemdesetletnico. Boguslawski spada k tistim pisateljem, ki svoj pisateljski poklic smatrajo za svečeniško zvanje. Njegov značaj je čist, čisto njegovo pero. — Porodil se je 1.1838. v Varšavi, kjer je dovršil tudi srednjo šolo. Vseučilišče je študiral v Moskvi, Peterburgu, Parizu in Heidelbergu. Udeležil se je poljske vstaje in zato je preživel od 1.1863. do 1.1868. v pregnanstvu. Vrnivši se v domovino, je začel književno delovati kot gledališki kritik v „Kurjeru Warszawskem". Obenem je sodeloval pri „Gazeti Polski", kamor je, vrsteč se s Sienkiewiczem, pisal podlistke pod naslovom „Bez tutulu". Spisal je nekoliko novel in dobrih znanstvenih del. Od 1.1890. do danes je urednik ..Biblioteke Warszawske". Najbolj znan je Boguslawski po svojih gledaliških ocenah, ki jih je objavljal v „Tugodniku illustrowanem", „Kurjeru Codziennem" in dr. Njegove gle-diske ocene nimajo sebi enakih. S svojimi ocenami je Bogu-slawski poljsko občinstvo naučil smatrati gledišče za dom lepote in je ž njimi povzdignil umetniško izobrazbo poljskega občinstva.
Ludomir Gadon. Poljski književnosti je zopet umrl imeniten delavec. V Krakovu je umrl Ludomir Gadon, znani in zazlužni publicist in zgodovinar, ki je dovršil 76 let. Gadon je študiral gimnazijo v Mitavi, vseučilišče v Dorpatu. L. 1863. je bival v Londonu kot tajnik diplomatičnega urada. Štiri leta pozneje je odšel v Pariz, kjer je po raznih službah postal 1. 1880. tajnik zgodovinsko-literarnega društva in ravnatelj poljske knjižnice. Spisal je mnogo zgodovinskih spisov, od katerih imenujemo: „Przejšcie Polakow przej Niemen", Z žucia Polakow we Francui", „Ksiaže Adam Czartoruski". Glavno delo Gadonovo, katero je pisal nekoliko let, je »Emigracija polska" (1902).
Jan Ludwik Poplawski. Pred kratkim je vsled raka umrl eden izmed najbolj odličnih poljskih časnikarjev, J. L. Poplawski, v 54. letu svoje starosti. Umrli je bil časnikar-politik v velikem stilu, ki je videl bodočnost Poljske v poljskem chlopu; zato je bil demokrat v najširšem pomenu besede. Ker se je kot slušatelj prava zapletel v proces Adama Szumariskega, je bil tri leta interniran v Vjatki. V tem času je začel dopisovati v razne varšavske liste pod psevdonimom „Wiat" in od te dobe ni odložil časnikarskega peresa iz roke. Vrnivši se v Varšavo je postal sotrudnik „Pravde" in je kmalu s svojimi članki obrnil nase pozornost občinstva. Leta 1886. je s tovariši ustanovil v Varšavi tednik „Glos", ki mu je bil najbolj marljiv sotrudnik do 1.1894. V tem letu je bil na denuncijacijo policijskega agenta Wišniew-skega aretiran in zatvorjen na 13 mesecev. Ko je bil oproščen, se je preselil v Lvov in postal sotrudnik „Kurjera Lwowskega" in drugih listov. Pozneje je ustanovil dnevnik „Wiek XX.", za katerega je pisal vse uvodne članke sam. Ko so se v poljskem kraljevstvu politične razmere izpreme-nile, je odšel zopet v Varšavo, kjer je bil urednik „Gazete Polske" do svoje smrti. J. L. Poplawski je bil vsestransko izobražen mož in je spadal k najbolj spretnim poljskim publicistom.                                                                     Fr. Št.
Cd9693
Število Slovanov. Prof. T. D. Florinski podaja v svojem delu „Slavjanskoe plemja", ki ga je izdal letos v Kijevu, statistične podatke o številu Slovanov. Po trditvi Florinskega je
1.  Rusov...........102,840.000
in sicer Velikorusov .   .   .      65,034.000 Malorusov    .    .    .      30,925.000 Belorusov     .   .    .        6,861.000
2.  Bolgarov..........       5,440.000
3.  Srbo-Hrvatov........       9,135.000
4.  Slovencev.........       1,475.000
5.  Čehov...........        7,237.000
6.  Slovakov..........       2,671.000
7.  Lužiških Srbov.......          157.000
8.  Poljakov..........     19,200.000
9.  Kašubov..........          366.000
Skupaj    .   .    148,521.000 Seveda so te številke samo  približne, ker se izpremi-njajo ne le vsak mesec, ampak vsak dan. Zanimivo je izvedeti, koliko Slovanov so našteli prejšnji slovanski statistiki: L. 1826. je Šafarik naštel Slovanov .     55,270.000
„   1842. Šafarik........78,691.000
„   1876. Budilovič.......90,329.633
„   1885. Rittich........95,000.000
„   1885. Kočubinskij......99,277.000
„   1887. Louis Leger......101,724.000
„   1896. T. D. Florinski.....103,000.000
„   1900. Lubor Niederle.....138,591.800
Ako se bodo Slovani tako množili kakor dozdaj — pravi Florinski — jih bode torej v 1.1911. že 186,000.000 in 1.1925. že 200,000.000.                                                                Fr. Št.
CS9593
Judovski žargonovi tisk na Poljskem. Judovskega žargonovega tiska ni niti na Nemškem, niti na Francoskem, Španskem, Laškem, Švedskem. Za glavno ognjišče si je ta žargonovi tisk izbral Poljsko, kjer je bolj zastopan nego na Angleškem, Ruskem, Ogrskem in v Ameriki. Pet judovskih žargonovih listov izhaja sedaj v Varšavi, eden v Lodzi, v Vilnem se niti sešteti ne morejo; mnogo se jih tiska v Galiciji, in to ne samo v velikih mestih, kakor v Krakovu in Lvovu, temveč tudi v Przemislu, Drohobiczu... Hebrejski listi niso imeli uspeha, ker je širokim slojem judovskih prebivalcev hebrejščina nerazumljiv jezik. Tako je n. pr. list „Hacefira", ki je bil tiskan v hebrejskem jeziku in se je izdajal v Varšavi, v kratkem času nehal izhajati. Na celem evropskem kontinentu izhaja le še edini hebrejski dnevnik „Hazman" v Vilnu, pa ta samo životari. Listi, tiskani v judovskem žargonu, so se na Poljskem pokazali pred dvema letoma. Velikanski uspeh žargonovega „Freinda" peterbuškega je dal pokret k ustanovljenju podobnih listov na Poljskem. „Freind" je imel izpočetka 75.000 naročnikov; njegova smer je „napredna". Ustanavljenje žargonovih listov v Varšavi je napravilo veliko konkurenco „Freindu", tako da ima sedaj samo 35.000 naročnikov. Največji konkurent „Freindu" je „Idisches Tageblatt". Le-ta poljudni dnevnik se tiska v 70.000 iztisih in je najbolj razširjen izmed vseh žargonovih listov na Poljskem. Razen tega izhajajo v Varšavi „Unser Leben", „Letzte Post" (dnevnik) in „Freitag" (tednik). V Lodzi izhaja dnevnik „Lodzer Nachrichten". Vsi žargonovi listi so liberalni in kateksohen judovski: sionističnega lista žargonovega še ni. Vsi listi imajo toliko sotrudnikov, da bi se lahko izdajalo 100 žargonovih dnevnikov. — Sicer so druge stroke žargo-nove književnosti šele v povojih. Vse knjige in brošure bi se dale kupiti za 8 — 10 rubljev. — Med žargonovimi pisatelji je precej nadarjenih mož, kakor n. pr. Pereč, Asz, Spektor, Dinczon, ki se pa več pečajo s politiko in gospodarstvom nego z beletristiko.