PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ŠTKV—NUMBER 4 CHICAGO, ILL., TOREK, 7. JANUARJA (JANUARY 7), 1»41 Sobaortpttoa 16.00 Toarty LETO—YEAR for «t ipdj mti of poataga provide far I» —tioa 110», Act of Oct I, 19IT, aothortaod oa Jun* U. ISll Socialisti napadli Marshallov odbor i tuski poslaniki v bal• kantkih državah pozvani domov RUMUNIJA ZAPRLA SVOJE MEJE NemAki letalci »o včeraj ponovno napadli London z bombami, ki ao zanetile požare, katere pa ao gasilske brigade kmalu pogasile. Gasilske brigadle so bile ojačane z mobilizacijo žensk in dečkov. v (Daljo ns 8. strsnl.) - > fPepnoti y*m4o*trr JA^arja Glasovi iz naselbin THE ENLIGHTENMENT OLASIMi IN LASTNINA SLOVKNSSS NABODNB PfinroRNS JSDNOTS Nul*« M rm. kM Imrn atlfc t IM*a PKOHVETA W74I S«. LawMaU A»«., (kiča**, lllUala MKMBBB Or TMK rSDBBATBD PBBBS K«««»»«»»»»»»«»»»»»*»»****'*'******************» Dat«» * <*W|»Jii m primat i January II. IUI), pol«* »U«i met,a m BMtovu poaMnI, 4« ««M i« » te« dalumu« potekla na-u4nlna Polu" Ha to pravo#aMM. da a« vaai tU t m uatevl. O sezonskih voščfllh Cleveland.—To je moj zadnji dopis, ki ga pišem leta 1940, či-tatelji pa jga boste čitali že leta 1941. Zdi se mi, da sem vas dovolj zalagal s tem gradivom v tem letu. Zadovoljil nisem vseh. Pa saj tudi oni, ki mu pravijo stvarnik, ne more zadovoljiti vseh, ki jih je ustvaril po svoji božji podobi. Kdo naj torej pričakuje, da bi mogel jaz vse zadovoljiti? Ampak vse kaže, da večina je bila zadovoljna in to je glavno. Vsled tega ste me čitatelji tudi iznenadili s številnimi sezonskimi voščili, katere sem vračal, kakor tudi moja družica mre. Bar-bič. Za nekaterih naslove pa fil-sem vedel, ker jih niste zapisali. Ena teh je Mary Musich iz Milwaukee j a, za katere naslov ne vem, dasi se že dolgo poznamo in je bila zadnje poletje pri nas. Torej boste oprostili, kateri niste nič prejeli. In koliko približno vas je, ki ste se spomnili moje družine in mene, čeprav nisem za vas molil na božični dan, ker sem moral delati? Clevelandčanov je 40, ki so nam voščili vesele praznike, ki so lahko vsak dan. Samo eden mi je poslal—koprivo. Dasi je bilo brez podpisa, sem , vseeno uganil, kdo je, ker me je prejšnji teden vabil na sejo čitalnice z dopisnico in podpisom in obakrat je napravil pomoto v naslovu. Namesto da bi zapisal 19511, je obakrat zapisal 15911. Tako dela le Človek, ki se boji, da bi se o njem pisalo. Sem li jaz kriv, če ga taki ljudje lomijo? Oni, ki vedo, zakaj gre, večina teh tndi potrdi, da jaz nisem tisti, ki zasluži koprive. Toliko za enkrat. Poleg Clevelandčanov so iz Ohia še Blain, Bridgeport, Gi-rard, Salem in Lisbon. (Thanks, Lisbon girls, but we don't know how to return your compliment without your address.) Iz Cali-fornije se nas je spomnil Big Tony in njegov a družina in iz Venice bivši Clevelandčani. Iz Kleina, Mont., naša Zagorjanka. Iz Milwaukeeja smo prejeli štiri. Iz Pennsylvanije smo prejeli voščila iz Latroba, Coverdala, Library ja, Pittsburgha, Johns-towna, Strabana, Sharona, Craf-tona, Moon Runa, Wilkes Barre-ja in Washingtons. Iz Colorada iz Walsenburga, iz St. Charlesa, Mich., in iz Eveletha, Minn. Tudi Cikažanje me imajo še radi. kot bivšega meščana. Kar 29 mojih prijateljev se je spomnilo name in mi želelo ljubo zdravje in da bi še! Iz North Chicaga-Waukegana so takoj za Chicagom. Nadalje Is Mount Oliva, Aurore, Sprlngfielda, pa Klanšek in Theresa Dušak Iz Ogles by ja. Lahko, da bo kakften Cikažan ljubosumen, toda kaj morem pomagati, če ima Theresa tudi mene rsds poleg velikih mož v Chicagu. Midvs sva si v sörodu: oba sva se kopala v Savi, ona pri Brežicah, jas pri Krškem. In lahko, ds tudi v Krki: ona v Krškivasi. jaz v Cerkljah ob Krki. > To je bil ves moj Miklavž. Dve smrečici pa imam pred hišo vsak dan v letu. Nekemu našemu članu od Carmen'a unije se je pa na božični dan rodila hčerka. Ce jo je rodila Marija ali Ana. ne vem. Ko to »išem. ogledujem neki magasin, kjer pravi neki gospod dami: Td se na novo importirane igralske karte. Kralj, kraljica in fant so odstranjeni iz njih. nadomeščajo pa ji| diktator, njegova lena in propagandni minister. Drugi pa pravi: Oh. če bi (Dalj* as 9. rtreal) Znanost in etika ■j Etika je opredelitev dobrega In slabega človeškega početja: kaj je dobro in kaj je slabo in kaj je prsv in kaj ni prav. Na podlagi teh etičnih alf moralnih pravil in pojmovanj sklepajo zakone. Objektivni misleci in zgodovinarji pa Že od nekdaj razlikujejo med etiko v teoriji in etiko v praksi, oziroma med dvojnim standardom etike ali morale, ki je bil med seboj v protislovju. Ta dvojni obraz je viden celo med naj-primltevnejšlm človeštvom kolikor je znano; na primer divjak je lahko brez kazni ubil tujca, ni pa smel ubiti člana svojega krvnega sorodstva. DrugI dokaz je še danes v splošnem skrajno notorlčen v tem, da Je umor possmez-niks zločin, ki se kaznuje celo s smrtjo, do-čim Je ubijanje ljudi v vojni — visoka čednost, ki se naplačuje z odlikovanji in slavltva- Ta kontradikcija (protislovje) ali dvojni standard človeškega početja izvirs iz dejstva, da je človeška družba že od početka razdeljena v sorodna krdels, skupine, kaste, razrede, sloje itd., ki se grupirajo po krvi, jeziku, ekonomskih interesih in ideologiji ali veri. Razumljivo je torej, da človeško početje že od nekdaj alužl nekim namenom in ciljem — in kakor ae razlikujejo cilji, tako se razlikuje pojmovanje dobrega in slabega. Kar je za neko skupino dobro in prav, je za drugo skupino slabo In ne-prav. To pomeni, da so prsvila etike relativna ali odvlsns od tegs ali onega namena ali cilja. ' Ali je mogoča neka objektivna etika, ki bi dala enako dobra in korlstns pravila za vse ljudi? Odgovor na to vprsšsnje pripada zna-noati, ki je in mora biti objektivna, če hoče res biti znanoat, to se pravi, da znanost išče in u-gotavlja le resnico, pa naj bo ta resnica še tako neprijetna nekim skupinam ljudi. Z drugimi besedami: znanoat mora odkloniti vsako dogmo — in baš na področju etike in morale je že od nekdaj največ dogmatike. Objektivni znanatveniki ae. že dolgo časa bavljo z vprašanjem etike In na vprašanje, na kateri podlagi Je objektivna etika mogoča, so z lahkoto odgovorili: na podlagi fsktov~in resnice! Ameriški znanstveniki so na svojem letošnjem zboru v Phllsdelphijl vzeli z veliko res-nobo tudi to zadevo na rešeto. Zlasti so precej razpravljali o tem dr. F. R. Moulton, dr. Thomas D. Lea k o in Ralph Barton Perry. Razpravljale! so se zedinill, da Je reallzlra-nje objektivne etike nemogoče toliko časa, dokler je človeštvo pod kontrolo tolikih taborov z različnimi ekonomskimi, socialnimi, političnimi in religioznimi clljj In dokler nosilci teh ciljev lahko diktirajo vsak svoja tolmačenja dobrega in slabega, pravilnega in nepravilnega. Toliko časa morajo biti vas ta tolmačenja relativnega pomena toliko časa bo na primer umor človeka v enem primeru zločin, v drugem pa junaštvo! Izhod iz tegs temnega labirinta Je'le skozi vrata — kooperacije,- Kooperacija Je jedro prave demokracije! "For the greateat good of the greatest numbers!" je etično pravilo demokracije. To, kar "največ ljudi spozna za svoje največjo dobroto," Je ključ do rešitve. . "JMffJ- .____ bi to je mogoče doseči le v kooperaciji čim večjega števila poaameznikov in ponameznih ljud»t(u Ekonomska kooperacija |>omeni enake go«podar*ke koristi in interese za vse ko-operatorje, to pa pomeni, da v kooperativni družbi, katera mora nujno biti demokratična družba, veljajo za vse člane enaka etična pri vila za- goNpodarstvo; sucialna koo|»eracija med različnimi plemeni In sloji |M>meni enako pravker» za vite ali socialno pravtčnoet; kulturna kooperacija pomeni priznanje, kulturnih vrednot vseh narodov na neki stopnji. Znanoat, ki neprestano išče in ugotavlja jes-nico fn p* kooperacija čim več ljudi na vseh poljih človeškega nehanja in dejanja — to lahko pokloni človeštvu praktična pravila za od* nošaje posameznika napram posamezniku In družbi ter odnoiaje družbe napram posamezniku. F.dinole na ta način odpade moreča kontradikcija ali dvojni «tand^rd na vseh področjih človeškega življenja. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete. 7. januarja 1921) Doneče venti. V Girardu, O., je umrl John Skof iz Bojanje vasi nad Metliko v Beli Krajini Delavuke vesti. Začelo se je »niževanje plana aplošno po vseh industrijah. Inesemstvo. Krvsvi izgredi med komunisti in iepdarji v Jugoslaviji se nsdaljujejo. flo«jetska Rusija- Gibanje v baltiških dr*« vali ta spojitev s Rusijo. t Organizatorji atlne eni le HO raspeč.v.j» lUkmia* med delavce craft Co., Los Angelte, Cat Dardanel Novice m t troie zrasejo cene temu ali onemu poljskemu pridelku in je natančno registriranje cen aprlčt teh' skokov močno ovirano. Krompir je še zmerom uajak-tuailnejši tržni problem, saj jt vendar najbolj zahtevana hrana širokih ljudskih plasti. Tedne tedne je tekla pravda o pretira nih cenah, ki se je končno reši la z maksimiranjem, koliko g t je bilo mpžno izvesti., Mestna občina Je prevzela prodajo na drobno in ga Še danes prodaja. Rme tje pa So spravili krompir v drobni prodaji od 1.50 na 2 din, e čimer so se morali odjemalci pač sprijazniti. V prodaji na debelo pa se opaža, da kmetje nočejo pripeljati vozov s krom-irjem na trg, ker se jim o-ividno zdi cena 2 din v večjih množinah prenizka. Druge razla ge ne moremo najti, kajti da bi vsa Široka ljubljanska okolica m zmogla več ko 5 ali 6 voz krompirja, ki jih pripeljejo kmetje vsak dan na Sv. Petra nasip, je odveč pomisliti. Kmetje čakajt doma, da se bodo cene spet dvignite, in ta njihova težnja po konjunkturi kupovalce pošteno razburja. Saj morajo konsumen-ti v mestu nehote malce podvomiti o perečih križih in težavah kmetskega življa, ki lahke takole mirne duše odteguje svoje pridelke trgu v pričakovanju boljšega zaslužka. Današnji tfg tudi s krompirjem na dt-obno ni bil kaj ppida založen iri so ga kmalu pokupili po ceni 1.75 kg. Zeljnatih glav pa je bilo na pretek in so jih prodajali na debelo po 75 do 80 par. Kislega zelja je bilo prav tako na Izbiro po razmeroma nizkih cenah 3 do 4 din. Solate je bilo v izobiju in ne predrage. Paradižnike so kupovali po 6 ali 7 din kg, karfijole po 5 do 7 din, domač fižol v stročju po 8 do 10 din, luščen fižol po 6 din, čebulo po 2, češenj po 6 do 10 din, kislo repo po 3 din, rdečo peso pa 2 din. Gob je bilo Malo in so dosegli jurčki ceno 20 din kg.Občutno pa so se podražila jajca, ki so že po 1.75 komad. Na sadnem trgu je bilo dobiti zelo lepih jabolk, kanadk in drugih zimskih vrst od 6 do 7 din kg. Jabolka slabše vrste dobiš tudi po 3, 4 din, kg. Hrušk je zelo malo in so tudi primerno drage, boljše vrste kar po 16 dfn kg. Domače breskve so na razpolago po 6 do 10 din, grozdje pa različnih kvalitet od 6 do 14 din. Belokranjsko šmarnico in izabelo prodajajo kmetice po 7 din kakor doslej. Zelo mnogo je bilo danes naprodaj kostanja po 3 din liter. Smrt v rudniku Celje, 16. okt. Dne 14. okt. Je prlUo v rudni- Iz Slovenije NA VSEH KONCIH JESENIC ZIDAJO Jesenice, 16. okt. J.etošnjg gradbena sezona se Cgibljč h koncu. Sicer ni bila tako živahna, kakor zadnja leta. vendar je bilo rta vseh koncih razsežnega mesta tzi. dograjenih toliko novih hiš, da bi tvorile čedno vasico, če bi bile vse zgrsjene na enem kraju. Gradbeno delavnost so tudi letos v veliki meri zavrli veliki ednarodni dogodki. Če bi žive-.. v normalnih časih, bi se letos brezdvomrio gradilo mnogo več, k£L spričo priseljevanja novih delavcev in nameščencev zelo pri-anjkuje lepih stanovanj. y bližini stadiona KID je bilo etos dograjenih nekaj lepih stanovanjskih hiš in vil, za katere | bili temelji izkopani že lani. Tudi niže doli ob Jadranski ce-iti je pod streho nekaj lepih hiš. Va skrajnem zapadnem delu ria-ega mesta je zidovje Snadstrop-ie bolnišnice Bratovske skladni-ce že doseglo svoj vrh. V bližnji okolici sta pod streho dve novi lili, više gori na pobočjih gore Mirce pa sta v gradnji dve manjši hiši. V ostalih delih mesta je >ilo povečanih odnosno adapti-anih nekaj starih zgradb. Po-ialjšano pa je bilo tudi kolo-Ivorsk? poslopje, v katerega pri-idku bo nastanjenih več uradov. >Ja nekdanjem Ferjanovem trav. iku bb Savi je zgradil tesarski nojster g. Ivan Petkoš veliko de-avnico, opremljeni z modernimi troji za obdelavo lesa. V spod-ijem delu mesta je KJLD zgraditi veliko garažo, ki je z lično zu-lanjostjo zelo poživila ta del me-ta. ' • • ... V zadnjih letih je na desni trani Save v bližini stadiona [ID nastala nova ftiestna četrt, elika skupina novih hiš in vil. urja vas je danes najlepši del e«ta, ki tvori skoraj tretjino bivalstva vseh Jesenfc. We-se neprestano liri niže doli v neri proti Blejski Dobravi in na «trani nad ljubljansko želez-iško progo proti Javorniku. Me-pa se širi tudi proti zapadu, jer stoji na Jeseniškem polju še kaj prav lepih hiš in vil. Sko-je le, da se v tem okolišu ni rej preložila glavna cesta tako, bi tekla v ravni črti od stare le do mostu na Plavžu. Le v središču mesta je ostalo braj vse pri starem. Težko je {ti v Ijateremkoli mestu V podu stavb toliko nasprotij, ka-je na Jesenicah. Poleg dvonadstropne moderne avbe stoje stare, nizke hiše in E', v bližini moderne cerkve oje stari skedenj, šupa in svi- ak. Pred leti povečana cerkev . "nc £ p™,u v modernim pročeljem ima še ve- ku P*»***» Korošča na Fran- stari in za sedanjo stavbo primerni zvonik, ki tako malo gtoja impozantnemu svetišču, Kor kurje pero na visokem ci-"Init Ob gtavnl cesti, ki vodi ozi mesto, so v veliko napotje m, očrnele hiše, ki kar izziva-Ješce in avtomobillste. Za po-gnje stare kaplanlje, ki se-Iskoraj na sredo že itak ozke E<\ je občinski odbor že pred gimi leti odobril zadevni pro-pn, Toda ta stavba, ki ne pri-f občini skoraj nobenih do-[kov, Ae danes stoji. V nepo-Pni bližini tega starega po-[ja leze obcestna škarpa polaga na kup. Možno je, da se W«- ta množina težkega kame-|v«ak trenutek na cesto in na P" "loče. Ako bi občina to ' Podrla, bi lahko dala napra-I ' a desni strani pločnik od penih stopnic pa do stare šo-v "^diščti Jerenic-je dela doza nekaj let. Kadar bodo iz I okoliša odstranjena rasna H"»- ki ovirajo promet in ar i*,. izginila druga za sredice neprimerna navlaka < primerno regulirano to o-L t4« k rut i hm]?) Jesenice posta-« • dno mesto. - Manje KROMPIRJA ljubljena, 16. okt. tržnih cen, ki ga trl-|rad izdaj, dvakrat na meeec, Mn kaže kakšnih bistvenih 1; ;,r"h «vil v prvi polo* *• Xi'pdsr prenekateri- tJVMMM ttflM mm «V P Mr ** ie hrHo« kon- je rtzvRirala v podpisu pogodbe. kolo vem pri Vojniku do težke nesreče, kj je zahtevala Človeško življenje. Ko je 45ietni rudar Anton Znidar s Frankolovega kopal v rudniku, se je okrog 16. utrgala nad njim plast premoga in ga zasula. Uvedli so takoj reševalna dela. Po hudih naporih so ob 28. 2nidarja izkopali. Bif je še Živ, dobil, pa je tako težke notranje poškodbe, da je davi ob dveh izdihnil, -L C let robije za vlome Dne 15. okt. se je pred okrožnim sodiščem v Celju zagovarjal 821etni delavec brez stalnega bivališča. pristojen v Podsredo, Avgust Sotošek, radi raznih vlomov in tatvin, ki jih je meseca julija izvršil v Celju. 14. julija je vlomil na podstrešje Karola Hauswirtha na Cankarjevi cesti n ukradel raznega blaga v vred-»Osti 400 din, istega dne je pokušal vlomiti v shrambe na }>od-trešju pri Karolu Joštu, Alojziji ilke in Elzi Weitz na Cankarje-i Ctttfj. Istega dne je vlomil tudi ia podstrešju v Ljudski posojil-ifeJ, kjer je ukradel Ivany Sto-;laau obleke v vrednosti 700 din, !4. julija je ukradel Mariji Mu-íovec v" Gaber ju s podstrešja za '25 din blaga, 25. julija je vlo-nil na podstrešje v Kolenčevi u-ici in ukradel Romani líabitovi isnjen kovčeg, vreden 380 din. J C julija je prišel v stanovanje lulije Jovanove v Razlagovi uli-:i. Tam pa je našel domačo hčerko in pobegnil. Nato je bil aretiran v Gosposki ulici. Pri njem «o našli v,eč vlomilskega orodja. Obsojen je bil na 6 let robije in "rajno izguba častnih pravic. ratinska predrznost jrez primere .....mjft___________ Naša policijska kronika je zabeležila te dni neverjeten tatinski podvig, kakršnega pri nas še ne pomnimo. 541etna vojna vdo-?a Ivana Kampl in njen 381etni «in Ivan Kampl sta bila te dni ¡dicana v Maribor na okrožno so-iišče, kjer sta imela kazensko razpravo zaradi tatvin. S seboj «ta pripeljala Ivanova dva mla-ioletna otroka, sina In hčerko. Vsi so doma v Doklecah pri Ptujski bori, kjer so znani kot prlja-elji tuje lastnine. Ivana Kampl ie bila zaradi tatvin že 6krat kaznovana, njen sin Ivan Kampl pa celo lOkrat. Mati in sin, ki sta prišla zara-Ji tatvin na sodišče, na razpravo, nista mogla odoleti tatinski strasti. Pred razpravo sta odšla s nedoletnima otrokoma v trgovino Macun v Gosposki ulici ter izbirala neko blago.. Med izbiranjem so pobasali v nahrbtnik balo s 17.5 m rokavine ter malo ja-drno Izginili. Nato sta se Ivana in Ivan Kampl mirno podala na sodišče, kjer sta bila obsojena, In sicer Ivan na 18 mesecev, Ivana pa na 14 mesecev težke ječe. Se ta visoka kazen ju nj izučila. Se sta kradla. "Krepostna" družina je odšla preko mosta npt Kralja Petra trg "kupovat" v trgovino Viktorja Mavrlča. Tudi tam sta ukradla 12 m barhen-ta, 5 m belega in 2.36 m črtanega blaga. Z bogatim plenom so se vsi napotili v gostilno Vlaho-vič na Aleksandrovi cesti na dobro južino. Toda prišel je mož postave, pogledal v njihove košare in nahrbtnike ter našel v i jih v omenjenih trgovinah u-kradeno blago. Ivana in tatinski fantalin sta bila aretirana, 1-van Kampl pa je pobegnil ter je za nJim razpisana tiralica. Seveda bo sedaj sodišče izrečeno (azeif opisani drznosti primerno povečalo, saj je to edinstven pri-mftr tatinske zakrnjenosti, da bi nekdo na poti v sodno dvorano kradel, po izrečeni sodbi pa takoj spet iztegnil roko po tuji lastnini. * Ne more vedeti "Mamica, ali je težko obdržati zase kakšno skrivnost?" "Ne vem, srček moj, nisem še nikoli poizkusila!" turški Gibraltar Po mestecu Dardanu, ki j« že davno zakopano pod stoletnim prahom, so današnje Dardanele dobile svoje ime. To je tista vodna cesta, ki drži z Jutrovega na zahod in veže Črno morje z Egej-skim. Ta vodna pot je v turških rokah !h je bila zmerom veleva-žen Činitelj zunanjepolitičnih prizadevanj evropskih velesil in balkanskih držav. Zdaj je vnovič v ospredju svetovnopolltičnih dogodkov. Zemljepisni položaj Dardanel je izrednega strategičnega pomena, danes prav tako kakor za Pe-rikleja in Soliman*t, ker predstavljajo ključ v orlent. Ožina ne deli samo Turčije na dva dela, ampak približuje tudi dve celini na razdaljo streljaja, obenem je pa tudi glavna žila dveh velikih celinskih morij. V starem veku so Dardanele imenovali Helespont, Turki sami pa jim pravijo Canak Kale. Morska ožina, ki veže Marmarsko'in Egejsko morje, je dolga 65 km In široka 5 do 6 km, na najožjem mestu pa samo 1900 m. Struga je skoraj povsod najmanj 50 m globoka. Znano je, da morska voda v Ornem morju Jn v Egej-skem morju nima iste teše. Kjer se dve morji prelivata drugo v drugo, nastanejo morski tokovi. Tako je tudi tukaj. Skozi ožino tečeta dva toka. Gornji, ob severnem obreiju, torej ob polotoku Galipoliju, je globok 16 do 27 m in teče s hitrostjo 2.8 km na uro od vzhoda proti zatoku. IV zgodovini so Dardanele zmerom imele veliko vlogo. Tu je perzijski kralj Kserkses zgradil mostove in prav tu je Aleksander Veliki vdrl v Azijo. Leta 1356 so Turki prekoračili otino. Za časa Bultanov so ob obeh obalah nastale pravljične palače in gradovi, ki stoje še danes. Gradove so pozneje izpremenill v mogočne utrdbe, ki so docela obvladovale oiirto. Prvi je skušal prodreti skozi ožino angleški admiral Elphln-stone, ki je bil v ruski službi. Poskus se je Izjalovil. Velika Britanija ni želola, da» bi Dardanele postale torišče bojev. Zato s£ je 1809. leta sporazumela s Turčijo, da se prehod za vse netufške vojne ladje prepove. Nekaj desetletij pozneje so to potrdili s tako imenovano^Dardanelsko pogodbo, ki jo je podpisalo pet velesil. Skozi ožino SO smele le one tuje vojne ladje, ki jim je Turčija dovolila prehod. Tudi trgovinske ladje niso smele ponoči pluti skozi najožja mesta Dardanel. Na pobudo Velike Britanije so leta 1864 začeli utrdbe obnavljati in do 1. 1877 Je nastal nezavze-¿en trdnjavski pas, ki je še v svetovni vojni .pokazal svojo vrednost. Združeno angleško ln francosko brodovje je po vsaki ceni hotelo dobiti zvezo a svojo zaveznico Rusijo. Pod vrhovnim poveljstvom angleškega podadmi-rala Cardena so sredi februarja 1015 napadli zunanje utrdbe, ki so zapirale dohod v ožino. Btoja se je udeležilo mogočno brodovje 13 angleških oklepnic, 1 težka oklepna križarka, 4 francoske oklepnice in še veliko Število kri-žark, rušilcev In torpedovk. Posrečilo se Jim je razbiti tri zunanje utrdbe, ki so Jih Turki morali izprazniti. Marca so poskusili napad na notranje utrd- 0¿ leve na desnp: Willtam^Çreen. predsednik ADF, William ( ollina, organizator ADF, In newyorftki podgovemer Charles Pol lettl. " be. Doživeli so hud poraz. Trdnjavski topovski streli so potopili angleški oklepnic! "Irresistible" in "Ocean" ter francosko oklepnico "Bouvet", oklepnica "Guulois" je nasedla, angleška težka križarka. "Inflexible" in francoska oklepnica "Suffren" sta bili pa hudo poškodovani. Zavezniki nato niso tvegali nobenega napada več. Na kraju aprila 1015 so se zavezniki poskusili Izkrcati. In res se Jim Je to posrečilo na severni obali Gallpolija na jugu ln severu. Nadaljnje prodiranje se jim pa ni pbst^čilo. Več mesecev so napadali, a utrdbe so kljubovale, Sredi decembra so zavezniki opustili načrt in se umaknili. Turki so Dardanele obdržali tudi po končani vojni. Prevelika nttprotstva med prizadetimi velesilami niso dovoljevala, da bi katera izmed njih imela to važno ožino pod svojim nadzorstvom. T u r k 1 so sicer morali utrdbe porušiti, a so jih pred nekaj leti vnovič zgradili po najsodobnejših načelih trdnjavske tehnike. Največje svetovne avtoritete so si edine, da je ni sile na svetu, ki bi bila kos darda-nelskim utrdbam. Zato imenuje jo Dardanele tudi turški Gibral tar. Prodajanje orožja Veliki Britaniji Vojni department objavil poročilo v Waahlngton, D. C., 6. jnn.— Vojni department je pravkar objavil detajllrano poročilo o prodajanju orožja In bojnega materiala Veliki Britaniji. Voj ni tajnik Henry L. Stimson je predložil po/očilo kongresu, ki pravi, da je njegov department prodal Angliji orožje v vsoti $22,»29,438 v dobi dvanajstih mesecih, ki se je zaključila 15. oktobra. To orožje je Stalo via do $59,853,178. Kupčija Je bila izvedena potem, ko je predsednik Roosevelt predložil oborožitveni program kongresu v odobritev. Ta je predvideval potrošnjo osemnajst milijard dolarjev za gradnjo novih bojnih ladij, letal in ojačanje oborožene sile na splošno. ' r rad« »k i avl ne «ni je CIO la llrewaler Aeronaut kal Corpu m konferenci v Newark t. M. J., kl Naciji ograiajo angleške komunikacije (NadsljevsnJ« s 1. «trsni.) Letalski minister poroča, da so bombe, katere so vrgli angin-ški letalci, (»oškodovale dve nemški tranaportni ladji, ki sta se nahajali v bližini južnozapadn*-ga norveškega obrežja. Dalje je bil poškodovan nemški rušilec, ko so Angleži bombardirali Brest, francosko luko. Napadi so bili izvršeni tudi na Hamburg, Bremen in druga nemška mesta. Helfaal, severna Iraka, 6. Jan. —Eksekutlva stranke unionietov Je ožigosala stališče premierja Eamona de Valere glede nevtralnosti v sedanji vojni med Veliko Britanijo In Nemčijo. Ta stranka je za to, da Irska ostane pridružena Angliji In Ji pomaga v borbi proti sovražnikom. Eksekutfva Je sestavila posebno rt solucijo, ki bo predložena v odobritev Stranki na zborovanju, ki se priOne prihodnji četrtek: Deklaracija vsebuje žgočo oh *odt>o vlade premierja Valere. ki Je odbila (Thurrhfflov apel,, naj dovoli Angliji rabo irskih prlsta-rtiK, A m. m . : m s t Ob tednu (Nftdsljsvanj« s t. itranl.) vojna v Angliji in Ameriki, sledil nacijski revoluciji tudi politično in kulturno, to je z uničenjem civilnih svobodščin. V Angliji še nI prišlo do tega, naj-brže is razloga, ker je vse organizirano delavstvo na strani vlade/v tem smrtnem boju z Nemčijo; deloma tudi vsled tega, ker se je angleško delavstvo pod pritiskom razmer samo odreklo važnim pravicam in pridobitvam, ki si jih je s težkimi boji priborilo v preteklostih Toda kaj bo prinesla bodočnost glede tega vprašanja tako v Ameriki kot v Angliji, je danes še nerešljiva uganka. Vsekakor si bo prej ohranila civilne svobodščlne, bistvo politične demokracije. Anglija kot pa Amerika, ker ni tako podvržena drhalskim nasiljem kot je Amerika, ne rasnim in "fornerskim" predsodkom (n tudi politično je zrelejša v vseh slojih 4 in tole-rantnejša. Povrhu vsega tega vodi Anglija tako rekoč obrambno vojno, ki zdrušuje vse njeno prebivalstvo, med tem ko bi bila "enotnost" ameriškega naroda, če se dežela zaplete v vojno, forsirana. Uveljavili bi jo s policijskimi ukrepi in drhaiskl-mi nastopi atoprocentnežev, a-meriške legije in drugih organizacij, ki bi pe Čez noč prelevile v fašistične falange. Te bl sicer imele na Jeziku "demokracijo", kakor bi jo itnell tudi visoki gro-movnikl, v srcu pa fašizem, 'neprimerno bolj reakcionaren od Hitlerjevega ali Mussollnljeve-ga kova. Tega strahu naj bi se bala A-merlka, ker Je veliko nevarnejši vsem njenim veličinam kakor pa vsi Hitlerji v Kvropl. (n vojna bo le odprla pot In dala vso priliko do barbarskega izživljanja/prav tem elementom, ki še v mirnem času teptajo po civilnih svobodščinah in po demokraciji, kjer je morejo. Končno Je treba imeti v mislih tudi to, ko se pripravljamo na "obrambo demokracije" v K-vropi in na posnemanje- Hitlerja doma, da Jo bo v to prisilila volna sama. Računati je treba, da bo federalni dolg dosegel astronomske številke — sto milijard dolarjev aH še več — ln da se bo po vojni ustavilo večjl-del vse IndtjstriJsko kolesje. Ita-čunatt Je tudi treba, da bo v prihodnji krizi 20 do 25 milijonov delavcev brez dela — teh Je še ; . t^JIm^ suesu»^*/ danes okrog devet milijonov - ^OlUtU Mpadšl davki veliki in država ben .KoosMUoVO ppUtMO krotna. Chicago, 6. Jan. — Philip F, La Kaj tedaj? Mnr tudi fcogata Follette, bivši governer Wlscon-Amerika ne bo prisiljena posne-, sina, je sinoči v svojem govoru mati vseh bankrotiranih držav? po radiu napadel predsednika Nobenega dvoma o tem. Dolg lloosevelta kot voditelja "vojne »hi črtala kakor ga je Nemčija j «trenit*, ki s svojo lunanjo po-Ivojni — z Inflacijo. Lahko Hliko potiska Ameriko v konflikt, se ztfodi, da bo kosilo družine J« <*» M verjame m telo cel šop dolarjev. In jKilo- Boone vel to vem u zagotovilu, da ne vin* naroda, Ali pa še več, brez po«lai ameriških fantov na e-deia in Jela pomeni revolucijo, 'vropake bojišča, Ujdisl nacljske ali komunistične VV- " vrste, kar končno nMostj rezil- tnaßti vojaiKM km — vanj UoljSet i*k« U. i.urlj ¡UtalcCV f* ubUo aka revolucija sta tako pokazali fan Diego, Cat, 6. Jan. — Tru-do dane«. • pis enajstih vojaških letalcev, ki Tskšna Je atvar. Htokrat bo- ao se utilli, ko Je letalo zadelo ob Ije bi bil«), če. bi se izkazalo da Mkalo na hribu Mother Grundy, gs "lomimo'* tisti, ki smatramo so bila najdena 35 milj Južnoameriški Vstop vpojno k altrul»ličnih In člo- ' ' Glasovi iz ' naselbin (Nadaljevanje s • atraat.) bil jas boss! Takoj bi se vprašal za povišanje plače in bi si jo tudi takoj povišal! Danes je nedelja in sem moral malo Iti na razvedrilo, da si utrdim živce za bodočnost. Gledam, kje bo lep "movle" In kaj vidim?. Poleg Therese Dušak ljubim tudi l)eano Durbin, ki ima lep glas kot pevka. AH l)eana ni več kot je bila. ko sem Jo slišal pred leti kot mlado deklico. Sedaj Ima že 19 let In bo menda kmalu nevesta, če te ni. Toda kolikor poznam teh filmskih pevk, je ni, ki bi prekašala Milico Korjus v "Great Waltzu". Ne morem za-po)>asti, zakaj večkrat ne nastopi v filmu. Nekateri pravijo, da je bila v avtni kollziji, drugi, da je preteijti in je ne marajo. Toda naj bo kar hoče, Milica je pevka vaeh pevki r« - Deana je nastopila kot ogrska kmečka deklica. In verjemite mi, da sna pleaati "čardaš" ! Slo je za to, ako ne bo vzdržala, bo Izgubila koto, katero je pripeljala na semenj. Dobila je stavo za 15 "forlntov" In povrhu nazaj še prodano koso. Toda biia je tako utrujena, da je padla na kup ie-na in taspala. Ko ae Je zbudila, je bila na vosu aena, ki ga je peljal na Dunaj voznik, ne vedoč, da ima deklico na vrhu sena. Voinik je bil pek In tako Je Dea-no obdržal v a voj i pekarni za prodajalko. Deana ae j« zaljubila V mladega kaprola pri godbi, ki je bil tudi akladateljako nagnjen. Toda prišel Je v nemilost In čakala ga Je garlzjonaka Ječa, ker Je ratša-III majorja. Franc Jožef je dobival ktfetoe it pekarne, kjer je bila uposlena Deana. Ta mu nekoč l>ošlj« pismo, zavito v kifelc, kar je ujezilo cesarja, ki J« odredil preiskavo. Zaprli so potem le peka. Toda končno je nakdo tako uredil, da Je Deana dobili vstop do Franca Jožefa, ki je oprostil )>eka in njenoga kaprola, kateremu Je naročil, naj takoj skompo-nira valček. Cesar Je povabil še Deano, da je na neki priredbi zapela valček, ki ga je skomponlral njen kaprolček, med katerima je prišlo do nesoglasja, toda cesar je tako uredil, da sta ae zopet objela. To je vsebina filma In se more kaj takega zgoditi le v Hollywoo-du. Ampak recite, kar hočete, nI jih lepših valčkov kot so dunajski. Hlava Johannu fltraussu, njegovim valčkom in drugim dunajskim komponistom t de ni dolgo, ko me je neka žena vprašala, če plešem. Ne dosti sedaj, sem pa precej plesal, ko ml je bilo 18 do 26 let. Ampak kadar slišim Btraussov valček, me fear dvigne iz sedeža, če sedim. Bolj kot ples pa ljubim godbo in petje, posebno soprano v komičnih operah ali operetah. Frank liarblé, 63. .....i. mi $ i Whit9 povdal iwok rtêignacijë , Birmingham, Ala., 6. Jan. — William Allen White, urednik it Kansaaa, Je včeraj pojaanll, zakaj Je resignlral kot načelnik organizacije Committee to Defend America by Aiding the Allies v pismu, ki ga Je objavil tukajšnji Ust Age-Herald. V tem pravi, da je odstopit, ker se ni strinjal z vojnimi hujskači v odboru, ki bi radi potisnili Ameri-ko v konflikt. yeMjuhnih motivov. Žele pogns« ti deželo v vojno, češ da lx> s piratom Nemčije potem svet mokracija rešena. Ampak ti ao bIH že enkrat v zmoti In tudi sedaj vse kale, da Igrajo brez varen, vsa) pa Amerika, In de- asov in "trumfa". té m H* EMILE ZOLA ROMAN IZ VOJNE L. I870J1 Preložil VLADIMIR LEVSTIK ' (Se nedelj oje.) "Kaj se je godilo i>otem, si ni mogoče misliti... Zdi se, da so ti ljudje mariirali že tri dni in da so »e pravkar pri Beeumontu bili kakor blazni. Saj so pa tudi skoraj poginjali od gladu ; kakor napol nori so bulili z očmi .. . Častniki jih niso skužali zadržati, ko so so planili v hi.*; in prodajalne, razbijali okna in vrata, trli pohižtvO, iskali jedi in pijače in požirali vse, kar jim je prišlo v roke ... Pri gospodu Simmonnotu, trgovcu, sem videla enega, ki J je s Mvojim šlemojn zajemal sirup iz soda. Drugi so grizli kose surove slanine, že drugi so žvečili moko. Pravili so jim, da ni ostalo ničesar več, ker so oseminAtrideset ur hodili vojaki skozi trg; toda oni so nažli vzlic vsemu že vodno kaj, očividno skrite zaloge, tako da so ,*i v srdu zabili v glavo, da polomijo vse, meneči, da jim nočfejo dati živil. In preden je minila ura, so bilri > prodajelnah, v pekarnah, v mesarijah in celo v meščanskih hižah šipe razbite, omare opienjene In kleti izpraznjene. ... Pri doktorju — ni si mogoče misliti česa takšnega — sem zalotila debelega človeka, ki je pogoltnil vse milo. Najbolj pa so pustošili I K) kleteh. Odzgoraj smo jih slišali tuliti kakor živine, lomiti steklenice ter izbijeti čepe iz sodov,' da se je vino razlivalo s šumenjem vodnjakov. Nato so prihajali nazaj, z rdečimi rokami, ker so brodili po razlitem vinu . . . Iji, vidite, kaj se zgodi, kadar ljudje tako podivjajo: Gospod Delichamp je zaman hotel ubraniti nekemu vojaku, da ne bi itpll litra z oplje-vim sirupom, ki ga je bil iztaknil pri njem. Ob tej uri je nesrečnik gotovo mrtev, takšne muke je trpel, ko sem odhajala." < Silen trepet Jo je zagrabil; zakrila si je oči z obema rokama, da ne vidi ničesar več. "Ne, ne! Preveč sem videla, to me duši!" Stari Fouchard, ki je še zmirom nemirno hodil semintja, se je bil približal in je poslušal, stoječ pri oknu; vest o plenitvl ga Je navdajala s skrbjo; saj je bil vendar slišal pravfti, da Prusi plačujejo vse; aLi so zdaj še oni pričeli krasti? T^fli Maurice in Jean sta se razburila nad temi podrobnostmi o početju sovražnika, ki ga je dekle pravkar videlo, dočim ga armada že ves U mesec, odkar se bijejo, nI sreče-la; Honore pe, zamišljen In bolestno skrlvljenih ust, je motril le njo in mislil ne nekdenjo nesrečo, ki jih je ločila. Ta Irenotek pa so se odprla vrata srednje sobe in vstopil je mali Charlot; gotovo je bil , slišal materin glas. Pritekel je v srajčki,,da jo poljubi. Bil je rožnih lic, plavolas in modro-ok, zelo močan In zzelo, kodrasUrgrivo. 5 ~ Ko ga je Siivina tako nenadoma spet zagledala, je vzdrhtela, kakor presenečena od slike, ki jo je vzbudil v nji. Ali ga ni več spoznela, tega pbpževenega otroka, da je zrla nanj tako prepleteno, Kakor na vtelešeno prikazen svojih sanj? — ^ "Ubogi moj mali V p In goreče ga Je stisnila v svoje naročje In na vrat, dočim je Honore smrtnobled opezoval nenavadno sličnost Charlotovo z Golijatom; to je bila ista široka, plavolese glava, In vsa germanska pasma se je Ižražala v svežem, smehljajočem, zdravem otroškem obrazu. Sin Pru-sa, Prus, kakor so'ga imenovali šš1 j I vel v Kemiilyu! In njegova francoska mati ga sti-sks tu na svoje srce, čeprav Je še vsa preplašena in še vsa krvavi nad žalo-igro invazije! ' "Ubogi moj mali, bodi priden, idi zopet spati . . . Spančkaj, ubogi moj mali t" Odnesla ga je. Ko se je nato vrnila iz sosed- nje sobe, ni več jokala; zopet je bila našla svoj mirni, poslušni, pogumni obraz. Honore je z drhtečim glasom prekinil molčanje: "A Prusi r "Ah, de, Prusi , . . Eoj, ti so polomili veei vse so oplenili, pojedli in popili. Kredli so tudi perilo, servijete, rjuhe in celo zastore, ki so jih trgali na dolge kose, da si obvežejo noge. Videla.sem tekšne, ki so jim bile noge ena sa-ma rana, toliko so morali maršireti. Pred dok-torjevo hišo, od jarku, je bila četa, ki si je sezuval* čevlje in ovijala pete s čipkastimi ženskimi srajcami, očividno ukradenimi gospe Le-fevre, lepi tovarnarjevl ženi. — Do pozne noči je trajala plenitev. Hiše niso imele več vrat, in skozi zijoče odprtine pritličja so se videle v notranjosti razvaline pohištve — takšno opustošenje, da se je tudi najmirnejših ljudi lotevala beenost. Bila sem kakor brez uma; nič dalje nieem mogla ostati. Zaman eo me hoteli zadržati, rekoč, da so ceste zeprte in da me gotovo umore; odšla sem in bežala čez polje, kakor hitro sem bila zunaj Raucourta. Vozovi z ranjenimi Frencozi in Prusi so številno doepe-vali iz Beaumonta. Dva sta šla v temi mimo mene; kakšen krik, kakšno ječenje! In jaz eem tekla, o, tekla sem preko polj, skozi gozde, nič več ne vem kod, in sem neprevila velik ovinek pri Villersu .... Trikrat sem ee ekrlla, misleča, da »liiim vojake. Toda srečala sem samo neko drugo žensko, ki je tu$li bežala, bežala iz Beaumonta, In ta mi je pravila reči, da so mi vstajali lasje na glavi ... In zdaj sem tu; ah, kako nesrečna sem, kako nesrečna!" Zopet se ji je zadušil glas v solzah. Kakor da jo silfc strašen čar, ae je zopet vrnila k tem rečem; ponovila je, kar ji je bila povedala tista Ženske iz Beeumonta. Ta ženska, etanu-joče v glavni ulici vaei, je od zgodnjega mra-kti videla prihajati nemško topništvo mimo. Po obeh straneh ulice je vrsta vojakov nosila smolnate baklje, ki so razsvetljevale pot z rdečim svitom požara. In po sredi se je s peklensko naglic(iasnik in Jih pustila v naročju: "Ogradarjeva se Je tudi že. Pa komaj leto bo. kar služi v LJubljani," je pomenljivo pogledala svojo SI let staro hčerko Micko-8 kom pa," Je na videa malomarno zabrundal stari KoUr, zvrnil polno žlico repe med škr-bate čeljusti in na skrivnem tudi sam ošinil s skoro zsničljivim pogledom svojo hčer. "Nekakšen zidar da Je, ml je pravila Cevarica. Ja, ja. skoraj vsska ga dobi, ki gre v Ljubljano," je Kotarjeva mati počasi zlogovala, v globokem vzdihu pristavile svoj nepogrešljivi "Jezus IKimagaj" in umolknila. Micka je brez besed vstala. Sama ni vedela, zakaj teko pazi. da ne bi žlice, ki jih je zlagale v prstno skledo, preveč ropot s le. Tiho je odšla v kuhinjo, vrgla posodo na polico ob sajastem ognjišču In zbežala na podstreho v svojo majhno labo. Zaklenila Je vrata, prižgala drobno ivečo, sedla na rob poetelje In strmele v oplazile Mickin obraz. In kader lončeno skU do repe sredi mise. cm (teči diAi i si smrekovih smolah. Na |ieči je kup vlažnih cunj, _____ _______________ • katerimi si moški zavijajo no- J^ii oplaziU», J^bll U obraz še ge.». Asom Jih. Iz tople vlage, kl^jj irob, neprijazen in grd ka-puhti od kupa, se svetlika dvoje tor po navadi. Z omare za Mir-marjih oči. I kini m hrbtom Je dišalo po jabot- Kotsrks je pr\s odložile-žlico. I kIh in žffhsklh hruškah, a v nje-«e. pokrižate,- obrisala roke ob Lih očeh sta se stiskali žalost in bolečina v debele solae, ki so ji dolgo v noč pedale v naročje In močile njene hrapave Toke/Mleka trpi. Dela, gare iz jutra v noč, radi jo imajo za delo, a vendar, otrok je preveč, v breme je pri hiši. O koliko večerov je že bilo prav kakor danes. Griaejo ko psi, grizejo vel po vrsti. 2enin, poroka. Pa ta se je že, pa ona se je, pe Ogradarjeve se je tigli le Prav. Saj vem. jas sama vem, hudiči, dajte mi mir. Sej Micka vendar ni sama kriva, Če je tako nesrečno grda. Počasi jI Je ia bolečine rasel upor. Ne, ne da i ne bodo Je grizli vsak večer, nak, nič več Micke se je že skoraj odločila. Samo še streh jo je bilo pred Ljubljano. Svoj živ dan še ni bile v Ljubljeni. Enkrat, že dolgo tega* je bila z očetom v Škofljici. Ko so zapeli prvi petelini in ko so se vršički visokih smrek nasproti njenega okna vedno ostreje risali v pusto deževno jutro, je Micka premagala tudi streh pred Ljubljeno. Zvezala Je culo. vzela dežnik In šle. Oče. ki ga je srečala ob skednju, ee Je samo vzravnal in nerodno vrgel za njo: "Pa kaj pi-Ai i" NI mu odgovorila. e Micka je že Url tedne v službi. V bogati vili na Mirju. Pri go-spej Rusi Mavričevi, soprogi ve-letrgovca. Za pomivalko. Micka je vse is sebe. Mirke ee ne znajde. Zvečer, ko lile v mansardi, PB08VITI1 ne more in ne more zbrati, urediti, umiriti milijon misli, milijon reči. Kar buči Ji v glavi; "Joj, kakšna tla so po sobah, svetli paketi, ali kako so že rekli gospa? Lepa gospe, kakšno obleko imajo, Čudno, da jih ne aebe" .*. . In štedilnik v kuhinji je videle Micka prvič v svojem življenju. O oeveh centralne kurjave pa si sploh ne upa razmišljati, kako da tako grejejo, ko ni nikjer ne divlne ognja. Tisoč novih reči vsak dan. Njena duša Je bila polna do vrha. Vse drugo se je umaknilo, dom, ženin, na vse je pozabila. Potem se je Micka počasi privadila in umirila. Tri tedne je bila Micka skoraj srečna. In ko jo je nekega dne, ko je v kuhinji sama pomivala posodo, neobrit In starikav moški, ki je poprav-ljal vodovodno pipo, vščipnil v nogo, je bila Micka popolnoma srečna. "Nemara bo pa ta," ji je kar vroče prihajalo, ko je zvečer legla. O, on bo takole hodil po lepih hišah, popravljal bo pipe, opoldne bo prišel h kosilu, ki mu ga bo ona skrbno pripravila In popoldne bo spet šel in spet bo popravljal pipe po hiiah. In zvečer ji bo v postelji pripovedo-val o teh hišah in o vsem, kar je videl podnevi. Tako je sanjarila Micka skoraj vsako noč do jutra. Potem se je kmalu začelo. Skopo merico sreče ji je naklonila usoda. Seveda, Micka je bila malo nerodna, nespretna, počasna. In k vsemu temu je gospa Suzi kmalu ugotovila, da je Micka štor in da take strelja, da Človeka kar trebuh boli od smeha. O, to je bilo nekaj za Milančka, domačega sinčka! Z občudovanja vredno vztrajnostjo je dražil in strašil ubogo Micko na vae mogoče načine. Nekega dne je na primer planil v kuhinjo, potegnil izza hrbta velik očetov daljnogled, ga naatavil na oči, se zagledal v Micko in ae jI z grozečimi koraki bližal. Ona, do kosti prestrašena, v beg, po atopni-cah na podetreho. O, to je bilo smeha pri večerji. In tako je-šlo iz dneva v dan. In če je bila le tako pridna, če je še tako pazila, včaaih ji je le ušla kakšna nerodnost In vse je bilo zaman. Potem ae je zgodilo. V petek zjutraj sredi januarja. Kar na hitro. V dobri uri. , Gospa Suzi se je zbudila ob desetih. Imela je nerodne sanje {n je bila nataknjena in nervos-na. Prišla je v kuhinjo. Pripravila si je par koščkov sira. Micka je pomivala na drugem koncu velike kuhinje eb štedilniku. "Micka, sol!" Je zagodrnjala gospa Suzi. Micka se je preplašeno zdrznila, polna - uslužnoeti. Zgrabila je stol in ga brž poeta-vila ob mizo h gospe. "Ne stol—so, sol!" je završala od mize po kuhinji gospe. "Ne stol, sol, sol! Razumeš, sol! Saj to je neznosno, kaj mislite, da eo moji živci zastonj? Marš! Pri priči!" Odšumela je v sobo in se takoj vrnila: "Tu je plača do današnjega dne In marš, takoj!" Micka je sredi kuhinje olede-nela. Roke so ji negibno vleele ob stegnih in od koncev žuljavlh prstov so ji kapljale pomije. Micka ni verjela. Ali sanja? Ne, ni mogoče. Zakaj, zakaj vendar?' "Se vedno zijate ?" "Pa je le ree," Je pomislila Mioka, ee je nerodno zazibala sredi kuhinje in šla. Povezala je svojo culo In se vrnila pred gospo s tihim upenjem ob srcu. Z upanjem, da ji vsaj takoj ne bo tre-be od hiše. . "Bi Jih prosile, gospe, ka bi še par dni. Vejo, osem ur hoda imam do doma, .pa huda zima Ja." "Kaj ste še tukaj 1" je preeli-šala Mickine besede gospa Suzi in histerično udarila s roko po mizi. Micka je Uho zaprla vrata za seboj. V predsobi se Je domislila, da Je pozabila svoj dežnik. Sle je še enkret v toplo podstrešno sobo In a debelimi sobami na licih le malo posedela na robu postelje. In potem je šla počael, Atorkljajoč po stopnicah. In ere-dl stopnic si je domislila, da eo župnik vedno učili, da kadar grel la hiše vedno lepo poedravl. In Micka Je še enkrat stopila v kuhinjo. "Zbogom? Pa zdravi naj bojo,** Je mencala pet I jo velike cele. "Pa naj ne zamerijo, gospa, če Je bilo kaj narobe." eo Jeske-tale v malo škiljavih o?eh uboge Micke tople sntse. ~ Stopile Je iz vile In nemerila svoj korak proti domu. - éJifíí» « MB « „J IVc mm •mi fa Poljedelski tajnik Claude R. Wickard in njegova žena a plenom, Jti ata ga dobila na lovu v gozdu pri Mattamuafceetu, "N. C. Bedak D. B. Zdaj lahko povem, da je moj prijatelj Tonč — bedak. Boljšega mnenja o njem sicer nisem imel nikoli, potrdila pa mi ga je zgodbk, ki mi jo je sam zaupaj oni večer. Bilo že pozno, ko sem ga zasledil v neki pivnici ob kozarcu črnine. Da ni bil prvi, so govorile njegove motne oči. Ko pa sem prisedel, sem opazil v njegovih očeh še nekaj: solze. Tiste debele solze, ki se nabirajo kar same od sebe in katerih ae moški sramujejo. Hudo mi^je bilo zaradi Tončevih solz, nisem vedel, kaj in kako bi, da bi bilo prav. Moški ne odpiramo radi drug pred drugim svojih skritih kamric. Tonč je napravil izjemo, ko me je rešil iz zadrege. Pošteno se je odsmr-kal, potem pa mi zaupal neumno, a obenem poučno zgodbico. Evo je, da presodite še vi! "Seveda je po sredi ženska. Kdaj pa se je že kateri moški cmeril, če ne zaradi ženske? No, menda je sam vrag hotel, da sem jo spoznal. Kje in kako, se ne spominjam več. Vem samo, de so jo obletavali tudi drugi, kar pa nI bilo nič čudnega, saj je bila kakor grška boginja. Oči, lasje, krepko izrezana usta, žametna polt in postava, vsega dovolj, da sem ponorel kot še nikoli v svojem neumnem življenju. Takrat sem bil pripravljen žrtvovati vse, samo da si jo pridobim. Sreča mi je bila mila, še danes pa mi je uganka, čemu si je izbrala izmed množice oboževalcev prav mene. Morda bo le res, da Ima bedast moški za ženske poseben čar, posebno za tisto vrsto žensk, ki se moškim ne morejo, ali pa nočejo podrejati." "Soglašam," sem pritrdil. "No, vidiš! Takrat o takih stvareh nisem filozofiral, bil sem srečen. Pomisli samo: o čemer sem prej le sanjaril, je bila zdaj resničnost. Oboževal sem jo, ljubil in se tresel v Iju-bosumnju, da je ne izgubim. Opustil sem vse potratne razvade, samo da sem ji lahko nudil udobno in prijetno življenje. Ke je moja ljubezen dozorela do misli, da ml brez nje ni več živeti, sem ji dejal: Mucek, prav \ bi bilo, ko bi se poročila. Glej, lep In miren domek bova imela, tudi na otroke bova lahko mislila *. . ." "Da, radar, je odgovorile in z ne vem kolikimi poljubi sva zapečatile mojo ponudbo. To je bile najina zaroka . . . Plaval sem v oblakih sreče in skoraj nisem več vedel, s čim bi jo razveselil. Da, v sreči (točenje človek največje neumnosti in koplje pogosto sam sebi grob. Nekega dne. ko seifi jo obiskal, je potrkal nekdo na Vrata. Bila je cvetličarka a ogromnim šopkom vrtnic. Bilo je krvavo rdeče cvetje, omamno in zapeljivo. Ona ga je aprejela in ker ni bilo ničesar priloženega, sva pričela ugibati, kdo bi ga bil poslal. "Saj nisi ljubosumen, kaj ner, je goetolela.- Potem Je pričela brskati po evojih spominih. "Vlado? Fran jo? Branko? Ferči? .. . Oh, ie vem! NeJbrž Leo, tako pomenljivo me je sno-či motril v kavarni.** Smehljal sem ee v zadregi. Leo Je bil nemreč njen prejšnji fant, čigar odlike mi je očitala, kakor da med neme ni bilo kaj v redu. Naslednjega dne, ko sem bil pri njej, je spet vstopila cvetličarka z vrtnicami. Spet isto, krvavo rdeče, omamno, zapeljivo cvetje in — spet "brez vizitke. "Mucek, saj nisi ljubosumen, kaj ne1', je znova zagrulila ter se me oklenila. "Ampak, kdo bi bil ta porednež? — Franjo? Ne, ta nima denarja za rože ... Vlado? Ne, ta je na orožnih vajah . .. Ferči? Ne, že dve leti se nisva videla ... Oh, že vem! Branko je, včeraj mi je poredno pokimal." Spet sem se smehljal, mislim, da neumno kakor še nikoli. Bil sem brez moči. Branko je bil njen nekdanji oboževalec, s katerim ne bi mogel tekmovati. Imel je namreč avto . Tudi naslednji dan je prišla cvetličarka s šopkom. Krvavo rdeče, omamne in zapeljive rože ... In zopet brez vizitke! "Kdo vas pošilja s cvetjem?*', je vprašala ona. Cvetličarka se je skrivnostno nasmehnila: "Nekdo, ki vas obožuje!" "Oh, srček, ne bodi ljubosumen!" Potem je pričela znova: "Ferči? Franjo? Branko? Oh že vem! Vladko bo! Pred ee je vrnil in včeraj nem rila z njim." w Smehljal sem se, ko bi naju ši tulil od ljubosumnja in ufcfl nosti. Vee mi je spet „a* le enega že dva dni ni bilo njimi. Manjkal je Leo .. .j Led je bil samo eden, tako je nekoč očitala ... Četrti dan se je vse ponovi Razumeš: nov, svež šopek i in — za spremembo — d rob pisemce na zlati nitki. Hlaufc je po njem. Ni se ga upala preti pred menoj. Trepetal » vda moja velika ljubezen in moje sanje so t>ile na drol nitki. Čudno presunljivo . moral gledati, kajti planila je okoli vratu in se razjokal* "Tonč, oprosti ... Leo in j( . .. Poročila se bova . . V mene je treščilo Pognl sem pismo in ga razcefral, p tem pa zaloputnil za seboj vf ta. Za vedno ..." V Tončevih očeh so znova igrale solze. Da bi ga odvri od misli, sem vprašal: "Torej Leo ji Je pošiljal di za dnem one šopke?" : Tonč je dvignil kozarec in spil zduškoma. Kakšen LeoJ S*j sem ti r kel, da srečen človek koplje p gosto aam sebi grob. Rože a« jI pošiljal jaz, bedak zaljul Ijeni . . , Na izletu ^ Na izletu vpraša šestletni sii ko: "Oče, kaj imajo maline tu< noge?" "Noge? kje si pa to spet.fx bral? Maline vendar nimzj nog!" i ^ "Joj," se nakremži mali, "kd šno golazen sem pa potem po žrl?" . 4 * Zurnalistično — Kdo pa je onile gospoi tamle v loži? — Glavni urednik jutranjiki "Zora". — In dama zraven njega r — To je njegova večerna pri loga! —— TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarska obrt spadajoča dola Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjig " koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, alovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ., DJ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI wwwwwwwww Vss pojasnila daje vodstvo tiskarna.—Cene smerne, miljako delo prve ni Pišite po informacije aa naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO, ILLIN01 Tel. Rockwell 4904 NAROClTESl DNEVNIK PROSVETO Pe aklepe 11. redae keeveaelje Se lakko aareél aa%et Preaeete M priéteje eden. dr% tari, Itiri sil peC Oaoov is eae dreliae k sal aereé-atad. List PresreU staae sa rea eaaka, sa ¿lase a« aeClaee UN » ene letae naro¿niao. Ker pe éUni Aa plaéajo pri aaeeeieete fLSB aa tedalk, ee 11« te prütete k asretalai. TereJ aedaj * vsreks, refl, da le list predrag se éleae 1NPJ. Uet Preeveta Je vele Isatadea ta gotore Je ? vseki dreUal aekáe, M M red «tal Ust rsek dea. Poiaselle:—VseieJ kakor bttro katerí ieh Oanor preñaba biti flan SNPJ, sil ie ae preaell proé od drafine la bo sshteeal sa» eroj liit tednik, bode moral tiati ¿Un ta dotléne dreátne, ki Je tsko skupeo naroéena na dnemtk Proareto, te tefcoj nasnanltl apravniltm llita, la obenem doplaéati dotttno vsoto lleta ProeveU. Ako tega ae atorl, tedaj mora npravniitro añile ti datum as te raote nsroénika. ' • Ce«a lleta Preeveta Je: ' *s Zdreft. drlave la Keaede faJO Se Oeare ta CMeege fe....** 1 t*dnlk ta.............iJI 1 tehdk la.••••••••••»•• SJS S tedafca ia..«•••••.... 141 S tedaike la.•••••••••••• 0.10 a tedaike, la.••••••••••. 141 S tedaike la.•••••••••••• SJO 4 ifdnikt la............ d tedaike Ib.»*..<,••>*.* S.TS ® tsáaflwe la........... Uf S tedalber la.tJO Ze Berepe Je.......»..<•( lapelatte epeda|t kapo«, prllešite petrebae reata deaarja el Meesy Order v piana le el aareŠtte Preaaete. liai, ki )a vaša PROaVBTA. SNPJ. SUT Sa. La wedele Ara. Chicara, I1L ! PrileiatM paAilieai 1) Im*............... SB Nil l^füftli ?|il# f • e ...........a. érnMr, ÊL. Vetertte tadaik le gm pripiMte k *a)l 'f! S). I). .CL draštra tL I)......,..., ,••»..»«.............,«,.,& dradtae iL..»»*»** I).....«......,..,,,,!,,,,,,,,,^,,,,.......čl dreštva IL........ taeete...,,,i,,*.ai,,,,...i..al.aa.>a Dešees. i. ..........•••••••* >•. • • f « ............. .......... '.....n.............ata