Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXIV april 2018 št. 5 Občina Ivančna Gorica Sokolska 3 1295 Ivanina Gorica T 01 7812X00 MC priientviJu .. Ambril k A So brace V Aktualno dogajanje v obdni. | : vabljeni na Internetne strani: www.ivarcrta-gorria.si dietno) Viitijn Cora 0 Mlllj Sejemsko dogajanje je postavljeno na Mestni trg, središče mesteca, ki je mestne pravice pridobilo že pred 540 leti, od letos pa je tudi dom kranjske čebele. Sejem je tudi dobra priložnost za predstavitev turistične ponudbe in ne nazadnje mesto srečanja starih prijateljev in znancev. Vabljeni na Anin seje, kjer bo »Spet pristno veselo, kot je bilo nekoč«. TD Višnja Gora Krajevne skupnosti april 2018 16 Grosupeljski veterani vojne za Slovenijo na pomladanskih pohodih številka 3 OTttmii Ko v deželo pride pomlad, se ljubitelji pohodništva v okviru Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje podamo na različne pohode. Ti pohodi niso sami sebi v namen, ampak so običajno posvečeni pomembnim osebam ali dogodkom iz slovenske zgodovine. Eden takšnih je bil tudi pohod imenovan:« Po poti od generala Rudolfa Maistra do Osamosvojitve - Sveta Trojica 2018«. Veterani OZVVS Grosuplje smo se 26. maja 2018 zgodaj zjutraj zbrali pred Gasilskim centrom ter se z avtobusom odpeljali do Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Po jutranjem okrepčilu nas je nagovoril župan občine Sv.Trojica Darko Fras in nato še predsednik OZVVS Lenart Andrej Kocbek, nato pa smo krenili na 9 kilometrski pohod v smeri Sv. Trojica - Verjane - Osek - Sv. Trojica. Pot nas je vodila po slikoviti, rahlo valoviti slovensko-goriški pokrajini, med travniki, polji, sadovnjaki in vinogradi, brez težjih vzponov. Vmes smo imeli nekaj postankov z osvežilnimi napitki in prigrizki ter predstavitev posameznih kulturnih in arheoloških znamenitosti tistega kraja. Po končanem pohodu nas je čakala okusna enolončnica, ki so jo skuhali kuharji slovenske vojske iz vojašnice v Slovenski Bistrici. Domači vinogradniki pa so prispevali kapljico rujnega iz tamkajšnjih vinogradov, ki slovi tako doma kot na tujem. Ob tem smo obujali spomine na leto 1991, ob zvokih harmonike tudi zaplesali ter obljubili gostoljubnim domačinom, da se drugo leto ponovno srečamo. Naslednji pohod pa nas je že čez sedem dni vodil na drugi konec Štajerske. Udeležili smo se namreč pohoda, ki ga je organiziralo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ruše. Vremščica dijaki generacije '98 Spominska proslava na Krki Na zadnjo majsko soboto smo se na pobudo in v organizaciji KO ZB za vrednote NOB Krka ter ob sodelovanju PŠ Krka, zbrali na spominski proslavi pri spomeniku narodnega heroja Žana Hrovata pred šolo na Krki. Prireditev je bila posvečena spominu na pogumna dejanja heroja Žana Hrovata v narodnoosvobodilni borbi, kot tudi poklonu vsem tistim, ki so svoja življenja darovali za svobodo. Bilo jih je 56; mladih fantov, deklet, mož in žena ... Padli so bodisi kot borci s puško v roki, bili ustreljeni kot aktivisti OF ali umrli kot interniranci na Rabu in v nemških taboriščih ali pa bili ustreljeni kot talci. Pohod se je začel na domačiji Korman v Ruti. Tudi tu nas je pozdravil domači župan. Postanki z ogledi zanimivosti trdnih pohorskih kmetij so si kar sledili. Še posebno zanimiv pa je bil ogled romarske cerkve na Puščavi. Zaključek s toplim obrokom, domačo štajersko kapljico ter obvezno harmoniko se je potegnil v pozno v popoldan. Pohod smo namreč zaključili na kmetiji Šlaus, po domače »Trnjev« v Lovrencu na Pohorju. Zunaj je deževalo, pod nami v hlevu so bile krave, mi pa na skednju, kjer se je prepevalo, tudi zaplesalo, skratka bilo je pravo tovariško druženje. Zahvaljujemo se predsedniku Maksu Wolfgruberju in sekretarju Rajku Todorovskemu za odlično organizacijo pohoda. Poleg domačih veteranov iz Ruš, smo se pohoda udeležili še predstavniki OZVVS Grosuplje, Maribor, Kočevje in Ribnica. Tekst: Jože Erjavec Fotografije: Jože Erjavec in Stane Žvegla Tokrat smo se 22. 4. 2018 podali na Primorsko, v Senožeče, kjer smo nadaljevali v smeri Vremščice (1027 m). Cesta nas je pripeljala do manjšega spominskega parka, kjer so sledile planinske oznake. Kolovoz nas je peljal v strnjen gozd, kjer se pot nadaljuje po manjši dolinici. Pot skozi gozd se je postopoma začela vse bolj vzpenjati in nas pripeljala na neporaščena pobočja Slatne (914 m). Sledil je počitek in okrepitev ter klepet. Nato smo šli skozi krajši pas gozda, ki nas je pripeljal na vršna pobočja Vremščice. Vremščica je slikovito pogorje, ki se razteza med območjem Pivke, Divače in Senožeč. Razgled z vrha sega v jasnih dneh vse do zasneženih vrhov Julijskih Alp, Dolomitov, prek Nanosa do Kamniško Savinjskih Alp ter prek Snežnika, Javornikov in Slavnika vse do modrine Jadranskega morja. Blizu vrha Vremščice stoji cerkvica sv. Urbana. Cerkev ima zvonik na preslico, v celoti je iz klesanega kamna, zunanji del krasijo čudovite oblike in napisi, ob njej pa so postavljene kamnite klopi. V cerkveni notranjščini smo občudovali lepo zidarsko delo iz sklesanega kamna. Cerkev se prvič omenja leta 1936 in je bila zaradi starosti v razvalinah. Ob našem obisku je bila cerkev odprta, kjer nam je pobudnik in krajan Lado povedal zgodovino in graditev nove cerkve. Na teže dostopnem in odročnem kraju so radodarni in dobrovoljni ljudje v kratkem času pozidali novo cerkev, in sicer leta 2008. PD Polž, Anica Košak Generacija f98 se je ponovno srečala v SŠJJ Po 20-ih letih različnih življenj smo se ponovno srečali V Srednji šoli Josip Jurčič Ivančna Gorica smo se dijaki letnika 1998 ponovno srečali. Ravnatelj g. Jevni-kar nas je z veseljem sprejel in nam razkazal šolo. Ja, kar nekaj stvari se je spremenilo, a par stvari je ostalo popolnoma enakih. Na primer velika predavalnica, v kateri nam je ravnatelj na zabaven in zanimiv način predstavil dejstva o šoli nekoč in danes. Ste vedeli, da je bilo včasih 800 dijakov, danes pa jih je le 200? Lansko leto ni bilo prvega letnika srednje ekonomske šole, letos je vpisanih 8 dijakov? Kar zaskrbljujoče, kajne? Kljub dejstvu, da se je kar nekaj veljakov izšolalo v SŠJJ, uspeh na maturi je 98-odstoten, v šoli se res trudijo, da je dijakom udobno, da imajo menjave študentov z tujimi šolami ... Kakorkoli, dijaki generacije '98 smo z veseljem prisluhnili ravnatelju, si ogledali šolo in nostalgično čebljali o tem in onem izpred 20 let. Po fotografskem vložku pred šolo smo se odpravili na Gradišče nad Stično, z nami tudi naša profesorica Ana Godec, kjer smo spomine iz srednješolskih let še bolj nostalgično oživeli in se nasmejali marsikateri dogodivščini. Vsi prisotni se zahvaljujemo organizatorju Mateju Galetu in soorganizatorjem, fotografinji Aniti Zupančič ter seveda velika hvala ravnatelju g. Jevnikarju, ker si je vzel čas in z nami delil delček sodobnosti SŠJJ. Zapisala: Petra Borštnar Narodni heroj Žan Hrovat je simbol boja za svobodo ter hkrati simbol miru. Rojen leta 1915 v Clevelandu, slovenskima izseljencema, leta 1921 se je s starši vrnil v domovino, in sicer v Krško vas na malo kmetijo. Pozitivne in napredne vrednote so ga kmalu povezale z ljudmi, ki so se borili za delavske pravice. Po napadu na Jugoslavijo leta 1941, je bil med prvimi organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja na Krki in kmalu kot komandir odpeljal četo kmečkih fantov v partizane. Leta 1942 je postal komandir zaščitne čete v Glavnem štabu NOV Slovenije. S svojo skupino je bil tudi v Drvarju prav v času, ko je z ostalimi branil umik Vrhovnega štaba NOV Jugoslavije in vrhovnega poveljnika Tita. Po vojni je bil leta 1953 razglašen za narodnega heroja. Umrl je leta 1970 v Ljubljani. V krajšem kulturnem sporedu je navzoče najprej nagovoril Miloš Šonc, član ZB za vrednote NOB Grosuplje, z recitacijama je nastopila Tatjana Zadel, slavnostno vzdušje je s harmoniko pričaral Vasja Kos, otroški pevski zbor učencev PŠ Krka pa je s svojo razigranostjo in prešernostjo vnesel svežino in novo mlado energijo v slavnostni dogodek. Za KO ZB Krka Milica Mihelčič Srečanje nekdanjih osnovnošolcev OŠ Stična Minilo je petdeset let, odkar smo v Stični končali osnovnošolsko šolanje. Nekaj sošolcev se je zelo potrudilo, da so pridobili naslove in nas spet »povezali«. Naše srečanje se je začelo v Stični. Prisrčnih stiskov rok in objemov kar ni bilo konca. Malo smo se spremenili, kakšna srebrna nitka je že v laseh. Ko so na obrazih zasijali nasmehi, smo se prav vsi prepoznali in se razveselili srečanja. Najprej smo si pod strokovnim vodstvom ogledali Muzej krščanstva na Slovenskem in samostanske prostore, v katerih je bila nekoč osnovna šola. Poleg zanimivega ogleda muzejske zbirke in umetnin so se v nas prebudili spomini na šolske dni. Prostori so nam oživeli v prejšnji podobi in z nostalgijo so se prebudili lepi dogodki izpred 50-ih let. Druženje smo nadaljevali v gostilni Pri Antonaču v Gorenji vasi. Ustavil se je čas. Nič več se nam ni mudilo. Prijetno smo kramljali in oživljali stara prijateljstva. Obljubili smo si, da se kmalu spet srečamo. Organizatorjem srečanja: Ivici, Janezu, Hedi, Nuši, Joži in Juretu pa se zahvaljujemo za njihov trud, ki so ga vložili, da je naše srečanje uspelo. Mimi Tratar A Sobrače ^Šentvi m junij 2018 številka 5 Krajevne skupnosti 17 Teden Rdečega kriza: 8. do 15. maj 8. maja, na rojstni dan ustanovitelja Rdečega križa Henrija Dunanta praznujemo svetovni dan Rdečega križa. Že pred 155 leti je bil na njegovo pobudo ustanovljen odbor za pomoč ranjenim po strašni moriji, ki jo je doživel v bitki pri Solferinu. Z Ženevskimi konvencijami se je začelo mednarodno humanitarno pravo, da bi lajšali trpljenje ranjencev, vojnih ujetnikov in civilnega prebivalstva v vojni in ob naravnih in drugih nesrečah, pomagali poiskati pogrešane osebe ... V Mednarodno gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca je danes vključenih 190 nacionalnih društev RK. Henri Dunant je bil leta 1901 prvi prejemnik Nobelove nagrade za mir, Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca pa je tudi kar trikrat prejela to visoko priznanje (leta 1917, 1944 in 1963). Letošnje mednarodno geslo Dneva Rdečega križa je NASMEH, ki nam želi sporočiti, da lahko pomoč človeku v stiski pričara na njegov obraz nasmeh. Tudi iskrica upanja je enaka nasmehu. Prizadevajmo si za manj obupa, strahu, občutka osamljenosti in jeze pri vseh okrog nas. V čudoviti Koščakovi sobi knjižnice Grosuplje smo 8. maja na dan RK izvedli brezplačne meritve krvnega sladkorja in tlaka, prikazali oživljanje z uporabo defibrilatorja ter se pogovarjali o prvi pomoči in krvodajalstvu. Pa tudi vaj za preprečevanje padcev nismo izpustili. Ob svetovnem dnevu Rdečega križa izrekamo iskrene čestitke in zahvalo vsem prostovoljcem, podpornikom, donatorjem, krvodajalcem in veliki družini članov Rdečega križa. Anica Smrekar, sekretarka in Franc Horvat, predsednik RKS - OZ Grosuplje Prva pomoč V RKS - Območnem združenju Grosuplje imamo tri ekipe prve pomoči vpisane v evidenco Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije, ki jih sestavljajo mladi prostovoljci, ki so opravili 70-urni tečaj za bolničarje prve pomoči. Ker pa se zaradi selitve, študija, materinstva in drugih razlogov nekateri ne morejo več vključevati, vabimo nove prostovoljce, da se nam pridružijo. Člani ekip morajo skrbeti za svoje znanje in pripravljenost, da bi ob večjih nesrečah, ko zdravstvena mreža ne more pomagati večjemu številu poškodovanih, priskočili na pomoč. Ves čas pa tudi širijo znanje prve pomoči, še posebej na otroke in mlade ter na vse zainteresirane na javnih prireditvah in dogodkih. Trije člani naših ekip so letos sodelovali pri zagotavljanju prve pomoči na smučarskih poletih v Planici, v soboto, 24. 3. 2018, v nedeljo, 22. 4. smo izvajali meritve krvnega sladkorja in tlaka ter prikaz temeljnih postopkov oživljanja na Vseslovenskem sejmu v Šentvidu pri Stični, sodelujejo pa tudi na prireditvah v Grosupljem in okolici. Na štirih šolah našega območja delujejo krožki prve pomoči: OŠ Brinje Grosuplje, Dobrepolje, Stična Ivančna Gorica in Šentvid pri Stični. 5. aprila smo pripravili lokalno preverjanje znanja prve pomoči za osnovnošolske ekipe. Sodelovale so 4 ekipe iz OŠ Stična, 6 poškodovancev in 5 bolničarjev, ki so pripravili poškodovance in ocenili nudenje prve pomoči na realno pripravljenih poškodovancih, da bi se udeleženci iz napak čim več naučili. Čeprav otroci hodijo šele v 3. in 4. razred, so pokazali veliko zavzetost, znanje in navdušenje. V naslednjih letih pa se bodo z vztrajnim delom lahko naučili še več znanja in spretnosti. Upamo, da se bodo naslednjič udeležili preverjanja učenci z vseh naših šol. Prizadevamo si namreč, da bi krožek prve pomoči deloval tudi na ostalih šolah. V soboto, 7. aprila, je šest naših bolničarjev - članov ekip prve pomoči RKS - OZ Grosuplje poučevalo nujne ukrepe prve pomoči na OŠ L. Adamiča Grosuplje. V šestih šolskih urah se je zvrstilo 17 oddelkov - 260 otrok višjih razredov. Pouk so otroci v kratki anketi ocenili odlično in 43 bi se jih vključilo v krožek prve pomoči, če bo deloval na šoli. Upajmo, da bo zaživel v naslednjem šolskem letu. Anica Smrekar, sekretarka RKS - OZ Grosuplje Prostovoljci CSD Grosuplje prejeli priznanje za sodelovanje na natečaju Prostovoljec leta 2017 4. junija 2018, je na Brdu potekala zaključna prireditev natečaja Prostovoljec leta, na kateri so bila podeljena priznanja in t. i. Naj nazivi izbranim prostovoljcem in prostovoljskim projektom. Natečaj je letos že šestnajstič zapored izvedel MSS - Mladinski svet Slovenije, častni pokrovitelj natečaja pa je že vrsto let predsednik RS g. Borut Pahor, ki je tudi letos gostil zaključno prireditev ter izročil plaketo nosilcu Naj prostovoljskega projekta. Med prejemniki priznanja so tudi prostovoljci CSD Grosuplje, ki opravljajo prostovoljno delo v preventivnem programu »Prostovoljno delo z otroki in mladostniki« iz občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančne Gorice in ti so: Jan Einspieler (tajnik KS Polica), Marica Kovačič, Nina Starič, Mojca Komadina, Alenka Hrvatin Škerjanc in mentor mag. Brane Škerjanc. Prostovoljstvo je družbeno koristna brezplačna dejavnost posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in z izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter pospešujejo razvoj solidarne, humane in enakopravne družbe. Čestitke! Jan Einspieler Zahvala krvodajalcem Tridnevna spomladanska krvodajalska akcija od 16. do 18. aprila je za nami. Z veseljem sporočamo, da se je v Grosupljem, Dobrepolju in Ivančni Gorici odzvalo 400 krvodajalcev, nekateri pa so šli tudi na Zavod za transfuzijsko medicino v Ljubljano. Prav nekaj dni prej je namreč potekala študentska krvodajalska akcija, ki so se je udeležili mnogi mladi iz naših krajev. Veseli smo tudi dijakov Srednje šole Josipa Jurčiča, ki so darovali kri prvič in dobrega sodelovanja s študentskim klubom Groš pri motiviranju mladih krvodajalcev. Vsem krvodajalcem, prostovoljcem in sodelavcem pri pripravi in izvedbi krvodajalske akcije se iskreno zahvaljujemo! Anica Smrekar, sekretarka in Franc Horvat, predsednik RKS - OZ Grosuplje Priznanja krvodajalcem v KORK Zagradec Krvodajalci z območja Krajevne skupnosti (KS) oziroma Krajevne organizacije Rdečega križa (KORK) Zagradec, ki so 10 ali večkrat pokazali svojo humanost in darovali kri, so v petek, 18. maja prejeli priznanja za leto 2017. Na skromni slovesnosti v Gostišču na Pajčni v Malih Rebrcah sta jih podelila Franc Horvat, predsednik Območnega združenja RK Grosuplje, ter Matjaž Marinček, član Upravnega odbora RK Slovenije in predsednik KORK Zagradec. Oba sta v svojih kratkih nagovorih poudarila pomen in pomembnost krvodajalstva, se prejemnikom zahvalila za njihovo osveščenost in jih povabila, naj nadaljujejo s svojim poslanstvom. Sledilo je druženje, na katerem ni manjkalo koristnih in zanimivih tem iz vsakdanjega življenja. Matjaž Marinček Od leve proti desni: Franc Horvat, predsednik Območnega združenja RK Grosuplje, Helena Kastelic iz Valične vasi (kri dala 20-krat), Marko Glavič iz Valične vasi (10-krat), Jožica Erjavec s Kitnega vrha (30-krat), Matjaž Marinček, član Upravnega odbora RK Slovenije in predsednik KORK Zagradec. AVTOUSLUGE D RATA fer <\i° mm « Ii. 01" Hi »n njHrll IHTi'l^ ■■ .UOkvJjyji^'i^a ttMffjl 4HCT I M I'flnlnT h.i r >.i:i k imUv' if Porofitji Ii- 'I-'lUilJ.nijl lil I.'|'U)\JlIljL OfeflUVllJp^gl] "ri rlUtyTT : Ll| V «ki tor »I*lm-g4 vodiLva. L j. prtobrinifeli hi Jir^rpc* in t\ „ . ------- ... .. ántifi («J- j-ri'il-r-Hnil^. Vrlibii {utllfll síu»: tvr.iiki ¡¡..n,r| In ,>. Lr...... ki.n>lL k> |.Hj pi M tilt krajo: n . pnvoiawlüli Ulfovjli iob*-Jnruri I |i..|r-ln im ujjr,tu u J^ivk. i.i Ki*«mi¡ mirili in nri'illc^i muti!. nlvK I'» itlrpn i)(1i]ial nU it tlak, kiifrj ■<■ : ■-,J.. LuJlJ U llh ll^K*ll|r (Mpiiv*-.; rr. .lipi V.,.,-...,, Htk, Ndl 1. HliiEn.ki.iLL hM* w „hMinl» .irtíiTi -, xwvt Grb Kranjske kmetijske družbe Zapis v grbu »Omnis in hac certam regio iacit arte salutem« v prevodu mag. Barage pomeni: »Vsa dežela polaga svojo rešitev v to veščino« Emil Rothschutz je bil član Kranjske kmetijske družbe. Sprejeli so ga na splošnem občnem zboru 22. novembra 1865. Že na tej skupščini je v razpravi sodeloval tudi baron Rothschutz. Kmetijski družbi je ponudil, da preizkusi njegovo sorto krompirja, ki je odporna proti gnilobi. Seme te sorte je pred štiridesetimi leti prispelo za poskuse iz New Yorka. To je bledo rdeč okrogel krompir, ki uspeva na različnih tleh, ne gnije in dozori ter obilno rodi na začetku meseca septembra. Opozoril je tudi na posebno sorto ječmena, ovsa, na pomen nokote za krmo in drugo. Na koncu pa še na ročno sejalnico, s katero se lahko enakomerno poseje seme. Predlogi in delo Emila Rothschutza pri Kranjski kmetijski družbi so povezani predvsem s čebelarstvom, kot na primer: - Pismo Emila Rothschutza kmetijski družbi z dne 20. septembra 1868 o ustanovitvi Krainer Handelsbienenstand - Predlog Emila Rothschutza kmetijski družbi za premije ljudskim učiteljem čebelarjem: Slovenska čebela, 1873, str. 8 V Laibacher Zeitung (1870) je o Rothschützovem predlogu Kranjski kmetijski družbi obsežen sestavek Prämie für Bienenzucht (Premije za čebelarjenje), s katerim bi pospešili kranjsko čebelarstvo. - Predlog in program za čebelarsko šolo na gradu Podsmreka pri Višnji Gori (glej naslednje nadaljevanje) - Emil Rothschütz zastopa Kranjsko kmetijsko družbo na čebelarskih zborovanjih in razstavah: Emil Rothschütz se je v imenu Kranjske kmetijske družbe, Kranjskega društva za umno čebelarstvo ali svojega Kranjskega trgovskega čebelnjaka udeleževal številnih čebelarskih razstav, shodov in zborovanj. Na spremljajočih ali posebnih razstavah je razstavljal kranjske čebele in čebelarska orodja, ki so jih izdelovali v delavnicah na gradu Podsmreka. Pri tem je dobil tudi številna priznanja. Čebelarsko zborovanje v Salzburgu (1872) isnrcit P