Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXIV maj 2018 št. 4 Občino Ivančna Gorica 5okolska3 129S ivanEna Gorica T 01 731210Q A ^ - IVANOVA 1TQORICA A m brn k gjtiitia ML ^ { Smtvtt A Sobrače V CV Ti Aktualno dogaj anje v občini, | : Vsblj&rti na i nte rrii t ni stkani: www.ivarcna-gorita.si a KRKA J SJiftncij NuUava ^ j^t Temenica vrinia Gora zaghaoec Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica -- Čebelica prijateljica Ko je zunaj zima bela slikarke Ferdota Vesela slikajo za dušo, za zabavo in v Višnji Gori za razstavo. Vsaka svoj motiv izbira, ko čebele portretira. Je čebel velika kvota med njimi ni noben'ga trota, na platnih je veliko rož čebele pase svet Ambrož. Višnja Gora mesto staro, priredilo je proslavo, in na proslavi tej več stoletni jubilej ko tu Kranjci in Kranjice dobili mestne so pravice. Zato so tukaj celi zbori, v mestni hiši v Višnji Gori Polna hiša, vse do vrat, ko da zboruje sindikat, višnjanska je elita zbrana tam našega vidimo župana saj vemo: stara nam je znanka, da on nikjer ne manjka. Vlak, ki ta dan nič ne stane iz Nov'ga mesta in Ljubljane, na njem polno je ljudi in so vsi pohodniki. Razvrsti se staro, mlado na pohodniško parado, kot procesija v strmi breg, so začeli gazit sneg. Trume so odšle na pot na velik Jurčičev pohod, z njimi pa gospod Aleš, gre 15 kilometrov peš. Zraven gospod Alojz opleta predsednik državnega je sveta, stiško društvo pa pomaga, da kdo po poti ne omaga, zato med potjo vsem zajtrk nudijo meden. Kranjska sivka, muha mala se pri nas je zazibala, to je bilo: O kje neki -v Višnji Gori, na Podsmreki. Naj nam bo za vzgled, kar zapisal je praded: »Tu se špeglajte lenuhi pri tej mali marni muhi« Tone Drab VOLITVE 2018 - priloga! 2 Občina maj 2018 številka 4 IlitttMi Praznični maj Dočakali smo mesec maj, ki pregovorno velja za najlepši mesec v letu. Letos smo ga v občini Ivančna Gorica že z nestrpnostjo pričakovali, saj smo se nanj pripravljali že od lanskega leta. Naša občina, natančneje Višnja Gora, bo v petek, 18. maja 2018, del prvega uradnega praznovanja Svetovnega dne čebel. Organizacija združenih narodov je, na pobudo slovenskih čebelarjev, 20. maj razglasila za Svetovni dan čebel. To pomeni, da se bo odslej ves svet vsako leto na ta dan spomnil dejstva, kako pomembna je čebela za obstoj človeka in kako neprijazno se človek obnaša do njih. Verjamem, da se bo tudi zaradi tega praznika človekov odnos do čebele spremenil, s tem pa se bo spremenil tudi njegov odnos do naravnega okolja. Dvajseti maj ni izbran naključno. Na ta dan je bil rojen Anton Janša, eden izmed najpomembnejših mož sodobnega čebelarstva. Eden izmed velikih mož čebelarstva je bil tudi Emil Rothschütz, ki je deloval na gradu Podsmreka pri Višnji Gori. Njegova družina je slovela po umnem čebelarstvu in trgovanju s kranjsko čebelo (sivko), ki si je prav po njihovi zaslugi utrla pot v svet kot ena najbolj marljivih in medonosnih čebel. Zato lahko mirno zatrdimo, da je Višnja Gora »rojstni kraj« Kranjske čebele. In prav naši čebeli sivki bomo ob prvem Svetovnem dnevu čebel postavili obeležje, ki bo skupaj s častnim čebelnjakom Kranjske čebele in parkom medovitih rastlin del novega projekta v Višnji Gori. V nadaljevanju sledi obnova stare višnjegorske šole v »Hišo kranjske čebele«, kar bo Višnji Gori prineslo nov razvojni zagon, hkrati vrnilo življenje v staro mestno jedro. Vse občanke in občane vabim, da se nam pridružite v Višnji Gori na svečani prireditvi, namenjeni odkritju obeležja Kranjski čebeli in praznovanju I. Svetovnega dne čebel. Ta bo v petek, 18. maja, ob 19. uri. V teh dneh so se pod okriljem Zveze kulturnih društev občine Ivančna Gorica začeli Dnevi kulture v občini Ivančna Gorica. Več kot 20 dogodkov nas bo napolnjevalo in bogatilo v naslednjih dveh tednih, višek pa bomo dočakali na svečanosti ob prazniku občine, ki ga bomo posvetili 540-letnici pridobitve mestnih pravic Višnje Gore. Svečanost bo v Višnji Gori, v petek, 25. maja, ob 19. uri. Na prireditvi bomo podelili tudi nagrade in priznanja Občine Ivančna Gorica. Seveda pa je kljub prazničnemu vzdušju maj tudi običajen delovni mesec, v katerem investicije in načrti ne stojijo. Na gradbišču pri Malem Hudem novo krožišče že počasi dobiva končno podobo, potekajo pa že intenzivne priprave na modernizacijo Ljubljanske ceste v Ivančni Gorici. Intenzivna so tudi dela pri gradnji vodovoda na Leskovški planoti in v Čagoščah. V teh dneh smo začeli z obnovo šolskega igrišča v Šentvidu pri Stični, ki bo pevce na letošnjem Taboru slovenskih pevskih zborov sprejel že v prenovljeni podobi. V kratkem se bo začela tudi prenova šentviškega kulturnega doma, prav tako pa bo v kratkem dokončana tudi cesta v Gradiček. Izbrani izvajalec je že začel z dokončno ureditvijo dodatnih prostorov za Zdravstveni dom v Ivančni Gorici nad novo lekarno, v katerem bodo dobili prostor novi zdravstveni programi in Center zdravja. V naslednjih tednih bomo spremljali tudi potek predvolilne kampanje za volitve v Državni zbor Republike Slovenije. Te volitve so od vseh volitev najbolj pomembne, saj poslanci in vlada, ki jo bomo dobili na podlagi rezultatov na teh volitvah, neposredno odločajo o prihodnosti vsakega izmed nas. Zato skoraj ne morem verjeti, da polovica volilnih upravičencev običajno sploh ne gre na volitve. Vsak glas je pomemben, tudi tvoj. Letos je to še posebej pomembno poudariti, saj se nam ponuja neverjetna množica kandidatov in strank, velika večina od njih pa je skoraj brez vsakih političnih izkušenj. In takim »vajencem« naj bi zaupali odgovorno vodenje države? Zato premislite in se odgovorno odločite, komu boste zaupali svoj glas. In pojdite na volitve. Nekdo je dejal, da slabo oblast izvolijo tisti dobri ljudje, ki ne gredo na volitve. Menim, da ima še kako prav. Vaš župan Dušan Strnad Občinski svetniki na ogledu največjega gradbišča v občini Ivančna Gorica Pred začetkom 27. redne seje Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica so si občinski svetniki ogledali trenutno najpomembnejši infrastrukturni projekt v občini Ivančna Gorica. Gre za izgradnjo krožišča na zahodni obvoznici med Malim Hudem in Ivančno Gorico. Na sami lokaciji se trenutno zaključujejo dela na severni cesti in samem krožišču, kjer je pred asfaltiranjem potreben le še nanos zgornje plasti tampona. Prav tako ob nogometnem stadionu poteka rušenje in postavitev novega mostu čez stiški potok, kjer je tudi že narejen pro-tipoplavni nasip. V sklopu gradnje krožišča se izvaja še dostopna cesta do bližnjih podjetij Akrapovič in Cementni izdelki Anton Rojec s. p. Naložbo v krožišče skupaj izva -jata Občina Ivančna Gorica in Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Vrednost del znaša 1.077.299,68 evra, od tega bo občina izgradnjo sofinancirala v vrednosti 433.374,40 evra. Občina pri projektu sofinancira predvsem kolesarsko in sprehajalno pot, pločnike za pešce ter javno razsvetljavo. Rok za izvedbo del je konec meseca junija 2018. Omenjeni projekt je eden izmed segmentov večjega projekta zahodne obvoznice z navezavo na križišče pri šolskem centru Ivančna Gorica, kjer bo prav tako zgrajeno krožišče. Z vključitvijo na zahodno obvoznico in nadvozom čez železniško progo-se bo bistveno razbremenil center Ivančne Gorice. Direkcija RS za infrastrukturo skupaj z občino pa rešuje tudi problematiko križišča med industrijsko cono in trgovino Hofer. Gašper Stopar Občinski svetniki se drugič v aprilu Pred prvomajskimi prazniki so se občinski svetniki sešli že na drugi seji v aprilu in obravnavali nekaj pomembnih odlokov. Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja je Občinski svet sprejel sklep o podelitvi priznanj in nagrad Občine Ivančna Gorica za leto 2018. Prejemniki priznanj in nagrad bodo proglašeni na osrednji svečanosti ob občinskem prazniku 25. 5. 2018. Občinska uprava je v sodelovanju z obema šolama in vrtcem v naši občini pripravila predlog Strategije razvoja predšolske in osnovnošolske vzgoje in izobraževanja v občini Ivančna Gorica, ki predvideva načrtovanje prihodnjih investicij na tem področju. Demografske študije kažejo, da bo prebivalstvo v naši občini še naraščalo vse do leta 2030. Predlog strategije je objavljen na spletni strani občine in je v javni obravnavi do 30. 5. 2018. Poročilo o delu Medobčinskega razvojnega centra občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje za leto 2017 in letni načrt je predstavila direktorica centra Jasmina Selan. Izpostavila je zlasti razpise, ki jih je center obravnaval oz. pripravil prijave za občino in njihovo uspešnost. Poročilo izkazuje, da je delovanja centra smiselno in tudi finančno rentabilno. Svetniki so tudi sprejeli predlog spremembe Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redar-stvo občin Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Litija in Šmartno pri Litiji«. Po novem se spremeni sistem financiranja. Poleg velikosti občine bo kriterij tudi število pobranih glob v posamezni občini. Zlasti v občini Dol pri Ljubljani, kjer izvajajo merjenje hitrosti, po- sledično vplivajo tudi na obseg dela redarja oz. inšpektorice. Lansko leto je občinski svet prvič obravnaval predlog sprememb odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v občini Ivančna Gorica in z njim povezana odloka o pokopališkem redu v občini Ivančna Gorica in o načinu opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v občini Ivančna Gorica. Prvotni predlogi odlokov so predvideli, da se izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe odda javnemu podjetju, v primeru naše občine bi to bilo JKP Grosuplje. Novi predlog odloka pa predvideva razpis kon- cesije, na katerega se bodo lahko prijavila tudi zasebna podjetja, ki izvajajo pogrebno službo. Prav tako odlok predvideva urejanje pokopališč preko koncesije, in sicer za vsako pokopališče ločeno. Vsi trije odloki so objavljeni na spletni strani občine in so v javni obravnavi, do 30. 5. 2018. Občinski svet je sprejel tudi sklep, po katerem se bo v Temenici po večletnih prizadevanjih lahko dokončno odstranil propadajoči objekt v križišču pri podružnični šoli v smeri proti Bukovici. Svetniki so se seznanili tudi s poročili Mestne knjižnice Grosuplje, Zdravstvenega doma Ivančna Gorica in Vrtca Ivančna Gorica za lansko leto. Matej Šteh Spoštovane občanke in občani, VABLJENI na IE GORE, s podelitvijo priznanj in nagrad Občine Ivančna Gorica za leto 2018, ki bo potekala v petek, 25. maja 2018, ob 19. uri, na Mestnem trgu v Višnji Gori. Kulturni program oblikujejo: - Otroci Vrtca Polžek Višnja Gora - Učenci OŠ Stična, Podružnična šola Višnja Gora - Višnjanski fantje - Godalni orkester KD Stična Prireditev bo povezoval ambasador slovenske ljubiteljske kulture, dramski igralec, KLEMEN JANEŽIČ. župan, Dušan Strnad Kolofon Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 5. junija. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Jože Glavič, Franc Fritz Murgelj, Janko Zadel, Jožefa Železnikar; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.150 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. A Sobrače ^Šentvi m maj 2018 številka 4 Krajevne skupnosti 3 Podružnična sola Ambrus je gibalo razvoja kraja V četrtek, 19. aprila 2018, je v sklopu projekta celovite energetske prenove javnih stavb v občini Ivančna Gorica, potekalo odprtje prenovljene šolske lepotice v Ambrusu. Šola je dobila nova okna in vrata, fasado, ostrešje ter nov način ogrevanja, seveda pa je tudi primerno toplotno izolirana. Pogoji dela in bivanja so na šoli zdaj bistveno boljši. V času obnove, ki se je izvajala v poletnih mesecih, se je pokazala marsikatera težava, saj je bilo stanje šole slabše, kot je bilo pričakovati. Prav zato so učenci šole z novim šolskim letom sedli v prostore sosednje šole v Zagradcu. Po besedah vodje šole Nataše Švener Škrajnar so se skupaj z učenci novega okolja sni otvoritvi povedal župan Dušan Strnad. Kot je dejal, bo občina že v poletnih mesecih celovito prenovila še sanitarne prostore in opravila nekatera najnujnejša dela, da bo šola z novim šolskim letom še lepša in modernejša. Navdušenja nad popolno prenovo šole ni skrival niti ravnatelj Osnov- v Zagradcu navadili. Vendar so se vrnitve v domači kraj z novim letom zelo razveselili, saj jih je pričakala popolnoma prenovljena šola. »Današnja otvoritev je vsekakor garancija, da bo šola v Ambrusu obstala in več desetletij trajajoča tradicija šolstva nadaljevala. To tudi ni bojazen, da bi kdor koli razmišljal o ukinitvi katerekoli podružnične šole v občini. Podružnice so gibalo razvoja kraja. To se je dokazalo že v številnih krajih, v Ambrusu se to kaže še posebej,« je na slove- več oddelkov. Šolo letos obiskuje 33 učencev, od tega je letos vpisan en sam prvošolček. Pa vendarle vodstvo šole to ne skrbi, saj bo že v naslednjih letih število počasi naraščalo vse do številke 50. V okviru energetske sanacije je bil zamenjan tudi vir ogrevanja. Peč na kurilno olje je zamenjala toplotna črpalka. Koliko prihrankov toplotne in električne energije bo šola s prenovo deležna, je zbranim povedal energetski manager dr. Simon Muhič. Povedal je, da je bil pred energetsko sanacijo precej potraten. Povprečna letna raba električne energije je bila okoli 7 MWh, povprečna poraba ekstra lahkega kurilnega olja za ogrevanje objekta pa okoli 5300 litrov/leto oziroma 53 MWh na leto. To pomeni, da je bila specifična raba dovedene energije objekta okoli 140 kWh/m2 na leto, oziroma se je porabilo okoli 14 l kurilnega olja za vsak kvadratni meter površine na leto. Po prenovi se pri- ne šole Stična Marjan Potokar, ki ga veseli, da občina s prenovami podružničnih šolskih stavb spodbuja razvoj krajev. S tem se prebivalstvo v te kraje vrača oziroma bodo mladi v tem kraju ostali. Zbrane je spomnil tudi na nekatere pomembne mejnike šolstva in kraja Ambrus v preteklosti. Šola je v tem kraju prvič omenjena že leta 1845, takrat kot zasilna šola, današnja šola, ki je danes v najlepši svoji podobi, pa je bila postavljena že leta 1883. Šola se je z leti širila in dobila vedno čakuje bistveno nižja raba energije, in sicer okoli 65 kWh/m2. Toplota bo v večini proizvedena s pomočjo učinkovite toplotne črpalke. V zelo mrzlem vremenu pa bo po potrebi pomagal tudi kotel na kurilno olje, kjer se pričakuje poraba do 350 l ELKO na leto. Slovesnost, ki se je odvijala na tamkajšnjem športnem igrišču, je spremljal bogat kulturni program, kjer so svoje znanje s petjem, plesom in igro pokazali učenci šole. Sledil je slavnostni prerez traku in ogled prenovljenih šolskih prostorov. V okviru celovite energetske obnove javnih stavb v občini so bili energetsko sanirane še Podružnični šoli Muljava in Stična ter del Enote vrtca Polžek v Višnji Gori. Gašper Stopar Kratke občinske Na Kitnem Vrhu se bo začela izgradnja vodohra-na V sredo, 25. aprila 2018, sta v prostorih Občine Ivančna Gorica župan Dušan Strnad in direktor podjetja Komunalne gradnje d. d. iz Grosuplja Viktor Dolinšek podpisala pogodbo o izgradnji vodohrana Kitni Vrh v Krajevni skupnosti Zagradec. Predmet pogodbe je izgradnja vodohrana v velikosti 99 m3 v klasični armirano betonski izvedbi in napajalnim omrežjem iz vasi do lokacije vodohrana z vso ustrezno opremo. Za samo delovanje vodohrana bo po trasi napeljana tudi električna energija. Po izgradnji se bodo bistveno izboljšale tlačne razmere za prebivalce Kitnega Vrha in ostalih zaselkov, veliko boljša pa bo tudi požarna varnost tega dela občine. Vrednost izgradnje znaša 195.721,50 EUR, rok izvedbe pa je do konca septembra leta 2018. Po izgradnji vodohrana v Valični vasi in na Kamnem Vrhu bo to že tretji tovrstni zbiralnik vode v suho-kranjskem delu naše občine. Gradnja vodovoda v Čagoščah lepo napreduje Vse od meseca marca potekajo gradbena dela na vodovodnem omrežju Temenica -Bukovica. Gre za gradnjo vodovoda v dolžini nekaj manj kot 1600 metrov. Namen je izgradnja povezovalnega in napajalnega voda iz sistema Temenica do vodohrana Čagošče, ki se zdaj napaja iz manjšega vira v Buko-vici. S tem bi omogočili nemoteno vodooskrbo za prebivalce Čagošč in Bukovice. Možnost oskrbe z vodo bo tako imelo 215 stalnih prebivalcev. Sočasno poteka tudi obnova črpališča pod Čagoško goro. Obnova otroškega igrišča na Muljavi V teh dneh se pri podružnični šoli Muljava izvaja prenova otroškega igrišča, kjer bodo nameščena nova igrala za otroke vseh starostnih obdobij. Za najugodnejšega ponudnika je bilo izbrano podjetje Euromix d. o. o. Na igrišču bo nameščen stolp s toboganom in plezali, trojna in previsna gugalnica, dve igrali na vzmet, obstoječi peskovnik pa bo doživel prenovo. Dela na parceli v velikosti približno 180 m2 se bodo predvidoma zaključila do sredine meseca maja. Investicija znaša slabih 20.000 evrov. Župan sprejel učence iz pobratene občine Hir-schaid Pred kratkim sta Osnovna šola Stična in Srednja šola Josipa Jurčiča gostili obisk učencev iz partnerske šole iz Hirschaida. V mednarodni izmenjavi učencev je sodelovalo 20 učencev iz Realschule Hirschaid, ki so našo občino obiskali pod spremstvom svojih učiteljev. Naši učenci in dijaki so sovrstnike iz Nemčije gostili tudi na njihovih domovih. V četrtek, 19. aprila 2018, so se učenci že tradicionalno udeležili sprejema pri županu Dušanu Strnadu, ki je dijakom predstavil zgodovino pobratenja obeh občin, ki bo v naslednjem letu obeležilo 20- let prijateljstva. Kot je povedal župan, so prav mladi garancija za prijateljski odnos med slovensko in nemško občino v prihodnosti. Ob zaključku sta se predstavnika slovenskih in nemških šolarjev županu še zahvalila za finančno podporo pri organizaciji izmenjave. V občini se izvaja pometanje cest in pločnikov Po vsaki zimi na naših cestah in pločnikih ostanejo večje količine peska, posutega zaradi snežnih razmer. Odvečni pesek spomladi doseže ravno nasprotni učinek kot pozimi, ko preprečuje drsenje. Ne nazadnje pa odvečni pesek kazi tudi okolico. Tako tudi letos Občina Ivančna Gorica izvaja pometanje cest in pločnikov v vseh krajevnih središčih v naši občini. Občina maj 2018 številka 4 Ambru s OTCetnaj 4 Šesti pohod po Krožni pešpoti Prijetno domače Šesti pohod po Krožni pešpoti Prijetno domače je tradicionalno potekal prvi konec tedna po prvomajskih praznikih, od petka 4. maja, do nedelje, 6. maja. Na pot se je dnevno odpravilo od 40 do 55 pohodnic in pohodnikov, ki jim je v treh dneh uspelo prehoditi dobrih 100 km dolgo pot z lepo bero vzponov s skupno višino preko 3000 m. Celotno pot je letos prehodilo 28 vztrajnih pohodnic in pohodnikov, pot pa jih je, kot vedno, ponesla do vseh 12 krajevnih središč občine Ivančna Gorica, kjer so jih prijazno in gostoljubno sprejeli številni domačini. Na štartu prvega dne Mimo turistične kmetije Grofija Pohodniki so za letošnjo pot potrebovali skupno dobrih 34 ur, kar dokazuje, da je bila celotna skupina v izvrstni kondiciji. Trasa poti je v vsej dolžini označena z markacijami in usmerjevalnimi tablami, za kar po posameznih odsekih skrbijo Gor-niški klub Limberk - sekcija Ivanč-na Gorica, Planinsko društvo Polž Višnja Gora in Planinsko društvo Šentvid Pri Stični v sodelovanju z Zavodom Prijetno domače. Člani društev skrbijo tudi za vzdrževanje poti, ki je povsod očiščena in pripravljena za hojo vse dni v letu. Prvi dan v spremenljivem vremenu do cilja v Zagrad-cu Dobro razpoložena družba pohodnikov se je prvi dan zbrala pred občinsko stavbo občine Ivančna Gorica in se podala proti prvemu žigu na info točki v središču kraja. Tam jih je pričakala tudi stojnica Turističnega društva Ivančna Gorica, kjer so se pohodniki lahko izdatno okrepčali. Zvok piščali je naznanil start poti, pohodnike pa je v hiter korak pognala tudi dežna ploha, ki je poskrbela, da so do naslednje info točke v Stični prišli prej, kot je bilo načrtovano. Streho nad glavo in topel napitek z okrepčilom sta jim pripravila Gašper bar in Turistično društvo Stična. Pohodniki so se še dodatno pripravili za deževno vreme, se zahvalili za sprejem ter jo mahnili proti Viru pri Stični, kjer so si ogledali izvir Virskega potoka. Pot jih je nato vodila do Turistične kmetije Grofija, kjer jih je prijazno pogostila gospa Majda, kar je po-hodnikom vlilo dodatnih moči za nadaljevanje poti proti Šentvidu. V središču Šentvida jih je prijazno pozdravila in pogostila skupinica iz vrst Turističnega društva Šentvid pri Stični, tudi sedma sila si je na tem mestu zaželela izjave udeležencev pohoda, ki so šele dobro ogreli svoje noge. Na poti proti Čagoščam je popotnike spet zajel dež, zato je bila streha tamkajšnje cerkvice sv. Janeza krstnika kot nalašč za kratek postanek. Pot od tod nato vodi na Čagoško goro, mimo Pintarjeve kapelice do naslednje krajevne skupnosti Sobrače. Tudi tam so poho-dnike domačini prijazno sprejeli, povedali nekaj zanimivosti o kraju samem, in jih bogato pogostili pri Adamljetovih. Okrepčani in dobre volje so pohodniki hitro odbrzeli naprej do Debelega Hriba, kjer so jih pozdravili in pogostili članice in člani Vinogradniško-sadjarskega turističnega društva Debeli Hrib, le streljaj od tam pa je sledil kratek postanek tudi na Otečvrhu pri Kastelčevih. Hitro je sledil spust do naslednje turistične info točke in žiga v Temenici, še prej pa so se pohodniki pomudili in s kavico ter okrepčilom posladkali pri Turistični kmetiji Fajdiga. Iz Temenice je pot zopet v izjemno deževnem vremenu pohodnike vodila do Ra-dohove vasi in naprej do Doba pri Šentvidu, kjer je skupina vendarle nekoliko osušila svoja oblačila in si novih moči nabrala pri baru Snop in nato še pri Mežanovih. Od tod naprej je pot obsijalo sonce, ki je vztrajalo vse do konca poti mimo Pred info točko v Zagradcu Mimo cerkve sv. Petra v Dobu Lučarjevega Kala, kjer je skupino toplo sprejelo Turistično društvo Grča, na Kitnem vrhu pa jih je pri Andrejkatovih pričakalo Turistično društvo Zagradec z izvrstno domačo enolončnico. Za ovinkom pa je pohodnike že pozdravljal cilj prvega in izhodišče drugega dne, Zagra-dec, kjer je pohodnike sprejela tudi predsednica tamkajšnje krajevne skupnosti. Urnih nog tudi z vzponom na Korinjski hrib Že drugi dan je pokazal, da je skupina letošnjih pohodnikov resnično dobro pripravljena na pohod, saj so ure pokazale, da je korak lahen in hiter. Iz Zagradca so pohodniki urno prispeli v Valično vas, kjer so jih pogostili in pozdravili krajani in člani Turističnega društva »Pu-blius Maximius«. Sledil je spust proti reki Krki in sprehod ob rečni strugi mimo Rivčje jame do mostu Breg-Drašča vas. V Drašči vasi pri Vidicevih so prijazno poskrbeli, da so imeli pohodniki dovolj moči za dolgo pot do Kamnega Vrha. Kratek počitek in vpis v knjigo, ki se nahaja v malem Aljaževem stolpiču poleg cerkve, je pohodnike pospremil v nadaljevanje poti do naslednje točke in žigosanja potnih kartončkov v Ambrusu. Tam jih je v okrepčevalnici Pr' Markot pričakalo domače turistično društvo, ki je poskrbelo za pravo kosilo in dobro mero energije za vzpon na Ciganov Vrh a 731 m nadmorske višine. Pred vzponom na sam vrh so pohodnike pričakali in pogostili domačini Korinja v tamkajšnjem gasilnem domu. Iz Korinja Na Korinjskem hribu Znameniti most čez reko ljubezni je pot vodila skozi gozd proti naslednji postojanki na Krki. Pohodniki so na tamkajšnji info točki v središču kraja opravili žigosanje, v Gra-dičku pa jih je pred ogledom izvira reke Krke in Krške jame pričakalo domače turistično društvo. Predsednik je pohodnikom predstavil tudi zgodbo o Reki ljubezni in jim zaželel srečno nadaljevanje poti. Odločen korak je skupino hitro vodil do končne točke drugega dne pohoda, do Muljave, kjer so se pohodniki pri Obrščaku spet okrepčali z odlično enolončnico. Za zaključek po hribovitem severnem delu naše občine Jutro tretjega dne pohoda je s soncem na pohod zvabilo nove udele- žence pohoda, ki so tudi tridnevnim udeležencem vlili novih moči za uspešen začetek na Muljavi. Že takoj po startu je skupino čakala jutranja kavica, ki jo je pripravilo domače turistično društvo na Jurčičevi domačiji. Še fotografija ob kipu našega rojaka ter prvega slovenskega romanopisca Josipa Jurčiča in že nas je pisatelj povabil na pohod po njegovi znameniti poti vse do Višnje Gore. Na pol poti je na Polževem za spodbudno glasbo in topel napitek poskrbelo tamkajšnje turistično društvo, nekateri njegovi člani pa so se pridružili pohodnikom in jih pospremili do starega mestnega jedra Višnje Gore, kjer je sledilo snidenje s Turističnim društvom Višnja Gora v tamkajšnji mestni hiši. Le streljaj stran je na Mestnem kopališču na pohodnike čakala bogata pogostitev, zbrane pa so pozdravili predsednik Krajevne skupnosti Višnja Gora, predsednik Občinske turistične zveze Višnja Gora in minister RS za infrastrukturo. Zavedajoč se, da se nahajajo šele na polovici hribovite poti, so se pohodniki urno Prihod v Šentvid Pri Josipu Jurčiču A Sobrače (O) maj 2018 številka 4 Občina 5 Čudoviti slapovi Košce odpravili po dolini Kosce proti Vrhu nad Višnjo Goro. Tam so jih prijazno pozdravili pri Fajdigovih in hitro so bili pohodniki na vrhu Gradišča. Navzdol do Mlak in nato samo še navzgor skozi Leskovec proti najvišjemu vrhu naše občine Obolnem, so pohodniki vztrajno nabirali korak za korakom. Po okrepčilu na Turistični kmetiji Berčon so se poho-dniki odpravili na vrh Obolnega na 776 m nadmorske višine. Tam se jim je pridružil tudi župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. Skupaj so nato krenili proti Goričici in nato navzdol do zadnje info točke na tokratnem pohodu, do Metnaja. Sledil je še vzpon na Pristavo, kje so pohodnike prijazno pozdravili pri Okornovih, potem pa so noge kar same tekle proti zaključni točki na Gradišču, kjer je že zadišalo po dobrotah na Lavričevi koči. Šesti pohod po Krožni pešpoti Prijetno domače je bil tako sklenjen, vso pot pa je letos prehodilo 28 pohodnic in pohodnikov. Letos so celotno pot prehodili: Majda in Polde Sadar, Slavka in Anton Fortuna, Ivanka in Lojze Fortuna, Ana in Tone Prosen, Irma Sterle Erjavc in Stane Erjavc, Karmen Plut, Katja Hotko, Marinka Kralj, Andreja Zo-rec, Jože Gregorič, Anton Zupančič, Alojz Hribar, Milan Kastelic, Na najvišjem vrhu občine Cilj na Gradišču Anton Vencelj, Rado Kralj, Andrej Hernec, Janez Golf, Anton Košiček, Alojz Šinkovec, Boštjan Medvešek, Ivan Janez Čebular, Janez Mežan in Miha Genorio. Priznanje za petkrat prehojeno Krožno pešpot Prijetno domače so prejeli: Majda in Polde Sadar, Jože Gregorič, Anton Vencelj in Andrej Hernec. Priznanje za udeležbo na vseh šestih dosedanjih pohodih pa so prejeli: Tone Košiček, Alojz Šinkovec, Janez Golf, Miran Slana, Rado Kralj, Janez Mežan Ana in Tone Prosen ter Slavka in Anton Fortuna. Iskrene čestitke vsem! Po uspešnem zaključku šestega pohoda lahko sklenemo, da se je po Krožni pešpoti Prijetno domače zopet podalo lepo število ljudi, ki so poskrbeli, da je bilo na poti ves čas veliko dobre volje, mnogi pa so ob poti poskrbeli, da so bili sprejemi krajanov, društvenih delavcev in predstavnikov krajevnih skupnosti nadvse prisrčni in prijazni. Vsem skupaj je uspela izvirna promocija domače občine, krajev, turistične ponudbe in številnih zdravih in prijetnih aktivnosti, ki jih ponuja Krožna pot Prijetno domače. Vsem, ki so kakorkoli doprinesli k uspešni izvedbi letošnjega pohoda se organizator iskreno zahvaljuje! Miha Genorio Sporočilo za javnost Informacija o gradnji in o postopkih priključevanja stanovanjskih stavb na javno vodovodno omrežje na Leskovški planoti v občini Ivančna Gorica. Na Leskovški planoti se pospešeno izvaja gradnja javnega vodovodnega omrežja. Vrednost načrtovanih del znaša 2.515.200,03 € brez DDV. Projekt se financira iz proračunskih sredstev občine Ivančna Gorica. Kot sofinancerski del je občina v letu 2017 s strani MGRT pridobila nepovratna sredstva v višini 193.001,00 €, v letu 2018 pa se načrtuje teh sredstev v višini 298.384,00 €. Občina je za obravnavano investicijo najela tudi posojilo v višini 587.886,00 €. Z obračunom komunalnega prispevka za 121 gospodinjstev se pričakuje priliv v proračun v višini 151.250,00 €. Sredstev iz drugih virov občina za obravnavano gradnjo ni pridobila. Dolžina vodovodnega omrežja znaša 14200 m, na trasi se zgradijo 4 reducirni jaški, vodohran Škrjan-ščica prostornine 99m3 ter dogradita strojnici pri črpališču Trstenik in pri vodohranu Velika Dobrava, z vgradnjo novih črpalk, električnih in strojnih inštalacij. Oskrba vodo-hrana Škrjanščica z električnim tokom se izvede z alternativnimi viri, s sončnimi paneli in vetrno energijo. Iz novozgrajenega vodovoda se bo s pitno vodo oskrbovalo okoli 500 prebivalcev naselij Kamno Brdo, Leskovec, Sela pri Višnji Gori, Gorenje Brezovo in Vrh pri Višnji Gori. Občina Ivančna Gorica z gradnjo vodovodnih objektov in naprav opremlja območja poselitev z javnim vodovodnim omrežjem. Šteje se, da je območje opremljeno z vodovodom, če je dolžina hišnega priključka med stavbo in javnim priključnim omrežjem do 200m. Stavba, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, mora biti priključena na javni vodovod s hišnim priključkom. Hišni vodovodni priključki so del vodovoda med jav- nim vodovodnim omrežjem in stavbami, ki se na vodovod priključujejo in so zaradi lege stavb in poteka vodovoda različnih dolžin, posledično so različni tudi stroški njihovih gradenj. Hišni vodovodni priključki so torej v zasebni lasti posameznih uporabnikov storitve in jih morajo lastniki stavb v celoti financirati. V fazi priključevanja stavb na vodovodno omrežje morajo lastniki stavb na Javnem komunalnem podjetju Grosuplje pridobiti soglasje k priključitvi, na občini pa odločbo o odmeri komunalnega prispevka. Komunalni prispevek se obračuna v skladu z zakonom in odlokom o odmeri komunalnega prispevka in se odmeri za vsako stavbo posebej. Višina odmere je odvisna od neto velikosti posamezne stavbe in od velikosti zemljišča, na katerem stoji ta stavba. Posameznik se lahko po prejemu odločbe o komunalnem prispevku, a še pred potekom roka iz odločbe, določenega za plačilo, z občino dogovori za plačilo na obroke. Pavšalnega obračuna komunalnega prispevka zaradi poenotenja višine obveznosti na vse stavbe leskovške planote, se ne izvaja, ker tega zakonodaja ne predvideva. Za določitev priključnih mest in tras poteka hišnega priključka do posameznih stavb ter določitev okvirnih stroškov izgradnje priključka se izvajajo terenski ogledi. Montažna dela pri izgradnji vodovodnega priključka lahko izvede izvajalec javne službe ali drugi, za tovrstna dela usposobljeni izvajalec, pri čemer mora lastnik stavbe dopustiti nadzorstvo izvajalca javne službe nad montažnimi deli. Dela se morajo izvajati po dokumentaciji terenskega ogleda in po določbah Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov na območju Občine Ivančna Gorica. Po zaključku del mora izvajalec javne službe pečatiti merilno napravo, lastnik stavbe pa mora izvajalcu javne službe v primeru, da montažnih del pri izgradnji vodovodnega priključka ni izvedel izvajalec javne službe, predati dokazilo o zaneslji- vosti strojnih inštalacij priključka in geodetski načrt hišnega priključka s certifikatom. Stavbe je treba priključiti v 6 mesecih po pridobitvi uporabnega dovoljenja zgrajenega vodovoda. Ker se pridobitev uporabnega dovoljenja predvideva v mesecu septembru 2018, naj bi se stavbe priključile na javni vodovod do aprila leta 2019. Ivančna Gorica, 7. 5. 2018 Občina Ivančna Gorica, Javno komunalno podjetje Grosuplje Podjetje Cugelj praznovalo 20 let obstoja Podjetje Cugelj PVC in ALU okna d. o. o., ki deluje v industrijski coni v Ivančni Gorici, letos obeležuje 20-letnico obstoja. Pri podjetju kupcem zagotavljajo visoko kvalitetna okna, PVC vrata in ostalo stavbno pohištvo. V teh letih so postali sinonim za visoko kvalitetna okna, s poudarkom na detajlih, ki njihovim rešitvam ustvarjajo dodano vrednost. Družba Cugelj PVC in ALU okna je s proizvodnjo in prodajo PVC oken začela daljnega leta 1998, nato pa čez leta povečevala svoj proizvodni program ter izboljševala kakovost. Kot je povedal lastnik in direktor podjetja Ignac Cugelj na nedavnem praznovanju (6. aprila 2018) v prostorih Gostilne pri Japu, je s proizvodnjo oken začel v svoji domači delavnici v Stični, po štirih letih pa začel z zaposlovanjem. Podjetje je leta 2010 pridobilo znak Slovenske kakovosti ter znak CE, kar pomeni urejen delovni proces in sledljivost vseh vgrajenih materialov. Leto 2011 je bilo za podjetje prelomno, saj je sedež preselilo v nov poslovno - proizvodni center v Ivančno Gorico. To je tudi pomenilo nov zagon podjetja. Kljub recesiji, ki so jo uspešno prebrodili, se zadnja leta lahko pohvalijo tudi s prodorom na številne tuje trge, tu gre omeniti predvsem nemški trg. Praznovanja se je udeležilo vodstvo podjetja in njihovi zaposleni, številni poslovni partnerji ter mnogi drugi gostje. Med njimi tudi župan Dušan Strnad, ki je podjetju čestital in poudaril, da so zgodbe o uspehu, kakršno piše podjetje Cugelj, zelo velika spodbuda tudi za lokalno skupnost. Direktorju podjetja je ob jubileju, kot spodbudo za naprej, izročil spominski kovanec Prijetno domače. Nagovor je zaključil: »Vse občinske novogradnje, ki jih ni malo, imajo Cugljeva okna in vrata«. Gašper Stopar 6 Stranke maj 2018 številka 4 TABOR NOVE SLOVENIJE krščanskih demokratov AJDOVŠČINA nedelja, 27. maj 2018 N Si Spoštovane občanke in občani, vabimo vas na tradicionalni tabor Nove Slovenije - krščanskih demokratov, ki bo v nedeljo, 27. maja 2018 v Ajdovščini. Za vse zainteresirane bomo organizirali brezplačni avtobusni prevoz iz naše občine. Prijave zbiramo na telefon: 041 647 938 (Anton Černivec) do torka, 22 .maja 2018. OO NSi Ivančna Gorica Ansambel ROKA ŽLINDRE NAROČNIK: NOVA SLOVENIJA 2Retnaj SDS - ponuja rešitve - Zate! SDS Svetniška skupina SDS v sestavi Janez Mežan, Ignac Kastelic, Janko Zadel, Irma Lekan, Brigita Primc, Anja Lekan, Franc Koželj, Silvo Praznik, Jože Kastelic in Tomaž Smole se poleg aktivnosti za razvoj občine pripravlja na bližajoče volitve v Državni zbor. V občini se nadaljujejo investicije, največja je krožišče Malo Hudo, katerega si je pred zadnji sejo ogledal tudi Občinski svet. Tečejo tudi priprave na številne prireditve v maju v okviru dni kulture. Letos ima poleg občinskega praznika največjo težo odkritje obeležja kranjski čebeli, ki bo 18. maja ob 19.00 v Višnji Gori ob stari šoli v mestnem jedru. V neposredni bližini bo 10. maja odprt učni čebelnjak, ki bo v prihodnje dopolnjeval vsebine v Hiši kranjske čebele, ki jo bomo vzpostavili v obnovljeni stari šoli. Skupaj s kavarno in hostelom bo priložnost za oživitev starega mestnega jedra. V ta namen bo tudi v celoti obnovljen trg tako, da bo imela Višnja Gora popolnoma novo podobo. Ob 540-letnici mestnih pravic bodo prireditve dosegle vrhunec s prireditvijo ob občinskem prazniku 25. maja v Višnji Gori. Za nami je že 6. pohod po poti Prijetno domače, ki ga je tudi letos pomagal izpeljati Janez Mežan, vodja svetniške skupine SDS, v sodelovanju s kolegi iz gorniškega kluba Limberk. Organiziral ga je Zavod prijetno domače s pomočjo občinskih uslužbencev, zato si pohvalo zaslužijo tudi Miha Genorio, Gašper Stopar in Davor Čož. Ponovljen bo tudi Referendum o Zakonu o drugem tiru, ki ne bo hkrati z volitvami v DZ, saj to bolj ustreza strankam, ki se poslavljajo z oblasti (SMC, SD in DeSUS). Seveda smo še vedno PROTI Zakonu in predlaganemu načinu izvedbe, podpiramo pa izgradnjo 2 tira - vendar na racionalen in pregleden način. Začela se je tudi uradna predvolilna kampanja. Člani SDS že nekaj čas obiskujemo domove občanov in jim predstavljamo delo in vizijo Slovenske demokratske stranke. Povprašali smo jih tudi o njihovih potrebah in težavah, s katerimi se srečujejo. Vsem, ki smo jih obiskali, smo v zahvalo za čas, ki so si ga vzeli, podarili tudi darilca. Najbolj so bili veseli slovenske zastave in z zadovoljstvom smo opazili, da je bilo ob minulih praznikih več izobešenih zastav. Zdaj pa bomo začeli še s predvolilnim nagovarjanjem in deljenjem predvolilnega materiala. Prepričani smo, da so potrebne spremembe. Novi obrazi in stranke, ki so v zadnjih 25 letih večino časa vladale, so pokazali kaj zmorejo. SDS je v mandatu, ki ji je bil zaupan, dosegla dobre rezultate in marsikaj spremenila - NA BOLJE. Kljub medijskim manipulacijam ljudje to vedo in verjamemo, da podobno kot smo uspešni na lokalni ravni, zmoremo in znamo urediti tudi državo. Imamo izkušnje, imamo sposobne vodilne kadre in ekipe z znanjem in imamo voljo in pogum, da se spopademo s težavami in odgovornimi zanje ter tako POSTAVIMO SLOVENIJO NA PRAVO POT! VSEM PREBIVALCEM OBČINE IVANČNA GORICA ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE IN VAS VABIMO, DA SE UDELEŽITE VOLITEV! Tomaž Smole, predsednik OO SDS Ivančna Gorica Spoštovani člani, prijatelji in simpatizerji Slovenske ljudske stranke! Prisrčno vabljeni na druženje članov in simpatizerjev SLS občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, ki bo v petek, 25. maja 2018, od 17.00 dalje, pred Županovo jamo pri Grosuplju. V letu, ko praznujemo 30 let od ustanovitve naše predhodnice, Slovenske kmečke zveze, prve demokratične stranke v Sloveniji, si želimo, da preživite prijetno popoldne v družbi dobrih ljudi. Poveselite se z nami in se zavrtite na plesišču ob zvokih ansambla Nalet. Na dogodku Vas bodo pozdravili predsedniki občinskih odborov SLS Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, predstavila pa se bo tudi ga. Alojzija Fink, kandidatka SLS za volitve v državni zbor. Poskrbeli bomo za pijačo in jedačo za vse udeležence. Prav vsem pa bo omogočen tudi brezplačen ogled razkošnega podzemeljskega sveta Županove jame, bisera med kraškimi jamami. Zaradi lažje organizacije dogodka in po potrebi organizacije prevoza sporočite udeležbo na e-mail ali po telefonu s svojimi kontaktnimi podatki: sls.grosuplje@gmail.com ali Milena Vrhovec, 041/770-835 (milena.vrhovec@gmail.com). Veselimo se druženja z Vami. Povabite tudi Vaše sorodnike in prijatelje. Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Ivančna Gorica Slovenska ljudska stranka Varno, Gospodarno, Lokalno. TOVORNJAKE NA VLAKE! 13. 5. 2018 glasuj drugi tir SMC stranka modernega centra Naročnik: Stranka modernega centra, Beethovnova 2, Ljubljana. A Sobrače ^Šentvi m maj 2018 številka 4 Krajevne skupnosti 7 Predčasne volitve poslank in poslancev v državni zbor 3. 6. 2018 Predsednik Republike Slovenije je z Odlokom o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije (Urad ni list RS, št. 43/2017) razpisal predčasne volitve v državni zbor Republike Slovenije. Za dan glasovanja na volitvah je določena nedelja, 3. junija 2018. Volitve poslancev v državni zbor ureja Zakon o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06-UPB1, št. 54/07 - odločba US in št. 23/17). Pravico glasovati na volitvah imajo državljani RS, ki imajo pravico voliti v državni zbor, to so volivci, ki bodo najpozneje 3. junija 2018 dopolnili 18 let starosti. Ne glede na prejšnji stavek pa pravice glasovanja nima državljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, a mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov glasovanja in je sodišče posebej odločilo o odvzemu volilne pravice. Imajo pa pravico glasovati osebe, ki jim je bila pred 9. avgustom 2006 zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost, če sodišče po 9. avgustu 2006 ni posebej odločilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen. Če državljan nima stalnega prebivališča v Sloveniji ali če je bil v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, določi naslov za uresničevanje volilne pravice upravna enota po uradni dolžnosti, in sicer se kot tako šteje njegovo zadnje stalno prebivališče v Sloveniji. Na volitvah se lahko glasuje na voliščih, ki jih je določila Okrajna volilna komisija za območje, v katerega je volivec vpisan v splošni volilni imenik, v nedeljo, 3. junija 2018, od 7. do 19. ure in v posebnih primerih, ki jih odloča zakon: - po pošti v Republiki Sloveniji, če je volivec, ki bo na dan glasovanja na zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču, v zaporu ali priporu, v domu za ostarele občane in nima prijavljenega stalnega prebivališča v domu, tako da najpozneje 10 dni pred dnevom glasovanja sporoči Okrajni volilni komisiji, da želi glasovati na tak način. Zadnji dan za vložitev obvestila je sreda, 23. maj 2018. Na enak način lahko glasujejo tudi invalidi, če predložijo odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida, - na predčasnem glasovanju na posebnem volišču na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, v torek, 29., v sredo, 30. in v četrtek, 31. 5. 2018, med 7. in 19. uro, - na domu na dan glasovanja 3. 6. 2018, če bo volivec najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja, to je do vključno 30. 5. 2018, sporočil Okrajni volilni komisiji Grosuplje na tel. št. 7810 917 in 7810 910, da želi glasovati na tak način, - na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja (OMNIA) s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja 3. 6. 2018. Če želi volivec glasovati na tak način, mora do srede, 30. 5. 2018, to pisno sporočiti Okrajni volilni komisiji, kjer ima volivec prijavljeno stalno prebivališče (obrazec vloge in naslovi Okrajnih volilnih komisij so na voljo na spletni strani Državne volilne komisije), - volivci, ki bodo na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno prebivajo, lahko najkasneje do 3. 5. 2018 Državni volilni komisiji sporočijo, da želijo glasovati po pošti ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, na katerem bo na dan glasovanja odprto volišče. Volilna opravila vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v državni zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. Andrej Struna, tajnik OVK Grosuplje SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ Sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, fax: 7810 919 PREDSEDNICA: POLONA MARJETIČ ZEMLJIČ NAMESTNICA PREDSEDNICE: ŠPELA JOVANOVIČ GABERŠEK ČLANICA: NAMESTNIK ČLANICE: MILENA STRNAD JANEZSVETEK ČLANICA: NAMESTNIK ČLANICE: ANA ZUPANČIČ UROŠ GRUDEN ČLAN: NAMESTNIK ČLANICE: NEVENKA ZAVIRŠEK BOJAN NOVAK TAJNIK OVK: NAMESTNICA TAJNIKA: NAMESTNICA TAJNIKA II: ANDREJ STRUNA DRAGICA URBAS MARUŠKA SEVER Rojstvo je začetek življenja. Kraja, kjer si odraščal, ne pozabiš nikoii. Skupaj z Jjudmi te zaznamuje in določa, ko iščeš in ustvarjaš svoj kotiček pod soncem. Prostor, v katerem najdemo pravičnost, imamo Jjudje za dom. in državo, v kateri se počutimo varno in sprejeto, imamo za domovino. * Za to delam. Za vse nas, za naše otroke in vnuke ter prihodnje generacije Slovenk in Slovencev. Slovenska kmetij ietya Podpiramo slovenske družine Manj za davke, vec za vas Zavarovali bomo Slovenijo do bo starost lepa V zdravstvu bomo naredili red! #SDSzate Volitve maj 2018 številka 4 OTttmii 8 Dr. Peter Gašperšič: »Ko je rezultat zelo pomemben za ljudi, grem še bolj zagrizeno v akcijo.« Ko je nastopil mesto ministra, so mu mnogi rekli, da je celo preveč strokovnjaka, a premalo politika. Peter Gašperšič pa je prepričan, da je dobro, če ima minister posluh za stroko svojega resorja. Kako naj bi sicer prišel do res pravih odločitev. Seveda pa mora minister delati kot strokovnjak in kot politik. Znati mora usklajevati in imeti posluh za stroko, spodbujati prave odločitve ter hkrati biti odločen in vztrajen. z mano ekipa, da skupaj poskušamo Malokdo ve, da ste svojo poklicno pot začeli kot mladi raziskovalec Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter za svoje diplomsko delo prejeli Prešernovo nagrado. Ste na svoji karierni poti do ministra za infrastrukturo vedno delali na svojem strokovnem področju? Lahko rečem, da imam res srečo, da sem do zdaj delal na delovnih mestih, na katerih sem lahko uporabil svoje strokovno znanje. Imel sem tudi priložnost, da svoje znanje s področja potresne varnosti zgradb nadgradim v Združenih državah Amerike. Iz tega področja sem tudi doktoriral. Pot me je na nato vodila v gospodarstvo. Kot vodja projektov sem sodeloval pri inženiringu gradenj za različne investitorje ter tako nadgrajeval in širil svoja strokovna znanja in kompetence v gradbeništvu, od pridobivanja del in projektiranja do izvedbe in nadzora. Nato se mi je ponudila priložnost, da sem lahko te kompetence zelo koristno uporabil pri svojem delu na Ministrstvu za promet in kot državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor. In potem ste postali minister za infrastrukturo. Kako ocenjujete dosežke vaše vlade na vašem, in-frastrukturnem področju? Uspešnih infrastrukturnih projektov v našem mandatu je bilo veliko in prepričan sem, da jih zagotovo vsak državljan Slovenije zelo dobro občuti v svojem vsakdanjem življenju, sajprispevajo k njihovemu kakovostnejšemu in varnejšemu življenju. Po dolgih letih, ko se v naše ceste skoraj ni vlagalo, smo si mi zadali cilj, da v šestih letih ponovno vzpostavimo kakovostno raven državnih cest. V lanskem proračunu smo za to zagotovili 198 milijonov, letos pa 206 milijonov evrov. Na cestah se dela kamorkoli pogledate. Tudi v modernizacijo železnic smo investirali že več kot milijardo evrov in s temi investicijami še nadaljujemo. Samo tako bomo ostali del najpomembnejših mednarodnih železniških koridorjev. Naš cilj je povečanje nosilnosti in potovalnih hitrosti, preusmeritev prometa s cest na železnice in s tem zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Naslednji projekt, na katerega sem ponosen, je uvedba enotne vozovnice za kombinirane prevoze z vlakom in avtobusom. V okviru spodbujanja trajnostne mobilnosti ter učinkovite rabe energije naj omenim mrežo 26-tih hitrih električnih polnilnic na avtocestnem omrežju in energetsko sanacijo na skoraj 600 stavbah. Uvedli smo elektronsko cestninje-nje za tovorni promet in začeli odstranjevati cestninske postaje na avtocestah. Kateri so tisti infrastrukturni projekti v občini Ivančna Gorica, ki so bili uresničeni tudi zaradi vašega vpliva in osebnega angažmaja? Najbolj sem vesel, da smo pomagali k uresničitvi začetka gradnje zahodne obvoznice v Ivančni Gorici z železniškim nadvozom in krožiščem pri podjetju Akrapovič ter izgradnjo ceste vse do Stične oziroma šolskega centra. Ta povezovalna cesta je izrednega pomena za nadaljnji razvoj občine in bo rešila izredne prometne razmere, ki ste jim priča prebivalci občine vsako jutro in v popoldanskem času. Vem, da se je o tem projektu govorilo že vsaj dva vladna mandata, in če me vprašate, zakaj se ni uresničil že prej, odgovora na to vprašanje ne poznam. Moram pa posebej pohvaliti sodelovanje z županom in občinsko upravo na tem in ostalih infrastrukturnih projektih v vaši občini. Infrastruktura je tista, ki ima zelo velik pomen, povezuje ljudi in vpliva na razvoj gospodarstva ter celotne družbe v vaši občini. Zato smo se še posebej trudili, da bi vam in celi Sloveniji na teh področjih zagotovili več, ko je bilo sprva načrtovano. Zelo sem vesel, da nam je vsem skupaj to tudi uspelo uresničiti. Omenili ste, da se pripomogli k uresničevanju tudi drugih infra- strukturnih projektov v Ivančni Gorici... Zaradi pomembnosti za vašo občino sem izpostavil samo projekt izgradnje zahodne obvoznice, nadvoza in krožišč. Res je, v občini Ivančna Gorica smo naredili veliko: začeli smo z modernizacijo regionalne ceste Ivančna Gorica-Rado-hova vas, uredili in osvetlili nevaren avtocestni izvoz oziroma priključek v Višnji Gori, pomagali smo, da je letališče v Šentvidu pri Stični dobilo ustrezen status, modernizirali smo cesto Zagradec-Žvirče, mimo Krške vasi in še nekaj drugih manjših cest, pomembnih za lokalne prebivalce, uredili in zgradili križišča in prehode za pešce. Izvaja se tudi asfaltiranje ceste Krka-Luče, ki bo še bolj povezala ivanško in grosupeljsko občino. Nekaterim projektom v vaši občini pa smo tudi že zagotovili sredstva in še čakajo na realizacijo v letošnjem in prihodnjih letih. Zdi se, da se je v vašem mandatu resnično največ naredilo na manj odmevnih projektih posodobitve ali izgradnje nove infrastrukture, ki pa jih lokalno prebivalstvo najbolj občuti. Projekt drugi tir se nam in našim občanom zdi vse preveč oddaljen in imamo občutek, da ne bo vplival na življenje in delo v naši občini. Ko sem postal minister za infrastrukturo, sem se odločil, da bom vsaj en dan na teden preživel na terenu in tam preveril, kako potekajo in se izvajajo projekti. Vedno me je zanimalo, s kakšnimi težavami se srečujejo ljudje, težko je namreč iz pisarne reševati konkretne infra-strukturne probleme in predlagati optimalne rešitve, cenovne in funkcionalne. Zato je vedno na terenu poiskati strokovne rešitve konkretnih infrastrukturnih problemov. In morda je ta naravnanost in prava ekipa sodelujočih in sogovornikov pripomogla k uresničitvi tudi večjega števila manjših infrastrukturnih projektov, seveda v sodelovanju z občinami. Projekt drugega tira med Divačo in Koprom pa je razvojni projekt, ki bo imel pozitivne posledice za vso Slovenijo in ga boste občutili tudi občani. Večina tranzitnega tovornega prometa bo preusmerjena na vlake in tako bomo razbremenili ceste, kar je pomembno iz okoljskega vidika. Ob tem bomo privarčevali veliko sredstev pri vzdrževanju in rekonstrukcijah cest, na katere ima težki tovorni promet velik negativni vpliv. Tako bomo lahko več sredstev vlagali v razvoj infrastrukture, zdravstvo, šolstvo, šport ... Kot kaže, bomo v nekaj prihodnjih letih postala tudi kolesarjem bolj prijazna občina. Res je. Kolesarjenje postaja vse večji izziv sodobnega časa. Do zdaj je bilo na področju državnih kolesarskih povezav v Republiki Sloveniji zgrajenih oziroma urejenih 261 km povezav. Letos bomo vzpostavili še kolesarsko povezavo od Ljubljane do mejnega prehoda Obrežje, in sicer po dolini Krke in dolini Save. In v naslednjem letu od Maribora oz. avstrijske in madžarske meje do Kopra oz. meje s Hrvaško in Italijo. Naš cilj je vzpostaviti t. i. kolesarski križ, podobno kot imamo avtocestnega. In na ta kolesarski križ se bodo navezale posamezne regionalne kolesarske poti, kot je skoraj 40 kilometrov dolga kolesarska povezava, ki bo šla skozi občine Škofljica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Žužemberk in Dolenjske Toplice. Prihodnji teden bomo z župani podpisali dogovor o sodelovanju na tem projektu. Vsaka vožnja s kolesom pomaga ohranjati našo Slovenijo zeleno, prijazno turistom in našim zanamcem. Zdi se, da ste še posebej veliko pozornosti namenili ravno projektom v naši in sosednjih občinah ... Morda se tako zdi, saj prihajam iz teh krajev. Rojen sem namreč v Novem mestu, zdaj pa z družino že 18 let živim v Grosuplju. Pozoren sem na izvajanje prav vseh infrastruk-turnih investicij. Sem pa posebej vesel vsakega projekta, ki se dela v občinah Ivančna Gorica, Dobre-polje in Grosuplje, ali v drugih dolenjskih občinah, ker si želim, da bi tudi tu imeli boljše ceste, ki bi nam omogočale varnejša in hitrejša potovanja in boljšo kakovost življenja. Prepričan sem, da lahko vedno pri vseh stvareh naredimo še več in še boljše. Sam sem oče treh otrok in mi ni vseeno, kako se bo Slovenija razvijala naprej. Če vas zdaj kar konkretno vprašam, kaj je vlada pod vodstvom SMC dobrega naredila za občine Ivančna Gorica, Grosuplje in Do-brepolje? Odgovoril bom kar kratko in jedrnato. Z investicijami v ceste smo omogočili učinkovitejšo in varnejšo mobilnost, zagotovili smo boljše pogoje za rast in hitrejši razvoj gospodarstva, zmanjšala se je brezposelnost in kar me še posebej veseli, odpirajo se nova delovna mesta, mladi pa imajo varnejši in bolj optimističen jutri. Nam na kratko lahko iz volilnega programa vaše stranke SMC navedete tiste projekte, ki jih bomo lahko v primeru izvolitve konkretno občutili tudi prebivalci občine Ivančna Gorica? Seveda. Izvedli bomo rekonstrukcijo starega odseka avtoceste Grosu-plje-Višnja Gora, popolno obnovo regionalne ceste Ivančna Gorica -Bič, obnovili železniška postajališča v občini in celostno urediti poplavno varnost v ivanški občini. Veliko energije bomo usmerili v razvoj podeželja, zlasti ekološkega kmetovanja, zelenega ter kulturnega turizma in promocijo turističnih točk, kjer je vaša občina že naredila konkretne korake. Podpiramo posodobitev smučarskega in skakalnega centra Polževo, posodobitev bazena v Višnji Gori in izgradnjo kolesarskih stez ter pločnikov v celotni občini. Naš cilj je tudi 'starostnikom prijazna občina'. V Ivančni Gorici moramo poskrbeti za prijazno in kakovostno staranje v domačem okolju, ko pa to ni več mogoče, morajo ljudje dobiti možnost, da se preselijo v sodoben dom za starejše ali v varovano in oskrbovano stanovanje v Ivančni Gorici. Kandidirate tudi za poslanca v našem volilnem okraju. Kako se boste kot poslanec prizadevali za razvoj našega okolja? Bom poslanec, ki bo prisluhnil konkretnim potrebam občank in občanov Grosuplja, Ivančne Gorice in Dobrepolja. Zavzemal se bom za projekte, ki bodo omogočili večjo kakovost življenja predvsem za mlade, podjetnike, upokojence in invalide. Kot vaš poslanec si bom prizadeval, da bodo imena občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, večkrat in glasno odmevala v parlamentarni dvorani. Pripravila Stranka modernega centra M^^ stranka SMC centri^3 A Sobrače ^Šentvi m maj 2018 številka 4 Krajevne skupnosti 9 Slovenska ljudska stranka se vrača v parlament! Slovenska ljudska stranka se na letošnje volitve odpravlja z enim ciljem - vrniti se v parlament. SLS je stranka trdnih temeljev, saj letos praznujemo 30-letnico od ustanovitve naše predhodnice, Slovenske kmečke zveze, prve demokratične stranke, in imamo jasne zaveze - sobivamo VARNO, znamo GOSPODARNO, delujemo LOKALNO. To so poudarki, v katere verjamemo kot močna ekipa, ki se je dokazala na lokalnem nivoju in tudi širše v evropskem. Varovali bomo naše meje in krepili pripadnost Sloveniji. Poskrbeli bomo za socialno varnost in za ustvarjanje razmer, ki bodo omogočale varno, prijetno in kakovostno življenje ter sobivanje vseh generacij. Zahtevali bomo kakovostno zdravstveno oskrbo, pošteno plačilo zdravstvenega osebja ter vsem enako in hitro dostopne zdravstvene storitve. Prizadevali si bomo za kakovostno dolgotrajno oskrbo starejših. Razbremenili bomo plače, ustvarjali bomo transparentno državo, znižali davke in prisluhnili zahtevam slovenskega gospodarstva, upokojencem pa zagotovili dostojne pokojnine. Posodobili bomo šolski sistem, s poudarkom na aktualnih znanjih in veščinah. Ker prisegamo na lokalno kakovost, bomo uredili status družinske kmetije, izboljšali sistema gospodarjenja z državnimi gozdovi in skrbli za trajnostni razvoj slovenskega podeželja. Slovenija ni samo Ljubljana, zato bomo zagotovili decentralizacijo Slovenije. Prečistili in pomladili smo svoje vrste, imamo odličen program in številčno ekipo. Dovolj razlogov, da nam bo skupaj uspelo! SLS je prva in prava izbira. V občinah Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje je kandidatka SLS za volitve v državni zbor Alojzija Fink. Alojzija Fink je žena in mati petim hčeram, na katere je zelo ponosna. Živi v Čušperku, po poklicu je diplomirana medicinska sestra in spec. patronažne zdr. nege. Poučuje na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana. Je soavtorica priročnika Domača nega in mnogih strokovnih učbenikov, kot so Pomoč in oskrba 1 in 2, Etika in zakonodaja v zdravstvu, Zdravstvena nega starostnika, Zdravstvena nega pacienta pri življenjskih aktivnostih, Osnove zdravstvene nege, Diagnostično-terapevtski pristopi in fizika v medicini, Prva pomoč in nujna medicinska pomoč. Je soavtorica več DVD medijev in e-učnega gradiva za spletno učilnico E-ZNE za katero je v Berlinu prejela mednarodno priznanje Comenius EduMedia Siegel, ki ga podeljuje Institut für Bildung und Medien der Gesellschaft für Pädagogik und Information. Alojzija Fink je prejela zlati znak, ki ga za izjemne dosežke, uspešno poklicno delo in publicistično dejavnost na področju zdravstvene in babiške nege podeljuje Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije. Predava na strokovnih seminarjih in mednarodnih kongresih s področja zdravstvene nege. V reviji Ognjišče objavlja članke v rubriki kakovostno staranje. Je tudi sodelavka Škofijske karitas Ljubljana, kjer vodi tečaje Domača nega. Bila je podpredsednica Slovenskega društva za celiakijo v Ljubljani in prva predsednica Komisije za žene v PGD Čušperk. Veselijo jo pohodništvo, nabiranje zdravilnih zelišč, branje knjig, ples in petje. V SLS je vključena od njenega samega začetka. Trenutno aktivno sodeluje pri delovanju Občinskega odbora SLS Grosuplje in je svetnica v Občini Grosuplje. Kot poslanka se bo zavzemala za: kakovost vzgoje in izobraževanja ter razvoj aktualnih izobraževalnih in študijskih programov, dostojanstvo človeka, spoštovanje družine, ohranitev identitete slovenskega naroda ter socialno pravičnost, razvoj podeželja, kmetijstva in gospodarstva. Slovenska ljudska stranka Pr va izbira ROBERT ILC MISLI RESNO NASI PRVI TRIJE KORAKI ZA UVRSTITEV SLOVENIJE MED 15 NAJBOLJŠIH DRŽAV SVETA DOSTOPNO ZDRAVSTVO BREZ ČAKALNIH VRST Vsakdo si bo lahko sam izbral zdrauriika bodisi u jauni zdraustuerii mreži bodisi zasebnika, kjer ne bo čakalnih urst. Za zdrauljenje ne bo potrebno dodatno plačilo, saj ga bo krila zdraustuena zauaroualnica zauarouanca. DO VIŠJIH PLAČ Z NIŽJIMI DAVKI Imamo uedno ueč ljudi, ki ne morejo dostojno prežiueti od suojih plač in pokojnin. Zato bomo znižali dauke in omogočili uišje plače. Tako ne bomo ueč delali kar 12 dni za dauke in prispevke, ki jih odvajamo od naših mesečnih plač. POŠTENO IN PRAVIČNO ZA VSE Postopki, ki potekajo pred sodišči, ne smejo zastarati. Razupiti sodni primeri politikou in gospodarstuenikou morajo biti obraunauani hitro in prednostno. Potreben je učinkouit in takojšen oduzem premoženja, pridobljenega s kazniuimi dejanji. 15 REŠITEV ZA SLOVENIJO, ^ ZA UVRSTITEV MED 15 NAJBOLJŠIH^ DRŽAV SVETA NAJDETE NA WWW.NSI.SI N.Si MISLI RESNO NAROČNIK: NOVA SLOVENIJA 10 Volitve maj 2018 številka 4 sbpil SsiMdu , OTttlMj SD imamo idejo, načrt in ljudi Pred nami je razburljiv predvolilni čas. Mandat vlade se je končal predčasno in ponovno je čas, da zavihamo rokave in se pripravimo na nove zmage. Naj vam na kratko predstavimo nekaj idej iz programa stranke in načrtov, ki jih bomo uresničili ter kandidatko v naši volilni enoti. O programu Socialni demokrati smo na Konferenci v Ljubljani potrdili program stranke za državnozborske volitve z naslovom Samozavestna Slovenija 2018-2026. Programska skupina pod vodstvom dr. Patrika Vlačiča je pripravila volilni program, ki vsebuje več kot 100 poglavij s 500 ukrepi. Vlačič je z ekipo svojo nalogo vzel skrajno resno, saj program vsebuje tako širše cilje in usmeritve kot tudi precej konkretne ukrepe. Po besedah vodje poslanske skupine Matjaža Hana, je program narejen na dobri diagnozi, na izkušnji in na tem, da vemo, da imamo za vsako stvar, ki jo hočemo izpeljati, tudi prave ljudi. Glavni cilji programa so ukrepi na področju družbene neenakosti in področju zdravstva, trga dela ter pravosodja. V programu je predvideno, da se cilji uresničijo v roku osmih let. Po mnenju predsednika stranke mag. Dejana Židana bomo že po štirih letih lahko pokazali dobre rezultate, nekatere pereče probleme pa želimo rešiti že v prvem letu vladanja. Verjamemo, da nam boste volivci namenili zato potrebne glasove. "V ospredju našega volilnega programa, s katerim bo SD nastopila na državnozborskih volitvah, je krepitev srednjega razreda, odprava neenakosti, ustvarjanje odpornega gospodarstva in varnosti v državi. V štirih letih smo sposobni izvesti pomemben del programa, v osmih letih pa v celoti," je napovedal predsednik SD Dejan Židan. Med prioritetnimi nalogami je sanacija zdravstvenega sistema, s poudarkom na skrajševanju čakalnih dob, ki še posebej ne bi smele biti problem v času konjunkture. Del programa se nanaša tudi na pravosodno področje. Mag. Dejan Židan je sicer poudaril napredek pri učinkovitosti sodišč, a žal ne v primeru najhujših zlorab. Židan je nadalje pohvalil ukrepe ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak predvsem na področju aktivne politike zaposlovanja. Nazadnje pa se moramo osredotočiti tudi na davčno prestrukturiranje, ker obremenjuje predvsem ljudi. Na področju zunanje politike je Židan izpostavil predvsem delo naše evropske poslanke Tanje Fajon. Več o programu si lahko preberete na: www.socialnidemokrati.si. O kandidatki v naši volili enoti Volilna konvencija Socialnih demokratov je 24. aprila, v Ljubljani potrdila listo kandidatk in kandidatov za predčasne volitve v Državni zbor. V naši volilni enoti je visoko podporo stranke pridobila kandidatka Marija (Marina) Koščak iz Stične. Marina, rojena 1957 na Velikem Kalu, mama in babica dveh vnukov, je upokojena vzgojiteljica predšolskih otrok in trenutno opravlja že peti mandat kot članica občinskega sveta občine Ivančna Gorica. Dolgoletna članica Socialnih demokratov želi svoje bogate izkušnje in znanje iz različnih področij, med drugim tudi kot nekdanja sindikalna zaupnica ZSS za vzgojo in izobraževanje ter članica različnih svetov in članica občinskega sveta občine Ivančna Gorica, združiti v lokalnem političnem delovanju. Prijatelji in okolica jo poznajo kot pošteno, vztrajno, preprosto in strpno. Sama pravi, da si bo prizadevala za večjo družbeno enakost in medgeneracijsko solidarnost, ki sta pogoja za Samozavestno Slovenijo, v kateri ne bo prostora za ksenofobijo, rasizem in nasilje. »Volitve so mi izziv, letošnje pa še posebej, saj gradimo na Samozavestni Sloveniji, ki bo zagotovila dolgoročno stabilnost gospodarstva, uveljavljala družbeno enakost in zagotavljala varnost države in varnost vseh državljanov,« pravi Marina. Kandidira, ker pravi, da je čas, da okraj dobi predstavnico socialne demokracije. V »Drage volivke in volivci. Zaupam v sistem pravičnosti, enotnosti in enakosti, zato zaupam socialni demokraciji. Zaupajte mi tudi vi in skupaj premaknimo meje in si zagotovimo možnost in korist vsem ljudem.« Marija Koščak Za SD Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje Alena Bajrami in Urša Landis Socialni demokrati smo 3. 5. 2018 med ljudmi nadaljevali kolesarsko turnejo s predstavitvijo programa Samozavestna Slovenija. Z etapo smo pričeli v Kočevju ter preko Ribnice, Rašice do Grosuplja zaključili v Ivančni Gorici. Med kandidati za državni zbor je med drugimi kolesarila tudi naša kandidatka iz kraja Grosuplje Marina Koščak. Drage občanke in dragi občani. Vljudno vabljeni na grosupljško ter na ivanško tržnico dne 12. 5. 2018, kjer se nam bo pridružila Tanja Fajon, poslanka v evropskem parlamentu. Tanja Fajon bo prisotna ob 8.30 v Grosupljem, okoli 9.30 pa se bo evropska poslanka sprehodila po tržnici v občini Ivančna Gorica ter se z nami družila do 11. ure. Matija (Matic) Podržaj je bogate izkušnje med študijem teologije nabiral na Misijonskem središču Slovenije, nato se je zaposlil v organizaciji Slovenska Karitas. Po poroki se je iz Višnje Gore preselil v Šmarco pri Kamniku. Trenutno je kot prokurist zaposlen v domačem podjetju. Je član več društev in organizacij, opravlja funkcijo podpoveljnika v Prostovoljnem gasilskem društvu Šmarca. V stranki Lista Marjana Šarca vidi prihodnost, ki ne deli ideološko, ampak bo skrbela za dober razvoj naše domovine. »Verjamem, da lahko z dobro ekipo in s poštenim delom naredimo iz nemogočega mogoče in ustvarimo boljšo državo, kjer bo vsak državljan enakopraven.« A Sobrače ^Šentvi m maj 2018 številka 4 Krajevne skupnosti 11 Vseslovenski sejem na Dolenjskem, drugič Lahko smo ponosni, da je naša občina dobila tako pomemben sejemski dogodek, ki smo ga imeli možnost v svoji drugi izdaji obiskati tretji vikend v aprilu na posestvu Gostilne pri Japu v Prapročah pri Temenici. Kot kaže, imata organizatorja sejma Joško Kepa in Rado Mulej »dobre veze« tam zgoraj, ker je bil sejemski vikend prvi konec tedna v letošnjem letu, ki je bil postregel z že skoraj poletno vročino. Sicer pa se je na sejmu predstavilo več kot 250 podjetij iz Slovenije in bližnjih držav, tokrat je bilo več kot dve tretjini novih razstavljavcev glede na jesenski sejem. Na kar 37.000 m2 razstavnih povr- terjem, ogledali so si lahko tek- sejma je obsegal tudi vrsto vsebin šin je svoje dejavnosti predstavlja- movanje v hitrostnem kiparjenju s področja varnosti v prometu -lo več kot 250 podjetij iz Slovenije z motornimi žagami, prikazane in preizkus delovanja varnostnega in sosednjih držav. Odlično je bilo poskrbljeno za vse generacije, dogodek je namreč družinam prijazen, brez vstopnine, z brezplačnim parkiranjem, številne animacije in igre za najmlajše pa popolnoma brezplačne. Obiskovalcem je bil na voljo cenovno dostopna vožnja s helikop- podrobneje predstavljene so bile stare obrti. Ljubiteljem bencinskih hlapov je bila namenjena razstava ameriških in drugih starodobni-kov, vožnja z buggy-ji ter druženje s svetovnim prvakom v motokrosu Timom Gajserjem - ta je skupaj s svojo ekipo TEAM GAJSER uprizoril pravcati motokros šov. Program pasu, pravilno oživljanje, umetno dihanje, uporaba defibrilatorja itd. Za lažji ogled vseh zanimivosti sejma je obiskovalce med razstavnimi prostori vozil brezplačni sejemski vlakec. Odlično je bilo poskrbljeno za najmlajše, saj so velik del sejemskih površin zasedala igrala, organizira- Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Številka: 041-1 /2018 - 4 Datum: 18. 4. 2018 Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 54/07 - odl. US in 73/17) ter Odloka o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 25/2018) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji S K L E P O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ Za izvedbo predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije, ki bodo v nedeljo, 3. junija 2018, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji dne 18. 4. 2018 določila naslednja volišča in njihova območja: I. zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča dostopno invalidom 25. 403032 KULTURNI DOM IVANČNA GORICA I. Sokolska ul. 4, Ivančna Gorica Ivančna Gorica da 26. 403033 KULTURNI DOM IVANČNA GORICA II. Sokolska ul. 4, Ivančna Gorica Gorenja vas, Malo Črnelo, Malo Hudo, Mleščevo, Mrzlo Polje, Spodnja Draga, Stranska vas ob Višnjici, Škrjanče, Veliko Črnelo, Vrhpolje pri Šentvidu da 27. 403034 KULTURNI DOM MULJAVA Muljava 20 Bojanji Vrh, Leščevje, Male Kompolje, Male Vrhe, Mevce, Muljava, Oslica, Potok pri Muljavi, Sušica, Trebež. Velike Kompolje. Velike Vrhe da 28. 403035 GASILSKI DOM STIČNA Stična 144 Gabrje pri Stični, Mala Dobrava, Stična, Vir pri Stični da 29. 403036 GASILSKI DOM METNAJ Metnaj 2 Debeče, Dobrava pri Stični, Mala Goričica, Mekinje nad Stično, Metnaj, Obolno, Osredek nad Stično, Planina, Poljane pri Stični, Pristava nad Stično da 30. 403037 MESTNA HIŠA VIŠNJA GORA Višnja Gora, Mestni trg 21 Dedni Dol, Peščenik, Podsmreka, Polje pri Višnji Gori, Spodnje Brezovo, Stari trg, Velika Dobrava, Višnja Gora, Zgornja Draga da 31. 403038 GASILSKI DOM KRIŠKA VAS Kriška vas 10 Kriška vas, Nova vas, Pristava pri Višnji Gori, Zavrtače da 32. 403039 GASILSKI DOM VRH PRI VIŠNJI GORI Vrh pri Višnji Gori 2 Gorenje Brezovo, Kamno Brdo, Leskovec, Sela pri Višnji Gori, Vrh pri Višnji Gori da 33. 403040 KULTURNI DOM ŠENTVID I. Šentvid pri Stični 70 Griže, Petrušnja vas, Pristavlja vas, Šentvid pri Stični da 34. 403041 KULTURNI DOM ŠENTVID II. Šentvid pri Stični 70 Artiža vas, Glogovica, Grm, Male Češnjice, Mali Kal, Radohova vas, Selo pri Radohovi vasi, Šentpavel na Dolenjskem, Velike Češnjice, Velike Pece, Veliki Kal, Zaboršt pri Šentvidu da 35. 403043 GASILSKI DOM DOB Dob pri Šentvidu 8 Boga vas, Breg pri Dobu, Dob pri Šentvidu, Male Pece, Podboršt, Pokojnica, Rdeči Kal, Sad, Sela pri Dobu, Škoflje da 36. 403044 VEČNAMENSKI OBJEKT HRASTOV DOI Hrastov Dol 2 Hrastov Dol, Lučarjev Kal, Trnovica da 37. 403045 DOM KRAJANOV TEMENICA Temenica 2 A Bratnice, Breg pri Temenici, Bukovica, Čagošče, Dolenja vas pri Temenici, Male Dole pri Temenici, Praproče pri Temenici, Pungert, Šentjurje, Temenica, Velike Dole pri Temenici, Videm pri Temenici da 38. 403046 KULTURNI DOM AMBRUS Ambrus 56 Ambrus, Bakrc, Brezovi Dol, Kal, Kamni Vrh pri Ambrusu, Primča vas, Višnje da 39. 403047 PODRUŽNIČNA ŠOLA ZAGRADEC Zagradec 33 Breg pri Zagradcu, Češnjice pri Zagradcu, Dečja vas pri Zagradcu, Fužina, Gabrovka pri Zagradcu, Grintovec, Kitni Vrh, Kuželjevec, Male Rebrce, Malo Globoko, Marinča vas, Tolčane, Valična vas, Velike Rebrce, Veliko Globoko, Zagradec da 40. 403048 DRUŽBENI CENTER KRKA Krka 1 d Gabrovčec, Gradiček, Krka, Krška vas, Laze nad Krko, Male Lese, Mali Korinj, Podbukovje, Ravni Dol, Trebnja Gorica, Velike Lese, Veliki Korinj, Znojile pri Krki da Pogled iz zraka na celotno sejmišče s pokritimi razstavnimi prostori in razstavišči na prostem, progo za vožnjo z buggy-ji... Na sejmu se je predstavilo veliko število naših turističnih, kulturnih, čebelarskih in drugih društev. Na sejmu so se zabavale vse generacije - za najmlajše je skrbela ekipa izkušenih animatorjev, večji otroci pa so se lahko preizkusili v spretnostih igrah. Posebna atrakcija sejma je bil nastop ekipe GT243 s Timom Gajserjem, ki je med drugim preskočil tudi avtomobil Rada Muleja. Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča, in sicer: • Volišče št. 901 za predčasno glasovanje dne 29. 5., 30. 5. in 31. 5. 2018 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v II. nadstropju - dostopno invalidom, • volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v II. nadstropju - dostopno invalidom, glasuje se v nedeljo, 3. 6. 2018. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, pristojni izpostavi geodetske uprave, Državni volilni komisiji in objavi v lokalnih časopisih. Polona Marjetič Zemljič, univ.dipl.prav. PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE Vseslovenski sejem - pomlad 2018 je zaznamovala tudi glasba. V treh dneh je na odru prireditvenega šotora nastopilo 14 pevcev in glasbenih skupin. na je bila animacija z izkušenimi animatorji. Najmlajši so izdelovali zapestnice in verižice, se udeležili risalnih delavnic, spoznali pravega viteza ter preizkusili viteško opremo, spoznali lokostrelko in se bojevali v bitki Urbani gladiator - Mavrični bojevniki. Franc Fritz Murgelj 12 Kmetijstvo maj 2018 številka 4 Hïcmoi Samo Kenda: »Veliko pozornost posvečamo izvirnim in unikatnim izdelkom, med katerimi najbolj izstopa brinovo žganje, starano v hrastovem sodu« Vasica Obrh pri Dolenjskih Toplicah je Ivančanom malo znana. Blagovno znamko Berryshka poznamo precej bolje, saj je povezana z znamenitimi, mednarodno priznanimi gini in verjetno najboljšim brinjevcem na svetu. Družinsko podjetje Kenda iz Šentvida pri Stični, ki skrbno neguje ime te tuje zveneče blagovne znamke, v vasici Obrh, kjer so pred leti kupili obstoječo destilarno, izdelujejo tudi edinstvene, ročno izdelane čokoladne kroglice z borovničevim likerjem ter zelo kakovostna eterična olja. Nosilec družinske dejavnosti destílame in čokoladnice Samo Kenda pravi, da bo podjetje v prihodnosti postalo eno vodilnih proizvajalcev izdelkov visoke kakovosti v segmentu alkoholnih pijač ter čokolade v regiji. In prav ta poslovni cilj je bilo izhodišče za pogovor o dosedanjih uspehih in načrtih družinskega podjetja Topp iz Šentvida pri Stični. Postati želite eden najvidnejših kupili in kasneje obnavljali po de- vec na ocenjevanju World Spirits proizvajalcev na svojem področju lih. Najprej smo se lotili skladišča, Award v Avstriji. V prihodnosti se v regiji. Kako in s katerimi izdelki želite prispevati k uresničitvi zadanega cilja? Slovenijo želimo med drugim umestiti tudi na zemljevid držav proizvajalk viskija. Razvijamo in proizvajamo izdelke najvišje kakovosti, za katere dobivamo prestižna mednarodna priznanja. Predvsem pa želimo sporočiti potrošniku, da je zelo pomembno, kakšno kakovost izdelkov uporablja. Ni nujno, da je alkohol nekajslabega, seveda če ga uživamo odgovorno. Z vodenimi ogledi naše destilarne obiskovalcem pokažemo naš način izdelave pijač in čokolade ter podamo znanja in izkušnje v smislu izobraževanja. Vse več šol se odloča za obisk naše destilarne in čokoladnice, kjer se srečajo prvič s proizvodno tehnologijo in kulturo odgovornega uživanja pijač in čokolade. Zakaj ste se lotili tega posla? Navsezadnje družinsko podjetje Topp deluje v čisto v drugi panogi. Malokdo ve, da so bili naši prvi začetki poslovne poti davnega leta 1990 najprej usmerjeni na trgovanje in proizvodnjo zdravilnih rastlin in gozdnih sadežev. Vendar je vojna na Balkanu onemogočila normalno delo v tej panogi in prisiljeni smo bili poprijeti za vsako delo. Takrat sva z očetom imela v lasti manjše tovorno vozilo in po sili razmer smo se usmerili v avtoprevozništvo. Vendar je ljubezen do zelišč ostala. Najeli smo staro destilarno in začeli s proizvodnjo eteričnih olj, predvsem iz brinovih jagod. Še danes to olje proizvajamo ter ga prodajamo praktično po vsem svetu. Pred kratkim smo začeli prodajati svoja eterična olja, ki so 100 % naravna, destilirana po postopku suhe parne destilacije pod blagovno znamko BF tudi na domačem trgu. Kakšno je zgodovinsko ozadje te destilarne? Destilarno je postavilo podjetje Gozdno gospodarstvo davnega leta 1950. Takrat je bila destilarna eden pomembnejših objektov v bližini Dolenjskih Toplic, saj je predstavljala vir dodatnega zaslužka za okoliške prebivalce. Takrat so jo domačini poimenovali kar »tovarna« in to ime se jo drži še danes. Proizvajali so predvsem eterično olje iz iglic jelke ter smreke, a je dejavnost z razvojem regije v 70-ih letih ugasnila in zgradba je do našega prihoda skoraj v celoti propadla. Katere investicije ste izvedli, da ste lahko začeli s proizvodnjo? Sama obnova je bila velik finančni zalogaj, ki ga na začetku nismo zmogli. Najprej smo destilarno od- ki je bilo nevarno že samo za hojo, mi pa smo potrebovali prostor za približno 100 ton blaga. Praktično smo skozi leta renovirali in povečali celoten objekt in danes je od originalne destilarne ostalo približno 50 m2 zidu in trije destilacijski kotli, ki kljub svoji starosti še danes odlično služijo. Katere faze proizvodnega procesa danes obvladujete v podjetju, s katero strojno opremo podpirate te procese? Seveda so v vsaki destilarni najpomembnejši kotli. V njih poteka destilacija s paro, ki jo uporabljamo za ekstrakcijo eteričnih olj, kot tudi za proizvodnjo alkoholnih pijač. Samo surovino je potrebno najprej selek-cirati, odstraniti neželene sestavine, zmleti in večkrat destilirati. Za proizvodnjo alkohola uporabljamo več fermentacijskih rezervoarjev v skupni kapaciteti 96.000 litrov. Kasneje se v postopku uporabljajo pripomočki za mešanje pijač, pranje steklenic, zapiranje in etiketiranje steklenic. Proizvodnja čokoladnih izdelkov poteka popolnoma ročno vključno s pripravo polnil in modeliranjem čokolade. Edini pripomoček je stroj, na katerem se čokolada segreje do tekočega stanja. Skratka večina del poteka ročno, za kar je potrebno predvsem veliko znanja ter potrpljenja. Seveda pa se ob tem tudi neprestano izobražujemo in pridobivamo nova znanja ter izkušnje. Kakšni so srednjeročni in dolgoročni cilji podjetja (investicije, proizvodne količine)? Predvsem fokus na prodajo. Konstantne prodajne ter marketinške akcije. Grajenje blagovne znamke je garanje. Zahteva stalno aktivnost in prisotnost. Na domačem tržišču je blagovna znamka Berryshka že precej poznana, v tujini pa iščemo distribucijske kanale, preko katerih bi Berryshka dosegla končne kupce. V proizvodnji imamo še precej prostih kapacitet na področju proizvodnje pijač ter čokolade, proizvodnja eteričnih olj pa je zadnja leta polno zasedena. Kakšni so trenutni dosežki in kakšni so načrti razvoja te blagovne znamke? Produkti Berryshka spadajo v segment premium izdelkov. Njihova kakovost je navdušila ocenjevalce in okuševalce več let zapored na ocenjevanjih WSC v San Franciscu, WSA v Avstriji in IWSC v Londonu. Zadnji najnovejši priznanji pa smo pridobili letos marca, in sicer srebrno plaketo za kakovost za naš London gin in zlato plaketo za brinje- nameravamo posvetiti tudi nastopom na azijskem trgu in ZDA. Razvijate tudi nove izdelke? Katere že razvijate in katere še načrtujete? Trenutno je v razvoju proizvodnja viskija. To bo prvi slovenski viski, ki bo izdelan popolnoma iz slovenskih surovin. Uporabili bomo ječmen izključno iz pridelave domačih proizvajalcev, iz katerega bomo sami naredili osnovno surovino, to je ječmenov slad. Viski bo naprodaj tudi v 30 litrskih sodčkih, ki bodo narejeni in označeni po želji kupca. Na ta način bodo ljubitelji viskija lahko dodali v svojo zbirko » custom made » viski. Na področju čokolade tudi pripravljamo novitete, nove okuse, da zadovoljimo željam kupcev, ki povprašujejo po novih okusih. V naboru olj znamke BF dodajamo letos eterično olje lovora in nov dizajn, zamenjala pa se bo tudi embalaža, saj bomo začeli polniti olja v mironsko UV steklo, ki je edinstveno po svojih karakteristikah in nudi vrhunsko zaščito olju pred škodljivimi vplivi svetlobe. Izdelava vseh naših produktov poteka ročno in z izbiro najboljših surovin. Poudarek je predvsem na kakovosti brez uporabe industrijskih nadomestkov in aditivov. Ravno tako svojim proizvodom namenjamo zelo kakovostno embalažo in značilen dizajn. Posvečamo veliko pozornost izvirnim in unikatnim izdelkom, med katerimi najbolj izstopa brinovo žganje, starano v hrastovem sodu. Podobnega izdelka ne najdemo nikjer na tržišču in je med našimi kupci postal pravi hit. Kaj delamo v »domačih« destilar-na ljudje narobe? Ja, res je, da imamo v Sloveniji veliko žganjekuh, ki se nekako držijo tradicije svojih dedkov in babic, vendar moramo vedeti, da so v preteklosti kuhali žganje predvsem iz sadja, ki ni bilo več primerno za prehrano. Tako se je v žganju znašlo predvsem slabo sadje, ki pa seveda ne more biti osnova za kakovosten produkt. Izbira surovin, iz katerih želite narediti vrhunski izdelek, je prvi pogoj za uspeh, seveda pa je potrebno še veliko znanja na ostalih področjih, kot je fermentacija, destilacija, ločevanje uporabnega toka destilata itd. Najbolje je obiskati našo destilarno in čokoladni-co, kjer obiskovalcem nudimo voden ogled, na katerem predstavimo tudi postopke proizvodnje in pazljiv poslušalec bo zagotovo zaznal kar precej koristnih nasvetov. Zakaj bi moral vsak Slovenec vsaj enkrat v svojem življenju obiskati Nosilec družinske dejavnosti destilarne in čokoladnice Samo Kenda in kreativna vodja blagovne znamke Berryshka Špela Verbič z nagradami Word Spirits Award 2018 za brinjevec Berryshka Juniper Brandy in London Gin. vašo lokacijo v Obrhu? Ravno zato. Da spozna zanke in neznanke te lepe dejavnosti. Da se seznani z ročnim delom in začuti kakovost ter trud, ki je potreben, da nastane izdelek visoke kakovosti. Večina uporabnikov namreč ne ve, koliko dela in poti prestane kakavo-vo zrno na poti do končnega izdelka, koliko znanja in truda je treba vložiti v dobro žganje, viski ali liker ... Da ne omenim eteričnih olj, kjer je nabava in predelava surovin ključnega pomena in ker so izkoristki surovine minimalni. Naj omenim, da je potrebno na primer za kilogram eteričnega olja baldrijana 500 kg suhih korenin, kar pomeni 2000 kg svežih korenin ... Obiskovalcu nudimo tudi izvirno ponudbo v našem razstavno prodajnem salonu. V kavarni z lepo urejeno teraso vam postrežemo s sladkimi dobrotami naše čokoladne mojstrice Zdenke, ki zna pripraviti odlične tortice, pite ... Postrežemo pa vam izvirne Berryshka koktajle. Pri ponudbi ostalih pijač pa smo se odločili predvsem za sodelovanje z malimi proizvajalci, kateri bijejo trnovo pot podobno kot mi. Zakaj bi jo moral obiskati še drugič, tretjič ... ? Zaradi vsega zgoraj omenjenega, zaradi obiska prelepe dolenjske pokrajine, urejene in pomirjajoče okolice destilarne in čokoladnice, saj leži neposredno ob izviru Obrh, na obrobju kočevskih gozdov in neposrednem stiku z naravo. Okolica je navdihujoča za krajše sprehode, lahko tudi bolj adrenalinske pohode v kočevske gozdove, ribolov, čolnarjenje in če vsemu temu dodamo razvajanje z vrhunskimi Berryshka izdelki, se boste k nam zagotovo še vračali. Nam zaupate še podatke o trgih doma in v tujini, na katerih nastopate s svojimi izdelki? Na domačem tržišču naše izdelke najdete v hipermarketih Mercator, Kalia centrih, Marche postajališčih, mejnih prehodih in letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Vse več sodelujemo z butičnimi trgovci in gostinci, ki želijo svojim strankam ponuditi nekajnovega in kakovostnega. Oskrbujemo nekajhotelov, predvsem pa vas vabimo v svojo prodajalno v Obrhu, kjer so vedno na voljo vsi naši izdelki. Za vse tiste, ki nimajo časa za obisk, pri nas deluje tudi naša spletna trgovina. V tujino prodajamo na Češko, Veliko Britanijo ter Nemčijo, počasi pa prodiramo tudi na kitajsko tržišče. Kateri so vaši »top seller« izdelki? Kdo ne mara vrhunske čokolade? Med pijačami lahko izpostavim starano brinovo žganje, med eteričnimi olji pa olje iz iglic naše kočevske jelke, ki vam v vašem domu pričara neverjetne vonjave gozda. Katerih izdelkov kupci še ne poznajo dovolj dobro, si pa zaradi svojih lastnosti in kakovosti zaslužijo posebno pozornost? Težko je izpostaviti en produkt. Vsekakor so to vsa eterična olja, saj imajo take in drugačne zdravilne učinkovine, obenem pa lepo odiša-vijo vsak dom. Poleg tega bi mogoče izpostavili še brinjevec, tako staran v hrastovih sodih kot klasičen brinjevec, ker je in še vedno velja za naravno domače zdravilo, predvsem pri lajšanju lažjih prebavnih težav in seveda v zmernih količinah. Tretji must-have produkt pa je zagotovo naš darilni paket Gift box. Vsebuje liker in čokoladne praline, je primeren za vsako pogostitev, likerji za odrasle in čokoladice za otroke. Poleg tega pa imate za vsak primer doma še primerno darilo. Franc Fritz Murgelj A Sobrače ^Šentvi m maj 2018 številka 4 Krajevne skupnosti 13 Iz 23. seje Gasilske zveze Ivančna Gorica V torek, 24. aprila 2018, je v gasilskem domu Stična potekal že 23. redni občni zbor Gasilske zveze Ivančna Gorica. Predstavniki naših gasilskih društev in gostje so se seznanili z delom v preteklem letu, sprejeli program ter finančni načrt za letošnje leto. «a Pozdravne besede je vsem predstavnikom 17 gasilskih društev iz občine Ivančna Gorica in številnim gostom namenil Jure Strmole, ki funkcijo predsednika Gasilske zveze Ivančna Gorica opravlja od lanskega marca. Kot je povedal, so bili v preteklosti pri vodenju ivanške gasilske zveze postavljeni visoki strokovni kriteriji, ki jim je treba slediti in jih nadgrajevati. Iz poročila za preteklo leto je razvidno, da je na gasilsko zvezo ponosen, saj je zveza v marsičem odlična, dobra, napredna in strokovna. »Lepe rezultate dosegamo pri strokovni vzgoji mladine, imamo odličen sistem usposabljanja, katerih rezultat je dobro in strokovno usposobljen kader. Rezultati se kažejo tudi na nivoju GZS bodisi pri testiranjih za najvišje čine, kjer dosegajo odlične rezultate, kot tudi pri drugih področjih temeljnega in dopolnilnega usposabljanja. Vse to je priznanje za vsa pretekla usposabljanja, ki smo ji opravili v naši GZ. Lahko trdim, da se v naši GZ zaključni izpiti ne delijo na lepe oči. V letu 2017 smo pridobili dva višja gasilska častnika in tri gasilske častnike. Izredno smo bili aktivni na dopolnilnih usposabljanjih, saj se je kar 109 gasilcev udeležilo 19 različnih usposabljanj, ki jih omogoča sistem dopolnilnega izobraževanja na GZS«, je še dodal Strmole. Iz poročila poveljnika gasilske zveze Slavka Zaletelja je razvidno, da se je v minulem letu v občini zgodilo 80 izrednih dogodkov, na katerih je bilo potrebno posredovanje gasilskih enot. Število dogodkov bistveno ne odstopa od povprečja zadnjih petih let. Še vedno več kot polovica intervencij predstavljajo požari, sledijo pa prometne nesreče ter tehnična in druga pomoč. Na omenjenih dogodkih v občini Ivančna Gorica so gasilske enote v letu 2017 opravile 190 intervencij. Skupno je na vseh intervencijah sodelovalo 1961 gasilcev. Na tekmovanju v gasilsko športnih disciplinah je sodelovalo 197 ekip, v katerih je tekmovalo 1074 gasilcev. Poveljnik je tudi povedal, da se v cilju hitrejšega posredovanja na intervenciji uvaja dodatno dopolnilo alarmira- V Šentvidu pri Stični pogovorni večer z dr. Ivanom Štuhecem V petek, 4. maja 2018, je v večernih urah v dvorani župnijskega doma v Šentvidu pri Stični potekal pogovorni večer s teologom dr. Ivanom Janezom Štuhecem. Povabilu Župnije Šentvid pri Stični se je odzvalo veliko število obiskovalcev iz domače in sosednjih župnij, ki so ga večkrat nagradili z aplavzi. Na večeru je predstavil tudi svojo knjigo Slovenija brez Patrie in Zvonov ter spregovoril o aktualnih družbenih razmerah v Sloveniji. nje operativnih članov preko SMS sporočil. V nadaljevanju je bilo predstavljeno še finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora za leto 2017. Na seji so sprejeli še nekatere spremembe in dopolnitve statuta GZ Ivančna Gorica ter potrdili program dela in finančni načrt za tekoče leto. Gasilska zveza si je za letošnje leto zadala cilj, da pripravi dolgoročni načrt razvoja GZ Ivančna Gorica in njenih članic PGD za obdobje prihodnjih 15 do 20 let, kateri bo temeljil na podlagi že v Sloveniji uveljavljenih normativov. Tudi letos je gasilska zveza pripravila obsežen bilten, kjer so zbrana vsa poročila in ostale koristne informacije gasilskih društev. Zbrane so nagovorili številni gostje, med njimi tudi župan Dušan Strnad, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek, predsednik regije Ljubljana II. Uroš Gačnik, poveljnik občinskega Štaba civilne zaščite Jože Kozinc in predstavniki sosednjih gasilskih zvez, ki so še posebej poudarili, kako pomembno je za razvoj gasilstva dobro sodelovanje lokalne skupnosti in zveze. Župan se je še posebejzahvalil tistim nekdanjim predsednikom in poveljnikom gasilskih društev, ki so svoje dolgoletno vodenje društev predali mlajšim generacijam. Tudi zaradi njih je stanje gasilstva v občini Ivančna Gorica na tako visoki in zavidljivi ravni. Podeljena so bila tudi priznanja Ignacija Merharja Regije Ljubljana II. Priznanje iz rok Uroša Gačnika so prejeli, častni predsednik GZ Ivančna Gorica Lojze Ljubič, častni poveljnik GZ Ivančna Gorica Lovro Markovič st., Janez Kastelic st. in tekmovalna enota pokalnih prvakinj v spajanju sesalnega voda PGD Ivančna Gorica. Na samem zaključku sta predsednik GZ in poveljnik GZ podelila čine in priznanja 16 novim tečajnikom, ki so pridobili čin nižji gasilki častnik. Gašper Stopar 10 let Župnijske karitas Šentvid pri Stični Dr. Ivan Janez Štuhec velja za enega najbolj prodornih komentatorjev dogajanja v slovenskem družbenopolitičnem prostoru pa tudi na cerkvenem področju. Kot član različnih cerkvenih komisij in kot tajnik Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem ves čas spremlja dogajanja v Cerkvi in družbi. Zagovarja vrednote, izrisuje svoj pogled na mesto kristjana v sodobni družbi in piše o tem, kakšno naj bo razmerje med Cerkvijo in politiko. Vemo, da je v svojih stališčih nepopustljiv, še posebej, kadar pogovor teče o politiki. Priznava tudi napake Cerkve. Zanimivo je bilo prisluhniti primerjavi dveh afer, ki sta bili zrežirani (ena celo brez podlage) in medijsko prenapihnjeni, z očitnim namenom očrniti Cerkev in desno politično opcijo, kar se je kasneje in se še odraža na volitvah in odnosu državljanov do Cerkve. Zbrane sta zaključku nagovorila župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in župnik Izidor Grošelj, župljani pa so se g. Štuhecu zahvalili z monografijo Šentviško tisočletje, ki je nastala ob praznovanju častitljivega jubileja, 1000 let obstoja župnije. Pogovorni večer so popestrili člani Moškega pevskega zbora Prijatelji in pianistka Neža Zvonar. Dr. Štuhec je bil prepričljiv in je vzbudil zanimanje ljudi do te mere, da so po zaključku pošle vse knjige. Očitno ljudje želijo slišati obe plati zgodbe in so naveličani ponavljanja in pretiravanja s strani »neodvisnih« medijev. Gašper Stopar V soboto, 14. aprila, je v dvorani Župnijskega doma Šentvid pri Stični potekal dobrodelni koncert »Odpri srce in oči« ob 10-letnici delovanja Župnijske karitas Šentvid pri Stični. Zbrana sredstva na koncertu bodo namenjena pomoči ljudem v stiski. Tako kot vsako leto, so se tudi letošnjem dobrodelnem koncertu, odzvali številni glasbeniki in pevski zbori šentviške župnije, ki so poskrbeli, da so obiskovalci preživeli prijeten glasbeno - dobrodelni večer. V uvodu so melodije iz miniaturnih zvonov izvabljali pritrkovalci iz Doba, za njim pa so se na odru zvrstili: Ženski in Moški pevski zbor Vidovo, Otroška folklorna skupina Vidovo, Mešani pevski zbor Sončni žarek Društva upokojencev Šentvid pri Stični, Mladinski pevski zbor Župnije Šentvid, Moški pevski zbor Dob, Vokalna skupina Šentviški slavčki, Moški pevski zbor Prijatelji, ansambel Nipera, Žiga Rojec ter Andraž Mostar, David Strah in Martin Vencelj na harmoniki. S pesmijo, ki jo je napisala Dragica Šteh, »Odpri srce, odpri oči«, so se premierno predstavile tudi članice Župnijske karitas Šentvid. Od zdaj naprej jo bodo uporabljale kot himno. Večer sta popestrila še »zakonca« Nace in Francka s hudomušnimi vložki, skozi desetletno zgodovino delovanja šentviške karitas pa sta obiskovalce popeljali Jožica Jevnikar in Lojzka Sever. Naj omenimo, da so v desetletnem obdobju prosilcem pomoči razdelili več kot 30.000 kilogramov hrane, izdelali klančino za invalide pred župnijsko cerkvijo, pomagali prizadetim ob naravnih nesrečah, požarih, boleznih, preskrbeli drva za ogrevanje in sofinancirali nakup invalidskega vozička. Posojajo tudi dve bolniški postelji ter plačujejo topel obrok starejši osebi. Za večje praznike obiščejo in obdarijo bolne in starejše šentviške farane, za katere enkrat letno organizirajo srečanje, otrokom iz socialno šibkih družin pa preskrbijo Miklavževo darilo in še bi lahko naštevali. Številne obiskovalce so na večeru dobrodelnosti pozdravili nekdanji generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic, predsednik škofijske karitas Marko Čižman, šentviški župnik in predsednik Župnijske karitas Šentvid Izidor Grošelj ter župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. »Z velikim veseljem sem se odzval povabilu na današnji čudoviti večer, ki je namenjen dobrodelnosti in srečanju med nami vsemi, ki želimo tej družbi vse dobro«, je v uvodu svojega govora dejal župan Dušan Strnad. »Tudi sam sem nekaj let deloval v dobrodelni ustanovi in vem, da tisti ljudje, ki resnično potrebujejo pomoč to niti ne povejo. Treba jih je poiskati. Vesel sem, da v šentviški fari deluje dobrodelna organizacija Karitas, da so med nami ljudje, ki znajo prisluhniti ljudem v stiski.« Ob zaključku nagovora se je vsem sodelavcem Župnijske karitas Šentvid pri Stični zahvalil za njihov trud, nesebičnost in voljo pomagati sočloveku v vsakem trenutku. Čestitkam zahvale se je pridružil tudi župnik Izidor Grošelj, ki se sodelavkam zahvaljuje za ves trud, prostovoljno delo in dobro voljo, ki jo vnašajo v župnijo. »Iz srca sem hvaležen Vam in pokojnemu župniku Jožetu Grebencu, s katerim ste pred desetimi leti ustanovili Župnijsko karitas Šentvid pri Stični,« je še dodal Grošelj. Gašper Stopar 14 Krajevne skupnosti maj 2018 številka 4 IlitttMi 20 let Gorniškega kluba Limberk Gorniški klub Limberk praznuje 20-letnico. Osrednja slovesnost je bilo odkritje Aljaževega stolpiča z vpisno knjigo obiskovalcev na južni slovenski meji v Občini Kostel, ob Tonglovem stebru, nad vasico Srobotnik ob Kolpi. Odkritja stolpiča se je udeležilo več kot 70 gorniških prijateljev in domačinov. Slovesnost so sooblikovali županja Občine Kostel ga. Lilijana Butina s sodelavci in Šentviški slavčki, katerih ubrane melodije so simbolično izpričale dediščino Jakoba Aljaža. Gorniški klub Limberk je bil ustanovljen v aprilu 1998. Na začetku je bilo delovanje osredotočeno na Občino Grosuplje. Klub je dobil ime po 687 m visoki gori nad Čušper-kom, na meji med Občinama Grosuplje in Dobrepolje. Na vrhu gore so ostanki poznoantične naselbine iz pozne rimske dobe. Kasneje je v Ivančni Gorici nastala sekcija Gorniškega kluba Limberk. V zadnjih letih je večina članov kluba iz občine Ivančna Gorica, zato se je sedež kluba prestavil v Ivančno Gorico. Gorniški klub Limberk je eden od desetih klubov, vključenih v Slovenski gorniški klub Skala - zvezo gorniških klubov, ki se ukvarjajo z gorništvom in sorodnimi dejavnostmi v gorskem svetu (alpinizmom, plezanjem, turnim smučanjem, gorskim kolesarstvom, ekstremnim smučanjem, jadralnim padalstvom itd.). Slovenski gorniški klub Skala je bil v letu 1997 ustanovljen z namenom, da združuje gorniške klube in goji slovensko gorniško izročilo in zavest v duhu vrednot in tradicije Turistovskega kluba Skala. Iz družbe idealističnih, celo romantičnih in v gore zaljubljenih rosno mladih ljudi je na Slovenskem, v obdobju med obema vojnama, nastala močna planinsko - športna in kulturno - vzgojna organizacija - Turistovski klub Skala (ustanovljena 2. februarja 1921), ki je pomembna za velik razmah smučanja, predvsem pa alpinizma pri nas. Vodilo Gorniškega kluba Limberk, ki deluje predvsem v južnem delu Slovenije, je »Spoznajmo svojo okolico in jo pokažimo tudi drugim«. Vrednote, ki so temelj pri delovanju kluba, so medsebojno sodelovanje, spoznavanje in razumevanje, uresničevanje gorniške dejavnosti, razvijanje slovenskega gorniškega izročila, varovanje in prijazen odnos do gorske narave, naravne in kulturne dediščine, izobraževanje in vzgoja varne hoje, druženje na pohodih in kulturnih prireditvah. V klubu aktivno dela 12 prostovoljnih gorniških vodnikov. Skrbimo za približno 40 kilometrov poti Prijetno domače v Občini Ivančna Gorica, sodelujemo pri pripravi ter izvedbi tur in prireditev Skale, skrbimo za izobraževanje članov, imamo sple -tno in Facebookovo stran, kjer se lahko spremljajo naše aktivnosti. Udeležujemo se prireditev v okviru Skale, lokalne skupnosti in seveda tudi svojih dejavnosti, ki jih ni malo, za kar so zaslužni člani našega kluba. Dejavnost smo razširili tudi z zimsko rekreacijo in plezanjem na umetni steni v Osnovni šoli Stična. V novodobni Skali si prizadevamo slediti našim vzornikom. V zadnjem obdobju smo naredili, ali pa smo vplivali, da se je naredilo precej pomembnih stvari. Če začnemo le pri gorniških poteh: Abramova pot okoli Pihavca, Pot od doma do doma po Gorenjski v čast Jakoba Aljaža, Slomškova pot po Štajerski, pot Prijetno domače po Dolenjski in zavarovane plezalne poti v Mojstrani so le nekatere od teh. Velja tudi omeniti, da smo s ponovno postavitvijo skalaškega križa na Škrlatici slovenskim ljubiteljem gora, pa tudi širši javnosti pokazali, da kulturen človek spoštuje tradicijo, delo in stvaritve predhodnikov. Eden od ciljev Slovenskega gorni-škega kluba Skala je spodbujanje klubov k postavljanju Aljaževih stolpičev zlasti na naših obmejnih hribih, da tako sebi in drugim na najlepši možni način označimo meje svoje domovine. Postavljanje malih Aljaževih stolpičev, ki so jih prvi postavili člani Gorniškega kluba Gor-njesoške doline na samotne vrhove na zahodni slovenski meji, kasneje pa so jim sledili drugi klubi, odraža predvsem skalaško domoljubje in zavezanost kulturi našega naroda. Gorniški klub Limberk je ob 15-le-tnici jubilej obeležil z odkritjem in blagoslovom dveh Aljaževih stolpičev z vpisnima knjigama obiskovalcev na Taboru Cerovo pri Grosupljem in na Kamnem Vrhu pri Ambrusu. S tem smo se pridružili klubom Skale, ki negujejo tradicijo postavljanja Aljaževih stolpičev. Če sta bila prva dva stolpiča postavljena ob kulturnih znamenitostih, pa tretji stolpič z vpisno knjigo in žigom stoji ob Kolpi, ob svojevrstni naravni posebnosti, 38 m visokem kamnitem Tonglovem stebru (611 m), s tremi bori in izobešeno slovensko zastavo na vrhu, za kar je bil potreben pravi alpinistični podvig. Tako je tudi južna meja dobila »svoj« Aljažev stolpič. Ob praznovanju 20-letnice Gorni-škega kluba Limberk se zahvaljujemo vsem članom, gorniškim prijateljem, s katerimi se srečujemo na turah in prireditvah Slovenskega gorniškega kluba Skala, Občini Ivančna Gorica in številnim podpornikom, ki v našem delu prepoznavate ljubezen do sočloveka, lepot narave, gorskega sveta. Veselimo se novih izzivov in prihodnjih srečanj na skupnih poteh! Končujemo pa z verzi Skalaške himne, ki vas morda navdušijo, da se nam pridružite na katerem od naših pohodov. Brž, ko sneg zapade, za smučke zgrabi vsak, čez hribe in doline uren je korak. Ljubi gore in doline, ljubi fante in dekline, ljubi skalo vsak slovenski fant. Skala, divna skala, kras slovenskih gor, skala, divna skala, ti vedno boš nam vzor. Trden, kakor skala, je slovenski rod, kvišku, kakor skala, vodi naša pot. Prav skalaš ne umrje v post'lji, rajši v skale se poda, on se ne boji prepada, če pred njim zija. Pred nebeška vrata stopi, Peter pride mu naproti in pozdravi ga lepo: »Ti si ljubil skalo!« Skala, divna skala... Janez Mežan, predsednik Gorniškega kluba Limberk Sredi Doba zagorel ognjeni lepotec Na predvečer praznovanja prvega maja po Sloveniji zagori na stotine kresov. Tudi letos je bilo številne opaziti v občini Ivančna Gorica. Veliko vaško kresovanje so pripravili v Dobu pri Šentvidu, kresovali so še na Krki, Stični in še v nekaterih manjših vaseh. Na travnatem nogometnem igrišču v Dobu pri Šentvidu je pravi ognjeni lepotec nastal po zaslugi mlajših članov Prostovoljnega gasilskega društva Dob in je v višino meril kar devet metrov. Kot so povedali, so priprave potekale več dni, zahvalo za njihov trud pa so jim s številčnim obiskom izkazali njihovi sokrajani. Poleg kresa so seveda poskrbeli tudi za dobro jedačo in pijačo. Čistilna akcija Bokrove jame Jamarji pri svojem raziskovanju velikokrat v jamah naletimo na raznovrstne odpadke, ki še vedno predstavljalo velik problem za podtalnico in z njo povezano pitno vodo. Velikokrat ugotovimo, da odpadki niso starejšega izvora, ampak ljudje še vedno uporabljajo naravo in s tem tudi jamske objekte za svoja odlagališča. Zato se jamarji iz Jamarskega kluba Krka trudimo, da vsako leto naredimo nekaj dobrega za naš planet in skušamo pri tem spodbuditi širšo javnost, da bi se zavedala problema onesnaženosti jamskih objektov. Letos smo prav na dan Zemlje, 22. 4. 2018, izpeljali čistilno akcijo v Bokrovi jami v Dečji vasi pri Zagradcu. Člani so v dopoldanskem času pridno pobirali odpadke po jami in v bližnji okolici jame, jih razvrščali v vreče ter uredili okolico, saj mimo jame poteka opuščena z vejevjem zaraščena pot, nekaj metrov nižje pod vhodom v jamo pa se nahajata Deški studenec in reka Krka. Bokrova jama (kat. št. 3056) je s svojimi 50 metri dolžine znana predvsem po svojih arheoloških odkritjih, med drugimi so bili v jami najdeni ostanki človeških okostij in kosi prazgodovinske lončevine. Prvič je bila jama omenjena leta 1904 (Pečnik J.) in je tudi uvrščena na seznam naravnih vrednot. Največ odpadkov smo našli na vhodnem delu jame in pod njenim pobočjem v smeri struge reke Krke; prevladovalo je steklo in različni kosi embalaže, našli pa smo tudi nekaj večjih kosov starega železa. Smeti smo po končani akciji odnesli do glavne ceste, kjer nas je čakala avtomobilska prikolica, ki smo jo uspeli dodobra napolniti s približno 1,5 m3 smetmi. Smeti smo razpeljali po zbirnih zabojnikih, železo pa odpeljali na odpad. Po delavnem dopoldnevu je sledil zaključek čistilne akcije s pečenjem mesnih dobrot na žerjavici v idiličnem zavetju nabrežja reke Krke. S skupnimi močmi nam je spet uspelo preživeti lep dan v dobri družbi s sojamarji in narediti zraven še nekaj koristnega. Tanja Podržaj, Jamarski klub Krka Fotografiral: Leopold Bregar Gasper Stopar Čiščenje vhodnega dela jame Smeti iz jame in okolice A Sobrače ^Šentvi m maj 2018 številka 4 Krajevne skupnosti 15 Dan odprtih vrat ČD Krka in Zagradec Kot vsako leto smo čebelarji Čebelarskega društva Krka in Zagradec dne 20. aprila pripravili »Dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev«. Predstavitev društva smo pripravili v Čukovini v neposredni soseščini našega učnega čebelnjaka, kjer domujemo krška društva. Predstavili smo zgodovino društva, naše simbole: prapor čebelarskega društva, svečane čebelarske obleke in odlikovanja, ki jih je društvo prejelo od ČZS, RČZ PPG in Občine Ivančna Gorica. Na ogled je bil tudi razstavni pro- nju okolja. stor, kjer imamo razstavljenih nekajVrhunec dneva pa je bil obisk šo-panjev, čebelarskega orodja in pri- larjev OŠ Stična, podružnične šole delkov ter promocijski material. Poleg praporja je plapolala tudi zastava ČZS, ki obeležuje 20. maj »Svetovni dan čebel«. Predstavili smo pomen tega dneva za čebele in okolje vsega sveta, ter poudarili, da smo pobudniki slovenski čebelarji. Svečani dogodek 1. praznovanja svetovnega dneva čebel bo v Sloveniji, kjer se ga bodo poleg tiso-čev slovenskih čebelarjev udeležili pomembni gostje iz sveta in veliko tujih čebelarjev. Obiskovalce smo povabili tudi na svečano otvoritev »Spominskega obeležja kranjski sivki«, naše avtohtone kranjske čebele, ki bo 18. maja v Višnji gori. Predstavili smo projekt, ki ga vodi Občina Ivančna Gorica v sodelovanju z ČZS in domačimi čebelarji. V nadaljevanju smo predstavili pomen čebel, ter našo skrb in delovanje za ohranitev čebeljih družin, pridelovanju čebeljih proizvodov, opraševanju kultur, vzgoji mladih čebelarjev ter s tem tudi ohranja- Krka. Obiskali so nas učenci od 1. do 5. razreda. Med njimi tudi 28 krožkarjev čebelarskega krožka, ki na šoli deluje že peto leto. Prijetno so nas presenetili, ko so nam poklonili preko 40 panjskih končnic, ki so jih poslikali v okviru natečaja ČZS »Polepšajmo čebelam domovanje in spoznajmo čebelarje«. Namen natečaja je bil, da bodo poslikane panjske končnice izpod otroških rok dobile svoje mesto na pravih panjih pri bližnjem čebelarju. Čebelarji smo izvirne poslikave panjskih končnic z veseljem sprejeli in obljubili, da bodo nekatere krasile njihove čebelnjake, nekaj jih bo pa na ogled na naši stalni razstavi v čebelarskem kotičku Turistično informativnega centra na Krki, kjer domu-jejo krška društva in jih bodo lahko starši, prijatelji in izletniki tudi videli in občudovali saj ima vsaka na zadnji strani tudi navedenega avtorja poslikave. Po slavnostni podelitvi smo se posladkali s pravimi medenjaki. V veselem pričakovanju so se šolarji nato napotili k učnemu čebelnjaku, kjer jih je sprejel gospodar čebelnjaka in so lahko v živo občudovali čebelice, ki so bile že sredi največjega pomladnega dela z opraševa-njem in nabiranjem nektarja. Najbolj pogumni pa so lahko v svojo dlan vzeli trota in ga čisto od blizu občudovali. Čebelar pa jim je opisal njegovo vlogo in vlogo drugih članov čebelje družine. Drugi pa so pred čebelnjakom ogledovali medoviti vrt, kjer so ravno začele brsteti prve medovite rastline. Dan odprtih vrat čebelarskega društva se je nadaljeval tudi v popoldanske ure saj so bili starši šolarjev in vaščani z vabilom obveščeni o dogodku. Zadovoljni obiskovalci so nas navdajali s ponosom, da smo lepo izkoristili še eno priložnost, da opozorimo na nepogrešljiv pomen naših čebel in našega delovanja. Biti čebelar je v našem okolju še pridobil veljavo in zaupanje. Marjan Volaj, Čebelarsko društvo Krka in Zagradec v "V Člani Društva gobarjev SS Hocevje na 13. smrčkijadi v Umagu V mesecu aprilu 2018 smo se člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje odpravili k našim sosedom na Hrvaško, kjer smo se udeležili mednarodne prireditve »13. mednarodni dnevi gob in zelišč«v Umagu. Gerta Gregorka Društvo gobarjev Bujštine »Bo-letus« iz Umaga že tradicionalno vsako leto organizira mednarodno srečanje gobarjev v Umagu. Letos je bila v njihovi organizaciji to že 13. prireditev, imenovana »13. Medju-narodni dani gljiva i bilja - SMRČ-KIJADA, ki traja tri dni. Prvi dan smrčkijade potekajo predavanja o gobah, drugi dan organizirajo nabiranje smrčkov (mavrahov) in divjih špargljev v okolici Umaga ter izdelavo najlepše gobarske palice, tretji dan pa poteka tekmovanje v kuhanju gobjih jedi. Mi smo se udeležili drugega dneva prireditve. Člani društva gobarjev Štorovke Šentrumar-Hočevje smo v soboto, 14. 4. 2018, v zgodnjih jutranjih urah naše potovanje začeli na Vidmu, pot nadaljevali preko Hočevja, Krke, Ivančne Gorice in Ljubljane, kjer so se nam pridružili člani Mi-kološko gobarskega društva Ig. Po kratkem postanku za jutranjo ka-vico na Ravbarkomandi, smo pot nadaljevali mimo Kopra, Šmarja do mejnega prehoda Dragonja, kjer smo brez čakanja vstopili v državo Hrvaško. V Umagu so nam gostitelji pripravili prisrčen sprejem. Gobarji so se že zbirali v skupinah, da jih vodniki odpeljejo v okoliške gozdove nabirati smrčke in divje šparglje, da se zaradi nepoznavanja terena ne bi izgubili. Tisti, ki se niso odpravili v gozdove, so odšli raziskovat lepote kraja Umag in res so imeli kaj videti. Čudovito mesto, lepo vreme in ugodna morska klima, vse to ponuja mesto Umag. Po treh urah so se iz gozdov vrnili nabiralci smrčkov. Njihove košare niso bile pretirano polne smrč-kov-gob, vendar bilo jih je dovolj, da so organizatorji lahko pripravili manjšo razstavo gob in determina-cijo nabranih primerkov, predvsem smrčkov. Sledil je pozdravni govor predsednika Gobarskega društva Boletus Umag. Pozdravil je vse udeležence smrčkijade, še posebno predstavnike prijateljskih gobarskih društev iz Hrvaške, Srbije, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Italije ter se zahvalil za udeležbo na njihovi vsakoletni prireditvi-smrčkijadi. Organizatorji so podelili nagrade za najlepšega smrčka, najlepšo palico in nagrade za največ nabranih primerkov gob v košari. Nagrada za najlepšo gobarsko palico in najlep- šega smrčka je letos pripadla članom gobarskih društev iz Hrvatske. Nagrado, za prvo in drugo mesto, za najlepšo košaro z največ nabranimi primerki različnih vrst gob pa smo prejeli mi, Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje in naš član Bojan Jereb s svojo košaro. Po končani podelitvi priznanj vsem pred-stavnikom-udeležencem gobarskih društev, je sledilo še prijateljsko druženje ob zvokih glasbe domačega ansambla. Ob prijetnih zvokih dalmatinske glasbe so odmevale tudi slovenske pesmi, še posebno pesmi ansambla Slavka Avsenika in Lojzeta Slaka. Prijetno je bilo druženje z gobarji na 13. mednarodni smrčkijadi v Umagu. Gostiteljem smo se zahvalili za povabilo in gostoljubje ter obljubili, da prihodnje leto zopet pridemo. Gerta Gregorka Pridi na Semanji dan v Stično! Sejmi so že stoletja središče druženja, razstavljanja, menjave in prodaje domačih živali, pridelkov in izdelkov. Spretne roke danes premalo cenjenih mojstrov še dandanes izdelujejo raznovrstne uporabne izdelke iz lokalnih materialov, torej lesa, kamna, kovine in zemlje oziroma gline. Na stiškem sejmu se jim bodo pridružili še lokalna društva, ustanove, umetniki in predstavili svoje dosežke. Nedelja, 20. maja, bo tako med 11. in 17. uro v Stično privabila množico radovednih, ki se bodo na delavnicah česa novega naučili, se preizkusili v igrah, spretnostih in znanju. Po nakupih uporabnih izdelkov zase ali darila se bo vsem prilegel stiški divjačinski golaž, dobrote z Mavrovega žara ter osvežilna pijača. Novost letošnjega sejma bodo albumi, ki jih bodo lahko obiskovalci kupili na stojnici Turističnega društva Stična in s tem podprli naše delo. Namenjeni bodo zbiranju žigov na stojnicah, delavnicah in v spremljevalnem programu vse med 12. in 16. uro. Takrat se bodo vsi, ki bodo zbrali dovolj žigov, lahko potegovali za nagrade, ki jih bodo prispevali letošnji ponudniki na stojnicah. Tudi ti, ki prav zdaj bereš naše vabilo, lahko s svojim obiskom pripomo-reš k pravemu sejemskemu vzdušju. Pridi s svojo družino. Dober obisk sejma nam bo v zadoščenje. Verjamemo, da nam bo vreme kot lani naklonjeno. Če pa se vendarle »močno sfiži«, obstaja možnost, da bo sejem odpovedan, kar bomo objavili na spletni strani društva www.td-sticna.si. Dobrodošli v Stični! David Mrvar, TD Stična Stiški sejem po 2. sv. vojni (fotografija iz zbirke Amalije Skubic) 3. KMEČKE IGRE V DOBU NEDELJA 27.MAJ 2018 16 Krajevne skupnosti maj 2018 številka 4 IlitttMi Po užitke posebne vrste v Užitkarnico Jama V Užitkarnici Jama smo si na začetku delovanja zadali kar nekaj ciljev. Kljub temu, da je večina dolgoročnih, pa se že lahko začnemo ozirati nazaj, saj v novem letnem ciklu napak res ne želimo ponavljati. Bomo raje naredili nove in se iz njih še kaj naučili. Pa smo že pri prvi točki - učenje. Preko popolnoma neformalnih dejavnosti smo našim gostom želeli razširiti obzorja, seveda tudi napolniti duha, morda koga navdušiti nad novim konjičkom ali dati idejo za naslednje potovanje. Poslušali smo potopise o kolesarjenju po Afriki in pohodniških dogodivščinah v Peruju, pred kratkim v enem večeru prisluhnili kar dvema, precejrazličnima, potopisoma o Združenih državah Amerike. Veselimo se toplejših mesecev, saj se bo na našem odru zvrstila pisana druščina popotnikov, ki nam bodo predstavilii najrazličnejše destina-cije. Ne trdimo, da smo sedeli pod zvezdami, je pa pokrita terasa gostila skoraj 10 filmskih večerov, domače in tuje glasbenike, skupaj z našimi dragimi sosedi iz Kulturnega društva Stična smo pripravili Festival Stična, sobotne dopoldneve pa pogosto popestrili z animacijami za otroke. Poletja se lahko spominjamo kar malo nostalgično, saj smo priredili dve večdnevni Kulturjami, na kateri smo posebej ponosni. Gre namreč za Stični popolnoma nov format dogodka, lahko bi celo rekli, da je Kulturjama mini festival, ki obsega več kulturnih, športnih in zabavnih aktivnosti, ki ji razporedimo preko celega tedna. Za nami sta tako turnirja v ulični košarki in odbojki, tistega v nogometu lahko z veseljem že napovemo, delavnice za otroke, skupaj z Dejanom Kraljem in Anjo Polh smo na zid stiškega igrišča narisali največjo pobarvanko v kraju, pa kavarniški večer jazz glasbe in karaoke. Želimo si, da bi v aktivnosti vključili vse generacije in tudi tistim, ki ne hodijo več v šolo, omogočili obisk kakšne delavnice, da ne pozabimo, da zabavne in koristne dejavnosti niso le za najmlajše - oblikovanju unikatnih skodelic za kavo bodo med drugim sledile še kulinarična, mizarska in šiviljska delavnica. Spomine bi lahko obujali še kar lep čas, vendar je prav, da počasi pogledamo novemu jamskemu letu naproti in nanizamo kratek seznam prihajajočih dogodkov. Naš program v prihajajočih mesecih bo zelo pester: 12.5. Kuhar na terasi: Jure Skok, predstavitev lokalnega kuharskega mojstra in uživanje v raznolikih jedeh 23. 5. - 27. 5. KULTURJAMA III, 23.5. Delavnica izdelave gurmanskih pralin: kreativna in varna uporaba eteričnih olj v sladicah, ročna izdelava pralin 24.5.Turnir v nogometu 25.5. Koncert 26.5. Delavnica za otroke 26.5. Jamaoke, večer karaok 27.5. Bolšji sejem na stiškem igrišču 7.7. Delavnica: zdravi poletni razvrat, izdelava eko veganskega sladoleda z eteričnimi okusi 23.8. Delavnica: priprava na jesen, celostno utrjevanje imunskega sistema, izdelava roll on-a v podporo imunskemu sistemu in za boleče grlo Za organizacijo skrbita idejna vodja in ustanovitelja Tatjana Tomšič in Samo Kadirič s pomočjo Nine Naša pot na GEOSS Lepi, topli dnevi pred prvim majem so bili kakor naročeni za popotovanje po prelepi, v pomladnem soncu vzbrsteli naravi. Tudi letos smo se odpravili na dokaj zahtevno, 29 km dolgo pot od Dobrave do Geometričnega središča Slovenije »GEOSS«, ki se nahaja na Spodnji Slivni v bližini Vač v litijski občini. Dokaj pestra starostna struktura seveda ni obetala kakšnih časovnih rekordov, temveč zanimiva pomenkovanja med potjo. Kot rečeno smo pot začeli na Dobravi nad Stično in jo mahnili čez Goričico in Obolno v Gozd Reka, od tam pa čez hrib Ščit proti Štangar-skim Poljanam. Na Ščitu se seveda ustavimo pri lovski koči, da se malo odžejamo in na novo zategnemo vezalke na pohodnih čevljih. V Štan-garskih Poljanah prečimo reko Reko in nadaljujemo svojo pot navkreber v vas Dragovšček, kjer je izredno lepo urejen kmečki turizem Blaj in se seveda kot običajno tu tudi ustavimo. Prijazni gospodar Vinko nas postreže s svojimi domačimi dobrotami, da bi človek kar ostal, toda naš cilj je še daleč in je treba naprej. Vzpnemo se na Kamplov hrib, mimo lepo urejenih kmetij in vikendov ter čebelnjakov, pa mimo Mahlina, vseskozi po gozdu proti Golišam. Tam se za malo okrepčila ustavimo na balinišču, kjer fantje pripravljajo prostor za kresovanje in litijsko prvomajsko proslavo. Pot nadaljujemo proti Kresniške-mu Vrhu, kjer se nam pridružita še naša dva najmlajša pohodnika, Mark in Ian. Ob tem smo dobili še vsak svoj sladoled, da smo malo pozabili na že kar utrujene noge. Ob nadaljevanju poti proti Kresnicam pa se nam vseskozi odpira prelep pogled, seveda najprej na naš cilj Zadovoljni zmagovalci na cilju! v bližini Vač in pa okoliške hribe na drugi strani Save. Kot na dlani je Sv. Miklavž pa Zasavska sveta gora in Čemšeniška planina in še malo bolj vzhodno mogočni Kum, pod nami pa vasi Senožeti, Kresnice in Hotič, v ozadju pa prelepa kulisa Kamniških Alp. Mladi v ospredju nam diktirajo tempo in kar hitro smo po raznih rekreacijskih bližnjicah v Kresnicah. Malo smo bili razočarani, ko nam je kresniški župnik g. Božidar, sicer naš znanec, poslal sporočilo, da ga ni doma, saj je šel ravno te dni s svojimi župljani na romanje v Lurd. Usedli smo se na njegovo poletno uto in se dogovorili o nadaljevanju poti. Iz nahrbtnikov pospravimo še zadnje zaloge okrepčil in nadaljujemo pot še do bifeja, kjer si pred zadnjim vzponom privoščimo še Cockto, nakar nadaljujemo pot skozi železniški podhod in na most čez Savo. Tam začnemo z najzahtevnejšim vzponom, kjer je uhoje-na stezica cikcak speljana neposredno na strm hrib, kjer mladi spet diktirajo tempo. Na vrhu vzpona pridemo do kmetije Planjava, kjer pogrešamo starejšega gospoda, ki Hauptman in Janže Dolinšek, ki skrbita za umetniško in kreativno noto idej. Še ena novost je prenovljena letalska soba, v katero ste toplo vabljeni vsi, ki bi si želeli posebno mirnega kotička za delo, branje ali zgolj posedanje, obeta pa se nam tudi sprememba namembnosti biljardnice. Stična bo dobila nekaj čisto novega ... Vam povemo kaj kmalu! Predlagamo, da spremljate našo Facebook stran, na kateri objavljamo vse novičke, dogodke in ostale pomembne zadeve, še najbolj pa bomo veseli, če nas pridete kar obiskat. Ne pozabimo, da je Užitkarni-ca Jama v prvi vrsti še vedno lokal, ki v prijetnem ambientu kuha dobro kavo, svojo ponudbo nadgrajuje in širi, predvsem pa se iz dneva v dan uči in dela s srcem. Ker imamo Stično radi in vemo, da je prav, da ji vračamo, kar je ona dala nam. Naš moto je lokalno sodelovanje, odprti smo za predloge in ideje mladih lokalnih ustvarjalcev. Tatjana Tomšič Drsanje na Eco ledu 365 dni na leto Na Mestnem kopališču Višnja Gora smo poskrbeli za novo obliko razvedrila za otroke, mlade in tiste večno mlade po duši. Postavili smo namreč drsališče iz umetne mase, ki omogoča drsanje z običajnimi drsalkami vse dni v letu. In ne skrbite, če ste drsalke pozabili doma. Za izposojo drsalk je poskrbljeno, za otroke pa je zaradi varnosti na drsališču obvezna uporaba kolesarske čelade. Za organizirane skupine, šole in otroke, ki bodo preživljali počitnice na našem kopališču, smo pripravili zanimive igre na ledu, kot so hokej, poligon za oviratlon, štafeta in druge različne igre na drsalkah. Vas je zamikalo drsanje tudi v drugih, ne le v najhladnejšem letnem času? Pridite, zagotavljamo, da vam ne bo žal. Za ohladitev je celo leto poskrbljeno v naši kavarni, v poletnih mesecih pa si boste za odlično počutje lahko privoščili tudi plavanje v našem bazenu. Kristina Zadel nas je prejšnja leta prijazno sprejel. Pot nadaljujemo skozi kamnolom v vasi Zapodje, kjer nas malo omoči blagodejna plohica in naprej po gozdu do naše bukve, kjer se vsako leto registriramo. Od tu pa le še lahek vzpon po makadamski cesti in smo pri obeležju GEOSS, našem cilju. Sredi z zastavami okrašenega prostora stoji obeležje, ki označuje težišče Slovenije, okrog pa so postavljene še razne skulpture. Pred nekaj leti so dodali še repliko knežjega kamna iz Gosposvetskega polja. Preko leta pa se tu odvijajo različne proslave in slovesnosti, v bližini pa je tudi poznan in zelo obiskan adrenalinski park. Na cilju smo bili seveda veseli in zadovoljni, da nam je uspelo. Ob obeležju naredimo še nekaj skupinskih slik, za tem pa v avtomobile, ki so nas tam čakali in na pojedino. Ob tem gre velika pohvala in čestitka našim najmlajšim pohodnikom, Timu, Marku in Ianu, ki tudi na koncu niso kazali kakšne posebne utrujenosti. Lojze Podobnik Pomladanska Viridina pot Na velikonočni ponedeljek, 2. aprila smo se dobili v Mekinjah, kjer je bilo ob lepem vremenu prijavljenih nekaj manj kot 200 pohodnikov. Nekaj pohodnikov se je pridružilo še kasneje pri prečkanju posameznih vasi. Trasa pohoda je potekala iz Mekinj v Metnaj in nato spust do Sti-škega potoka ter vzpon do vasi Poljane. Pot se je nato vzpenjala do vrha hriba Obolno (776 m, najvišji vrh občine Ivančna Gorica) in nato nadaljevala do kmečkega turizma na Obolnem. Nadaljevali smo do Osredka, Planine in Debeč (do Belentina), nato pa je sledil najtežji vzpon do cerkve na Pristavi, kjer je ob 12. uri sledila simbolična maša. Zaključek je bil na izletniškem turizmu na Pristavi, kjer je bila tudi malica. Sledil je spust do Dobrave in do začetne točke v Mekinjah. Pohodnike je spremljalo čudovito pomladansko vreme. Za KS Metnaj Tone Grčman A Sobrače ^Šentvi m maj 2018 številka 4 Krajevne skupnosti 17 Nekoč skrito, danes na ogled Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje ima v svojem programu tudi dve strokovni ekskurziji. Tako smo se v mesecu aprilu odpravili na Kočevsko. Naš cilj je bil tokrat ogled do nedavno še zaprtega vojaškega območja Škrilj. Kot je znano, sta bili v preteklosti na Kočevskem, natančneje v okolici Kočevske Reke dve t. i. zaprti območji, in sicer Gotenica za potrebe takratnega slovenskega političnega vodstva in Škrilj za vojaške potrebe. Na poti v Kočevsko Reko, kjer je izhodišče za organizirani ogled nekoč zelo varovanega in skrivnega objekta Škrilj, smo se najprej ustavili v Kočevju. Obiskali smo tamkajšnji Pokrajinski muzej ter si najprej ogledali kratek film o lepotah in znamenitostih Kočevske. Nato pa smo si ogledali še stalno zbirko o Kočevarjih in njihovi usodi ter razstavljena umetniška dela v likovni galeriji. Seveda smo si ogledali tudi osrednjo dvorano Šeškovega doma z znamenitim napisom: «Narod si bo pisal sodbo sam«. Pot nas je nato vodila do Kočevske Reke, kjer smo se razdelili v dve skupini in od koder so nas odpeljali do podzemnega objekta Škrilj. Objekt je sicer dostopen za organi- 20. KOLESARSKI MARATON TREH OBČIN Ogled muzejske zbirke zirane oglede ter relativno dobro vzdrževan, vendar je še vedno v nekem smislu tajen. Saj so že pred vstopom na območje objekta table, ki prepovedujejo fotografiranje. Pa tudi pred vstopom smo morali fotografske aparate pustiti v zato namenjenih omaricah. Podzemni objekt je impozanten ter preseneča s svojo mogočnostjo ter samozadostnostjo, ki bi omogočala posadki neodvisno bivanje in opravljanje nalog. Ob ogledu obiskovalec najprej pomisli, koliko dela in truda pa tudi materiala in strokovnega znanja je bilo potrebnega za izgradnjo takšnega objekta. Nehote pa se postavi tudi vprašanje: Ali je bilo vse to potrebno? Po končanem ogledu smo se vrnili na izhodiščno točko v Kočevski Reki ter si ogledali nekatere njene znamenitosti, kot so najdebelejši oreh s premerom 14 metrov, bližnje jezero ter novo cerkev. Dobili smo občutek, da se razvoj in z njim življenje vrača tudi v ta del nekoč zaprte in očem skrite Slovenije. Na poti domov smo se ustavili še na kosilu v enem izmed gostišč ter se prijetno utrujeni vrnili v Grosuplje. Franci Zorko Društvo diabetikov Ivančna Gorica vabi Bolniki s sladkorno boleznijo in ostali zainteresirani krajani za obvladovanje te vse bolj pogoste bolezni smo združeni v Društvo Diabetikov Ivančna Gorica. V sodelovanju s specializirano gospodarsko družbo Zaloker & Zaloker iz Ljubljane smo pripravili posebno akcijo za naše občane. V mesecu maju bomo izvedli BREZPLAČNO osnovno poučevanje o sladkorni bolezni, hkrati pa se bodo udeleženci naučili in praktično izvedli pravilno merjenje sladkorja v krvi. Akcija bo potekala po tukaj objavljenem razporedu. V tem času bo možnost včlanitve v naše društvo, ki s svojo dejavnostjo po sprejetem programu izdatno pomaga vsakemu zainteresiranemu občanu, da lahko lažje in boljše obvlada težave s sladkorjem v krvi. Članom bomo zagotavljali redno prejemanje strokovne literature (revija Diabetes). Srečanje je že potekalo 4. maja v Šentvidu. Ivančna Gorica (kulturni dom): ČETRTEK, 10. maj, ob 8.00 in ob 16.30 Zagradec (kulturni dom): TOREK, 29. maj, ob 9.30 Muljava (kulturni dom): TOREK, 29. maj, ob 16.30 Stična (kulturni dom): SREDA, 30. maj, ob 16.00 Višnja Gora (mestna hiša): SREDA, 30. maj, ob 8.15 Vabljeni vsi občani, posebno tisti, ki se že počutijo ogrožene a krvi. celo že imajo resnične težave s sladkorjem v Nikolaj Erjavec V A B I L O Turistično društvo Ivančna Gorica in Turistično društvo Suha krajina organizirata že 23. tradicionalno POPOTOVANJE PO RIMSKI CESTI od Ivančne Gorice do Dvora. Z omenjeno zgodovinsko in predvsem družabno prireditvijo želimo predstaviti zgodovinski pomen in naravno lepoto okolja, v katerem živimo. 23. TRADICIONALNO POPOTOVANJE PO RIMSKI CESTI od Ivančne Gorice do Dvora bo v soboto, 9. 6. 2018. s startom ob 9.30, na parkirišču pred NLB v Ivančni Gorici. V primeru slabega vremena kolesarjenje odpade. Udeležba na lastno odgovornost. Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje nedelja, 3. junij 2018, start ob 9. uri na Kolodvorski cesti 20 Maraton treh občin www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si/maraton Grosuplje družinski 15 - 30 km mtb 30 km Grosuplje Ivančna Gorica Dobrepolje 3. junij 2018 Kolesarsko društvo Grosuplje IZBIRA RAZLIČNIH TRAS: • 91 km cestna proga: zelo razgiban teren | vzpon na 600 m visok Korinj, za dobro pripravljene kolesarje; • 78 km cestna proga: zelo razgiban teren| brez vzpona na Korinj; • 56 km cestna proga; • 31 km MTB proga: primerna samo za gorska kolesa | Polževo, Ilova Gora; • družinski maraton: namenjen družinam in manj pripravljenim kolesarjem | na voljo sta trasi 16 in 27 km | del trase je makadam • pohod: za spremljevalce kolesarjev PRIJAVE IN STARTNINA Predprijave |od 10. do 31. maja do 12. ure: • www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si/maraton • picerija Sonček (Kolodvorska ulica 2, Grosuplje) Prijave na dan dogodka | 3. junij od 7:30 dalje: • startno ciljni prostor cestni 56 km, 78 km, 91 km MTB 31 km družinski (odrasli) družinski (otroci do 15 let) pohod PREDPLAČILO 18 € 18 € 10 € 0 € 5 € STARTNINA 20 € 20 € 10 € 0 € 5 € Za skupine 10 ali več udeležencev in za imetnike licence ali članske izkaznice Kolesarske zveze Slovenije se prizna popust 3 € (popusti se ne seštevajo). START IN CILJ 9:00 - cestne proge: 91 km, 78 km, 56 km 9:10 - družinski maraton: 27 km 9:20 - MTB 9:30 - družinski maraton: 16 km Udeležencem maratona s plačano startnino bodo ob progah na voljo okrepčila, potujoče servisne delavnice in ostala spremljevalna vozila -kontrolirali bomo zapestnice. Na križiščih bo poskrbljeno za usmerjanje kolesarjev. Na cilju bo vsak udeleženec ob predložitvi startne številke prejel medaljo in praktično darilo (kakovostno protipotno majico v vrednosti 30 €), deležen bo malice, žrebanja praktičnih nagrad - glavna nagrada še ni določena. Posebnih priznanj bodo deležni najstarejši in najmlajši udeleženci in najštevilčnejša skupina. Posebej bomo nagradili najboljše kolesarje in kolesarke vzpona na Korinj. Upoštevali bomo Strava odsek 'Mali Korinj Climb'. Več si lahko preberete na spletni strani. Maraton bo potekal v normalno odvijajočem prometu ob upoštevanju ce-stno-prometnih predpisov, navodil in opozoril organizatorja. Udeleženci vozijo na lastno odgovornost. Nekateri spusti so strmi, zato je treba hitrost vožnje prilagajati razmeram na cesti. Posebna pozornost je potrebna pri vključevanju na prednostne ceste. Otroci do 15. leta starosti smejo voziti samo v spremstvu odrasle osebe, ekipe šol pa v spremstvu učiteljev ali staršev. Za vse udeležence je obvezna uporaba zaščitne čelade. Organizator ne prevzema odgovornosti za škodo, ki bi jo udeleženci povzročili sebi ali drugim. Na internetni strani bodo sproti objavljene vse informacije v zvezi z maratonom, dodatne pa so na voljo na tel. 031-206-745 po 16. uri. Vljudno vabljeni! Kolesarsko društvo Grosuplje in Občina Grosuplje 18 Krajevne skupnosti maj 2018 številka 4 IlitttMi Mladi in kmetijstvo Društvo podeželske mladine Kalček je letos doseglo ponovno zmago na kvizu »Mladi in kmetijstvo«, ki so ga letos tudi organizirali s pomočjo Zveze slovenske podeželske mladine in Kmetijske gospodarske zbornice Slovenije. Tekmovanje je potekalo v soboto, 31. marca, tekmovalci pa so se v gasilskem domu Vrh pri Višnji Gori pomerili v znanju o kravah molznicah, čebelah in o metodologiji FADN (vodenje računskih storitev kmetijskih gospodarstev). Pisnemu delu je sledil ustni, ki je od udeleženih zahteval znanje in tudi hitrost ter zbranost. Tretje mesto je pripadlo DPM LIŠ, drugo DPM Velike Lašče, zmago pa so si že drugo leto zapored prisvojili člani Društva podeželske mladine Kalček, ki so se 21. aprila udeležili še državnega kviza pod okriljem DPM Mirna Peč. Ekipa, predstavljena s strani Ksenje Kastelic, Dejana Sadarja in Nike Struna je s svojim izjemnim znanjem dosegla 7. mesto. Novi državni prvaki pa so postali DPM Spodnja Savinjska dolina. Za pomoč pri organizaciji in izvedbi tekmovanja se zahvaljujemo KZ Stična, občini Ivančna Gorica in občini Grosuplje za sredstva, posebno hvalo pa si zasluži tudi PGD Vrh pri Višnji Gori. Nika Struna Gasilci so počastili svojega zavetnika svetega Florijana Sveti Florjan je priljubljen svetnik in priprošnjik za varstvo pred ognjem in drugimi nesrečami. Njegov god praznujemo 4. maja, še posebej pa se mu priporočajo zlasti gasilci, ki so se tudi letos v naši občini udeležili t. i. Flor-janovih maš. Florjanova maša za gasilska društva iz sektorja Šentvid je tudi letos potekala v Velikih Češnjicah, kjer v cerkvi svete Ane stoji tudi stranski oltar svetega Florjana. Slovesnost, pri kateri so sodelovali člani in članice gasilskih društev iz Šentvida pri Stični, Doba, Radohove vasi, Temenice in Sobrače, se je začela s slovesno povorko skozi vas, s kipom in bandero svetega Florjana. Pri maši, ki jo je na prostem vodil župnik Izidor Grošelj, so se gasilci zahvalili za uspešno delo v minulem letu in se priporočili za varstvo in srečno delo tudi v prihodnosti. Sodelovali so člani Moškega pevskega zbora Prijatelji in že tradicionalno, godba iz Vodic. Matej Šteh, foto: Boštjan Perklič Podjetniški kotiček z Območno obrtno - podjetniško zbornico Grosuplje PRIHAJAJOČI DOGODKI na OOZ Grosuplje, več informacij in prijave na www.ooz-grosuplje.si: • Usposabljanje iz »Varstva pri delu«, sreda, 30. 5. 2018, ob 15.00, v Domu obrtnikov. • Delavnica »UREDBA O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV (GDPR) S PRAKTIČNIMI PRIMERI«, torek, 12. 6. 2018, ob 10.00, v Domu obrtnikov. Ta zelo aktualna delavnica (uredba stopi v veljavo 25. 5. 2018!) je namenjena obrtnikom in podjetnikom, ki v okviru svojega delovanja zbirajo in obdelujejo osebne podatke svojih zaposlenih ali svojih strank. Prijavnice najdete na naši spletni strani, preverite možnost subvencionirane udeležbe. Člani OOZ Grosuplje smo se predstavili na Vseslovenskem sejmu v Šentvidu pri Stični, 20. - 21. 4. 2018, nekateri samostojno, nekateri pa v sklopu skupnega razstavnega prostora OOZ Grosuplje. Sejem je spremljalo čudovito vreme, ogromno obiskovalcev in bogat družabni program z obilo glasbe in dobre volje. Vstavite fotografijo: Vseslovenski sejem, Stanko Mlakar s. p. CENTER DRUŽINSKEGA PODJETNIŠTVA. Razmišljate o prenosu podjetja na naslednika, morda o prodaji podjetja? OZS je prva v Sloveniji ustanovila Center družinskega podjetništva, ki se bo prvenstveno ukvarjal s prenosom podjetja na naslednika. Obrnite se na katerega izmed naših številnih svetovalcev, več na www. druzinskopodjetnistvo.si Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01-786 51 30, www.ooz-grosuplje.si, kjer smo Vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave. Vabljeni! Janez Bajt, univ. dipl. oec. sekretar OOZ Grosuplje ¿D IVANČNA GORIL" DAN ODPRTIH VRAT Zdravstvenega doma Ivančna Gorica v PETEK, 01. 06.2018, od 9.00 - 17.00 ure, v prostorih zdravstvenega doma BREZPLAČNE MERITVE - krvnega sladkorja, hemograma - krvnega tlaka - spirometrije - gleženjskega indeksa - EKG -ja (elektorkardiograma) - telesne teže z analizo telesne sestave PREDSTAVITEV PREVENTIVNIH POGRAMOV: predstavitev nacionalnih preventivnih programov: Dora, Zora Svit zobna preventiva predstavitev preventivnih programov Centra za krepitev zdravja (predstavitev sladkorja in maščob v hrani) predstavitev TPO z uporabo avtomatskega defibrilatorja ob 9.30, 12.00, 15.00 uri prikaz samopregledovanja dojk na modelu (predstavniki Europa Donna) delavnice: o Tehnike sproščanja ob 10.00, 13.00 in 16.00 o Prehrana ob povišanem krvnem tlaku ob 10.30, 13.30 in 16.30 o Prehrana ob povišanih maščobah v krvi ob 11.00, 14.00 in 17.00 predstavitev pravilnega rokovanja z dojenčkom (»handling«) ob 11.00, 14.00 in 16.00 »Ali so vaše roke č iste?« animacijski program za otroke voden ogled za otroke po diagnostičnem laboratoriju voden ogled po zdravstvenem domu in ogled dejavnosti, ki se opravljajo strokovno vodena telesna aktivnost v naravi (pravilna uporaba fitness naprav v naravi) ob 10.00, 12.00, 14.00 in 16.00; Naš cilj: Zdravi občani in občanke. Stopimo skupaj. Naredimo korak na poti k zdravju! Veselimo se srečanja z vami in prisrčno dobrodošli. »Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada«. 0 rerbikasujveniia MNi^mTVfi ZA ZDRAu jE Zdravstveni dom Ivančna Gorica, v sodelovanju z učenci Podružnične šole Zagradec, organizira SVIT-ov dogodek v PONEDELJEK, 28. 05.2018, ob 17.00, v Podružnični šoli Zagradec Od 14. ure dalje, si boste na Podružnični šoli Zagradec lahko ogledali: - likovno razstavo, ki so jo pripravili učenci Podružnične šole Zagradec, na temo Zdrav življenjski slog, saj želimo občane in občanke čim bolj ozavestiti, kako zelo je pomembna odzivnost na presejalni program SVIT (program za preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka na debelem Črevesju in danki) in - razstavo modela črevesja: v ta namen bomo imeli razstavljen model črevesja, skozi katerega se boste lahko sprehodili in si ogledali različna bolezenska stanja, ki se lahko pojavijo na črevesju Ob 17. uri bo zaključna prireditev v avli podružnične šole Zagradec s pestrim programom: - nastop učencev PS Zagradec - nastop narodno zabavnega ansambla Divja kri - pevci in godci ljudskih pesmi Studenček - ambasadorka program SVIT, gospa Marija Hrvatin Naš cilj: Zdravi občani in občanke. Stopimo skupaj. Naredimo korak na poti k zdravju! Velikost: 305,30 m2 Velikost zemljišča: 489 m2 Leto izgradnje: 2012 Cena: 255.000 € RF/MAX PRODAMO novo samostojno hišo Pokličite v Mekinjah nad Stično - Ivančna Gorica 031 726 777 Nepremičninska družba d.o.o., Stihova 16, 1000 Ljubljana www.re-max.si > A Sobrače ^Šentvi m maj 2018 številka 4 Krajevne skupnosti 19 » Mama, ti si tihi vir življenja ... « Marec je mesec, ko se prebuja narava, sreče, dan poezije, dan žena, materinski namenili največ pozornosti. V soboto, 24. marca, so bila vrata stare šole v Hrastovem Dolu odprta mamam in pa tudi tistim ženskam, ki bodo to še postale. Večer so obogatili moški pevski zbor Prijatelji pod vodstvom zborovodje Roberta Markoviča, otroška skupina z mentorico Anjo Čebular, Eva na citrah, članice kulturno-športnega društva Dob in harmonikarji iz Hrastovega Dola, na koncu pa je bila za vse udeležence pripravljena pogostitev. Program sem povezovala Tjaša Zajc. Poleg tega sem za to priložnost napisala pesem za mame Rada te imam. Tjaša Zajc pride pomlad in ima veliko lepih dni; dan dan. In temu smo v Krajevni skupnosti Dob RADA TE IMAM Ne obstaja darilo, ki pomeni več kot sreča, ne obstaja darilo, ki se kot prijateljstvo z dneva v dan veča. Ne obstaja darilo, ki namesto nas govori, ne more opisati besede, ki jo poznava le jaz in ti. Ta beseda pomeni občutek, ta beseda opisuje lep trenutek. Ta beseda se rima na znam, ima tri besede- RADA TE IMAM! Podelitev priznanj krvodajalcem jubilantom iz KORK Stična V petek, 13. 4. 2018, je bilo pet krvodajalcev jubilantov iz Krajevne skupnosti Stična povabljenih v bar Jama v Stični na podelitev priznanj za okroglo število darovanj krvi. Podelitve sta se udeležila Silvo Žlajpah in Gregor Gorišek, drugi so se opravičili. Krvodajalcem se je zahvalil za plemenito poslanstvo predsednik RKS - Območnega združenja Grosuplje Franc Horvat. Podelitvi je sledila skromna pogostitev in krajše prijetno druženje. Za KORK Stična Mija Kuplenk 4. vztrajnostna dirka TOMOS avtomatikov do 50 ccm za Veliko nagrado PAN JAN d. o. o Spomini na lansko dirko so še dokaj živi, vendar je leto okoli in MK Fire Group je v sodelovanju z glavnim sponzorjem PAN JAN d. o. o. spet organiziral dirko. Tudi letos je bila trasa tako za »cestake« kot za mo-tokrosiste, saj je potekala po asfaltu in makadamu. Na njej je 22 ekip preizkušalo svoje šoferske sposobnosti in vzdržljivost svojih motorjev. Te so bile razdeljene na štiri ekipe v razredu original avtomatik in osemnajst v razredu open, kjer so dovoljene nekatere izboljšave motorjev. V pogovoru z njimi se je dalo videti, da so strastni ljubitelji motociklizma in Tomos motorjev, saj so v pripravo svojih jeklenih konjičkov vložili veliko časa in truda. Kljub tekmovalnosti pa je bilo čutiti, da so se med ekipami že stkale prijateljske vezi, saj so tudi pred in med tekmo včasih pomagali nasprotni ekipi. Tudi ob progi je bilo pestro, saj se je nabralo veliko navijačev, ki so glasno spodbujali svoje favorite. Seveda smo poskrbeli, da zaradi glasnega navijanja grla niso bila suha in želodci prazni. Po dirki smo se tako navijači, tekmovalci in člani kluba MK Fire Group družili še kar nekaj časa in bili vsi istega mnenja, da se mogoče vidimo že v jeseni. Prve tri ekipe v razredu original avtomatiki so: 1. POTONKE (David Repnik, Gašper Per, Luka Hribar) 2. PRINC PUB (Gašper Polajžer, Rožle Pajk, Žan Resnik) 3. TOMOS BROTHERS (Boštjan Štupar, Miha Koren, Rok Pavlin) V razredu open pa so bili najboljši: 1. MAKULA TEAM (Gašper Mahkota, Miha Mahkota, Simon Kvas) 2. SULIČARJI (Matjaž Pavlič, Simon Pavlič, Marko Kokotec) 3. AMP RAICING (Andrej Mlakar, Anže Mlakar, Simon Vode) Zahvaljujemo se generalnemu sponzorju podjetju Pan Jan d. o. o. in vsem, ki so pomagali organizirati dogodek predvsem pa Občina Ivančna Gorica s sloganom Prijetno domače, Vulkanizerstvo Nosan, Zupančič mizarstvo, Mesarija Maver, AMD Šentvid, Najcom, PGD Ivančna Gorica, Casem d. o. o., Prince Pub, Erdu inštalacije, Robles, Simon Retar, Simon Kavšek s. p., Albomay d. o. o. Zvonko Zupančič RAZPIS ZA VODITELJE IN PEDAGOŠKEGA VODJO NA ZDRAVSTVENEM LETOVANJU IN KOLONIJI OTROK NA DEBELEM RTIČU 2018 Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Grosuplje organizira na Debelem Rtiču devetdnevno zdravstveno letovanje otrok od 30. 6. do 9. 7. 2018 in sedemdnevno zdravstveno letovanje ter kolonijo od 30. 6. do 7. 7. 2018. K sodelovanju vabimo prostovoljce/ke za vodenje skupin otrok in mladostnikov starih od 5 do 19 let. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - starost najmanj 20 let, - študentje in diplomanti pedagoške, zdravstvene ali druge ustrezne smeri, - izkušnje pri delu z otroki, - znanje osnovnih plavalnih veščin. Pisne prijave zbiramo do 5. 6. 2018 na naslov: RKS - Območno združenje Grosuplje, Taborska cesta 6, 1290 Grosuplje, e-pošta: grosuplje.ozrk@ ozrks.si, dodatne informacije pa na tel. št. 01 781 16 30 ali 051 380 351. Franc Horvat, predsednik RKS - OZ Grosuplje RDEČI KRIZ SLOVENIJE OBMOČNO ZDRUŽENJE GROSUPLJE Taborska cesta 6, 1290 Grosuplje Tel. 01 781 16 30, fax 01 781 16 31, GSM 051 380 351 e-pošta: grosuplje.ozrk@ozrks.si spletna stran: www.grosuplje.ozrk.si Zdravstveno letovanje otrok in kolonija v letu 2018 9-dnevno: 30. 6. do 9. 7. 2018 7-dnevno: 30. 6. do 7. 7. 2018 Prijavnice lahko dobite v tajništvu šole ali na spletu. Za zdravstveno letovanje mora otroka predhodno pregledati njegov izbrani zdravnik in izpolniti predpisani obrazec na hrbtni strani. Obojestransko izpolnjen obrazec vrnite v našo pisarno čim prej oziroma do 22. 5. 2018. Prispevek staršev za zdravstveno letovanje za 7 dni je 53,20 €, za 9 dni 68,40 €. Kolonija je namenjena zdravim otrokom s slabšim socialnim statusom. Zdravniškega izvida ne potrebujete. Izpolnjeni prijavnici priložite kopijo odločbe CSD za denarno pomoč ali za otroški dodatek in opišite socialno materialni položaj družine. Prispevek za 7-dnevno kolonijo znaša 80,00 €, znesek pa bomo s pomočjo donatorjev znižali na osnovi utemeljene prošnje. Pri višjih dohodkih družine bo cena 150,00 €, prednost pa bodo imeli otroci iz družin z nižjimi dohodki. Če ne gre za zdravstveno indikacijo ali za socialno šibko družino lahko otroka prijavite na samoplačniško letovanje. Cena za 7 dni je 301,00 €, za 9 dni pa 387,00 €. Otrokom, ki jim bo letovanje odobreno, bomo v juniju poslali na dom položnico z ostalimi navodili, prispevek pa bo treba plačati do 18. 6. 2018. MK FIRE GROUP IVANČNA GORICA Vabi na 19. moto zbor »19th daYs of fire« STRELSKA K O t A IV A N ČN A GO R Í C A 19* MAJ 201Ó ROCK SKUPI«! : midnight lightning lumberjack OB 15. LHil PANORAMSKA VOÍNJÁ ODLIÉNA HRANA IN HLADNA FIJALA ČREE CAMPING STRIÍ A PTE A SE W'ttrt.HOTÜKl.UE-HIfiEülíQljP.Si INfOS MQTOliLUÜ- flIÍÍLÜ HOUr.S] 20 Šolstvo maj 2018 Noč knjige na PS Višnja Gora Letos smo na OŠ Stična ponovno organizirali večerne delavnice v okviru Noči knjige. V petek, 20. 4. 2018, so se učenci od 6. do 9. razreda matične šole, PŠ Zagradec in PŠ Višnja Gora ob 19.00 zbrali na PŠ Višnja Gora. Uredili so si ležišča, pojedli dobro večerjo in se podali na pot mistične noči. Nekateri so potovali sami s knjigo v roki, drugi so mistiko doživljali ob prijetnem vzdušju sveč in glasbe, hkrati so se s poslušanjem branja zgodb in pesmi predajali svojim notranjim svetovom. Zadnja delavnica je imela posebnega gosta, višnjegorskega ilustratorja in striperja Gabrijela Vrhovca. Učencem je predstavil vrste stripov, povedal nekaj o svojem ustvarjanju ter jim podal praktične nasvete za izdelavo stripa. Učenci so se zatem preizkusili v ustvarjanju le-teh. Po 23. uri je nekatere učence premamilo spanje, drugi pa so vztrajali pri branju še dolgo v noč. Zjutraj so se po zajtrku poslovili od prijateljev, šole v Višnji Gori ter s knjigo v roki odhiteli novim dogodivščinam naproti. Vtisi učencev: Zelo zanimivo. Umirjena glasba in številka 4 Ambrn* OTttmii svečke so naredile prijetno vzdušje. Sproščujoče in nekaj novega. Predvsem vživljanje v literarne junake. (Zala, Pia, Matic, PŠ Višnja Gora) Večerja - pica je bila zelo dobra. Všeč mi je nastanitev, lepe učilnice. Všeč so mi nova poznanstva. (Ula, Brina, Jana, matična šola) Rada berem realistične knjige. Na Noč knjige sem se prijavila, da bi brala skupaj s prijateljicami. (Deva, PŠ Zagradec) Tudi sam rad ustvarjam stripe in berem, predvsem med odmori, ker me to zelo sprošča. (Lenart, matična šola) Na Noč knjige sem se prijavil, ker rad berem. Branje je skrivnost življenja; če ne znaš brati, veliko zamujaš. (Matija, matična šola) Prišla sem zaradi druženja, ker rada rišem in berem fantastične knjige. (Naomi, PŠ Višnja Gora) Delavnica izdelovanja stripov je bila pravljična, kar za narisati. Prijatelje in knjige potrebuje vsak človek. (Kaja, PŠ Višnja Gora) Petra Rus Mušič, prof. Projekt Pasavcek na OS Stična V 1. in 2. razredu matične šole OS Stična smo tudi letos sodelovali v projektu Pasavček, ki ga koordinira Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Sektor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Osnovni namen tega projekta je spodbujanje pravilne in redne uporabe otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov med vožnjo otrok in odraslih. V ta namen smo na šoli izvajali različne dejavnosti. Že prvi šolski dan je starše prvošolčkov glede varnosti v prometu nagovoril policist. Skupaj s policisti smo se učili pravilnega in varnega prečkanja cestišča, učenci so spremljali pripetost z varnostnim pasom v avtomobilu na poti v šolo in domov ter opažanja beležili v preglednici. Pasavček je učence spremljal tudi pri vseh učnih predmetih, spoznavali in izdelovali smo prometne znake, sestavljali izmišljene zgodbe, se naučili ples in pesmi o prometu, pri likovni ume- tnosti pa izdelovali prave pasavčke. OŠ Stična se je z različnimi aktivnostmi pridružila tudi preventivni nacionalni akciji Varnostni pas, ki je opominjala, da nam en KLIK!, ki ga zaslišimo, ko se pripnemo z varnostnim pasom, lahko reši življenje v primeru prometne nesreče. V torek, 10. 4. 2018, smo na matični šoli izvedli tudi srečanje s starši in policistom, g. Igorjem Mahni-čem, ki nas je ponovno opozoril na nevarnosti v prometu in varne SREDNJEŠOLSKI ŠPORT Neža Novak in Nejc Bavdek dvakratna šolska državna prvaka v plesu NEŽA NOVAK in NEJC BAVDEK, dijaka 3. b oddelka Srednje šole Josipa Jurčiča sta 11. aprila 2018 postala nova dvakratna državna prvaka v latinskoameriških in standardnih plesih na šolskem plesnem festivalu in hkrati tudi naj šolski plesni par Slovenije. Državno prvenstvo je potekalo v dvorani plesnega društva Kazina v Ljubljani. Par je pripravila in na tekmovanju vodila profesorica Marija Majzelj Oven. Simon Bregar udeležbe v njem. V skupnem delu so se učenci predstavili s plesnimi in glasbenimi točkami, nato pa so sledile delavnice po razredih, na katerih so si učenci skupaj s starši izdelali praktičen izdelek, ki jih bo opominjal na dosledno pripenjanje v vozilih. Prijetno druženje je hitro minilo, vsi pa naj vemo, kaj je red: »Red je vedno pas pripet!« Jasmina Selko Med dvajsetimi ■ ■ ■ ■ "V m m m ■■ ■ najboljšimi avtorji spisov na natečaju Roševi dnevi V marcu 2018 sem se kot učenka 9. razreda PŠ Višnja Gora udeležila 31. srečanja Roševih nagrajencev, ki je potekalo v Celju, in sicer na OŠ Frana Roša. Pod mentorstvom učiteljice Petre Rus Mušič sem bila med mnogimi osnovnošolci izbrana v krog dvajsetih najboljših avtorjev tega natečaja. V spisu Vsak človek je unikat sem razglabljala o splošnih človeških temah. V zaključku spisa sem zapisala: »Bilo bi lepo, da bi si drug drugemu izkazali spoštovanje in za vsako lepo besedo, dejanje, znanje ... rekli HVALA.« Ob 10. uri smo se zbrali vsi izbranci, večina s svojimi mentorji in ravnatelji. Najprej sem se udeležila delavnice V svoji koži. Pogovarjali smo se o tem, kako bi se lahko postavili v kožo neke osebe, ki jo poznamo, o odnosu drug do drugega in o inspiracijah pri pisanju zgodb, spisov. Tako kot se za literarni natečaj spodobi, smo tudi napisali spis o svojem položaju v neki situaciji. Pogovarjali smo se o problemih današnje civilizacije, o rasizmu, strpnosti, tudi o bolj političnih temah, kot so begunci in bolezni, ki jih največkrat prezremo ali pa smo nestrpni do osebe s to boleznijo. Govorili smo o vsakdanjem primeru »pri frizerju«, ki se lahko zgodi vsakemu izmed nas. Po kosilu smo si ogledali še Roševo hišo. Prijazna gospa nam je pripovedovala o njegovem življenju ter zrecitirala njegovo pesem. Preselili smo se v celjsko knjižnico, kjer so podelili priznanja za najboljše knjižno delo, najboljši spis ter najboljšo pesem 31. Roševega natečaja. Patricija Germ, 9. razred, PŠ Višnja Gora, mentorica Petra Rus Mušič, prof. Prenovljena šola v Ambrusu Pomlad je v zelenih čeveljčkih prišla iz palače letnih časov, zaplesala je in po deželi raztrosila cvetoče rastline. Z lepim vremenom je bila radodarna tudi v četrtek, 19. 4. 2018, ko je bila na šolskem igrišču podružnične šole Ambrus slavnostna prireditev ob otvoritvi prenovljene šole. Prireditev so oblikovali vsi učenci in učiteljice PŠ Ambrus. Na prireditvi smo pozdravili ravnatelja OŠ Stična, g. Marjana Potokarja, g. župana Dušana Strnada, g. podžupana Tomaža Smoleta, energijskega ma-nagerja, g. Simona Muhiča, predsednike izvajalskih podjetij, predsednika naše KS, g. Staneta Tekavčiča, učitelje OŠ Stična, starše in ostale obiskovalce. Šolsko leto 2017/18 se je za učence PŠ Ambrus, učiteljice in tudi starše začelo drugače kot običajno. Ker niso bila zaključena dela energetske sanacije šole in ker je bilo treba opraviti še nekaj dodatnih del, ki prej niso bila načrtovana, smo s poukom začeli na PŠ Zagradec, kjer so nas lepo sprejeli. V Zagradcu smo gostovali kar štiri mesece. Novo leto nam je prineslo selitev in tako smo 3. januarja začeli s poukom v naši prenovljeni šoli. Na tem mestu ponovno drži pregovor: Povsod je lepo, a doma je najlepše. V letošnjem, s snegom in mrazom radodarnemu februarju, smo občutili, kako bolj toplo je zdaj v naši šoli in tudi na novih oknih ni bilo mogoče opaziti ledenih rož, kot smo jih lahko videli včasih pred energetsko sanacijo. Dobre volje in s prijetnimi vtisi smo zaokrožili četrtkov dan. Nataša Švener Škrajnar, vodja PŠ Ambrus A Sobrače ^Šentvi m maj 2018 številka 4 Krajevne skupnosti 21 Izjemna in nepozabna izkušnja učenk OŠ Stična - »Efharisto Ciper!« Erasmus+ Zgodba se je začela že lansko jesen, ko je vsaki mami telefoniral gospod učitelj Rajner in nam zaupal, da dekleta pridno sodelujejo v projektu Erasmus + in da jim kot nagrado za njihovo pridno delo ponujajo priložnost, da gredo na Ciper, če se seveda s tem strinjamo. Po hitri telefonski izmenjavi mnenj je bilo jasno, da to priložnost starši podpiramo. Lepo je bilo slišati, da starši denarno ne bomo obremenjeni, ker je projekt del izobraževalne investicije v šolstvih EU in šola prejme sredstva EU za izvedbo projekta. V projekt Erasmus+ so se naše hčere vključile že v lanskem šolskem letu. Učenci so se posvečali spoznavanju uporabe alternativnih virov sončne energije. V novembru so OŠ Stična obiskali učenci partnerskih držav iz Norveške, Cipra, iz Latvije in Španije. Norveški fantje so našim dekletom dali internetne stike do njihovih vrstnic, ki naj bi spomladi odšle na Ciper. Tako so se dekleta spoznavale preko snapchata in komaj čakale srečanja v živo na Cipru. V naslednjih mesecih so učenci delali mozaik za ozadje sončne ure. Cilj projekta je bil izdelava sončnih kolektorjev, s katerimi naj bi ogrevali rastlinjak. Ker so prihajali udeleženci iz držav, ki so v različnih podnebnih pasovih, je bilo zanimivo primerjati, katere sončne celice so najbolj učinkovite v posamezni državi. Teden pred odhodom smo bili starši skupaj z učenkami povabljeni na sestanek k učiteljema, gospe Katji Tomažinčič in gospodu Igorju Raj-nerju. Izkušena popotnika sta nam pojasnila vse informacije o pripravi na potovanje. Dobili smo tudi načrt po dnevih. Smiselno se nam je zdelo, da naj bi se dekleta na Cipru čim več družila z ostalimi udeleženci, ne le ena z drugo, saj je cilj projekta izmenjava izkušenj in spoznavanje novega, drugačnega. Pred odhodom na Ciper so Klavdija, Neža in Vida pripravile predstavitev Slovenije v angleščini in jo še na samem letu ponavljale. Vznemirjene so dočakale soboto, 17. marec 2018, ko smo se izpred železniške postaje v Ivančni Gorici poslovili ter razdelili še zadnje starševske napotke (pazite druga na drugo, upoštevajte navodila učiteljev ...). S kombijem so se odpeljale do Budimpešte. Glede njihove varnosti nismo bili v velikih skrbeh, saj so jih čuvali ravnatelj gospod Marjan Potokar, pomočnica ravnatelja, gospa Mojca Malovrh, učitelja gospa Elizabeta Kadunc Križaj in gospod Igor Rajner. In tako se je začela izvrstna priložnost za spoznavanje geografije, zgodovine in kulture Cipra in hkrati različnosti mladih udeležencev preostalih štirih držav iz projekta. Preizkusile so uporabnost angleščine in svojo iznajdljivost v novih situacijah. Prestale so prvi polet z letalom. Zdaj vedo, da: - je Ciper otok v vzhodnem Sredozemlju, južno od Turčije in jugovzhodno od Grčije, - šteje 855 000 prebivalcev, - je glavno mesto Nikozija, - na Cipru ne govorijo ciprščine, ampak sta uradna jezika grški in turški, - od 1. maja 2004 spada v Evropsko unijo, - ima od 1. januarja 2008 za svojo valuto evro, - je bil do leta 1959 britanska kolonija (avtomobili vozijo po levi), - je razdeljen na severni Ciper (99 % Turkov) in južni Ciper (95 % Grkov), - spada večina prebivalstva Južnega Cipra po veri med grške pravoslavce, - je večina jedi pripravljena na oljčnem olju. Domov so prišle očarane nad vsem, kar so doživele. Mrežo znancev preko računalniških omrežij so razširile. Skrbijo za redne stike s svojimi vrstniki. Okrepile so svojo samozavest s spoznanjem, da so šolska znanja uporabna in koristna. Starši smo za organizacijo in izvedbo te dragocene življenjske izkušnje, ki je bila omogočena našim dekletom, Erasmusu+ in Osnovni šoli Stična zelo hvaležni. Starši učenk Klavdije Dremelj, Neže Jerič in Vide Kovačič Nepozabna izmenjava Neskončno smo pričakovali teden od 16. do 20. aprila, ko smo vedeli, da nas bodo obiskali prijatelji iz Hirschaida in nam bodo vrnili težko pričakovani obisk. In prišel je dan, ko so k nam prišli stari in pa tudi novi nemški prijatelji. Kljub slabemu vremenu smo jih toplo sprejeli in odpeljali k svojim družinam, kjer so bivali ves teden. Naslednji dan, v torek, smo se zjutraj zbrali pred šolo, potem pa odšli po Ivančni Gorici, kjer so nekateri slovenski učenci in dijaki imeli manjše predstavitve kraja. Nato smo odšli v šolo, pojedli kosilo in se odpravili z avtobusom na ogled Ljubljane. Tako kot prej je nekaj učencev imelo kratke predstavitve npr. o Prešernovem trgu, Ljubljanici, Tromostovju ... Ogledali smo si Ljubljanski grad. Seveda je sledil prosti čas in tako smo se z nekaterimi Nemci tudi boljše spoznali. Odšli smo v živalski vrt, čeprav so večino bolj zanimali trampolini na koncu kot pa same živali. No, tudi živali so bile nadvse zanimive. © Z avtobusom smo se odpeljali domov in utrujeni padli v spanec. Sreda je bila zelo zabavna in polna različnih dogodkov. Ko smo se peljali proti slovenski obali, smo se ustavili v Lipici. Kljub vetrovnemu vremenu nam je tamkajšnja vodič-ka pokazala lepe konje - lipicance, seveda. Bilo je zelo lepo in zanimivo, a mi smo se že veselili Primorske in obale. V Piranu je bilo vroče in nekatere nas je opeklo, vendar ni nikogar motilo, saj nam je bil vsem všeč pogled na morje, hkrati pa smo imeli sladoled, kar je olajšalo stvari. Od Pirana smo se peš sprehodili do Portoroža in lahko si predstavljate, da smo kar popadali po tleh, ko smo prišli do cilja. Imeli smo prosti čas in nekatere nas je malo zaneslo in smo se začeli polivati z morsko vodo. To spet ni bila pametna ideja, a je bilo zabavno in na srečo smo se takoj posušili. Po tem super dnevu smo se polni doživetij odpravili direktno domov. Naslednje jutro smo se prebudili v četrtkovo sončno jutro, naš predzadnji dan skupnega druženja. Kako hitro so minevali dnevi. Ta dan so naši prijatelji z nami odšli prvi dve šolski uri k pouku, da so začutili utrip pouka na naših šolah. Nekateri učenci so šli na srednjo šolo, drugi pa na matično, v Zagradec ali Višnjo Goro. Kosilo smo imeli v Srednji šoli Josipa Jurčiča ob plesni točki dveh dijakov, prvakov iz te šole, zatem pa smo imeli ustvarjalne delavnice in obisk pri gospodu županu. Ker smo hitro končali s poukom, smo imeli veliko časa, ki smo ga preživeli z » « Erasmus-f We love Cyprus! pravijo učenke, udeleženke srečanja na mediteranskem otoku »Ciper in z njim povezani vsi dogodki, prijatelji in izkušnje so se nam globoko vtisnili v spomin,« pravijo Neža Jerič, Vida Kovačič in Klavdija Dremelj. s1"" zrn no Po dolgih petih urah vožnje s kombijem v drugi polovici meseca marca smo prispeli na letališče v Budimpešti. Čas in vznemirjenje pred letom smo si krajšali s tekanjem po stopnicah. Prišel je čas, da vzletimo proti Cipru. Za vse tri je bila to prva izkušnja z letenjem, zato nas je bilo kar precej strah. Po treh urah letenja smo utrujeni prispeli v Larnaco. Po zajtrku naslednji dan smo šli na ogled rimskih ostankov in nekaterih lokalnih arheoloških zanimivosti. Zelo nam je prijal pogled na morje in morska voda, s katero smo se škropile. Po večerji drugi dan smo odšli na čudovit sprehod po mestu Limasol. Nato je sledil dan, na katerega smo čakali zelo dolgo, saj smo na avtobusu srečali ciprške učence. Po kakšni uri vožnje smo prispeli v tovarno, v kateri izdelujejo izdelke iz vrtnic, kot so čokolada, parfumi, mila v obliki sonca itd. Nadalje smo se odpeljali v majhno vasico Kyperounta, kjer smo uživali v vročih temperaturah in druženju z ostalimi otroki, ki so se udeležili projekta Erasmus+. Vsak po svoje se je dokazoval v angleščini in projektnih zadolžitvah. Po dolgem in napornem dnevu smo prispeli v Nikozijo, kjer je tudi locirana naša partnerska šola. Začeli smo s projektnimi aktivnostmi, zaradi česar smo tudi prišli. Ko smo prišli v šolo, so nam vsi ciprški otroci neverjetno sledili, očitno smo jim bili zanimivi ©, ker smo bili drugačni. Po prireditvi smo se srečali s predstavnikom slovenske ambasade na Cipru. In nato smo se končno lotili SONCA, glavne teme našega študijskega srečanja. V eni od delavnic smo izračunali, da je zemlja res okrogla in da se senca na Cipru v takem času (20. 3. - enakonočje) v dveh minutah poveča za pet centimetrov. Popoldne smo si ogledali Nikozijo, ki je mejno mesto med grškim in turškim delom. Ciprška stran, na kateri smo bili, je bila veliko bolj urejena in razvita. Presenečene smo bile nad velikim številom potepuških mačk, ki jih je bilo vsepovsod preveč. V mestu smo si ogledali tudi hišo, v kateri so prebivali plemiči v preteklosti. Nadvse zanimivo in poučno. Po zajtrku predzadnjega dne smo se takoj odpravili v šolo, kjer smo postavili stojnico in ostalim učencem predstavili slovenske znamenitosti. Vsem Ciprčanom smo se zahvalili za prijetno dobrodošlico in mediteransko gostoljubje. Nato smo izdelovali sončne ure. Vsak je izdelal svojo, ki smo jo lahko tudi odnesli domov. Sledilo je kuhanje tradicionalne hrane. Vsi udeleženci smo pripravljali ciprško hrano. Bila je zelo okusna. Sledila je predstavitev držav, kjer smo se potrudili po svojih najboljših močeh. Po zadnji skupni večerji smo se vrnili v hotel, kjer smo se s solzami v očeh poslovili od španskih, latvijskih, norveških in ciprških prijateljev. Žalostni smo se razšli okrog polnoči. Evharisto poli Cyprus oziroma najlepša hvala, Ciper ©! Učenke OŠ Stična: Neža Jerič, Klavdija Dremelj, Vida Kovačič družino. Tako smo izkoristili še zadnje skupne trenutke. Na žalost je prišel dan, ko smo morali izreči slovo. Prelito je bilo veliko solz, zagotovo pa bomo ostali v stiku. Bil je res lep teden, spoznali smo nove prijatelje, za katere upamo, da jih bomo kmalu spet videli. Veliko smo se družili, pogovarjali v nemščini ali angleščini in ne glede na starostne razlike navezali nepozabne stike. Veselimo se jeseni in oktobra, ko se bomo odpravili v Hir-schaid in preživeli teden dni v nemškem okolju. Izjave učencev in dijakov: »Izmenjava je lahko zelo prijetna ali neprijetna izkušnja. Sama sem imela privilegij imeti zelo pozitivno izkušnjo, ki je ne bom nikoli pozabila. Zanimivi, živahni in prijetni so ti naši Nemci.« Dijakinja SŠ Josipa Jurčiča »Izmenjava mi je bila zelo všeč, ker sem spoznala veliko novih prijateljev, se naučila nekaj novih nemških besed, si ogledovala zanimivosti po Sloveniji in upam, da ostanemo v stiku. Ko bi le lahko še dodelovala na takšnih izmenjavah.« Učenka OŠ Stična Igor Rajner, prof. 22 Mlado Klasje maj 2018 številka 4 IlitttMi Druženje z nemškimi vrtsniki Med 23. 4. in 27. 4. 2018 je potekala izmenjava med Osnovno šolo Ferda Vesela Šentvid pri Stični in šolo gostiteljico Grund- und Mittelschule Hirschaid. V ponedeljek, 23. aprila, smo se zbrali na šolski avtobusni postaji -nasmejani, polni pričakovanj, kaj nam bo prinesel prihajajoči teden. Sončno jutro nam je dalo še dodatno energijo in poskrbelo za dobro vzdušje na poti v Hirschaid. Šofer Mitja je poskrbel za varno prevožene kilometre, učenci pa smo na poti osvežili in poglobili naše znanje o Nemčiji. Potovanje je potekalo brez zapletov in čas je ob poslušanju glasbe, klepetanju in izmenjavi pričakovanj hitro minil. Na cilj smo prispeli ob 18. uri. Naši gostitelji so nas prijazno sprejeli pred šolo in poskrbeli za prijetno druženje ob slastni večerji. Pravo presenečenje so nam pripravili učitelji, ki so nam dobrodošlico zaželeli s petjem in igranjem na inštrumente. Malo utrujeni smo se odpeljali do hotela, kjer smo bili nastanjeni. Sončno torkovo jutro smo pričeli z zajtrkom, nato pa smo odšli v Bamberg - starodavno mesto. Najprej smo spoznali modernejši del mesta - šli smo na bowling - in se dobro zabavali. Nato smo imeli voden ogled starega mestnega jedra, kjer so nas očarale mogočne stavbe, Be- netke v malem, slikovito nabrežje rečnega kanala, živahne ulice, cvetoči vrtovi ... Prebivalci Bamberga so še posebej ponosni, da je bilo v mestu posnetih več znanih filmov, med drugim tudi prizori filma Trije mušketirji. Po ogledu smo imeli prosti čas za druženje, nakupovanje in sladoled. Prevzel nas je sprošču-joč mestni utrip. Dan smo zaključili z okusno večerjo in s športnimi igrami - odlično smo se zabavali. V sredo smo spoznavali Hirschaid. Po zajtrku nam je ravnateljChri-stian Neundörfer razkazal šolske prostore - najbolj sta nas navdušili moderno opremljeni učilnici za gospodinjstvo in tehniko. Po krajšem ogledu šole nas je po Hirschaidu popeljala občinska predstavnica za kulturo. Ogledali smo si zgodovinski muzej in druge pomembne kulturne spomenike mesta. Navdušeni smo bili nad najmanjšim muzejem na Bavarskem - Tropfenhaus. V šoli nas je pričakalo kosilo, sledile pa so še popoldanske športne aktivnosti. Zabavali smo se ob zumbi, badmin-tonu in igrah z žogo ter ob plavanju v bližjem kopališču. Prijetno utrujeni smo odšli še na tradicionalno nemško večerjo. Večerno druženje smo poučno zaključili s predstavitvami nemških in avstrijskih mest. Izvedeli smo veliko zanimivega. Čeprav smo se zbudili v hladno in vetrovno četrtkovo jutro, nam to ni pokvarilo razpoloženja. Po zajtrku smo pozdravili učence, ki so sodelovali pri lanski izmenjavi. Ogledali smo si še delček zanimive učne ure namenjene skupini priseljencev. Nato smo se odpeljali do bližnje bazilike, ki nas je očarala s svojo mogočno in slikovito notranjostjo. Pot nas je popeljala do adrenalinskega parka, kjer smo se med krošnjami dreves preizkusili v svoji zmogljivosti - bilo je super! Uspešno smo premagali vse zahtevnostne plezalne stopnje. Športno popoldne smo zaključili kulturno. Ogledali smo si muzej v rojstni hiši Levija Straussa, znanega kot »očeta jeansa« in ustanovitelja blagovne znamke Levi's. Sledila je še večerja in ponosni smo bili, da nam je šlo samostojno naročanje nemških jedi že dobro od rok. V petek nam je ostalo še nekaj skupnih uric. Dopoldne smo preživeli ustvarjalno - v glasbeni učilnici. Preizkusili smo se v igranju na raz- lične inštrumente in skupaj tudi zapeli. Njihov prostor za glasbo je moderno opremljen in vsakemu učencu omogoča učenje poljubnega inštrumenta. Nato smo zopet športno nadaljevali. Po ogretih glasilkah smo ogreli še telo. Druženje smo zaključili s kosilom in nastopil je čas za slovo. Izmenjali smo si majhne pozornosti, se zahvalili za gostoljubje in se poslovili v priča- kovanju ponovnega srečanja jeseni. Do takrat pa bomo zagotovo še nadgradili naše jezikovno znanje. Za nami je nepozaben teden, pred nami pa čas, da strnemo vse vtise in se z veseljem spominjamo trenutkov, ki smo jih preživeli v Hir-schaidu. Učenci IP nemščina z učiteljicama Leo Kastelic in Majo Rupnik Obrazi naše prihodnosti Novinarska ekipa Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica je bila konec aprila že četrtič zapored na sklepni prireditvi Obrazov prihodnosti, projekta časopisne hiše Dnevnik. Tudi letos smo od njih prejeli vabilo za sodelovanje v prilogi časnika Obrazi prihodnosti, v kateri naj bi predstavili novinarske prispevke slovenskih gimnazij in drugih srednjih šol. Tudi na naši šoli smo se povabilu odzvali in se začeli pripravljati na izbrano temo, ki je bila tokrat Slovenska estrada. Osem avtorjev pod mentorstvom novinarja Dnevnika Vita Avguština je pripravilo dvostransko prilogo Dnevnika - Obrazi prihodnosti, ki je izšla 9. marca. Dijaki Neja Podržaj, Laura Sila, Petra Jerič, Nika Bregar, Živa Kramar, Manca Kramar, Manca Andolšek in Rok Omejec so pisali o različnih temah, ki so si jih sami izbrali in bili pohvaljeni tako s strani novinarjev kot tudi drugih bralcev. Pisali so o naših nekdanjih dijakih Klemenu Janežiču, Nini Pušlar, Mihi Zarabcu in premišljali o poteh in stranpoteh naše estrade. Pri pisanju so se marsičesa naučili in se izkazali z zanimivimi mislimi in sklepi, premišljenimi vprašanji, jasnim jezikom na dovolj zahtevnem nivoju, a hkrati razumljivemu širšemu krogu bralcev. V projektu Obrazi prihodnosti je sicer sodelovalo več kot 30 slovenskih srednjih šol in več kot 300 dijakov. Na sklepni prireditvi 17. aprila v dvorani Šentjakobskega gledališča v Ljubljani so predstavniki Dnevnika mladim novinarjem podelili posebna priznanja. Po pogostitvi smo se odpravili še v predsedniško palačo, kjer so se dijaki pogovarjali z dr. Shirin Ebadi, prejemnico Nobelove nagrade za mir v letu 2003 in borko za pravice žensk v Iranu. »Najpomembnejše je, da imate mladi svoje sanje,« je dejala pre- Ogled Hiše Evropske unije jemnica Nobelove nagrade za mir, ki je z dijakinjami in dijaki delila dragocene življenjske izkušnje in modrost. Poudarila je, da sta demokracija in mir predvsem stanje uma in duha, saj morata izhajati iz posameznikov kot ključnih gradnikov človeštva, skupnosti. »Obojega se moramo naučiti, obenem pa moramo tudi sprejemati drug drugega, četudi se v vsem ne strinjamo,« je še dejala. Dr. Ebadijeva, ki je mladim sogovornikom dejala, naj se ne bojijo padcev, saj so ti lahko le izhodišče za rast in uspeh, je pogovor sklenila s pomembnim sporočilom spoštovanja človekovih pravic - vsi ljudje smo enakopravni in bi zato morali imeti enake pravice, a moramo poskrbeti tudi za enakopravne priložnosti povsod po svetu, je dejala. Predsednik Pahor se je v svojem nagovoru zahvalil dr. Shirin Ebadi ter dijakinjam in dijakom, ki so do zadnjega kotička napolnili Kristalno dvorano predsedniške palače. Poudaril je, da je vesel in počaščen, da je lahko spoznal Nobelovo nagrajenko za mir, še bolj ponosen pa je, da so imeli mladi priložnost prisluhniti njenim besedam. »Vi ste obraz prihodnosti,« se je dr. Ebadijevi ob koncu zahvalil predsednik republike. Vsi naši sodelujoči dijaki in dijakinje so se s sodelovanjem v tem projektu izkazali in le želimo si lahko, da bodo k jasnemu pisnemu izražanju in premišljeni artikulaciji zanimivih tem pritegnili tudi svoje vrstnike in mogoče še koga. Ponatis člankov naših obrazov prihodnosti pa si lahko preberete tudi v šolskem glasilu naše srednje šole Iskrice, ki bo kmalu dosegljiv tudi na spletni strani šole. Igor Gruden, koordinator projekta Obrazi prihodnosti na SŠJJ Ivančna Gorica V sredo, dne 25. 4. 2018, smo se vsi dijaki drugih letnikov Srednje šole Josipa Jurčiča odpravili na ogled Hiše Evropske unije v Ljubljani. Ob prijetni dobrodošlici osebja smo bili deležni kratkega nagovora. Odpeljali so nas v sobo, kjer smo ob predavanju gospe Maje poleg vseh že pridobljenih informacij izvedeli še veliko novih. Pogovarjali smo se o statističnih podatkih, o ustanovah in simbolih, o mladih in kako nas vse to združuje. Poleg tega smo izvedeli mnogo zanimivih informacij glede pripravništva, praks in zaposlitev. Po predavanju so sledile delavnice z vprašanji na multi-medijski točki. Po skupinah smo reševali vprašalnik in se spet naučili veliko novega. Na koncu pa smo si seveda vzeli čas tudi za svoj arhiv in se fotografirali. Odšli smo z novimi znanji in spoznanji o Evropski uniji. Laura Sila, Neža Grum 2. b A Sobrače ^Šentvi m maj 2018 številka 4 Krajevne skupnosti 23 70 let Vzgojno izobraževalnega zavoda Višnja Gora V petek, 18. maja, je v Višnji Gori potekala slovesnost ob 70. obletnici Vzgojno-izo-braževalnega zavoda Višnja Gora. Zavod z imenom Državno dekliško vzgajališče je bil ustanovljen leta 1948. Prvotno je bil namenjen za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje vzgojno »zanemarjenih« deklet med štirinajstim in osemnajstim letom z območja Republike Slovenije. V osemdesetih in začetku devetdesetih let se je izoblikoval v sodoben vzgojno-izobraževalni zavod, ki je namenjen vzgoji in izobraževanju mladostnic in mladostnikov med štirinajstim in osemnajstim letom s težavami v odraščanju in razvoju. Na prireditvi je pozdravne besede v imenu zavoda zbranim namenil Peter Pal, ravnatelj zavoda: »Danes je za nas velik praznik, je dejal, saj praznujemo sedemdeset let zgodb, usod in uspehov. Hkrati pa gostimo predsednika republike Boruta Pahorja, ki je kot prvi predsednik republike v zgodovini obiskal njihov zavod.« Za to se je predsedniku Pahorju gospod Pal iskreno zahvalil. Predsednik republike se je v nagovoru zahvalil ravnatelju, pedagoškemu kadru, sedanjim in nekdanjim zaposlenim za njihovo nenadomestljivo, strokovno in požrtvovalno delo. Mladim pa dejal, naj na bivanje v vzgojno-izobraže-valnem zavodu gledajo kot na prilo- žnost, da si bodo ustvarili samopo-dobo, vrnili vero v življenje in bodo ponosni sami nase. Slovesnosti se je udeležila vrsta gostov, med njimi tudi župan Dušan Strnad. Gašper Stopar Zabavno dopoldne pri krokodilih v vrtcu Čebelica Zrilič. Z njo smo se družili dobro uro. V tem času smo spoznali, da je lahko tudi plesna učiteljica poklic, pomerili smo različne plesne čevlje ter se preizkusili v različnih skupinskih plesih ter v plesu v parih. Ura ob plesu in poskočni glasbi je hitro minila. Otroci so bili nad plesom tako navdušeni, da nam ni preostalo drugega, kot da se dogovorimo, da nas gospa Maja v letošnjem letu obišče še enkrat. Ob zaključku našega srečanja nas je naša plesna učiteljica razveselila še s sponzorskimi očali plesne šole Guapa. Hvala za veselo in poskočno dopoldne. Se že veselimo našega ponovnega srečanja. vzg. Katja Jakše in krokodili iz vrtca Čebelica GROS na Skisovi, pridruži se nam tudi ti Škisova je sproščenost in svoboda. Škisova so ljudje in dobra glasba. Letos se je največja študentska prireditev v Sloveniji - Škisova tržnica - odvijala v četrtek, 10. 5. 2018. Zelenica na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani je postala prizorišče dobre glasbe, odlične družbe in nepozabnih občutkov. Pestro dnevno in večerno dogajanje na Škisovi tržnici je tudi letos navdušilo vse obiskovalce, ki so v dobri družbi lahko uživali v kakovostni glasbi. Stojnico ŠK GROŠ ste kot običajno našli v Osrednjeslovenski regiji 01. Na materinski dan, v nedeljo, 25. marca, je v prostorih kluba Groš potekala predaja daril in ugodnosti ob zaključku projekta »GROŠ-eve mamice in očki«. Letos smo obdarili šest študentskih družinic. Ob tem dogodku bi se zahvalili vsem podjetjem in posameznikom, ki so nam pri tem pomagali: BEla KAva - zavod za aktivno in ustvarjalno starševstvo, foto in video produkcija Nostalgia.si, spletna trgovina MaminMalček in trgovina Pikapolonica. V ŠK GROŠ iščemo nove aktiviste. Če imate ideje, kako koristno, kreativno, izobraževalno, športno, zabavno ali še kako drugače preživljati prosti čas, ste vabljeni, da se pridružite naši ekipi in jih uresničite. Na ta način lahko bogato obogatite svoj CV in obogatite znanje s področja organizacije in administracije, dobili pa boste še mnogo več od pričakovanega. Razpis je objavljen na naši spletni strani in na Facebooku. Več kot nas bo, bolj pestro bo! V ta namen ŠK GROŠ razpisuje tudi redni občni zbor in izredne volitve v četrtek, 17. 5. 2018, v prostorih Kluba Groš. Petek trinajsti je bil za otroke iz skupine Krokodili še posebej vesel dan. Saj se nam je to dopoldne v vrtcu pridružila Valova mamica - Maja Zaključek projekta GROŠ-eve mamice in očki V maju za vas organiziramo karting z GROŠ-em. Dirka bo v soboto, 12. 5. 2018, ob 14:30 v Karting centru Ljubljana-Rudnik. Teden dni kasneje pa gremo na enodnevni izlet v zabaviščni park Mirabilandijo. Vsi adrenalinski navdušenci lepo vabljeni. Zadnjo majsko soboto 26. pa bo v Klubu Groš zabava. Pridite se osvežit in sprostiti pred prihajajočimi izpiti. Več informacij v zvezi z dogodki in ugodnostmi boste pravočasni našli na naši spletni strani (www.klub-gros.com), spremljajte nas na Facebooku (www.facebook.com/sk.gros). Pričakujemo pa vas tudi na uradnih urah v prostorih ŠK Groš, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek med 18:00 in 20:00. Z GROŠ-em ni nikoli dolgčas! Urša Košak, ŠK GROŠ Ciciplaninci na Sveti Ani nad Ribnico V soboto, 14. 4. 2018, na prekrasen sončen dan, smo se Ciciplaninci PD Polž, pod vodstvom Janeza in Jerneja Čebularja, odpravili na Sveto Ano nad Ribnico. Z nami sta se na pot podala tudi varuha gorske narave, Ana in Tone Prosen. Z avtomobili smo se odpeljali proti Ribnici. Pred začetkom smo se seveda podkrepili z jutranjo kavico, sokom in priboljški. Polni energije smo se podali proti vrhu. Najprej smo pot začeli po makadamu, a prav hitro smo s hojo nadaljevali po gozdni poti. Prispeli smo do Jamarskega doma, kjer smo naredili krajši postanek, potem pa nadaljevali po markirani poti v smeri Sv. Ane. Pred našim ciljem nas je čakal še malce bolj strm vzpon, a Cici planinci smo z lahkoto opravili tudi s tem. Po dobri uri in pol hoje smo prispeli na vrh, do cerkve sv. Ane, od katere se nam odpre lep razgled proti Ribnici in Veliki Gori. Odšli smo do planinske koče, ki je malo oddaljena od cerkve ter se tam okrepčali z malico z nahrbtnika in ožigosali svoje pohodniške dnevnike. Nasmejani in dobre volje smo se odpravili po gozdni poti nazaj v dolino. Skupaj smo hodili do Jamarskega doma, od tam naprej pa so nekateri pot nadaljevali proti avtomobilom, drugi pa smo si privoščili tudi topel obrok. Z lepimi spomini na prekrasen izlet smo zaključili krasen dan in se že veselimo naslednjega cici pohoda. Meta Nose URARSTVO i LUPSE(/ URARSTVO IN IZDELAVA KLJUČEV DELOVNI CA t nOf^-PETiM M ■ 12.00 24 Mlado Klasje maj 2018 številka 4 IlitttMi »Obstaja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska« Čebelarji družine Rothschutz z gradu Podsmreka pri Višnji Gori Kranjska čebela, znanstveno poimenovanje in vpis v sistematiko medonosnih čebel (1879) (IV. in V. del) Splošno o kranjski čebeli Gregori (2009) pojasnjuje: »Naravna razširjenost kranjske čebele je prostrana, od vzhodnega obrobja Julijskih Alp, ob Visokih Tatrah v črti proti Dunaju in Brnu, nato do Krpatov in vse do severne Makedonije ter obal Jadrana. Na vsem tem obširnem prostoru je kranjska čebela prvobitna, je avtohtona, tako v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in še marsikje. Val njene naselitve se je po zadnji ledeni dobi prek Balkana širil proti severu in zahodu. Ko so se zadeve umirile, so se osamljene populacije na jugu Balkana začele razvijati samostojno, nastajale so vse večje razlike. Znanost je prepoznala samostojne podvrste, kot so makedonska (A. m. macedonica), grška (A. m. cecropia) in kretska čebela (A. m. adami). V večjem delu Srednje in Severne Evrope je medonosna čebela prepoznana kot podvrsta A. m. mellifera oz. temna čebela. Kranjska čebela se je razvila na obširnem območju, ki je dandanes pripada različnim državam. Čebelarska znanost ugotavlja, da so najbolj čiste kranjske čebele ohranjene na zdajšnjem ozemlju Slovenije, Hrvaške in Srbije, hkrati pa prepoznava njihove različne ekotipe, ki jih je treba ohranjati, če hočemo ohranjati biotsko raznovrstnost kranjske čebele in s tem njen genski sklad.« Ruttner (2003) - zahodna in severna meja Apis mellifera carnica, Pollmann 1879 Rothschützova vzreja in nakupi kranjskih čebel Rothschütz je imel na gradu Podsmreka velike čebelnjake, kjer so čebelarili s kranjskimi čebelami. Wochenblatt (1872) je poročal: »Baron Rothschütz z Malega Hudega pri Ljubljani na Kranjskem čebelari v neverjetnem obsegu. Ima čebelnjaka s preko 500 panji, za katerega skrbi njegov poseben oskrbnik. Dnevno mora biti oprašenih in zamenjanih 15 matic. Celoten čebelnjak je razdeljen v sedem posebnih oddelkov.« Poleg tega so čebele tudi kupovali. Čebelar in poštni mojster Grad Podsmreka s čebelnjaki (1894) Martin Dragan, doma iz Weissenfels (Bela peč), je na zborovanju čebelarjev v Trbižu (1882) poročal: »Lastnik prvega kranjskega trgovskega čebelnjaka baron Rothschutz iz Hudega, je prve čebele za trgovino kupoval v naših alpskih dolinah, in sicer v Kanalski in Gornjesavskih. Drugi trgovski čebelnjaki pa so razširili kupovanje še na Ziljsko in Rožno Dolino, kjer so nabavljali gornjekranjsko čebelo (Oberkrainer Biene).« Na Kranjskem sta bila v Rothschutzovem času dva čebelarska sejma: v Kranju (1. in 4. avgusta) in v vasi Studenec pri Igu (10. in 15.(16.?) avgusta). Na teh sejmih je kupoval čebele tudi Rothschutzov čebelar, kar so med drugim pisale Novice (1873): Cbelni sejmi na Kranjskem. 4. avgusta a it) rt ¿bí [ar j i Gu renski v K ra a j i imeli sojm itn 10 vo* nanjov je bitu na ogledu, 3 voaovi io bili ia fltsrili Fužin Bohinjskih pripeljani; kupčij u j t bila navadna, Obelar barona KotáauhülEa jih je nekaj prevzel, p rajanj i teden pa tudi v Bobraji od Por ente 3 voso ve po 40 p&njov, 1. avgusta p* ssje 13 vonov ¿bul prodalo, v trn po 04 do 1QQ golo., v Št, Vid nad Ljubljano so jih ii voza peljali. Kmetijske in rokodelske novice, 1873, str. 272 V Slovenskem čebelarju (1904, 1909) so oglasi, da baron Rothschütz kupuje tudi čebele: Umetno satove, točila in usa čebelarska orodja pO m/krh tfipnlp. LhI|m.'/i' [<;i I uiti najslarojša, leta 1B00. ustanovljena čebelarska l v rdita baron fiothsGhütz v ViSnjigori. Slovenski čebelar, 1904, str. 144 jjnfnf rnJJMtre. 1"- da [t v Milini, v Pod mre k i |iri Viipjljjui d;ik-i umik rop /nji h in /j povidifjo mir knntiske Cdjdr uilüiiil iži-Mjr In hbt-I.irski Hjohir baron KoUisf hil Li, «II kako/ ic ithj um Ravoiirm, ihjimiiü pri nas im fhtlnpJjkHii kü|h>val irittli, üeyuiIj |m nizkih frhnli in |ifi i kjiliti dobitkom piodaJalr kjiii, d:i llhprii ]pill 1I2&1 ]Hpkr:ijijEn n^iwbiip f* f*lickprTjip_ Slovenski čebelar, 1909, str. 139 Pomemben pa je Rothschützov zapis (1902): »Tu na sredini dežele (trgovski čebelnjak na gradu Podsmreka) gojijo čiste kranjske čebele, medtem ko se na zgornjem Gorenjskem zaradi imigracije italijanskih sem ter tja pojavljajo rumeni obročki.« Objave o kranjski čebeli (1857-1879) Roschützeva objava Aus Unterkrain (1857), kjer je opisana kranjska čebela, je imela velik odmev. Veliko, posebej prvih odzivov je bilo tudi odklonilnih. Objavam o kranjski čebeli smo v knjigah, tiskih in periodičnih publikacijah sledili od leta 1857 do leta 1879, ko je Pollmann objavil knjigo »Werth der verschiedenen Bienenracen und deren Varietäten, bestimmt durch Urtheile namhafter Bienenzüchter (Vrednost različnih čebeljih pasem (ras, podvrst) in njihovih različic, določena po presoji uglednih čebelarjev)«, v kateri je kranjska čebela dobila svoje dokončno priznanje. Na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenije je bila leta 2010 objavljena študija Andreja Šaleharja in Janeza Gregorija »Zapisi o kranjski čebeli med leti 1857 in 1879« (http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VQOIPPOA). V njej so podrobneje predstavljene vse doslej najdene objave o kranjski čebeli v obdobju od njenega poimenovanja do priznanja. V knjigah s področja čebelarstva, ki so izšle med leti 1857 in 1879, se zapisi o kranjski čebeli v 25 monografijah (skupaj je bilo pregledanih 42). Prve navedbe na podlagi Roschützeve-ga članka »Aus Unterkrain« (1857) so bile objavljene v letih 1861, 1865 in 1867, prvi podrobni opis kranjske čebele pa leta 1868 (Cori, Bienenarten): Na 41 strani je zapisal: »Čebele iz Kranjske so ena posebna stalna vrsta; dlačice na njihovem telesu, še posebej na zadko-vih obročkih, so značilno belkasto obarvane. Njihova velikost je podobna velikosti nemške čebele, ima pa veliko bolj raskav ton letenja. Kranjske čebele je po pridnosti in nabiranju medu, kakor tudi po mirnosti, mogoče primerjati z italijanskimi, vse druge vrste pa prekaša po plodnosti matice.« Na 42-43 strani sporoča: »Ker so kranjske čebele, znane tudi pod imenom ilirsko-kranjske čebele, bolj hrapave, ker bolje prenašajo podnebja s pogostimi menjavami temperatur, so zelo pridne, pogosto rojijo in dobro nabirajo med, so primerne in priporočljive za širitev v severna okolja. Baron Rothschütz mi je sporočil: Čebelarjenje s kranjskimi čebelami se je po letu 1867 zelo razširilo; to leto je v Švico in severno Nemčijo poslal več kot 200 panjev in rojev. Vsakdo hvali plodnost matice, po čemer ta znatno prekaša rumene italijanske in črne nemške matice.« V periodičnih publikacijah je o kranjski čebeli veliko zapisov, ki so dostopne na Digitalni knjižnici Slovenije, opozorili pa bomo le na dve izbrani. Slovenska čebela (1873) poroča: iJic »f uIa ?rhr!i raruL «>Lk«*i | ■■■■ ir\>n\r" " rr.il luliliPrd njijoh bil pO^lfn In rw I Ii ijjpwajr^ta I- ' ,rli i4rj*4 «fnli^J» FZurvfr, 'f|/> IM ■ ü i i I ..'n-y.- Slovenska čebela, 1873, str. 34 - 35 Novice (1867) so primerjale slovenske (kranjske) in laške (italijanske) čebele: Da bi bile laške čbele p r i d ti i h o od druzih dežel, kakor nekteri ebclarji trdijo in pravijo, da so se po raznih skušnjah od njih pridnosti dovolj prepričali, tega nikakor ne tajimo. Da so pridniSi pa od nem škili ali pa naših slovenskih , tega jim pa tudi nikakor verjeti ne moremo. Marsikterc skušnje SO dokazale, da nan0is6 Cbele v naSil) krajih v dobri ajdovi paši polne panjovc in Se v naložene Skatlje do vrha medu, laku , da se med njimi večkrat panj nahaja, ki blizo do 100 funtov tehta. Iz tega je očitno, da so naše čbele vse skrbi in hvale vredne. Al naj ne skusijo tudi laSkc, saj se, kakor so „Novice" v letošnjem H. listu povedalo, lahko dobijo. Kmetijske in rokodelske novice, 1867, str. 67 Docent dr. August Pollmann August Pollmann je rojen 13. novembra 1813 v Alsdorfu v Westfaliji kot peti od devetih otrok v družini gostilničarja in predelovalca bombaža. Imel je okvarjene noge, izobrazil se je za učitelja glasbe in po okrevanju je bil v Bonnu učitelj za klavir, kitaro in petje. Na univerzi v Bonnu je obiskoval predavanja iz naravoslovja, literature in zgodovine. Leta 1845 je promo-viral na univerzi v Giessnu. Že doma so imeli čebele in tudi v Bonnu je začel Pollmann čebelariti. Od leta 1863 je bil dejaven pri westfalsko renskem čebelarskem društvu, od leta 1864 do leta 1884 je bil član vodstva in od leta 1878 do leta 1885 urednik njihovega časopisa. Zaradi teh angažiranj, ga je leta 1868 direktor kmetijske akademije v Poppelsdorfu povabil, da bi imel predavanja o čebelarstvu. Zaradi bolezni in starosti je moral leta 1894 prenehati s predavanji, svojo bogato zbirko (več kot dvesto zvezkov) čebelarskih knjig in revij pa je podaril knjižnici na akademiji. Napisal je veliko člankov in štiri čebelarske knjige, ki jih hrani tudi čebelarska knjižnica Janeza Goličnika. Pollmann je iznajditelj t. i. »Bienenkabinett (Čebelni kabinet)«, kjer so zbrani preparati in ostale potrebščine, ki so povezane z me-donosnimi čebelami, njihovo vzrejo, s pridobivanjem medu in z medonosnimi rastlinami (Bienenherbarium - čebelni her-barij). Umrl je 17. maja 1898 v Bonnu. Wiener Abdendpost (1898) je zapisal, da je umrl eden od najuspešnejših podpornikov čebelarstva. Prvo znanstveno poimenovanje kranjske čebele (1875) Die íjoiüglunu mit) itjre 3udjt Wad) iín (wiuiíijriljcn ícr tiriten Steiftet iwb iiciiciicn gorjdjimítiL lljcprd® í^vortif^eS ixiuöbndj Dr. pliíl. ñutjufl •s'jtlmiiim, 11 -— ií^ict ¿ :t iMittdfjdiS: i« .ra: eralr ^o'pwWíoit. Bt ri iu. iitngg. ucit