Stran 512.
Za družbo sv. Cirila in Metoda.
Ob veliki skupščini v Ilirski Bistrici, 7. avgusta t. 1. smo Vam Slovencem povedali, da z našo družbo ni slabo: saj Vam svojega ugodnega stanja prikrivati nismo v stanu. Celo dosti dobro je bilo družbi takrat glede na mali narod, ki jo mora oskrbovati. A od tistega dne so minuli 4 meseci; vsak mesec pa nam provzroča stroškov povprečno 2600 K. Zato porabimo le prezgodaj svote, kojih nam donašajo razni Vaši sestanki ali razne naše nabirateljice in nabiratelji med narodom. — Veselic, da bi nam bile nesle, nad mero, pa tudi sploh ni bilo to dolgo dobo skoraj ni-kakih. — Le samo naša mladež se je bila dvignila tekom svojih velikih počitnic ter je igrala nam v prid tu in tam po slovenski zemlji, donašajoč nam tem potom mesto Vaših velikih — vsaj svojih malih prispevkov. Mladina — ki se s podobnostimi izobražuje neverjetnim načinom — Vam je odraščenejim s to svojo domcrodno vnemo prižgala bila tudi v skrbi za našo družbo pravo luč predsvetilko.
Zato nam gre to prilično resnoben glas preko slovenskega naroda, povdarjajoč to vtemeljeno resnico: da smo se začeli bati za družbo.
Vi pa, Slovenci, ob taki naši bojazni — kakor Vam drago. Če hočete, da vstavi družba svoje delovanje — to Vaš prav; a mi dobivamo danes in bodemo za vso prihodnost druzih nazorov — to naš prav!
Ko smo Vam s pričujočim naslikali resnico in smo teh nazorov, da Vam je vendar mar naše družbe, prosimo: prekosite od slej čč. dame in gospodje, dekleta in mladeniči drug druzega, družbinemu domu darov nabirajoč in shodov — takih ali takih — prirejajoč.
V Čehih ga ni niti sestančeka, da ne bi šla pu-šica na okrog ter bi se ne metalo v njo malo ali veliko za ondotno družbo Sv. Cirila in Metoda, t. j. za „ Osrednjo Matico". Češki narod drži „Osrednjo Matico" po konci.   Saj  se  pa s takim  običajnim  nabiranjem
tudi nikdo ne nadleguje.   Novčič zadostuje, ki ga po sameznik daruje. Dober novčič, če ni forinta. Tudi iz novčičev postanejo tisočaki.   Tako je v Čehih pravilo
—  in taka je pri Slovencih izjema. — Da bi vsak Mohorjan daroval v nas le samo novčič, kaki nam dohodki! Nam eden novčič v prid — Vam pa, koliko Vam jih gre dan za dnem v dim — morda v neprid.
Vsak Vaš praznik naj bi Vam bil družbin praznik; vsak Vaš sestanek ob enem družbin sestanek; vsaka veselica družbina veselica Veselim in žalostnim prilikam oblažilo naj bi Vam bil tak Vaš naši družbi namenjeni dar.
Zrno do zrna pogača; kamen do kamena palača.
Mi ne prosimo zastonj; a tudi delali ne bi radi
—  oprostite nam odkritosrčnim — tudi delali ne bi radi zastonj.
Poglejte v naše šole — vabimo Vas — in videli bodete, kako se v njih uči. Vabimo Vas, posebno čč. dame v Trst, v Velikovec, na Muto, v Maribor, v Celje, v Tržič, na Goriško — povsod tje, kamor sega Vaša narodna podpora. Ne bojimo se namreč glede dobro-vitosti naših šol in naših učnih moči nobenega tekmovanja na slovenski zemlji. — In to hoče nekaj reči ob priznano dobrem slovenskem učiteljstvu in dobrih slovenskih šolah. — Nekatere merodajne dame in gospodje so v tej ali drugi navedenih šol že bili in se niso mogli o njej dosti nahvaliti. — A pridite vsi!
Družba je storila do danes veliko; dozdeva se nam, da več, kot je kdo mogel od nas pričakovati. Stori naj pa zanjo tudi vsak malo. Iz tega pomnoženega Vašega malega bode — naše novo veliko.
Družbine podružnice, ki spite in spite časih vprek ponavljanim vodstvenim opominom — ve, ki spite prav dostikrat sredi med darežljivim in imovitim ter narodno zavednim našim ljudstvom — Vam pa, če se ne ganete koj, ne zapiše prihodnja slovenska zgodovina laskave sodbe.
Opravičevati se utegnete: Strankarski boj! Kaj, strankarski boj? Ne žive H udje vodstvenega odbora tudi sredi med bojujočimi se brati? In morda so stali vsaj nekateri njih že na kočljivejih postojankah, nego kdo med Vami. A svojemu narodu v ljubo niso poznali niti v najhujših letih ne ene stranke. Poznali so le eden celoskupen. vseslovenski narod. Od družbinega pričetka do danes so vstrajali: bliža se že druga desetica let. Če ti morejo in če so ti mogli, kako da bi Vi ne mogli v tem usodepolnem slovenskem boju?
Če se, Slovenci, ne odzovete temu našemu pozivu, uverili ste nas, da ste s tem tudi družbinemu vodstvu namignili, kaj mu storiti
V nas Slovencih se je zidalo veliko — a tudi podrlo že veliko. — Saj nas umete.
Govorili smo Vam s temi besedami dosti jasno. Kadar bo prepozno, rojaki — to gledamo v naprej — potem   bodo   mnogi  o Vas   govorili   veliko;   govorili
Stran 513.
morda preveč.   A tiste besede bodo, žal, brezuspešne.
—  Mi Vam govorimo danes   ko je še čas — a tisto-krat bomo znali molčati.
Ko smo končevali pričujoče, došla nam je nad vse zala listina. — Resnobni, nam preresnobni odlok slav. deželnega odbora vojvodine Kranjske je to izza 6   t. m.; št   13 273.
Odgovor je ta odlok naši prošnji za običajno tamošnjo letno podporo 1000 gld. Letos smo zanjo prosili 6 novembra s svojim 5141tim službenim aktom. Vsak trenutek smo pričakovali prepotrebne nam svote 1000 gld. K&kor sicer, mislili smo, da nam tudi ta dojde brez težav.
A v svojo vednost sprejmite iz navedenega odloka besede: . . . „da ne pripada podpora, ki jo je dobivala družba sv. Cirila in Metoda tistim stroškom, kateri so rroračunjeni pri redni potrebščini deželnega gospodarstva". In: BDeželni odbor ne more ukreniti izplačila nobene take podpore brez naročila deželnega zbora . . . Samo ob sebi pa se umeje, da bo deželni odbor priporočal deželnemu zboru podelitev vsaj dosedanje podpore . . . Detela". To deželni odbor.
Da je bil ta odlok v družbi v sedanjih jej zelo kočljivih razmerah, kakor uničujoča  strela z jasnega
—   razvidno bo vsakemu Vas,  ko Vam v roke pride pričujoče poročilo.
Nadomestite nam, Slovenci — tako božično prošnjo pokladam s tem pismom do Vaših mehkih src — nadomestite nam koj te dneve zastonj pričakovani tisočak.
Veseleje novo leto nam potem izide — in takega želimo tudi vsakemu Vas.