j Razne stvari. (Iz Maribora) pozvemo iz cel6 zanesljivega vira, da so svetli ccsav dovolili, da sniejo škofje tudi take bogoslovce, ki so bili pred vstoporu v duliovšnico v vojake vzet;, po dovršenih šolah v mešuike posvetiti, ker se po posvečenji ne bodo več klicali v djansko vojaško službo. (Za novo sodnijo) v Mariboru se je nakupila lcpa Šiiiidererjeva hisa v gračkem predmcstji za 174.OJO gld. in se takoj izplačala. (Iz Konjic) se nam piše, da je na čast ccsarjevcga rojst. due sklican zbor kat. polit. društva sijajuo bil obbajan. Veliko zadovoljnost je vzbudil vrli govor o zgodoviui Slovencev. Poroča se uam tudi, da se je oudi že veliko nove pšeuice prodalo po 7 gl. 40 kr. Zrnja je malo — slame obilo. (200 gold. srebra) prejmc od ministra notranjih zadev, kdor uajde uiuorivca rajnega Blaža Cverjk-a iz Bladkcgorc. (Iz {/orrvje savinske dolint) poizveoio iz jako  cenjenega dopisa, da se ondi klati nek mokroušesen mladič, ki čuje ua irae: Stiftav, ka-li? To človeče lazi od krčme do krčms in pobira abotae kvante, katere ,,S1. Narodu" pošilja, ki takoj napravi: i z v i r u i d o p i s. No, čestitamo! (Mariborska okolica) ima letos nekoliko sadu in ga drago prodaja. Štitinjak jabelk po 20 fl., sliv pa po 25 — 28 fl. (Na Dunaji) je cena pšenice: 8 gld., rži 6 gld. 50 kr., ječmena 4 gld. 20 kr., koruze: 5 gld. 10 ki\, — V Pešfi velja pšenica: 7 gld. 50 kr., rž 5 gld. 80 kr., ječmen 3 gld. 40 kr., koiuza 4 gld. 25 kr., — V Graci: pšeuica: 8 gld. 19 kr., rž 4 gld. 24 kr., .ječmen 3 gld. 60 kr.. koruza 3 gld. 83 kr., — V Ljubljani: pšenica: 7 gld. 80 kr., rž 4 gld. 73 kr.; ječmen 3 gld. 60 kr., koiuza 3 gld. 90 kr. (MahrenberSki učitelj) g. Kolil je izrcdno dobil od dež. odbora osebuo zboljšanje plače za 60 gld. na leto. (G. Jan. Koprivnik) je dobil službo 2. učitelja na vinorejski šoli v Maiiboru. Veudar enkrat — Slovenec. (Sl. bistriSki) okrajni zastop je štajerski deželi dolžen 2125 fl. Obrok jc že davno dotekel — vendar v okrajni bistiiški kasi ni denarjcv. ' (Novi živino-zdravniki) so od dež. odbora postavljeni: g. Franc Rcidinger v Celji, g. Jan. Wag ner v Slov. Gradci, in g. Fr. Zoriua v Ljutomem. (Veržejska srenja) je nekaj zajezenja pri Muri prevzela na svo;e ttoške. Zdaj pa nekleii podvzetniki srenjo tožijo, ker jih ni izplačala. Vsled tega so se po sodniji zarubili srenjski dobodki. (Ptujskemu mestu) je deželno šolsko svetovalstvo odgovoiilo, da ni voljuo pri vladi podpirati predlog, naj bi i?e realna gimnazija na državne stroške razširila. Potem lakeni bo zopet dežela sama to stoiiti morala. (Potres) je bil v nedeljo 24. ang. v Ptuji; zemlja se je 2 krat lmdo stiesla. Kaj takega tukaj živa duša ne ])omui. (Na mariborski rcalki) je zraven g. ravnateija učilo še 10 uciteljev. Učencev je bilo vseh 165 in sicer: 132 Nemcev, 25 Slovencev, 2 Srba, 3 Hrvati, 2 Madžarain eden Lah. — Po veri je bilo 161 katoličauov, 2 staroverca iu 2 juda. Izmed teli učencev je bilo 11 odličuikov, 9pajih je dobilo prvi red, ostalih 52 dvojke ia trojke. Novo šolsko leto se piične 1. oktobra in sicer že v novem in krasncm poslopji na Tapajnar-jovem trgu. (Velik. Nedeljčane) zopet nekdo v ,,S1. Narodu" z blatom pomcta iu s piav smcšnimi lažrai krmi. Vidi se pa, da se uiora Narodovcem že hudo goditi, sicer bi bolj mirni, pametni dostojni bili. Delajo, kakor da bi pijaui bili. — Kaj čuda ako same psovke od sebe dajajo ? Naša pravičua reč bo pa tcm liitrejc zinagala. (Naj blišnji semnji) bodo 29. avgusta. Na Muti — v Žalcu — v Vračali pri cerkvi sv. Filipa — v Poličanah — 30. avgusta, pri št. llii v Slov. goricab — na Hajdini .-.— pri Št. Ilu pri Tiirjaku — v Planini. — 1. septenibra pri Št. Ilu pri Šostanji — v Kamci — v Mozirji — na Tiuskem iu na Blanici. 2. scptembra pri sv. Bolfanku v Slov. goricah. — (Iz sv. Mohora) se nam pUe, da sc ondi klati človeče z iraeuom A. Petek, donia od sv. Barbare pii Vuibergi, ter ,,S1. Teduik" ljudem ponuja. Dotične gospodje storimo pozorne. Takega postopača pognati, naj pojde liberalcem orgelje popravljat. — (Spremem.be v Lavantinski Škofiji:) Prcstavljeni s<i gg. kaplani: Kunce Jancz v Celje III. — Košar Matija k Vsem Svethn; — Fiaz Jožef, starj., k sv. Benediktu- — Šket Maitini k Novi štifci pri Ptuji; — Rodošck Auton v Reihcnbiirg I.; — Lcnart Janez v Ročico; — Propst Jožef v Smarje I.; — Galun Juri k sv. Kungerti na Pohorji; — P o 1 a k Franc v zgovnjo Poljskavo; — Gostenčnik Peter v Šmarjeto pii Pruji* — Strašekv Mihael v Črešuice; — S o r g 1 e h u c r Jožef v Smartin pri slov. Giadci I.; — Caujker Jakob v Š. Janž na dr. polji; — Kelemina Matija k Veliki nedelji; — Cilcušek Blaz na Vransko II.; — Hernah Jožcf v Drauilje. — Na novoso vrnesteni gg. Fischer Aaton v Sulobab; — FreceMatija v Ulimje; — Jarkovič Martin v Marenberg; — Satler Jožef v Vitanje II.; — Srnolc Jakob v 3. Rupert pri Laškera • — Verk Heniik k sv. Fiačišku; — Vtičar Juri v Kalobjc. — IJinrl ječ. g. Veble Martin, župnik, 24. t. m. v 74. leru starosti. Fara Kapele pri Brežicab je razpisaua do 7. oktobra. (,,Slov. Narodu.") Pnšedši domu iz Koroškega zvcm, kako silno strastuo ,,Nar." v štev. 176, due 1. avg. mojo osobo in moj duhovni stan uapada ia psuje. Očita mi npodkupljivost," ker seru ,,ediui ined sloveaskimi ureduiki vzel 5 akcij od bauke Sloveuije za to, da sem ta institut vedno bvalisal." Zato je po ,,Nar." mislih rnesramnost" bila, da je nGosp." razglasil notico o neki zvezi dra. Vošujaka /. graškim ,,Volksbildungs - Vereinom," kteri mu je za izdavanjc ,,Teduika" baj6 denarne in duševne podpore pouudil. Ako je vsclej britko, zopcr osobue uapade se braniti, je to še poscbuo tačas, kadar gre človeku za dobro ime, kakor v tem slučaji. No storiti setn vendar to dolžcn, ne zaiad ,,Naroda", kajti njegova psovanja zamorejo človeku lc škodovati v očeh ouih ,,mladili", ki so isto tako žolčasti, kakor nja chef- redaktor, bianiti se morain le zarad onib, ki so psovanja v ,,Nar." brali, mojega pojasnila v ,;Gosp." štev. 5., dne 30. januaija t. 1., pa menda ne. Kar zadeva dr. Vošajakovo stvar, je medčasni g. urednik ,,Gosp." drage volje sprejel Vošujakov popravek ker se kaže, da stvar ni zadosti pojasujeua. Kar pa zadeva osraraotenje mojega značaja, moram ,,Narodu" naravnost povedati, da se njemu nikdar posrečilo nc bo, lneni prcd svctom dobro ime podkopati. ,,Od koinaiva ncma stralia'"', vc!i hrvatska prislovica. S 5 akcijami pa tako-le stoji: lles da sem jib ,,edini med glov. urcduiki" dobil, ker sein za čas, ko se je banka med veduim uasspvotovanjem ia hujskanjem ,,Naroda:' snovala, edini za kovistno stvar v ča^niku dclal, kakori n. pr. gosp. dr. Zarnik, ,.Narodov" .,uajči-?tej3 značaj/' s svojo krcpko bescdo. Storil sem to, ker je vsekako bolj častao za Slovence, ako imamo doniačo zavarovalnico ter uam deuar v domoviui ostaja, kakor pa da ga d.ijemo titjcem, ki sc uatn smcje, in bi se bili ^inejali še bulj, ko bi vsled ,jNarodovega" bujskanja banka se ne bila moela ustauoviti. — Pa ue samo s peiesom, delal sem tudi z denarjcm, ter sem ederi mcd prvimi dulničarji 6 akcij podpisal iu posteno plaual. Da scni stvar res vsposno podpiral, spričal nii jc letos spoinladi g. dr. Zainik v Ljubljani, rckoč: ;,Vam se i m a banka ,,Sloveuija" baiem za polovico oddanih deluic zahraliti." To je pač živ dokaz zaupanja, ki ga ,,6ospodar" v iiarodu inia. In da je zaujianje tudi v tcj stvari ccl6 opravičeno, kažc bankino napredo v anje, o ktereai govorim ob koncu. Sem raar vse to delal iz sebičuosti? Breztaknto ravnanje ,,Naroda" je oviralo stvar tako, da bi ves trnd bil .skoro po vodi splaval, ako ne bi bila zagrcbska eskomptua bauka pod silno uaodnimi pog<gi zagotovila spiejcti vso akcije, ktcrili po naravni poti oddati ue moremo. Je niar tudi zagrebško banko kdo ,,podkupil"? da je toliko storila za ;)Slovenijo"? V tacib razmerab, ko je silno dvoroljivo bilo, bode li 3000 akcij, za ustauovijenjc potrebnih, se moglo spcčati, ni bilo mogoče kakega odskodovanja za trud pričakorati, kakor rucui tudi uikdar ne gre za osobne koristi, ako v javnosti kaj delam. Kdor je na Slovcnskcm koristolovec, se mora potukuoti in javucga delovanja narodu na korist skrbno izogibati, potem um j;re nja ,,g'scliaft.u Ko je po vzajemnem trudu 3000 deluic že zagotovljenih bilo, dobim nenadama početkom julija 1872 od ravn atelj stva bauke, vsled sklepa od 28. junija, ,,za vapešno in zaslužuo delovauje glede banke Sl. 5 deluic." — Je-li to ,,podkupljeuje", če se komu za poštcno, nesebičuo delovanje slednjič, ko se stvar siečno obucse, z maliin daroui bvaležnost skaže? Je li on ,,podkupljivu, ki se za dobro stvar pogauja, o kterej še pa ue ve, bode li obveljala ali ne? Ce je to podkupljenje bilo, se je tega tudi g. dr. Zarnik kriv storil, ki je tačas v bankinem ravnateljstvu bil. Da me ,,Nar." ,,schelma'' ve6 psoval ne bo, mu povem še to, da sein, pozuajoč grdo zavidljivost malenkostnih dušic, dcluice liotel vrnoti ravnateljstvu, da se rai je pa odgovoiilo prav pomirljivo ia reklo, da so delnice že vkujižene. Tako sem stvar pustil v svesti si, da pre- vzamem prav za prav novo dolžnost doplaSevanja I na delnice, ako to deues ali jutre občni zbor sklene. Naj sodi zdaj svet, ali ui pvavo farizejsko spodtikanjc, ako se mi ovib 5 akcij očita kot npodkupljivost!" A!i mi rNar." verujeto ali ne, rečem vendar, da še toliko ziuorem, da bi ovih 5 akcij lebko izplačal. Da bi pa sl. vavnateljstvo, ki spoštuje eduoglasni sklep prejsnega ravuateljstva, ki se je v soglasji z g. dr. Zarnikcm za moj trud hvaležno skazati liotelo, moj čin kot nespodobnost Rmatralo, to čutitn živo najbolj jaz, z rneuo pa tudi vsak človek, ki ima zdrave pojmove o spodobnosti. Da bode vrednistvo -Naroda" še bolj trezno sodilo ter se s ,,podkuuljivostjou ne otepalo, naj vpraša g. dra. Zarnika, ki mu bode povedal, da je tudi on z drugimi ravnatelji večkrat potrdil sklep, vsled kterega se je za razgla.šenje banko zadcvajočib člankov v Dunajskih iu drugib ueniških listib, bouoiar plačati moral, kakor so ga dotična ureduištva dolnčile; menda tudi dr. Zarnikovega spisa ,,Laibacberica" zastonj v svoje ])redale vzela ni. Veliki razloček je pa ta, da sem jaz delal za blagor banke brez vscga upanja kake uagradc, v tcm ko drugi listi ne storč nieesar v korist našemu drustvu brez dobie plače. — Da banka kljubu vsemu bujskanju mršavib sebičnikov dobro napveduje, ka/.e nasleduji razglcd, ki nam jc došel od rarnateljstva. Duevui izkaz od 1G. avg. 1873 kaže v oddclku zavarovanja pioti ognju 215.998 gld. 51 kr. čiste zavarovniue. Tudi v oddelku zavarovanja na življenje itd. sc vidi iigoden vspeb, kcr je par mesecev sem zavarovanega kapitala 1,270.000 gld. — Odškodniue pri požarib je v cclern letu bankinega delovanja le samo za 7920 gld. dozdaj, tako, da snicnio res o sreči govoriti. — V Mariboru dne 23. avg. 1873. Dr. Jož. Ulaga, po ,,Narodu" krSčcni ,,božji blapec."